YU iSSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Rekonstrukcija ptujske mlekarne (stran 2)
O varstvu okolja (stran 4)
Montaža TV in radijskih anten (stran 5)
Haloze poprek in počez (stran 6)
Sodišče slovenske narodne časti (stran 8)
leto xxxix., št. 3 Ptuj, 23. januarja 1986 cena 4o dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVE2E
DELOVNEGA
UUDSTVA
Tudi Z2 ta dva fantiča bo po-
čitnic kmalu kooec. Čeprav so
bil« letošnje skoraj brez snega,
sta se ob potoku v Ljudskem vr-
tu prijetno zabavala. Žal pa tudi
o tem včasih najlepšem delu
Ptuja ne moremo govoriti, da ga
nismo s svojim malomarnim od-
nosom do narave že zdavnaj
spravili ob njegov sloves. Plasti-
čna vrečka v vodi je za to dovolj
zgovoren dokaz. Foto: M. šne-
berger
Kandidati
za vodilne
funkcije
Priprave na volitve prehajajo v
vse bolj občutljivo in odgovorno
obdobje, sovpadajo pa z obdob-
jem zaostrenih gospodarskih in
političnih razmer, so ugotovili na
skupni seji socialistične zveze in
sindikata v Ormožu 14. januarja.
Ob tem so tudi poudarili, da so
evidentiranje in volilne priprave
povezali z redno politično aktiv-
nostjo, z rešvenjam vsakdanjih
problemov ljudi. V družbenopo-
litični skupnosti so tudi odločili,
da bodo imeli za vsako funkcijo
enega kandidata. Kot je poudaril
Slavko Kačičnik, sekretar OK
SZDL Ormož, bi ob več kandi-
datih morali zagotoviti tudi več-
jo volilno in kadrovsko kulturo.
Evidentirali so 2717 kandida-
tov, od katerih je kar 65,77 od-
stotka starih do 40 let, mladih do
27 let je 18,3 odstotka, žensk sko-
raj polovica (47,5). Glede na
strokovno usposobljenost jih je s
srednjo strokovno izobrazbo
27,3 odstotka, višjo šolo ima 11,5
odstotka kandidatov, visoko 2,5,
kvalificiranih delavcev pa je 32,3
odstotka kandidatov.
Zanimivo je tudi, da je v ožji
krog — torej za najodgovornejše
funkcije bilo 256 kandidatov — s
težavo pa so jih potem izbrali 20
in poslali v razpravo temeljnim
kandidacijskim konferencam, s
^terimi bodo v združenem delu
in v krajevnih skupnostih občine
pričeli 25. januarja.
Za predsednika občine so evi-
dentirali Miroslava TRAMŠKA,
podpredsednika Franca KRA-
BONJA iz Mihove 29, predsed-
nika zbora združenega dela
Franca HERGO, predsednika
zbora krajevnih skupnosti Stan-
ka ŽLICARJA, predsednico
družbenopolitičnega zbora Ga-
brielo KUHAR in za predsedni-
ka izvršnega sveta SO Franca
DEBEUAKA.
Samoupravne interesne skup-
nosti pa naj bi v bodoče vodili:
Miro MELE — Občinsko izobra-
ževano skupnost, Alenka CU-
RIN — kulturno skupnost. Dar-
ja RITONJA — raziskovalno
skupnost, Terezija STEFANCiC
— zdravstveno skupnost, Marta
PERSaK — skupnost socialne-
ga skrbstva. Drago KLOBUČAR
7- skupnost pokojninsko-inva-
lidskega zavarovanja, Marica
brazda — skupnost socialne-
ga skrbstva, Jurij DOGSA - te-
'esnokultumo skupnost, Jožica
SMODEK - skupnost otroške-
ga varstva. Tone LUSKOViC -
skupnost za zaposlovanje, Ivo
HAJH — komunalno skupnost,
Martin RUDOLF - kmetijsko
jemljisko skupnost, Franc PO-
— skupnost za varstvo pred
požarom in Mirko LUKNER sa-
moupravno stanovanjsko skup-
Pomemben del obširnih pri-
Prav na volitve predstavljajo tudi
•kakovostna pravila volilnega
■■avnanja. Tako so na skupni seji
^prejeli tudi volilne dokumente,
dokončno urejajo postopke in
^^rmme predvolilnih in volilnih
Opravil.
MG
V ponedeljek pa spet v šolo!
Danes ocena sindikalnega dela
Za obdobje med dvema skupščinama občinske
organizacije Zveze sindikatov je značilna nepretr-
gana aktivnost članstva, organizacij in organov pri
uresničevanju družbene vloge in nalog smdikata.
Temelj, na katerem je bila organizirana in vodena
široka dejavnost, vsebujejo ustava zakon o zdru-
ženem delu, idejnopolitična izhodišča kongresov
Zveze komunistov m naloge, ki so bile določene
na sindikalnih kongresih. Bistveno obeležje so te
dejavnosti dobile s sprejetjem in bojem za uresni-
čevanje dolgoročnega programa ekonomske stabi-
lizacije. Zveza sindikatov je nezadovoljna s celo-
tnimi rezultati pri uresničevanju dolgoročnega
prOjgrama gospodarske stabilizacije, pa tudi z
aktivnostjo, da se do konca identificirajo nosilci
odporov in odločneje postavi vprašanje njihove
odgovornosti.
Najpogostejše slabosti, ki so se pokazale v šte-
vilnih osnovnih organizacijah Zveze sindikatov, so
se pokazale v nezadostni samostojnosti v odnosih
do vodilnih struktur in v nezadostni usmerjenosti
in energičnosti akcije, da se samoupravno odloča-
nje delavcev uresničuje kot instrument graditve in
razvoja socialističnih samoupravnih produkcijskih
odnosov.
Tudi kritična analiza političnega sistema sociali-
stičnega samoupravljanja je opozorila na številne
probleme pri uresničevanju delegatskih odnosov.
Ki so posledica neustrezne aktivnosti Zveze sindi-
katov.
O teh in o drugih vprašanjih bo razpravljala tu-
di skupščina občinske organizacije Zveze sindika-
tov občine Ptuj, ki se bo sestala danes, 23. januar-
ja, ob 12. uri.
Sindikalna ocena dela je pripravljena na 41 stra-
neh, udeleženci skupščine jo oodo dopolnili, saj
taka kot je opozarja na vrsto konkretnih vprašanj
naše aktivnosti in neaktivnosti.
Danes bodo udeleženci skupščine sprejeli tudi
programske usmeritve bodočega delovanja in po
razrešitvi volili nove člane občinskega sveta.
Skupaj z oceno dela so udeleženci skupščine
sprejeli tudi sklep o predlaganih kandidatih za
opravljanje najo^ovornejših nalog v organih ob-
činskega sveta Z^ Ptuj. Listo evidentiranih kan-
didatov je sprejela komisija za kadrovsko politiko
in izobraževanje 19. decembra lani. Pri tem je upo-
števala in spoštovala dogovorjene kriterije, ki izha-
mjo iz vloge in funkcije Zveze sindikatov v politi-
čnem sistemu. Evidentiranje je opravilo vseh 165
osnovnih organizacij in konferenc osnovnih orga-
nizacij. V osnovne organizacije in konference os-
novnih organizacij je Bilo v organe pri Občinskem
svetu in v organe v osnovnih organizacijah in kon-
ferencah osnovnih organizacij evidentiranih 1493
delavcev, kar je osem odstotkov vseh zaposlenih.
Delejgati današnje 15. skupščine in novoizvolje-
ni člani občinskega sveta ZSS Ptuj bodo volili: čla-
ne predsedstva občinskega sveta, člane sveta ^le-
numa), člane nadzornega odbora, delegate L)PZ
SO Ptuj iz občinske organizacije Zveze sindikatov,
delepte za MK ZSS Podravske regije, delegate za
10. kongres ZS Jugoslavije, delegate za 1 f. kon-
gres ZS Slovenije, predsednike svetov in komisij
pri Občinskem svetu ZSS Ptuj in delegate za ob-
činsko konferenco SZDL Ptuj.
Za vodilne funkcije pa so bili dokončno predla-
gani in potrjeni: za predsednika občinskega sveta
ZSS Ptuj Stanko Debeliak, za podpredsednika ob-
činskega sveta Ervin Hojker, za sekretarja občin-
skega sveta Feliks Bagar m za sekretarja občinskih
odborov sindikatov dejavnosti Franc Vreže.
MG
ZAČELI Z GRADNJO
V TGA Kidričevo so sredi pri-
pravljalnih del za težko pričako-
vano realizacijo projekta moder-
nizacije proizvodnje primarnega
aluminija. Kot je povedal vodja
projekta Ivan Kodrič, bodo vsa
pripravljalna dela zaključena v
marcu. Do takrat bodo izdelani
tudi projekti za gradbeno-insta-
lacijska dela na osnovi katerih
bodo v aprilu izbrali izvajalce
del.
Prva pogodba s tujimi dobavi-
telji je bila podpisana že decem-
bra lani. Do konca tega in v za-
četku prihodnjega meseca bodo
izbrali še ostale dobavitelje tuje
opreme in inženiring storitev. Z
izdajo gradbenega dovoljenja
koncem lanskega leta je tako za-
ključena družbena verifikacija
projekta, saj so pridobili vsa po-
trebna soglasja in zagotovili vire
financiranja.
Projekt MPPAL je našel svoje
mesto tudi v dolgorpčnem planu
SRS za obdobje 1986-2000.
Usoda projekta je odslej le še v
rokah delavcev TGA, Impola in
ostalih porabnikov aluminija v
Sloveniji.
Sicer pa potekajo priprave na
modernizacijo proizvodnje uspe-
šno že v elektrolizi B, ki bo pre-
delana na tehnologijo predpeče-
ne anode na osnovi lastnega zna-
nja. Že več kot leto dni testirajo
novo tehnologijo na šestih po-
skusnih pečeh, ki jim te dni do-
dajajo še šest novih. Ko bo vseh
12 peči v pogonu, bodo povečali
jakost toka od 70 na 75 kiloam-
perov in testirali parametre pri
novih pogojih. Na osnovi rezul-
tatov v preteklem letu pričakuje-
jo zmanjšano porabo električne
energije od sedanjih 17,5 na 14,5
kilovatnih ur za kilogram alumi-
nija, zmanjšana pa bo tudi pora-
ba ogljikovih materialov od se-
danjih 560 kg na 450 kg za tono
aluminija. Poleg tega bodo dose-
gli pomembno povečanje produ-
ktivnosti dela in izboljšanje de-
lovnih pogojev, saj bo odstotek
zajemanja dimnih plinov na peči
znašal prek 70 odstotkov, med-
tem ko sedaj pri odprtih pečeh
praktično vsi dimi uhajajo v oko-
lje.
OM
Zemeljska dela za i/.kop temeljev nove elektrolize so te dni v največjem
razmahu, (foto: M. Ozmec)
So bile počitnice
res počitnice ?
s tem ko se je skoraj 12 tisoč osnovnošolcev in prek 2000 učen-
cev srednješolskega centra odpravilo na polletne počitnice, seveda
še ni bila končana naša skrb za organizirano preživljanje prostega
časa. Kako poskrbeti za tiste, ki so doma brez varstva in kako jim
ponuditi med počitnicami primerne oblike rekreacije in zabave — je
vprašanje, ki si ga že nekaj let zastavljamo, v glavnem pa brez več-
jega uspeha. Krivda je na eni in drugi strani. Kot kaže šolarjem ni-
smo znali ponuditi primernih oblik počitniškega razvedrila, ki bi jih
pritegnile, včasih pa smo v tej skrbi tudi popolnoma zatajili. Lahko
bi morda rekli še, da dostikrat niso bili seznanjeni z vsem kar jim je
med počitnicami na voljo. Med krivce pa lahko štejemo tudi pogo-
sto pomanjkanje snega — kot najbolj privlačne počitniške rekreaci-
je in ob koncu še nezainteresiranost šolarja, da ga tudi v tem času
obremenjujemo z nekimi nalogami in dodatnimi obveznostmi. Raje
se sam in spontano odloča kje in kako bo preživel počitniški dan.
In kdo je tisti, ki mu je že v osnovi njegovega dela naloženo,
da o tem razmišlja, izpelje organizacijo in poskrbi tudi za morebit-
na dodatna sredstva 1 Gotovo je prva šola z vsemi svojimi oblikami
izvenšolskih aktivnostih — od šolskih športnih društev do planin-
cev, tabornikov in še koga. Prav šolskemu kolektivu ne sme biti vse-
eno, če bodo njihovi učenci prepuščeni med počitnicami sami sebi.
Še kako pomembno je, da se v razrede vrnejo spočiti in dobro raz-
položeni. Tu so še vrtci, ki lahko v tem času dodatno poskrbijo za
nevključeno predšolsko populacijo, razna društva, klub mladih in
nenazadnje ter predvsem Zveza društev prijateljev mladine, ki bi
vse te aktivnosti morala voditi koordinirano, skrbeti za primerno
popularizacijo med mladimi — skratka: storiti vse, da bodo poči-
tnice res take kot jih šolarji želijo in tudi take kot bi najbolj ustre-
zale staršem, ki so v tem času na svojih delovnih mestih, z mislimi
pa venomer doma, pri otrokih, ki bi morali imeti malico in kosilo,
ki bi jih bilo potrebno še nadzirati in voditi računa o njihovem pro-
stem času.
Če se za nekaj let nazaj ne moremo preveč pohvaliti, da smo
naredili zadosti ali vsaj dovolj, lahko za letošnje polletne počitnice
tudi vPtuju trdimo, da so bile še kar dobro organizirane. Ali točneje
— za veliko večino mestnih šolarjev, ti so v tem času tudi najbolj iz-
postavljeni, je bilo poskrbljeno. Od njih pa je bilo odvisno — kam
se bodo vključili in če so starši pripravljeni primakniti nekaj tisoča-
kov.
Tako so na primer pri ptujskem Planinskem društvu sprejeli
sklep, da bodo v okviru mladinske sekcije organizirali smučanje
dveh skupin — v Muti in na Krvavcu. V Muti je teden dni preživelo
42 šolarjev-planincev, na Krvavcu pa 30 članov društva. Za vsake-
ga od njih so planinci iz svoje blagajne odšteli po 500 dinarjev,
ostalo pa seveda udeleženci smučanja sami. Še vedno pa je bila to
najcenejša oblika počitnic na snegu, s katere so se otroci in ostali
člani Planinskega društva vrnili dobro razpoloženi in s prijetnimi
vtisi.
V Ptujskem Klubu mladih so za čas počitnic posebno prilago-
dili program in tudi delovni čas. Na voljo jim je bil od enajstih do
22. ure, po potrebi pa tudi dalj. Druga novost so počitniški interesni
krožki, bodisi likovni ali debatni. Mladim iz ptujske občine pa so v
klubu na voljo tudi razne družabne igre, šah, pikado in podobno.
Vrtec ima vsak dan skupno igranje predšolskih otrok, danes do 11.
ure pa na Potrčevi 9 uro pravljic. Ure pravljic so tudi v Študijski
knjižnici, v okviru DPD Svoboda pa delo z mladimi igralci. Omeniti
je potrebno še plesni vrtec in plesno šolo za mlade, tečaje plavanja
in možnosti organiziranega smučanja prek smučarskega kluba.
mš
J
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE
OBČINSKI SVET
PTUJ
Na podlagi določil 123. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije in
na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sin-
dikatov Slovenije (št. 95-8-2/6-Gr z dne 28. 1. 1975)
razpisuje
Komisija za podelitev srebrnega znaka sindikata Slovenije pri Ob-
činskem svetu ZSS Ptuj rok in pogoje za pedlaganje kandidatov
za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije v letu 1986.
Srebrni znaki bodo podeljeni ob 1. maju »PRAZNIKU DELA« po-
sameznim članom sindikata in sindikalnim organizacijam. V letu
1986 bo podeljenih: 5 znakov sindikalnim organizacijam in 15 zna-
kov sindikalnim delavcem.
I.
Srebrni znak se podeli članu sindikata za dolgoletno in požrtvo-
valno delo v sindikalni organizaciji, ki je s svojim delom dal po-
memben delež pri uresničevanju delavskih interesov ter velik pri-
spevek k uveljavljanju in razvoju prav tako razredno opredeljene-
mu delovanju sindikalne organizacije.
II.
Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji Zveze sindikatov za
večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju intere-
sov članstva.
III.
Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije po-
da:
1.	za posamezne člane sindikata osnovna organizacije Zveze sin-
dikatov, občinski odbor sindikata dejavnosti ali Občinski sindi-
kalni svet;
2.	za osnovno organizacijo.Zveze sindikatov konferenca osnov-
nih organizacij Zveze sindikatov, občinski odbor sindikata de-
javnosti ali Občinski sindikalni svet.
Predlog pošljejo predlagatelji v pisni obliki in z obrazložitvijo na:
Občinski svet ZSS Ptuj — Komisija za podeljevanje srebrnega
znaka in državna odlikovanja, najpozneje do 15. marca 1986.
Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo dostavljeni do
navedenega roka z ustreznimi obrazložitvami. OS ZSS Ptuj
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
23. januar 1986 - XEDNIK
V PTUJSKI MLEKARNI
Rekonstrukcija
še letos
v temeljni organizaciji Mlekarna, Emone KK Ptuj, imajo vse
večje težave z dotrajano in zastarelo proizvodno opremo, zaradi česar
v lanskem letu niso uspeli sami predelati in oplemenititi kar 40 odsto-
tkov odkupljenega mleka. Prav zaradi tega so si v novem srednjero-
čnem obdobju zastavili za osnovno nalogo rekonstrukcijo mlekarne,
ki jo bodo zaradi finančnih težav opravili v dveh fazah.
Pa poglejmo najprej, kako so zadovoljni s proizvodnimi rezultati
v letu 1985. O tem je direktor tozda Janko Vindiš povedal:
»Kljub vsem težavam smo v mlekarni z doseženimi rezultati v
lanskem letu lahko zadovoljni, saj so rezultati plod večletnih prizade-
vanj in predvsem prizadevnosti celotnega kolektiva. Z dohodkom iz
osnovne proizvodnje pa nismo zadovoljni, kajti pri tako nizki amorti-
zaciji, kot jo ima mlekarna, bi morali ustvariti večjo akumulacijo. Žal
pa imamo povsem dotrajano proizvodno opremo, zato akumulacije
nismo uspeli ustvariti. Nekaj dohodka smo pridobili na račun obresti
za obratna sredstva, saj se že nekaj let zbirajo sredstva za predvideno
rekonstrukcijo.
Res je, da smo 40 odstotkov vsega odkupljenega mleka v letu
1985 morali Svežega voziti v druge mlekarne, predvsem v Varaždin in
Ljubljanske mlekarne. Ce bi še ta del mleka oplemenitili sami, bi bil
finančni rezultat pravgotovo ugodnejši. Prepričani pa smo, da je bila
vsa obstoječa oprema, ki jo imamo na voljo, maksimalno izkoriščena.
S pomočjo računalnika iščemo najugodnejše optimalne proizvodne
programe, ki bi dajali tudi največje učinke. Žal nas na eni strani ome-
juje tehnologija, na drugi pa tržne razmere.«
Ste zadovoljni s količinsko proizvodnjo?
»Končnih podatkov za leto 1985 še nimamo v celoti. Lahko pa
povem, da smo lani prevzeli 20.678.722 litrov mleka, kar je za 7 odsto-
tkov več kot leta 84. To je kar precej velika količina, ki nas v sloven-
skem mlekarstvu uvršča na šesto mesto. Naj dodam, da zbiramo mle-
ko v ptujski, ormoški in delno tudi v mariborski občini.
Naš glavni proizvod je kazein, ki smo ga lani izdelali prek 300
ton; masla smo naredili okoli 130 ton, skute 44 ton, raznih jogurtov
119 ton, sladkih smetan pa 16 ton. Količinsko torej številke precej po-
vedo, treba pa je dodati, da smo zaradi iztrošenosti opreme proizvod-
njo večkrat povsem ustavili. Ce ne bi bilo tega, bi bili ti rezultati prav-
gotovo boljši.«
Prav zaradi dotrajane opreme si že nekaj let pripdevate, da bi
opravili rekonstrukcijo mlekarne. Kdaj boste z njo pričeli?
»Po programu nameravamo z rekonstrukcijo pričeti že letos. Iz-
vedbeni projekti in lokacijska dokumentacija so praktično že skoraj
urejeni, izdelati moramo še ekonomski elaborat ter dokončno urediti
še finančno konstrukcijo. Pri denarju imamo precejšne težave, saj še
recimo ne vemo, kako bo z zbiranjem sredstev v Podravju. Kot je zna-
no, naj bi se intervencijska sredstva zbirala po stopnji 0,8. Od tega naj
bi del zbranega denarja šel tudi za razvojne programe, od česar priča-
kujemo seveda svoj delež. Ker pa nam ta še ni znan, zaenkrat še ne
moremo opredeliti fazne izgradnje oziroma rekonstrukcije mlekarne.
Prav zaradi pomanjkanja sredstev smo to razdelili v dve fazi. Po pro-
gramu naj bi v prvi fazi uredili proizvodne prostore do tretje faze ter
jih opremili, da bi obdržali vsaj obstoječe kapacitete.
V drugi fazi pa se bomo lotili novega proizvodnega programa
poltrdih sirov. Vsi se zavedamo, da je naša bodočnost prav v sirar-
stvu, zato se bo ptujska mlekarna tudi v tej smeri razvijala v bodoče.«
M. Ozmec
Proizvodna oprema v mlekarni je dotrajana in zastarela.
Turizem in gostinstvo v novem obdobju
Smo v času obsežnih aktivnosti sprejema-
nja srednjeročnih planov za obdobje
1986-1990. Med gospodarskimi panogami,
ki bodo usmerjene v doseganje večjega deviz-
nega priliva, je tudi turizem, zato naj nakaže-
mo nekaj poglavitnih nalog, ki izhajajo iz
družbenega plana SRS, plana podravskih ob-
čin in plana občine Ptuj.
DRUŽBENI PLAN SRS - v obdobju
1986—1990 bo poudarek na tem, da bodo tu-
ristične in gostinske organizacije združenega
dela izboljšale organiziranost in poslovno so-
delovanje, izboljšale kakovost storitev in
obogatile ponudbo. Za dosego celovitejše po-
nudbe se bodo v večjem obsegu vključili tr-
govina, promet, kmetijstvo, industrija, komu-
nala, idr. Nočitvene zmogljivosti bi se naj po-
večale za okoli 13.000 ležišč, s tem da bi se k
vlaganju pritegnilo tudi tuje partnerje. Na
kmetijah, ki sodelujejo z OZD in pdružnimi
organizacijami, bo dodatno urejenih 2.000 le-
žišč, pri zasebnih gospodinjstvih 1.500 in pri
samostojnih gostincih 500 ležišč.
Večji poudarek bo dan sistemu izobraževa-
nja ter kakovostni politiki zaposlovanja.
Skupna turistična potrošnja se bo povečala
za 10 % letno in dosegla v letu 1990 400 mili-
jonov dolarjev deviznega priliva. Nočitve tu-
jih gostov bodo naraščale 6 % letno, domačih
gostov pa okoli 2 % letno.
PLANSKI ELEMENTI NA OBMOČJU
SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN: V tu-
rizmu si bomo prizadevali doseči čimveč re-
gijsko usklajenih akcij, še zlasti pri gradnji
turistično gostinske zmogljivosti, pri obliko-
vanju programa enotne turistične ponudbe v
regiji. Ustanovil se bo konzorcij za izgradnjo
turistične infrastrukture v regiji.
Podprli bomo investicijsko uresničitev pro-
grama Ptujskih toplic (hotel) in to s prednost-
jo pri bančnih posojilih ter z najugodnejšimi
pogoji, ki se upoštevajo pri kreditiranju turi-
stične infrastrukture.
Več pozornosti bo namenjeno razvoju
kmečkega turizma.
V OSNUTKU SREDNJEROČNEGA
PLANA OBČINE PTUJ JE ZA PODROČJE
TURIZMA MED DRUGIM ZAPISANO:
Na področju turizma bo temeljna naloga
zagotovitev celovite turistične ponudbe ter iz-
boljšanje kakovosti turističnih storitev. Po-
spešeno bomo razvijali predvsem zdraviliški
turizem v Ptujskih toplicah, kjer bo izvedena
širitev restavracije ter pričeta gradnja zdravi-
liškega hotelskega objekta. Nadaljevana bo
izgradnja bungalovov ter narejena nova vrti-
na tople vode.
Nočitvene kapacitete se bodo povečale v
motelu Podlehnik ter v hotelu Poetovio.
V	razvoj navtičnega turizma bomo vključili
ptujsko jezero in ob tem uskladili interese ri-
bištva in varstva okolja.
Posredno in neposredno se bodo vključe-
vale v razvoj turizma še druge dejavnosti go-
spodarstva in negospodarstva.
In kakšne cilje smo si zastavili v temeljni
organizaciji gostinstvo »HaloŠki biser«?
V	obdobju 1986/90 bi želeli urediti bife ob
Pivnici »Zlatorog« in bife ob jezeru, urediti
vrt pred gostilno Grozd s pokritjem Grajene,
preurediti pralnico v hotelu Poetovio, obno-
viti gostilno Novi svet in razširiti hotel.
Lastna sredstva naše TOZD ne bodo zado-
stovala, zato so med viri financiranja predvi-
dena tudi združena sredstva DO EKK in
SOZD-a Emona ter drugi viri.
Povprečne stopnje rasti za obdobje
1985/1990 so pri prodaji pijač 1 %, pri nočit-
vah 1,5 %, promet kuhinje 2 % in ostale stori-
tve 1,6%.
Zaradi upadanja kupne moči prebivalstva,
ki se je odražala v manjši realizaciji gostin-
skih storitev, stopamo gostinci v zelo težavno
srednjeročno obdobje. Vsi napori bodo mo-
rali biti usmerjeni v povečano prodajo in do-
seganje najugodnejših finančnih učinkov.
Irena KOVAČIČ
SPREMENJENI NAČIN PLAČEVANJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE
Za prvo desetino gospodinj-
skih uporabnikov električne
energije v Sloveniji (skupno jih
je okoli 660.000) te dni elektro-
gospodarstvo uvaja spremenjeni
način plačevanja porabljene
električne energije. Spremembo
narekujeta dva lani uveljavljena
akta: Tarifni sistem in Splošni
dobavni pogoji.
Z novim tarifnim sistemom so
bile vpeljane sezonske cene tudi
pri uporabnikih na nizki napeto-
sti, med katere sodijo tudi gospo-
dinjstva. V skladu s tem se za ob-
dobje oktober—marec upora-
bljajo višje zimske, za obdobje
april—september pa nižje polet-
ne cene električne energije.
Splošni dobavni pogoji so na-
mesto prejšnjih petih enakih
obrokov, ki jim je sledil še šesti
poračunski obrok (in po navadi
tudi dodatne položnice zaradi
povečanih cen), vpeljali 3 plačil-
ne obroke oziroma položnice za
zimsko porabo oziroma ceno ter
3 položnice za poletno obdobje
in poletno ceno električne ener-
gije.
Po novem bodo uporabniki ob
koncu obračunskega leta (ki se s
koledarskim ne ujema) prejeli
V celoti, za vse uporabnike, to-
rej tudi za preostalih devet dese-
tin, bo novi način plačevanja
električne energije postopno iz-
peljan do konca 1986. leta. Tako
bo izpolnjena obveznost po
splošnih dobavnih pogojih, ki
določajo, da mora elektrogospo-
darstvo začeti z novim načinom
plačevanja električne energije
najkasneje januarja letos.
pri poračunu tri položnice, pri
katerih bo na prvi položnici po-
leg prvega obroka upoštevan tu-
di poračunski znesek. Drugi sve-
ženj treh položnic pa bodo upo-
rabniki prejeli predno bo dospe-
la v plačilo četrta položnica.
In kako bodo po novem upo-
števane podražitve električne
energije?
Dodatnih položnic zaradi po-
dražitev električne energije po-
slej več ne bo, ker bo v prvem
paketiču treh položnic upošteva-
na veljavna cena ob izstavitvi po-
ložnic, spremenjena cena elektri-
čne energije pa bo upoštevana
bodisi v drugem svežnju treh po-
ložnic ali pri obračunu električne
energije.
EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO PO NOVEM
Bistvene značilnosti novega
sistema ekonomskih odnosov s tujino
S sprejemom treh novih zako-
nov
—	Zakona o deviznem poslova-
nju (ZDP)
—	Zakona o kreditnih odnosih s
tujino in
—	Zakona o prometu blaga in
storitev s tujino
ter prek štirideset Uredb, Odlo-
kov^ pravilnikov, sklepov in na-
vodil, ki navedene zakone pojas-
njujejo, smo dosedanji sistem
EOT postavili povsem na novo.
Novi sistem je zelo podoben
tistemu izpred 20 let. ki smo ga
nenehno dopolnjevali, nazadnje
pa kot sistem, ki ni zaživel, opu-
stili. Poudariti moram, da gre za
velik in občutljiv poseg v splošne
pogoje gospodarjenja OŽD in
sirse družbe.
Najpomembnejše novosti s
področja deviznega poslovanja
OZD bi bile:
—	OZD (delavci) več ne upra-
vljajo in razpolagajo z ustvarje-
nimi devizami v poslovanju s tu-
jino, zato tudi deviz neposredno
ne morejo uporabljati za plačila
uvoza blaga m storitev iz tujine,
razen nekaj izjem, ki so določene
v 100. členu.
—	S 31. 12. 1985 so za OZD
bili ukinjeni devizni računi, devi-
ze pa pretvorjene v dinarje, ki so
bih nakazani na žiro račune
OZD. OZD si več ne morejo od-
stopati deviz, jih združevati in
prodajati.
—	OZD in druge družbeno
pravne osebe poravnavajo vse
svoje obveznosti do tujine (za re-
Eromaterial. storitve, odplačila
reditov itd.) z nakupom deviz
na podlagi priznanih pravic na
enotnem deviznem tržišču, sklad-
no z uvoznim režimom, z dinarji.
—	Pooblaščene poslovne ban-
ke so dolžne vse prilive iz tujine
še isti dan preko dnevne devizne
pozicije vključiti v tokove deviz-
nega trga .
—	Prodaja na deviznem trgu
se opravi po tečaju na dan prili-
va, odkup pa po tečaju na dan
plačila dinarske protivrednosti
za nakup deviz. Zato nosijo
OZD tečajne razlike med proda-
jo in nakupom, banke pa v pri-
meru ksnitev plačil v tujino, ra-
zen v primeru neskladja na de-
viznem trgu iz 110. člena ZDP.
Novi zakon o deviznem poslo-
vanju ima dva dela.
Prvi del Zakona obravnava de-
vizno poslovanje v pogojih kon-
vertibilnega dinarja. Kdaj se bo
to zgodilo, noče nihče napoveda-
ti.
V drugem delu pa obravnava
prehodno obdobje. V tem ob-
dobju. ki je nastopilo s 1. 1.
1986, bodo veljale za plačila s tu-
jino posebne določbe. Po teh do-
ločbah se pravice in obseg plačil
OZD v tujino uredijo z začasnim
uvoznim režimom. Po tem reži-
mu je uvoz blaga razvrščen v
enega sledečih načinov:
1.	Prosti uvoz LB (zaenkrat:
fiksne gar. obveznosti, anuitete,
energetske surovine, itd.).
2.	Pogojno prost uvoz LBO
(repromaterial, proizv. storitve,
dnevnice itd.). Uvoz je možen do
višine družbeno priznanih repro-
dukcijskih potreb.
3.	Kontingenti (Ugotavljajo
poslovna združenja in GZJ) —
so bl^ovni in vrednostni.
4.	Dovoljeiua — izdajajo zve-
zni organi, GZj, PZ.
5.	Uvoz opreme se opravlja
po enem naštetih režimov pravic
m to v določenem odstotku od
obračunane amortizacije. Odsto-
tek amortizacije, do katerega se
sme uvažati oprema, še ni dolo-
čen, računa se okrog 30 %.
Družbeno priznane reproduk-
cijske potrebe (DPRP) so kot in-
strument uvoznikom že znane,
saj smo jih uporabljali že do se-
daj. Po novem jih izračunajo po-
oblaščene banke na podlagi
vrednosti uvoza v 1. 1984. Kvar-
talno pa jih korigirajo za doseže-
no povečanje aU zmanjšanje iz-
voza v letošnjem letu, glede na
leto 1985.
Tudi ostala uvozna režima, K
in D, bosta odvisna od realizaci-
je plana izvoza. Razvrstitev bla-
ga in opreme v režime je obja-
vljena v Zveznem uradnem listu
štev. 69/85.
Novosti so tudi v tehniki obra-
čuna prilivov in plačil v tujino,
zato so tudi spremenjene listine.
Vendar pa so to že podrobnosti.
KAKO DO DEVIZ PO NOVIH
PREDPISIH?
To je zelo aktualno vprašanje.
OZD pridejo do deviz za po-
trebe svoje reprodukcije posred-
no. V okviru priznanih pravic za
plačilo v tujino dajo svoji poo-
blaščeni banki nalog za nakazilo
v tujino in vplačajo dinarsko
protivrednost na določen račun.
Pooblaščena banka v skladu s
stanjem dnevne devizno bilan-
čne situacije, po postopku za po-
samezni uvozni režim, opravi na-
kup deviz na deviznem tržišču in
opravi nakazilo v tujino. Dnevni-
ce za potovanje v tuiino pa OZD
dvigaio po predhodni najavi pri
svoji banki tako kot doslej. Na-
logu za nakazilo v tujino mora
OŽD priložiti ustrezne listine, ki
so za vsak devizni režim različne.
Banke pooblaščene za poslo-
vanje s tujino kupujejo in proda-
jajo devize na medbančnem se-
^anku enotnega deviznega trga.
Če zaradi premajhne ponudbe
deviz na tem tržišču nastane ne-
usklajenost, se devize zagoto\mo
po vrstnem redu iz 110. člena Za-
tona. V prvo prioriteto sodijo
odplačila zunaniih kreditov, sfe-
dijo plačila za uvoz surovin in
repromateriala izvoznih aktivcev
itd. Prav te dni je nastopila tak-
šna neusklajenost, zato že velja
čakalna lista, ker zaradi preniz-
kega priliva (prodaje) deviz ni
bilo mogoče na ravni države po-
kriti zapadlih obveznosti za od-
plačila tujih kreditov.
KAKO JE Z DEVIZAMI OB-
ČANOV
Poudariti želimo, da novi devi-
zni predpisi ne predvidevajo no-
benih bistvenih sprememo pri
deviznem poslovanju občanov.
Za devizne vloge občanov še na-
prej jamči federacija in so nedo-
takljive. Sprememba je le pri de-
finiciji družinskih članov zdom-
cev pri razpolaganju z devizami
in še nekatere manjše tehnične
prilagoditve j>ri poslovanju z de-
viznimi postnimi nakaznicami
itd. Tudi glede ugotavljanja
upravičenosti do deviznih obre-
sti ni pomembnejših sprememb.
KAKO OCENJUJEMO NOVI
SISTEM EKONOMSKIH OD-
NOSOV S TUJINO?
Za oceno je še prezgodaj, s^
še nimamo niti vsen predvidenih
navodil. Vsekakor pa je treba re-
či, da si je državna ad^ministraci-
ja z novim načinom uvajanja
EOT naprtila strahotno odgovor-
nost. Na to nas opozarjajo izkuš-
nje iz preteklosti, ker smo pred
leti podoben sistem že imeli in
ga kot neustreznega opustili. Ve-
lika pomanjkljivost je že v tem,
da v sredi januarja še niso znana
vsa navodila glede tehničnega iz-
vajanja novega sistema, čeprav je
00 sprejema Zakona poteklo več
kot mesec dni. Zaradi deviznega
neravnovesja pri blagovnih in fi-
nančnih tokovih s tujino prihaja
do večjih zastojev, zato prakti;
čno posluiemo pod pQsebnimi
pogoji iz 1 lO. člena Zakona o de-
viznem poslovanju.
