2. štev.
V Kranju, dne 4. junija 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posU sa celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, ta druge driave stane 6'60 K, Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoftiljatve naročnine ae ne oiira. — Uredništvo in upravni Stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «ZTcxdi>.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pot strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati sa plačujejo naprej. Za manjja oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m ne vračajo
Občinske volitve v Železnikih.
Končan je toraj boj, ki se je bi! v prijaznem trgu Železniki že nad pol leta. Zmagali so klerikalci pri občinskih volitvah, in sicer v dveh razredih. Toda ne morejo se posebno veseliti svoje zmage, ako pomislijo, kakšen je bil vzrok padca napredne stvanke. Treba bi bilo samo, da bi dva volilca, ki sta sicer pristaša napredne stranke, ostala moža, in bi ne bila na dan volitve se dala strahovati od žensk. Tako smemo reči, da so v tretjem razredu zmagale tercijalke, v prvem pa častni občani. Onim strahopetnim ne-značajnežem, ki so s svojo bojazljivostjo in tudi s svojo hinavščino zakrivili poraz napredne stranke, patu kličemo: FejI Sram vas bodi! Oblecite si ženska krilalVi ne spadate več med moško družbo! — Vrlim volilcem, ki se niso dali ustrahovati klerikalnemu terorizmu, pa vsa čast in hvala za možati nastop! Padli smo sicer, toda padli častno; padli le vsled izdajstva. In nato smemo biti ponosni.
Izid volitev je bil sledeči: V III. razredu so dobili klerikalci 47 glasov, naprednjaki pa 43. Kakor rečeno, bi bila razlika poravnana, ako bi dva naša volilca, ki volita vsak dvakrat, prišla volit, kar sta prej celo obljubila. Vsled tega se je še eden od naših vzdržal glasovanja za svojo ženo v III. razredu. Tudi temu se ta čin ne šteje v čast, dasi ni odločilen. — V II. razredu so bili enoglasno izvoljeni napredni kandidatje. Kvalitativno izvoljeni možje v drugem razredu pač daleč presegajo klerikalno večino v občinskem odboru. — VI. razredu so klerikalci prejeli 6 glasov, od teh ni nobeden davkoplačevalec, pač pa 4 častni občani. Naprednjaki so dobili 4 glasove. Razlika je torej le dva glasova. Res
častna zmagal Od častnih občanov so razen Čoča volili vsi le potom pooblastil. Le Čoč se je pripeljal na volišče s kočijo ter uniformiranim Čukom na kozlu. Splošna sodba je, da bomo v kratkem morda videli kakega Čuka, ko bo v kroju kidal gnoj. Pooblastilo sta poslala dr. Krek, ki je v Ljubljani vodil zborovanje .Zadružne zveze" in prof Jarc, ki se je ta dan oženil. To niso nobeni uradni zadržki in treba je vsekakor vložiti rekurz zoper to najnovejše prakticiranje s pooblastili. Upamo, da so napredni Železnikarji storili svojo dolžnost.
Kakor rečeno, klerikalci ne morejo biti veseli svoje zmage, kajti prepričani naj so, da gredo ravno v selški dolini rakovo pot. Napred-njakom pa svetujemo, naj hodijo v bodoče isto pot kot sedaj, namreč neustrašeno, vstrajno in odkrito, pa gotovi uspehi ne izostanejo. Zatoraj naprej!
Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi v Poljanski doliui nad Škufjo Loko.
Kratek popis lumparij in goljufij, ki io jih uganjali v tej zadrugi različni nepošten jakoviči. III.
Vknjižba 10.400 kron na posestva oseb poro ko v.
Bogataj, pa tudi mnogo drugih je vedelo, da zadolžnica za 6053 K 29 v nima prave podlage. Vedeli so, da je zadruga za ta znesek pasivna, kar bo prejalislej gotovo prišlo na dan. Skrbeti jih je torej začelo poroštvo za 10.400 K pri posojilnici v Poljanah. Izkušal je rešiti vsak, kar se
je dalo. Nekateri so pustili svoje žene vknjižiti za njih dote, drugi so hoteli obremeniti svoja zemljišča s posojili. .Žgajnar" je začel misliti, da bi kmalu celo poroštvo, odnosno plačilo prišlo celo nanj, če ne stori kaj pametnega. Pisal je torej v Poljane, naj zadružni dolg 10.400 K hitro vknjižijo na zemljišča vseh porokov, rekoč: .Kar nas je na tej podlagi moramo biti eden za drugega, ne pa ravno nasprotno. Če pa kdo hoče slabiti to podlago, naj se ga kaznuje. Storite torej potrebne korake, da se poroštvo postavi na trdno podlago."
Posojilnica je ta ukaz izvedla in vknjižila vsoto 10.400 K na posestva vseh porokov.
Stagnacija.
Po tej prestani krizi je zadruga jela hirati na jetiki. Žustu se ni mogla dokazati nobena krivda. Zadruga ni smela zahtevati nobenega povračila za primanjkljaj 6053 K 29 v. Ljudstvo je začelo zadrugi kazati hrbet. Blago je plesnilo in se ga mnogo celo uničilo. Vse je bilo kla-verno, kamor si pogledal. Zdelo se je vsem, da stoje pri bolniški postelji in da jih bo bolnik kmalu zapustil. To so tudi poka z 11 računi za leto 1903, bilo je čistega dobička le 6 K 65 v. Ker ni bilo denarja, je umevno, da tudi blaga niso plačevali. Odbor je namreč hotel imeti vedno dobro založeno štacuno, če se je tudi le malo prodalo. Ljudem se je začelo čudno dozdevati, zakaj zadruga vedno kupuje blago, ko ga vendar le malo proda. Neki radovednež je šel v Ljubljano. Pri .Zadružni zvezi" so mu dali račun, iz katerega je bilo razvidno, da jej zadruga dolguje do 16.000 K. To je šlo med ljudstvom kakor blisk. Tudi na .Žgajnarjeva" ušesa je prišla
PODLISTEK.
Halleyevemu kometu v album.
Navada vseh večjih osebnosti je, da na svojih posetih pri drugih, večjih osebnostih dobe kaj primernega v album. Tako je neki nemški državnik, ko je posetil muštačastega Bismarka, dobil od tega migljaj, da mu neko njegovo delo ni povolji. Državnik je bil naenkrat ves zbegan in pobit. Bismark je seveda porabil to pobitost, C a mu je s kemično tinto, ki postane vidna šele sčasoma, zapisal v album: .Osel bi rad nosil državo, pa ne prenese še enega udarca."
Naša zemlja je baje okrogla in se vrti kakor vrtavka. To bi moral vedeti tudi Hallevev komet, ki je že tolikokrat prišel gledat to staro devico, če je pri njej še vse v redu. Viri ne povedo, če se je že kdaj ženil pri njej ali ne, gotovo pa je, da se ji je zelo približal. Brez nič to ni! Letos se je pa ta korenjak ojunačil in odločil, da se jej približa saj s svojim krasnim repom, jo malo poboža itd. Da mu je zemlja najbolj všeč med vsemi drugimi svetovi, to je tajno zaupal luni, ki je po tem priznanju široko raztegnila usta. Kar lahko vsak, četudi ni »šternku-kar" opazi, kadar je polna. Ta stara devica, za katero se tudi zvezdogledi več ne zanimajo, je tudi malo mislila na komet z lepim repom. Ko je izprevidela, da se vara, ji je zadnje upanje
splavalo po vodi. Lažnjiva špijonka je začela hitri girati. Naša ljuba, dobra, odkritosrčna, deviška, vendar ljubezni željna, lepa okrogla bunka — zemlja se je opravila v svatovsko oblačilo — maj jej je mnogo pripomogel k temu — in ga čakala v najlepšem cvetju in zelenju vročekrvnega ljubimca. Da ne bo ljubi komet žejen, priredila je na več krajih povodnji. V skrbi za zelenje in cvetje, je že dlje časa namakala svoje gredice s precej mrzlim dežjem, da je bil pa kras večji, je pokrila svoje dalekovidne vrhove s snegom, ker upa, da bosta tam hladila zaročnega šampanjca. V tisočletjih, odkar se suče, se je navadila enakomernega plesa, odlomke godbe pa smo culi predzadnjo nedeljo zvečer, tudi električna razsvetljava, če sodimo po bliskih, morala bi biti krasna.
Vse je bilo tako lepo pripravljeno 1 Tudi mi, ubogi prebivalci, ki pravimo, da je zemlja naša, smo se primerno pripravljali na zaročno svatbo naše matere zemlje. Pili smo, kar je le prenesel naš človeški želodec, da uničimo alkohol, predno pride komet, da bi se morda ženin naše matere ne vpijanil in ne naredil kakšne neumnosti. Sporočilo se nam je, da ženin-komet prinese seboj v repu velike množine nebeške pijače, cijankalija, po zavžitju katerega bomo pospali v večnem blaženem spanju. Očitalo se nam je, da se popeljemo v neskončnem njegovem r^ u v neskončne nebesne prostore na svatovanje.
j      Ves račun je zmedla luna, ta stara smojka, ki se nam ponuja vsak mesec s svojim polnim j obrazom, četudi dobro ve, da še fant ne gre na ; vas ob polni luni, nikar da bi se zanjo pobrigat tak fant, kakor je Hallevev komet.
