Poštnina plačana v gotovini. ^
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
89.
kos.
V LJUBLJANI, dne 9. novembra 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
716.	Uredba o sprejemu v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole.
Uredbe osrednje vlade.
716.
h
Uredba
o sprejemu v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole.*
Sprejem v službo in razporedba zvanj.
§ 1.
Uslužbenci finančne kontrole se delijo na uradnike in zvaničnike, pri pomorski finančni kontroli pa tudi še na uradniške pripravnike.
§ 2.
Za zvaničnika finančne kontrole sme biti sprejet, kdor izpolnjuje poleg pogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih tudi še te-le pogoje:
1. da je dovršil najmanj dva razreda srednje ali njej enako šole;
2. da je samski ali vdovec brez otrok;
3. da je odsluži] rok v stalnem kadru pri glavnih vrstah vojske in mornarice;
4. da ni starejši od 25 let.
Kljub točki 1. tega paragrafa sme dovoliti minister za finance ob posebno izjemni potrebi in nedostatku kandidatov s predpisano šolsko izobrazbo, da se sprejmi za zvaničnika, kdor je dovršil samo osnovno šolo.
§ 3-
Zvaničnik finančne kontrole se mora odpustiti iz
službe:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6- oktobra 1932., št 231/LXXXVIII/626.
717.	Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Ptuj v L 1932.
1.	če se ugotovi po dovršenem tečaju šole za zvanič-nike finančne kontrole z odločbo učiteljskega osebja ali po preteku prvega leta službe z odločbo pristojne komisije za ocenjanje, da je zvaničnik nesposoben ali nepri-praven za službo pri finančni kontroli;
27 če se ne zavaruje do konca prvega leta službe pri pcsmrtn inskem fondu uslužbencev finančne kontrole (»Posmrtni fond službenika Finansijske kontrole«);
3. če ne opravi podpregledniškega izpita v dveh letih od dne vstopa v službo;
4. če se oženi1 brez pristojne dovolitve;
5. če odide med odstranitvijo od službe iz službenega kraja brez pristojne odobritve in se ne vrne v 10 dneh.
§ 4.
Za uslužbence finančne kontrole se predpisujejo naslednji izpiti:
1. podpregledniški;
2. pregledniški;
3. strokovni uradniški;
4. višji državni strokovni izpit.
Pravilnik za opravljanje vsakega poedimega izpita predpisuje minister za finance.
§ 5.
Zvaničniki finančne kontrole se razporejajo takole
I. skupina:
Preglednik finančne kontrole.
II. skupina:
Pcdpreglednik finančne kontrole.
III. skupina :
Pomožni podpreglednik finančne kontrole:
Zunaj skupin:
Pripravnik finančne kontrole.
§ 6.
Pripravnik se lahko poviša za pomožnega podpre-glednika, ko prebije v pripravljalni službi tri leta in opravi podpregledniški izpit.
Pripravnik z nepopolno srednjo ali njej enako strokovno šolo se lahko poviša v II. zvaničniško skupino, ko prebije v pripravljalni službi dve leti in opravi podpre-g led ruški izpit.
Pripravnik s popolno srednjo ali njej enako strokovno solo se lahko poviša v I. zvaničniško skupino, ko prebije v pripravljalni službi eno leto in opravi strokovni uradniški izpit.
Pomožni podpreglednik se lahko poviša za podpre-gledmika II. skupine, ko prebije v III. skupini štiri leta.
Podpreglednik se lahko poviša za preglednika I. skupine, ko prebije v II. skupini štiri leta.
Zvaničnik finančne kontrole se lahko poviša v višjo skupino samo, če ni bil v poslednjem letu službe slabo ocenjen, če zoper njega ni uvedena kazenska, odnosno disciplinska preiskava ali če ni odstranjen od službe.
§ V.
Za uradniškega pripravnika pri pomorski finančni kontroli sme biti sprejet samo, kdor ima razen pogojev, predpisanih v §§ 2. in 3. zakona o uradnikih, opravljen:
1. izpit za poročnika trgovinske mornarice, če se jemlje za navigacijsko službo pri pomorski finančni kontroli;
2. izpit za parniškega strojnika trgovinske mornarice, če se jemlje za strojno službo na parniku finančne kontrole.
§ 8.
Za uradnika finančne kontrole se sme imenovati:
1. uradniški pripravnik navigacijske službe, ko mu preteče pripravniška služba in ko opravi strokovni uradniški izpit;
2. uradniški pripravnik strojne službe, ko mu preteče pripravniška služba;
3. preglednik, ki je opravil strokovni uradniški izpit ln prebil najmanj štiri leta v I. skupini;
4. preglednik iz tretjega odstavka § 6., ko dovrši tri leta službe v I. zvaničniški skupini.
Uradniški pripravniki navigacijske službe in pregledniki iz tretjega odstavka § 6. se imenujejo za uradnike
IX. položajne skupine, uradniški pripravniki strojne službe in ostali pregledniki pa se imenujejo za uradnike
X. položajne skupine.
§ 9.
Uradniki finančne kontrole se razporejajo tako-le:
X. skupina:
Podpoverjenik finančne kontrole.
Pomožni strojnik.
Tehniški strokovnjak.
IX. skupina:
Poverjenik finančne kontrole.
Strojnik.
Tehniški strokovnjak.
VIII.	skupina:
Višji poverjenik finančne kontrole.
Višji strojnik.
Tehniški strokovnjak.
VII. skupina:
Podinspektor finančne kontrole.
Višji strojnik.
Tehniški strokovnjak.
VI.	skupina;
Inšpektor finančne kontrole.
V.	skupina:
Višji inšpektor finančne kontrole.
Višji poverjenik VIII. skupine se lahko poviša za podinspektorja VII. skupine, ko predhodno opravi višji državni strokovni izpit.
§ 10.
Ob napredovanju po uradniških in zvaničniških skupinah se določa red prvenstva po činu v smislu § 102-zakona o uradnikih, upoštevaje disciplinske kazni.
Uradniški pripravniki in pregledniki se imenujejo za uradnike finančne kontrole po izboru in po tah-le načelih: Prvenstvo imajo kandidati, ki so strokovno najsposobnejši, najmarljivejši in ki po svoji inteligenci, družabni oliki in značaju najbolj ustrezajo za uradniško zvanje.
Med več kandidati z istimi pogoji odloča čin.
Prejemki.
§ 11.
Pripravniki finančne kontrole imajo iste prejemke, kakor pomožni podpregledniki v III. draginjskem razredu.
Pomožni podpregledniki imajo prejemke zvaničnika III. skupine po zakonu o uradnikih.
Podpregledniki imajo prejemke zvaničnika II. skupine po zakonu o uradnikih.
Pregledniki imajo prejemke zvaničnika I. skupine po zakonu o uradnikih.
Pregledniki z opravljenim strokovnim uradniškim izpitom imajo iste prejemke, kakor pregledniki brez tega izpita; toda plača se jim zviša s periodičnim poviškom za 12%.