Poudariti bi hoteli to, da bo
novi sistem EOT zaživel samo,
če bodo izvozniki imeli zadosten
dohodkovni motiv v izvoznih
spodbudah, kajti dodatnega do-
hodka od prodaje deviz več ne
bo. Zakonodajalec je to obljubil,
v koliki meri bo te spodbude za-
gotovil pa je sedaj se preuranje-
no govoriti. Brž, ko bomo v ban-
kah dobili vsa potrebna navodi-
la, bomo organizirali posvet z
delavci, ki delajo na zunanjetr-
govinskem področju.
F. Lukman
MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA PODRAVJE
Na področju agroživilstva
prepočasi
Medobčinski svet ZKS za Podravje je oktobra
1984 obravnaval aktualne naloge komunistov pri
nadaljnjem razvoju, poglabljanju samoupravnih
družbeno ekonomskih odnosov in povezovanju
agroživilstva v Podravju. O tem je sprejel konkret-
ne usmeritve in sklepe. Kako te sklepe uresničuje-
mo, pa je bila ena od točk dnevnega reda sde MS
ZKS^za Podravje, ki je bila 14. januarja v Manbo-
ru. V delovnem gradivu, ki ga je za sejo pripravila
delovna skupina je med drugim zapisano:
»Ugotavljamo, da se sklepi 10. seje MS ZKS za
Podravje prepočasi in nedosledno uresničujejo.
Zato je potrebno v Podravju ponovno pozvati ko-
muniste v OO ZKS in v organih občinskih in me-
stne organizacije ZKS, da se zavzamejo za prever-
janje in nadaljnjo operacionalizacijo in uresniče-
vanje omenjenih sklepov ter sprejetje konkretnih
zadolžitev odgovornih komunistov v OZD s po-
dročja agroživilstva in drugih institucijah za njiho-
vo uresničevanje.«	. .
Prav zaradi tega so bili na sejo povabljeni tudi
vodilni predstavniki vseh delovnih organizacij z
območja Podravia, in največ razprave je bilo na-
menjeno temu, kako komunisti uspešno zagota-
vljajo izvajanje ali neizvajanje sprejetih planskih
obveznosti. V več kot dveurni kritični in včasih tu-
di polemični razpravi so sodelovali predstavniki
SOZD Tirna Maribor, Medobčinske gospodarske
zbornice za Podravje in drugi, vanjo so aktivno
posegali tudi predstavniki kmetijskih OZD z ob-
močja ptujske in ormoške občine.
V razpravi je bilo danih precej novih rnisli in
predlogov, zato so zadolžili delovno skupino, da
na podlagi gradiva in dopolnitev iz razprave pri-
pravi celovito oceno uresničevanja usmeritev in
sklepov, ki bodo pomenili še bolj obvezujočo
usmeritev za uresničevanje nalog na tem, za Po-
dravje izredno pomembnem gospodarskem po-
dročju, saj daje agroživilstvo Podravja skoraj eno
tretjino vse v Sloveniji pridelane hrane.
Kljub kritičnosti razprave in ugotovitvam, da
marsikatere dogovorjene naloge še nismo uresniči-
li, so skupno ugotovili, da je kljub temu že precej
doseženega. Povečan je obseg proizvodnje in trž-
nosti, ki omogoča tudi dokai dobro oskrbljenost z
živili in proizvodnjo v živilslco predelovalni indu-
striji, pridobivanju in usposabljanju novih kmetij-
skih površin, združujejo denar za naložbe v prirejo
mesa in mleka, nastale so nekatere oblike dolgoro-
čn^a dohodkovnega povezovanja in podobno.
Gospodarska zbornica za Podravje in OZD s
področja agroživilstva so v letu 1985 organizirale
skupno delo in sodelovanje vseh nosilcev primar-
ne kmetijske proizvodnje in predelave v Podravju
pri oblikovanju izhodišč za izdelavo planov. Pri
tem so dali poudarek predvsem poveč^anju proiz-
vodnje. programiranju in združevanju sredstev in
skupnih blagovnih tokov, oskrbi z reprodukcij-
skim materialom in skupnemu izkoriščanju zna-
nja, tehnologije in naprav, pa tudi tesnejšemu sa-
moupravnemu povezovanju znotraj agroživilstva.
Sklepna ugotovitev seje je bila, da je večina
usmeritev in sklepov še vedno aktualna v nasled-
njem srednjeročnem obdobju. Nekatere naloge in
stališča pa do potrebno še ustrezno konkretizirati
v skladu s cilji perspektivnega razvoja agroživil-
stva v Podravju. Pri tem ne gre prezreti tudi seda-
njo organizacijo dela in organiziranosti.

DELEGATSKA SPOROČILA - 3
O KRITIČNI ANALIZI DELOVANJA POLITIČNEGA SISTEMA
Javna razprava do konca februarja
v razpravo o kritični analizi se
kliučijo vse družbenopolitične
organizacije občine in naj na po-
cvetih posredujejo celotno infor-
Lcijo. Ta naloge je že v izvaja-
^ „ Na posvetu s predsedniki m
XetarjiKK SZDL je o vsebini
tritične analize spregovonla Ma-
rica Fajt. tajnica SO Ptuj. Prav
tako so to temo že obravnavali
na posvetu predsednikov 10 os-
novnih organizacij ZSS, obrav-
navali pa še bodo na posvetih se-
Iretarjev 00 ZKS in v oganiza-
StzZBNOV.
O kritični analizi bodo organi-
zirale razprave vse krajevne kon-
ference SZDL v krajevnih skup-
nostih, v razprave pa se bodo
vključili tudi člani OO ZKS v
KS, delegati vseh delegacij, člani
"SMS' člani skupščine in sveta
KS in drugih organizacij in dru-
štev v krajevni skupnosti.
pripravljajo pa tudi nekaj spe-
cializiranih in poglobljenih raz-
prav o delegatskem sistemu v
krajevni skupnosti in vlogi druž-
benopolitičnih organizacij. Te
razprave naj bi bile na območju
Ptuja v KS Boris Ziherl, Franc
Osojnik in Jože Potrč, ter v zuna-
njih: Destrnik, Gorišnica, Hajdi-
na in Majšperk. Specializirana
razprava po poglavjih Kritične
analize naj bi bila tudi v Svetu za
politični sistem pri OK SZDL
Ptuj.
Priporočajo tudi, da bi v kra-
jevnih skupnostih z javno razpra-
vo povezali J5rve temeljne kandi-
dacijske konference, dočim spe-
cializirano tazpravo je treba iz-
vesti posebej. Javna razprava bo
sklenjena na seji Občinske kon-
ference SZDL Ptuj, ki bo konec
februarja.
Občinska organizacija ^SS
Ptuj naj bi organizirala javno
razpravo o Kritični analizi v
okviru konferenc sindikata EKK
Ptuj, Perutnina Ptuj in DO KGP
Ptuj ter v odborih dejavnosti:
promet, gostinstvo, tekstilna in-
dustrija in gozdarstvo. V razpra-
.vi naj bi dali poudarek predvsem
vprašanj'em o družbeni repro-
dukciji, odločanju, samoupravni
organiziranosti, delegatskemu si-
stemu in vlogi DPO. V te razprve
naj se vključijo vsi člani OO
ZKS, ZSMS, člani delavskih sve-
tov, delegati in delegacije, poslo-
vodni organi in strokovni delav-
ci. To temo je treba vključiti
v program seminarja za sindikal-
ne aktiviste. Javna razprava v
Zvezi sindikatov bo sklenjena na
seji Sveta za samoupravljanje -n
delegatski sistem pri OS S
Ptuj.
Povezano z organizacijo sindi-
katovijodo nosilke javne razpra-
ve tudi osnovne organizacij,-
Z vS v delovnih organizacijah
TGA Kidričevo, Agis Ptuj,
Zdravstveni center Ptuj in Sred-
nješolski center Ptuj . Tudi tu bi
dali poudarek enakim vpraša-
njem kot so navedena v prejš-
njem odstavku, enako tudi člani,
ki se v razpravo vključijo.
V okviru občine bi organizirali
tudi tri specializirane razprave.
Prva bo namenjena delegatom
zbora združenega dela SO Ptuj,
kjer naj bi podrobneje spregovo-
rili o vlogi ZZD, vlogi občine,
odnos skupščina — izvršni svet
in upravni organi. Drugo razpra-
vo bi namenili družbeni repro-
dukciji, odločanju ter ustavnosti
in zakonitosti, k razpravi pa bi
povabili direktorje, t. j. I PO. V
tretji specializirani razpravi pa
naj bi sodelovali pravniki v ptuj-
skem gospodarstvu, ki bi dali
poudarek odločanju in samou-
pravnim aktom.
okviru samoupravnih inte-
re.snih skupnosti družbenih de-
javnosti in materialne proizvod-
nje bodo organizirali razpravo o
delovanju delegatskega sistema v
SiS in o nacionalizaciji interes-
nega organiziranja.
Celotno vsebino Kritične ana-
lize bodo obravnavali tudi na se-
minarju sekretarjev aktiva.ZK in"
komisarjev v enotah teritorialne
obrambe, kar bodo tudi posredo-
vali pripadnikom teritorialne
obrambe.
Namen vseh teh razprav je, da
skupno ugotovimo, kaj je treba v
našem sistemu naprej dopolnje^
vati, predvsem pa ugotoviti, kje
naj bo naša smer »glavnega uda-
ra«, da bodo delavci resnično
odločali v smislu ustavne opre-
delitve.	FF
Delovna skupina pri predsedstvu Občinske konference SZDL
Ptuj je pripravila predlog programa javne razprave, kCbo trajala do
konca februarja. Predlog je predsedstvo OK SZDL Ptuj na seji 17.
januarja potrdilo. Program izhaja iz temeljne ugotovitve, da je tre-
ba vse javne razprave voditi v cilju krepitve in dograjevanja politi-
čnega sistema socialističnega samoupravljanja in da je to razpravo C
treba vključiti v predkongresne aktivnosti in postopke volitev
OZD in krajevnih skupnostih. Glavni poudarek mora biti na izbolj'-^
šanju materialnega položaja delavcev v združenem delu.
______ r
PREDSEDSTVO SZDL FTUJ O SApUPRAVNIH SPORAZUMIH
Kdo o solidarnostnih sredstvih
Predsedstvo Občinske konference SZDL
Ptuj je na seji, 17. januarja razpravljalo o
predlogih samoupravnih sporazumov o zdru-
ževanju sredstev za financiranje nalog SLO v
občini, za varstvo pred požarom, za moderni-
zacijo cest in za komunalno skupnost občine
Ptuj. K navedenim sporazumom niso imeli
bistvenejših pripomb. Podprli so tudi pred-
log samoupravnega sporazuma o ustanovitvi,
financiranju in delovanju sklada za nove za-
poslitve v gospodarstvu občine Ptuj. Glede
samoupravnega sporazuma o temeljih plana
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Ptuj pa so v razpravi menili, da ni najbolj
preudarno graditi družbena stanovanja samo
v treh središčih na območju občine (ftuj, Ki-
dričevo in Majšperk), temveč bi morali zago-
tavljati tako stanovanjsko gradnjo, da bodo
ljudje imeli več možnosti stanovati na vasi.
Največ pripomb v razpravi je bilo na pred-
log samoupravnega sporazuma o financira-
nju krajevnih skupnosti na območju ptujske
občine v srednjeročnem obdobju do leta
1990. Pripombe so se nanašale na vprašanja
manj ra. /itosti in solidarnosti.
Ni prav, da krajevne skupnosti razvrščamo
med razvite in manj razvite, temveč bi morali
bolj uveljavljati opredelitev razvita in manj
razvita območja. Bila sta navedena tudi dva
konkretna primera: KS Videm je uvrščena
med razvite, vendar obsega precejšnji del ne-
razvitega območja Haloz. KS Dolena je uvr-
ščena med manj razvite, toda obsega razvito
območje Sela. Menili so tudi, da ni najbolj
ustrezno deliti sredstva za izvedbo progra-
mov posameznih KS izključno po številu pre-
bivalcev.
Predlagano je tudi bilo, da naj bi sredstva
zbrana iz OZD ne delili tako kot je predlaga-
no, 50% za solidarnostna sredstva za manj
razvite KS v občini, temveč bi za ta namen
določili le 40 odstotkov, ostalih 10 odstotkov
pa naj bi načrtno usmerjali za modernizacijo
krajevnih cest.
Predsedstvo v celoti ni soglašalo s tistim
odstavkom iz 7. člena samoupravnega spora-
zuma, kjer je zapisano: »Solidarnostna sred-
stva usmerja koordinacijski odbor za usklaje-
vanje razvoja in spremljanje delovanja KS v
občini Ptuj po sprejetih, srednjeročnih planih
manj razvitih KS in na osnovi dogovorjene
prioritete.« Menili so, da je koordinacijski
odbor, ki šteje 5 članov in deluje pri IS SO
Ptuj, preozko telo, da bi odločalo o tako po-
membnem vprašanju. Zato so predlagali, da
naj se to v samoupravnem sporazumu dopol-
ni s tem, da SOLIDARNOSTNA SRED-
STVA USMERJATA ZBOR KRAJEVNIH
SKUPNOSTI IN ZBOR ZDRUŽENEGA
DELA, koordinacijski odbor pa pripravi
predlog.
FF
Pred temeljnimi kandidacijskimi konferencami
Volilni pravilnik na podlagi določil volil-
nih zakonov določa sestavo in potek kandi-
dacijskih konferenc, njihovo delo in vsebino.
Temeljno kandidacijsko konferenco je treba
sklicati v vsaki temeljni samoupravni organi-
zaciji in vsaki krajevni skupnosti. Za sklic v
temeljni organizaciji ali skupnosti je odgovo-
ren izvršni odbor osnovne organizacije ZSS,
v krajevni skupnosti pa predsedstvo krajevne
konference SZDL.
Temeljno kandidacijsko konferenco v
TOZD oziroma delovni skupnosti, ki ima
manj kot 30 delavcev, sestavljajo vsi delavci,
prav tako v TOZD, ki ima nad 30 delavcev,
ima delavski svet, nima pa organiziranih dru-
gih oblik po delih delovnega procesa, prav
tako vsi delavci, poleg njih pa še delavski
svet in vodstva DPO. V TOZD in delovnih
skupnostih, ki imajo delavski svet in organi-
zirane oblike tudi po delih delovnega proce-
sa, sestavljajo temeljno kandidacijsko konfe-
renco: delegati zborov delavcev po delovnih
enotah ali skupinah, delavski svet in vodstva
DPO v TOZD.
V krajevni skupnosti sestavljajo temeljno
kandidacijsko konferenco: delegati vaških in
"ličnih odborov SZDL, delegati vaških odbo-
rov sveta KS (kjer ti obstajajo), skupščina ali
drug ustrezni organ upravljanja krajevne
skupnosti, predsedstvo krajevne konference
SZDL skupaj z vodstvi drugih DPO v KS in
druge organizirane oblike občanov v krajevni
skupnosti.
Temeljna kandidacijska konferenca obrav-
nava in sprejme poslovnik o delu temeljne
kandidacijske konference, poročilo izvršnega
odbora osnovne organizacije ZS. Sestavni
del tega poročila mora biti tudi seznam vseh
predlaganih možnih kandidatov v postopku
predlaganja in usklajevanja predloga z na-
vedbo predlagatelja.
Nato obravnava in uskladi predloge mož-
nih kandidatov za člane delegacij za skupšči-
no občine in skupščine SIS. Sprejme kandi-
datne liste za člane delegacij za skupščino
občine in skupščine SIS. Obravnava in se
opredeli z oblikovanjem stališč, mnenj in pri-
pomb do predlogov kandidatov za delegate
družbenopolitičnega zbora občinske skupšči-
ne, ki jih predlaga v obravnavo občinska
konferenca SZDL. Z glasovanjem se opredeli
tudi do možnih kandidatov za vodilne in dru-
ge funkcije v občinski skupščini in skupšči-
nah SIS.
Oblikuje tudi stališča, mnenja in pripombe
do pregleda evidentiranih možnih kandida-
tov za zbor republik in pokrajin Skupščine
SFRJ, za družbenopolitični zbor Skupščine
SRS, za predsednika in člane Predsedstva
SRS ter možne kandidate za nosilce vodilnih
in drugih funkcij v republiki.
Obravnava pregled evidentiranih možnih
kandidatov za zvezni zbor Skupščine SFRJ in
predlaga na novo izvoljeni delegaciji možne
kandidate za delegate v zvezni zbor Skupšči-
ne SFRJ iž svoje TOZD in skupnosti v obrav-
navo in sprejem.
Na temeljni kandidacijski konferenci izvo-
lijo oziroma določijo delegata za PRVO sejo
občinske kandidacijske konference. V tistih
TOZD in delovnih skupnostih, ki se povezu-
jejo v konferenco delegatov temeljnih kandi-
dacijskih konferenc ne volijo delegata za pr-
vo sejo občinske kandidacijske konference,
temveč imenujejo delegate za skupno temelj-
no kandidacijsko konferenco.
O svojem delu, zlasti pa o usklajevanju
predlogov možnih kandidatov in o predlogu
kandidatne liste za člane delegacij temeljne
samoupravne organizacije in skupnosti mo-
rajo obvestiti delovne ljudi in občane.
Po rokovniku, sprejetem na skupni seji OK
SZDL in OS ZSS Ptuj, morajo temeljne kan-
didacijske konference biti izvedene do 5. fe-
bruarja, v času do 10. februarja pa še skupne
temeljne kandidacijske konference.
Skupščina sindikata bo 28. januarja
Gospodarske razmere so od
občinskega sveta, njegovih orga-
nov in osnovnih organizacij zah-
jevale sprotno in celovito sprem-
'janje gospodarskega gibanja v
or»čini. Posebno pozornost pa so
^ minulih štirih letih namenili
Sprotnemu in poglobljenemu
obravnavanju rezultatov gospo-
darjenja v organizacijah združe-
'^ega dela, kjer so poslovali z iz-
gubo.
, K.ot j_ poudarila Vera Rep, se-
•^^etarka občinskega sveta ZSS,
^^ v ormoških sindikatih zaveda-
jo, da so bili v prejšnjih obdobjih
P|"emalo učinkoviti pri združeva-
nj" dela, na področju delitve po
^eiu in rezultatih dela ter social-
politike, skratka tam, kjer je
"a pomoč delavcem najbolj po-
trebna. Zato nameravajo tem
trem vprašanjem v bodoče po-
svetiti več pozornosti, s poveča-
no aktivnostjo pa doseči tudi
boljše rezultate.
Okrog 3700 delavcev je orga-
niziranih v 45 osnovnih organi-
zacijah sindikata in dveh konfe-
rencah osnovnih organizacij. Pri-
pravljajo pa se na ustanovitev
osnovne organizacije kmetov ko-
operantov. Na novo so ustanovi-
li osnovno organizacijo delavcev
na področju samostojnega oseb-
nega dela, dalje v novem obratu
Peku, medtem ko so se v Ogradu
odločili za eno osnovno organi-
zacijo. S tem so ukinili konfe-
rencjo osnovnih organizacij, v
bodoče pa bodo dali večjo velja-
vo sindikalnim skupinam, ki jih
bodo organizirali glede na delo-
krog oziroma delovne izmene.
Na skupščini, ki bo 28. januar-
ja, bodo po oceni dela, sprejeli
programske usmeritve bodočega
delovanja, za tem pa bodo po ra-
zrešnici dosedanjih članov ob-
činskega sveta in njegovih orga-
nov izvolili nov občinski svet,
člane nadzornega odbora, člane
medobčinskega sveta ZSS za Po-
dravje, delegate za 11. kongres
ZSS in delegata za 10. kongres
ZS Jugoslavije. Poleg tega bodo
opravili evidentiranje možnih
kandidatov za člane republiške-
ga sveta ZSS in njegovih orga-
nov.
Za vodilne funkcije v občinski
organizaciji ZSS Ormož so pred-
lagani: za predsednika Otmar
Medik, za podpredsednika An-
ton Rizman in za sekretarko Ve-
ra Rep. Evidentiranje je opravilo
26 osnovnih organizacij in dve
konferenci osnovnih organizacij.
Za občinski svet, njegove organe
in odbora dejavnosti je bilo sku-
paj evidentiranih 148 možnih
kandidatov.	MZ
Sposobnost
in usposobljenost
Vsak član ZK se mora stalno idejnopolitično usposabljati za sa-
mostojno družbenopolitično delovanje. Žal se po tem statutarnem do-
ločilu usmerja vse manj članov. To je splošna ugotovitev v Sloveniji,
velja pa tudi za občinsko organizacijo ZKS Ptuj. Vzroke za to je treba
iskati tudi v tem, kako smo usposabljanje organizirali, kako ga stroko-
vno posredujemo in koliko je privlačno za članstvo.
O teh vprašanjih so nedavno govorili na posvetu v Mariboru in
med drugim ugotovili, da so poleg subjektivnih vzrokov tudi objekti-
vni, saj je zadnja leta v upadanju moč in vpliv ZK v družbi, zato se tu-
di po rezultatih ankete kar 55 % članov čuti nesposobne in nemočne,
pri mnogih pa manjka tudi motivacijskih dejavnikov za idejnopoliti-
čno usposabljanje, zlasti še za individualno.
V ptujski občini so v teku priprave za izvedbo pedagoško vodene
oblike idejnopolitičnega usposabljanja v okviru oddelka ZK Šole so-
cialističnega samoupravljanja, ki naj bi začela v februarju. Začetek je
bil načrtovan že prej, vendar so nastali zastoji zaradi programsko vo-
lilriih konferenc v 00 ZKS, kjer je bilo izvoljenih precej novih sekre-
tarjev, med njimi tudi takih, ki še niso obiskovali organizirane oblike
idejnopolitičnega usposabljanja. Večina teh bo usmerjena v oddelek
ZK, pa tudi drugi niso izvzeti, saj je politično znanje treba stalno do-
polnjevati in ga bogatiti.
FF
Odlikovanja
predsedstva SFRJ
v ptujski podružnici službe družbenega knjigovodstva so v pone-
deljek, 21. januarja, na slavnostni seji delavskega sveta izročilj^odliko-
vanji predsedstva SFRJ dvema zaslužnima delavcema tega kolektiva.
Predsednik občinske konference SZDL je Jožici Carman izročil Red
zaslug za narod s srebrno zvezdo, Janku Selinšku pa Red dela s srebr-
nim vencem. Obema odlikovancema tudi naše čestitke!
-OM
Jožica Čarman in Janko Seiinšek (foto: KOSI)
Konferenca OK ZSMS
Slovenska Bistrica
Občinska konferenca ZSMS Slovenska Bistrica bo ta petek v sej-
ni dvorani skupščine občine izvedla programsko-volilno konferenco z
nadomestnimi volitvami. Konferenca bo potekala v skladu s statutom
ZSMJ, ZSMS, pravili o organiziranosti in delovanju občinske organi-
zacije ter s sklepi 11. redne seje predsedstva.
Najprej bodo sprejeli program o delu programske konference z
nadomestnimi volitvami. Sledila bodo poročila o delu občinske kon-
ference in njenih organov za obdobje od januarja 1985 do decembra
1985,	finančno poročilo za isto obdobje ter poročilo nadzornega od-
bora. Nekatere člane organov in člane predsedstva bodo razrešili
dolžnosti, izvolili pa nekatere nadomestne člane. Delegati bodo spre-
jeli tudi program dela občinske konference in njenih organov za leto
1986.	Seveda bo tudi razprava o predlogih in dopolnitvah akcijskega
programa dela, navzoči pa bodo sprejeli še dopolnitve in spremembe
Pravil o organiziranosti m delovanju občinske organizacije.
Vsi povabljeni so zraven vabil prejeli gradivo, v katerem so poroči-
la o delu, predlog kandidatne liste za nadomestne člane predsedstva
OK ZSMS Slovenska Bistrica, obrazložitev kandidatne liste in pred-
log programa dela OK ZSMS za leto 1986.	Samo Brbre
Poslej leto dni za
rojstvo otroka
Tudi ptujski delegati zbora uporabnikov in izvajalcev, ki se ude-
ležujejo sej skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije, so pred
tednom obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o porodni-
škem dopustu, torej dokument, ki je vrsto mesecev buril republiške
duhove, se bolj pa odgovorne funkcionarje od katerih je bilo odvisno
ali bo sploh prišel pred skupščino. Gre za bistveno novost — podalj-
šanje porodniškega dopusta na eno leto in 100 odstotno nadomestilo
za vse upravičenke.
Lahko rečemo, da je prav o tem dokumentu tekla zelo široka in
demokratična razprava v javnosti in da so ga delegati v skupščini
skupnosti otroškega varstva Slovenije vseskozi podpirali, prav tako
pa tudi v združenem delu, torej tam od koder bo potrebno dobiti de-
nar za nadomestila. Kljub vsemu pa ni šlo tako lahko. Veliko je bilo
argumentov proti z utemeljitvijo, da ekonomsko tega še ne bomo
zmogli, da bomo združeno delo preobremenili in podobno. Kot kaže
pa je vendar prevladalo trezno mišljenje, da je taka zaščita otroka in
matere potrebna tudi v Sloveniji, kjer smo z naravnim prirastkom že
tako med zadnjirni. Novi samoupravni sporazum pa prinaša še nekaj
drugih možnosti izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, o katerih
se bo mati odločala sama.
In kdaj bo začel veljati? Predvidoma 1. marca 1986. Torej takoj,
. ko bodo v skupščini SR Slovenije sprejete spremembe in dopolnitve
zakona o delovnih razmerjih v tistih določilih, ki to področje urejajo.
Pravijo, da po hitrem postopku. O predlogu samoupravnega sporazu-
ma pa bodo svoje rekli še delegati na skupščini Skupnosti otroškega
varstva Slovenije, ki bo 19. februarja v Ljubljani.
Evidentiran Matija Gjerkeš
Ker sedanjemu sekretarju Medobčinskega sve-
ta ZKS za Podravje Slavku Kleindienstu poteka
4-letno mandatno obdobje, je Komisija za organi-
ziranost, razvoj, kadrovsko politiko in usposablja-
nje v ZK pri medobčinskem svetu izvedla posto-
pek evidentiranja in predlagala MS ZKS, da dolo-
či Matijo Gjerkeša kot možnega kandidata za se-
kretarja MS ZKS za Podravje. O predlogu je MS
ZKS razpravljal 14. januarja in ga soglasno spre-
jel.
Matija Gjerkeš je rojen leta 1945, član ZK od
1964, po osnovnem poklicu predmetni učitelj (zgo-
dovina—zemljepis), je aktiven družbenopolitični
delavec, od leta 1981 je sekretar predsedstva OK
ZKS Lenart v Slov. goricah.
FF
^ - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
23. januar 1986 — TEIlltflll
SZDL O VARSTVU OKOUA
Osveščenost
in vzgoja
y petek, 17. januarja je bila skupna seja predsedstva Občinske
konference SZDL Ptuj in Sveta za varstvo okolja. Na seji pa so so-
delovali tudi predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij in
samoupravnih interesnih skupnostih. Osnova za razpravo na seji je
bilo gradivo, ki smo ga objavili še v 2. št. Tednika. Razprava na seji
je gradivo dopolnila in opozorila še na vrsto drugih problemov, ki hi
jim prav tako morali namenjati posebno skrb.
F*reobširno bi bilo delati pov-
zetek iz celotne dve in pol ume
razprave, tehtne in zanimive, v
kateri je sodelovalo 16 navzočih,
med njimi tudi Cilka Umek, se-
kretarka sveta za varstvo okolja
in kn>etijstvo pri Republiški kon-
ferenci SZDL Slovenije. V tem
zapisu se želim omejiti predvsem
na tisto, kar je moč doseči le z
zavestjo, vzgojo in nadzorom.
Tem vprašanjem bi morali dajati
več poudarka že v družini, v šoli,
na sestankih in predavanjih.
GNOJEVKA OGROŽA VOD-
NE VIRE
Ni le problem v tem, da iz
neurejenih gnojišč gnojevka pro-
_ sto odteka v jarke in potoke. Le-
tos je zima razmeroma ugodna,
pridni kmetje to koristijo in raz-
važajo gnoj na polja, kar je prav.
Dogaja pa se tudi, zlasti na ob-
močju Dravskega in Ptujskega
polja, da kmetovalci razvažajo in
razlivajo po poljih tudi gnojev-
ko. Treba je dodati, da to počno
predvsem strokovno nepoučeni
kmetje. Rastline pozimi počiva-
.jo, njihove korenine ne vsrkavajo
gnojila, zato gnojevka pozimi
polju ne koristi. Na peščenih
tleh nemoteno pronica globlje v
zemljo in s tem ogroža podtalni-
co, kjer imamo rezervarje pitne
vode. Tako si nepoučen kmeto-
valec dela škodo s tem, ker gno-
jevka ne bo prav nič koristila ra-
sti na polju, po drugi strani pa
spravlja v nevarnost zaloge zdra-
ve pitne vode, kar še zlasti velja
za določena območja Dravskega
polja.
ŠKROPUENJE IN ŠKROPIVA
V sadovnjakih se bo začelo
škropljenje — zimsko, spomla-
dansko. Izkušeni sadjarji vedo,
kako je treba ravnati s takimi
škropivi, zato od njih ni nevarno-
sti. Toda škropijo tudi vrtičkarji
in drugi priložnostni »sadjarji«.
Marsikdo od njih nima posebne-
ga znanja in prakse. Ostanek
strupenega škropiva bo po stari
navadi zlil v jarek ali potok, tam
opral tudi škropilnico in drugo
posodo, ki jo je potreboval pri
pripravi škropiva.
En sam tak primer ne bi pome-
nil nevarnosti, toda na desetine
ali celo stotine takih primerov pa
lahko uniči življenje v vodi tiste-
ga potoka, strupi pronicajo v
zemljo.
Še večjo nevarnost pomenijo
razna škropiva, s katerimi zatira-
mo plevel. To so navadno zelo
strupeni herbicidi, ki jih dež izpi-
ra v vodotoke in tako postopoma
in zanesljivo zastruplja vodo.
Plevela ne zatirajo samo proiz-
vodno družbeno usmerjeni kme-
tovalci, ti tudi znajo s škropivi
strokovno ravnati. Tako nevarna
škropiva uporabljajo tudi nek-
mečki lastniki in obdelovalci
zemljišč, komunalci, železničarji
za uničevanje plevela ob prago-
vih in tirnicah.
Cela vrsta je torej raznih drob-
nih in nevarnih zastrupljevalcev
naše narave, rastlinstva in vode.
Marsikdaj bo veliko boljše, bolj
zdravo poseči po motiki kot pa
po strupenem škropivu.
DIVJA ODLAGALIŠČA SME-
TI
Povsod jih imamo, kamorkoli
se peljemo, povsod jih lahko vi-
dimo. Taka odlagališča ne kvari-
jo samo videza našega okolja, ne
samo onesnažujejo, temveč tudi
zastrupljajo naše okolje, zlasti še
vodo. Treba je samo pozorneje
pogledati, kaj vse leži na takih
divjih smetiščih, — embalaža
raznih škropiv in drugih strupe-
nih snovi, pločevinke, v katerih
so še ostanki raznih olj, kemika-
lij itd. Vse to ponica v zemljo,
onesnažuje vodo ...
GOSPODINJSKE ODPLAKE
Kanalizacija na območju Ptu-
ja in drugih urbanih naselij je v
glavnem urejena. Toda na pode-
želju, po naših vaseh in zaselkih,
so odtočne cevi iz stanovanjskih,
hiš speljane v obcestne jarke, v
manjše potoke in potočke. Koli-
ko nesnage, človeku, živalim in
rastlinam škodljivih snovi nosijo
s seboj te odplake? Večina go-
spodinj tudi na podeželju danes
uporablja vrsto kemičnih čistil-
nih sredstev, pralnih praškov in
podobnega, kar jim sicer olajšuje
delo, toda onesnažuje vodo in s
tem okolje' Vsak človek lahko
ve, da tisto, kar škoduje rokam
in očem, ne more biti neškodlji-
vo za zaloge pitne vode, kamor
pronicajo te odplake.
Veliko takih drobnih onesna-
ževalcev bi lahko še navedli, od
kurišč ,v stanovanjskih zgrad-
bah,kjer skupno pokurijo več
premoga, kot npr. v TGA Kidri-
čevo, do nestrokovnega ravnanja
z mineralnimi gnojili itd. Vendar
naj bo že to dovolj, da se ob
vsem t«n resneje zamislimo in
preudarno razmislimo, kaj pod-
vzeti, da vsaj omejimo zastru-
pljevanje zemlje, vode in zraka, s
tem pa tudi našega življenjskega
prostora.
RAZPRAVE O VARSTVU
OKOUA
Po razpravi na skupni seji niso
sprejeli konkretno izoblikovanih
sklepov in stališč, saj iz tako ob-
širne in vsebinsko dobre razpra-
ve tudi ni bilo moč vsega zajeti.
Kljub temu je Anton Zoreč,
predsednik OKSZDL, ki je sejo
vodil, strnil najpomembnejše na-
loge.
Javna razprava o varstvu oko-
lja naj se nadaljuje v vseh KK
SZDL oziroma krajevnih skup-
nostih, v vseh OZD, kjer naj bo
nosilec Zveza sindikatov in v
vseh družbenopolitičnih organi-
zacijah občine. Razprava bo
sklenjena na seji Občinske kon-
ference SZDL ftuj, ki bo predvi-
doma v maju letos.
Poleg tega so bila na seji spre-
jeta stališča glede ptujske čistilne
naprave, ki bo usposobljena v le-
tošnjem letu, da je treba javnost
seznaniti z analizo rdečega blata
(halde — odlagališča TGA), kar
naj se objavi v Tedniku, da se
poveča družbeni nadzor nad
odlagališči smeti in odpravi divja
odlagališča, da se omeji gradnja
hiš v bližini predvidenih odlaga-
lišč, da se preuči mikro klima itd.
Predlagali so tudi, da je treba
v okviru SZDL povzeti skupno
akcijo območja Koroške, Mari-
bora in ostalega Podravja za či-
sto Dravo in za nekatere druge
skupne akcije, ki jih vodi pred-
vse ekološka skupina pri OK
ZSMS Ptuj.
Poseben poudarek je treba da-,
ti osveščanju vsega prebivalstva
in vzgoji mladih, da bodo ti sami
znali bolj skrbeti za svoje okolje,
ga znali varovati — ne le za da-
nes in zase, temveč predvsem za
jutri, za naše zanamce.	FF
Viden napredek -
razlike ostajajo
Krajevne skupnosti ptujske
občine so v obdobju 1981 — 85
veliko dosegle in to predvsem na
podlagi spoznanja, da jim samo
ustrezna organiziranost prinaša
razvoj. Kot je povedal Tone Veli-
konja, ki je v IS SO Ptuj zadol-
žen za področje krajevnih skup-
nosti, so bili tudi plani v srednje-
ročnem obdobju 1981 — 85 real-
nejši in so bile načrtovane nalo-
ge v glavnem uresničene. Razvoj
je temeljil predvsem na sredstvih
samoprispevka, poleg tega so
prispevali tudi delavci in sicer po
0,5 odstotni stopnji za najbolj
nujne programe v občini, zlasti
še krajevne skupnosti na območ-
ju Haloz in Slovenskih goric.