Kakor pričajo njeni najnovejši telegrami angleškim zvezdogledom, jih je ta stara intrigantka nalagala, da je komet, ta krasni komet izgubil svoj rep! Ne vem, kako nebeški svetovi imenujejo tako podlo obrekovanje. Kolikor nam je do-sedaj znano, se kaj takega brhkemu Halleve-vemu kometu še ni pripetilo, in ne vemo, če je to med njimi brez kazni dovoljeno ali ne. Apeliramo tedaj z vso človeško eneržijo na obreko-vanca, če hoče, da ne bomo verjeli luninemu obrekovanju, da nam nemudoma pokaže svoj rep — dosedaj ga res še lismo videli. (Tudi oni loški purgarji, ki so ga nad nunskim samostanom v Škofji Loki čakali, so videli samo komet brez repa. — Bo že kaj resnice na tem. Op. uredn.) Če nam prihodnje dni ne pokaže repa, trdili bomo vedno, da ga ali nima, ali da ga je stisnil med noge. Če pride z repom, odkrili se mu bomo tudi vsi tisti, ki se sicer neradi odkrivamo pred vetrnjakom. Če je res fant, ki se hoče ženiti pri naši ljubi zemlji, naj pride zgodaj, ne tako pozno in brez repa, kakor dela to sedaj. Tisti ciankalij, kar ga ima, naj prinese seboj, da bomo saj enkrat na njegove troške pošteno pijani brez greha. K.
ta vest Vsled tega je pisal ves ogorčen .Zadružni zvezi" pismo s približno sledečo vsebino: Spoštovani gospod ravnatelji Podpisani si usojam vprašati sledeče: .Na kak način .Zadružna zveza" daje izvleček od našega društva in to celo takim, ki niso člani d rušiva. Med zadružniki se je pojavil tak slučaj. Star tat, ki je že čez 10 let prestal kazni v zaporih in je bil tudi leta 1902 obsojen v enomesečni zapor, ker Je v društvu kradel, je sedaj pri vat dobil naše račune. Pa še kakšne!? Da imamo 16.000 K dolga pri vas in da smo letos plačali le 600 K. Ta račun dotični tat kaže ljudem in hujska člane. Podpisani vsled tega ogorčen vprašam: .Ali ni to sramota za društvo, da je toliko dolga napravilo v enem letu, plačalo pa le 600 kron?" To je res sramota, pa ne le za nas, temveč tudi za .Zvezo"! Ali bo mogoče oni tat, ki je toliko nakrcdel, da sedaj lahko brez dela živi, kaj plačal zadružnih dolgov? Prav nič; le vkradel bi še rad kaj, ko bi mogel Naše zadružništvo ima že tako poroštvo, da se vam ni treba bati izgube, torej kar lepo molčite o naših dolgovih. Povem .Zvezi" na uho, da ji bo slaba predla, če bo iskala plačila od tako zvitih ptičkov kot je oni človek, ki ste mu dali izvleček. Ali ni škoda papirja? Če ima .Zadružna zveza" kaj preveč, naj bi našemu društvi kaj podarila. Preiščite celo zadevo in mi poročajte, kako je!"
Gospodarski del.
Ljubljanska krsditna banka t Ljubljani.
Kakor se nam poroča, je imela subskripcua 5000 komadov novih delnic popoln vspeh. Stari delničarji so se udeležili podpisovanja skoro brez izjeme, poleg tega so podpisali novi subskribentje čez 2000 komadov.
Dopaati povodom žetve. Vojno ministrstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba vobče dovoljevati žetvene dopuste: a) lastnikom ali najemnikom velikih kmetij in sinovem, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po § 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da se jih premesti v nadomestno reservo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče za tri tedne. Moštvo se odpušča v civilni obleki ter ima proti predložitvi izkaznice za žetveni dopust pravico do one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno.
«
Tedenski  sejem t Kranju dna 30. maja
1910. lata. — Prignalo se je: 111 glav domače goveje živine, 8 glav bosanske goveje živine, 13 glav goveje živine hrvaške, 10 domačih telet, — hrvaških telet, 346 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 9-, oves K 8—, ajda K 7 50, repno seme, K, fižol ribničan K —, mandaten K — koks —, krompir K — za 50 kg.
Mestna hranilnica ? Kranja. V mesecu maju 1910 je 310 strank vložilo 100.237 K 72 vin. 357 strank je dvignilo 121.033 K 90 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 45 000 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,457.449 K 42 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,990.234 K 15 vin. Stanje občinskih posojil 479.908 K 32 vin. Denarni promet 479.938 K 06 vin.
Mestna hranilnica ? Radovljici. V mesecu maju 1910 je 254 strank vložilo 107.251 K 94 vin. 219 strank vzdignilo 82.529 K 85 vin. 24 strankam se je izplačalo posojil 56.950 K — vin. Denarni promet 460.770 K 41 vin.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu maju 1910 je 152 strank vložilo 60.738 K 97 vin. 162 strank vzdignilo 49.612 K 44 vin. 6 trrankam se je izplačalo hipotečnih posojil 81 800 K. Stanje hranilnih vlog 1,942.090 K 52 v. Stanje hipotečnih posojil 1,511.879 K 98 vin. Denarni promet 340.960 K 60 vin.
Dopisi.
Občinske voUtje ? Železnikih.
V ponedeljek, dne 30. maja, je bilo lepo jutro in že zgodaj se je kazala po trgu izvan-redna živahnost. Naš organist je neštetokrat drvil z biciklom po meso k Lukelnu in prav radovedni smo, ako se bode ob tednu tudi tako mudilo za meso župnikovi kuharici.
Bilo je za nas lepo jutro tudi zato, ker smo li bili svesti zmage v III. razredu. Že zgodaj do-
poldne pa so se pokazali temni oblaki nad našo stranko, to je uskoki, strahopetneži in hinavci. Pokopali so nas lastni pristaši vsled strahu pred svojimi ženami, kar je naravnost žalostno in Še bolj škandalozno. Bili sme prej po številu v premoči z nasprotnikom in poraženi smo bili vsled izdajalcev, katerim naj velja — fej! Vedeli smo sicer že poprej, da gospodarijo v nekaterih hišah ženske, ki niso prinesle k hiši drugega kakor krilo in sebe. Lastnega moža smatrajo take ženske samo za hlapca, kar se je pokazalo tudi pri volitvah. Gospodar hoče iti na volišče volit sebe in druge napredne može, a žena udari s pestjo po mizi in vpije: Nikamor ne pojdeš, če ne greš z župnikom. Sorodniki in prijatelji pridejo vabit moža, naj vendar izpolni dano besedo, ker je obljubil in še celo ker je nujno potreba. Možu je hudo, postane solzen in se strahu pred ženo trese, ko ta razgraja in razsaja po hiši, zato ker se boji, da bi nje .ljubček" ne propadel pri volitvah. Ženi m nič za moža<in se vojskuje samo zs župnika. Mož se končno ojunači in poizkusi vendar iti na volišče, a zdaj stopi njegova lastna hčerka Rezina pred njega, udari z nogo ob tla z vso močjo in zavpije nad očetom .nikamor ne pojdeš 1" Ta hčerka je bila izgojena v loškem samostanu in je stara komaj 16 let. Zgodaj je pokazalo dekletce svojo naravo in ker s svojim dobrim očetom odurno postopa, nima nič dobrega pričakovati. Ako je to čast za župnika, ki je tako nahujskal ženske in dekleta, naj sodi ljudstvo.
Zopet v drugi hiši biva sestra od zgoraj imenovane žene, godilo se je možu tudi precej slično, ker je imel strogo prepovedano, voliti za njo in župnik pa je imel v dokaz podpisano izjavo od žene v žepu. Mož se pokaže po mišljenju kot nekak vodja naprednjakov in v strahu pred svojo ženo se je pokazal, kako slaboten in nič odločen mož da je. Njegova žena je udana najslabšim lastnostim, še bolj pa g. župniku in zato čisla samo Valentina, nič pa svojega moža.
Da se je mož celo župnika bal, je verjetno, ker se pod nobenim pogojem ni upal za ženo voliti in tedaj si lahko mislimo, v kako ozkem stiku sta župnik in njegova žena. Pa mož kaže korajžo v gostilni, doma je pa pokorni sluga svoje žene. Vsem enakim možem svetujemo, naj gredo raje služit drugam in naj nikar ne čakajo sv. Jurija Na njih domačijah se je vgnezdila kukavica v podobi župnika, za hlapca je menda boljše drugje biti kakor doma.
Gotovo, da takih mož naša stranka ne more več upoštevati, ker so politično mrtvi in so pustili nečasten spomin za seboj. Na njih ostane madež, da so strahopetneži, izdajalci in babe. Gospod fajmošter so vas izpodrinili in zdaj hajd, culo v roke, s trebuhom za kruhom. Vsled izdajalcev in vsiljenih častnih občanov-poslancev nismo zmagali v dveh razredih, toda spoznali smo, kdo so možje na svojem mestu in kdo s kiklami. Vedeli smo, da znajo fajmostri in njih podrepniki pri vsakih volitvah slepariti, ampak kaj takega nismo pričakovali. Agitiralo se je v spovednici, na prižnici, grozilo, da maše ne bode več desete, hodilo po hišah nočindan. Grozilo se je, da se jih izpodi iz stanovanj, ako ne gredo klerikalno volit. Plačevala se je odškodnina, da so prišli volit. Luka Markelj se je pa pokazal še posebno mogočnega in je celo neki vdovi obljubil, da ji bode sina .frajal", ko je bil potrjen. Ta Petrač ga pa res pihne, odkar je tudi po ženskah tako naprej prišel. K volitvi se je popoldne pripeljal »Čbč" v elegantni kočiji in za kučarja je Imel čuka v kroju. Nekaj starih devic, za katere že nobeden ne mara, mu je naredilo pušelc, da se je France bolj postavil. Samo ta dan je bil pa tudi nesrečen, ker jo je od svojega bratranca Gabrijela Demšarja, posestnika in mizarja, pošteno skupil. Gre se še vedno za ded-ščino po stricu sŽnidarjuv Gabrijel je svojega bratranca Čoča takoj vprašal, ako je prišel delit dedščino, katero še dolguje sorodnikom in je Čoču rekel in priznal, da po božji postavi je od vseh, po cesarski pa njegova. To je čoča tako speklo, da je že hotel udariti bratranca, kateri se pa Čoča danes še prav nič ne boji. Ko je Čoč uvidel, da zna še on kako dobiti po plečih, je tekel v župnišče in se skril za vrata kakor otrok, kadar je tepen. Res lep hinavski mož je ta Čoč! Samo tisočaki se mu zde lepši kakor krščanstvo. Štrajnar je popoldne norel po trgu z velikim šopkom za klobukom in vriska!. Prizor je bil tak, kakor da vidimo človeka, ko je pravkar ušel iz blaznice. Obe .Soški" sta bili tudi posebno nakačeni in manjkalo se jima je pač nekega, ki je, žal, pred volitvami odšel.