Pripravniki finančne kontrole z nepopolno srednjo ali njej enako strokovno šolo imajo prejemke zvaničnika
III.	skupine po zakonu o uradnikih.
Pripravniki finančne kontrole s popolno srednjo ali njej enako šolo imajo prejemke zvaničnika II. skupine po zakonu o uradnikih.
Uradniški pripravniki navigacijske službe pri pomorski finančni kontroli imajo prejemke uradniških pripravnikov s kvalifikacijo § 45., odst. 2., zakona o uradnikih.	,
Uradniki finančne kontrole imajo prejemke po zakonu o uradnikih. ■
§ 12.
»Uslužbencem pri pomorski finančni kontroli pripada tudi doklada za ukrcanje, in to:
uradnikom po 900 Din na mesec;
zvaničnikom po 450 Din na mesec;
neoženjeni zvaničniki imajo za 20% manj.
Ta doklada izključuje pravico do vsakega drugega povračila, kakršno so: potni stroški, povračilo za hrano, prenočevanje itd.
Doklada ne pripada, če je uslužbenec na odmoru, odsotstvu ali bolovanju. Za vsak dan se mu računi !r*‘ deseti del te doklade.
Preskrba z obleko.
§ 13.
Za nabavo službene obleke daje država uslužbence111 finančne kontrole podporo v višini kreditov, odobrenih 3 proračunom. Kako se ta podpora daje, predpisuje minJ' ster za finance s pravilnikom.
Minister za finance predpisuje tudi pravilnik o oblačenju uslužbencev finančne kontrole.
Ženitev zvaničnikov.
§ 14.
Zvaničniki finančne kontrole se smejo ženiti samo Po dobljeni odobritvi ministra za finance, in to:
pregledniki neomejeno;
podpregledniki in pomožni podpregledniki samo po Preteku sedem let, prebitih dejanski v službi finančne kontrole.
Pripravniki se ne smejo ženiti.
Raba orožja.
§ 15.
Uslužbenec finančne kontrole sme v službi rabiti orožje, če je treba:
1. odbiti napad, naperjen nanj ali na osebo, ki vrši obenem z njim službo.
Za napad se smatra vsako dejanje ali poskus napadalca, da z orožjem ali orodjem (sekira, palica, kamenje bi pod.) ali z večjo telesno močjo prepreči izvršitev
službe;
2. obvladati odpor, kadar odkriva ali preprečuje tihotapska kazniva dejanja in prijemlje krivce ali pomaga vzdrževati javno varnost.
Za odpor se smatra:
a) če se oseba s tovornimi ali prevoznimi sredstvi Oa suhem na poziv, naj obstane, pozivu ne odzove, da bi obstala, marveč nasprotno beži s tovornim, odnosno pre-voznim sredstvom;
b) če se osebe, oborožene ali opremljene z orodjem, j1® odzovejo pozivu, naj odlože orožje ali orodje ali če ■znova vzamejo že odloženo orožje ali orodje;
c) če se od uslužbencev finančne kontrole številčno močnejša skupina ljudi, čeprav brez orožja ali orodja, ne °dzove pozivu, naj obstanejo in naj se napotijo k njim Posamič, brez orožja, odnosno brez orodja;
č) če zločinec, ki ga je zatekel ali zalotil pri dejanju a'i ki mu je izročen, da ga stražniško čuva ali spremlja, Pobegne, pa na poziv ne obstane in ni drugega načina, da 6a ustavi;
d) če kdo poizkuša neupravičeno prestopiti mejo;
©) če se zateče kdo brez pravilnih listin v obmejnem
Pasu zunaj dovoljenih potov ali naseljenih krajev, pa na P°ziv ne obstane;
f)	če pristanejo zapovedniki ladij k naši obali, pa Rinejo od nje, a se na poziv nečejo vrniti k obali ali co so v naših vodah, v katerih patrulirajo ladijske edi-lce finančne kontrole, pa na poziv ne obstanejo.
Pri rabi orožja je treba paziti zlasti na to, da se ne Poškodujejo nedolžne osebe, odnosno da se po možnosti Pftjprej uporabi manj nevarno orožje (hladno orožje), če se da
namen tudi s takim orožjem doseči.
§ 16.
Orožje se ne sme rabiti, če je mogoče obvladati od-P°r in preprečiti pobeg z osebno močjo.
§ 17.
Uslužbencu finančne kontrole, ki z rabo orožja pri z.vrševanju dolžnosti koga rani ali ubije, se ne odvzame v°boda toliko časa, dokler se s preiskavo ne ugotovi, da uporabil orožje brez zakonske osnove.
§ 18.'
Pred uporabo orožja pozivlje finančna kontrola z besedami: »V imenu zakona! Stoj!« Brodarjem (ladjarjem) na morju in na obmejnih jezerih se pošilja poziv z mednarodnim »lakom (z zastavo, svetiljko itd.).
Ta poziv mora uslužbenec finančne kontrole dvakrat ponoviti, razen če je njegovo ali koga drugega življenje ogroženo po napadu.	.	,
Disciplinski predpisi.
§ 19-
Zvaničniki finančne kontrole, ki v službi ali zunaj službe kršijo predpisane dolžnosti svoje službe ali ugled svoje stroke, store disciplinska kazniva dejanja, ki se delijo na disciplinske prekrške in disciplinske prestopke.
§ 20.
Disciplinski prekrški so:
1. Če se zvaničnik opije zunaj službe na javnem kraju, pa ne napravi izgredov.
2. Če se lahkomiselno zadolžuje.
3. Če zanemarja službeno obleko, orožje in opremo ali če nosi te predmete zoper predpis.
4. Če opravlja služlbo vobče mlahavo, v manjšem obsegu.
5. Če se pregreši zoper disciplino..
6. Če napravlja zmede ali prepire ali če ni složen s tovariši v kasarni zunaj službe.
Če je pri tem nastal pretep, se smatra za disciplinski prestopek.
7. Če podaja prošnje, tožbe in vloge vobče glede službe mimo nadrejenega oblastva.
8. Če strelja lahkomiselno v službi ali zunaj službe, brez izgredov.
9. Če izostaja v kraju službovanja čez predpisani ali dovoljeni čas brez dovolitve ali če odide brez dovolitve iz kraja službovanja, in sicer vse zunaj pisarniškega, odnosno delovnega časa.
Isti disciplinski prekrški, če so storjeni v povratku, se morajo smatrati za disciplinske prestopke.
Vse ostale kršitve dolžnosti, ki ne presezajo obsega navadne nerodnosti in niso spredaj naštete, je treba uvrstiti med tiste, katerim po svojem značaju najbolj ustrezajo.
Disciplinski prekrški zastarajo v letu dni.
§ 21.
Disciplinski prestopek zakrivi zvaničnik finančne kontrole:
1. Če opravlja službo pristransko, nevestno ali malo-mamo.
2. Če iznuja ali,'izsiljuje kakršnokoli nagrado, bodisi zase, bodisi za drugega, neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti.
3. Če sprejme podkupnino.
Ta disciplinski,.prestopek stori tudi oni zvaničnik, ki ve ali ki bi mogel, da je količkaj pozoren, vsekakor vedeti, da člani njegove rodbine, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu, sprejemajo podkupnino ali darila za njegove službene posle.