Kljub napredku se razlike v
razvitosti povečujejo. Vzrok —
na manj razvitih objnočjih obči-
ne je ostala vrsta potreb, ki jih je
in jih bo zelo težko uresničiti, ker
so se cene močno povečale in je
težko priti do kreditov; na teh
območjih pa živi malo ljudi. Raz-
dalje so velike (ceste). Prejšnji
standard je prav tako slab, mini-
malen.
Pregled razvoja po krajevnih
skupnostih pokaže, da smo v tem
obdobju dobili veliko novih as-
faltnih prevlek, kilometrov vodo-
voda; izboljšala se je električna
napetost, telefonska povezava in
to v vseh krajevnih skupnostih
občine — razvitih in manj razvi-
tih.
Sredstva, ki so jih delavci pri-
spevali po samoupravnem spora-
zumu, so bila skoraj stoodstotna.
Krajevne skupnosti so jih v veli-
ki meri obogatile s sredstvi sa-
moprispevka. V obdobju
1981—85 so v vseh krajevnih
skupnostih občine plačevaK sa-
moprispevek, ponekod so jih
imeli celo več. Za daljši čas tudi
osem in devet odstotni. Zato smo
se v občini odločili za dogovor,
po katerem naj bi krajevne skup-
nosti zbirale največ dva odstotka
od osebnih dohodkov delavcev.
Solidarnostna sredstva so v
preteklem letu dobile naslednje
krajevne skupnosti: Podlehnik,
Polenšak, Rogoznica, Vitomarci,
Zavrč in Žetale. Zanimivo je, da
so jih v glaVnem porabile za mo-
dernizacijo oziroma rekonstruk-
cijo svojih cest. Tudi krajevne
skupnosti, ki so omenjena sred-
stva dobile v prejšnjih letih, so v
glavnem vlagale v modernizacijo
cest.
ŠE ODPRTI PROBLEMI
Odprtih problemov je še veli-
ko, več jih je na manj razvitih ob-
močjih. Z njimi pa se srečujejo
tudi v krajevnih skupnostih me-
sta, na Ptujskem in Dravskem
polju. V glavnem gre za cestne in
komunalne probleme, električno
napetost, telefonsko razvejanost,
oskrbo prebivalstva (trgovine). V
zadnjem času so se odprli neka-
teri novi problemi, za katere so
občani v prejšnjih obdobjih me-
nili, da se jih v krajšem obdobju
ne da rešiti. To so kanalizacija,
telefonska napeljava, boljše ce-
ste, čistost okolja. V krajevnih
skupnostih, ki so v prejšnjih ob-
dobjih bolj uredile osnovni stan-
dard, je potrebno le-tega ohrani-
ti. Začele so propadati nekatere
ceste, ki smo jih v preteklosti
zgradili z veliko ihto in naglico.
Dobile so asfaltno prevleko, obi-
čajno prvo, druge že ne več.
BODOČI RAZVOJ - LE NAJ-
NUJNEJŠE NALOGE
Programi za noVo srednjero-
čno obdobje povedo, da bodo
občani večji del svojih sredstev
vlagali v ceste, v Slovenskih gori-
cah in Halozah v vodovod, po-
tem je tu še oskrba, kanalizacija
v mestu Ptuju, ureditev pločni-
kov, parkirišč, nadhod in podob-
no. To so potrebe, ki ne bodo ko-
ristile samo občanom mesta Ptu-
ja temveč v večji meri občanom,
ki bodo v mesto prihajali.
V krajevnih skupnostih niso
razmišljali samo o komunalnih
zadevah, v vsakem referendum-
skem programu se zrcali tudi
skrb za delovanje organizacij in
društev, za razvoj, samouprave in
druge naloge.
Velik del sredstev, ki jih bodo
za svoj razvoj potrebovale kraje-
vne skupnosti, se bo zbiral v sa-
moupravnih interesnih skupno-
stih materialne proizvodnje. To-
rej za vodovod, kolektivno rabo,
objekte splošne rabe. Nadaljeva-
li bomo z zbiranjem sredstev od
bruto osebnih dohodkov za pro-
grame — v glavnem manj razvi-
tih krajevnih skupnostih. V ta
namen bo šlo 50 odstotkov zbra-
nih sredstev po sporazumu.
Večina krajevnih skupnosti se
je tudi v novem srednjeročnem
obdobju odločila za samopri-
spevke, vendar v okviru dogovo-
ra. V nekaterih krajevnih skup-
nostih si pomagajo tudi s prosto-
voljnim delom in s posebnimi
pogodbami, da lahko posamezne
načrte uresničijo.
Programi so taki, da se v njih
uresničujejo interesi in potrebe
skoraj vseh občanov. So preteh-
tani in vsebujejo le tisto, kar bo-
mo tudi lahko uresničili.
Za boljše delo krajevnih skup-|
nostih bomo morali urediti tudi
delo tajnikov. V krajevnih skup-
nostih se namreč veliko dogaja,
zato je nujno te naloge in opravi-
la profesionalizirati. Po zadnjih
podatkih jih imajo v skoraj vseh
krajevnih skupnostih. V tem času
se povezujejo v strokovno služ-
bo, ki bo lahko uresničevala te-
meljne naloge bodočega razvoja
krajevnih skupnostih v občini.
MG
Izboljšanje napetostnih razmer je ena osnovnih potreb
(foto I. kotar)
Pri graditvi vodovodnega omrežja pomagajo brigade mladih, skupaj s
krajani	(foto M. Ozmec)
O škodi po zimski pozebi v občini Ormož
v prvi letošnji številki Tednika smo na kratko že poročali v
sestavku »Pomoč ormoškemu kmetijstvu« o škodi po zimski poze-
bi in pomoči iz republiškega sklada. Sedaj nam je Komite za druž-.
beno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož po-
slal podrobnejše poročilo o škodi in o ukrepih za sanacijo. Iz tega
poročila povzemamo.
Posledice zime v začetku leta
1985 so znane. Izredno ftizke
temperature dalj časa so močno
izstopale od dolgoletnih popre-
čij. Močno so prizadele vinogra-
de in sadovnjake. Škodo za obči-
no Ormož najzgovorneje kaže
podatek, da je v jeseni ormoška
klet odkupila komaj 29 odsto-
tkov načrtovanih količin grozdja.
Drugi vidik škode pa je v delnem
ali popolnem uničenju nasadov
v vinogradništvu in sadjarstvu.
Tudi v ormoški občini so k
ocenjevanju škode pristopili na-
črtno. Od občinskega izvršnega
sveta imenovana komisija s pod-
komisijami je škodo ocenjevala
po enotni metodologiji. Skoda je
bila povzročena na območju ce-
lotne občine in znaša skupno
1.618,166.000 dinarjev, od tega v
vinogradništvu 1.441,181.000 din
in v sadjarstvu 157,312.000 din.
Ocenjeno škodo je komisija raz-
členila ločeno za vinogradništvo
in sadjarstvo, po sektorjih lastni-
štva, v okviru sektorjev pa še
razčlenitev na škodo zaradi izpa-
da pridelka, na stroške obnove
in rekonstrukcije.
Skupna škoda v družbenem
sektorju znaša 892,473.000 din,
TOZD Vinogradništvo pa izka-
zuje še višjo škodo zaradi tega,
ker ima nekaj vinogradniških po-
vršin tudi na območju ljutomer-
ske občine. Družbeno organizi-
ran zasebni sektor je utrpel za
538,276.000 din škode, neorgani-
zirani zasebni sektor pa
187,417.000 din škode.
Izvršni svet SO Ormož je za-
prosil Odbor podpisnikov druž-
benega dogovora o načinu upo-
rabe in upravljanja s sredstvi so-
lidarnsoti za odpravljanje posle-
dic naravnih nesreč v SRS, da
jim glede na škodo dodelijo po-
moč (nepovratna sredstva) in da
naj bi do te pomoči bili upraviče-
ni vsi pridelovalci ne glede na
sektor lastništva. Republiški od-
bor je občini Ormož odobril upo-
rabo sredstev solidarnosti v viši-
ni 20 odstotkov od ocenjene ško-
de, to je 323,633.000 din. Vendar
je zahteval, da se dosledno držijo
predpisanih pogojev, oziroma
načina porabe solidarnostnih
sredstev. Te pogoje smo navedli
že v poročilu za občino Ptuj (glej
'Tednik št. 2, stran 4), zato jih ne
ponavljamo.
V	skladu s pogoji sta Slovin
TOZD Vinogradništvo in TOK
kooperacija pripravila sanacijske
programe za odpravo škode po
zimski pozebi.
PROGRAM ZA UPORABO
SREDSTEV SOLIDARNOSTI
TOZD Vinogradništvo bo
70 ha vinogradov v vrednosti
57,120.000 din v celoti obnovil,
na 484 ha pa bo opravil rekon-
strukcijo (dosajevanje trsov ipd.)
v vrednosti 102,637.000 din, to je
skupaj 159,757.000 din. Sadov-
njakov bo obnovil 36 ha v vred-
nosti 24,151.000 din, obnova trs-
nice pa bo veljala 3,935.000 din.
V	TOK Kooperacija bodo ob-
novili 33,04 ha vinogradov, re-
konstruirali pa 519,23 ha vino-
gradov, kar bo skupaj stalo
128,478.000 din. Obnovili bodo
tudi 5 ha sadovnjakov v skupni
vrednosti 7,312.000 din.
Tako bodo skupaj porabili ce-
lotni odobreni znesek iz republi-
ške solidarnosti v višini
323,633.000 din. .
Sredstva solidarnosti so razde-
ljena po sektorjih lastništva tako,
da predstavljajo okoli 20 odsto-
tkov ocenjene škode. V sanacij-
skem programu TOK Kooperaci-
ja so zagotovljena sredstva za ce-
lotni zasebni sektor, zato je dana
možnost izkoriščanja vsem za-
sebnim vinogradnikom, seveda
pod pogojem, če se bodo vključi-
li v organizirano proizvodnjo.
Zavedajo se, da samo s sredstvi
solidarnosti ne bo mogoče po-
praviti vse nastale škode, zato
(jodo potrebna še druga sredstva.
V sanacijskih programih je pred-
videna tudi uporaba bančnih
kreditov, sredstev vodne skupno-
sti in drugih sredstev, če jih bo
moč zagotoviti.
KAKO IN KDAJ IZKORISTI-
TI?
Sredstev solidarnosti v občini
Ormož še niso prejeli. Obljublje-
no je, da bodo dobili v tem mese-
cu nakazanih 70 odstotkov sred-
stev, ostalih 30% pa v drugi po-
lovici leta 1986. To je takrat, ko
bodo izdelani investicijski pro-
grami, v njih pa morajo biti za
združene kmete navedena tudi
točna imena kooperantov, povr-
šina in lokacija nasada. Posa-
meznim upravičencem bodo
sredstVa dodeljena samo v blagu.
to je sadike, mineralna gnojila,
zaščitna sredstva, žična opora, če
je to potrebno pa tudi v obliki
storitev pri obnovi nasadov, to je
rigolanje, ureditev vodnega reži-
ma in poti. Dosajevanje in druge
rekonstrukcije naj bi se izvedle
čim prej, po možnosti še v letoš-
njem letu, uničene nasade pa je
treba obnoviti v treh letih.
Komite za družbeno planira-
nje in razvoj ter gospodarske za-
deve občine Ormož s tem tudi
obvešča vse kmetovalce — vino-
gradnike in sadjarje, da naj vse
potrebno urejajo pri pospeševal-
ni službi Slovin KK »Jeruzalem«
Ormož TOK Kooperacija. Tam
bodo lahko dobili podrobnejše
in po potrebi tudi morebitne do-
datne informacije.
Izvršni svet SO Ormož je na
seji, 30. decembra 1985 obravna-
val sanacijske programe za od-
pravo škode po pozebi in ugoto-
vil, da so sanacijski programi iz-
■ delani v skladu z navodili in
sklepi republiškega komiteja za
kmetijstvo in da je delitev soli-
darnostnih sredstev izvršena po
namenih glede na njihov delež v
strukturi ocenjene škode. Ob tem
je izvršili svet ponovno opozoril,
da bi morali biti upravičeni do
solidarnostnih sredstev vsi kme-
tovalci ne glede na sektor lastni-
štva. Žal je sočasno tudi ugoto-
vil, da ni moč spreminjati sklepa
Izvršnega sveta SR Slovenije.
Ob koncu velja poudariti, da
je izkoriščenje teh sredstev stro-
go luinicti^ko, kar pomeni, da se
smejo trošiti izključno za odpra-
vo škode po zimski pozebi v vi-
nogradništvu in sadjarstvu. Na-
mensko uporabo sredstev bodo
kontrolirali upravni organi, in-
špekcijske službe in tudi SDK.
FF
Delegati za problemsko konferenco
ZKS o informiranju
v skladu s sklepom predsedstva CK ZK Slovenije že od junija la-
ni tečejo priprave na problemsko konferenco ZK o nadaljnem razvo-
ju javnega informiranja in komuniciranja ter o nalogah ZK. O tem je
razpravljal tudi Medobčinski svet ZKS za Podravje, na seji 14. janu-
arja v Mariboru in izvolil naslednje delegate za problemsko konferen-
co, ki bo 5. februarja v Ljubljani:
Adi Žunec, predsednik komisije za IPD, Kmetijski kombinat
Slovenska Bistrica, Franc Fideršek, Radio-Tednik Ptuj, Branko Pe-
tan, sekretar predsedstva OK ZKS Slov. Bistrica, Franc Polič, Tovar-
na sladkorja Ormož in Marjan Toš, Delavska univerza Lenart.
Ke.' ima osnovna organizacija ZKS Radio-Tednik Ptuj na pro-
blemski konferenci tudi eno delegatsko mesto, je bil na programsko
volilni konferenci izvoljen za delegata Fr;inc Lačen, glavni urednik
Radio-Tednika.	FF
f CDNIK -23. januar 1986
SESTAVKI llN KOMENTARJI - 3
KOMU NI POTREBNO PLAČEVATI
SAMOPRISPEVKA?
7u in tam nekateri občan misli, da mu glede na to. ker se m
udeležil referenduma, ni potrebno plačevati samoprispevka, ki gaje
njegova krajevna skupnost ali pa občina uvedla s svojim sklepom v
skladu z ZMkonom o samoprispevku (prečiščeno besedilo v U. listu
SRS št 35/85). Tako mnenje je zmotno. Cimje namreč ugotovlje-
no. da seje referenduma udeležila večina volilnih upravičencev m
da je od te večine glasovala za uvedbo samoprispevka večina, se
smatra, da je referendum uspel in ustrezni organ krajevne skupno-
sti oziroma občine sprejme in objavi sklep o uvedbi krajevnega ozi-
roma občinskega .samoprispevka, katerega morajo potem plačevati
vsi občani, ki imajo svoje stalno bivališče na območju krajevne
skupnosti oziroma občine in ki imajo take prejemke oziroma pre-
moženje, ki so osnova za odmero samoprispevka v denarju.
Ali velj« obveznost plačevanja
samoprisp«^''" za zdomce?
i/er so zdomci le začasno na
A lu v tujini in ker imajo v do-
ačem kraju še vedno stalno bi-
lišče, je tako teorija kot tudi
^^ ksa vse do Zakona o spre-
hah in dopolnitvah zakona
Samoprispevku (Ur. list SRS št.
17/83) smatrala, da so tudi
domci obvezani plačevati samo-
nrispevek ne glede na to, da niso
sodelovali v pripravljalnem po-
stopku za razpis referenduma m
na njem glasovali. Cesto sploh
niso vedeli za referendum, ker
uvajalci samoprispevka zakon-
sko niso bili obvezani, da bi jih
obvestili
Citirani zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o samč-
nrispevku z dne 11. maja 1983 pa
je naložil razpisovalcem referen-
duma za uvedbo samoprispevka,
da že v aktu o razpisu referendu-
nia za uvedbo samoprispevka
poleg drugega določijo tudi na-
čin sodelovanja v pripravljalnem
postopku za razpis referenduma
in način osebnega izjavljanja de-
lavcev na začasnem delu v tujini
(zdomcev). V praksi pa uvajalci
samoprispevka često ne upošte-
vajo te določbe. V 19 sklepih o
razpisu referenduma za uvedbo
samoprispevka, ki so jih v letu
1985 izdale krajevne skupnosti v
ptujski občini, najdemo samo v
sklepu-krajevne skupnosti heroja
Lacka Rogoznica (Ur. vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 11 /85) v
10 čl. določbo, ki se glasi: »Zave-
zanci iz 4. člena točke 6 (zdomci)
in iz točke 8 (občani, ki v tej KS
nimajo stalnega bivališča, imajo
pa nepremičnine) tega sklepa
imajo pravico sodelovanja v pri-
pravljalnem postopku za razpis
referenduma in pravico osebne-
ga izjavljanja na referendumu. V
ta namen bo krajevna skupnost
poslala zgoraj omenjenim zave-
zancem, katerih naslovi so znani,
odgovarjajoči material (vabilo,
glasovnice itd.). Zavezanci pa se
bodo lahko odloČili ali se bodo
na svoje stroške osebno udeležili
sestankov in referenduma ali pa
bodo svoje pismene osebne izja-
ve poslali s priporočenim pi-
smom volilni komisiji krajevne
skupnosti.«
Kakšne so posledice, če kraje-
vna skupnost zdomca sploh ni ob-
vestila o razpisu in o datumu refe-
renduma za uvedbo samoprispev-
ka?
Zakon o samoprispevku na
postavljeno vprašanje ne daje di-
rektnega odgovora.
Po mojem mnenju ni dvoma,
da so v slučaju neupoštevanja za-
konskih določb kršene zakonske
pravice zdomcev, ki bodo pred
ustavnim sodiščem lahko navaja-
li, da se iz razloga, ker se jim ni
dala možnost sodelovati na refe-
rendumu, ne čutijo obvezni pla-
čevati samoprispevek. Kakšno
stališče bi na eventualno sprožen
postopek zainteresiranega obča-
na zavzelo Ustavno sodišče, tega
tudi pisec tega sestavka ne ve.
Mislim pa, da vse do odločbe
Ustavnega sodišča obstoji obvez-
nost plačevanja samoprispevka
tJdi za zdomce, čeprav o referen-
dumu niso bili obveščeni.
Od katerih prejemkov se samo-
prispevek ne more uvesti?
Določbe o postavljenem vpra-
šanju so bile v Zakonu o samo-
prispevku skrajšano ZS, več-
krat spremenjene in dopolnjene.
Prvotno besedilo 1. odstavka
10. čl. ZS (Ur. list SRS št. 3/73)
se je glasilo: »samoprispevek se
ne more uvesti od socialnih pod-
por, invalidnine, pokojnine z
varstvenim dodatkom, otroškega
dodatka, štipendije učencev in
študentov ter od nagrad, ki jih
prejemajo učenci v gospodar-
stvu.«
Z zakonom o spremembah in
dopolnitvah zakona o samopri-
spevku (Ur. list SRS št. 17/83)
pa je bilo prvotno besedilo prve-
ga odstavka 10 čl. tako spreme-
njeno, da se je glasilo: »samopri-
spevek se ne more uvesti od pre-
jemkov iz socialno-varstvene po-
moči, od invalidnine, od pokoj-
nine z varstvenim dodatkom, od
štipendij učencev in študentov
ter od nagrad, ki jih prejemajo
študenti in učenci na proizvod-
nem delu oziroma na delovni
praksi.«
Zelo pomembne spremembe
in dopolnitve, o katerih bom
pozneje pisal, pa je prinesel Za-
kon o spremembah in dopolnit-
vah zakona o samoprispevku
(Ur. list SR št. 25/85), ki je začel
veljati 20/7 1985.
Kaj nam kaže praksa?
Praksa nam kaže, da v nekate-
rih sklepih o uvedbi samopri-
spevka, v katerih naštevajo posa-
mezne prejemke od katerih se ne
plača samoprispevek, uvajajo sa-
moprispevek tudi od prejemkov
(npr. od invalidnine), od katerih
ne bi smeli. Tu opozorim, da sem
o tem in še o drugih napakah že
večkrat pisal tudi v Tedniku (glej
npr. Tednik št. 8/85 z dne 7/111
1985)
V	tistih sklepih o uvedbi samo-
prispevka, v katerih se glede
oprostitev plačila samoprispevke"
samo sklicujejo na člen v ZS (se-
daj je to 12 čl.), so sicer zadostili
zakonu, vendar pa niso seznanili
krajanov z vsebino omenjenega
člena, kar bi vsekakor bilo kori-
stno.
Oglejmo si sedaj veljavne do-
ločbe o prejemkih od katerih se
ne more uvesti samoprispevek.
V	prvem odst. 12. čl. ZS je do-
ločeno, da se samoprispevek ne
more uvesti od sledečih prejem-
kov ne glede na višino in to:
—	od prejemkov iz socialno-
varstvene pomoči,
—	od priznavalnin. Tu opozo-
rim, da so v ptujski občini ureje-
ne priznavalnine z Odlokom o
priznavalninah udeležencev
NOV (Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 8/85),
od invalidnine, in od drugih
prejemkov po predpisih o voja-
ških invalidih in civilnih invali-
dih vojne,
—	od denarnega nadomestila
za telesno okvaro,
—	od dodatka za pomoč in
postrežbo,
—	od starostne pokojnine pri-
znane po Zakonu o starostnem
zavarovanju kmetov,
—	od štipendij učencev in štu-
dentov ter od nagrad, ki jih pre-
jemajo študenti in učenci na pro-
izvodnem delu oziroma na delo-
vni praksi.
Glede na višino prejemkov pa
se samoprispevek ne more uvesti
od pokojnine, ki ne presega zne-
ska najnižje pokojnine za polno
pokojninsko dobo. Znano je, da
se ta znesek spreminja in v 1.
1986, dokler ne bo spremenjen,
znaša 32.633 din (glej informaci-'
jo v »Večeru« z dne 27. 1?.
1985).
Do katere višine osebnega do-
hodka se ne plačuje samoprispe-
vek?
Šele v Zakonu o spremembah
in dopolnitvah ZS (Ur. list SZS
št. 25/85) najdemo odgovor na
to vprašanje. Sedanji 2. odstavek
12 čl. ZS se namreč glasi »samo-
prispevek se ne plačuje od oseb-
nega dohodka delavcev in dru-
gih občanov, ki ne presega zne-
ska osebnega dohodka, ki zago-
tavlja materialno in socialno var-
nost delavca, določenega z zako-
nom.« Tudi znesek te vrste oseb-
nega dohodka se spreminja. Od
začetka 1. 1986 znaša 30.000 din
(glej informacije v »Večeru« z
dne 27. 12. 1985). Kdor torej pre-
jema le minimalni zajamčeni
osebni dohodek mu, dokler tak-
šen dohodek prejema, ni potreb-
no plačevati samoprispevka. Iz-
plačevalec osebnega dohodka pa
bo moral upoštevati 3. odstavek
13. čl. ZS, ki se glasi: »izplačeva-
lec osebnih dohodkov iz delov-
nega razmerja preneha obraču-
navati in odtegovati samoprispe-
vek delavca za čas, ko njegova
akontacija osebnega dohodka ne
presega zneska, ki mu zagotavlja
materialno in socialno varnost,
določenega z zakonom.« Citirani
Zakon o spremembah in dopol-
nitvah zakona o samoprispevku
(Ur. list SRS št. 25/85) pa razen
omenjene določbe, da se ne
obračunava in ne odteguje samo-
prispevek od minimalnega za-
jamčenega osebnega dohodka,
vsebuje še eno določbo, ki jo bo-
do morali upoštevati izplačevalci
osebnega dohodka in pokojnin.
Tudi ta v 1. odstavku 13. čl. ZS
navedena določba se tiče opro-
stitve plačila samoprispevka.
Glasi se pa takole: »Znesek
obračunanega in odtegnjenega
samoprispevka od pokojnine
oziroma osebnega dohodka de-
lavcev in drugih delovnih ljudi
ne sme biti večji od razlike med
priznano pokojnino in pokojni-
no, ki ne presega zneska najnižje
pokojnine za polno pokojninsko
dobo, oziroma med akontacijo
osebnega dohodka in zneska
osebnega dohodka, ki zagotavlja
materialno in socialno varnost
delavca, določenega z zako-
nom.«
Navajam dva primera:
V sklepu o uvedbi samopri-
spevka je določeno, da za zave-
zance, ki prejemajo osebni doho-
dek ali pa pokojnino, znaša sa-
moprispevek 2 % od neto oseb-
nega dohodka ali od pokojnine.
X prejema 30.500 din mesečno
akontacije osebnega dohodka, Y
pa 38.000 din mesečne pokojni-
ne.
Med akontacijo OD v znesku
30.500 din in minimalnim zajam-
čenim OD v znesku 30.000 din je
razlika 500 din. Znesek obraču-
nanega in odtegnjenega zneska
za samoprispevek (2 % od 30.500
din) bi znašal 610 din, kar pa je
več od razlike. Izplačevalec bo
glede na 1. odst. 13 čl. ZS smel X
odtegniti za samoprispevek le
500 din. Med pokojnino v zne-
sku 38.000 din in najnižjo pokoj-
nino v znesku 32.633 din je razli-
ka 5367 din. Znesek obračunane-
ga in odtegnjenega zneska za sa-
moprispevek (2 % od 38.000 din)
bi znašal 760 din, kar je nižje od
razlike. Izplačevalcu se ne bo tre-
ba ozirati na 1. odst. 13. čl. ZS.
Za izvrševanje katerih sklepov
o uvedbi samoprispevka se upora-
bljajo sedanje prej obravnavane
določbe 12. čl. in 1. ter 3. odstav-
ka 13. čl. ZS?
Omenjene določbe se ne upo-
rabljajo samo za izvrševanje
sklepov o uvedbi samoprispevka
izdanih po začetku veljave (to je
po 20/7 1985) Zakona o spre-
membah in dopolnitvah ZS, tem-
več tudi za vse še neizvršene
sklepe o uvedbi samoprispevka,
izdane pred uveljavitvijo ome-
njenega zakona (glej čl. 21 ZS).
Kršitev določb iz 12. in 13. čle-
na ZS
Očitno je zakonodajalec razli-
čne spore glede obveznosti pla-
čevanja samoprispevka hotel iz-
vzeti iz pristojnosti sodnih orga-
nov in je za reševanje teh sporov
pooblastil pristojne uprave za
družbene prihodke in posebno
komisijo, ki jo imenuje občinska
skupščina.
Po 14. čl. ZS lahko zavezanec
zahteva, da se njegova obveznost
do plačevanja samoprispevka
ugotovi s pisno odločbo, proti
kateri pa ima pravico do pritož-
be. Po mojem mnenju pa bi bilo
14. čl. ZS potrebno tako interpre-
tirati, da bi imel obvezanec pra-
vico od uprave za družbene pri-
hodke zahtevati, da mu izda tudi
odločbo, da sploh ni zavezan k
plačilu samoprispevka, ali da mu
v konkretnem primeru ni treba
plačevati, ali da je že preveč pla-
čal in podobno. Na podlagi take
odločbe bo potem zavezanec lah-
ko zahteval od uvajalca samopri-
spevka, da mu neupravičeno pla-
čane zneske za samoprispevek
vrne.
Mirko Kostanjevec
Prihranite gorivo z regulatorjem
Pred mesecem dni so v AMD
Franc Galun v Kidričevem iz-
vedli demonstracijo delovanja
regulatorja pritiska goriva, novo-
sti, ki jo je izdelal zasebnik Stan-
Murn iz Ljubljane.
Naprava služi za regulacijo
priva, ki napaja vplinjač pri
bencinskih avtomobilskih motor-
jih. Znano je, da črpalke goriva
polnijo vplinjač s pritiskom, ki ni
enakomeren in narašča s števi-
lom obratov do nezaželjenih vi-
^in. Prav tako črpakla za gorivo s
^asom postane manj elastična,
Paradi česar se napajalni tlak bi-
stveno povečuje.
Previsok tlak je škodljiv, ker
Povzroča presežke goriva v vpli-
''jaču, zaradi česar se poraba go-
riva veča. Tovarne v zadnjem ča-
^^ ta problem rešujejo s prvo-
vrstnimi vodi za goriva, vendar
^eritve kažejo, da tlak tudi v ta-
■'ih primerih ni v idealnem ob-
fnočju
Preizkušena naprava napajalni
^'ak natančno regulira, tako daje
ta v vseh režimih obratovanja
motorja enak in ne presega neza-
željenih vrednosti.
Regulator tlaka goriva so med
drugim preizkusili tudi v stro-
kovnih delavnicah Avto moto
zveze Slovenije, kjer so med ugo-
tovitvami zapisali:
»Naprava je bila montirana
na dovodno cev za gorivo med
črpalko in vplinjač. Na vozilu
smo opravili meritve pred vgrad-
njo in po vgradnji naprave Na-
pajalni pritisk v dovodni cevi je
brez naprave variral in znašal od
0,2 do 0,35 bara. Pri vgrajenem
regulatorju je bil napajalni pri-
tisk v dovodni cevi stalno kon-
stanten in je znašal 0,1 bara. Pri
daljši uporabi okoli 3000 km je
naprava delovala brezhibno ...«
Pri pravilni nastavitvi vplinja-
ča motorja in vžiga dosežemo
lahko maksimalni efekt regula-
torja, porabo goriva pa lahko
zmanjšamo tudi za 30 odstotkov.
VOZNIKI POZOR
v Kidričevem so ob demon-
straciji uporabe novega regula-
torja vgradili napravo v 15 oseb-
nih vozil in vsi vozniki so več kot
zadovoljni, še posebej pri današ-
njih cenah goriva, saj je prihra-
nek več kot očiten.
Cena vstavitve je trenutno
7500 dinarjev, seveda z regula-
torjem vred. Posredujemo vam
tudi naslov, na katerega se lahko
obrnete: Jumer Jumerovič. Ki-
dričevo, telefon 796-279 v popol-
danskem času. Pa prijetno in
predvsem cenejšo vožnjo! -OM
Regulator tlaka goriva, ki ga izdeluje Stanko Murn iz Ljubljane, Cerk-
niška 15.
Sprejem za upokojene
delavce doma
Tudi tokrat so v domu upokojencev Ptuj —Muretinci tradicional-
no zaključili koledarsko leto v sodelovanju v javni radijski oddaji za
starejše, ki jo radio Maribor pripravi vsakič v drugem domu in na
drugem koncu severovzhodne Slovenije. Tokratna predstavitev ptuj-
skih upokojencev pa je bila že tretja, vendar so nastopili v družbi svo-
jih »vrstnikov« iz doma Danice Vogrinec in doma oskrbovancev v
Rakičanu, z njimi pa še trio Borisa Roškarja, pevec Rudi Šantl ter
igralci SNG iz Maribora Milena Muhičeva, Anica Sivec in Janez Kla-
sinc.	.
V jedilnici, ki se je za trenutek spremenila v radijski studio, je bi-
lo zelo prijetno prednovoletno vzdušje in nekako nadaljevanje praz-
novanja zaključka starega leta, ki je bilo v domu dan ped tem.
Uprava doma upokojencev Ptuj-Muretinci pa je tudi letos poskr-
bela za sprejem svojih upokojenih delavcev ali točneje delavk, ki so si
lahko ob tej priložnosti ogledale še nove prostore in druge pridobitve
v ptujski enoti.	mš
Montaža TV in
radijskih anten
Ker še izredno veliko ljudi ne ve kako si lahko izboljša sprejem
TV in radijskih signalov, bi bilo dobro, če bi v ptujskem TEDNIKU
imeli poseben kotiček, kjer bi bralcem (tistim, ki bi poslali vpašanja)
svetovali, kako si lahko sami montirajo antene, kakšni tipi anten so
primerni in kakšne prihranke lahko dosežejo.
Za postavitev antenskega sistema izberemo vedno tisto mesto na
strehi ki je za sprejem najugodnejše, čeprav bi morda arhitektonsko
neko drugo mesto bilo ugodnejše. Sistem postavimo vedno na dvoriš-
čni strani stavbe, saj s tem preprečimo vpad motenj, ki prihajajo s ce-
stne strani zaradi električnega vžiga vozil. Sistem naj bo vsaj dva me-
tra oddaljen od žic električnega omrežja, a te naj bodo izza antene,
saj, če so pred anteno v smeri sprejema, delujejo kot reflektorska ste-
na Razdalja mora biti tudi tolikšna, da ne more pnti do stika z elek-
tričnim omrežjem pri zasuku, nagibu ali padcu antenskega sistema.
Antenski sistem namestite na strehi zgradbe na najvišje mesto se-
verno od dimnika.
Za olajšanje signala, povezovanje m delitev signala uporabite
malo antensko napravo TV plus, katere prednosti so: enostavna mon-
taža, možnost dograditve v kolikor se pojavijo novi signali m možno-
sti oskrbe večih TV in radijskih sprejemnikov iz enega sistema (mož-
nost priključitve štirih gospodinjstev, pogoj seveda je, da so hiše str-
njene), kar postaja v zadnjem času vse bolj aktualno (stroški za naba-
vo takšnega sistema so zaradi tega manjši, ker se porazdelijo na štin
gospodinjstva). Seveda moramo v tem primeru uporabiti razdelilce
(TPR) za delitev signalov na posamezne odjemalce (TV).
V kolikor je sprejem na posameznem kanalu slabši od pričakova-
nega, moramo namesto filtra uporabiti ojačevalec in namesto enosto-
penjskega uporabiti dvostopenjski ojačevalnik.
TV plus pri montaži namestimo tik pod streho na suhem mestu,
vendar pa čim bližje antenskemu sistemu. Osnovo sistema TV plus
predstavlja nosilna letev (TPL 3000), ki jo privijemo na les ah na ste-
no. Na nosilno letev montiramo ojačevalce, ki jih povežemo s spojk^
mi (P 48). Za napajanje ojačevalnikov potrebujemo usmernik (NEO
2212 12 V), katerega postavimo zraven televizorja.
Upokojeni delavci doma uj^kojencev Ptuj—Muretinci na sprejemu v
novih prostorih doma v Ptuju.	Fot®'-
Prikazan antenski sistem z ojačevalci in filtri omogoča soliden
sprejem v Ptuju in okolici. V zasenčenih območjih seveda pride do ra-
zličnih odbojev signala, zato se spremeni vrstni red montaže anten in
izbor ojačevalcev.
OPOMBA: V kolikor je signal slab uporabimo namesto kombini-
rane antene (TV 3464) kanalne antene (IV Special K 9 in TV Special
K 11) in TV 5043 K 6 in TV 4043 K28. Ce uporabimo to varianto, po-
tem «eveda ne potrebujemo kretnice VHF/UHF (P 520).
GORENJE - ELRAD
Gornja Radgona
Antenski sistem za področje, kjer so signali dovolj močni
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
23- januar 1986 - TEDNIK
Med leti 1945 in 1985
Da. našli smo se pet po 40 letih. V drugačnem ča.'iu. v drugačnih
okoliščinah, a vendar na istem mestu. Takrat otroci, danes že krepki
odrasli markovški petdesetletniki. Bilo je čudenja, bilo je smeha in šal.
In bilo je celo takih vprašanj: kdo pa si ti? Prišli smo : vseh koncev, eni z
veseljem na obrazu, drugi z bolečino v srcu. pa vendar skoraj vsi. Ogle-
dali smo si novo šolo. v katero tedaj ne bi znali hoditi, se za primerjavo
slikali (kakor takrat ob koncu šolskega leta 1945—46) ter še enkrat pri-
sluhnili svoji tedanji tovarišici. ki se jim toplo zahvaljuje, da so ohranili
zanjo prostorček v svojem srcu.
Potem pa smo se odpeljali veselju naproti. In bilo je veselo, verjemi-
te, do ranih jutranjih ur.
DRAGI MOJI PRVI LCENCI!