V odbor je bil tudi izvoljen že znani Ši-meneov Janez, kateri bode v kratkem imenovan častnim občanom za zasluge, katere si je pri« dobil pri Podroškarjevi dekli. Ta bode v občinskem odboru igral veliko vlogo, posebno kadar bode razlagal, ko se Je bos na kolesu pripeljal iz Podrošta. Blažek bode tudi imel vedno polen-ček pripravljen za udariti, kakor je že njegova in sinov navada.
ČeČek bode zopet kupil fajmoštru novi masni plašč, ker so ga spravili v odbor in naredili za cerkvenega ključarja. Sreča njegova, da
je postal občinski odbornik, ker drugače bi ga Ivanka ne pustila več po zimi za pečjo ležati.
Od napredne stranke so bili v II. razredu enoglasno izvoljeni sledeči gospodje v občinski odbor: Dr. Konstantin Hiersche, Gabrijel Thaler, Josip Košmeij in Karel Dolenc; namestnikom pa: Ivan Kosem in Franjo Vidmar. Vsem naprednim volilcem pa iskrena hvala za trud in zaupanje.
Op. uredn.: Dasiravno se naš uvodnik križa s tem dopisom, smo ta članek vendarle ponatisnili dobesedno, da imajo naši čitatelji jasnejšo sliko glede velikanskega terorizma povodom teh občinskih volitev od strani klerikalcev.
Loške novice.
Smolo je imel na Telovo tukajšnji čevljarski mojster g. Mijo Blaznik. Revež je delal celo noč in drugi dan je moral za procesijo nositi nebo. Ko je procesija že odšla mimo njegove hiše, vnela se je na nji zastava, ki je hipno zgorela. Velika nesreča bi se bila lahko zgodila, ako bi ne bili ljudje ogenj pravočasno zapazili in pogasili. To bi imel za nagrado, ker je v noči pred tako velikim praznikom delal. Popoldne pa je velik pih deloma raztrgal, deloma preobrnil zastavi na hiši g. urarja Benedičiča. Eno, cesarsko zastavo, je veter zanesel na tukajšnjo župnijsko poslopje, ki pa vsled tega ni trpelo nobene škode. S temi zastavami in svečami, ki gorijo pri procesijah na oknih, se bo kdaj napravila kaka nesreča, prej se ljudje tako ne bodo spametovali. Pred par leti so se tudi neki deklici s Trate (kolodvor), hčerki železniškega magacinerja g. Majcena, vneli lasje po nerodnosti neke Marijine družbarice, ki je nosila gorečo svečo. Deklica je pri procesiji grozno zavpila in prihi-tevši ljudje so ji rešili življenje. Vendar je še celi mesec potem trpela na opeklinah.
V soboto, 28. maja so se Čuki v Puštalu tepli. Puštalci so jih pognali in je eden bežal tako, da je zgubil klobuk, kamižolo in — telovnik. To so junaki.
Čukov je tudi nekaj v naših zaporih. Naš župnik Šinkovec jim hodi pridigat Čuk bo le ostal — Čuk.
Naši Zal jubni karji so imeli 1. i m. zvečer važno družinsko sejo. Svojega dosedanjega očeta so pri tej seji odstavili, ker je v zadnjem času zanemarjal svoje očetovske dolžnosti. Imenovali so radi tega novega mlajšega očeta. S tem sicer niso zadovoljni oni Zaljubni-karji, ki so do zadnjega ostali zvesti svojemu dosedanjemu očetu, a skoro gotovo bo veljalo to, kar zahteva voditelj upornežev, Zaljubnikar Joško. Stari oče, ki je potreben počitka, se bo sedaj umaknil v — mirno življenje!
Ii Stara Loka pri Skofjt Laki Nas kaplan Balon nas ima res za silno naivne ljudi. Pa se moti, ako to misli Prav dobro vemo, da je on zvit in da je ravno on, ki v naši fari uganja tako politiko, ki stremi za tem, da bi polagoma vse nas naprednjake pritegnil v klerikalni tabor. In kako se zna tudi dobrikati našim naprednjakom ta sviti lisjak! Seveda na videz se dela dobrega kakor kruh. Zato je že nekatere, ki se sicer tudi tako izlahka ne dajo vjeti v klerikalne mreže, pripravil do tega, da mu vse verjameja, kar jim on aatvezi. Nekateri *e mu takorekoč kar sami vsedajo na H-manics. Hvalijo tega kaplana na vse pretege, češ, da je miroljuben, prijazen in feat fant od nog do glave, da tudi nas naprednjake ne sovraži tako kakor drugi politični duhovniki, ampak — dela le zato, ker mora, ker mu tako ukazujejo višji. Posebno še škofjeloški mestni župnik Šinkovec je oni, ki mu ne da miru, ampak kakor slaba vest ga preganja zdaj zato, zdaj za ono, samo da bi ne zaspala — katoliška stvari Smešno je, če moramo verjeti tem glasovom i« ga zaradi teh opravičevati. Kajpak, kaplan Balon bi se ne saešal niti v politiko, ko bi ne imel priganjačev, ampak on bi Hrel edino in samo svojemu lepemu, vzviš3aensu duhovniškemu poklicu, ozaanjevat bi v cerkvi in izven nje božjo besedo, ravnal bi se po Izveličar-jevih naukih, da njegovo kralje vstvo ni na tem svetu in bi v svojem prostem času pisal za slovensko ljudstvo mične, zabavne in poučne povesti, črtice, kratkočasnice, — duhovite (ne politične, kakor jih prinaša «Domoljub») uganjke in druge take stvari, ki izobražujejo, oplemeujujejo in ubla-žujejo človeški um in srce. Ako moramo torej to verjeti, naj pa tudi vprašamo, če je res, da je kaplan Baloh pri zadnjih občinskih volitvah agi-tiral zoper nas naprednjake, da se mu je čudit?, ako ni kje izgubil še svoja pljuča. Dalje: ali je res, da je ravno on s svojo agitacijo spravil v novi občinski odbor take može, ki se na občinsko upravo razumejo le manj, kakor zajec na boben F Želimo, naj nam na to odgovore oni, ki so plačevali občinske doklade le takrat, ko je županoval naši občini nal somišljenik g. France Dolenc P A za danes ne maramo še bolj posvetiti v naše občinske razmere, ker bo £e še prišel čar, da bomo razložili volilcem tudi te In jim povedali, kako malomarne može so ti izvolili v naš občinski odbor pa samo zato, ker je tako komandiral politični agitator kaplan Bilo h, Kadar pa bomo to storili, se bodo vsi volilci naše občina prijeli kar za glavo
I pritok »Gortnlcu" Štev. 22 g I. 1910.
in bodo »cr&H priznati, da delajo zoper sebe, v svojo škodo, ako folijo tako, kakor ja to vleč kaplanu Balonu in pa loftkrmu Šinkovcu. Na druge duhovne, kar j h le pride v nali župniji v poslov, pa ta dva komandanta tako nič ne porajtata. Še najmanj pa dasta r žabntskega župnika Cika, ki ga nista postavila niti za kandidata in ga torej kmetje niso mogli voliti v atarololki občinski odbor. Kmetje so povpraševali, zakaj sta prezrla Baloh in Šinkovec svojega tovariša žabnisk?ga Cika. a drugega vrroka niso vedeli, kakor tega, da C k noče biti — abstinenti Pa vse to še ni dovolj I Kaplan Bal o I? ima nemirno kri in mislil je, da bodo Pri-farci takrat srečni, če dobe Čuke. Zakaj je Balon ustanovil v Stari Loki čukarijo, je lahko vsakemu jasno in pa naj še kdo reče, da Baloh ni politikar. On ravno potrebuje Čuke, da ž njimi konkurira proti Sokolstvn, Torej če je on ustanovitelj pri-farške čukarije, naj pa le prevzame odgovornost za svoje delo, ki je obrodilo že nekaj sadu. Lepo maniro uči svoje Čuke, da ti nshroUjo na cesti poltene ljudi, kakor so škofjeloški Sokoli, ki so korakali skozi nalo vas ter se obnašali tako mirno, da nihče ne more reči, da bi mu bili skrivili najmanjšega lasu. Balah naj vzame v roko leskovko in naj polteno našelka one svoje mlade Čuke« in naj jih pouči, kako so jim je obnašati, da se ne bo pisalo po časopisih, kaki divjaki se zbirajo v pobožni hiši spoštovane Blazelkove mamice, ki mimogrede omenjeno, od samega veselja nori, če jo včasih malo pogleda kak napreden časopis, kakor da bi si tudi s tem služila sveta nebesa. — Tako smo torej povedali, kak miroljuben je nal kaplan Baloh In kako koristno je njegovo delo za našo občino. Svet pa tudi ve, da je s hrulacijo njegovih Čukov na Sokole povzdignil ugled nate vasi in to so zasluge, ki jih moramo pripisati kaplanu Balobu I H sla mu zato I
Trata nad Poljanami. (Kitice Dol. Dobravske zadruge in nje zapeljivosti):
Šiškar je zadrugo založil,
kovač jo je pa odložil;
General Kvušnik se je pa vsega tega zhal,
zalo jo je pa v Ameriko pobral.
Bili razni so rokodelci: krojači in kovači, črevljarji, podkovarji, matečkarjl, zadrugo urad'vali, zraven dobro so shajali.
Administrator vmes posegal, pa nikjer ni nič zalegel, duhovnik n*-to je zadrugo zavrl, cokljo vzel in tako ven se je zJrl.
B'le na razpolago zavarovalne so police, a kot sedaj kaže brez vse resnice.
Pooblaščenec Pele je pri vincu gta*no ukal,
ker je Dobra vce fajn osmukai,
zadružna zveza te je pa spasala,
ker je dobravako zadrugo v žepe basala.
Tako, tako, ti uboga para in trpin, tebi kaze na ta način pogin. Kdor te verze brati in umeti zna, ta lahko ve, kdo-od tega dobiček ima..