Zvaničnik, ki se mu je dalo ali obljubilo darilo ali ki zve, da se je njegovemu rodbinskemu članu ob priliki njegovega službenega poslovanja dalo ali obljubilo darilo, mora to istega dne prijaviti svojemu starešini, darilo
pa izročiti v službeno čuvanje. Čo tega ne stori, se smatra, da je darilo sprejel, odnosno vedel, da je bilo darilo šprejeto.
4. Če prihaja nemarno ali neredno v službo tudi po kaznovanju zaradi disciplinskega prekrška.
5. Če nedopustno kritizira in omalovažuje naredbe in postopke nadrejencev, starešin in oblastev.
6. Če izda službeno tajnost.
7. Če razsipno troši službeni material.
8. Če ravna nedostojno ali sirovo s strankami.
9. Če slabo izvršuje starešinsko oblast proti podre-jencem, zlasti če ravna z njimi nedostojno, sirovo ali nepravično, če nezadostno vrši nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarja njih vzgajanje v službi, namerno ščiti ali priporoča nesposobne ali malovredne uslužbence.
10. Če ne prijavi organa, ki je storil disciplinski prestopek, ali če zataji storjene disciplinske prestopke, zlasti pa, če starešine zoper svoje podrejence, ki so osumljeni zlorabe ali ki so že storili prestopek, ne store, kar jim nalaga dolžnost, bodisi z izgovorom, da ni tožbe, Ibodisi, da hočejo podrejence drugače ščititi.
11. Če se obnaša posebno nedostojno ali posebno nevljudno proti nadrejencem ali vedoma njih ugled ponižuje.
12. Če napravlja zmede, prepire ali ni složen s tovariši pri izvrševanju službe ali zunaj kasarne na javnem kraju.
' Če je nastal pri tem pretep, se smatra to za posebno obte/.ujočo okolnost.
13. Če se vede nenravno ali nedostojno v zasebnem življenju, n. pr. če pijančuje, hazardira in temu pod., na krajih in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca.
14. Če se zadolži pri osebah, znanih za tihotapce, ali če se tako zadolžujejo z njegovo vednostjo člani njegove rodbine, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu.
15. Če se brati z osebami, o katerih se ve, da se bavijo s tihotapstvom ali podpirajo tihotapstvo ali izvršujejo ali podpirajo druga kazniva dejanja.
16. a) Če si prisvoji imovino, ki mu je poverjena v čuvanje, neglede na to, ali je ta imovina denar, blago ali kaj drugega in ali je državna svojina ali pa pripada komu drugemu.
Ib) Če tako imovino neupravičeno uporabi v svojo korist ali v korist koga drugega.
17. a) Če sam ali po drugih ali v družbi z drugimi izvrši ali poizkusi izvršiti tihotapstvo.
b) Če hote in vedoma, nabavi tihotapski predmet, ga hrani ali ga uporablja ali če to dopusti svoji ženi ali svojim otrokom, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu.
c) Če tihotapstva, za katero je zvedel, hote ne prijavi pristojnemu oblastvu.
18. Če nalašč noče izvršiti uradnega posla, ki mu je • odrejen, da ga izvrši.
19. Če nikakor ne izvrši njemu odrejene službe ali če samovoljno zapusti njemu poverjeno’postbjanko, pa ni bil prisiljen do tega.
20. Če vedoma predlaga neresnična poročila ali zapisuje neresnične podatke v službene spise in zlasti če neresnično vpiše obseg ali uspeh službenega poslovanja ali če lažno potrdi, da je izvršil službeni posel ali da je bil prisoten pri njega izvršitvi ali če poneveri ali falzifi-cira službene spise.
21. Če se pokaže nezadostno hrabrega v službi.
22. Če v opreki z zakonom uporabi orožje in je pri tem koga poškodoval ali ubil.
23. Če uporabi orožje v opreki s predpisi, pa ni nikogar poškodoval ali ubil.
24. če se v službi tako napije, da je nesposoben za izvršitev njemu poverjene službe, pri tem pa napravi še izgred,-
25. Če se, dasi je vedel ali mogel vedeti, da bo poslan na službo, napije, da ne more opravljati služlbe, ali če se v službi napije, da ni sposoben za nadaljnje izvrševanje službe, pa ni napravil nobenega izgreda.
26. Če za prisotne označi ljudi, ki pri poslovanju niso bili prisotni.
27. Če opusti voditi take službene spise, od katerih je zavisno pravilno izvrševanje službe.
28. Če tako zanemari službo, da je s tem nastala ali bi mogla nastati znatna škoda za državo ali koga tretjega.
Ta disciplinski prestopek stori zvaničnik tudi, če odlaga pravočasni nastop njemu odrejene službe ali če, omalovaževaje zakone, predpise in naredbe svojih predstojnikov, zoper predpise izvrši njemu odrejeno službo.
29. Če se Ibavi s trgovino ali s podobnim poslom, in sicer pod svojim imenom, ali če se kot javen ali tajen drug udeležuje poslov, ki jih je dolžan nadzirati po svoji službeni dolžnosti ali drugače, ali če advocira za posamezne osebe.
Ta prestopek stori tudi tisti zvaničnik finančne kontrole, ki ve ali ki bi mogel, da je količkaj pozoren, vedeti, da njegova žena in mladoletni otroci opravljajo obrte, ki spadajo pod nadzorstvo oddelka finančne kontrole, kjer je on v službi, ali obrte, katerih značaj ruši ugled stroke, pa tega ni preprečil.
30. Če se po odmoru ali odsotstvu kakor tudi ob premestitvi ne vrne pravočasno v službo, pa pride pred 10 dnevi in svojega izostanka ne opraviči, ali če brez dovolitve zapusti službo, pa se pred 10 dnevi vrne in izostanka ne opraviči.
31. Če opravlja brez dovolitve pristojnega starešine postransko službo ali sprejme položaj in izvršuje posle, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti.
32. Če uporablja oblast in svoj službeni položaj v strankarske namene ali če kot starešina vpliva na podrejence v tem namenu.
33. Če sklicuje javne strankarske ali politične shode, se na njih aktivno udejstvuje, predlaga kandidatske liste za občinske, sreske, banovinske in poslanske volitve ali če organizira stranke in skupine, frakcije v odborih, pododborih, družbah in javnih zborovanjih.
34. Z vsakim delom in vedenjem, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edin-stva, nedopustna kritika postopka vlade in njenih činov kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pregona vseh naštetih postopkov.
35. Če pripada inozemskemu društvu ali če sprejema od inozemskih vlad darila, nagrade ali odlikovanja, oboje pa brez odobritve pristojnega oblastvd.
36. Če prestopi mejo proti inozemstvu brez odobritve pristojnega oblastva ali če opravlja službo zunaj teritorialnih voda, toda brez posebne naredbe.
37. Vse ostale hujše kršitve dolžnosti, ki spredaj niso naštete, je uvrstiti med tiste, katerim po svojem značaju najbolj ustrezajo.