Ko smo se pred 35 leti — 30.
januarja 1946 na pragu stare šole
poslavljali in se za spomin še sli-
kali — kaj smo si tedaj rekli v
slovo? Kaj je bila zadnja beseda,
na katero bi zdajle lahko naveza-
la to naše ponovno srečanje? Ne
vem pa ne jaz, ne vi. Najbrž ste
hitro tekli domov — na delo —
saj je tedaj prevladovalo mnenje,
da je otrok uporabna delovna si-
la.
Zame je bilo tisto šolsko leto
prvi korak v mojem poklicu; pr-
vo tipanje za resničnim življe-
njem, kar naj bi ta poklic bil. To-
rej to ni le vaš praznik, ampak
tudi moj. Bila sem še zelo mlada
— le 9 let starejša od vas. Ko
smo nove učiteljice tisto leto za-
puščale šolo v Ljubljani, nam je
razrednik dejal: »Dekleta, uči-
teljski poklic je potica!« Ni bil
potica, bil pa je kruh, dober do-
mač, ki sem mu ostala zvesta vse
življenje; tukaj, v naših Markov-
cih, kjer je bilo moje prvo in zad-
nje službeno mesto in moj dom.
In — verjemite mi — to naše
skupno začeto leto mi je ostalo
kot dragocen spomin skozi ves
čas. Bili'smo 3. b razred, 22 deč-
kov in 23 deklet. Ravnateljica
Sabina Meliva. Ko prelistavam
šolsko kroniko za to šolsko leto,
berem sledeče: (citiram)
»Šolsko leto se je začelo z
dnem 15. oktobra s šol. sloves-
nostjo, ki je bila pestra po svo-
jem sporedu, saj se je po 4 letih
trpljenja in borbe pričenjalo 1.
leto rednega pouka v novi domp-
vini.«
In potem podatki, ki jih da-
našnji šol. kronisti ne poznajo
več:
»Učenci, ki služijo ... pri rej-
nikih, Bosanci 50-starši padli v
NOV, šol. obisk: 3 b - 83 %, kar
je bilo zelo zadovoljivo! Vzroki
izostankov so pozimi pomanjka-
nje obleke in obutve, sicer pa
starši zaposlujejo učence kot de-
lovno moč pri kmečkem poslu,
one iz nižjih razredov pa kot pa-
stirje. Okupatorjeva zapuščina:
razen uničenega šol. poslopja,
dvorišča in vrta je treba omeniti
še moralno zapuščino okupator-
ja: otroci so bili hudo nediscipli-
nirani, kakršna je naredila pač
nemška šola, ko učitelja niso ra-
zumeli. Dečki v zadnjem razredu
so povečini vsi kadili. Vajeni fa-
šist. terorja, batin in groženj z iz-
selitvijo, so se našemu mirnemu
prepričevanju in demokrat,
vzgoj. metodam le posmehovali.
Toda od meseca do meseca se je
stanje izboljševalo in pouk jih je
začel zanimati, izboljšala se je di-
sciplina in ob koncu šol. leta je
bilo stanje mnogo boljše. Znanje
je bilo skrajno pomanjkljivo:
75% jih ni znalo poštevanke,
okrog 50% ni poznalo vseh črk
in pisali so z nemškim pravopi-
som. Učnih knjig ni bilo, poslu-
ževali smo se mlad. časopisov.«
(Konec citata)
Posledice vojne so bile vidne
tudi pri oskrbi otrok: slabo so bi-
li oblečeni in obuti, plaščev sko-
raj niso poznali, deklice so pozi-
mi nosile »stehle«, dečki »jope«.
Pri marsikateri hiši so otroci pre-
obuvali čevlje, da so šli lahko tu-
di k popoldanskem pouku. Bili
so tudi primeri, ko je kdo še ok-
tobra pritekel ves premražen v
šolo bos.
In šola kot ustanova? Uničena
od nemške vojaščine, neurejena,
skoraj brez učil. Ničkolikokrat je
posegel v pouk naš Franc, šol.
sluga, ki je prišel v razred nala-
gat peč.
Nadrobila sem le nekaj spomi-
nov — še in še jih je, vemo zanje
vi in jaz. In nehote potegnem
primerjavo — tedaj in danes: le-
po, moderno in funkcionalno
šolsko poslopje z izmenskim
poukom, kabinetnimi učilnica-
mi, sodobnimi učili, z bogato
knjižnico, TV, z usposobljenimi
učnim kadrom ter dobro delovno
organizacijo. Urejeno je podalj-
šano bivanje otrok; svoje poseb-
ne interese izživljajo lahko v ra-
zličnih krožkih, 6 letni učenjaki
pa vlečejo svoja prva vodoravne
in navpične črte in rišejo ata in
mamo. Šolo smo ob 150 letnici
njenega obstoja poimenovali po
padlih bratih Stanku in Lojzu
Strafeli in mislim, da dostojno
nosi njuno ime.
Da dragi moji, to je današnja
markovska šola, skoraj ne po-
dobna tisti naši, takratni. In prav
je tako. Ko včasih gledam, kako
se popoldne vkrcavajo učenci v
avtobuse, da jih popeljejo do-
mov, urejeni kot mestna deca, se
neštetokrat spomnim na vas. ki
ste pozimi po popoldanskem
pouku — peš že v temi ga/ili
sneg proti Borovcem in Stojn-
cem.
Danes pa ste tu, spet skupaj
kot takrat — pa vendar drugače.
Odrasli ljudje, s svojim vpelja-
nim življenjem — takšnim ali
drugačnim, s poklici, ki ste si jih
izbrali posrečeno ali malo manj
posrečeno, s svojimi radostmi in
bridkostmi, nekateri že z odraslo
deco ali celo že z vnuki. Da, čas
beži. Beži in odnaša marsikaj,
vendar kar je res vrednega, to
ostaja. In mislim, da so spomini
na tisto 1. ^ijsko leto v svobodi,
v novi socialistični domovini
vredni, da jih obujamo in ohrani-
mo.	Daniela Feguš
Takšni smo bili takrat.
... in takini smo danes.
KRAJEVNA SKUPNOST CfRKULANE
LANI DO POMEMBNIH
PRIDOBITEV
V Cirkulanah so zadnje leto
srednjeročnega obdobja precej
naredili, večkrat so celo obšli
plan. Mimo člana so prišli do 2,5
km modernizirane lokalne ceste;
pri tem jim je pomagala tudi šir-
ša družbena skupnost; pa tudi
do telefonske govorilnice. Poleg
tega so razširili vodovodno
omrežje po dolini naprej od Cir-
kulan v dolžinii treh kilometrov.
Postavili pa so tudi trafopostajo. ^
Martin Žuran, predsednik sve-
ta KS poudarja, da je tudi novi
plan precej ambiciozno posta-
vljen. Njegova realizacija je pod
vprašajem zaradi stalnega po-
manjkanja sredstev, solidarno-
stni dinar pa se tako ne debeli.
Letos, tako vsaj pričakujejo, bo-
do uredili avtobusno postajališ-
če, modernizirali cesto Florjan
— Medribnik do Hrvatske meje
v dolžini 2 kilometrov. V plan so
zapisali tudi vodovod Cirkula-
ne—Pristava—Gradišče v dolži-
ni enega kilometra, ureditev mr-
liške veže in pa DOM KRAJA-
NOV. Tega sicer načrtujejože ne-
kaj let, krajevna skunost pa je
ena izmed redkih, če že ne edina
v ptujski občini, ki je brez večna-
menskega rostora.
Posebno pozornost v planu za-
služi regulacija potoka Bela, ka-
terega del je že reguliran. Z do-
končno regulacijo bodo prišli do
novih kakovostnih zemljiščih po-
vrin, na katerih bodo posejali
pšenico, s tem pa se bodo pojavi-
li tržni viški, ki jih sedaj ni.
Telefonska govorilnica sodi med najpomembnejše lanske pridobitve.
... kot tudi cesta od Cirkulan do Gradišč	foto: L. KOTAR
Gostija je uspela!
Katera gostija pa ne uspe, boste dejali! Toda, v Cirkovcah na
Dravskem polju so v soboto, 18. januarja, pripravili posebno gostijo.
Zanjo so morali svati odšteti po tri tisočake, ženin in nevesta sta bila
le »igralca«, tako kot njuni starši, starešine in nekaj svatov — vsi so
člani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, ki jih vodi prizadeva-
ni Anton Brglez. Njegova je tudi zasluga, da so člani skupine zaigrali
gostijo po običajih, ki so pred okrog 50 leti veljali na Dravskem polju.
Za jedačo in pijačo — prav tako po stdriH običajih — so zares
odlično poskrbeli delavci Haloškega bisera iz Ptuja.
Svati so bili zadovoljni s hrano, ki jo je pripravila kuhinja hotela
Poetovio in z odlično postrežbo.
Obema organizatorjema prve predpustne prireditve v Ptuju fol-
klorni skupini prosvetnega društva Cirkovce in Haloškemu biseru
Ptuj velja izreči priznanje in pohvalo.
N. D.
JAKOB EMERŠIČ

(1. nadaljevanje)
V sosednji Spuhlji, ki kaže tipično podobo
arhitekturnega spreminjanja, po domače po-
vedano: propadanje značilnih kmečkih do-
mov, je rojen geograf FRANC KOLARIČ
(1914—1950), ki je napisal v Geografskem
vestniku obširno študijo Haloze (1948—49).
Sredi Spuhlje je odcep za Veliko Nedeljo in
Ormož, mi pa se peljemo naravnost naprej.
Kmalu ven iz vasi je na desni kažipot za
kmečki mlin v Zabovcih, ki sicer ni nič po-
sebnega, saj je v vasi le še nekaj značilnih pa-
nonskih hiš, pač pa se tu v glavnem dogaja
Remčeva drama Mrtvi kurent, ki jo je avtor
predelal v povest Smert v Kurentiji. Iz Za-
bovcev se lahko odpeljemo direktno do Mar-
kovec, ali pa se vrnemo na glavno cesto ter se
malo naprej pri slopastem kužnem znamenju
iz 1617 (na levi strani) obrnemo na desno,
kjer se že pričnejo Markovci. Vas je znana ši-
rom Slovenije po pustnih običajih, ki jih tu
posebno marljivo gojijo, in po folklornih ple-
sih. Rimskim in srednjeveškim najdbam se
pridružujejo spomeniki NOB (na pokopališ-
ču), ki kažejo na živahno partizansko delova-
nje. V kulturnem pogledu so dokaj pomem-
ben kraj. Tu se je rodil FRAN S. KOROŠEC
(1861 — 1934), urednik Slovenskega gospo-
darja, borec in družbenopolitični delavec
FRANC SIMONIČ (1914), kemik JOŽEF
KOLARIČ (1916). Kot učitelji so tu delovali
IVAN STRELEC, narodopisec in zgodovi-
nar šolstva na Štajerskem narodna buditelji-
ca ANTONIJA ŠTUPCA, (1892) prosvetna
delavka MARIJA ŠTUPCA (1888), šolnik in
pisec ter politik PAVEL FLERE, pred vojno
revolucionar in šolnik JOŽE JURANCiC.
Od duhovnikov pa FRANC BEZJAK
(1814-1887) iz Rogoznice, narodni buditelj
in pisec vrste molitvenikov, ki jih je tiskal v
Ptuju. Bil je tudi tu pokopan. Poleg njega je
pomemben MATEJ SLEKOVEC, zgodovi-
nar in kronist, ki je napisal med drugim tudi
kroniko markovške fare, zlasti pa ne smemo
pozabiti, da se del Lukarjev ANTONA IN-
GOLIČA dogaja tukaj. Učitelj FRANC SA-
MEC je tu izdajal 1. 1938 lis; »Kritika sodob-
ne šole in vzgoje.«
V Markovcih se začne tudi novo ptujsko
umetno jezero, ki je potopilo del naselja No-
va vas pri Markovcih in je oddaljeno kak
poldrug kilometer. Od tu je doma prej ome-
njeni šolnik IVAN STRELEC (1864-1914),
še bolj je znan LJUDEVIT PIVKO
(1880—1937), pisatelj, zgodovinar, fizkultur-
nik, vojak v L svetovni vojni, ki se je s svojim
bataljonom postavil na italijansko stran.
Kmalu ga bomo srečali ob opisu završke
okolice. Tu je bil tudi rojen pravnik BOGO-
MIR KOSTANJEVEC (1911) in slikar ter
grafik JANEZ ŠIBILA (1919). Zanimivi sta
naslednji vasi, to je Bukovci, kjer sta rojena
slavist MAKS FEGUŠ (1914) ter gospodar-
stvenik in politik JANEZ ZEMUARIČ
(1928) in sosednji Stojnci (od tu pedagoški
pisec FRANC VAJDA (1876-1929), bodisi
iz arheološkega vidika bodisi ker sta ohranili
še vrsto lepih starih cimpranih hiš in tipično
panonsko arhitekturo.
Ob tem razglabljanju, zlasti o Halozah, se
nam že od Bukovec odpira lep pogled na ha-
loško pokrajino, zlasti na romarsko cerkev
Sv. Ane na Velikem vrhu. Kmalu smo čez
borlski most (13 km od Ptuja) in že smo v
Halozah. Cesta pelje naravnost proti Cirku-
lanam, vendar se mi obrnemo na levo proti
Zavrču. Prva haloška vas na naši poti so Do-
lane z gradom Bori. Ce bi se peljali nekaj mi-
nut v cirkulansko smer, bi prišli do novozgra-
jene manjše tovarne, kar kaže, da bi radi v
tem delu Haloz ustvarili drugi gospodarski
krak, kot je prvi v Majšperku, podobno kot je
borlska slikarska kolonija protiutež štaten-
berškim pisateljskim srečanjem. Pri tovarni
Olge Meglič bi lahko zavili na levo ter se z
manjšim avtom popeljali do Sv. Ane. Vendar
se držimo glavne smeri, brez večjih ovinkov.
Prva naša postaja bo na borlskem gradu.
Stavba je močno slikovita, z razgledom in z
grajsko osnovo iz 12. stol. kot vsi gradovi je
tudi ta večkrat menjal lastnike in kot zanimi-
vost omenimo, da je ob koncu 19. stol. tu bi-
val sin portugalskega kralja Don Miguela,
med obema vojnama pa ga je nameraval ku-
piti avstrijski kancler Dolfuss. Okrog 1. 1873
je bil lastnik Borla GUNDACKER WURM-
BRAND, prazgodovinar ter deželni štajerski
glavar in minister trgovine, ki je ob prepiru
med mladoslovenci in staroslovenci postal
kandidat ptujskega okraja, čeprav ni bil izvo-
ljen. MATIJA MURKO piše v »Spominih na
ftuj«, da je Wurmbranda zaprosil BOŽI-
DAR RAIC za faro Sv. Barbare, a ta je
vzkliknil: »Kaj, takemu Nadslovencu naj jaz
dam faro!«
Gospodarsko zgodovino iz 16. stol. je po-
dal VLADIMIR BRACiC v knjigi Vinorod-
ne Haloze (1967) ter v študiji Vzhodni del
Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine
Bori iz 1. 1542« (CZN 1967). V II. svetovni
vojni je igral grad dokaj klavrno vlogo, saj je
bil zbirno koncentracijsko taborišče, skozi
katerega je šlo več tisoč Jugoslovanov. 1957
so odprli v Borlu stalno razstavo »O nemških
nacističnih zaporih na Borlu.« Med vojno in
po osvoboditvi je bilo odpeljano ali uničeno
dosti oprave in je grad prešel v gostinske ro-
ke, toda zaradi slabega in zanemarjenega sta-
nja je danes zaprt. Od 1970 naprej je bil go-
stitelj borlske slikarske kolonije (danes:Sli-
karska kolonija Poetovio-Ptuj). Tako so pri-
hajali sem znani naši in tuji slikarji, medtem
ko od prejšnjih umetnikov, ki so upodabljali
to prelepo pokrajino omenimo JANA OELT-
JENA, LUIGIJA KASIMIRJA, JANEZA
MEŽANA, IVANA KOSA, ALBINA LU-
GARICA idr. Grad omenja v svojih zgodo-
vinskih povestih FRAN KSAVER ME^KO
(Drama izza davnih dni, 1908), ANTON IN- ^
GOLlC v noveli Pregnanec (zbirka Pred son-
čnim vzhodom) ter ALOJZ REMEC v Opu-
stošeni brajdi (1946).
Nadaljevanje prihodnjič j
Spomenik padlim za svobodo na markovškem
pokopališču (foto I. Ciani)
Tovarna v Dolanab	(foto I. Ciani)
tednik - 23. januar 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Svoj začetek beležijo v letu 1913
I<Ja sobotni delovni konferenci
člani kulturno prosvetnega
društva Stane Petrovič na Hajdi-
ni ime nosijo po domačinu —
partizanu, ki je že pred vojno
aktivno deloval v društvu, ugoto-
vili, da je bilo delo v preteklem
letu kljub vsemu uspešno, čeprav
5c niso rešili vprašanja dvorane.
V programu je, da jo bodo uredi-
li v letošnjem letu s pomočjo kra-
jevne skupnosti in vaške skupno-
sti Zgornja Hajdina.
Predsednica KPD Društva
Stane Petrovič je Cvetka Vratič,
ki nam je na kratko predstavila
delo društva:
»V društvu trenutno delujejo
tri sekcije: dramska sekcija na
Hajdini in moški pevski zbor ter
mešani pevski zbor Draženci.
Tako imamo okrog 65 aktivnih
članov.«
Z najdaljšo tradicijo se ponaša
prav dramska skupina, ki že vr-
sto let uspešno in redno dela.
Kako je letos?
»Naši igralci delajo pod težki-
mi pogoji, saj že nekaj let načrtu-
jemo adaptacijo hajdinske dvo-
rane. Upamo, vsaj tako je skle-
njeno, da bo akcija v letošnjem
letu stekla. Sicer pa se pripravlja-
mo na premiero igre Zveza za
vse življenje, ki bo v mesecu fe-
bruarju.«
Na Hajdini se ponašate kar z
dvema pevskima zboroma. Sta
oba še vedno aktivna?
»Sta. Moški pevski zbor Haj-
dina, ki ga vodi Srečko Zavec,
pridno vadi in tudi nastopa. Prav
tako pa tudi mešani pevski zbor
v Dražencih. Srečujemo ju redno
na proslavah in občinskih revi-
jah, naše društvo pa zastopata
tudi izven občinskih meia. Zlasti
v sosednji Hrvatski ali točneje v
pobrateni krajevni skupnosti
Bednja, v kateri smo se predsta-
vili tudi z dramsko sekcijo. S to
tradicijo bomo nadaljevali in tu-
di za letos načrtujemo izmenjavo
delegacij in kulturnih skupin.«
Kakšno je kaj sodelovanje
društva s krajevno skupnostjo in
družbenopolitičnimi organizaci-
jami?
»Zelo dobro. Trenutno najbolj
z vaško skupnostjo Zgornja Haj-
dina, ki nam bo največ pomagala
pri adaptaciji dvorane. Seveda
pa smo zadovoljni tudi s sodelo-
vanjem same KS in DPO, pa tu-
di drugih organizacij v kraju, zla-
sti gasilcev, ki nam pomagajo s
prevozi na gostovanja. Hvaležni
smo tudi našemu mentorju Petru
Malcu — tu mislim na dramsko
skupino, pa tudi ZKO občine
Ptuj, ki sofinancira naše delo.
Omenila bi še rada, da smo v
lanskem letu začeli z zbiranjem
podatkov za kroniko društva, ki
jo je zelo skrbno uredil Dušan
Orešek. Na osnovi tako zbranega
gradiva je upravni odbor sklenil,
da kot svoje ustanovno leto bele-
žimo leto 1913. Tak sklep smo
posredovali tudi ZKO občine
Ptuj in DPO KS Hajdina.«
Katerim vprašanjem ste na le-
tni konferenci posvetili največ
pozornosti?
»Analizi dela v preteklem letu
ter programu in finančnemu na-
črtu za leto v katerega smo prav-
kar stopili. Prizadevati pa si bo-
mo morali, da v svoje vrste vklju-
čimo čimveč mladih, oziroma
novih članov, ker bomo le tako
lahko še uspešneje zastavili svoje
delo,« je sklenila Cvetka Vratič
— predsednica KPD Stane Pe-
trovič na Hajdini.	mš
Cvetka Vratič — predsednica
KPD Stane Petrovič na Hajdini.
Prodaja znanja in (raz)prodaja slovenščine
1.	Odlomki iz pisma K. M. iz-
Ljubljane: »Kot udeleženka te-
čaja za računalništvo, katerega
organizator je DO INTERTRA-
DE, TOZD Izobraževalni center
Radovljica, sem doživela nekaj
neprijetnih presenečenj, s kateri-
mi vas želim seznaniti...
Prva predavanja v Radovljici,
so bila v srbohrvaščini, vendar je
bil predavatelj iz druge republi-
ke in se nam je zdelo nekako ra-
zumljivo, da je pač predaval v
svojem jeziku ...
Nato pa so se neprijetna pre-
senečenja kar vrstila. Že nasled-
nji predavatelj se je »izkazal« s
polomljeno srbohrvaščino in se
pri tem opravičil, da kot Slove-
nec ne obvlada dobro srbohrva-
ščine. Pripominjam, da je bilo v
skupini približno 35 slušateljev,
polovica Slovencev, ostali pa iz
drugih republik. Slovenci smo
predavatelja prosili, naj pač go-
vori v slovenščini. Izjavil je, da
bi to zelo rad storil, vendar ne
sme!
Tudi naslednjega predavatelja,
prav tako Slovenca, smo takoj,
ko je začel predavati v srbohrva-
ščini, opozorili na slovenski je-
zik. Razburil se je in izjavil, da tu
ni nikakršno jezikovno razsodiš-
če in da bo predaval v tistem je-
ziku, v katerem bo sam ho-
tel ...«
Ker nam je podoben dopis po-
slal tudi M. H. iz Kranja — v
njegovem primeru je tečaj orga-
nizirala Iskra Delta v Ljubljani
— smo se obrnili na obe delovni
organizaciji, da bi nam pojasnili
svoje stališče glede učnega jezika
na takih tečajih.
2.	Pojasnilo S, U., direktorja
Izobraževalnega centra Radovlji-
ca (navajamo le najbolj bistveno,
brez popravkov): »TOZD Za-
stopstvo IBM je organizacija s
sedežem v Ljubljani, torej slo-
venska organizacija, vendar s
svojimi aktivnostmi, kamor sodi
tudi dopolnilno izobraževanje,
pokriva najmanj celotno jugoslo-
vansko območje. (... Trudimo
se) posvetiti slušateljem, ne glede
na to, od kod prihajajo, enako
pozornost ter (...) jim poskuša-
mo, spet ne glede na to od kod
prihajajo nuditi ista najnovejša
znanja ter isto tehnologijo izo-
braževanja. To nam je kot ko-
mercialni organizaciji, po defini-
ciji, primarni cilj, katerega je mo-
goče realizirati samo v primeru,
da postavimo problem jezika ko-
municiranja izpod nivoja prepi-
rov v smislu ,ideološko pravilno',
,strokovno pravilno', ,teritorial-
no pravilno', ,ustavno pravilno'
in podobno.
Ker pa je problem pogovorne-
ga jezika prisoten tudi iznad ni-
voja prepirov, Slovenec recimo
ne razume makedonsko govore-
čega predavatelja in obratno, ve-
ljata v ponudbi Izobraževalnega
centra Radovljica naslednja
principa:
1.	Na tečajih, ki so razpisani v
okviru rednega programa Izo-
braževalnega centra, je ne glede
na lokacijo ter narodnost preda-
vatelja pogovorni jezik srbohrva-
ški.
2.	Za tečaje, ki se izvajajo eks-
kluzivno za posamezno delovno
organizacijo, skupino delovnih
organizacij ali tujo firmo, se ne
glede na lokacijo pogovorni je-
zik določi sporazumno.
Navedena principa, ki brez
večjih težav veljata že skoraj pet-
najst let, obvezujeta tako ponud-
nika kot tudi koristnika uslug.«
Pojasnilo S. D., pomočnika ge-
neralnega direktorja za izobraže-
vanje pri Iskri Delti: »Iskra Del-
ta organizira vrsto seminarjev s
področja računalništva, pri če-
mer pa mora upoštevati proble-
me in želje širokega kroga upo-
rabnikov. Velik problem predsta-
vlja pri tem izredno veliko pov-
praševanje, ki mu kljub dobri
opremljenosti in izkušenim in-
štruktorjem sledimo le z velikimi
napori. Pri tem skušamo upošte-
vati povsem upravičene zahteve
po predavanjih v domačem jezi-
ku. V ta namen skušamo tvoriti
skupine tečajnikov, ki govore isti
jezik. Zaradi zahtev le-teh, da bi
bili čimpreje usposobljeni, pa
moramo kljub temu pogosto
iskati kompromisne rešitve. Te-
čajniki vsekakor lahko zahtevajo
izvedbo seminarjev v svojem je-
ziku, to pa lahko v nekaterih pri-
merih pomeni, da se njihovo izo-
braževanje, sestavljeno iz zapo-
redja več seminarjev, zavleče. To
pa si delovne organizacije ne že-
lijo, saj se zavedajo, da je raču-
nalniška tehnika draga in zahte-
va čim hitrejšo uporabo v delov-
nih procesih ...«
3. Naš odgovor :»-'redvsem mo-
ramo reči, da pojasnili kažeta
popolno in na nekaterih mestih
že kar žaljivo nerazumevanje
vloge jezika v družbi in posebej v
izobraževanju.
V obeh (v drugem morda malo
bolj prikrito s sklicevanjem na
objektivne okoliščine) se vpraša-
nja jezika podrejajo vulgarni lo-
giki ponudbe in povpraševanja
nekako takole: učni jezik dopol-
nilnega izobraževanja je jezik
številčno močnejšega potencial-
nega kupca, številčno šibkejši pa
lahko do takega znanja v svojem
jeziku pride le v primeru, če za
to obstaja prav posebno velik in-
teres v njegovi delovni organiza-
ciji. Nekam čudno nas tako pri-
glašanje k pouku v slovenščini
spominja na podobno »priglaša-
nje« na oni strani severne meje.
Ob očitnem kršenju zakonskega
določila o slovenščini kot prvem
sporazumevalnem jeziku v vseh
vzgojno-izobraževalnih ustano-
vah v SRS se nam poraja še dru-
go vprašanje. Vsako leto se teh
tečajev samo v Radovljici udele-
ži okrog 3500 Slovencev: kakšne
so jezikovne posledice omejeva-
nja možnosti za pridobivanje
znanja v maternem jeziku in kak-
šna je strokovna raven njihovega
znanja, posredovanega v največ
primerih v polomljeni jugoslo-
vanščini?
Ce se organizatorji že sklicuje-
jo na komercialne cilje (pri tem
pa se požvižgajo na »ustavno
pravilno« in »strokovno pravil-
no«), potem imajo tudi tečajniki
(oziroma plačniki) pravico zahte-
vati za svoj denar jezikovno,
»strokovno« pa tudi »ustavno«
korektno opravljeno storitev. Za-
deva je zrela za takojšnjo obrav-
navo na Gospodarski zbornici,
gotovo pa še kje.
- • -
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov;
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
Mikolič se je vidno prestrašil, potem pa se je nekako zbral in se
začel opravičevati, da ni rekel nič drugega kot tisto, kar je zapisano v
novi zavezi svetega pisma o križanju Kristusa na gori Kalvariji. Pri
tem se je skliceval na druge prisotne v pisarni, ki lahko njegove bese-
de potrdijo. »Pa tudi ti sam to zgodbo najbrž poznaš, saj sem slišal,
da si bil pri verouku v šoli odličen,« je Mikolič zbodel Frančka.
Križ pa je na steni visel še naprej. Decembra 1947 so bile spet vo-
litve v KLO. Za predsednika je bil znova izvoljen Franc Svenšek, za
tajnika pa Franček, ki je na sestankih skoja bil večkrat kritiziran zara-
di tistega križa. Toda križ je nad slikama na steni visel naprej do 11.
februarja 1948. Tisti večerje bil v Žetalah ustanovni sestanek celice
KP. Ker so še takrat veljala pravila »konspiracije«, je bil sestanek v
podstrešni sobici, in še tisto edino okence so zagrnili. Ob ustanovitvi
celice so bili le trije člani: učitelj Jože, ki je postal sekretar, matičar
Franc in tajnik Franček. Med sklepe ustanovnega sestanka so tudi za-
pisali, da je treba odstraniti križ iz pisarne KLO, ker tja ne spada.
Takoj po sestanku so vsi trije udeleženci odšli uresničevat ome-
iijeni sklep. Križ je Franček spravil v stransko sobo, ki je služila za ar-
hivo, odlaganje odvečnega pohištva in podobno. Sekretar Jože pa mu
je še zabičal, da o tem nikomur besede.
V tistih letih je dnevno prihajalo v pisarno KLO veliko ljudi v
zvezi z raznimi nakaznicami (saj je bila preskrba strogo racionalizira-
la), potrdili, prihajali so plačevat akontacije davka itd. Tako je bilo
tudi naslednje jutro. 2e prve stranke so opazile, da na steni ni več kri-
Nekdo je o tem tudi takoj obvestil predsednika Svenška, ki funkci-
je ni opravljal profesionalno. Ta je pri.šel takoj v pisarno in od tajnika
zahteval pojasnilo, kdo je odstrani! križ. Ker odgovora ni dobil, je je-
zen odšel.
Popoldne je bila seja odbora KLO in zadeva je prišla tudi na se-'
'O- Franček je moral priti z besedo n. dan. Obrazložil je, da nikjer v
nobeni javni pisarni v Jugoslaviji nimajo križa, zato tudi pri njih ne
morejo biti izjema, saj je Cerkev ločena od države.
Na njegovo presenečenje so odborniki, s predsednikom vred, ki
je tajnika v obrazložitvi podprl na podlagi primerov, ki jih je zaradi
tega imel sam z aktivisti iz okraja, dejstvo sprejeli z razumevanjem.
Prejšnji predsednik Nemec, ki je bil sedaj odbornik in je imel glavno
zaslugo za nakup križa, je izrazil željo, da bi križ kupil za svoj dom.
Odbor je soglašal, vendar je tajnik zahteval, da gre vse po predpisih,
saj je bil »inventarni predmet« nabavljen iz sredstev KLO. Zato so ga
prodali po načelu »javne licitacije«. Vsi odborniki so upoštevali »za-
sluge« Nemca, zato ni bil nobeden višji ponudnik in so križ prodali
po nabavni ceni.
Predsednik Svenšek je po seji nekako v opravičilo rekel tajniku,
da je tudi on zadovoljen, da se je zadeva tako iztekla. Zjutraj pa je za-
meril, da kot predsedniku ni nihče povedal, kaj se je zgodilo z inven-
tarnim predmetom KLO. Tako je bil čez omenjeni križ dokončno na-
rejen-»križ« in tudi ljudje so ta primer kmalu pozabili.
Še samo zanimivost, da je julija 1948 ista trojica članov celice, si-
cer okrepljena z dvema novima članoma, po enakem postopku od-
stranila s stene tudi sliko Stalina. Tega pa skoraj nihče od občanov, ki
so prihajali v pisarno, ni opazil, vsaj javno tega ni omenil.
PRVI DAVEK
Koncem septembra 1945 so bili »osvobodilni« odbori odpravlje-
ni in so ostali samo »narodni« odbori, nekaj tednov za tem pa »ljud-
ski« odbori, vendar se je v dopisih posameznih okrajnih organov še
dolgo pojavljal naziv KNOO ali KNO, namesto pravilno KLO. Tako
je v okrožnici Odseka za notranje zadeve z dne 10. 10. 1945 zapisana
naslednja ugotovitev:
Mnogi funkcionarji, tajniki in odborniki KNOO se še ne zaveda-
jo v popolnosti najdemokratičnejših tekovin našega osvobojenja. Da
bi se v bodočnosti dosedanje mnoge napake in pomanjkljivosti v reše-
vanju raznih okrožnic ne ponavljale, je svrha te okrožnice, ki vam da-
je splošne smernice in navodila, naj se tudi točno izpolnjuje. Ugota-
vlja se, da nekateri KNOO napišejo odgovor kar na hrbtno stran
okrožnice. To ni dovoljeno. Okrožnica je namenjena vam, nam pa
morate odgovoriti na vsako zahtevo, tudi negativno, na posebnem pa-
pirju. Okrožnice morate hraniti v našem arhivu . . .«
Po zaslugi bivšega občinskega tajnika Mraza v Žetalah do takih
napak pri »reševanju okrožnic« ni prihajalo, razen v Kočicah. Tam je
tajnik včasih na kakšen okrajni dopis odgovoril kar na hrbtni strani,
zlasti, če je šlo za manj pomembne odgovore. V takih primerih je na-
vadno napisal- Tem potom vam vaso okrožnico vračamo in sporoča-
mo, da takih primerov pri nas ni.«
Ker se je to večkrat ponavljalo, je referent Hlebec ob slučajnem
srečanju Načeta opozoril, da naj pove njihovemu tajniku, da se mora
bolj »pridržavati« njihovih okrožnic. Naročilo je Nace tudi prene-
sel.Toda zalegS^ ni dosti. Tajnik je trmasto vztrajal na tem, da za
»prazne odgovore ne bo tratil svojega papirja«.
V septembru so KLO dobili prve sezname vseh davkoplačeval-
cev, ki so imeli svoja zemljišča na območju KLO. Poleg imena in bi-
vališča lastnika, so bili še stolpci: »Davčna osnova Din«, »Po okraj.
NO določena akontacija davka za 1945 Din« in »Razlogi povišanja«.
Zraven je bilo navodilo, da naj KLO seznam obravnavajo in po-
sameznim zavezancem lahko določeno akontacijo zvišajo ali znižajo,
le končna številka mora ostati enaka.
Tak seznam je dobil tudi KLO Nadole. Sklicali so sejo odbora.
»Kje je zdaj Nace, ki je majnika prikimaval okrajnemu pridigarju, da
v novi državi ne bo žandarjev in ne davkov?« je spraševal odbornik
Jurij.
Tajnik ga je dopolnil, da je tisti okrajni aktivist tudi govoril, da v
novi državi ne bomo imeli financarjev. Teh pa res ne bo, ker država
ne bo imela več monopola nad sladkorjem, tobakom, vžigalicami, vse
to bo v prosti prodaji. Tudi žganjekuha bo prosta, nihče več ne bo pri-
hajal pečatit kotlov, kot so to delali pred vojno financarji. Zato jih v
novi državi resnično več ne potrebujemo. Tudi žandarjev več nima-
mo, žal pa še imamo tatove in lopove. Nekdo mora ljudi pred njimi
ščititi, zato pa smo ustanovili ljudsko milico. No, glede davkov pa je
tako. Odkod naj država dobi denar, da bo plačevala učitelje in urad-
nike, če ne iz davka. Nekoč, ko bomo imeli zgrajeno industrijo in ko
bomo obnovili porušeno, pa prav gotovo kmetom ne bo treba plače-
vati davka, ker bo država dobila denarja kolikor ga bo potrebovala
od industrije. Tako je nekako po svoje tolmačil Franček tisto, kar je
slišal na okraju.
Skupno so potem na seji ugotovili, da davki niso pretirani. Pribli-
žno taki, kot so bili v bivši Jugoslaviji, za živino pa danes dobiš precej
več kot si takrat. Nato so po vrsti obravnavali vseh 84 vpisanih davko-
plačevalcev.
Najnižjo davčno osnovo je imela bajtarica in socialna podpiran-
ka in to 11 din, od tega 3 din davka. Pa še tega ji niso črtali, »naj ve,
da ima tudi obveznosti do države, ki ji vsak mesec daje sto dinarjev
podpore« — je menila večina odbornikov.