Te kitice je prepevala 75 letna ženica svojemu vnuku, ko ga je pestovala. Srce in mozeg pretrese človeku, ko sliši priprosto ženico pripovedovati, kako bodo nekateri posestniki tepeni pri tem konsumu po zapeljivosti klerikalne zadružne zveze. Možje, pošteni in nič slabega sluteči, so ravnodušno pokrili primankljaj. Ali zadružna zveza je pa ravno s tem hotela napraviti dober „kšeft", vsega se je polastila, blaga, terjatve, dolga, poslednjega le toliko časa, dokler je čutila kaj koristi. Ne oporekali bi, ko bi odborniki ne bili umeli, kaj je bilanca. Ali ti so dobro vedeli, koliko ima društvo imetja in dolgi, ako n. pr. upoštevamo, da je bilo v blagajni nad 1500 kron denarja in nad 6000 kron terjatev pri zadružnikih in obveznica iz leta 1902 v znesku 6059 kron in da je bilo nad 2000 kron samo kleklanih čipk v društvu in da je potem še 17 parov tratarskih konj vleklo v sosednje Ziri blago. Akoravno ga je zveza prodala na Dol. Dobravi za štiri tisoč kron prej in ako se upošteva, da so drugi mali trgovci imeli dobiti od društva le 700 kron, torej je razvidno, da je bila bilanca sestavljena prav po trgovskem vzorcu. Torej zadružna zveza, kje pa je danes ono imetje? Kje so tisočaki? Kdo je zvezi dovolil, da sme prodati blago za 6000 kron in deset let brez obresti in povrhu še s 25% popustom? Torej, kam plove v dvajsetem stoletju zadružna zveza? Kje je pot poštenosti? Oči in razum so sedaj tem možem na stežaj odprte. Lepe reči se bodo dognale v konkurzu, ker konkurzni upravitelj bo moral vse dognati, prej kot bo zadevo dal iz rok in tamkaj bodo prišle jasno na dan one kitice, katere je prepevala 75 let stara ženica.
Is Qeroa)o Doline. Srečno smo jo pram anali skozi Hallevev komet Ministrstvo se js močno ure* zalo, ko je izdalo za južne deželo poseben ukaz. Živim namreč v čisto kmečki vasi. Človek bi mislil, da smo res taki boječneli, kakor bi človek sodil po nkazn ministrstva. To vam ja bilo dovtipov na Hallevev komet. O binkoštih se je po vseh gostil* nah nase občine vse — staro ia mlado imenitno zabavalo. Peli, pili in rajali so nali občani« da je bilo veselje — saj bo itak konec vseh zabav, ko bo natla Halievevega komata vsa pomedia ali pa
vsaj zastrupila. Sploh niti najmanjega strahu ni bilo, med tem ko so po zgornjem Koroškem, v Nemcih, bili vsi iz sebe. Kje je bil takrat izrek: •Drotschlaad uber AUesP» Gospodu ministra pa pravimo: Prid' zidar se les učit Mi pa naprej — mi strelci 1
Kotu ara val (Koroško) Jutri, dne 5. t. m. ima naša podružnica družbe sv. C. in M. pri znanem narodnjaku Prosekarju na Plešivcu svoj redni občni zbor. Po občnem zboru se priredi veselica, pri kateri bo sodelovalo telovadne društvo <Sokol» iz Borovelj ter pevsko in tamburaško društvo «Strel» iz Borovelj.
BofifljO. Naše telovadno društvo <Sokol* priredi v nedeljo dne 12. L m. na Trati v novo-sezidanant gledališču gledalilko predstavo «Zupanova Micks». Začetek ob 4. uri popoldne. Po predstavi se vrli veselica, pri kateri nastopi pevski in tamboraški odsek našega društva.
Kranj Borovi}«. Tamburaško društvo «Strel*, katero je bilo ustanovljeno kot prvo slovensko društvo v Borovljah, bo sviralo dne 3. julija v Ljubljani v hotelu «Tivoii> pri veliki veselici, katera se priredi povodom 25 letnice družbe sv. Cirila in Metoda. V soboto dne 2 julija zvečer pa priredi «Strel» na vrtu gostilne Mayr v Kranju tamburaški koncert, na katerega že zdaj opozarjamo vse narodnjake. Upamo, da ta večer ves Kranj pokaže koroškim bratom svoje najiskreaejse simpatije.
V Kranju, dne 4. junija 1910.
* Novi davki ia dolgovi. V finančnem odseku je govoril finančni minister vitez Bil in s ki. Po njegovem razlaganju je gospodarski poleta) naravnost Obupen. Za letošnje leto znaša dt iicit po njegovem računu 71 mil. Ta naj bi se pokril z n o v i mi davki in z monopolom aa vžigalice. Kar se tiče socialnega zavarovanja, pravi minister, da se ne more reči nič gotovega o troških. Potem je govoril o vojaških zahtevah, ki jih dali v dve skupini: 1. Troške za vpeljavo dveletne službe ceni na 90 mllionov, potem je «treba* vojašnic, strelišč in pomneženja trdnjav, kar bi veljalo okrog 100 milionov. 2. Izredni troSki. O stavbi dreadnoughtov ni vladi tiicielno se nič znano (1). Za prihodnja leta se bo zahtevalo za stavbo ladij 300 milionov; za to se misli najeti posojilo. Za izraožuranje starih bark bo treba okrog 20 miiionev. Nazadnje je minister takorekoč žugal, da se ne sme odlašati dovolitev novih davkov, ker doživimo sicer že leta 1911 lahko polom. Finančnemu ministru so odgovarjali poslanci dr. Renaer, Winarakr in dr. Diamanti.
* 0 avstrijskih šolskih razmerah je podal socdem. poJanec NSm.ec v proračunskem odseku nekatere podatke, ki se res ne morejo imenovati drugače kakor škandal. Na Češkem se je vsled baakrotnih deželnih financ vpeljal poldne v ni pouk; na nekaterih šolah so se ceh razredi popolnoma opustili. — Da bi se radi denarnega pomanjkanja opustili vojaški polki, se pa še nikoli ni si Salo.
* Gospod grof Sfnrgkh se bo kmalu lahko imenoval minister proti šo Istvu. V proračunskem odseku se je protestiralo, ker so se aa Nižjem Avstrijskem zaprle nekatere Češke šole in češki otroški vrtci, o čimur smo poročali. Grcf Sturgkh pa pravi, da o tem ne bo govoril, ker je itak vložen rekurz. Seveda. A rekurz je vložen na njegovo ministrstvo, ki ga še do danes ni rešilo. To je zelo lahek način. Na rekurz ne odgovarja. Ce ga je kdo iaterpelirai, pa pravi: Saj je vložen rekurz. Tako pospešuje učni minister šolstvo!
* Baron Bieneito dela zopet za kulisami. Na pogovoru, katerega je imel s vodji češ. Nemcev, je omenil počasno napredovanje dela v proračunskem odseku in dostavil, da bo najbrž« treba predložiti parlamentu predlogo za proračunski pr o-vizorij. Kakor da bi ne bilo že davno dosti večnih B.enerthovih provizorijev.
* Volitve ¥ Bosai in Hercegovini so končane, V mestni kuri ji je mohamedamka nacionalna organizacija od 9 mandatov pridobila 8 protisamo-stalai stranki. ¥ B.hacu bo olja volitev. Vseh pet srbskih mandatov je pridobila srbska narodna organizacija, od katoliških mandatov so pripadli štiri »Hrvatski zajcJniei*, 1 pa cKatolički udrogi*.
Ogrske volitve. Budimpešta, 3. junija. Doslej so dosla poročila iz 390 volilnih okrajev. Vladoa stranka ima doslej 239 mandatov, Kosu-tovci 42, Justhovci 36, ljudska stranka (klarkalci) 13, nemadžarske narodnosti 7, Aadrasevci 17, ne-odrisnjaski divjaki 10, demokratjo 2, krščanski sociaici 1, agrarci dva mandata. Izgubili so Kolu-tovci 47, Justhovci 83, klerikalci 17, narodnosti 15 mandatov. Ožjih volitev bo treba 17. Polom opozicije je torej zapečaten,
Nedvomno je, da je igral deaar pri volitvah veliko vlogo, in da tudi pritisk ni bil maienkostea, se vidi ta po ogromnem številu vojaštva, ki je bilo postavljeno na noge. Tako je zmagoval Khnen Hedervaiv ie na Hrvaškem. Vendar bi ostal tak preobrat nerazumljiv, če se ne bi vedelo, kakšna je na Ogrskem volilna pravica in kako se tam od nekdaj delajo volitve. Tudi Kolutova stranka je mogla pri zadnjih volitvah le vsled tega zmagati, ker je Kolut prihajal do vlade. O ljudski volji se ni moglo govoriti v starem parlamentu in se ne
bo moglo v novem. Khnea bo seveda vladal zelo «konstitucienalno»; delal bo te, kar bo sklepate večina, le da bo sklepala večina vedo« to, kar bo hotel Khnen Hedervarv. In Khnen Hedervarv bo hotel to, kar se mu bo ukazovalo vod zgoraj*.
* Preti nemškemu prettolaemi a&elei&ifca princu Viljemu je vrgel mali trgovec Abraham Eieiweiss, rodom is Rusije, puščico sa konzerve, ki je bila napolnjena s — fižolom. Princu se ni zgodilo nič. «Napadalca> so prijeli, atol je očitno nmobolen.
* Francoska iboralea je v sredo imela prve sejo in je volila Brissoa a za provizoričnega predsednika.
* Krečaaska vprašaš;« postaja oddaedodne bolj nevarno. Sedaj je avtonomna krečanska vlada poslala varstvenim silam okrožnico, v kateri pravi: «Vlada se je doslej navsomoč trudila, da bi ohranila red in varovala mohamedansko prebivalstvo. Sedaj prosi za moralno pomoč varstvenih sil. Sedanji položaj se ne more vlačiti v neskončnost Kretn ne more živeti izven grških institucij. Grška vlads je edine mogoča. Varstvene sile naj torej dovolijo združitev s Grško; Kreta jim bo za to vetrno hvaležna.
——-:-1- .....