Disciplinski prestopki zastarajo po petih letih; če pa Imajo poleg disciplinske odgovornosti za posledico tudi kazensko odgovornost za zločinstvo ali drugo onečašču-joče dejanje, disciplinski ne zastarajo.
§ 22.
Kazni za disciplinske prekrške so te-le:
1. pismeni opomin;
2. pismeni ukor;
3. izguba pravice izhoda iz pisarne ali stanovanja po delovnem času za dobo od 1 dne do 30 dni;
4. denarna kazen.
Denarna kazen se izreka v določeni vsoti v korist uradniškega pokojninskega sklada in v poedinem primeru ne sme presegati 10 % zvaničnikove mesečne Plače, položajne doklade in osebne draginjske doklade.
§ 23.
Kazni za disciplinske prestopke so te-le:
1. zmanjšba prejemkov (plače in osebne draginjske doklade) največ do enega leta, v poedinem mesecu pa zmanjšba ne sme biti večja od 20 %. Te kazni se stekajo v uradniški pokojninski sklad.
Kazen iz prednjega odstavka se prenaša z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se zvaničnik upokoji, dokler kazen še traja;
2. izguba časa za napredovanje, in to od 6 mesecev do 3 let. Ta kazen obseza napredovanje po skupinah in periodičnih poviških plače.
Po kazni ustavljeni čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene, najsi potekata sočasno ali ne;
3. premestitev ob zmanjšanem povračilu (izraženem v odstotkih) ali brez povračila potnih in selitvenih stroškov;
4. upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojninskih prejemkov, ki se nanaša na pokojnino in osebno draginjsko doklado, a sme trajati največ do 10 let, vendar tako, da ne sme v poedinem mesecu bita večja od 20 %;
5. odpustitev iz službe, ki ima za posledico izgubo vseh pravic v službi.
Od kazni po točkah 1., 2. in 3. tega paragrafa se smeta izreči tudi po dve hkratu za isti disciplinski prestopek.
§ 24.
Kazen odpustitve iz službe se mora uporabiti že ob prvem primem za vse prestopke v § 21., pod točko 2., točko 16. a), 17., 18., 22., 24. in 35.
Za ostale prestopke se sme izreči ta kazen že ob prvem primeru samo, če so storjeni ob posebno obtežu-jočih okolnostih ali če so v povratku; mora pa se izreči, če je bil zvaničnik v poslednjih petih letih petkrat kaznovan, najsi tudi zbog različnih prestopkov.
Izrečena kazen se briše po petih letih, <)e zvaničnik v tem roku ni bil iznova kaznovan.
' § 25.
Kazni za disciplinske prekrške izreka starešina glavnega oddelka z odločbo in se te kazni ne vpišejo v usluž-benski list, ampak se vnašajo v starešinsko poročilo, čigar prepis mora biti pri uslužbenskem listu kot priloga.
Kazni za disciplinske prestopke izreka pristojna finančna direkcija z razsodbo in se vpišejo v uslužbenski Ust, ko postanejo izvršne. Kazni upokojitve in odpustitve iz službe se smeta izreči samo na podstavi odločbe po-
sebne komisije, ki presodi dejanje in o njem obvezno odloči, ali se naj in katera teh kazni se naj uporabi na storjeni prestopek.
Komisijo odredi za vsak poedini primer pristojni finančni direktor, sestavljajo jo pa: kot predsednik finančni direktor ali eden izmed konceptnih, po činu najstarejših uradnikov direkcije, ki ga on določi, kot člani pa šef referata za finančno kontrolo in še en uradnik finančne kontrole, bi je obenem tudi zapisnikar.
Sklepa se z večino glasov.
§ 26.
1. Kaznovati je treba pravično in strogo po predpisih te uredbe, od katerih se nikakor ne sme odstopiti. Nobena kazen se ne sme izreči, preden se zvaničnik ne zasliši.	'
2. Obtoženca in priče sme zaslišati samo uradnik finančne kontrole ali starešina oddelka, odnosno uradnik, ki ga določi finančna direkcija ali ministrstvo za finance, in to vpričo zvaničniika finančne kontrole, ki opravlja obenem posle zapisnikarja. Ko preiskovalec preiskavo dokonča, predloži vse spise tistemu, ki je pooblaščen, da izda odločbo, odnosno razsodbo.
3. Če se na zastavljena vprašanja ne odgovori, se to smatra za priznanje.
4. Odločba in razsodba o kazni se priobči obsojencu pismeno.
5. Ob premestitvi zvaničnika, zoper katerega se vodi disciplinsko postopanje, ostane pristojno tisto oblastvo, ki je postopanje uvedlo.
6. S smrtjo obtoženega se prekine disciplinski postopek.
§ 27.
Ko izve neposredni starešina za disciplinsko kaznivo dejanje zvaničnikovo, opravi, če treba, kratke poizvedbe in predloži spise s svojim obrazloženim referatom starešini glavnega oddelka. Starešina glavnega oddelka izda odločbo o kazni, tako če dobi referat, kakor tudi če je referat sam sestavil, ako je storjeno kaznivo dejanje disciplinski prekršek in nedvomno dokazano. V nasprotnem primeru izda odločbo o oprostitvi. Če pa je kaznivo dejanje disciplinski prestopek, predloži referat in spise s predhodnimi poizvedbami pristojni finančni direkciji. Finančna direkcija pretrese referat, izda odločbo o uvedbi disciplinske preiskave in pošlje vse spise pristojnemu glavnemu oddelku, da izvede disciplinsko preiskavo.
Odločba, da se uvede disciplinska preiskava, se priobči obtožencu s pripombo, da zoper odločbo ni pritožbe.
Če pa finančna direkcija po pretresu referata spozna, da ni disciplinskega kaznivega dejanja ali da je treba storjeno dejanje kvalificirati za disciplinski prekršek, izda v prvem primeru odločbo, da je nadaljnje postopanje ukinjeno; v drugem primeru pa vrne spise pristojnemu starešini glavnega oddelka, da izda odločbo o kazni.
Po dovršeni disciplinski preiskavi predloži starešina glavnega oddelka vse spise s preiskovalčevim sklepom finančni direkciji. Ta izda na podstavi preiskovalnih spisov razsodbo, s katero se obtoženec oprosti ali kaznuje zbog discinlinskega prestopka.
§ 28.
Kazensko postopanje ne izključuje disciplinskega.
Če se uvede zoper zvaničnika sodno kazensko postopanje, najsi po tožbi države ali po tožbi zasebnika,
obvesti njegov neposredni starešina o tem taikoj preko glavnega oddelka finančno direkcijo, ta pa ministrstvo za finance.
Istotako vroči finančna direkcija, če spozna, da gre pri zvaničnikovem dejanju za dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, vse spise pristojnemu rednemu sodišču in obvesti o tem ministrstvo za finance.
V primerih drugega in tretjega odstavka se mora disciplinsko postopanje praviloma odložiti do dovršitve kazenskega postopanja. Pri dejanjih, storjenih ob posebnih okolnostdh, ministrstvo za finance na obrazloženi predlog finančne direkcije lahko odredi, naj se vrši disciplinsko postopanje vzporedno s kazenskim.