Največji kmet je imel davčno osnovo 5.167 din, od tega 1.400 din
davka. »Primerno« so skupno ugotovili. Pri nekaterih so davek za sto
do največ dvesto dinarjev znižali »zaradi malih otrok«, so zapisali
pod •=razIogi<' Ti-tim, ki so imeli večino otrok že sposobnih za delo,
pa so davek zvišali v razlog so zapisali »primerno«.
Se nadaljuje
S praznovanja dneva OŠ Martina Koresa v Podlehniku. Foto: mš
DAN SOLE
V PODLEHNIKU
V	osnovni šoli Martina Koresa v Podlehniku so leto 1985 zaklju-
čili s praznovanjem dneva šole in z njim obeležili spomin na zaslužne-
ga domačina Martina Koresa, ki je bil 30. oktobra leta 1941 ustreljen
v Mariboru, po njem pa nosi šola tudi ime.
Na slovesnosti je govoril ravnatelj šole Slavko Fric, ki je pouda-
ril pomen revolucije in boja pa tudi stalno nezadovoljstvo tistih, ki
jim je povojna blaginja najbolj napolnila košare. Ko je govoril o se-
danjih težkih trenutkih je menil, da kljub vsemu ne smemo zastati.
Razvoj mora iti naprej, saj se vanj vpleta tudi lepa, čeprav pogosto
težka pot vzgoje in izobraževanja ...
V	bogatem kulturnem programu so sodelovali člani pevskega
zbora in recitatorji, navdušen aplavz pa so si zaslužile tudi pevke in
recitatorke iz osnovne šele Vinica v SR Hrvatski, s katero je podlehni-
ški kolektiv pobraten in že več let uspešno sodeluje. Poleg tega pa so
učenci pripravili še razstavo svojih likovnih in literarnih izdelkov.
mš
Videmsko dvorano so delno
že preuredili
Člani prosvetnega društva France Prešeren v Vidmu pri Ptuju so
dolga leta delali pod zelo težkimi pogoji, vendar ob stalnem prizade-
vanju, da bi ustrezno uredili dvorano in druge potrebne prostore. V
letu 1985 jim je to deloma že uspelo, čeprav z načrti še niso pri kraju.
Od lastnika dvorane — krajevne skupnosti so prostor dobili v upra-
vljanje in ga v lanskem letu s skupnimi močmi, sredstvi in prostovolj-
nim delom delno že uredili. Tako je dvorana z odrom prepleskana in
opremljena z ladijskim podom, ima pa tudi novo električno razsvet-
ljavo. V načrtu imajo še podaljšanje dvorane za sedanji oder ter do-
graditev odra, garderobnih prostorov in sanitarij. S tem bi v Vidmu
dokončno uredili problem kulturnega prostora saj se zavedajo, da v
tem času ni možnosti za kakršno koli novogradnjo.
Sicer pa člani prosvetnega društva Videm pri Ptuju aktivno dela-
jo v dramski skupini, mešanem in ženskem pevskem zboru ter v tam-
buraški sekciji. Vse pa je pripravljeno tudi za delo knjižnice, ki je do-
bila mesto v nekdanjih prostorih milice. Dramska skupina je za to se-
zono pripravila komedijo Moža je zatajila.
mš
RAZSTAVA ŽIVUENJE IN
DELO ANTONA AŠKERCA
Ob 130-letnici rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca je
pripravila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj razstavo ŽIVLJENJE
IN DELO ANTONA AŠKERCA, ki bo odprta od 24. januarja do 12.
februarja 1986 v prostorih študijskega oddelka vsak dan od 8. do 19.
ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.	^ ^
8- SESTAVKI IN KOMENTARJI
23. januar 1986 — TEDNIK
Sodišče slovenske narodne časti
Lani smo praznovali 40. obletnico osvoboditve izpod fašističnega
jarma. Zato je prav. da se spomnimo kako smo poravnali »račune« s ti-
stimi Slovenci, ki so bili med okupacijo sluge in pomagači okupatorja.
Takoj pa je potrebno povedati, da poravnava računov ni bila samovoljna
temveč organizirana in izvršena prek Sodišča slovenske narodne časti
(skrajšamo SSNČ). Ker zlasti mlajši rod o tem sodišču skoraj ničesar ne
ve. želim v tem sestavku prikazati organizacijo, pristojnost in delovanje
tega sodišča, ne da bi analiziral posamezne '-^'očbe, ki se tičejo tega so-
dišča in primerjal te določbe s sedaj veljajočinu določbami v naših kazen-
^skih zakonih in postopkih. Moj sestavek je torej zgolj informativne nara-
ve.
Iz nedovolj razčlenjenih podatkov, ki so v arhivu Višjega sodišča v
Mariboru, izhaja, da se je z območja takratnega ptujskega okrožnega
narodnoosvobodilnega odbora, ki je obsegalo v glavnem območje seda-
nje ptujske in ormoške občine, zagovarjalo pred sodiščem slovenske na-
imdne časti skupno 383 oseb. od katerih je bilo okoli 70 oproščenih, ostali
po kaznovani z glavno kaznijo: izgubo narodne časti od 1 do 10 let oziro-
ma s trajno izgubo narodne časti (25 oseb). Mnogim pa je kot dodatna
kazen bilo naloženo lahko ali pa težko prisilno delo. V 9 primerih je bila
izrečena tudi zaplemba premoženja. Iz cele podravske in prekmurske re-
gije pa je bilo obtoženih prek 2900 oseb.
kdaj je bilo ustano-
vljeno sodišče sloven-
ske narodne časti
(SSNC) in kako dolgo je
delovalo?
SSNC je bilo ustanovljeno z
Zakonom o kaznovanju zločinov
tn prestopkov zoper slovensko
narodno čast, z dne 5. junija
1-945, ki je stopil takoj v veljavo,
čeprav je bil objavljen šele v
Uradnem listu Slovenskega na-
rgdnoosvobodilnega sveta in na-
rodne vlade Slovenije št. 7/75 z
dne 9. junija 1945.
To sodišče pa je delovalo sa-
mo dva meseca in 20 dni, nakar
je bilo (glej Uradni list SNOS in
narodne vlade Slovenije št.
29/45 z dne 25/8-1945) ukinje-
no.
kje je bil sedež ssnc,
kako je bilo SESTAVUE-
no, v kakšni sestavi in
kje je sodilo?
Sedež SSNC je bil v Ljubljani.
Sestavljeno je bilo iz predsedni-
ka, predsedstvenega tajnika, po-
trebnega števila tajnikov—prav-
nikov ter iz več sodnikov pravni-
kov in laikov (kmetov, delavcev,
obrtnikov, vojakov itd.) iz ptuj-
skega okolišča so bili sodniki —
laiki (porotniki) sledeči: Franc
Belšak, kmet iz Muretinc, Terezi-
ja Cuček, gospodinja v Ptuju, Ja-
nez Prevoljšek, kmet v Žetalah,
Leopold Voda železničar iz No-
ve vasi pri Ptuju, Tončka Saga-
din-Ženka iz Ptuja. Za tajnika pa
je bil imenovan Janžek Tobias,
odvetnik iz Ptuja.
SSNC je sodilo v senatu petih
sodnikov v prisotnosti tajnika se-
nata. Sodni postopek je bil ja-
ven. Sodbo so izrekli »V imenu
slovenskega naroda.«
SSNC je potovalo po vsej Slo-
veniji in opravljalo obravnave
ter izrekalo sodbe praviloma na
sedežu okrožnih narodnoosvo-
bodilnih odborov. V Ptuju so bi-
le obravnave v prostorih ptujske-
ga gradu. Zanimivo je da je ptuj-
ski senat SSNC opravljal obrav-
navo in izrekel sodbe tudi na
»zunanjem« poslovanju v Ormo-
žu, v Slovenski Bistrici in Ljuto-
meru. Proti sodbi senata SSNC
ni bila dopustna pritožba. Zato
je postala sodba takoj izvršljiva.
kakšna dejanja zoper
slovensko narodno
Čast so bila kazniva?
Odgovor najdemo v 2. čl. prej
omenjenega zakona, ki se glasi:
»Za zločine in prestopke zo-
per slovensko narodno čast ve-
ljajo vsa namerno izvršena deja-
nja, ki jih sicer ni mogoče ozna-
čiti za veleizdajo ali za pomoč
okupatorja pri izvrševanju voj-
nih zločinov, ki pa so škodovala
ali bi utegnila škodovati ugledu
in časti slovenskega naroda in
njegovi odpornosti zlasti:
a) politično, propagandno,
kulturno, umetniško, gospodar-
sko, pravno ali upravno sodelo-
vanje z okupatorjem ali domači-
mi izdajalci kot napr. udeležba v
izdajalskih političnih in vojaških
organizacijah ali njih podpira-
nje; predavanje ter pisanje oziro-
ma podpisovanje, izdajanje, ti-
skanje, razširjanje knjig brošur,
člankov, razglasov ali letakov, s
katerimi se opravičuje okupacija,
oziroma obsoja ali zasramuje na-
rodnoosvobodilni boj; posredna
ali neposredna ovadba, ki je ute-
gnilo imeti nevarne posledice za
ovajenca; stavljanje gospodar-
skega podjetja v službo ali pod-
poro okupatorju; važnejša opra-
vila v gospodarskem stroju oziro-
ma v podjetju, ki ga je izkoriščal
okupator; izvrševanje dobav na
račun okupatorja; zastopanje
okupatorjevih koristi pred sodiš-
čem; služba v policijskem ali
uradniškem sestavu na mestu, ki
je posebno važno za okupatorja;
izkoriščanje stiske ali sramotitev
pripadnikov narodnoosvobodil-
nega gibanja zaradi njihovega
delovanja ali prepričanja; pritisk
nanje z namenom, da spremene
prepričanje ali prenehajo z delo-
vanjem; delovanje proti enotno-
sti in bratstvu jugoslovanskih na-
rodov in vzbujanje mržnje med
njimi;
b)	prijateljski stiki s pripadniki
okupacijske vojske in oblasti;
c)	delovanje na odgovornih
mestih v letu 1941, ki je prispeva-
lo k sramotnemu porazu in kapi-
tulaciji Jugoslavije.
Ali je inkriminirano dejanje
bilo potrebno okvalificirati kot
zločin ali kot prestopek, to je
ocenilo sodišče glede na: stopnjo
krivdne odgovornosti, težo oško-
dovanja narodne časti, težo po-
sledic, ki jih je dejanje imelo, ne-
varnost obtoženca.
kdo je lahko sprožil
kazenski postopek pred
ssnc?
To je lahko s prijavo storil ja-
vni tožilec ali Odsek za zaščito
naroda ali narodnoosvobodilni
odbor ali tudi vsak posamezni
občan.
Obtožbo je zastopal javni toži-
lec.
kakšne predpise je
uporabualo ssnc?
Ker je Zakon, s katerim je bilo
ustanovljeno SSNC, bil zelo kra-
tek (vseboval je le 16 členov), v
njem ni vseh materialnih in for-
malnih kazenskih predpisov, ki
so jih uporabljala redna sodišča.
Iz tega razloga pa vsebuje ome-
njeni zakon v svojem 14. čl. do-
ločbe, da SSNC uporabljajo
splošne kazenske predpise red-
nih sodišč, v kolikor ne naspro-
tujejo določbam omenjenega za-
kona.
KATERE SPECIFIČNE DO-
LOČBE GLEDE SODNIKOV
IN TAJNIKOV VSEBUJE ZA-
KON O KAZNOVANJU ZLO-
ČINOV IN PRESTOPKOV ZO-
PER SLOVENSKO NARODNO
Čast?
v 8. členu cit. zakona je določ-
ba, da so sodniki pri svojem delu
neodvisni in da za zlorabo dolž-
nosti odgovarjajo kazensko.
V istem členu je tudi določe-
no, da tajnik senata vodi zapis-
nik sodne obravnave, pomaga
pri izdelavi sodnih odločb in iz-
\ šuje pisarniška opravila pod
nadzorstvom predsednika sena-
ta. V senatu pa ima samo posve-
tovalen glas.
V 9. čl. cit. zakona pa je določ-
ba, da sodnik oziroma tajnik se-
nata ne more biti oseba, ki je z
obtožencem v bližnjem sorod-
stvu ali v takih osebnih odnosih,
ki bi utegnili vzbuditi dvom o
njegovi nepristranosti.
ALI JE MOGOCE PO CIT.
ZAKONU OBSODITI OBTO-
ŽENCA, KI NI PRISOTEN NA
OBRAVNAVI?
To je mogoče samo v primeru,
če je obtoženec na begu ali izven
dosega naših oblasti. V takem
primeru pa sodišče mora posta-
viti obtožencu zagovornika.
ALI JE IMEL VSAK OBTO-
ŽENEC PRAVICO IZBRATI SI
ZAGOVORNIKA?
Da. Ni pa bilo potrebno, da bi
bil zagovornik odvetnik, temveč
je to lahko bila vsaka oseba, ki ni
bila izključena zaradi svojih mo-
ralnih lastnosti.
kakšne kazni je izre-
kalo ssnc?
SSNC je izrekalo sledeče ka-
zni:
a)	izgubo narodne časti trajno
ali začasno,
b)	lahko ali težko prisilno delo
za dobo največ 10 let,
c)	popolno ali delno zaplembo
premoženja v korist države.
Izguba narodne časti, ki je vse-
bovala izključitev iz javnega
udejstvovanja, izgubo pravic do
javnih služb, poklicev in dosto-
janstev, izgubo vseh državljanj-
skih in političnih pravic, je bila
redna kazen, medtem ko sta bili
kazni pod b) in c) dodatni kazni,
ki ju je sodišče izrekalo potem,
ko je ugotovilo in upoštevalo vse
obtožilne in olajševalne okolišči-
ne. Pred izrekom zaplembe pre-
moženja pa je sodišče moralo
pretehtati, kakšne posledice bi
zaplemba imela za obtoženčeveo
družino. Kazen težkega prisilne-
ga dela in popolna zaplemba ob-
toženčevega premoženja pa se je
mogla izreči le za dejanje, ki ga
je sodišče ocenilo kot zločin in
če ni našlo takih okoliščin, da bi
obtožencu za storjeni zločin izre-
klo blažjo kazen. Ena izmed ta-
kih okoliščin je bila podana tudi
tedaj, če je sodišče ugotovilo, da
se je obtoženec po storjenem de-
janju (zločinu ali prestopku zo-
per slovensko narodno čast) tru-
dil, da bi z aktivno udeležbo pri-
speval k ustvaritvi namenov na-
rodnoosvobodilnega boja. V iz-
rednih primerih je sodišče lahko
obtoženca oprostilo vsake kazni.
ukinitev sodišca slo-
venske narodne casti
SSNC je zelo hitro dokončalo
svojo nalogo in kljub temu, da
kazniva dejanja zoper slovensko
narodno čast niso zastarala, ni
bilo več potrebe po obstoju tega
sodišča, ki je formalno bilo uki-
njeno z Zakonom o ukinitvi so-
dišča slovenske narodne časti z
dne 24. avgusta 1945. Sodniki,
tajniki in drugi uslužbenci tega
sodišča so bili razrešeni dolžno-
sti. Glede na 2. čl. citiranega za-
kona bi morale biti knjige, vpis-
niki in drugi spisi sodne uprave
SSNC izročeni Vrhovnemu so-
dišču Slovenije na čuvanje. Kaže
pa, da so bile omenjene stvari
predane na čuvanje posameznim
Okrožnim sedaj Višnjim sodiš-
čem v Sloveniji.
pomilostitev od ssnc
obsojenih oseb
V	istem Uradnem listu SNOS
in narodne vlade Slovenije št.
129/45 z dne 25. avgusta 1945, v
katerem je bil objavljen Zakon o
ukinitvi SSNČ, je bil objavljen
tudi Ukaz o pomilostitvi oseb
obsojenih od tega sodišča.
kaj je obsegala pomi-
lostitev?
V	Ukazu o pomilostitvi je do-
ločeno:
1)	da se vsem, ki so bili prav-
nomočno obsojeni na kazen iz-
gube narodne časti, omejijo pra-
vne posledice te kazni na izgubo
političnih državljanskih pravic
(voliti ali biti izvoljen v oblastne
in politične organe). To je pome-
nilo, da jim njihova kazen (izgu-
ba narodne časti) v bodoče ni
več preprečevala javno se udej-
stvovati, imeti pravico do javnih
služb, poklicev in dostojanstev;
2)	da se vsem, ki so bili poleg
redne kazni izgube narodne časti
obsojeni še na dodatno kazen
lahkega ali težkega prisilnega de-
la, omenjena dodatna kazen od-
pusti.
Opozorim naj, da za dodatno
kazen delne ali popolne zaplem-
be imovine ni bilo pomilostitve.
Mirko Kostanjevec
JUDO
(II. nadaljevanje)
i.	tehnika padcev
Judoist mora znati pasti, da bi se izognil poškodbam, ker se na
treningih in tekmovanjih vedno pada, prav tako pa mora obvladati
padce, saj je padec ena od specialnih obramb. Bistvo je torej, da se ju-
doist nauči pasti, ne da bi se pri tem poškodoval. Potrebno pa je pasti
tako, da lahko potem takoj nadaljujemo z borbo.
Tehniko padcev določata dva principa:
a)	telo se mora zviti v okrogel položaj, da bi se zamah pri padcu
spremenil v kotaljenje;
b)	udarec ob tla, ki lahko izzove številne škodljive vibracije, se
mora amortizirati z udarcema rok in nog. Obstaja pa seveda veliko
število padcev, ki imajo čisto akrobatski značaj.
ii.	tehnika metov
Meti so osnovni prijemi v judu. Poznamo bočne, zračne, nožne
in požrtvovalne mete. Pri metih prihaja do popolne uveljavitve princi-
pa ravnotežja, ki je eden od osnovnih principov v judo. Mete je na-
mreč možno izvesti le takrat, ko smo nasprotniku zbili ravnotežje. Os-
novna naloga pri metih je torej izzvati in izkoristiti ravnotežje naspro-
tnika. V realni borbi omogoča met, ki že sam po sebi onesposobi nas-
protnika, da se borba zaključi v partnerno tehniko ali tehniko udar-
cev. V judo borbi se učinkovit met šteje kot cela točka (ippon). Ce met
ni izveden s polnim zamahom, tako da podre nasprotnika, ni popol-
noma čist, se točkuje z 0,7 točke (waza-ari), 0,5 točke (yuko) ali 0,3
točke (koka). Ce en izmed borcev osvoji celo točko, se borba prekine,
če pa z metom osvoji manj, se lahko borba nadaljuje v partnerju.
Meti se lahko kombinirajo, za vsak met pa obstaja prosti met.
iii.	Parterna tehnika
Čeprav pod partnerno tehniko smatramo prijeme na tleh, spada-
jo sem tudi vsi prijemi razen metov, od katerih se nekateri lahko izva-
jajo tudi v stoječem položaju. K parterni tehniki spadajo tehnike
vzvodov, končnih prijemov in davljenja. Sem spadajo tudi nekateri
prijemi, ki v judo borbi niso dovoljeni. Borba v parterju se prične po
neuspelem metu ali po metu, ki je bil ocenjen nižje od cele točke. Ce
je pri tem eden od judoistov ostal v stoječem stavu, se mora igra na-
daljevati v stoječem položaju. Tudi davljenje in vzvodi se lahko izva-
jajo v stoječem stavu.
V borbi v panerju je najbolj pomembno obvladati ravnotežje nas-
protnika in izpostaviti odgovarjajoči kontakt. Pri tem pa je potrebno
imeti dober občutek za položaj telesa v prostoru.
Cilj tehnike končnih prijemov je, da nasprotnika, ki leži na hrb-
tu, držimo pod kontrolo 30 sekund. Ce nam to uspe, osvojimo celo
točko in borba se prekine.
V	judo borbi so dovoljena samo davljenja na vratu. Poznamo pa
tudi druga davljenja, ki jih lahko izvedemo s pritiskom na prsni koš
ali napadom na živčne centre. Ce nam v judo borbi uspe plasirati teh-
niko davljenja, mora nasprotnik signalizirati predajo sodniku z udar-
cem roke ali noge po blazini, nasprotniku ali po sebi. V tem primeru
moramo takoj popustiti prijem. Pri tehniki davljenja uporabimo roke,
noge in težo lastnega ali nasprotnikovega telesa.
V	judo borbi je dovoljen samo vzvod na komolčni sklep. Pri
uspešno izvedeni tehniki vzvoda bi prišlo do luksacije sklepa.
V	judu nasprotnik označi predajo na že prej naveden način, ob-
staja pa še en način označitve predaje — verbalni način z besedo —
maita, kar pomeni stop. Z uspešno izvedeno tehniko vzvoda ali da-
vljenja dobimo celo točko.
S pravili so v judu prepovedani mnogi prijemi, ki so sestavni del
juda. To so v glavnem jiu-jitsu prijemi. Z njihovo uporabo v judo bor-
bi bi tvegali smrtno nevarne poškodbe. Pravila v judu so danes prire-
jena tako, da je borba čim bolj dinamična in čim manj nevarna za mo-
rebitne poškodbe.
iv.	tehnika udarcev
V	judo borbi so tehnike udarcev prepovedane. Kombinirajo se z
jiu-jitsu prijemi.
Pravila Irarbe
Borba se prične s pozdravom, nakar borca pričneta borbo v stoje-
čem položaju. Po vsaki akciji v parterju se borba nadaljuje v stoječem
položaju, če sodnik ugotovi, da je borba v parterju brez perspektive.
Borba v parterju se prične po neuspelem metu ali po metu, ki je oce-
njen z manj kot celo točko. Cela točka se lahko osvoji z metom, kon-
čnim prijemom, vzvodom ali davljenjem. Prepovedano je udarjati ali
pa na kakšen drugi način prizadejati poškodbe nasprotniku. Prepove-
dano je tudi pritiskati na občutljive točke in živčne centre. Prepoveda-
no je daviti z golimi prsi, nasprotnika metati na glavo in napadati nje-
gov obraz.
Zmagovalec je tisti, ki prvi osvoji celo točko. Ce v določenem ča-
su en borec osvmi več delov točk od svojega nasprotnika, se proglasi
za zmagovalca. Ce pa se borba konča neodločeno, o zmagovalcu lah-
ko odloči sodnik. V tem primeru zmaga tisti, ki je bil aktivnejši in teh-
nično boljši.
M. S.
ŠPORT V LETU 1985
Pregled zajema dogajanja in dosežke na
področju športa, tem pomembnem družbe-
nem področju tudi v ptujski občini. Omenili
bomo le najpomembnejše, saj je bila dejav-
nost pestra in tudi množična, dosežki pa do-
kaj v skladu z našimi možnostmi. Podrobnej-
šo analizo bodo izdelali v zvezi telesnokultur-
nih organizacij, nam gre bolj za kronologijo,
za pregled po posameznih mesecih.
Januarja so Satler, Vidovič in Golob posta-
li republiški prvaki v kontaktnem športu,
mladi judoisti Drave zmagovalci memoriala
Pohorskega bataljona, Simona Jaušovec je
dosegla delitev tretjega in četrtega mesta med
128 pionirkami na velikem namizrtoteniškem
turnirju v Zagrebu, občinsko Zlato puščico
strelcev pa je osvojil Ludvik Pšajd.
Februarja smo v Ptujskih toplicah izvedli
republiško prvenstvo v krosu, najboljšo do-
mačo uvrstitev pa je dosegel Mirko Vindiš in
sicer drugo mesto v teku članov. Na dvoran-
skem republiškem prvenstvu v atletiki so pr-
va mesta v svojih disciplinah osvojili Kovač,
Korošakova in Planinšek.
Marca so mladinke namiznoteniškega klu-
ba Petovija osvojile peto mesto na republi-
škem prvenstvu, prav tako pionirji šahovske
sekcije iz Gorišnice ter mladi strelec Izidor
Pulko. Mlade šahistke iz Gorišnice so tretje v
Sloveniji, tako kot Tajhman in Murko v judu
med člani. Novakova in Džankič sta kot re-
publiška reprezentanta sodelovala na Pano-
nija pokalu v namiznem tenisu. Mirko Vindiš
je najprej zmagal na Vassinem maratonu v
Varaždinu, nato pa na velikem mednarod-
nem maratonu na Dunaju osvojil enajsto me-
sto.
Aprila so pionirji iz Gorišnice, člani judo
kluba Drava, osvojili tri republiške naslove.
To je uspelo Miranu Plošinjaku, Bojanu Bez-
jaku in Jožetu Marinu, Mitja Kostevc pa je
bil drugi. Mirko Vindiš je osvojil republiški
naslov v malem maratonu. Osrednja priredi-
tev je bila podelitev Zlate smučke Sportskih
novosti Bojanu Križaju in proglasitev naj-
boljših športnikov ptujske občine. V Ptuju
smo gostili naše najboljše smučarje in njiho-
ve trenerje. Med nami so bili Bojan Križaj,
Rok Petrovič, Primož Ulaga, Miran Tepeš,
Tone Vogrinec, Filip Gartner, Danilo Pudgar
in ostali. Najboljša športnika za leto 1984 sta
Sonja Pajenic in Mirko Vindiš, najboljši ekipi
članice namiznoteniškega kluba Petovija in
modelarji aerokluba Ptuj, v tekmovanju šol-
skih športnih društev pa je zmagala osnovna
šola Tone Žnidarič.
Maj. Mladi iz Gabrnika in Juršinc so ko-
šarko nepretrgoma igrali 79 ur in s tem posta-
vili novi svetovni rekord v tej posebnosti.
Kovač in Krabonja sta nastopila v republiški
atletski reprezentanci na troboju z Avstrijo in
Madžarsko. Mladinec Bogdan Mlakar je na
državnem prvenstvu v boksu v Mariboru os-
vojil tretje mesto. Članice namiznoteniškega
kluba Petovija so si podaljšale nastopanje v
zahodni medrepubliški ligi. Na finalu tekmo-
vanja za jugoslovanski nogometni pokal na
območju medobčinske nogometne zveze Ptuj
so zmagali mladinci Drave in člani Središča.
Oboji so bili v finalu boljši od Aluminija. Ob
dnevu mladosti je bila na stadionu Drava iz-
redno uspela pionirska olimpijada. Zlato ro-
kavico boksarjev Slovenije pa je v Ptuju os-
vojil domačin Sandi Turk. Marija Šešerko je
zmagala v republikem finalu atletskega poka-*
la v skoku v daljino, Mirko Vindiš pa je bil
enkrat drugi in enkrat tretji.
Junij. Članice rokometnega kluba Drava
so se uvrstile v slovensko ligo, mladinci pa so
postali prvaki vzhodne republiške lige. Sešer-
kova je bila tretja na državnem prvenstvu v
atletskih mnogobojih, Igor Kolarič pa sedmi
na državnem prvenstvu v jadralnem letenju.
V finalu atletskega pokala Jugoslavije je Se-
šerkova osvojila drugo mesto, Vindiš pa je bil
četrti in peti. Pionirji osnovne šole Tone Žni-
darič so zmagali v finalu atletskega pionir-
skega pokala Slovenije. V Bukovcih so z veli-
kim telovadnim nastopom odprli novo igriš-
če. Vinko Pišek je zmagal na memorialu pr-
vih partizanskih pilotov v Banjaluki. Roko-
metašici Tatjana Hentak in Jasmina Grego-
rec sta nastopili v republiški kadetski repre-
zentanci na turnirju republik in pokrajin, no-
gometaši Aluminija pa so se uvrstili v sloven-
sko nogometno ligo.
Julij. Nogometaši Drave so šele po enajst-
metrovkah ostali v območni ligi. Kristjan Ko-
vač je postal državni prvak med mlajšimi
mladinci v skolcu v višino, Boris Krabonja je
osvojil drugo mesto, štafeta mladincev na 4
krat 40^ metrov pa tretje. Na prvenstvu čla-
nov je bil Vindiš drugi v teku na 10 in peti v
teku na 5 kilometrov. Šešerkova je na tekmo-
vanju v Avstriji preskočila šest metrov, Mile-
na Cestnik se je v Subotici udeležila evrop-
skega prvenstva v jadralnem letenju in osvo-
jila 17. mesto.
Avgusta se je Vindiš kot državni reprezen-
tant udeležil balkanskega prvenstva in v ma-
ratonu osvojil bronasto medaljo. Na sporedu
so bila republiška atletska prvenstva. Prva
mesta so osvojili Kristijan Kovač, Boris Kra-
bonja, Hedvika Korošak in štafeta 4 krat 400
metrov, ptujski atleti in atletinje pa so-ob tem
dosegli še kopico dobrih uvrstitev. Padalci
Aerokluba Ptuj so zmagali na tradicionalnem
ptujskem padalskem pokalu, v počastitev ob-
činskega praznika pa je bil med drugim tudi
turnir bratskih občin v rokometu, dirka za dr-
žavno prvenstvo v kartingu in republiško pr-
venstvo v šahu za člane ter odprto prvenstvo
Ptuja v tenisu. Na republiškem padalskem
prvenstvu je bil Edi Butolfti med mladinci
tretji, Bojan Žmauc pa med člani sedmi. At-
leti Kovač, Krabonja in Planinšek so nastopi-
li na Pokalu republik in pokrajin.
September. Kristijan Kovač je zmagal tudi
na Turnirju republik in pokrajin v Subotici.
Ptujski piloti so dosegli izjemen uspeh na ju-
goslovanskem aeroralliju, ki se je z velikim
letalskim mitingom končal v Moškanjcih.
Danilo Hojnik je bil tretji, Vinko Pišek četrti.
Drago Krepf osmi in Milan Kralj deveti.
Zdenka Matjašič je bila druga na republi-
škem in druga na državnem prvenstvu v stre-
ljanju z malokalibrsko puško v trojnem polo-
žaju. Vindiš je ha mednarodnem maratonu v
Belgiji osvojil tretje mesto z odličnim rezulta-
tom.
Oktober. V Ptuju je bilo republiško prven-
stvo v atletskih mnogobojih, med domačini
je prvo mesto osvojila Marija Šešerko. Letal-
ski modelarji so znova zmagali na Pokalu re-
publike v Zagrebu, Vindiš pa je zmagal na re-
publiškem prvenstvu v malem maratonu. Pio-
nirji in pionirke rokometnega kluba Drava so
se uvrstili med šest najboljših ekip v Sloveni-
ji. Na krosu za pokale Dela v Novem mestu
je ptujsko zastopstvo osvojilo eno tretje me-
sto ter še več mest med deseterico.
Novembra so se končali jesenski deli pr-
venstev v nogometnih in rokometnih ligah,
začeli pa so v košarki in judu ter namiznem
tenisu. Nogometaši Aluminija in Drave ter
članice rokometnega kluba Drava so zadnji v
svojih ligah. Pred dnevom republike smo iz-
vedli svečano otvoritev nove telovadnice pri
srednješolskem centru.
Decembra so mladi judoisti iz Gorišnice
zmagali na pokalu Maribora, judoisti Drave
so se uvrstili v sredino lestvice republiške li-
ge, na vrsti pa so bile analize uspešnosti in
neuspešnosti v iztekajočem se letu.
1. kotar
tednik ""	^^^^	IZ NAŠIH KRAJEV -- 9
NAJVEČ PRODAJO TEDNIKA
iMaj se ob vstopu v novo leto
spomnimo tudi na naše prodajal-
Tednika. O vseh. ki Tednik
prodajajo, žal ne moremo pisati.
S tem pa seveda ni rečeno, da ne
cenimo njihovega prizadevanja.
jMi odveč, če zapišemo, da nam
zadnje čase naklada nenehno ra-
ste in sedaj pride vsak teden iz
Večerove tiskarne že 9300 izvo-
dov.
Tokrat smo se ustavili pri kio-
sku na Potrčevi cesti v Ptuju, kjer
nam je Dragica Veseljak, vodja
prodajalne med drugim poveda-
la:
»V kiosku prodajamo kar bli-
zu 60 različnih časopisov, tedni-
kov, revij, romanov, stripov. Na
prvem mestu po številu prodanih
izvodov je Tednik, saj skorajda
vedno prodava s sodelavko An-
gelco Miklič vseh 180 izvodov,
kolikor jih dobiva. Takoj za Ted-
nikom so Jana, Antena, 7 D. Pre-
cej gredo v promet tudi ljubezen-
ski romani žepnega formata.
Zadnji čas prodajamo še kavo,
pralna in čistilna sredstva.
Največji promet ustvarimo s
prodajo tobačnih izdelkov. Ta-
koj po zadnji podražitvi pa je
prodaja cigaret upadla. Sicer pa
je večje povpraševanje po cenej-
ših vrstah, kajti kupna moč pre-
bivalstva pač nenehno pada, kar
se .pozna tudi pri prodaji ciga-
ret . . .«
Kdo pri vas največ kupuje?
»Imamo precej stalnih strank.
zlasti stanovalcev blokov ob Po-
trčevi cesti in v Gregorčičevem
drevoredu. Tudi pacienti iz bol-
nišnice dr. Jožeta Potrča in medi-
cinsko osebje iz obeh zdravstve-
nih ustanov so naši stalni odje-
malci. Prav tako pa tudi ljudje,
ki v bolnišnici obiskujejo svojce,
prijatelje, ki so tu na zdravlje-
nju.«
In vaša največja želja?
»Takoj bi želela povedati, da
bi morali proizvajalci kioskov
oziroma prodajalnih hišic izdelo-
vati bolj kvalitetne kioske. Zlasti
bi morali bolje poskrbeti za to-
plotno izolacijo. Prodajalci v ki-
oskih na prostem smo namreč
poleti in pozimi izpostavljeni ne-
všečnostim. Poleti je v teh kio-
skih neznosno vroče, ko sonce
neusmiljeno žge skozi prevelike
zasteklene površine; v zimskem
času pa so kioski zjutraj prave le-
denice, saj iz požarno varnostnih
razlogov ponoči ne smejo biti
električni radiatorji vklopljeni,
ker bi lahko prišlo do požara. S
prodajo pričnemo že v zgodnjih
jutranjih urah, točneje ob 5. uri
in 30 minut, ko ljudje odhajajo
na delo ...« je povedala Dragi-
ca, ki je tudi v času našega pogo-
vora pridno stregla strankam, ki
so se ustavljale pred prodajnim
okencem ter jim prodajala ciga-
rete, časopise, revije, otroške
igrače, pisma, znamke, bonbone,
smokije . . .
Franjo Hovnik
Dragica Veseljak. Včasih bi s so-
delavko Angelco lahko prodale še
več izvodov Tednika.
Čemu se iz dimnika TGA Kidričevo
vedno vali dim?
v času vojne so zgradili tovarno z visokim dim-
nikom, ki bi naj odvajal iz njega bližnje okolice
škodljive pline in tako enakomerno razporedil
dim v širšem prostoru. Zaradi 24 urnega obratova-
nja na dan pa se je koncentracija plina povečala v
nižjih in višjih plasteh atmosfere, posledica tega
pa je izumiranje iglastih gozdov v bližnji in daljnji
okolici.
Valjenje dima 24 ur na dan ti že da misliti kak-
šen pojav je sploh to, ko sonce ne sije ves dan, ko
vedno ne moreš jesti in piti in opravljati popolno-
ma istega dela, niti spati ne moreš vedno.
Ali lahko vedno dihaš? To pa ja. Saj če ne bi, bi
še umrl.
Ali lahko dihaš plin? Normalno! Zrak je plin, ki
nima barve, okusa in prav pogosto je tudi brez vo-
nja. vendar smo včasih nekoliko raje, če povoha-
mo kakšno dišavo-parfum — Uh, to pa diši — po-
rečemo. Kaj kp bi jo vedno lahko vdihovali, tako
nam je všeč, kar nikakor se je ne moremo znebiti.
Tako blaga je, skoraj naravna. Potem pa ti po ma-
lem začne presedati.