Godovi prihodnjega tedna: 5. Bonifacij, Valerija, Pribisav, Dobrotni!; 6. Bernard, Miljutin, Dobroslava, Zdenek; 7. Robert, Bogomil, Mloslav; 8. Ifedart, Viseetavs 9. Primož in Felicijan, G demir; 10. Mavrin, Marjeta, Dostana, Prelimir, Bogomil; 11. Barnaba, Dušica, Rnsnsir.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 9. v Kamniku.				
Novas	lizal	te	tiskarni	i Ir. Pr. Lampreta v Kranja.
Danes je izšel 4. snopič „Vo5 luči!" pod
naslovom:
Blra9 kongrna In cerkvena konkurenca.
Cena 30 vin. — Kdor naroči vse štiri snopiče „Več luči!" skupaj, jih dobi za 1 K.
Začetkom prihodnjega tedna izide:
Junijski najnovejši In zelo praktični
Poletni vozni ped«
veljaven od 1. junija do 1. oktobra
s koledarjem za 1.IQIO.
Cena 10 vin., vezan pa 20 vin.
V tisku so in izidejo v kratkem kratkočasnice za mladino pod imenom:
Kraljevič in berač.
Spisal Mark Twain.
Ta pred nedavnim časom umrli angleški humorist, kot tak znan sirom sveta, je prodrl s svojim pristnim humorjem že skoro v vse narode. In tako bo tudi naša slovenska mladina imela priliko, se naslajati ob tem zdravem čtivu.
Pripravljene so tudi
krasne razglednice povodom 50 letnice slovenske budnice „Naprej!" s slikama skladatelja Davorina In pesnika Simona Jenka.
Kdor želi eno ali drugo, se lahko naroči že naprej.
Novičar.
Akademija ob pstdssstlelalel «Nsp<eis* se
vrši zadajo nedeljo v juniju, 26. t m. ob 4. uri popoldne na vrtu gospe M. Mavrjevo v Kranja. Na vsporedn je: petje, govor, godba i. t. d. Pri akademiji, katero priredi Sokolska žusa za Gorenjsko, sodeluje iz prijaznosti pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju. Kakor čujemo, se akademije udeleži tudi skladatelj «Napreja», dični nal starina Davorin Jenko. Prav je, da se pia v v Kranju naj-prvo s lepo alavaostjo proslavi pet desetletnica aaSe budnice «Naprej, zastava Slave*! Saj nam je bližja okolica mesta Kranja dala pesnika ia skladatelja po vsem slovanskem sveta proslnlega «Na preja*. — Povodom te petdesetletnice iti* tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju jako lične razglednice s slikama Simona Jenka ia Davorina Janka, kakor tudi z napevom ia tekstom «Napreja». Na veselo svidenja pri tej narodni sJavaosti, kjer bomo imeti v ivojt sredi sivolasega našega skladatelja Davorina Jenka! Pogrezati ne smemo takrat nobenega zavednega Gorenjca!
Papeža Pija 1. proslavljajo kot nekako nenavadno luč, ki se je imela zabieičati človeštvu. Pripovedujejo se ganljive anekdote o njegovi ubotaesti, blagosti in milobi, kakor da bi bil res sam sveti duh razsvetli kardinale pri volitvi. No, v resnici je bila tista volitev zagrizen boj tekmecev, ki so vsi po strani gledali na tiaro. In sedaj se
kaže blagi in milostni «oit krščanstva* takega, kakršni se naTadno poglavarji katoliške cerkre. Te dni je «sveti» mož izdal encikliko, in ž njo napada na eni strani protestante, na dragi pa takozvane moderniste in nsimoerede se te izpoOka ob znanost in njene rezultate. «Rdc 6 Prapor» pripomnja: Gospod papež seveda lahko misli o teh rečeh, kakor zu« la hoče; da ne sna o njih preveč razumno misliti, je pokazal ravno s to encikliko. Ampak če ne bo nihče ugovarjal, dokler rimski škof le misli, postaja stvar nekoliko drugačna, kadar govori. Sagi mož rabi v svoji encikliki izraze, ki nikakor ne povzdigujejo njegovega dostojanstva in ki jih po pravici lahko s ogorčenjem odbijejo Ust*, katerim so namenjeni. Pij X. pravi n. pr. kratko-raalo, da je vsem tistim, ki ne mislijo natančno tako, kakor zahteva on in njegova bojna organizacija, trebuh bog. Naravno je, če protestirajo proti takim izrazom nekateri neklerikaini listi, colo «Norddeutsche Allgemeine Zeitoag*, glasilo nemške vlade, ki ni ravno liberalna ali socialistična, kritizira te besede. Po pravici. To jo pa strašno pogrelo natega »Slovenca* in klerikalni hujskač govori o 'svobodomiselni predrznosti* ter pite, da «ima poglavar katoliške cerkva ne o maj en o pravico, presojati dela in mišljenje kogarkoli, ki je katoliški cerkvi nasproten, se bolj pa kakovost celih sekt in organizacij*. Predrznost, o kateri čenča tarcialsko glasilo, tiči v njegovih lastnih besedah. Ampak kaj bi bilo, če bi prijeli »Slovenca* za njegovo logiko P Ce ima papež, ki ni za nekatoli-čane nič dragega kakor človek, pravico o ljudeh drugega mišljenja govoriti tako zaničljivo, tedaj ne more nikomur odrekati pravice, da govore o njem in njegovi organizaciji v enakem tonu. Sicer se pa poglavarju katoliške cerkvene organizacijo najmanj prilega, govoriti, da je dragim trebuh bog. Dokler je katoliška cerkev velikanska kapitalistična organizacija, dokler se po vsem svetu fehta za •siromašnega* papeža, dokler žive katoliški cerkveni dostojanstveniki kakor prešerni knezi in si poloijo tepe, je tako govorjenje o trebuhu zelo neumestno. Med tistimi, ki ne prisegsjo slepo na papeževe besede, jih je na tisoče, ki si pogostoma niti za silo ne morejo napolniti želodca, pa bi si ga marsikateri med njimi lahko polnil s pečenko in šampanjcem, ako bi se hotel potuhnili in zatrobiti v rog katoliških farizejev. S svojo breztrebutno moralo naj torej klerikalci ostanejo kar doma. Trebuh je lahko zaničevati, če jim ga morajo polniti drugi, ki za svojega včasi te suhega kruha nimajo.
Junijski najnovejši In telo praktični poletni vesnl red, veljaven od 1. junija do 1. oktobra, s koledarjem za leto 1910 je v tisku in izide prve dni drugega tedna. Izda ga zopet uprava .Gorenjca", ker je naš majski vozni red že skoraj popolnoma pošel in je pač nekaj izprememb, smo ga natisnili vnovič in mu dodali še ostale proge, katere zadnjič nismo mogli priobčiti. Morebitne želje glede popolnosti naj se nam spo-roče. Cena mu je le 10 vin., vezanemu pa 20 v. Naroča se lahko povsod.
Glas is občinstva Na uho si. mestni občini in si. društvu za promet tujcev. Nehote se mi vsiljuje misel in večkrat premišljujem, ko se iz-prehajam v savskem drevoredu, ali ne spadajo ceste, ki se nahajajo od .Bekselna" naprej do Perivneka k mestni občini in ki so v vsakem oziru, posebno pa v cestno-policijskem tako zanemarjene, da je vsak človek, ki ima opravila ali pa, kateri stanuje v hišah ob tej kokriški (tržiški) cesti primoran, vzeti baklo seboj, da najde svoje stanovanje, ali pa da se v cestnem jarku ne poškoduje. V tem oziru bi bilo nujno priporočati, da se slavno mestno županstvo in pa društvo za promet tujcev pobrigata, da se pride tem kričečim nedostatkom v okom. V tem kraju mesta se nahajajo najlepša izprehajališča, krasna stanovanja za letovičarje itd., vendar se pa tujcu ne nudi nikaka udobnost V mestu imajo dobre pitne vode v izobilju, okoli ,Bekselna" so kar tri sesalke; Perivnek, Ko bal in drugi, pa naj hodijo do pol ure daleč po dobro pitno vodo; prispevati pa morajo k stroškom za vodovod ravnotako. Je li to pravilno? Potem pa mesto želi tujskega prometa 1 Kdo za boga bo šel potem stanovat v ta najlepši kraj mesta, kjer ne dobi niti dobre pitne vode. Prosi se torej za vodo in razsvetljavo, potem se bode kaj kmalu ta krasni kraj mesta z najlepšim razgledom oživel.
Opazovalec.
Krščanska tjubesen do bližnjega. Živi tu v Kranju bogaboječa ženica, pobožna in skromna. A ker je tudi petična, to se pravi, da ima nekaj pod palcem, si je napravila toli potrebni vodovod. Njena soseda, tudi stara ženica, se peča z obdelavo koščka vrta in a prodajo sočivja. Ker ta kupčija ne nese mnogo, si ne more napraviti vodovoda. Gre torej k sosedi in jo prosi, ako bi smela zajemati vodo iz njenega vira. In dovolilo se ji je, a pod pogojem, da odšteje tri kronice in preskrbuje redno omenjeno pobožno ženico s sočlvjem in zelenjem. — tn prej bo prišel velblod skozi iivankino uho, kakor bogatin v nebesa ... 1
Zatekel se je mlad lovski pes, rjave barve ki čuje na ime .Tref". Kdor ve zanj, naj ga pripelje ali sporoči to upravništvu .Gorenjca" proti primerni nagradi,
*feare«a. K« je dae 31. maja Valentin Rajgelj, po domače Pacenk, peljal s Pri makovega mrvo čez železni most pri Kranju, je sadel vos ob bran sredi mostu in Rajgelj je zdrknil z voza v Kokro. Najprej je padel na grmičevje, odkoder ga je rrg'o v srede Kokre. Bil je na mestu mrtev. Najbrž j« *aspsl na vozu. V malhi je imel psička, ki se je tudi ubil. Ta je menda Ze sedmi sli osmi slučaj, da je ta mest zahteval človeško žrtev. Po našem mnenju je ograja pri mostu prenizka in tudi tisti bran sredi mostu je popolnoma nepotreben.