§ 29.
Zoper odločbe in razsodbe o kazni ima obsojenec pravico pritožbe. S pritožbo se izvršitev odloži.
Zoper odločbo o kazni zbog disciplinskega prekrška se sme pritožiti na finančno direkcijo v 15 dneh, zoper razsodbo o kazni zaradi disciplinskega prestopka pa na ministrstvo za finance v 30 dneh od dneva prioboitve. Pritožbo je vložiti pri starešini, ki je priobčil odločbo, odnosno razsodbo o kazni.
Obsojeni zvaničnik sme pregledati, preden vloži pritožbo, preiskovalne spise in poročila, razen ovadbe in referata.
§ 30.
Oblastva, pristojna za reševanje pritožb, izdajo po pretresu pritožb, razsodb in vseh preiskovalnih spisov razsodbo, s katero se pobijana odločba, odnosno razsodba potrdi, predrugači ali razveljavi.
S pobijano odločbo, odnosno razsodbo odmerjena kazen se z razsodbo drugostopnega oblastva ne sme poostriti.
Zoper to razsodbo ni pritožbe.
§ 81.
Ce se je disciplinsko postopanje ukinilo ali se je obtoženec z razsodbo oprostil, sme odrediti finančna direkcija, ki je izdala razsodbo, obnovo disciplinskega postopanja v škodo zvaničnika, če se ji navedejo nove činjeniice in dokazi, ki ugotavljajo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinski prestopek, ki še ni zastaral. V tem primeru izda finančna direkcija obrazloženo odločbo o obnovi disciplinskega postopanja, ki jo vroči z vsemi spisi pristojnemu glavnemu oddelku, in odredi disciplinsko preiskavo.
Zvaničnik, obsojen zbog disciplinskega prestopka z razsodbo, ki je postala izvršna, prav tako pa tudi njegova žena ali njegovi zakoniti nasledniki smejo tudi po izvršeni kazni zahtevati od finančne direkcije, ki je izdala prvo razsodbo, obnovo disciplinskega postopanja v njegovo korist, če navedejo nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nekrivdo ali vplivati na znižbo kazni. Finančna direkcija izda obrazloženo odločbo, da se obnova disciplinskega postopanja dovoli ali zavrne. Odločbo, s katero se obnova disciplinskega postopanja v korist zvaničnika dovoli, predloži direkcija po službeni dolžnosti ministrstvu za finance v odločitev. Zoper odločbo direkcije, s katero se obnova disciplinskega postopanja v korist zvaničnika zavrne, se sme prosilec pritožiti v 15 dneh na ministrstvo za finance.
ZoDer odločbo ministrstva za finance ni pritožbe.
§ 32.
Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če že ni izvršena.
če se dovoli obnova v zvaničnikovo korist, pa se ta zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Že izvršena kazen se šteje v novo kazen.
Pri obnovi disciplinskega postopanja se mora, če jo bil zvaničnik s prvo razsodbo obsojen na kazen iz § 23., točk 1. in 2., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje z manjšo kaznijo, povrniti vse, kar je in kolikor je zbog prve razsodbe izgubil.
Če je bila prva kazen premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez »pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov, druga razsodba pa odreja milejšo kazen, se morajo povrniti zvaničniku potni in selitveni stroški.
Če je bil zvaničnik s prvo razsodbo obsojen na kazen iz § 23., točke 4. in 5., pa se z novo razsodbo oprosti ali se kaznuje s kaznijo iz § 23., točk 1., 2. ali 3., odredi ministrstvo za finance, ali se mu prizna in kolikšno povračilo se mu prizna za čas med prvo in drugo razsodbo; toda to povračilo ne sme biti večje od pokojninskih prejemkov, ki bi jiih imel, da je bil upokojen na dan prve razsodbe, če tak zvaničnik na dan prve razsodbe še ne bi imel pravice do pokojnine, ne sme biti to povračilo večje od pokojninskih prejemkov, ki bi jih imel, da je bil na dan prve razsodbe uookoien z 10 leti službe.
§ 33.
Zvaničnika, zoper katerega se uvede kazensko postopanje ali je uvedeno disciplinsko postopanje, sme finančna direkcija obenem ali s posebno odločbo odstraniti od službe, če to zahteva vrsta ali teža disciplinskega prestopka.
Če dene redno sodišče zvaničnika v preiskovalni zapor ali če ga postavi zbog zločinstva ali drugega one-čaščujočega dejanja ped obtožbo, odredi starešina pristojnega glavnega oddelka takojšnjo odstranitev od službe.
Razen primera iz prednjega odstavka sme odrediti vsak starešina glavnega oddelka in vsak od njega višji starešina finančne kontrole, ki mu je poverjeno neposredno ali posredno nadzorstvo, kakor tudi vsak starešina nadrejenega oblastva v posebno važnih in nujnih primerih odstranitev od službe, kadarkoli zvaničnik noče izvršiti službene naredbe ali če je službeni prestopek takšen, da bi bilo škodljivo za koristi in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi.
Odstranitev od službe se odreja s pismeno odločbo, ki se vroči odstranjenim.
Kdor je odredil odstranitev, mora o tem takoj obvestiti nadrejenega starešino, tako svojega kakor tudi starešino od dolžnosti odstranjenega zvaničnika.
Zoper odločbo o odstranitvi od službe ima zvaničnik pravico pritožbe po redni poti v 15 dneh od dne vročitve. O pritožbah zoper odločbe, ki jih je izdal starešina glavnega oddelka, odloča pristojna finančna direkcija, v vseh ostalih primerih pa ministrstvo za finance.
Zvaničnik, za katerega se izda odločba o odstranitvi od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve starešine pristojnega oddelka.
§ 34.
Zvaničniku, ki jo odstranjen od službe, se ustavi s prvim mesecem, ki nastopi po dnevu odločbe o odstr»' nitvi, polovica čistih prejemkov (plače in osebne draginj-' ske doklade). Vendar sme dovoliti v izjemnih primerih
in na opravičeno zvaničuikovo prošnjo ministrstvo za finance, da se mu ustavi manjši del prejemkov.
Ce ima kazen rednega sodišča za posledico izgubo službe, odnosno če je zvaničnik disciplinski kaznovan po točkah 4. in 5. § 23., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne.
Če ima kazen rednega sodišča za posledico izgubo službe, odnosno če je zvaničnik disciplinski kaznovan po točkah 1., 2. ali 3. § 23., odloči ministrstvo za finance, ali naj se mu vrnejo in koliko ustavljenih prejemkbv naj se mu vrne; toda ne sme se mu vrniti več ko polovica teh ustavljenih prejemkov.
Če se obsodi zvaničnik z odločbo pristojnega državnega oblastva na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči finančna direkcija na predlog komisije, omenjene v § 25., s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestani služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki, odnosno kateri del mu pripada in ali se mu ta čas šteje v napredovanje in za pokojnino.