Vse lepo in prav. Ce pa smrdim, mi nikakor ne
gre v uho, ko mi nekdo poreče — Hej, ti pa smr-
diš! — Morda res? — Po drugi strani pa mi ni vse-
eno, ko pomislim, kako je mogel ravno mene zavo-
hati, ko pa še smrdi na stotine drugih okoli mene.
— Ce smrdim j^az, pa ti, pa še drugih sto, smrdimo
že skoraj vsi. Ce pa bi se moral odločiti, bi rekel.
da je pač bolje, če ne smrdimo, vsaj preveč ne, in
da storimo vse kar je v naših skupnih močeh, da
ne bi smrdeli in tako naredili uslugo tudi našim
znancem, če se seveda še v naprej, vsaj v grobih
obrisih, želimo iti istih stihijskih pravil-preživeti.
Vendar kako? Ali ni bolje živeti zdravo in dolgo
življenje? V osnovi se ne moremo spremeniti kar
tako! Povsod so težave, prav gotovo. Vendar pa,
ko jih premagamo, se veselimo.
Zato bi bil čas, da bi o čistilni napravi začeli po-
spešeno razmišljati tudi strokovnjaki v TGA Ki-
dričevo. Saj vidimo, da visoki dimnik več ne zado-
stuje.
Zaradi prevelike koncentracije so prej v ozračju
nestrupeni elementi postali za okolico živih orga-
nizmov strupeni.
Organizmi, ki morajo preživljati dobo koncen-
triranja, izumirajo, medtem ko se organizmi pora-
jajoči v tej dobi počasi prilagajajo na takšno kon-
centracijo. To ima za posledico, da se organizmi v
okviru vrste spreminjajo. Potomci so prisiljeni
spreminjati svojo dedno zasnovo, če kot živi sploh
lahko obstajajo.
Tako smo že skoraj pred odločitvijo — biti ali
ne biti.
Vendar pa mislimo, da je eksistenca človeka v
okolju pomembnejša od proizvodnje njemu manj
potrebnih proizvodov, saj zdrav duh lahko živi le
v zdravem telesu, zdravo telo pa v zdravem okolju.
OO ZSMS SELA
Kljub 64. letu
ne miruje!
Ni kraja v krajevni skupnosti
Podlehnik, ki ne bi poznal Boža
Šlehta, dolgoletnega občinskega
delavca, sedaj v pokoju, ki je
marsikaj naredil v korist širše
družbene skupnosti in nasplošno
v krajevni skupnosti Podlehnik.
24. decembra 1985 je dopolnil
64 let starosti, a še kljub temu
deluje v raznih sekcijah. Med
drugim je predsednik društva
upokojencev v Podlehniku, ki
šteje deset aktivnih članov oz. ti-
stih, ki se redno shajajo ter ude-
ležujejo raznih posvetov.
Tovariš Šlehta ni znan samo
kot dober krajan, ampak je bilo
na njegovo pobudo ustanovljeno
gasilsko društvo Podlehnik, ki se
je rodilo leta 1972. Namreč maja
istega leta je bil prvi posvet, ki
ga je vodil tov. Šlehta s takratni-
mi somišljeniki Francem Koze-
lom, Francem Hlupičem, Špra-
hom in drugimi.
In kaj pravi sam o tem: »Res
je. Bil sem med prvimi, ki smo
sanjali o gasilskem društvu. Za-
čeli smo iz nič, vendar me danes
veseli, ko vidim naše naslednike,
kako zavzeto delajo, saj se je
društvo razvilo zelo daleč. Pred-
vsem mislim na cisterno, s katero
rešujejo naše krajane pred žejo v
sušnem obdobju.
Upam, da si bodo naši zavzeti
gasilci nabavili še eno cisterno,
tako da jim bo ena služila v svoj
namen, druga pa za dovoz vode.
Pri tem pa moram poudariti, da
se tega moravsi krajani zavedati
in pomagati društvu, če hočemo
od gasilcev zahtevati pomoč tudi
izven požarne nevarnosti.«
Znano nam je, da ste bili
pobudnik pogrebnih svečanosti,
poznamo vas tudi kot enega iz-
rednih govornikov daleč nao-
krog. Kaj pravite o tem?
»Res je. Dolgo sem o tem raz-
mišljal, kako pospremiti pokojni-
ka, namreč našega krajana. Dal
sem pobudo oziroma predlagal
skupščini in sprejet je bil sklep
za nošenje zastave. Krajevna
skupnost Podlehnik mi je zaupa-
la govornikovo mesto, ki pa ni
lahko, a nekdo mora biti za te
stvari.«
- Povejte še, kje se upoko-
jenci shajate?
»Uspelo nam je pridobiti pro-
stor v bližnjem bifeju Trafela, ta-
ko da se tam znajdemo ter kuje-
mo načrte za kakšen krajši izlet,
predvsem pa si želimo čimveč
vključitev vseh upokojencev v
našo sredino.«
Tako pravi tovariš Šlehta, ki je
še vedno poln načrtov kljub štiri-
inšestdesetemu letu starosti.
Upajmo, da se mu bodo uresniči-
le vse skrite želje, obenem pa mu
hvala za vse, kar je storil ter
iskrene čestitke za minuli rojstni
dan.
D. F.
Ljubezen skozi izložbena okna
Pravimo, da ljubezen ne pozna
meja in da je marsikdaj slepa, da
tudi ni ov.ir ne pregrad in da no-
bena pot ni predaleč. No, resnica
je morda kje na sredi. Resnica pa
je tudi, da morata biti za ljube-
zen najmanj dva; torej, da ni do-
volj, če je za tovrstna čustva
razvnet le eden, drugi pa hladen.
Ker gorečemu Don Juanu, nje-
govega imena in tudi imena nje-
gove »izvoljenke« ne bomo na-
vedli, ljubezni sicer mlado dekle
ni bilo pripravljeno vračati,-bo-
mo zato zapisali le njegovo juna-
štvo, ki ga je v svojem besu razo-
čaranja pokazal, ko je sredi noči
prišel pred trgovino, kjer je bila
seveda le preko dneva zaposlena
njegova izvoljenka.
Tu je svojo prisotnost izkazal s
tem, da je v pasaži trgovine raz-
bil kar pet oken. Nič ni odnesel,
čeprav je po razbitju stekla imel
dostop do razstavljenega blaga.
Izložbo so sredi noči popravili
trgovci, ki so bili poklicani. Nam
tudi ni znano, če se je pri svojem
delu kaj porezal.
Epilog bo v kratkem sledil na
sodišču. Razumljivo je, da bo po-
leg kazni, ki si jo je s tem prislu-
žil, moral povrniti vso povzroče-
no škodo, ki bo vsaj tolikšna kot
pet mesečnih osebnih dohodkov.
Prepričani smo, da ne bo več za-
voljo kakšne neuslišane ljubezni
razbijal izložbenih,vitrin, ker se
to res ne izplača ...	F. M.
(/kMmMk
občin Ormož in Ptuj I v" 'ssn
Leto: XXin dne 23. januarja 1986 Š(e\ilka: I
VSEBINA:
SKUPŠČIN A OBČINE ORMOŽ
1.	Odlok o določitvi meje med katastrsko občino Savci in katastrsko obči-
no Bratislave!
KRAJEVNE SKUPNOSTI
2.	Sklep o uvedbi samoprispevka za financiranje, sofinanciranje in uresni-
čevanje plana družbeno ekonomskega razvoja Krajevne skupnosti Haj-
dina za srednjeročno obdobje 1986—1990 '
3.	Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka na območju Krajevne skupnosti Hajdina
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKl PNOS II
4.	Nove cene prispevka za razširjeno reprodukcijo ob priključku na obsto-
ječe vodovodno in kanalsko omrežje v občini Ormo/
POPRAVKI
5.	Popravek v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča-
nov v občini Ormož
6.	Popravek v odloku o pokopališkem redu na območju občine Ormož
7.	Popravek v sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka v Krajevni skup-
nosti Cirkulane
1.
Po 4. členu zakona o zemljiškem katastru
(Uradni list SRS, št. 16—142/74) in členu 100
statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, štev. 25/85) je skupščina občine
Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora
krajevnih^ skupnosti in družbenopolitičnega
zbora dne 27. decembra 1985 ter po predhod-
nem mnenju Republiške geodetske uprave Lju-
bljana, št. 15-3/2-85 z dne 1. 10. 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi meje med katastrsko občino Savci in
katastrsko občino Bratislavci
1.	člen
S tem odlokom se uskladi območje katastr-
ske občine Savci v občini Ormož in katastrske
občine Bratislavci v občini Ptuj.
2.	člen
Površina katastrske občine Savci se zmanjša
za 1280 m^ in površina katastrske občine Brati-
slavci poveča za 1280 m^
3.	člen
Grafični prikaz poteka meje je sestavni del
odloka in je na vpogled pri Geodetskih upra-
vah občin Ormož in Ptuj.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 54-4/85
Ormož, dne 27. decembra 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone Luskovič b. r.
2.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
štev. 35/85), 40. člena Statuta krajevne skupno-
sti Hajdina in izida referenduma z dne 22. de-
cembra 1985, je skupščina krajevne skupnosti
Hajdina na svoji seji, dne 7. januarja 1986
sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA FINAN-
CIRANJE, SOFINANSIRANJE IN URESNI-
ČEVANJE PLANA DRUŽBENO EKONOM-
SKEGA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNO-
STI HAJDINA ZA SREDNJEROČNO OB-
DOBJE 1986-1990
1. člen
Na podlagi določitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 22. decembra 1985 se
uvede krajevni samoprispevek v denarju za ob-
močje krajevne skupnosti Hajdina, ki obsega
naslednja naselja in ulice:
Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba. Slo-
venja vas, Sp. Hajdina, Zg. Hajdina in ulice:
Arničeva, Jurčičeva, Petrovičeva, Praprotniko-
va, Stritarjeva pot in Poljska cesta.
2.	člen ■
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za dobo 5 let in sicer od 1. februarja 1986 do
31. januarja 1991.
3.	člen ,
Krajevni samoprispevek se uvaja za financi-
ranje, sofinanciranje in uresničevanje plana
družbeno ekonomskega razvoja krajevne skup-
nosti Hajdina za srednjeročno obdobje
1986-1990 in to:
—	za gradnjo telovadnice in učilnic pri os-
novni šoli Hajdina;
—	za razširitev mrliške veže in vzdrževanje
pokopališča;
—	za modernizacijo in vzdrževanje krajev-
nih in lokalnih cest;
—	za obnovo elektro omrežja, gradnjo trafo
postaj in cestno rasvetljavo;
—	za gradnjo telefonskega omrežja in grad-
njo telefonske govorilnice;
—	za gradnjo in vzdrževanje domov vašča-
nov;
—	za gradnjo in vzdrževanje vodnjakov;
—	za dogradnjo in vzdrževanje gasilskih do-
mov;
—	za nabavo gasilske opreme in razvoj po-
žarne varnosti;
—	za gradnjo in vzdrževanje igrišč;
—	za razvoj in dejavnost telesne kulture:
—	za razvoj kulture in prosvete;
—	za gradnjo pločnika 1
—	za urejanje okolja in odlagališč smeti;
—	za gradnjo trgovskega lokalu;
—	za redno dejavnost družbeno političniih
organizacij in društev;
—	za skupne potrebe in funkcionalne izdat-
ke krajevne skupnosti;
—	za potrebe razvoja in dejavnosti na po-
dročju splošne ljudske obrambe in družbene
samozaščite;
—	za dejavnosti osnovne šole Hajdina in
Ivan Spolenjak, ki neposredno vplivajo na iz-
boljšanje učnih in življenjskih pogojev učen-
cev.
4. člen
Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka
od zavezancev iz 5. člena tega sklepa se delijo:
—	80 % za vaške skupnosti za uresničevanje
plana družbeno ekonomskega razvoja vaških
skupnosti v obdobju 1986-1990;
—	10% za skupne potrebe in funkcionalne
izdatke krajevne skupnosti;
;- 'f
—	5 za potrebe in dejavnosti na področju
splošne ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite;
—	5 % za dejavnosti osnovnih šol Hajdina in
Ivan Spolenjak, katera neposrdno vplivajo na
izboljšanje učnih in življenjskih pogojev učen-
cev.
5.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispe\ka
je naslednja:
—	2' za zavezance, ki imajo Ol) iz delov-
nega razmerja oz. nadomestila, od neto OD;
-	2 '"o za zavezance, ki prejemajo pokojni-
no, ki je višja od pokojnine z varstvenim do-
datkom;
—	4 za zav ezance. ki imajo dohodek od
samostojnega opravljanja obrti in druge dejav-
nosti ali intelektualnih storitev o'd osebnega
dohodka in ostanka čistega dohodka;
—	6 "/.i za zavezance, ki imajo dohodek od
kmetijskih dejavnosti, od letnega katasteiski.ga
dohodka;
-	2 I za občane zaposlene v tujini od v išine
poprečja OD v SR Sloveniji, katero višino ugo-
tovi l/vršni svet skupščine delegatov krajevne
skupnosti na podlagi uradnih statističnih po-
datkov;
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več
virov, plačujejo krajevni samoprispevek za
vsak vir posebej.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so (Ob-
čani, ki imajo stalno bivališče na območja kia-
jevne skupnosti Hajdina,
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določbe 12. člena /.iko-
na o samoprispevi<u.
8.	člen
Krajevni samoprispevek obračunavajo in
odvajajo TOZD in druge OZD ter d^-lo\ne
skupnosti in skupnosti pokojninsko invaii.l-ke-
ga zavarovanja, ob vsakem izplačilu C)l). nado-
mestila ali pokojnin. Kmetijski proi/vaialci in
obrtniki morajo obveznosti izpolniti /a \saiM>
leto najpozneje do 31. decembra, obračun in
odteglaj pa opravi I prava /a družbene prihouN
ke občine I^uj ter ga nakažejo na račun pn
SDK Ptuj štev. 52400-84:-u4i-S0S: /a kraje-
vno skupnost Hajdina.
Občani na začasnem delu v tujini plačujejo
prispevek za vsako leto posebej na račun kraje-
vne skupnosti.
9.	člen
Za zbiranje sredstev krajevnega saniopir-
spevka je odgovoren lz\ršni svet skup.ičinc de-
1C — NAŠI DOPISNIKI
23. januar 1986 - XEDNIK
PTUJČANI OSVAJAJO
AVSTRIJSKE TRGOVINE
Vedno več je tistih, ki se odlo-
čijo za nakup raznega živilskega
blaga v Avstriji. Na mednarod-
nem mejnem prehodu je gneča iz
dneva v dan večja, pa ne zaradi
turistične sezone ali verskih praz-
nikov, ko se čez mejo valijo kolo-
ne naših zdomcev zaposlenih on-
stran meje, temveč zaradi tako
imenovanih »kafetarjev«. Ce se
človek ustavi na tem prehodu,
lahko doživi in vidi marsikaj.
Avtobusi, ki vozijo iz Maribora
vsako uro na mejni prehod, so
nabito polni. Iz njih se na meji
valijo trume ljudi od dveh, treh
let starosti pa tja do poznih let,
ko dedek in babica, zaradi staro-
sti in bolezni komaj premikata
noge pa vendar se še podata čez
mejo po to ljubo kavo, ki jima bo
doma pognala kri po žilah. Mor-
da boste pomislili, da je takšna
gneča le čez teden ob delavnikih
ali naših praznikih, pa ni res. Ne-
delja, kot ljudje pravijo, je go-
spodov dan, ko se ne dela in se
zbere vsa družina. Prav v nedeljo
ss naši potrošniki odpravijo v
Avstrijo po nakupih, brihtni in
»pošteni« avstrijski trgovci pa si
meljejo dlani in se nam smejijo v
brk. Kajti ravno takšni smo kot
pregovor pravi »ko ima nor de-
nar, pameten trži«, in to bo kar v
celoti držalo.
Sedaj ko je pri nas kava nekaj
dinarjev čez pet tisočakov za ki-
logram, imajo prav te dni avstrij-
ski trgovci veliko problemov z
zalogami, kajti zaloge kave jim
kopnijo, obetr pa se jim nič kaj
dober uvoz, ker je cena kave v iž-
vozniških državah narasla zaradi
slabe letine. V tem tednu je kava
v Avstriji še od sto šilingov na-
prej, odvisno od kakovosti. Vze-
mimo kavo, katero Ptujčani naj-
raje kupujejo v Avstriji, pred-
vsem v Marketu Wieser (Debela
Beita), to je Alvorada. Trenutno
stane 119 šilingov, kar v našem
denarju znaša 2720 din. Seveda
pa je veliko govorjenja, da bo ce-
na tega poživila poskočila tudi
tja do 200 šilingov za kilogram.
če ne še kaj prek.
Dosedaj se nam je še nekako
izplačiilo peljati se z avtomobi-
lom v Avstrijo, kupiti kilogram
kave, kolikor je lahko prenesemo
brez carinskih dajatev v Jugosla-
vijo, kajti bencin in kava nista
prišli do današnje cene kave pri
nas. Vendar bo v bodoče potreb-
no pomisliti, če se riam bo spla-
čalo odpeljati se na nakup v Av-
strijo. Mnogi bodo kljub temu še
radi zahajali preko meja, pri tem
pa se naj zavedajo, da je kava
kljub ugodnejši ceni kot pri nas
tudi slabše kakovosti in v veliki
meri kupec plača veliko denarja
samo za vrečko, škatlo ali kakšen
drug zavitek, kajti zbode ga v
oči, ker je lepo aranžirano in em-
balaža je v kratkem rečeno paša
za oči. V embalaži pa navadno
lahko kupimo tudi mačka v ža-
klju.
Ob tem pa se vprašajmo, za-
kaj ravno avstrijski potrošniki,
med njimi tudi trgovci s kavo,
hodijo nakupovat isti material v
Slovenijo predvsem v Maribor,
ko pa ga imajo pred hišo ali celo
v hiši. Pri nas jih privabijo pred-
vsem cene in kvaliteta blaga, po
drugi strani pa se lepo požvižga-
jo na lepo in prijetno embalažo,
katero pa mi v Avstriji plačuje-
mo z našim inflacijskim dinar-
jem.
ZB
Spomini živijo
Vsakoletni pohod po poteh re-
volucije zdruzi Slovenjegoričane
v Krambergerjev odred, s kate-
rim dostojno počastijo spomin
na težke dni okupacije.
Iz želje, da bi počastitev usod-
nih dni naše preteklosti ne bila
domena le dneva pohoda, je v
Krambergerievem odredu na po-
budo dolgoletnega neutrudnega
komisarja Feliksa Bagarja nastal
Koordinacijski odbor pri SZDL
za razvijanje tradicij NOV v Slo-
venskih goricah, katerega sedež
in mandat se vsako leto selita v
eno izmed KS, ki sestavljajo
Krambergerjev odred.
Letošnji mandat pripada KS
Trnovska vas, ki je v soboto, 11.
januarja uresničila eno izmed
načrtovanih nalog.
V prepolni, lepi dvorani doma
krajanov se je šest mladinskih
skupin iz KS Destrnik, Grajene,
Trnovske vasi in Vitomarc sreča-
lo in v tovariškem vzdušju pome-
rilo v poznavanju dogodkov
NOB pod geslom »Spomini živi-
jo — Jože Lacko«. Publikacija z
istim naslovom, katero je v prete-
klem letu izdala KS Rogoznica,
jim je bila študijsko gradivo.
Nad pravilnim in pravičnim po-
tekom je bdela strokovna komisi-
ja, ki so jo sestavljali prof. Ljubi-
ca Suligm, Feliks Bagar in Milan
Lacko. Kviz je potekal po pravi-
lih, ki jih je pripravila omenjena
žirija.
In uvrstitve? Najpomembnejše
je bilo sodelovanje, pripravfie-
nost in trud, ki so ga vložili mla-
di v ta večer, saj so izkazali veli-
ko znanja s področja NOB v Slo-
venskih goricah. Prvo mesto je
po odgovorih na dodatna vpra-
šanja zasluženo osvojila skupina
mladih iz Grajene, drugo pa
učenci ^ razreda osnovne šole
Toneta Žnidariča Ptuj iz Trnov-
ske vasi. Ekipa iz Vitomarc je
dosegla tretje mesto. Priznanje
zasluzita tudi skupini učencev 7.
in 8. razreda osnovne šole Bratov
Reš z Destrnika, pod vodstvom
mentorice Marije Brumec, za
svojo mladostno zagnanost in
prikazano znanje, saj sta dosegli
četrto in neto mesto, 6. mesto pa
je aos^la domača mladinska
ekipa. P^rireditev je vodil pred-
sednik koordinacijskega oabora
za razvijanje tradicij NOV v Slo-
venskih goricah Kari Vurcer, za-
okrožili pa so jo s kulturnim in
zabavnim programom učenci do
mače šole, mladinci iz sosednjih
KS ter orkester vojašnice JLA iz
Ptuja, ki so po izvedenem kvizu
poskrbeli za družabni in veseli
večer.
Oživeli so spomini v mladih in
starejših noseoej pa ukradenim
otrokom, ki so bili vabljeni na to
prireditev, saj so marsikateremu
prisotnemu postale solzne oči in
zastal dih, ko je Milan Lacko
obudil spomine o svoiem očetu
in družini v pripovedovanju o
nasilju okupatorja proti nedolž-
nemu ljudstvu S^lovenskih goric
in trpljenju očeta ter družine. Za-
to gre slehernemu zahvala, ki je s
solzo in trpljenjem, bolečino in
smrtjo reševal življenje za člove-
štvo m svobodo v boju proti oku-
patorjevemu nasilju.
K. V. Al. Fe.
Aktivnosti organizacije RK
Ciani krajevne organizacije RK Juršinci v svojih
aktivnostih dosegajo pomembne in uspešne rezul-
tate na področju darovanja krvi in druj|ih huma-
nih akcijah, ki jih izvajajo s pomočjo višjih razre-
dov OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci, ki redni skr-
bijo in obiskujejo ostarele in nepokretne krajane
na njihovih domovih, predvsem tiste, ki jim je po-
moč nujno potrebna. Posebno skrb pa posvečajo
tistim, ki se zaradi hujših telesnih okvar premikajo
na vozičkih. V mesecu juniju preteklega leta je ko-
misija RK razdelila trideset socialno šibkim obča-
nom in 23 šolarjem primerna letna oblačila. Zim-
ska oblačila pa je v mesecu novembru prejelo 25
upravičencev na območju krajevne skupnosti. Za
novoletna skromna darila so denar prispevali KS
Juršinci, lovska družina, gostilna Kaučic in gostil-
na Darinka. Za uspešne aktivnosti in dobro pri-
pravljene akcije gre zahvala članom RK Janezu Pi-
gnarju, Mariji Filipič, Klari Horvat in Ireni Peroh,
učiteljici, ki vodi aktivnosti RK na osnovni šoli.
Ciani odbora RK se pri svojem izredno pomemb-
nem delu srečujejo z raznimi težavami in proble-
mi, predvsem rinančnimi in pričakujejo pomoč
družbenopolitični skupnosti.	F. Š.
Ekipe med tekmovanjem
OBČNI ZBOR PRVIČ
V NOVEM DOMU
Pred letorn so v gasilskem društvu Bukovci izrazili željo, da bi
naslednji občni zbor izvedli v novem domu. To jim je tudi uspelo.
Gostje iz sosednjih društev so jim kar malo zavidali in nkrati čestitali,
saj jim je uspelo dom urediti v kratkem času. Tako so si izboljšali po-
gpje za svoje delo, hkrati pa bodo nove prostore občasno odstopili tu-
di za druge dejavnosti v kraju. V nadaljnjem delu si najbolj želijo nov
avtomobil, s katerim bi učinkovitost še bolj povečali. Vseh pridobitev
pa ne bi bilo brez velike pomoči krajanov in skupnosti, da o številnih
prostovoljnih delovnih urah ne govorimo. Letos bodo največ pozor-
nosti namenili požarni preventivi, dokončanju vsega potrebnega v do-
mu in ureditvi okolice, družabnim prireditvam, s katerimi zberejo de-
nar za dejavnost, več pozornosti pa bodo namenili tudi delu z mladi-
mi.
Tekst in foto:
K. Zoreč
Novi prostori pomenijo bistveno izboljšanje pogojev za delo
H
<n
D
H
o,
Z
'N
O
a:
o
Z
C
co
o
Z
H
on
>
z
<
a:
r
Z
C'-
i/o
? E N ^ 2 ' o C 2	ii C ^ o Cs -g 5 « ^ 'o- 5 2 s ^^^ > ^^ ^ -c J š ^
oEo	Sc i ^ g
S 5 ?	SS-SII"^ i rj i So
.	-d- U- 'hjsl - - —I-
,E S d. -3 C I g. = .5 - V ^ ^ £	S ^ o C ^ t ^ - £ " ° ^c ^ ' ^ o ^ ^ - = | -c ^ S' o
.1 5 H E	-So- . ^ c-5 5 x ^ S 5 2 || 5 " g iš ^
: -I.E 2 == ^ - > i.^oo	C.-J C 2 E ^ 5^= - 5 n ^ a> 5'| ? > t'
-a^ios c^o	c-^-i-rc -^sic^- "i.!- ^ <1
C ^cL=	E : .J
2 -i ' — J . r 'Z ^ ~ ^	i_ ^ t; 1—o- ^ - -._ ^ -o' -- — c r — \> -z h; - 2 31) -- t: c -
- - - c: C C -- t C £ t; t. ^ ^ E	3 E E "7 3 = c c. v: — c . ^ c -o c. > -j > sc —
<i:.oogETDa^Ex -H,- .-E
.i!, o o O	o	^	^Houjo7
II!
5 uj	Sj F, .i; w — = . , 'N > w
iZO-'	SEoSn
li liili pi	lijtr! I !t tiia^ i=i filll ti
<-Ex - o SI J E	2 C s
<	"H .ž r- = ^ ^ 2 -jT- C	- o S:~
>|.3 E ig - C. ^^ ^	g c^^S-g.^ 5 5.E « E o-g § ^
I .N-s >'3 g 5.S =	g Š ž?:^-! 2i2 2 sf^^.^.-.-E > ^ oS J &
7 _ — o rs 2 -^-z:	r, ^ ^ -
<	! I E E	E s .06 i E
loll
^^O^ -^^OcaV
.00 -O Ji ■-=>x o E o xi ^
/L >c;c/)ooc—	o in ^ o -^.OTSOoj
l|«l|:	fiil II Ilifil
dp^ii 11	timii tš
=ii!!iil l^ii^l I	I iiiafiliir
OTSr<-i3 — W —	—D. >T3	OCLCO>o(i	^
4) ^	E
C 3	.2
.X •	O.
0	U)	o
^ m
a s (O
<e
(O
(B (O Jtf
1
£ 'g
■o -2 -
0) ^ "««
H .j;
i. 4-
li .-iS ^
2	C «
(O ^ -g
z ® w
o a (O o
i .-S
>	0) >w
js (O
o (B C s
•E 5 2
©22 = -
C • (O
>0 E i!
<5 « ' x»
M S «> (O
S W >N
^ 0) ~ LT
£ I- z S;
^ W >0 >u
C .-o o
® 2 fc ^
t ^
0	« o
0) z ^
- < o
s (O cc o.
a o-u- o
" ^ >5
~ >0
Is 2 I
£ 5 E
.E 2 5
.N i ®
li"
1	I"
S C O
"2 o ^
m o
v (v
o."S
« ? č
>	»o "O
_ <8
C a 3
« S
XEDNIK
LITERARNA STRAN - 11
r. L. LUKA RS KI Š PRIČA R
Kofetkanje
Vsoki den se jas sprašujem,
kej te s tega bo.
Če bokava še tak droga,
tudi olje, cuker no meso.
Hujdo grda to potrota,
v naši vasi je,
vsoki den samo kofe,
na programu je.
Soseda sosedo zove:
»pridi tu sin prek,
bom kofe na mizo dola,
da de dobra vola.«
Jas pa glih obratno mislin,
mislin si tako,
ke te v totem je kofeti,
voda no drože,
pa še vrak tak drogi je,
da v glavo mi ne gre.
C. L. LUKA RS KI ŠPRICAR
Zakaj tako
Sva spoznala se na paši,
tam ob gozdu za vasjo,
rahel veter je pihljal,
z listi s travo se igral.
Tesno skupaj sva sedela,
se pogovarjala,
iskra je v nama tlela,
iskra čisto drobcena.
Res oba sva si želela,
da bi zmeraj bilo tako,
vendar noč vse to je vzela,
vse v trenutku je prešlo.
Nič več tam ne poje ptiček,
le še veter tam pihlja.
Vse na svetu enkrat mine,
takrat konec je vsega.
Erika ZUPANČIČ
Štirinajsto rojstvo
Kako bi mogla kdaj še bolj dojeti,
kako bi mogla kdaj še bolj sprejeti,
kako bi mogla kdaj še bolj verjeti,
da vsaka misel je postala moja moč,
o tem takrat sanjala sem V50 noč.
Ne, nisem nemirno spala,
ne, nisem bedela in jokala,
za ničemer tisti večer nisem žalovala,
sem o njeni lepoti mirno sanjala:
da je sreča, sreča biti nesrečen,
potrebno je biti od hinavcev kdaj opečen,
le tako ostal boš v pisani besedi »večen.«
O črka, moja prva slovenska beseda.
Mama mi jo je spregovorila, prva seveda.
y Prešernu, Cankarju si se rodila,
v njunih delih sta »dojenčka« me povila,
rojeno bogastvo vztrajno vame sadila,
skozi prvo abecedo pisanja vodila.
Dejstva na papir zdaj piše,
nov spomenik, živ, živ Jim tukaj riše.
O beseda domača, ljudska govorica,
v meni spreletavaš kakor sanjska ptica,
v meni se obnašaš kakor nemirna deklica.
govoriti ni nikomur treba,
njegovo valovno dolžino bom sprejela,
v njegovo sorodno misel se bom ujela,
Mozartov najlepši spev mi bo zdaj zapela.
Odganjala sem jo takrat proč,
I* sanjah proč, proč sem Jo podila,
in kje le kje ostala je osebna moč?
Hinavci šepetajp: »Pisati ne bi več smela!«
S tem hoteli so me prizadeti,
v 'Ugabno past neresničnosti ujeti.
Na vsezgodaj se je vame znova zaletela,
v meni je ostala, na papir zletela,
v meni ni trohneti več želela.
Kako bi mogla kdaj še bolj verjeti,
^t tisto, tisto nesrečno noč,
da beseda za vedno ostala bo moja moč.
VLADIMIR JASNI
Skrivnostna žena
Zastrta koprena obraza
skrivnosti pomladne sprostitve
in čudežna cvetna ekstaza
prirodne molitve.
Dih vrtnice nežne
opojne vonjave obsežne
v naročju misterija žene.
Bele kot šmarnice gozdne samote,
rdeče kot makova širna poljana,
rumene kot sončne
blesteče zlatice.
Globoko drhtenje
srca violine,
sanjava dr''ava
valov mesečine,
kipenje solza bolečine
razkroja kristalov duha
v trepetu neskončne višine.
Vse tajnosti stiske prežene
naročje pogleda
misterija žene.
ALBINA
Spomin na padle
partizane
v Gorišnici
Ko v Gorišnici 4. 2. 1945 bili ste boj,
sem bila dvanajstletna deklica.
Srečo imela sem, da sem ostala živa.
Čeravno posledice še nosim seboj.
Vsako leto, ko na pokopališču svečko
vam prižgem, zraven pa mislim si:
Dragi fantje in možje, ni vam bilo dano,
da danes bi cvetje gledali, zato pa
grob vam krasi.
Le ena se vam je želja spolnila,
da v gorišniški zemlji vam trupla leže.
VALENTIN
Solze in spomin
Po licih spet teko solze,
so kot snežinke, ki z neba prše,
in .. . vedno več jih je.
Nisem še pozabil te dekle!
Globoko v srcu mojem še
Je živ spomin na te.
Še verjeti ne morem,
da vsi dnevi zdaj tako so pusti,
vse noči predolge,
spomini nate grenki,
vse sanje že izsanjane,
uničeno vse hrepenenje.
Ljubezen mrtva za oba.
Drug drugemu sva dala bolečine
in zdi se da ljubezni ni bilo,
žal nama ni bilo usojeno,
težko je bilo slovo
in z njim je vse minilo
a ni se pozabilo.
Jaz dal sem ti srce,
ti meni le spomin nate,
dal sem ti ljubezen svojo,
ti pahnila si me v brezno,
in odšla za vedno.
Dekle ti ljubo
ki sem ljubil te srčno.
Obrišem si solze, do kdaj?
Kdo ve?
Ko se bodo spet ulile,
bolečino razkrile
me v spomin pahnile . . .
Da ... in še je živ . . .
za tabo bodo po njem tekle solze
MARIJA LOVRENČIČ
Martinovo
Draga žena odpri gor,
jaz sem pod štengami,
padna sem dol.
Veš Martin ima godovno,
pa ga malo pili smo.
Draga žena ne zameri,
če glih jaz nisem. Martin,
saj veš on naredi
z mošta vino.
Ja dostije Martinov,
ki iz mošta naredijo vino.
Če nede zmanjkalo vodo,
do zadosti vina v kleteh.
MARIJA LOVRENČIČ
Spomin
v srcu čutim bolečino,
ko pomislim si na te
in na tisto malo klopco,
ki sedela sva na njej.
Z nama leta so odšla,
z nama odšla je že pomlad,
spremlja naju zdaj jesen,
in grenkoba starih let.
Oj spomini nepozabni,
kak vesel sem zopet jaz,
ko mi prikličte nazaj,
čas mladosti.
VLADIMIR JASNI
Jasen pogled
Ne potrebujem bogastva zlata,
ne pričakujem rešitve sveta
do ozkih sebičnih ljudi.
Kujem le eno
to svoje življenje
z ljubeznijo
čisto in pošteno,
brez grobih in krutih strasti
otopele vesti.
Verujem v to jasno lepoto
človeškega dela
in petja prirodnega cvetja.
MARIJA LOVRENČIČ
Moda
Zakaj dekleta hlače nosijo,
zakaj žensko modo kvarijo,
so fantje gledali noge,
zakaj so po nogah sodili dekle.
Zakaj v hlače dekle skriva
zdaj telo, zavoljo toplote
jih v hlačah je lepo.
Tak je zdaj ta ljubi svet
mladi staro si želijo,
stari svoje se držijo,
modne muhe to želijo,
da dekleta hlače nosijo,
a fantje kikelc nočejo.
VALENTIN
Vprašanja
Kdaj nazadnje si jokala?
kdaj nazadnje obžalovala ?
Si kdaj pomislila name?
Kdaj zadnjič tekle so solze?
Morda bilo ti je vseeno, kdo ve?
Si pozabila, da moje srce si zlomila ?
ko sem ti verjel in upati sem smel!
Je prišel že tvoj princ z pravljice?
Si čisto pozabila name?
Še veš, kje so poti najine?
Kdaj zadnjič sva se srečala ?
Kdaj nazadnje sva si zrla v oči?
Kdaj rekla zbogom si?
Kakšno tvoje je življenje zdaj?
Si srečna ?
Upati še smem? Ne vem!
So v tebi vse ljubezni že pozabljene ?
Morda sploh jočeš ne!
Nihče ne ve ....?
Morda o ljubezni ne razmišljaš več?
In ne veš, da si me zlomila!
Zakaj si rrie brez slovesa zapustila ?
VALENTIN
Spomin
Nikomur ni bilo tako bridko,
kot menije bilo,
ko si zapustila me,
ki ljubim te srčno.
Dokler bom živel pozabil te ne bom.
Teh tvojih biserov oči,
zame več jih ni.
Ko sva prvič segla si v roke,
se svet ustavilje.