Vlom f Kranja. Minuli teden v sredo ali četrtek je nekdo vlomil v stanovanje dekana Koblarja v Kranju. Zlezel je v peč, ki se kuri od zunaj, privzdignil peči vrh in se izkobacal v sobo. Vaza na peči se mu je razbila, ko je padla na tla. C repi nje je spravil nazaj v peč in deloma peč zopet pokril. Odiei je skozi vrata, ker je našel ključ v vratih od znotraj. Oinesel je 480 K, katere je vzel iz omarice, britev z belim rogom in malo brušeno ogledalo. Pregledal je pet sob, a dragega ni našel, kar bi mu bilo všeč. Način vloma in veselje do britev kaže na Pogačarja, katerega je malo poprej zasačila neka ženska pod streho v plevah. Nad Kranjem se klati že celo leto te aeki drugi rokov-njač po Vojvodinem borltu. Ljndje ga pogosto vidijo, pa se boje, da bi ga pravi čas ovadili.
Učiteljske društvo ia kranjski okraj je zborovalo minuli četrtek v Smartnem pri Kranju. Poročilo sledi prihodnjič.
V ljudski knjižnici «Narodne čitalnice* v Kranju se je iiposodilo meseca aprila v 182 slučajih 594 knjig (lansko leto v istem času v 84 slučajih 244 knjig). Knjige se ieposojujejo v sredah in sobotah od l/tS. do i/a9. zvečer ter v nedeljah od 11. do 12. dopoldne. Nečlani «Citalnice» plačajo letno 40 v, člani so prosti!
Godba v Kranja. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila društva «Gad ha gasilnega društva v Kranju*.
Opozarjamo na tombolo, ki jo priredi prost, gasilno društvo v Kranju jutri dne 5. junija ob 5. uri popoldne na glavnem trgu. Cisti dohodek je namenjen ustanovitvi reševalnega oddelka in nabavi gasilnega orodja.
CirU-Metodova dražba. Za obrambni sklad je doslej podpisanih* 708 kamnov. V mesecu maju je imela družba 12 391-15 K dohodkov in 17.927 19 K trošknv, torej primanjkljaja 5536 04 K.
t Župnik Anten Golobi«. V Metliki je umrl bivši cerkljanski župnik g. Anton Golobic. Bil je miroljuben duhovnik. N. v m. p. 1
II alroveioe se nam poroča: Kakor se sliši, misli železu ška uprava vendar prenoviti čakalnico. (Kar vso naj rajši novo napravi.) Poleg čakalnice pa dobimo tudi brzojavni urad, ki bo posebno v poletnem času dobro služil tujcem in domačinom. Da bi ne ostalo samo aa papirju. Bomo videli!
V Žirovnici so za letošnjo sezijo malone že oddana vsa stanovanja ker prihaja vedno dosti tujcev v naše kraje. Sedaj nameravajo še letos napraviti brv čez Savo pri Mostah v «Kavčičah», da se bode prišlo lahko v 20 minutah v Vintgar. To bi bil zopet korak naprej v tujskem prometu. Dobimo tudi ljudsko kopelj. gotovo najpotrebejte kar mora sploh zahtevati naš okraj.
Vsem prijateljem planin 1 Zopet je prišel čas, ko bode marsikdo pohitel na naše gore in tu prosimo, da se naše planine ne izpremene v polne puščave. Naj se ae koplje in rova cvetlic. Jako žalosten je pogled za onega, ki je pred 5 do 10 leti bil na naših gorah. Lahko je zapazil, da je bilo svoje čase mnogo več plani ok, murk i. t. d. kakor pa danes. Prosimo zatorej vse izletnike, da puste našim goram isto lepoto kot nekdaj!
Ooap. AL Koatmer, župnik v pokoja v Stari Loki, nam sporoča, da stsrololka dekanija ni izpraznjena, oziroma razpisana, kar lojalno prijavljamo.
Obdal s bor radovljiškega okrajnega učiteljskega draživa se vrti dne 9. t m. ob 8. uri popoldne pri VVuchererju v Leeab. Poleg običajnih točk je na dnevnem sporedu predavanje: Skiopti-kon v ljudski Soli. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor pomočniškega zbora obrtne zadruge na Bledu bo dne 5. junja t. 1. v prostorih hotela «Evropa* na Bledu ob 2. uri popoldne.
Na aaorasjedal ljudski seli v Zalem lega se bo stalno namestila služba učitelja-voditelja s postavnimi dohodki in s naturalnim stanovanjem. S to službo je združen tudi pouk na ekskurendni toli v Davči, zategadelj se bo oziralo predvsem le na moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom vložiti najkasneje do 15. julija 1910 na okrajni šolski svet v Kranju. Prosilci, ki v kranjski službi te niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpriča valom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za to službo.
Župnik fcinkovee ▼ okolji Loki je tako naroden mož, da mu ga ni para. On podpira domačine, v prvi vrsti klerikalce seveda, bo kdo rekel in zasluži zbog tega, da se mu odkrijemo. Tužns mu slovenska majkal Kak narodnjak je ravno naš župnik Šinkovec, naj se naši čitatelji prepričajo iz tega slučaja: Pred kratkim je pustil preslikati sobe v loškem župnišču in je to delo izročil nekemu tukajšnjemu sobnemu slikarju, ki se je priklatil bogvedi odkod, pravijo, da je Lah, in da za silo lomi nekaj nemškega. Ta mož je hud sovražnik Slovencev, zabavlja čez nas, kolikor more, dišijo mu le slovenski groti tako, da
je prišel k nam, da bi se jih nalezel. čez nekaj let bo seveda odnesel pete in ko bo na oni strani naše meje, pa nam bo zaklical: Adijo, pa zdrava ostani 1 A to Še ni dosti. Župnik Šinkovec tega moža celo priporoča vsem našim klerikalnim meščanom in raznim župnikom. Mož se pa okoli hvali, da dela najrajši po farovžih, kjer se dobro živi in dosti zasluži. Na Šinkovčevo priporočilo je delal v župnišču Zalilog, Selca itd., domači rokodelci pa nimajo kaj jesti, ker jim tujci odjedo ves zaslužek. Sramotno je za vsakega Slovenca, če tujcem ponuja kruh, domačinom, svojim rojakom pa ... fige 1 Ločani imamo domačih rokodelcev dovolj, zakaj bi toraj ne dajali zaslužka rajši njim, kakor raznim privan-dranim Nemcem in Lahom. A župnik Šinkovec je Slovenec samo na jeziku. To vidimo iz popisanega slučaja, postrežemo klerikalcem pa se s sledečim, da bodo ne samo naši napredni obrtniki vedeli, da je Šinkovcu ljubši tujec, kakor domačin — klerikalec! V Škof ji Loki imamo nekega podobarja, mož je klerikalec, da je ves črn, dela razne prav čedne podobe, križe in — strada z vso svojo družino, ker nima dovolj zaslužka. Naši Šinkovci pa naročajo take podobe s Tirolskega od Judov in ne vemo še odkod, samo od domačinov ne in se pri tem izgovarjajo, da svetniki naših podobarjev imajo premalo — pobožne obraze! To smo povedali, v kolikor se tiče naših domačih obrtnikov. V zadevi naših umetnikov pa nočemo govoriti, ker je naravnost škandalozno, kar duhovniki počno, kako kupujejo manjvredne slike tujih umetnikov, naročajo umetnike iz tujine, vse za drag denar, le da domačemu umetniku ne dado nič zaslužka, baje ker so manj pobožni, kakor razni nemški protestanti, Judi itd. Res pravi narodnjakarji in Slovenci so naši župniki Šinkovci I
Voittja vlakov it 1720 In 1721 aa progi Trbii - Jesenice. — Od 1. junija 1910 vozita osebna vlaka ttev. 1710 in 1721 ns progi Trbiž-Jesenice vsak dan. Vlak tt. 1720 odhaja z Jesenic ob 1. ari 5 min. ponoči in prihaja v Trbiž eb 2. uri 5 min. ponoči. Vlak tt. 1721 odhaja iz Trbiža ob 4. uri 10 min. zjutraj ia prihaja na Jesenice ob 5. uri 8 min. zjutraj.
Z Oorenjiiegu se nam poroča: Strah pred Halleyevem kometom je bil tu pri nekaterih ljudeh precej razširjen. Najbolj }pa je imela strah neka pobožna ženica. Že okrog devete ure zvečer je postala jako nervozna in vedno tekala z žegnanim piski o m ter kadila. Okrog 12. ure ponoči so zapazili nekateri mimoidoči ob njeni hiši lestvo in vrh strehe dotično ženico; bala se je sodnjega dne, zato je šla vrh strehe, in se napravila v belo obleko. Pravijo, da je imela tudi .abtah in avbo" na strehi. Res nebeška nevesta 1
Sa pogorelee ▼ Lancovem je dal cesar 1000 K in notranje ministrtvo 8000 K.
V Domžalah je dne 25. m. m. po kratki, mnčni bolezni umrl pečarski mojster g. Josip Kraljic. Pokojnik je bil miren, blag človek in splošno priljubljen pri vseh, ki so imeli priliko ž njim občevati. Ko se je preteklo leto uttanovila podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda, je bil izvoljen namestnikom blagajničarke. Da šteje danes podružnica za Domžale razmerao mnogo Članov, je v obilni meri njegova zasluga, ker se je v resnici požrtvovalno trudil za nje prospeh. Bodi blagemu možu ohranjen trajen spomin!
Kote S. P. D. v kamnliki Bistrici je bila pretekli teden otvorjena. Vkljub neugodnemu vremenu je kočo posetilo te bliiu 100 oseb. Koča je
Sretkrbljena s vsem, kar služi vdobnost turistom, akor lani oskrbuje kočo tudi letos gdč. Jerajeva, ki je priznana kot izvrstna kuharica. Ker je dobiti v koti tudi meso, se privoroea Kamniška Bistrica za izlete tndi večjim dražbam.