Če se zvaničnik z disciplinsko razsodbo oprosti, se nrn vrnejo ustavljeni prejemki v celoti.
§ 35.
Oblastva, ki sodelujejo pri razpravi o vloženih pritožbah, si morajo prizadevati, da se rešujejo predmeti Po teh pritožbah kot nujni.
Če je zvaničnik, ki se pritožuje, začasno odstranjen od službe, se mora poslati pritožba prvemu starešini naj-kesneje v 24 urah od ure, ko je bila pritožba vložena.
Ta starešina mora izdati odločbo o pritožbi najkes-neje v 8 dneh ali jo poslati pristojnemu oblastvu, če za odločbo sam ni pristojen.
Za vse poslovanje v disciplinskem postopanju, kakor za vloge, razsodbe in pritožbe se ne plačujejo takse.
§ 36.
Za uradnike in upokojence finančne kontrole veljajo disciplinski predpisi, kakor za ostale uradnike in upokojence finančne stroke.
Prehodne odredbe.
§ 37.
Sedanji dnevničarji in pripravniki, ki niso dovršili treh let službe pri finančni kontroli, se prevedejo za pripravnike finančne kontrole.
Pripravniki, ki so dovršili tri leta službe pri finančni kontroli in imajo izpit za stalnost, kakor tudi podpre-Rledniki, ki niso dovršili štirih let službe pri finančni kontroli, se prevedejo za pomožne podpregledmike v III. zvaničniški skupini.
Podpregledniki, ki so dovršili štiri leta službe pri finančni kontroli, se prevedejo za podpreglednike v II. zvaničniški skupini.
Pregledniki ostanejo v I. zvaničniški skupini.
Za preglednike s strokovnim uradniškim izpitom ve-tjajo glede prejemanja povečanih prejemkov odredbe § 263., odstavka (1), zakona o uradnikih.
Dosedanji podnadzorniki finančne kontrole v X. položajni skupini, ki opravljajo strojno službo na parnikih 111 motornih ladjah finančne kontrole, se prevedejo za P°niožne strojnike v X. položajni skupini.
Podnadzorniki finančne kontrole v X. položajni skupni se prevedejo za podpoverjenike finančne kontrole v X. položajni skupini.
Dosedanji nadzorniki finančne kontrole v IX. polo. žajni skupini, ki opravljajo strojno službo na parniku finančne kontrole, se prevedejo za strojnike v IX. položajni skupini.
Nadzorniki finančne kontrole v IX. položajni skupini, pomožni poverjeniki finančne kontrole v IX. položajni skupini in uradniški pripravniki, ki so dovršili tri leta službe z opravljenim strokovnim uradniškim izpitom, se prevedejo za poverjenike finančne kontrole v
IX.	položajni skupini.
Dosedanji višji nadzornik finančne kontrole v VIII. položajni skupini na službi pri mehaniško-tehniškd delavnici finančne kontrole se prevede za tehniškega strokovnjaka v VIII. položajni skupini.
Višji nadzorniki finančne kontrole v VIII. položajni skupini in poverjeniki finančne kontrole v VIII. položajni skupini se prevedejo za višje poverjenike finančne kontrole v VIII. položajni skupini.
Poverjeniki finančne kontrole v VII. položajni skupini se prevedejo za podinspektorje finančne kontrole v
VII.	položajni skupini.
Višji poverjeniki finančne kontrole v VI. položajni skupini se prevedejo za inšpektorje finančne kontrole v
VI.	položajni skupini.
Inšpektorji finančne kontrole v V. položajni skupini se prevedejo za višje inšpektorje finančne kontrole v V. položajni skupini.
Prevedbo zvaničnikov finančne kontrole izvrši pristojna finančna direkcija, prevedbo uradnikov pa ministrstvo za finance, in to z dnem, ko stopi ta uredba v moč.
Vsi uslužbenci, ki dobe s prevedbo manjše prejemke, prejemajo razliko za čas, dokler ne dosežejo z napredovanjem višine dosedanjih prejemkov.
Odredbe § 12. o dokladi za ukrcanje uslužbencem pri pomorski finančni kontroli velja od 1. dne prihodnjega meseca, ko stopi uredba v moč.
Dnevničarji finančne kontrole ruske narodnosti ostanejo kot dnevničarji na račun števila pripravnikov finančne kontrole, nagrade pa dobivajo v breme kredita, odobrenega za prejemke zvaničnikov finančne kontrole.
§ 38.
Rodbinska doklada se prizna podpreglednikom in pomožnim podpreglednikom ki se oženijo potem, ko stopi ta uredba v moč, in se izplačujejo od dne 1. aprila 1933. dalje.
§ 39.
Vsa disciplinska kazniva dejanja, storjena pred razglasitvijo te uredbe, o katerih niso izdane razsodbe v prvi stopnji, se razpravljajo in presojajo po odredbah te uredbe. Preiskava se vrši po odredbah pravilnika o finančni kontroli.
§ 40.
Odredbe zakona o organizaciji finančne kontrole*, ki se nanašajo na organizacijo in opravljanje službe finančne kontrole, z izpremembami, odrejenimi z naredbami, ki so se izdale po zakonu o organizaciji finančne uprave**, potem odredbe, ki se nanašajo na nalogo, dolžnosti in pravice uslužbencev finančne kontrole, na preiskavo stanovanja, na stanovanje, na vsa povračila za potovanja, na obračun terjatev z državo, potem odredbe zakona o uradnikih,*** ki se nanašajo na odmor, odsotstvo, bo-
* >Uradni list« št. 348/109 iz 1. 1922.
** >Uradni list« št. 59/16 dz 1. 1929./1930.
♦** >Službeoi list« št. 133/25 iz L 1931.
lezen, ooenjanje, vodite v uslužbenskih listov, premestitev, prestanek službe, pokojnine, kakor tudi vse ostale uredbe teh zakonov, kolikor niso z odredbami te uredbe izpre-menjene in kolikor jim ne nasprotujejo, veljajo še nadalje v celoti za zvanionike finančne kontrole.
Potrebna navodila za izvrševanje odredb te uredbe se izdajo po pristojni poti.
* .	§ 41.
Ta uredba, predpisana na osnovi točke 20. § 62. finančnega zakona za leto 1932./1933., ima moč zakona in dobi obvezno moč od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 10. septembra 1932; št. 76.660/32-111.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Banove uredbe.
717.
II.	No. 23327/6.
Objava.
Občina Ptuj, v srezu ptujskem, bo pobirala v 1. 1932. naslednje davščine:
1. 7% občinsko doklado na vse državne neposredne davke.
2.	Občinske	trošarine	od dne	1.	januarja 1932. dalje:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	25-—,
c)	od	100	1	piva Din	100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—,
e), od šampanjca po Din 20 od litra,
f) od goveda in konja nad 1 letom Din 20'—,
g) od goveda in konja pod 1 letom Din 10-—,
h) od prašiča Din 10-—,
i) od drobnice Din 5'—,
j) od 100 kg mesa vseh vrst Din 20'—.