In midva ...
Pogled moj se utopil je v tvojem.
Takrat sem vedel, da si to res ti,
sanjal sem te dolge, dolge dni.
Takrat živel sem samo zate ... ^
v mojem svetu, ki več gani,
to bila si samo, samo ti.
Zdaj se v.vf drugačno se mi zdi,
tako pusto, ker te ni.
Od spominov le živim.
VLAJA Stoletnica turističnega društva v Ptuju
Veseli nii bratje
že sto let smo svatje
slovesneporoke s turisti,
obljube zvestobe
čaščenja človeških vrednot
svobodnih rodov,
že tisočletja
nas druži dobra volja
za naše naravne lepote okolja
bregov in gozdov,
voda in cvetočega polja.
Naši stari in mladi
spomeniki slavni,
muzeji in knjige,
arhivi sivi,
vse cerkve in samostani.
svobodnjaki in tlačani,
vsi v Ptuju smo zbrani,
vsi plešemo in pojemo
pošteno na vsa usta
po ritmu!ju bežni miru
in prijetnega pusta.
Našaptujska domačija
stoletna kurentija
pomladnega plesa
vse vroče krvi in strasti,
Puranova pestra peresa,
še ovčji kožuhi in zvonci
napolnjeni lonci
zagretega mleka
in ajdovih žgancev,
kulture izbrancev.
vseh haloških biserov,
prebrisanih Prlekov,
postavnih Polancev,
zelenih in zlatih
posvetnih iskalcev.
Vsi orjemo, skačemo,
z biči še pokamo bolje
za rodno nam polje,
za bučno olje in potice,
za vinske in sončne gorice,
zdravilne toplice,
za televizijo predstave
rešitve obložene mize iz krize
s prelepo zavezo,
svetovno turistično zvezo.
Foto: M. OZMEC
FOTO: L CIAN1
12 - NAŠI DOPISNIKI
23. januar 1986 ^ T^PMIK
tednik - 23 januar 1986
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 1 3
"	KARATE
Sitar ponovno državni prvak
Pred kratkim je bil v Zagrebu zaključni turnir — finale prvenstva
Jugoslavije v kung fu o/iroma v full kontakt športu. Na tem turnirju
so se Ptuičani in T)rmožani dobro odrezali, saj so si priborili kar tri
medalje.
Vladimir Sitarje v finalu prepričljivo premagal Dina Capota iz
Požarevca t^ v kategoriji do 57 k§ postal državni prvak. V kategoriji
do 63 kg je (Trt Zadravec iz Ormoža sicer v finalnem dvoboju s Stoil-
kovičem iz Požarevca izgubil, osvojil pa je drugo mesto in srebrno
medaljo. V kategoriji do 69 kg »c 'van Koželj iz Ptuja v borbi za 3.
mesto premagal Markoviča iz ICruševca in osvojil bronasto medaljo.
Tako so se z zaključnega turnirja v Zagrebu vrnili kar trije, ki so
v sicer močni konkurenci osvojili 3 medalje. Podelil jim jih je Azis Sa-
lihu. sicer boksar težke kategorije, ki je bil častni gost tekmovanja na
prvenstvu Jugoslavije v full Kontaktu. Našim karateistom želimo tudi
prihodnje obilo športne sreče in zmag v tem atraktivnem športu.
,	franjo hovnik
! Koroška-Ptuj 78:97
(41:53)
V	13. kolu prvenstva v II. SKL — vzhod so člani košarkarskega
kluba l^uj na Ravnah brez težav in visoko premagali domačine, ki so
na lestvici zadnji. Razlika v kakovosti je bila za domačine prevelika.
V	prvem polčasu so bili Rujčani veliko boljši nasprotnik ter si že
v 5. minuti priigrali 14 košev prednosti (9:23), in v 12. minuti je bilo
15:32, do polčasa pa je uspelo borbenim domačinom razliko znižati
na 12 točk. Tudi drugi del so domačini dobro začeli in se Ptujčanom v
31. minuti približali na 10 košev razlike (65:75). Vendar so gostje zai-
I grali nekoliko bolj odločno in hitreje ter znova vzpostavili visoko ra-
zliko.
Ptuj: Filipič 8, Damiš 16 Vlah 13, Marčič 12, Beranič, Cobelj 14,
M. Kotnik 2, R. Kotnik 30, Cabrijan 2, Rozman.
Po premoru se bodo Ptujčani v petek, 7. februarja, zvečer v špor-
tni dvorani Mladika pomerili z vodilno ekipo lige — Rogaško iz Ro-
gaške Slatine. Tekma se bo začela ob 18. uri.
1. Z.
PLANINCI NA SMUČANJU
V sekciji za delo z mladimi pri
ptujskem planinskem društvu so
se letos odločili, da bodo poskr-
beli za aktivno preživljanje poči-
tnic mladim planincem—šolar-
jem in ostalim, ki jih veseli re-
kreacija na snegu. Tako je v po-
nedeljek, 13. januarja, krenilo v
Muto 42 mladih planincev, 30 pa
na Krvavec.
Vodja skupine v Muti Drago
Ačimovič pravi: »Interes med
šolarji je bil letos zelo velik, zato
smo se odločili,, za preživljanje
dela počitnic na snegu. Zbrali
smo se iz vseh ptujskih šol ter iz
Cirkovc in Dornave. Nastanili
smo se v gostišču Turist v Muti,
smučali pa v neposredni bližini.
Za teden dni smučanja so otroci
plačali 9800 dinarjev, za vsakega
pa je še Planinsko društvo odšte-
lo po 500 dinarjev. Lahko rečem,
da je bilo prijetno in da so se
otroci dobro počutili kljub temu,
da ni bilo nekega posebnega raz-
košja. Nekaj težav je bilo le z
vlečnico in s snegom, ki nam je
počasi kopnel pod pripeko son-
čnih žarkov . . .«
Ob našem obisku (v torek, 14.
januarja) je bilo v jedilnici zelo
živahno, saj so se otroci pripra-
vljali na večerjo. Kljub temu pa
smo tiste, ki so zanje skrbeli in
šolarje uspeli povprašati o njiho-
vem počutju in počitniškem raz-
položenju.
Snežana Plohi, medicinska se-
stra: »Kakšnih posebnosti ni bi-
lo niti poškodb, le kakšna manj-
ša odrgnina. Otrok je veliko zato
smo se dobro opremili, upam pa.
da tega ne bomo potrebovali. S
takšno skupino sem prvič. Z mla-
dimi je prijetno in mislim, da mi
bo tole smučanje ostalo v lepem
spominu.«
Bojan Reisman, planinski vod-
nik: »S planinstvom se ukvarjam
od petega razreda dalje, zato je
bilo takih in podobnih taborov
že veliko. Tudi tukaj bomo izko-
ristili prosti čas za spoznavanje
nekaterih planinskih ^veščin —
kot so orientacija, spbznavanje
vozlov in podobno. Časa bo do-
volj in menim, da ga bomo ž
mladimi planinci tudi koristno
izrabili. Razdeljene imamo v tri
skupine, ker smo pri tem upošte-
vali dosedanje smučarsko zna-
nje, prijetno pa nam minevajo
tudi večeri ob družabnih igricah
in drugi zabavi...«
Mojca Jurkovič, OŠ Franc
Osojnik: »Čeprav smo šele drugi
dan v Muti, so moji vtisi dobri.
Malce se sicer pritožujemo nad
vlečnico, ki ima le vrv, brez
ustreznih kavljev za katere bi se
prijemali. Posledica j^e že nekaj
strganih rokavic. Z ostalim sem
zadovoljna, dobra je tudi hrana
in na toplem smo. Spoznala sem
tudi nekaj novih prijateljic in
prijateljev.«
Maks Cernezel, OŠ Tone Žni-
darič: »Tudi jaz se tukaj počutim
prijetno med svojimi vrstniki. Z
mano je prišel tudi brat, spoznal
pa sem še veliko drugih prijate-
ljev in prijateljic. Poskrbljeno je
za vse, tiste, ki že znajo smučati
in tiste, ki so še nekoliko manj
spretni na smučeh.«
David Masten, OŠ Ivan Spole-
nak: »V šoli nam je tovarišica
povedala, da planinci prirejajo
/imski lahor v Muti. Tudi polle-
tni uspeh v šoli je bil kar v redu
in zato sem lahko odšel na smu-
čanje. Planinci smo pri nas kar
delavni, predvsem pa se angaži-
ramo ob različnih izletih in dru-
gih akcijah, v katerih tudi radi
sodelujemo.«
Vojko Belšak, OŠ Olga Me-
glič: »Iz naše šole nas je pet pla-
nincev, trije iz mojega razreda,
dva pa iz nižjih. Dolgčas nam ni,
saj dan izkoristimo za smučanje,
večere pa za razne igrice in dru-
žabnosti. Pogoji za smučanje so
znosni, saj je proga primerno
dolga in zaenkrat je še tudi snega
dovolj.«
Tonči Rampre, OS Cirkovce:
»Tudi nas so v šoli obvestili, da
lahko gremo planinci na smuča-
nje. Čeprav smo tu šele kratek
čas, so moji vtisi dobri. Sicer pa
je tako preživljanje počitnic med
vrstniki lahko bolj prijetno kot z
odraslimi. Ker smo približno
enakih starosti, je tudi naše smu-
čarsko znanje razdeljeno tako.
da se bomo lahko vsi kaj naučili,
zlasti jaz, ki sem začetnik.«
Renata Berlak, OŠ Dornava:
»V Muti nas je še nekaj iz šole v
Dornavi. Tudi dekleta smo se
dobro znašla v tej pisani družbi
vrstnikov. Sem v drugi skupini.
Var pomeni, da mi smučarskega
znanja še manjka. Upam, da ga
bom pridobila tukaj. Z vsem kar
nam nudijo, sem zelo zadovoljna
in tega nisem pričakovala.«
Tako so nam torej pripovedo-
vali mladi planinci, udeleženci
zimskega tabora v Muti, ki so te
dni že doma, v ponedeljek, 27.
januarja pa bodo spet sedli v šol-
ske klopi.
zapis in foto: mš
Rado Ačimovič, vodja skupine v
Muti.
Vojko Belšak, OŠ Olga Meglič.
Tonči Rampre, OŠ Cirkovce.
Snežana Plohi, medicinska sestra.
Mojca Jurkovič, OŠ Franc Osoj-
nik.
Renata Bi-rlak. OŠ Dornava.
Bojan Reisman, planinski vodnik.
Maks Cernezel, OŠ Tone Žnida-
rič.
In še skupinski posnetek v jedilnici gostišča Turist v .Vluti.
David Masten, OŠ Ivan Spole-
nak.
Aluminij začel s pripravami
v sredo, 15. januarja, je bil v Kidričevem prvi sestanek in hkrati
prvi trening članskega moštva Aluminija ob začetku priprav za drugi
del prvenstva v slovenski nogometni ligi. Udeležilo se ga je 18 igral-
cev in novi trener Ivo Pšajd, Pogovorili so se o stališčih, željah in cilju
kluba v naslednji polsezoni. Cilj je seveda obstanek Aluminija v slo-
venski nogometni ligi, delo vodstva pa bo ob tem usmerjeno tudi v
stabilizacijo kluba, ki je pred nedavnim doživel precejšnje kadrovske
spremembe. Moštvo bo vadilo štirikrat na teden na stadionu, po po-
trebi (glede na vremenske razmere) pa tudi v telovadnici in rekreacij-
skem centru v I^tuju. Novi predsednik upravnega odbora Danilo
Klajnšek nam je povedal, da bodo z odigravanjem prijateljskih sre-
čanj začeli že v prvi polovici februarja. Gre za tekme s sosednjimi klu-
bi iz medobčinskih lig in bližnjimi republiškimi ligaši. Po programu
prvega trenerja bi takšnih srečanj bilo od šest do dvanajst. Tudi te
tekme so namreč v prvi vrsti odvisne od vremenskih razmer oziroma
stanja igrišč.
Že pred začetkom in pred občnim zborom so se v klubu dogovo-
rili, da obdržijo ves registrirani igralski kader. To pomeni, da ne bodo
izdali prav nobene izpisnice za odhod iz kluba.
V vodstvu kluba so večinoma novi člani z malo izkušenj. Zato so
si zadolžitve razdelili, najprej pa z delovno akcijo poskrbeli za ogre-
vanje na stadionu. Kot že zapisano je predsednik Danilo Klajnšek,
podpredsednik sta Marjan Hvaleč in Marjan Jauševec, sekretar pa
Marjan Sitar.
1. kotar
Športne počitnice v KS
Turnišče
Ko so se v Ptujski občini pričele zimske počitnice se je Športno
društvo Turnišče odločilo pripraviti številna tekmovanja v različnih
panogah. V soboto, 11. januarja, so člani društva uspešno izvedli tur-
nir v šahu, namiznem tenisu in pikadu v Domu občanov. Najboljši
posamezniki v posameznih disciplinah so: šah — člani Anton Trop,
Miran Marinič in Zmagoslav Zaje, šah — mladinci Aleš Zoreč, Drago
Smolinger in Miran Kojc. Namizni tenis: Darko Drčič, Jože Skerget
in Gorazd Kodrič ter pikado: Jože Škrget, Drago Miložič in Drago
Smolin^r. V vseh treh panogah je sodelovalo preko petdeset tekmo-
valcev. Člani športnega društva pa v tem mesecu pripravljajo še smu-
čarske skoke za pionirje in mlajše mladince ter turnir v malem nogo-
metu.
ZG
III. kolo občinske lige
v streljanju
v nedeljo, 19. januarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj tretje kolo
občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško, katerega se je-udele-
žilo enaindvajset ekip in prek osemdeset strelcev. Najboljše ekipe so
Turnišče - II 1046, Kidričevo - I 1042, Agis - I 1041, Turnišče — I
1035, MI P — I 1017 krogov in druge. Najboljši strelci v tem kolu pa
so Ludvik Pšajd (J. Lacko) 270, Zvonko Hajduk (Agis) in Albert Fr-
čeč (Kidričevo) 268, Branko Zupanič (J. Lacko) 267, Zdenka Matjašič
in Adolf Mihelač (oba Turnišče) 266 krogov in drugi.
Stanje po vseh treh kolih je sledeče: Kidričevo — I 3152, Agis —
I 3147, Turnišče - I 3144, MIP - I 3096, Turnišče - II 3083, Agis
-	II 3032, Železničar - I 3024, Turnišče-Hajdina 2995, Draženci
2980, Opekar - I 2974, Kidričevo - II 2966, MIP - II, Jože Lacko,
Juršinci, Dornava, Gradnje — I, Polenšak — I, Železničar — II, Tr-
novska vas, Opekar — II, Vitomarci — I, O. Meglič, Videm, Gradnje
—	II, Polenšak — II, Vitomarci — II, Turnišče — IV in Agis — III.
Najboljši strelec po treh kolih je Ludvik Pšajd (J. Lacko) z 814 krogi.
ZB
Občni zbor društva
pedagogov telesne vzgoje
Pred nedavnim so v aktivnem društvu pedagogov telesne vzgoje
občine Ptuj izvedli letni občni zbor. Pregledali so opravljeno v letu
1985 in se pogovorili o letošnjih aktivnostih. Predsednik društva Vla-
do Čuš nam je o tem povedal:
»Najprej bi dejal, da je telesna kultura del splošne kulture neke-
ga naroda ter sovpada v problem narodne identitete in zdravja naših
delovnih ljudi in občanov. Cilj delovanja našega društva in posamez-
nikov v njem je spremeniti dosedanje navade naših delovnih ljudi in
občanov, tako da bi telesna kultura postala način življenja.
Naša aktivnost je bila v preteklem letu usmerjena v izvedbo ak-
cijskega programa, ki smo ga sprejeli na lanski skupščini. Pri tem je
izvršni odbor društva zastavljene naloge uspešno opravil! Med temi bi
omenil dodatno izobraževanje pedagogov telesne kulture, izvedli smo
seminarje iz smučanja, atletike in plavanja. Vsi seminarji so uspeli ta-
ko po strokovni plati kot po številu udeležencev, tako da je organiza-
cija takšnega izobraževanja popolnoma upravičena. Pri tem pa se je
pokazalcJ, na kar smo sicer računali, da so se učitelji telesne vzgoje ze-
lo številno udeleževali seminarjev zato, ker so bili blizu in aktualni,
saj se s temami prilagajamo našim posebnostim in interesom učite-
ljev. Nadalje je društvo enotno nastopalo v šolskih institucijah, druž-
benopolitičnih organizacijah, skratka v družbenopolitični skupnosti,
plodno sodelovalo s komisijo za šolski šport pri Zvezi telesnokultur-
nih organizacij občine Ptuj, ko smo lani med drugim dopolnili pravil-
nik o točkovanju šolskih športnih društev, kar je ^elika pridobitev in
dodatno spodbuda za učitelje, ki delajo v slabših delovnih pogojih.
Naše društvo predstavlja velik strokovni potencial." Dejstvo pa je,
da ta potencial premalo izkoriščamo. Na skupščini smo veliko časa
namenili tudi vlogi učitelja telesne vzgoje in njegovemu položaju ter
delovnim pogojem na posameznih šolah. Pri tem smo ugotovili, da v
tem trenutku s statusom učitelja telesne vzgoje ne moremo biti zado-
voljni. Razlogov za naše nezadovoljstvo je veliko. Najpomembnejši
so neenotno in večkrat tudi neustrezno nagrajevanje, neupoštevanje
pedagoških in materialnih normativov na nekaterih šolah in velika
zdravstvena ogroženost učiteljev, kar je posledica slabih delovnih po-
gojev. Kljub temu pa je naša razprava na skupščini izzvenela v opti-
mističnem razpoloženju, saj si v tem trenutku ne moremo dovoliti, da
bi dali roke od sebe in čakali na lepše čase. Zato si bomo še naprej
prizadevali, da bi na področju telesne kulture oziroma telesne vzgoje
dokazali nujnost in koristnost našega dela ter tako prispevali k uvelja-
vitvi stroke.«
Vladu Čuš je lani s pomočjo sodelavcev pripravil analizo stanja
telesne vzgoje na osnovnih šolah ptujske občine. Rezultati te analize,
ki jo bomo predstavili v eni prihodnjih številk, bodo osnova za aktiv-
nost društva in članov v tem letu. Ob tem pa bodo nadaljevali z izva-
janjem akcijskega programa. Tako bodo med drugim v februarju iz-
vedli smučarski seminar, septembra bo strokovni izlet v Ljubljano,
kjer bodo balkanske atletske igre, i/vedli pa bodo tudi seminar o
športni gimnastiki, za katero smo tudi v Ptuju z novimi telovadnicami
pridobili dobre možnosti. Vključili na se bodo še bolj v organizacijo
in planiranje telesne kulture v ptujski občini.
1. kotar
14 — ZA RAZVEDRILO
23. januar 1986 — TEDNIK
TEDNIK - 23- ianua«^
OGLASI IN OBJAVE — 1 5
Doher den! Tolo pismo sen van pisa v ponedeljek 20. januara. Po ve-
trovni noči. se je tak lepo sunčno dopudne rodilo, ke hi človik pomisla. da
je najmanj že mere ali pa celo april. Sunce, južni veter no druge toplotne
energije so skoro ve.v sneg polizale. Eno dvo dni je tak veter okoli voglov
piha. ke sen že misla. da se sami peUenščaki po lufti preganjajo. Našemi
sosedi Južije veter eno vejko jablano podrja, kije skoro vsoko leto rodi-
la. Ja. pa s totega vremena nič dobrega nede.saj tudi pregovor provi, če v
januari letajo mušice. te si moreš vzeti v aprili rokavice. Te vidli, ke bomo
še tak vejki sneg meli, da ga bomo z noson rivali.
Pa zadosti o vremeni. Povejte mi. če se že kaj na fašenk priprovljate.
Ptujska korantija bode letos že v nedelo 9. fehruara. Sklena sen, ke se
nemo letos čista nič maskira. Tak v civili, kak duma okoli voglov hodin,
bon ša na ptujski karneval, pa bodo vsi vedli, ke predstovlan kmečkega
pa tudi delavskega penzijunista^ V zvezi s tem mi je pisala pismo Treza iz
Haloz, lak mi piše:
»Najpret tebi Lujz, no vsen brolcon Tednika en lepi pozdrov iz halo-
ških bregoč. To ovokrot si pisa, da so delavske ploče podobne menstrua-
ciji. ki jo dobiš enkrat jia mesec pa čez por dni zgine. Kaj pa te naj jaz re-
čen: neman ploče. neman več menstruacije pa tudi kmečke penzije si še
nesen zaslužila, saj provijo, ke še nesen zadosti stara. Oženla se nesen
nokol. dece neman. živin pač tokšni samski život. Delan no rintan na
grunti, malo še drugin pomogan, tejko ke preživin. Lujz, kaj bi mi ti pri-
poroča. da bi se mi bojše godilo ?«
Veš Treza težko je nasvete za bojšo živleje tolati. Predlogan ti, da si
poišeš enega sopotnika, saj veš, da dvo junca lažje voz vlečeta. Pa tudi
soma neboš na štora leta. Tista kmečka penzija bode še že prišla, samo
ne veseli se je preveč, saj še pret mine kak tista ženska nadloga. Pasko
pa mej Treza, ke ne bi tokšnega deda dobila, ke bi te vsoki den nareza.
Lepo pozdrovlan v^^ no van želin, da bi se lepo no dobro meli.
Vaš Lujzek
GIP GRADIŠ TOZD GRADNJE PTUJ
Osebni dohodki so prenizki
v četrtek, 16. januarja, je okrog 110 delav-
cev Gradbenega podjetja Gradiš TOZD
Gradnje Ptuj na delovišču v Rabelčji vasi za-
časno prekinilo delo. Potem, ko so se z vod-
stvom tozda oziroma delovne organizacije
dogovorili za sestanek, so se vrnili na delo,
delegacija delavcev pa se je opoldne sestala s
predstavniki tozda in delovne organizacije.
Do izsiljenega sestanka je prišlo zaradi iz-
redno nizkih osebnih dohodkov delavcev v
tej temeljni organizaciji, ki v poprečju zaosta-
jajo za ostalimi tozdi Gradisa za okrog 13 od-
stotkov. Osebni dohodki delavcev za decem-
ber so bili še posebno nizki zaradi majhnega
števila delovnih ur. Tako je na primer visoko
kvalificirani mizar z dvanajstimi leti delovne
dobe zaslužil le 39.000 dinarjev. Delavci so
zaradi visokih življenjskih stroškov zahtevali
50-odstotno povišanje osebnih dohodkov za
december.
Na izsiljenem sestanku so premleli situaci-
jo v tozdu in v delovni organizaciji in si mar-
sikaj poočitali. Delavci menijo, da vodstvo
temeljne organizacije ne opravlja dovolj do-
bro svojega dela, da bi moralo pridobiti več
gradbenih del za temeljno organizacijo, vse
to pa se odraža na dohodku tozda in osebnih
dohodkih zaposlenih. Na drugi strani pa je
bila delavcem očitana slaba delovna discipli-
na, velik izostanek zaradi bolniških dopustov
in nizka produktivnost. Tudi z organizacijo
dela se v tozdu ne morejo pohvaliti, prav ta-
ko imajo probleme s kvalifikacijsko struktu-
ro zaposlenih.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo de-
lavci za december 1985 prejeli še okrog 25
odstotkov osebnega dohodka. Okrog 13 od-
stotkov na račun zaostajanja za ostalimi toz-
di v delovni organizaciji, ostalo pa bo mogo-
če izplačati glede na dosežen dohodek tozda.
Tako so s skupnim dogovorom rešili pro-
blem osebnega dohodka za lanski december.
§e vedno pa ostaja nerešeno to vprašanje za
letos. Delavci so predlagali, da naj bi preje-
mali skozi celo leto akontacijski osebni do-
hodek, po zaključnem računu pa naj bi opra-
vili obračun. To so predlagali zavoljo tega,
ker so osebni dohodki v pomladnih, poletnih
in jesenskih mesecih tudi do 40 odstotkov vi-
šji, v zimskih pa zaradi majhnega števila de-,
lovnih ur izredno nizki. O takem načinu iz-
plačevanja osebnih dohodkov dokončnega
dogovora še niso sprejeli.
Situacija v temeljni organizaciji Gradnje
Ptuj je brez dvoma odraz trenutnega stanja v
gradbeništvu nasploh, saj je investicij vedno
manj, konkurenca med gradbinci pa vedno
večja. Zato bodo morali v temeljni organiza-
ciji krepko prerešetati svoje delovne progra-
me, se zavzeti za večjo delovno storilnost in
storiti vse, da bodo postali bolj konkurenčni.
Nevenka Dobljekar
Kurentovanje bo devetega februarja
Cez slabih 20 dni se bo Ptuj že
šestindvajsetič odel v pustno ma-
sko. Letos je sicer bolj poudarek
na folklornem delu, kar pa seve-
da ne omejuje, da bi maske osta-
le doma. Rujčani smo v teh letih
neštetokrat dokazali, da raje
opazujemo od strani, kot da bi
bili aktivni udeleženci prireditve,
ki je bolj kot vsaka druga dejav-
nost ponesla ime Ptuja v svet.
Prireditev bo ob 14. uri, pote-
kala pa bo po ustaljeni poti, s
tem da se bo povorka ognila
Gregorčičevemu drevoredu. Na
glavnih trgih bodo krajši nastopi
folklornih skupin. Organizatorja,
Folklorno in Turistično društvo
Ptuj, sta v teh dneh že prejela več
prijav folklornih skupin. Zanimi-
vo je, da se je po dolgih letih
oglasila tudi skupina SKORO-
MATI iz Podgrada pri Ilirski Bi-
strici. Svoj prihod je naznanila
tudi že skupina iz Makedonije —
Vasiličarski Babari.
Levji delež bodo nosile doma-
če skupine. Poleg tradicionalnih
velja opozoriti na skupino iz Do-
lene, ki bo »oživela« Zelenega
Jurija. Pokazale naj bi se še Luci-
je in Kresnice.
Zadnji teden v januarju bodo
pričeli tudi s prodajo vstopnic —
značk, ki veljajo 200 dinarjev.
Najmnožičneje, seve od'fol-
klornih skupin, se bodo oglašali
kurenti. Nastopilo jih bo prek
100. Prvič se bodo v letošnji zimi
postavili po drugem februarju,
nakar jih bomo do pusta — 11.
februarja — dnevno srečevali.
MG
Razprodaja za globoke žepe!
Od 20. januarja ponujajo tr-
govci konfekcijo, ki so ji proizva-
jalci znižali cene do 40 odsto-
tkov. Kupci, ki smo jih povpra-
šali, kaj menijo o cenah, so bili
bolj nezadovoljni kot ne. Večina
je menila, da je ponudba blaga
po znižanih cenah slaba, prema-
lo pestra. Cene pa so kljub do
40-cidstotnemu znižanju za veči-
no kupcev še vedno previsoke.
Na oddelku Mercatorjeve Bla-
govnice M plus M je Alenka Ko-
larič povedala, da ponudba sicer
ni velika, znižanje cen pa je ob-
čutno. Izbira je manjša zato, ker
tudi sicer ne naročajo velikih ko-
ličin istih artiklov. Prodajajo na-
mreč modne izdelke, zanje pa ve-
lja, da gredo dobro v prodajo le,
če jih ni v velikih količinah.
V Tekstilni hiši ptujskega Mer-
kurja je Slavko Jerenko dejal, da
je ponudba dokaj pestra — z njo
so bili zadovoljni tudi kupci, ki
smo jih povprašali za mnenje. Z
nižjimi cenami je blago postalo
dostopno večjemu krogu kupcev,
ki so se odločali predvsem za na-
kup zimskih plaščev in kostimov.
Kljub v poprečju manjši izbiri
in še vedno visokim cenam, se bo
nakup na razprodaji marsikomu
obrestoval. Proizvajalci namreč
za jesen napovedujejo za polovi-
co ali celo enkrat višje cene od ti-
stih, ki so veljale pred razproda-
jo. Plašč, za katerega je bilo tre-
ba sedaj odšteti 40 tisočakov, bo
torej v jeseni veljal 60 ali celo
več tisoč dinarjev. Tisti, ki jim je
za modo malo mar, so torej z na-
kupom blaga po znižanih cenah
lahko zadovoljni. Tisti, ki se
oblačijo po modi — če jim to de-
narnica dopušča — pa bodo le-
tos morali za svojo garderobo
nameniti precej več denarja kot
lani. Še to naj zapišemo, da so
bila skladišča proizvajalcev pred
razprodajami takorekoč prazna,
zato je tudi ponudba v trgovinah
bolj skromna. Razen v tistih, kjer
so že pred novim letom nabavili
več blaga in ga sedaj ponudili po
znižanih cenah. Na policah in
obešalnikih z blagom po nižjih
cenah pa bodo kaj kmalu razsta-
vljeTfi modeli za pomlad in pole-
tje, seveda z občutno višjimi ce-
nami in upajmo, da tudi dobre
kakovosti.
N. Dobljekar
Letošnja izbira blaga po znižanih cenah je skromnejša od lanske, cene
pa precej višje! (foto M. Ozmec)
OdloČili so se za poglobljeno sodelovanje
Ob koncu preteklega leta je bi-
la v KS Strahoninec pri Cakovcu
v SR Hrvatski priložnostna slo-
vesnost, na kateri sta se uradno
pobratili KS Gorišnica in KS
Strahoninec. Kot je povedal Du-
šan Bezjak, tajnik KS Gorišnica,
so bili nadvse prisrčno sprejeti.
Pobratenje pa so izkoristili tudi
za konkretne dogovore o nadalj-
njem sodelovanju, v katerega bo-
do vključili najširši krog kraja-
nov. Pričeli pa bodo s srečanjem
predstavnikov šol, ki so prvi na-
vezali stike in pripeljali krajevni
skupnosti do pobratenja.
Med letom bodo z organizira-
nimi oblikami medsebojnega sre-
čevanja nadaljevali. Izmenjali
bodo kulturne in športne skupi-
ne.
Najpomembnejše, kar se je v
Gorišnici zgodilo tik pred za-
ključkom preteklega leta, je po-
kritje novega vrtca, ki ga bodo
po predvidevanjih predali name-
nu okrog prvega maja. Sami oce-
njujejo, da dela potekajo gladko
in skladno s planom. »
Četrti februar je sicer uradno
praznik krajevne skupnosti v
spomin na dogodke iz preteklo-
sti, vendar so se Gorišničani že
lani odločili, da bodo praznova-
nje povezali s praznovanjem
dneva OF, prvega maja, letos pa
še s predajo novega vrtca, v kate-
rem bo primerne in zdrave pro-
store našlo petdeset malčkov in
njihovih tovarišic.
• MG
Gorišniški vrtec je bil pokrit že pred novim letom
foto: MŠ
Bistro Izabela
v Vošnjakovi ulici 8 v Ptuju sta minulo soboto (18. januarja) za-
konca Kristina in Beno Furman odprla bistro Izabela. To je že drugi
zasebni lokal (obnovljeni) v tej ulici, ki je pred mnogimi leti slovela
kot ulica barvarjev.i
Lokal je svojevrstna poživitev tega dela starega mesta. Zakonca
sta v ureditev vložila že 20 milijonov dinarjev. S tem pa načrtov še ni-
sta v celoti uresničila. Sedaj sta za goste odprla dva prostora, dodatno
pa nameravata urediti še okrog 200 m' prostora za disco in pizzerijo. •
Prijetna notranjost je že v prvih dneh privabila veliko število
Ptujčanov in drugih. Kristina Furman, ki bo lokal vodila, pričakuje,
da bo tako tudi v bodoče. Zato se bo trudila skupaj z dvema natakari-
cama in možem.
MG
Bistro I.-r.^ ima že veliko gostov: desno člani kolektiva
foto: M. Ozmec
V tednu od 14. do vključno 21. januarja so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh lažjih prometnih nesrečah in v
enem požaru. Tudi posledice prometnih nezgod so tokrat mile, saj sta le
dva udeleženca lažje telesno poškodovana. V enem primeru je padel kole-
sar, v drugem pa je voznik avtomobila zapeljal s ceste, zato so tudi mate-
rialno škodo oceniti zelo nizko.
V dimniku stanovanjske hiše
Planinčevih na Biegu 21 pri Maj-
šperku so se v nedeljo, 20. janu-
arja, vnele saje. Požar so lokalizi-
rali prostovoljni gasilci iz Maj-
šperka. Istega dne pa so domači-
ni spet opazili, da se je vnela le-
sena stropna konstrukcija ob
dimniku, od tam pa se je požar
hitro razširil na kuhinjski pro-
stor. Ponovno so prišli gasilci iz
Majšperka in pogasili požar.
Ugotovili so, da se je zaradi dim-
niškega požara vnel leseni prečni
tram ob dimniku, od katerega se
je ogery kasneje razširil na leseni
strop. Škodo ocenjujejo na okoli
150 tisočakov.	-OM
Prizidek k domu
gasilcev
Te dni so razmeroma toplo vreme za ta letni čas izkoristili mladi
iz Grajene, ki so se skupaj s člani gasilskega društva odločili, da bodo
razširili dosedanji gasilski dom z garažami in prostori za mladinsko
sobo. Proste počitniške dneve si tako namesto smučanja in sankanja
ter ostalih zimskih radosti krajšajo z delom ob domu gasilcev. Na
.posnetku so med razkladanjem zidakov, ki jih bodo pozneje rabili za
gradnjo prizidka.
Fotovest: M. Ozmec
RODILE SO:
Angela Golob, Spuhlja 141 —
Mitja in Tadeja; Vera Cvetko,
Rotman 33 — Nino; Marija
Rep, Drakovci 82 — Jožefa; So-
nja Arnuš, Dornava 136 — Ja-
sno; Filipina Poček, Slov. Bistri-
ca, Čopova 3 — Blaža; Karolina
Koželj, Cankarjeva 4 — Tadeja;
Sonja Gašljevič, Kraigherjeva 35
—	deklico; Marija F*ukšič, Ločki
vrh 62 — dečka; Majda Srnec,
Središče, Slovenska 46 — dečka;
Marija Topolovec, Vel. Okič 61
—	deklico; Marija Krajnc, Vel.
Varnica 92 — dečka; Milica
Medved, Trubarjeva 13 — Mi-
haela; Marija Hvaleč, Videm 32
—	Mojco; Dragica Predikaka,
Apače 153 — Andrejko; Milena
Lah, Žabjak 47 — Mitja; Branka
Janežič, Vel. Brabrovnik 115 —
Sabino; Romana Godec, Sestrže
86 — Andreja; Marija Butolen,
Volkmerjeva 21 — Andrejo; Ve-
ra Pravdič, Turški vrh 34/a —
dečka; Gjejrane Brojaj, Dornav-
ska 8 — Shefqet;.
POROKE:
Zvonimir Holc, Rošnja 62/a
in Zdenka Topolovec, Kungota
pri Ptuju 13; Janez Janžekovič,
Brezovci 2 in Rozalija Marin,
Polenci 31; Zvonko Smolinger,
Dravinjski vrh 44 in Nada Belš-
čak, Selnica ob Muri 185; Anton
Butolen. Žetale 42 in Dragica
Polajžer, Žetale 42; Milan Šegu-
la, Sp. Hajdina 86/a in Marica
Znidarič, Sp. Hajdina 86/a.
UMRLI SO:
Marija Dominko, Mestni vrh
38, roj. 1919, umrla 8. jan. 1986:
Katarina Kmetec, Kidričevo,
Čučkova II, roj. 1921, umrla 14.
jan. 1986; Mirko Bukovščak,
Kvedrova 3, roj. 1914, umrl 15.
jan. 1986; Marija Prigl, Podgorci
51, roj. 1913, umrla 16. jan. 1986;
Ivan Lašič, Žvab 18, roj. 1914,
umrl 16. jan. 1986; Elizabeta Ga-
vez, Bukovci I46/a, roj. 1911,
umrla 17. jan. 1986; Franc Ma-
lek, Muršičeva 12, roj. 1914,
umrl 20. jan. 1986; Janez Maroh,
Lancova vas 77, roj. 1911, umrl
19.jan. 1986.