Državne satanove se obiskovalo« e. kr. umetne obrtné strekoyai lele v LJubljani. Na tem zavoda je razpisanih sa prihodnje šolske leto 1910/11. več državnih ustanov po 20—40 kron na mesec. — Ustanove ao v prvi vrsti namenjene stavbnim obrtnikom (zidarjem, kamnosekom in tesarjem), ki hočejo obiskovati dotične triletne korze, potem pa tudi mizarjem in podobarjem, ki so namenjeni vstopiti v oddelek za pohištveno in stavbeno mizarstvo, oziroma za lesno ia kamneno po-dobarstvo. Prednost pri oddaji ustanov imajo prosilci, ki so isučeni v enem izmed navedenih obrto-in so. dovršili obrtno nndeljevaljno šolo. Nekole-kovane prošnje, opremljene s krstnim in domovinskim listom, s učnim, oziroma delavskim izpri-čevalom, s šolskimi izpričevali in z ubožnim listom* je vložiti do 10. junija L 1. pri ravnateljstvu c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani.
Vlom f cerkev. Dva neznara tujca, sodeč po govorici, Goričana, eden star približno 35 do 40 let, drogi 25 do 30 let, sta vlomila v Carao cerkev na Dovjem. Ker se jima ni posrečilo pri desnih cerkvenih vratih, katere sta hotela odpreti ■ krampom, poizkušala sta priti v cerkev pri sosednjem oknu, in ker tudi tu ni šlo, pri oknu za oltarjem. Dobila sta v mrtvašnici nosiloico ter po njej zlezla na okno. Pri oknu sta razbila sliko sv. Martina, odprla zakristijo z Železnim drogom in vzela tam dva keliha. Z železnim drogom sta odprla vratca pri tabarnakljn, vzela monstranco in ciborij is katerih ita bostije rsztresla po tleh. Kol h in moa-
strance sta pa na pokopališču proč vrgla. Na strašnem oltarju sta nela Mariji pozlačeno krono s glave, ker sta mislila, da so notri vdelani pristni biseri. Nsjbolj slabo sta opravila pri cerkvene« nabiralniku, v katerem sta našla le par vinarjev. Neznana zlikovca sta govorila laško in slovensko. Orožniki ju pridno zasledujejo. Med fareni vlada velika razburjenost.
Sa bosanski sabor je med drugimi izvoljen tudi v inteligentni knriji g. dr. Jovo Simič, inženir v Tuzli, ki je vodil lansko leto gradbo novega mostn čez Savo v Kranju. Iitotako tndi njegov brat. Čestitamo! — V ogrski parlament pa je izvoljen na Sedmogračkem baron Bern, veleindu-strijalec v Tržiču.
Današnji številki je priložena kot priloge »Slove nska gospodinja*.
•
Smrtna obsodba and llubljnnsklm porotnim sjedlieom. Ljubtjaniko porotno sodišče je včeraj ob pol 8. zvečer po tridnevni razpravi obsodilo Andreja Rejca, rudsrja iz Idrije, v smrt na velalab, ker je dne 28. februarja 1.1. svojo ženo Frančiške, s katero je živel v neprestanem prepira, pahnil v potok Idrijšco, da je utonila. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje o zavrat-nem umoru odgovorili z 10 glasovi «da», z 2 pa «ne». Rejc je še trenotek pred razglasitvijo obsodbe na predsednikovo vprašanje, če ima na pravorek porotnikov kaj pripomniti, tajil dejanje ter izjavil, da ne more govoriti drugače, kakor je govoril ves čas. Ko je predsednik, deželnosodni sre'nik Vederojak razglasil smrtno obsodbo, ki jo je Rejc mirno poslušal, je vita! obsojencev zagovornik dr. Švigelj ter ob splošni napetosti izjavil, da ima Rejc, ki ga je med posvetovanjem sodnega dvora zunaj pregovarjal, da naj pove resnico, če je ženo res umoril, še nekaj povedati. Ob grobni tišini je nato Rejc s tresočim glasom priznal, da je ženo res umoril. Naval občinstva k obravnavi je bil velikanski. Razglasitev obsodbe je napravila aa navzoče silen vtisk.
Zgorela ionika. Včeraj se je zgodila v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, grozna nesreča. Ko je 54 letna Ernestina Sukova kuhala mleko, je špirit brizgnil po sobi ia provzročil ogenj. Vsa ibfgana je šla klicat sosedo gospo Peklenkovo in obe sta izkušali gasiti v sobi. Tu pa se je S ako vi prevrnil samovar in naenkrat je bila vsa v oguju. Das« je Peklenkova hotela pomagati, je dobila Sukova take opekline, da se je brez zavesti zgrudila in v bolnišnici v groznih mukah umrla. Tudi Peklenkova je dobila razne poškodbe. Ogenj so sosedje pogasili.
hrestolnl naslednik ta kmetje. V proračunskem odifku drž zbora ja poslanec Malik omenil sledečo zadevo t Dvajset koroških kmetov je vložlo proti upravi lova nadvojvode Franca Ferdinanda na Svinjski planini tožbo za odškodnino, ker jim je divjačina napravila škodo. Razsodišče je odločilo v prid Kmetom. Nad-vojvodova uprava je pa nato predložila stvar višjemu dvornemu maršalskemu uradu. To ni hotelo priznati razsodišča. Vsled tega je zadeva ostala nerešena. Kmetje se boje velikih troškov, ki bi narasli, če bi vodili pravdo dalje. Boje se tembolj, ker je bil že okrajni glavar iz Vida ob Glini premeščen v slabši okraj in kmetje mislijo, da se je to zgodilo zato. ker se je brigal zanje. Tudi proti drugim uradnikom se je že nastopalo. Govornik vpraša, če se hoče poljedelski minister pobrigati in napraviti konec temu umazanemu gospodarstvu. Radovedni amo, kaj bo odgovoril minister.
Kake so eeearja sprejemali v Bosni Vsa eflcielna službena poročila o potovanju in sprejemu našega cesarja v Bosni pripovedujejo o samem navdušenju, o velikanskih množicah i, t. d. Vsa ps molče o resnici, ki je vse drugačna. Vsa dežela je bila te dni pod policijsko komando, vse vojaštvo je bilo mobilizirano, človek, ki ni imel uradnega pečata aa čelu, se ni smel ganiti in na ta način je bilo ljudstvo tako ustreženo, da ni sprejemal cesarja skoraj nindt drugi kakor uradne osebe in vojaščina. Železniška proga je bila tako zastražena, kakor komaj v dasn vojna. Na progi so bili nastavljeni čuvaji in drugi železničarji tako, da je drug drugega lahko slišal, če se je glasno govorilo. Skoraj vsa žandarmerija, pomnožena po vojaštvu, je opravljala službo na železnici tako, da je bila za vsak kilometer po eas patrola, ki je štela 4 može. Potniki so se silno strogo nadzorovali. Kdor je izstopil, se je moral na kolodvoru legitimirati. Kdor se ni zdel komisarju popolnoma <nesum1jiv>, je bil takoj izročen polioijl ali iaa-asrstorijl. Te vizitacije so se začele že v Brodu. V Sarajevu so bile po obeh straneh ulic, po katerih se je imel peljati cesar, že dve uri prej postavljene vojaške čete. Vsled vseh policijskih šikan je bila udeležba ljudstva j a ko majhna. Govorilo se je preji da pride 60.000 ljudi s dežele v mesto} če jih je prišlo 3000, je to že prav veliko.
Oresovit smer se je zgodil v petek 20. m. m. v Kaštelirju v Istri Neki premožnejši kmet Kocjančič, vulgo Silopas, ki je bil dolžan ondot-nemu trgovcu istega Imena svoto denarja, trgovec, vulgo Marastou, je tožil Silopasa za dolžno mu svoto. A ta je terjatev odločno zanikal in privedel več prič, češ, da je že plačal. Marostou je pravdo izgubil, vložil pa je pritožbo na višjo instanco, |r navedel kot priče učitelja, učiteljico in ps
nekega kmeta. V višji instanci je dobil pravdo trgovec, obe priči pa, namreč brat in bratranec Silopasa, sta bili obsojeni radi krivega pričanja na 2 do 3 mesece v ječo. Tako tudi Silopas. Kmet jezen nad izgubljeno pravdo, se je izrazil: .Ker sodišče ni prav sodilo, bom sodil jaz," vzel puško in se napotil najprej nad trgovca Maro-stoua. Tega je dobil doma za mizo sedečega; pomeril je nanj skozi okno in ga takoj usmrtil. Nato se je napotil proti šoli, a ni bilo ne učitelja, ne učiteljice. Šel je torej nad tretjo pričo, nad kmeta. Dobil ga je v 2 in pol ure oddaljenem vinogradu pri delu. Tudi tega je u s m r ti 1. Ljudem je dejal, da dva je že, dva pa še bo. Orožniki ga sicer iščejo, a ga ne morejo najti, ker nihče ne ve, kam je izginil.
jfczabltc Ciril-MctsdoJc dražbe!
Loterijska srečka dne 29 majnika 1.1.
Gradec    67   30   57   27 59
Lepo prenovljeno poslopje
že urejeno in pripravljeno za katerekoli trffo-vino, pripravno tndi sa vixiak<» kup« «51J o, se v obljudenem kraju ns Gorenjskfm
odda v najem.
Poleg tega je tudi 142 3—1
lepo stanovanje
na razpolago.
Več se izve v upravništvu Gorenjca".
bški
oooooooooooooooooooooo   kot   lavarniSko znamke
pr ids tek i za kavo I
priporočujemo kotpriznano
Maček
je trpljenje hudo,
pa napravi čudo!
Edini likčr za slab želodec!
Ljudska kakovost liter K 2 44.
Kabinetna kakovost „ „ 4•80.
Naalov za naročila: »FLORJAN", Ljubljana.
Postavno varovano
t
mm        V dvorani hotela T     ,Nova Pošta4 v Kranju.
ML V soboto nov spored,
^fc Spored asi 4. sle) 10. Junij« i
Volpettini si hodi vietl življenje. Jai praznnjean bsjild. Dvt dekli Smešni posel Strahovita harfa. Grettnettt pade 80 krat
K obilni udeležbi vabi najtujudneje
rarattelJatTo.
Lit tulca uredništva.
Gospod J. Leban.- Potrjujemo, da nam VI nlate podali beležke «Skof Bonaventura ia sv. Florijan>.
