Mladinska Matica in Naš rod. {Nekaj misli o združitvi obeh institucij.) Letošnja ločena akcija za »Naš rod« in Mladinsko Matico je pokazala, da v prihod* njem letu ne smemo iti več po tej poti. Šte= vilo naročnikov Mladinske Matice se je zo^ pet toliko skrčilo, da bodo komaj kriti stro* ški za izdajo obljubljenih štirih knjig. Vzrok temu je iskati predvsem v dvojnem zbiranju naročnine. Na eni strani poldrugi dinar me= sečno, ki so ga starši lahko utrpeli, na drugi strani cel »kovač«, ki si ga marsikdo ni mos gel pritrgati, četudi bi si ga bil rad. Vze* mimo samo težko gospodarsko krizo v naših premogovnih revirjih, ki je bila na vrhuncu baš v času zbiranja za Matične publikacije. V obeh prvih letih je imela Matica v teh krajih zelo lep odstotek naročnikov. ki jih bo morala letos pogrešati. So pa tudi kraji, ki so dali letos Matici več naročnikov nego lani. Tu je učiteljstvo gotovo že pred Bo= žičem začelo z' zbiranjem in če drugače ne, pa po obrokih. Baš ti vrli tovariši in tovari« šice so največ pripomogli, da ne bo treba letos skrčiti obsega publikacij, kar bi sicer Matica morala storiti, ako ne bi hotela za= bresti v dolg. Ostati tudi v bodoče pri ločeni akciji, bi se reklo ogroziti obstoj Mladinske Ma« tice. Tega pa gotovo nc bo želel nihče, kdor ima v rokah njenih sedem lepih knpžic in si predstavlja, kakšna težka vrzei bi nastala v naši mladinski književnosti, ako bi Matica morala iistaviti svoje tako sreino započeto delo. Velja torej zagrabiti problem združitve »Našega roda« in IMladinske Matice, v čemer vidim jaz edini izhod iz te kritične situacije. Za združitev ni treba drugega, nego for* malnega sklepa letošnje pokrajinske skup= ščine. Nekaj drugega pa je reorganizacija zbiranja naročnine, ki sem si jo jaz zamislil takole: Otroci naj bi v prihodnjem lctu plače* vali po 2 Din mesečno, počenši s septem=> brom, skupaj torej 20 Din (lahko — in to bi bilo celo prav želeti! — tudi ves znesek hkrati, ali polletno), pa bi za to dobili 8 šte= vilk »Našega roda« in Matične publikacije. Prva številka »Našega rodu« bi izšla v za? četku oktobra, zadnja v začetku maja, v ju= niju pa bi prišle knjige. Naročilo bi moralo ostati nedeljivo, to se pravi, kdor bi hotel dobiti knjige, bi moral naročiti tudi »Naš rod« in obratno. S tem bi se omogočilo tudi združitev obeh dosedanjih uprav in bi se poslovanje močno poenostavilo tako za upra* vo kakor tudi za poverjenike. Ako bi hoteli obdržati dosedanji obseg lista in publikacij, bi potrebovali po mo.jem računu, ki temelji na reelnih številkah, naj= manj 30.000 naročnikov. To bi nemara glad* ko dosegli. Dva dinarja mesečno se mi zdi znesek, ki ga bo vsak dosedanji naročnik Našega roda rad utrpel. Preko te vsote pa bi ne smeli segati, ako hočemo še računati z maso, kar je tudi v našem programu. Dosedanji bloki Mladinske Matice bi odpadli, Poverjeniki bi dobili samo naročil* nice po vzorcu »Našega roda« inpo lOpoložs nic za vsako šolo. Odpadle bi tudi naročilne dopisnice in z njim lep znesek za fran* kiranje. Naročilo bi se označilo na vrhu po« ložnice, kakor je to prakticiralo že mnogo šol pri naročanju »Našega roda«. Eventuelne pripombe, ki pa jih pri rednem in točnem poslovanju ponajveč niti treba ni, bi se pri« pisale na zadnjo stran položnice, inikakor pa ne na stroške uprave. Reklamacije so poštnine proste. Kaj • pa z menjavanjem naročnikov? Kdaj bi bil otrok upravičen do prejema pu» blikacij in kako bi se vodila o tem eviden= ca? — Mislim, da bo v prihodnjem letu prav malo menjavanja. Ako bi vsak razred« nik otrokom dobro pojasnil ugodnost skup« nega naročanja (— v deljenem naročilu bi morala biti cena listu 2 Din, to je 16 Din, cena publikacijam pa 12 Din! —) ne bo ho= tel nihče manjkati s poslednjimi obroki, ker bi tako izgubil pravico do prejema publika« cij. Otrok bi bil torej upravičen do prejema publikacij. čim bi se izkazal, da je vplačal vseh 20 Din. Zato bi moral dobiti pri pri= javi izkaznico, v katero bi mu razrednik (poverjenik) potrdil vsakokratno vplačilo z lastnoročnim podpisom. V upravi bi se vo« dila samo številčna (ne poimenska!) eviden* ca. Kolikorkrat po 20 Din bi izkazala po« edina šola do 1. junija, toliko serij Matičnih publikacij bi prejela. Kdor bi se prijavil šele ob koncu leta, bi moral prav tako poravnati vso naročnino, ne glede na to, ali bi mu mos gla uprava dostaviti tudi vse izišle številke Našega roda v dotičnem letniku. Idealno bi bilo seveda, da bi se že ob začetku leta iza vršile vse prijave in še idealnejše, ako bi vsi naročniki mogli ob tej priliki poravnati vso naročnino. Saj bi šlo tu za preko polmi« lijonsko vsoto, ki bi, četudi le prehodno, vrgla upravi lcpe obresti. Tako gladko pa seveda ne pojde. Zadovoljni bi morati biti, da bi tekli obroki brez zamud in komplika-cij, kakor teko pri veliki večini šol že letos za »Naš rod«. Kako o\ se preosnovala uprava, tc j? drugo vprašar,je, ki sega preko namcre tega članka. Najvažnejše je sedaj vprašanje, kakšen bi bil odziv med naročniki in ali bi bilo mogoče zagotoviti pri mesečnein pri« spevku 2 Din gori omenjeni minimum na» ročnikov? O tem bi se trebalo zdaj razgovo* riti na društvenih zborovanjih, da bi mogli dobiti do pokrajinske skupščine že zanes« ljivo podlago za praktično izvedbo mojih in morda še drugih predlogov. V. Mazi.