3. Občinski takse v smislu uredbe o pobiranju občinskih taks v območju bivše mariborske oblasti, »Samouprava« z dne 31. septembra 1929., sklenjene v seji občinskega odbora z dne 14. 11. 1929.
4. Druge davščine:
a)	davščine na hotelska prenočišča, in sicer 30% od eene oddajanih prostorov, po odbitku 25% za tujsko prometno zvezo v Mariboru, odobrene z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921., »Uradni Ust« št. 174/66 ex 1921.;
b) davščine na vozila po Din 100 od enovprežne kočije ter Din 250-— od dvovprežne kočije, od avtomobilov po Din 1000'— do 30 HP ter Din 1500-— nad 30 HP, po naredlbi bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921., »Uradni list« št. 170/66 ex 1921.;
c) 10% gostaščino (najemninski vinar), 4% kanalsko pristojbino in 2% vodarino, skupno 16% čistega najemninskega donosa, ugotovljenega po davčnem obla-stvu, odnosno najemninske vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in drugih neoddanih stanovanj;
č) cestno naklado na brzo in sporovozno blago po naredbi velikega župana mariborske oblasti z dne 10. julija 1924., št. 3030/2, z izpremembo, da se pobira naklada po sledeči tarifi:
I. Za 100 kg Din 5— od vagonskih in kosovskih pošiljk sledečega blaga:
manufakturno blago, tkanine, pletenine, vse vrste svile in sorodno blago, glasbeni in godbeni instrumenti vseh vrst, ure, zlatarske in urarske potrebščine, orožje vseh vrst, avtomobili, motorna kolesa in njih sestavni deli, predmeti mehanike, šivalni in pisalni stroji, otroški vozički, železne blagajne, brušeno in luksuzno steklo, porcelanasti predmeti in izdelki, novo pohištvo, kavčuk, klobučarski izdelki, galanterijsko Iblago vseh vrst, lekarniške in drogerijske potrebščine, toaletna in medicinska mila, južno sadje, čaj, čajno in slično pecivo, aluminijski ir nikljasti izdelki, papir vseh vrst, usnje in izdelki iz usnja, elektromaterial, parketi, mizarski izdelki za nove stavbe, pisarniške potrebščine vseh vrst, barve, laki. firneži, špirit.
II. Za vagonske pošiljke Din 50-— ter za kosovske pošiljke od 100 kg Din 1-—:
jedilno orodje, špecerija, izdelki iz sladkorja, čokolada, kakao, kavni surogatj, škrob ostala špecerijska in kolonialna roba, testenine, semena, sirovo in kuhano maslo, sir, slanina vseh vrst, jajca, kvas, med, jedilna mast, mast za mazanje, vse vrste olja za tehnične namene, karflbid, bencol, sirovo olje, navadno milo, katran, smola vseh vrst, lubje in čreslo, stroji, težki nad 1000 kg, konoplja, lan, predivo, juta, poljedelsko' orodje, mavec, vse v kovinsko in železninarsko stroko spadajoče blago.
III. Za vagonske pošiljke Din 75'— ter za kosovske pošiljke od 100 kg Din 0-75:
umetna gnojila, cement, premog, drva, apno, gramoz, pesek, opeka, kamenje, okrogel les, vse vrste paličnega železa, traverze, črna in pocinkana pločevina, sladkor, soda, petrolej, bencin, zrnje, živina, seno, slama, krompir, sadje ter splošni deželni pridelki, papirnate vreče, pletarski izdelki, stroji za industrijo, obrt, trgovino i'] poljedelstvo ter vsi ostali predmeti, ki niso navddent pod I. in II.
Kialjevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani)
dne 2. novembra 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« j Ljubljani, njen predstavnik; Otmar MichAlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LISI KRAL|EVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga li kosu 89. letnika III. z dne 9. novembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1141—13/32—3.	3492
Objava.
Notar na razpoloženju v Ljubljani G a 11 e Anton pridne poslovati kot no-vopostavljeni notar v Ljubljani 2. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 30. oktobra 1932.
•j«
Preda. 540—13/31—11.	3491
Objava.
Dr. Grobelnik Ludvik prestane poslovati kot notar na razpoloženju v Hibnici in prične poslovati kot novopo-stavljeni notar v Ribnici 6. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. novembra 1932.
*
C IV 954/32—8.	3515
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki:	Špiru Po zna novic u, lastniku
rudnika »Manija < Završje, p. Celje, Tužno radi Din 1069-— k opravilni štev. C IV 954/32 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 28. novembra 1932. ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 38, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke nezna-iio, se postavlja Ivan Hibšer, sodni sluga v p. v Ljubljani, Napoleonov trg 7, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 2. novembra 1932.
C III 1718/32—4.	3507
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Igor Rosina, kot konkurzni upravitelj konkurzne mase Ane Mazurana, žene trgovca, :edaj neznanega bivališča, je vložila proti toženi stranki: Hans Žuber, trgovec Wien Vi., Maria Hilferstrasse št. 95 sedaj neznanega bivališča, radi izročitve premičnin k opr. št. C III-l 1718/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. decembra 1932 ob tričetrt na 12. kro dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravnr dvorana.
Ker je bivališče tožene stru :ke neznano, se postavlja gospod dr. Kukovec Vekoslav, odvetnik v Mariboru, za skrbnika na čin. ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi saina ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. novembra 1932.
T 77/32—4	3494
Amortizacija.
Na prošnjo Gselman Jožefe, om. Vernik, posestnice v Robovi, se uvede postopanje v svrbo amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziv-Ije, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru štev. 17.227/159.877 z vlogo Din 3733'76, glaseča se na ime Gselman Franc."
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 20. oktobra 1932.
»j;
T 65/32—4	.	3495
Amortizacija.
Na prošnjo tvrdke »Kokra« tekstilna d. d. Kranj, podružnica Maribor, Krekova ulica štev. 14., se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru štev. 7450 z vlogo Din 1844-80, glaseča se na ime »Šivilje Kokra«. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 20. oktobra 1932-
H*
T 76/32—4	3496
Amortizacija.
Na prošnjo Seher Terezije v Mariboru, Ruška cesta št. 35, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje. da uvede tekom šestih mesecev svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka preglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru štev. 20.912 z vlogo 2100 Din, glaseča se na ime Seher Tereza.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 20. oktobra 193*
*
E 511/32—22.	3506
Določitev novega dražbenega naroka.
Na dne 4. novembra 1932. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 določena dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Hudinja vi. št. 627 se prekliče in določi nov dražbeni narok na 28. decembra 1932. ob 10. uri , v isti sobi.
V ostalem ostanejo v veljavi določbe dražbenega oklica, objavljenega v 81.
št. »Sl. 1.« z dne 12. oktobra 1932 pod št. 3175.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 31. oktobra 1932.
*
E 1686/32—12.	3501
Določitev novega dražbenega naroka.
Na dne 8. novembra 1932. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 4. določeni dražbeni narok nepremičnin: zemljiška knjiga Brezova Št. 77 se prekliče in se določa nov narok na 28. decembra 1932 ob 11. uri v isti sobi.