TEHNIK
Izaaja zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov Ir
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
In ^tllj I YU tSSM OtC-0771
Leto: XXIII	Ptuj, dne 13. februarja 1986	Številka: 3
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ	17. Program obeznih preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kuž-
15.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v	nim boleznim na območju občine Ptuj
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine
Ptuj	'
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ	ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
16.	Odredba o ukrepih za peprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bole- 18. Cenik dimnikarskih storitev
zni na območju občine Ptuj
15.
Na podlagi 72. člena Zakona o volitvah in
delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št.
24/77, 22/81 in 36/85) in 158. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj
na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev-
nih skupnosti, dne 30. januarja 1986 ter seji
Družbenopolitičnega zbora, dne 29. januarja
1986, sprejela
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah odloka o delegira-
nju delegatov v Zbor združenega dela in Zbor
krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj
1. člen
V odloku o delegiranju delegatov v Zbor
združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 2/82) se
— spremeni in dopolni 3. člen tako, da glasi:
»Za delegiranje delegatov v Zbor združene-
ga dela Skupščine občine Ptuj se določijo dele-
gacije in oblikujejo konference delegacij, ki de-
legirajo naslednje število delegatov:
Zap.	Organizacija združenega	Število
št.	dela - skupnost	delegatskih
mest
_vZZD
	1_2_3
1.	TGA Kidričevo TOZD Tovarna glinice	1
2.	TGA Kidričevo Delovna skupnost skup-
nih služb	1
3.	TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja alu-
minija	I
4.	TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje	1
5.	TGA Kidričevo TOZD Predelava alumi-
nija
6.	TGA Kidričevo TOZD Promet
7.	TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalite-
te	1
8.	Agis TOZD Orodjarna
9.	Agis TOZD Vzmetarna Formin
10.	Agis TOZD Precizna mehanika
11.	Agis TOZD Kovinska obdelava	I
12.	Agis Delovna skupnost skupnih služb
13.	Agis TOZD Avtooprema	2
14.	Agis TOZD Servisi motornih vozil
15.	Agis TOZD Velika oprema
16.	Agis Vzdrževanje
17.	Agis TOZD Komerciala	1
18.	Sava Kranj TOZD Gumama Ptuj	I
19.	HIKO Olga Meglič Industrija hidravli-
čne in kmet. opreme	1
20.TAM	Maribor Proizvodnja zavor Ptuj
21.	TGO Gorenje, Proce<;na oprema, TOZD
Poslovna oprema Piuj	1
22.	ŽG DCD Ljubljana TOZD za vzdrževa-
nje voz Ptuj
23.	ZTO Celje TOZD za upravljanje in vzdr-
ževanje SV in TK naprav Celje. Nadzor-
ništvo prog Ptuj
24.	ŽTO Maribor TOZD za promet Prager-
sko, Postaje Kidričevo, Ptuj, Moškanjci.
Hajdina
25.	ŽTO Maribor TOZD za upravljanje in
vzdrževanje prog Maribor, Nadzomištvo
prog Ptuj
26.	ŽTO Maribor TOZD za transport. Poslo-
vna enota Ptuj
27.	ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija
Ptuj	1
28.	EKK TOZD Mlekarna
29.	EKK TOZD Tovarna močnih krmil
30.	EKK TOZD Farma prašičev Draženci
31.	OZVŽ TOZD Veterinarstvo
32.	OZVŽ TOZD Živinoreja
33.	OZVŽ Delovna skupnost skupnih služb
34.	EKK TOZD Sadjarstvo Osojnik
35.	EKK TOZD Ptujsko polje Dornava
36.	EKK TOZD Dravsko polje Kidričevo
37.	EKK Delovna skupnost skupnih služb
38.	EKK Kletarstvo Slovenske gorice - Ha-
loze
39.	EKK Gradbeni remont
40.	EKK TOZD Trgovina
41.	EKK TOZD Tehnoservis
42.	EKK TOZD biser Ptuj
43.	EKK TOZD Ptujske toplice	4
44.	Mesokombinat PP TOZD Mesna indu-
strija	1
45.	Mesokombinat PP Delovna skupnost
skupnih služb
46.	Mesokombinat PP TOZD Perutninske
farme
47.	Mesokombinat PP TOZD Tovarna mo-
čnih krmil	1
48.	Mesokombinat PP TOZD Kommerce
49.	Mesokombinat PP TOZD Ptujska tiskar-
na
50.	Mesokombinat PP TOZD Servis	1
51.	DES TOZD Elektro Ptuj
52.	Dravske elektrarne Maribor, Elektrarna
Formin
53.	Slovenijales LIK Savinja Celje TOZD
Lesna industrija Ptuj
54.	GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj	1
55.	KGP Ptuj Delovna skupnost skupnih
služb
56.	KGP Ptuj TOZD Vodovod in kanalizaci-
ja
57.	KGP TOZD Nizke gradnje in hidrograd-
nje
58.	KGP Ptuj TOZD Avtopark
59.	KGP Ptuj TOZD Komunalni servisi
60.	Dimnikarsko podjetje Ptuj	I
61.	KGP Ptuj TOZD Visoke gradnje Drava
62.	KGP Ptuj TOZD Stanovanjski servis
63.	KGP Ptuj TOZD Projekta inženinng
Ptuj	I
64.	GIP Gradiš TOZD Gradnje Ptuj
65.	Opekarna Ptuj	1
66.	IMP Ljubljana TOZD Elektrokovinar
Ptuj
67.	Elektrokovina Maribor Proizvodnja ma-
lih elektromotorjev Ptuj	I
68.	Pleskar Ptuj	1
69.	PTT Maribor TOZD Promet Ptuj
70.	VGP Maribor Hidrogradnje Mehanizaci-
ja Ptuj
71.	VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska
enota Drava Ptuj
72.	Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrže-
vanje Ptuj	1
73.	Agrotransport Ptuj
74.	Certus Maribor TOZD Potniški promet
Ptuj	1
75.	SOZD MTT TVl Majšperk, P. 0.
76.	Planika Kranj TOZD Tovarna obutve
Majšperk	1
77.	Labod Novo Mesto TOZD Delta Ptuj
78.	Labod Novo Mesto Industrijska proda-
jalna Ptuj	I
79.	MIP TOZD Maloprodaja	I
80.	MlPTOZDVeleprodaja	I
81.	MIP Delovna skupnost skupnih služb
82.	MIP TOZD Zaščita Kidričevo	1
83.	Emona Merkur Ptuj
84.	Konus Slovenske Konjice TOZD Blago-
vna hiša Ptuj
85.	Mladinska knjiga Ljubljana Knjigarna in
papirnica Ptuj
86.	Tobačna tovarna Ljubljana TOZD To-
bak, Prodajalne v Ptuju
87.	Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Vele-
prodaja. Skladišče Ptuj
88.	TI M A Maribor TOZD Sadež - Proda-
jajne v občini Ptuj;
Cirkulane, Formin, Gerečja vas, Kidriče-
vo, Zagojiči, Turški vrh, Prehrana, Haj-
doše inKungota
89.	TI M A Maribor TOZD Klas, Prodajalne
v občini Ptuj:
Drenovec, Polenšak
STRAN 6
liRAHM \ l STMk OnClN ORMO? IN IM UJ
ŠT. 3
Zap.	Organizacija združenega	Število
št.	dela - skupnost	delegatskih
mest
_v ZZD
i :
90 Kmetijski kombinat Slov. Bistrica. Pro-
dajlna mesa Kidričevo
91.	Koiaki Manbor TOZD Maloprodaja.
Prodajalne v občini Ptuj:
Murkova ulica. Destrnik, Majšperk-Breg,
Dolane, Zg. Hajdina, Lovrenc na Drav-
skem polju, prodajalna Ptuj
92.	DO BADEL Zagreb TOZD Trgovina na
malo. prodajaliia I Ptuj
93.	Varteks Varaždin, prodajalna Ptuj
94.	NIK Zagreb TOZD Maloprodaja, pro-
dajlna Ptuj
95.	Kraš Cipele Karlovac, prodajalna Ptuj
96.	Borovo TOZD Maloprodaja Sava, pro-
dajalna Ptuj
97.	Astra TOZD Maloprodaja, prodajalna
Ptuj
98.	Planika Kranj TOZD Trgovska mreža,
prodajalna Ptuj
99 Peko Tržič TOZD Mreža, prodajalna
Ptuj
100.	Alpina Žin, TOZD Prodaja, prodajalna
Ptuj
101.	Agrariacoop Zagreb TOZD Robni pro-
met, prodajalna Ptuj	1
102.	Intes Maribor TOZD Pekama Vinko Reš
Ptuj
103.	Intes Manbor TOZD Mlin, Delovna
enota mlin Ptuj
104.	Semenarna Ljubljana, Selekcija Ptuj
105.	Koteks TOBUS, odkupna postaja Ptuj
106.	Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj
107.	Hmezad Žalec, odkupna postaja Mar-
kovci
108.	TIMA Košaki Maribor, Hladilnica Slo-
venja vas
109.	KIK Vinojug, Devdelija, Bife II Ptuj
110.	Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis
Maribor, prodajalna Ptuj
111.	Birostroj Maribor,Servis Ptuj
112.	Brivsko frizersko podjetje Maribor, Briv-
nica in česalnica Kidričevo
113.	Kemična čistilnica Maribor, poslovalni-
ca Ptuj
114.	Lotenjski zavod Ljubljana, zastopstvo
Ptuj	I
115.	LIK Savinja Celje TOZD Trgovina Les
Ptuj
116.	Metalka Ljubljana, Prodajno skladišče
Ptuj
117.	Elektrotehna Ljubljana, Prodajalna Ptuj
118.	Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na
drobno Maribor, bencinski servisi: Potr-
čeva, Ormoška, Trg svobode, Podlehnik
1, Podlehnik 11, Hajdoše
119.	Petrol Ljubljana, poslovna enota Mari-
bor, Skladišče Ptuj
120.	Petrol Ljubljana TOZD Motel Podlehnik
121.	SOZD Merx Avtotehna Celje, prodajal-
na Ptuj	I
122.	Osnovna šola Franc Osojnik
123.	Osnovna šola Bratje Reš Destrnik
124 Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava
125.	Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica
126.	Osnovna šola Slovenjegoriške čete Jur-
šinci
127.	Osnovna šola Bratov Štrafela Markovci
128.	Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj
129.	Osnovna šola Olga Meglič Ptuj
130.	Osnovna šola dr Ljudevita Pivka Ptuj
131.	Vzgojno varstvena organizacija Miran
Sagadin Ptuj	I
132.	Osnovna šola Ivan Spolenjak Ptuj
133.	Osnovna šola Cirkovce
134.	Osnovna šola Hajdina
135.	Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo
136 Osnovna šola Majšperk
137.	Osnovna šola Martin Korez Podlehnik
138.	Osnovna šola Videm pri Ptuju
139 Osnovna šola Leskovec
14(1. Osno\ nj šoLi \laksa Bračiča Cirkulane	I
141.	SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja
ko\inar>ka. nici.iluršk.i in kmetijska šola
Veljkj Mahoviča l^tuj
142.	SŠČ Dušana K\edra'Ptuj TOZD Srednja
družboslovna, ekonomska in naravoslo-
vno matematična šola Jožeta Lacka Ptuj
143.	SŠC Dušana Kvedra Ptuj Delovna skup-
nost skupnih služb
144.	SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom
učencev Ptuj
145.	SŠC Du.šana kvedra Ptuj Dijaki srednjih
šol
146.	Glabena šola Karol Pahor Ptuj
147.	Delavska univerza Ptuj	1
148.	Radio Tednik Ptuj
149.	Pokrajinski muzej Ptuj
150.	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj
151.	Zgodovinski arhiv Ptuj
152.	Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj
153.	ČGP Večer, Podružnica Ptuj
154.	CGP Delo Ljubljana, Dopisništvo Ptuj
155.	ČZP Kmečki glas. Dopisništvo Ptuj
156.	Mestni kino Ptuj	1
157.	Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča
Ptuj-Oraiož TOZD Bolnica	1
158.	Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča
Ptuj-Ormož TOZD Osnovno zdravstveno
varstvo Ptuj
159.	Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča
Ptuj-Ormož TOZD Zobozdravstvena slu-
žba Ptuj
160.	Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča
Ptuj-Omiož Delovna skupnost skupnih
služb
161.	Zdmžene lekarne Ptuj
162.	Železniški zdravstveni dom Maribor, Že-
lezniška ambulanta Ptuj	I
163.	Center za socialno delo Ptuj
164.	Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava
165.	Dom upokojencev Ptuj-Muretinci
166.	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor,
Higiensko epidemiološki oddelek TE
Ptuj	I
— v tabeli 6. člena se spremeni in doda tako,
da pravilno glasi:
Zap.	Delovne skupnosti	Štev.
št.	.	delegatskih
mest
__v ZZD
1	2	3
1.	Skupščina občine Ptuj - Delovna skup-
nost upravnih organov občine Ptuj
2.	Delavci zaposleni v krajevnih skupnostih
3.	Javno pravobranilstvo v Ptuju
4.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
5.	SDK Podružnica Ptuj
6.	Postaja milice Ptuj
7.	Občinski sodnik za prekrške Ptuj
8.	Temeljno sodišče Maribor. Enota Ptuj
9.	Temeljno javno tožilstvo Maribor. Enota
Ptuj
10.	Odvetniki in pri njih zaposleni delavci	I
11.	Kreditna banka Maribor, Poslovna enota
Ptuj
12.	Jugobanka Ljubljana, Ekspozitura Ptuj
13.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj
14.	Občinska zdravstvena skupnost Ptuj
15.	Skupne službe SIS družbenih dejavnosti
16.	Skupnost za zaposlovanje Maribor, Enota
Ptuj
17.	Zavarovalna skupnost Triglav, Predstavni-
štvo Ptuj
18.	Občinski komite ZKS Ptuj
19.	Občinska konferenca SZDL Ptuj
20.	Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet
Ptuj
21.	Občinska konferenca ZSMS Ptuj
22.	Občinska organizacija RK Ptuj
23.	AMD Franc Galun Kidričevo
24.	AMD Ptuj
25.	Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
26.	Občinska zveza DPM Ptuj
27.	Zveza lovskih družin Ptuj
28.	Ribiška družina Ptuj
29.	Društvo upokojencev Ptuj
.^0. Občinska gasilska zveza
31.	Zveza telesno kulturnih organizacij Ptuj
32.	Aeroklub Ptuj	1
— doda se novi 9. a člen, ki glasi:
»Sporazum o oblikovanju konferenc delega-
cij mora biti sklenjen najkasneje v 7 dneh po
izvedbi volitev v temeljne delegacije.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in F^uj.
Številka: 020-2/82-1
Datum: 30/1-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
16.
Na podlagi 40. člena zakona o zdravstvenem
varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2.
člena odredbe o preventivnih cepljenjih in dia-
gnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986
(Uradni list SRS, št. 43/85) in 24. člena odloka
o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) je iz-
vršni svet skupščine občine Ptuj na 134. dne
29/1-1986 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih
kužnih bolezni na območju občine Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej
odredbi navedene živalske kužne bolezni, mo-
rajo zavezanci, to so Obdravski zavod za vete-
rinarstvo in živinorejo F*tuj (v nadaljnjem bese-
dilu OZVŽ Ptuj) ter po predpisih verificirane
ambulante OZD opraviti vsako leto po tej
odredbi predpisane ukrepe po programu, ki ga
vsako leto objavi Občinski komite za kmetij-
stvo. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe
iz te odredbe.
2.	člen
Zavezanci iz 1. člena te odredbe so dolžni
pred vsakim izvajanjem ukrepov iz te odredbe
o tem obvestiti pristojni organ veterinarske in-
špekcije. O opravljenem delu morajo pravoča-
sno in redno poročati na predpisanih obrazcih.
Zavezanci, ki opravljajo preventivno ceplje-
nje oziroma preiskave, morajo voditi evidenco
o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu
in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o
proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepi-
va ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Spremljati morajo zdravstveno stanje živali po
uporabi bioloških preparatov in o tem obveš-
čati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
3.	člen-
Preventivno cepljenje se mora opraviti toli-
kokrat, kolikor je potrebno, da so živeli stalno
zaščitene.
4.	člen
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih
bolezni po tej odredbi gredo v celoti v breme
posebnega računa za zdravstveno varstvo živa-
li proračuna občine Ptuj, razen stroškov za ce-
pljenje psov proti steklini in dehelmintizacije
psov, stroškov za preglede čebeljih družin, ki
se vozijo na pašo in stroškov cepljenja prašičev
proti kugi v naseljih okrog farme, ki gredo v
breme lastnika živali.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
V občini Ptuj se opravljajo naslednja preven-
tivna cepljenja živali:
1. cepljenje govedi in kopitarjev proti vrani-
čnemu prisadu.
ŠT. 3
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 7
2.	cepljenje vseh psov proti steklini in dehel-
mintizacija psov, cepljenje mladih psov proti
steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti,
3.	cepljenje kokoši, brojierjev in puranov
proti atipični kokošji kugi,
4.	cepljenje kokoši proti kužnemu tremorju,
5.	cepljenje kokoši proti Marekovi bolezni,
6.	cepljenje kokoši proti Gumboro bolezni
7.	cepljenje kokoši proti infekcioznemu
bronhitisu
8.	cepljenje prašičev proti prašičji kugi.
Preventivna cepljenja se opravijo v krajih in
objektih, ki jih vsako leto s programom določi
občinski komite za kmetijstvo.
6.	člen
Preventivno cepljenje opravi OZVŽ Ptuj
TOZD Veterinarstvo, na družbenih obratih pa
verificirane obratne veterinarske ambulante po
predpisanih strokovnih navodilih.
7.	člen
V	občini Ptuj se izvajajo naslednje diagnosti-
čne preiskave živali in odvzemi vzorcev:
1.	tuberkulinizacija,
2.	pregled na kokošji tif,
3.	pregled na brucelozo,
4.	pregled na levkozo,
5.	pregled na mehurčasti izpuščaj pri gove-
du.
6.	preiskave na vibriozo, trihomoniazo, lev-
kozo, koprološko preiskavo in bakterialoško
preiskavo semena glede na onesnaženost z ubi-
kvitarnimi bakterijami,
7.	preiskave na leptospirozo,
8.	pregled na kužno malokrvnost kopitarjev,
9.	pregled na hudo gnilobo čebelje zalege,
pršičavost, nosemavost na kužno bolezen, ki se
zatirajo po zveznem in republiškem zakonu.
8.	člen
Diagnostične preiskave in odvzem vzorcev
za diagnostične preiskave opravi OZVŽ Ptuj
Veterinarstvo, razen preiskav, ki jih po 2. od-
stavku tega člena opravlja VTOZD za veteri-
narstvo BF Ljubljana. VTOZD za veterinarstvo
BF Ljubljana opravi:
—	tuberkulinizacijo bikov v osemenjeval-
nem središču OZVŽ Ptuj,
—	laboratorijske preiskave na steklino,
—	laboratorijske preiskave na brucelozo kri
bikov in prašičev ter semena bikov in patoana-
tomsko sumljivih zajcev,
—	laboratorijske preiskave na levkozo,
—	preiskave na IBR, IPV, vibriozo, trihomo-
nizo, bakteriološke preiskave semena bikov,
koprološko v osnovni čredi EKK Ptuj, ki še ni-
so bili pregledani,
—	preiskavo krvi na kužno malokrvnost ko-
pitarjev,
—	bakteriološke in parazitološke preiskave
čebel, družin vzrejevalcev matic in plemenilnih
postaj.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 322-1/86-2
Datum: 29/1-1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Janko Bezjak I. r.
17.
Na podlagi I., 5. in 7. člena odredbe o ukre-
pih za preprečevanje in zatiranje živalskih kuž-
nih bolezni na območju občine Ptuj je Komite
za kmetijstvo občine F>tuj za leto 1986. sprejel
naslednji
PROGRAM
obveznih preventivnih ukrepov proti določenim
živalskim kužnim boleznim na območju občine
Ptuj
l.člen
1.
V	občini Ptuj se v letu 1986 opravijo preven-
tivna cepljenja živali v naslednjih krajih in ob-
jektih:
1.	Cepljenje govedi in kopitarjev proti vrani-
čnemu prisadu v naseljih: Gerečja vas, Dolena
(del), Moškanjci, Gorišnica, Biš.
2.	Cepljenje vseh psov proti steklini in de-
helmintizacija psov; cepljenje mladih psov
proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece sta-
rosti.
3.	Cepljenje kokoši, brojierjev in puranov
proti atipični kokošji kugi:
a)	v strnjenih naseljih;
Ptuj ulice desni breg. Spodnja in Zgornja
Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Ge-
rečja vas, Draženci, Kidričevo, Kungota, Nji-
verce, Strnišče, Pobrežje, Videm, Tržeč, Lanco-
va vas, Barislavci, Sela, Trnovci, Dolena, Apa-
če, Lovrenc, Župečja vas, Zg. in Sp. Pleterje,
MihovcL Dragonja vas, Cirkovci, Zg. in Sp. Ja-
blane, Sikole, Gaj, Starošinci, Sestrže, Maj-
šperk, Lešje, Spuhlja, Zabovci, Markovci, No-
va vas, Bukovci, Stojnci, Prvenci, Sobetinci,
Zagojiči, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Place-
rovci, Formin, Moškanjci, Dornava, Žamenci,
Strejaci, Gabernik, Sp. Velovlak, Levanjci, De-
senci, Svetinci, Trnovska vas, Biš, Štuki.
b)	v epizootioloških krogih okrog farm v na-
seljih:
Podlože, Planjsko, Breg, Stogovci, Koritno,
Stoperce, Kupčinji vrh. Grdina, Žetale, Cer-
možiše, Podlehnik, Zg. Gruškovje, Gradišča,
Hrastovec, Gorenjski vrh. Pestike, Turški vrh,
Juršinci, Dragovič, Brezovci, Hvaletinci, No-
vinci, Drbetinci. Janežovski vrh, Janežovci,
Dolič, Vintarovci, Drsielja, Krčevina pri F>tuju,
Krčevina pri Vurbergu, Grajena in Mestni vrh,
Bišečki vrh.
C) v obratih TOZD Perutninske farme:
—	farme nesnic starih staršev,
—	farme nesnic staršev,
—	farme brojierjev.
d)	pri vseh kooperantih, ki kooperirajo z
—	Mesokombinatom Perutnina Ptuj TOin.
Kooperacija Hajdina,
—	Mesoproduktom Zlatar Bistrica,
—	KOKO Varaždin,
—	kmetijskimi zadrugami.
e)	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer
pomeni reja perutnine pomembnejšo gospo-
darsko dejavnost.
f)	v fazanerijah.
4.	Cepljenje kokoši proti kužnemu tremorju
—	na farmah nesnic starih staršev PP,
—	na farmah nesnic staršev PP.
5.	Cepljenje kokoši proti Marekovi bolezni:
—	na farmah nesnic starih staršev PP,
—	na farmah nesnic staršev PP.
6.	Cepljenje kokoši proti Gumboro bolezni:
—	na farmah nesnic starih staršev PP,
—	na farmah staršev nesnic PP.
7.	Cepljenje kokoši proti infekcioznem bron-
hitisu:
—	na farmah nesnic starih staršev PP,
—	na farmah nesnic staršev PP.
8.	Cepljenje prašičev proti prašičji kugi:
—	TOZD Farma prašičev EKK Ptuj,
—	v večjih aglomeracijah z 10 ali več ple-
menskih svinj oz. 50 pitancev,
—	prašičev, ki se hranijo s pomijami,
—	prašičev v naseljih okrog farme prašičev
EKK.
II.
V občini Ptuj se izvedejo naslednje diagno-
stične preiskave živali in odvzemi vzorcev:
1.	tuberkulinizacija:
—	v vseh naseljih sledečih krajevnih skup-
nosti: Gorišnica, Polenšak, Juršinci, Vitomarci,
Trnovska vas, Desternik, Rogoznica, Grajena,
Cirkulane in Završ.
—	v osnovnih govejih čredah EKK Ptuj,
—	v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj,
—	kokoši v naseljih, kjer je ugotovljena ko-
košja tuberkuloza, in sicer v tistih dvoriščih, ki
neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
2.	Pregled na kokošji tif
—	na farmah nesnic valilnih jajc PP po ob-
veznem navodilu
3.	Pregled na brucelozo
—	hlevskih vzorcev mleka individualnih
proizvajalcev v mlečno prstenastim preizku-
som,
—	osnovne goveje črede EKK Ptuj s serolo-
škim pregledom krvi,
—	bike v osemenjevalnem središču OZVŽ
Ptuj s serološko preiskavo krvi in laboratorij-
sko preiskavo semena,
—	plemenskih živali v TOZD Farma praši-
čev s serološko preiskavo krvi,
—	patoanatomske preiskave od.Mrel)enih
poljskih zajcev,
4.	Pregled na levkozo:
—	osnovne goveje črede EKK Ptuj 20%
5.	Pregled na mehurčasti izpuščaj pri ^ove-
du:
—	bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ
Ptuj,
—	bikov v prirodnem pripustu,
6.	Preiskave na vibriozo, trihomoniazo, lev-
kozo, koprološko preiskavo in bakteriološko
preiskavo semena glede na onesnaženost z ubi-
kvitarnimi bakterijami
—	vseh bikov v Osemenjevalnem središču
Ptuj
7.	Preiskave na leptospirozo
—	bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ
Ptuj,
—	in 10% vseh še nepregledanih plemen-
skih živali v osnovnih čredah prašičerejskih in
govedorejskih obratov EKK Ptuj.
8.	Pregled na kužno malokrvnost kopitarjev
—	plemenskih žrebcev OZVŽ Ptuj
9.	Pregled na hudo gnilobo čebelje zalege,
prašičavost, nosemavost in varoatozo:
—	vseh čebeljih družin plemenilnih postaj,
—	vseh čebeljih družin vzrejevalcev matic.
10.	Patoanatomska diagnostika in bakterio-
loške preiskave živali sumljive na kužno bole-
zen, ki se zatirajo po zveznem in republiškem
zakonu.
Številka: 322-1/86-11
Datum: 29/1-1986
PREDSEDNIK
OBČINSKEGA KOMITEJA ZA KMETIJ-
STVO
Janko Mlakar, ing. agr., 1. r.
18.
OBVESTILO O CENAH ZARADI SPREM-
LJANJA
Na podlagi 3., 24., in 37. člena Zakona o ko-
munalni dejavnosti (Ur. list SRS št. 8/82) za-
kona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS št.
9/85) Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni
vestnik Ptuj 12/85) ter pravilnika o cenah dim-
nikarskih storitev sprejetega dne 8 4-1985 je
zbor delavcev ob soodločanju zunanjih delega-
tov dne 23/12-1985 sprejel
CENIK
DIMNIKARSKIH STORITEV
1. člen
Cenik dimnikarskih storitev je naslednji:
1. Mehansko čiščenje kurilnih, dimovodnih
in prezračevalnih naprav
Zap.	Merska
št. STORITEV	enota cena
12	3	4
1. Kurilne naprave
1.1.	Gospo. šted.
prenosni	kom 40(1
šted. zidani	600
1.2.	Gostinski šted.	kom 1.300
1.3.	Trajnogoreče in
dodatne peči	kom
—	gospodinjstvo	kom	600
—	ostali	kom	800
1.4.	Kmečke kmšne peči	kom	140
STRAN 8
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 3
1.5. Centralne kurilne
naprave	—
1.5.1.	OdlOKW-75KW	kom 550
1.5.2.	Od 75 KW - 160 KW	2.500
1.5.3.	Od 160 KW - 320 KW	kom 4.000
1.5.4.	Od 320 KW - 400 KW	kom 8.000
1.5.5.	Nad 400 KW
1.5.6.	Grelci zraka »termogeni«	kom 16.000
2.	Dimniki, dimovodi,
zračniki, iztočnice CK
2.1.	Dimniki, na katere so
priključene kurilne
naprave do 10 KW
-	individualne hiše	400
-	blokovni sistemi	500
-	ostali	600
Za vsako nadaljno etažo 41
-	gospodinjstvo
2.2.	Dimniki CKN od 10 KW -
75 KW do 3 etaž ali 10 M
tuljava	500
2.3.	Dimniki CKN od 75 KW do
120 KW do 3 etaž ali 10 m	900
-	za vsako nadaljno etažo	55
2.4.	Dimniki CKN nad 120
KWdol50KW	tuljava 1.000
-	3 etaže ali do 10 cm
za vsako nadaljno etažo	80
2.5.	Nad 150 KW	tuljava
3.	Priključek od kurilne
naprave do dimnika
-	gospodinjstvo	200
-	ostali	400
3.1. Dimne cevi za tekoči m
-	gospodinjstvo	100
-	ostali	120
4.	Čiščenje zračnikov v
prostoru s kuriščem	kom
-	gospodinjstvo	138
-	ostali	276
4.1. Demontaža in montaža
zaščitne mreže ali
žaluzij na zračniku
-	gospodinjstvo	207
-	ostali	345
5.	Iztočnice, ki se čistijo
več kakor 1 krat na leto	kom
-	gospodinstvo	70
-	ostali	' 300
5.1. Iztočnice, ki se čistijo
1 krat na leto
-	gospodinstvo	200
-	ostali	500
6.	Obvezni str. in požarnovar-
nostni pregledi kurilnih
in dimovodnih in prezrače-
valnih naprav, če so v
uporabnem stanju in varni
za uporabo, ki se opravlja-
jo enkrat na leto
-	za eno gospodinjstvo	600
-	ostali	3.500
-	če je v objektu več kot
6 kuril in napr. (dimovo-
dnih in prezračevalnih)
ali dimnikov se za vsako
nadaljno napravo zračuna	kom 100
7.	Strokovni pregledi za
ugotovitev možnosti za
priključitev vseh vrst
kurilnih naprav na dim.
za eno kurilno napravo	2.500
8.	Tehniči pregledi za izdajo
uporabnega za uporabo kurilnih, dimovodnih in prezra-
čevalnih naprav ter dimnikov v novem ali preurejenem
objektu, da te naprave ustrezajo tehničnim pravilom na
podlagi katerega se izda dovoljenje za porabo nove ali
preurejene naprave
8.1.	Individualna stanov.
hiša do 2. stanovanj	2.500
8.2.	Blokovni sistem po stanov.	1.000
8.4. Kotlovnice za pregled
enega kotla
-do50KW	8.150
-od50KWdo 1500 KW	16.000
-	od 150 KW	35.000
9.	Režijska ura
dimnikarja	ura 1.800
-	ura izžiganja	2.300
10.	Povprečno povišanje cen
-	ostali pogoji izvajanja
storitev
2.	člen
A.	Za etažo se šteje tudi klet, če so iztočni-
ce v kleti ter podstrešje
B.	Čiščenje plezalnih dimnikov in dimo-
vodov se obračunava po dejansko porabljenem
času
C.	Izžiganje kurilnih naprav, dimnikov in
dimovodnih naprav se obračunava po dejan-
sko porabljenem času
D.	Čiščenje prezračevalnih naprav se zara-
čunava po dejansko porabljenem času
E.	Meritve dimnih emisij in vleke kurilne
naprave brez izdelave elaborata
—	do 80 do 120 KW — 5.500 (samo poro-
čilo)
—	od 120 do 160 KW - 7.000
—	od 160 do 320 KW - 14.000
—	od 320 do 500 KW - 18.000
—	nad 500 KW — po ponudbi
F.	Strojno, kemično in ročno generalno
čiščenje CKN do 60 KW dimnika in dimovo-
dov ter konzerviranja 5.000 din, nad 60 KW
pa:
—	do 20 m' plamenskih in dimnih površm
kurilne in dimovodne naprave ter dimnika
3.200 din/m'
—	od 20 m^ do 30 m' plamenskih in dim-
nih površin kurilne in dimovodne naprave ter
dimnika 3.000 din/m'
—	do 30 m^ do 100 m^ plamenskih in dim-
nih površin kurilne in dimovodne naprave ter
dimnika 1.800,— din/m'
—	nad 100 m^ plamenskih in dimnih povr-
šin kurilne in dimovodne naprave ter dimnika
1.600,- din/m',
brez materiala.
3.	člen
Lastnik ali koristnik kurilnih, dimovodnih,
prezračevalnih naprav ter dimnikov je dolžan
spoštovati določene termine za redna obvezna
čiščenja — v skladu z zakonom oziroma pravil-
nikom o dimnikarski službi ter odloki in omo-
gočiti dimnikarju opraviti storitev.
V kolikor koristnik ne omogoči opraviti sto-
ritev na določenem terminu se naknadno stori-
tev smatra kot nujno naročilo.
4.	člen
Če lastnik ali koristnik kurilnih, dimovodni-
hin prezračevalnih naprav ter dimnikov ne do-
voli rednega obveznega čiščenja v določenem
terminu je dolžan omogočiti obvezni pregled
le-teh. Za izgubljen čas in opravljen pregled je
stranka dolžna plačati 700,— din za dimnik in
štedilnik in 1.000,— din za CK privatni sektor,
družbeni sektor pa plača če ne dovoli čiščenj v
skladu z zakonom in pravilnikom za preglede,
ki se opravljajo v rokih čiščenj 10% manj kot
znaša cena čiščenja.
5.	člen
Lasnik ali koristnik je dolžan podpisati dim-
nikarju kontrolno knjigo ali delovni nalog o
opravljenih storitvah.	^
6.	člen
Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikar
opravi pod nenornalno težkimi pogoji ali po-
goji življenjske nevarnosti (2 m nad stojiščem
na lestvi, delo na nezavarovani višini oziroma
stroki, zdravju škodljivi pogoji dela — tempe-
raturne razlike škodljivi plini ali pri delu v no-
tranjosti kurilnih in dimovodnih naprav ter
dimnikov se na gornje cene zaračunava 75 od-
stotni pribitek.
7.	člen
Za storitve po nujnem naročilu se cene iz ce-
nika povečajo za 100%.
Za storitev izven rednega delovnega časa se
cene povečajo za 50 %.
Za storitve ob sobotah, nedeljah in prazni-
kih se cene povišajo za 100 %. Za storitve, ki se
opravljajo 30 km od sedeža DO, se cene pove-
čajo za 50 %.
8.	člen
Storitve, ki niso zajete v ceniku, se zaračuna-
vajo, na osnovi enotnih normativov, cena režij-
ske ure delavca znaša 1.800 din.
9.	člen
Naprave v zasebnih gospodinjstvih se čistijo
1 krat mesečno oziroma če se v gospodinjstvu
uporablja plin ali elektrika 9 krat letno. Cen-
tralne kurilne naprave se čistijo v gospodinj-
stvu 6 krat letno.
Kurilne, dimovodne in prezračevalne napra-
ve ostalih uporabnikov se čistijo v rokih, ki jih
določa zakon oziroma Pravilnik o rokih čišče-
nja ali pogodba.
10.	člen
Ta cenik se uporablja od I. 1. 1986 dalje.
Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha
veljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v
uradnem vestniku Ptuj in Ormož št. 18. z dne
25. julija 1985.
2.	Sklep o povišanju cen dimnikarskih stori-
tev je sprejel zbor delavcev v soglasju z zuna-
njo delegacijo.
3.	Sklep je bil sprejet dne 23. 12. 1985
4.	Nova cena velja od 1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK ZBORA DELAVCEV:
VESELKO Janez 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.