Jzborne so
Pekatete, to se priznava, a le tedaj, ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsika kuharica In gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.     72 s—l
sriZi    Sprejmeta se
dva vajenca
s dobro šolsko izobrazbo iz poštenih hiš v slovensko trgovino v Kočevju, katera knpčuje s nt-nufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, železnino, kolonijolnim blagom in deželnimi pridelki.
Btgtftri s .,X*?<W» pisilililti" 1 X»e«*)t.
feasor!
Več dobro ohranjenih oken, vrat in več drugih za stavbo porabnih stvari, tudi one sani in nekaj vgašenega apna se
prostovoljno proda. ]43 s-i Več se lave „pri Fldrn", Kranj.
Odda se
1 soba s kuhinjo
istototam      i« s-i
1 soba s brano.
Kje pove npravništvo ..Gorenjce".
dobičkanosnih, :: deloma odlikovanih
problemov
900
izflijdUctjskjR
kojih srečna rešitev odpre osebam vseh stanov pot do blagostanja in bogastva, naj se zahteva od bančne trgovine      iso 3—3
»Confidentia*
Magfliaso - laugano, Švloa.
Dobro vpeljana
188 8—2
strojarna
se proda
na Visokem pri Kranju. Obstoji Že mnogo let ter si je sedanji lastnik v par letih mnogo pridobil. Zraven je 30 mernikov posetve in triinpol orala gozda. Hiša je enonadstropna in pred kratkem nanovo sezidana. Pri strojarni ostane vsa strojarska priprava in orodje. Proda se celotno ali pa tudi sama strojarna zase. Nadalje se takoj proda lepa
kmetija v Otočah
ki meri okrog 26 do 28 oralov. Celo posestvo je v najboljšem stanu. Zraven sta dva deleža mostu, ki neseta lepe mesečne doneske. Proda se skupno ali pa le nekaj k hiši.
Več o tem se izve v posredovalnici
L. Rebolja v Kranju.
Moli Več!
ne menjam s mojim milom, odkar imam v ram' Bergmannova «Steckenpferd»-liliji no mlečno milo (Znamka «Steckeapferd.) od tvrdke Bergmann In Ko., Tetin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medici nal nih mil proti solarnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega Ulnta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerjjah in trgovinah a parfimerfjatni i. t. d.
66 40—16
Hranilne vloge
se obrestujejo po 5 odstotkov.
znamk.
Izdaja hranilnih
Mstr. hranilna, {redits* Ia stavbena dražbi
réf. zadruga z am. poroštvom.
Cnntrfflse Dunaj, 8. Thaabaldgaasa 4. -
Ura sina kontrola.
Domado hranllnloe
se dobe zastonj.     103 52—9
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   &« 24-1 s prsne karamele
a tre Hrt I islkaml
• kašelj*
hripavont,   saslizenost, katar, krčeviti in hripavi kaielj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiču.
slaMiltOf1
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja ilJ
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Ztati Ht«i|i : Scrtia. Pariz. Va iU.^
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzdehvaitlj
0. Scydl
' £j ubija na, Spitat.-Stritar.u/. 7
■etrov najfinejših, brezhibnih, beljenih
ib ostankov niatna
se proda mnoga pod materialno vrednostjo. Vsi ostanki so le najboljše vrste in se jih lahko najbolje uporablja v nabavo najfinejšega telesnega in posteljnega penla. Dolgost ostaukov je 8 do 14 metrov. 134 8—2
Cena 1 metra 55 vinarjev v II* kakovosti 48 „ Najmanj se edda zavoj 5 kil (približno 40 metrov) s povzetjem.
Dalje oddajam tudi približno 150 tucatov, garantirano platnenih iz najilahtnejše platnene preje tkau.h
rjuta brez Siva 150 cm širokih, 225 cm dolgih, porabnih za najfinejšo nevestino balo.  Rjuhe so že obrobljene, garantirano brezhibne in stane l komad 2*80 K. — Najmanj se odda 6 komadov po povzetju.
D/l**rrat*f Manjvredno blago ne razpošiljam, le nnj-I U^Ull boljše in se povrne za neugajajoče denar.
Predilee platna B. Willig, Bronov °1M Oesko.
Tônnies
v Ljubljani
525
133
tovarna za stroje, železo in kovinnlivarna priporoča kot posebnost žago in vas stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloto. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Vsak dan sveži
132 8-8
kavarna ..Presera"
Ljubljana.
Une 1909:   aslo tfefc !<;<:>      J «-» <». najviaj« prúnanjq_
R.Wolf
Magdeburg Bnokan
Flllalka Dunaj, Duna> m<Am Heu,»arki 21
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
Iskontsbili na vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—17
Industrijske In gospodarske obrate.
Skupna »delava foi H5O.000 PS
Matija Ažman -Mr: 123
nasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstva, da je prevzel obrt iVUhaela Pantarja v Kranju
wtr za izdelovanje mrtvaških krst
ker je bila niša onega prodana. 92 6- 11
Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah.
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osoeln|o£ih pSJaC,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica. S proizvajanjem in raz pečava njem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Spiritnosen 83857" na aaoadno ekapedicijo M. Dukea
Naohf., Dunaj
131 10-3
najstarejšo in najboljšo znamko južnoavstrljske monarhije ponujajo
I- Roman-cement
t% Qla^sOMaCkiaO tovarne za Roman- in Portland-cement naJCCncJC   o. WITHALM NASL. v Laškem trgu
Ustanovljeno 1. 1845.       ■ ■  ■ (Štajersko).
116 6-6
jjlHBisi
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Deimska glavnica k 3,000.000 k.     Stritarjeva ulloa štev. 2
Rezervni fond K 400.000.
Sprejema vloge ni knjižice in tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge pe čistih
Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevo.
73 62-13
Of Kupuje in predaja srečke in vrednostne pa«
2 (O pirje vseh vrst po dnevnem knrsu.
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče SI-n   oalne namene, z
Dche so v vsi h naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 12
Podružnice povtod. Podružnice povsod.
Kranj i t. 53, nasproti c kr. pošte.
V Velesovem na Gorenjskem
poleg romarske cerkve
hišno poslopje
s hlevom, dupo in vrtom.
Poizve se pri JVvy£. <S t o. ara 00 r j vi, uradniku banke „Slavijeu v Ljubljani.    102 10— 9
yv-v-*»1i- 2 j .-♦ i *:«• ftpeoiailltetei
I. vrste so svetovnoznani     87 12—12
Msrssorjevi sumeči limonadnt bonboni
(z okusom malin, cilrone, jagod, češnje in dišeče pcrle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.
»Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepa'a s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sin, parfmira dihanje. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermlnt-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje izvrstne Kakcvosii priporoča Prva čeSka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej =====   A.  MARŠNBR =====
Glavoa zaloga Da Dunaju: Josip Kstz, VI Jheobaldgasse 4.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga
49 52-18
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj prianane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje zastonj.
138 52-61
Glinaste peči
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste izdelke v vseh barvan, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani.
uuu
y
■ SI   Električna gonilna sila.   ■ ■
ToVarna oljnatih barv, lafca ta firneža
Brala Cberl5
orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Ijsbljina
Miklošičeve ulice 6, nasproti bot. »Union1
ÜHtanovljeno 1842.
,52—39
Telefon 154.
ODÜDÜÍIDDIIO
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona in v Parlzn s prvim darilo«: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega suk.ua. — Naročila se lavrlojajo po najnovejšem kroju točno in cono ter se sprejemajo popravila.
Specijallst v izdelovanju frakov la saloistil sukeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—18
209 52—41
Majrečja trgovina aa Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
Ravnokar Je Izšel velik cenik i najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
Ustanovljeno leta 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-27
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova cesta 20 j|   £ailH Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne      ■JU^o)     ^B»0mi0)^,gp      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—45
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
Bogati zaloga pohištva vsake vrata v wh cenah. Ogledala, illke v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špecljallteta : Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki oenl.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave šil Ume, prte vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
la §000 ; postelja, notna omarica, o-m I ra I na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ŠpeoiJaJItete r nevestinih belih. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, rile In n letovišče 62 gld.
3847
I i   I lil j  I I! ) Ml ;( il ;(   ! );( :(
j Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in [spohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
va . i iu.HUi;c*iii :( i; n i; liiuji i ;t ;;i ji: ni -mi.;, y i fin : i:-m; nr;r; »■ i
mi
»lojzij« vodntH« sar.
kame narske m mojstru
MV.}
mu
rxni\
Konc. zobarski atelje
It vtf* Hraniti
od sedaj nadalje samo v
5trltafirt> ulica 7.
Ejttbtjani
Konc. zobotehnični atelje
n 28_,8     prva tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škofje Loko in Tržič pri gosp.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokninjo so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
:   Edini : zobo^r: atelje
u Kranju Globočnik
u isti hiši. kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dneva, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 02-39
Pozor! ~w
izšla le knjliica »Cerkoene pristojbine ali Stolnina" z dodatkom „Kako se določa kon-grna?" Cena 30 Din.; po poŠti 40 oin. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lampreta o Kranju.
JOSTMllBl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   vi II o a   aVt. 4»
StivDeio-DDietio U koostrokcilsko kllDCavilCtrstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 83 52-12
valjifini zastori (Rollbalken).
Čitajte in priporočajte!
M M!"
1. snopič:
Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih In aktu-elnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. —-
Cerkvene pristojbine  ali štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET~(REPAT1CA)
S sliko I ali S sliko!
Ne bo nas še konec 19. maja 1910.
Cena vsakemu snopiču 30 v, s poštn. 40 v.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
m*
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna zaklada iznaSa :
0 0
registrovana zadruga z omejeni« poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka r četnega davka. Hranilne knjižice
se sprejemajo kot gotov 1
denar, ne da bi se pre- I
trgalo obrestovanje. \
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez 1
amortizacije po 574% ali i
z 1 % amortizacijo, na me- j
niče pa po 6% :: Eskomp- "j
tirajo se tudi trgovske j
menice. •
192 52-44*
Denarni promet v letu 1908:
8
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega ^elga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. nre pop. izvzemši nedelje in praznike.
Poštno-hranilni čni račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaje kooiorcij «Gorenjca».
Odgovorni uradnik Mir o «la v Ambroži C.
Lastnim in ti«ek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.