V ostalem ostanejo v veljavi določbe dražbenega oklica, objavljenega v 81. št. »Sl. 1.« z dne 12. oktobra 1932 pod št. 3250.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 31. oktobra 1932.
*
E 3483/31—26.	3499
Določitev novega dražbenega naroka.
Na dan 18. novembra 1932 ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 določeni dražbeni narok nepremičnin: zemljiška knjiga Zavrh vi. št. 67 in 68 ter zemljiška knjiga čreškova vi. št. 53 se prekliče in se določi nov dražbeni narok na
28.	decembra 1932 ob enaki (9. uri) v isti sobi.
V ostalem ostanejo v veljavi določbe dražbenega oklica, objavljenega v 83. št. »Sl. 1.« z dne 19. oktobra 1932 pod št. 3249.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 31. oktobra 1932.
3*
E 1136/32—12.	3500
Določitev novega dražbenega naroka.
Na dne 16. novembra 1932 ob 10. uri pri podpisanem sedišču v sobi št. 4 določena dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Teharje vi. št. 121 se prekliče in se določi nov dražbeni narok na 30. decembra 1932 ob 11. uri v isti sobi.
V ostalem ostanejo v veljavi določbe dražbenega oklica, objavljenega v 83. št. »Sl. 1.« z dne 19. oktobra pod št. objave 3262.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 31. oktobra 1932.
*
E 1740/32—18.	3502
Določitev novega dražbenega nareka.
Na dne 18. novembra 1982 ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 določen dražbeni narek glede nepremičnin: zemljiška knjiga Brezova vi. št. 130
se prekliče in določi nov dražbeni narok na
30.	decembra 1932 ob 9. uri
v isti sobi.
V ostalem ostanejo v veljavi določbe prvega družbenega oklica, objavljenega v št. 84. »Sl. l.< z dne 22. oktobra 1932 pod št. objave 3337.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 31. oktobra 1932.
H?
E 619/32—6.	3480
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1932. popoldne ob trinajstih bo na mestu samem v Vel. Slatniku 36 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Potovrh, vi. št. 284 in 437.
Cenilna vrednost: Din 7478'—.
Najmanjši ponudek: Din 4985-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 14. oktobra 1932.
E 940/32—7.	3482
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Gorje, vi. št. 14, 15, 180 In 289, obstoječa iz 8 parcel.
Cenilna vrednost: Din 58.900'50.
Najmanjši ponudek: Din 39.267'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 27. oktobra 1932.
*
E 678/31—14.	3478
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 ponovna dražba nepremičninskih deležev: zemljiška knjiga Kuzma, 1/20 vi. št. 3, 1/4 vi. št. 93, 136 188, 1/8 vi. št. 128, 150, 1/80 vi. št. 101 in 1/2 vi. št. 212.
Cenilna vrednost: Din 18.468-45
Najmanjši ponudek: Din 9234'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
d::c 1. oktobra 1932.
E 311/30—111.	3479
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 zopetna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trebnje, vi. št. 37, in sicer zemljiške parcele št 3805/1 in 3625/1 in 2625/2 gozdovi v k. o. Lukovk, ki so bile prodane one
11.	marca 1932 kot tretja skupina.
Cenilna vrednost: Din °7.237'—.
Najmanjši ponudek: Din 13.619'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 1. novembra 1932.
E V 1035/32—19
*
3513
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga k. o. Podsmreka, vi. št. 235.
Cenilna vrednost: Din 70.184'—.
Najmanjši ponudek: Din 46.789‘34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 24. oktobra 1932.
*
E 410/32—5.
3481
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodi-šču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiške parcele št. 1770 travnik; zemljiška knjiga Cerkovska vas, vi. št. 957.
Cenilna vrednost: Din 20.896-50.
Najmanjši ponudek: Din 13.931.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sedišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni Oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 28. oktobra 1932.
E 338/31 — 13.	3461
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1932. dopoldne ob 10. uri bo na Mihovcu št. 25 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga
Vrhpolje, vi. št. 220, 287, 721, 906, 992, 281.
Ceenilna vrednost: Din 35.412'50.
Najmanjši ponudek: Din 23.608'31.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica.
dne 30. oktobra 1932.
E 413/32—5.	*	3463
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo na mestu samem na Martinjhribu št. 13 dražba nepremičnin: Sip. št. 118/1 hiše št. 13 z malim kozolcem, pare. št. 1298 vrt, 1292, 1094, 1087 in 169 njive, 1084/1, 1071, 1073/1 in 1310/3 pašniki, 1038/103, 1038/104, 1038/105, 1038/117 in 1038/118 pašniki z leseni, 929 travnik, zemljiška knjiga Dol. Logatec, vi. št. 81 in 288.
Cenilna vrednost: Din 62.700'—.
Vrednost pritiklin: Din 800'—.
Najmanjši ponudek: Din 25.800'—.
Pravice, ki b: ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tenom naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k; je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 28. oktobra 1932.
E V 3572/31 — 16.	3514
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1932 dopoldne ob 9-uri bo pri podpisanem sodišču v sol11 št. 16 dražba nepremičnin: zemlj. knji£a k. o. Vel. Lupljenje, vi. št. 286.
Cenilna vrednost: Din 139.822'70.
Najmanjši ponudek: Din 93.082'—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dno 24. oktobra 1932.
E 555/32—16	3503
Dražbeni oklic.
Dne 21. decembra 1932 dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v.??ka št. 4 dražba nepremičnin:	zemlji*
knjiga Dobrna vi. št. 13, zemljiška kuj ga Lemberg vi. št. 118.
Cenilna vrednost: Din 38.501'80.
Vrednost pritikline: Din 515—■_
Najmanjši ponudek: Din 25.670
Pravice, ki bi ne pripuščale ^ja* '* je priglasiti sodišču najpozneje pri dr ’ benem naroku pred začetkom *?r a,ja|j sicer bi se ne mogle več uveljavil
Rlede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 24. oktobra 1932.
Ht
E 1947/32—11	3504
Dražbeni oklic.
Dne 23. decembra 1932. dopoldne ob
11.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Gotovlje vi. št. 97, 582, zemljiška knjiga Ponikva vi. št. 282.
Cenilna vrednost: Din 173.117*80.
Vrednost pritikline: Din 4342'—.
Najmanjši ponudek: Din 118.306’52.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, dne 2. novembra 1932.
*
E 1920/32—9	3505
Dražbeni oklic.
Dne 23. decembra 1932 dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Homec vi. št. 13, 68, zemlj. knjiga Novake vi. št. 118.
Cenilna vrednost: Din 22.955-82.
Vrednost pritikline: po polovici Din 1516—.
Najmanjši ponudek: Din 16.314'54.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, dne 2. novembra 1932.
*
E IX 3613/32—8.	3476
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1932. dopoldne desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bresternica, vi. št. 229.
Cenilna vrednost: Din 129.8CO-—.
Najmanjši ponudek: Din 65.366’33.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, I® priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega fc&dišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 26. oktobra 1932.
E 342/32—8.	3419
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1932. dopoldne ob
10.	uri bo- pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Videm, vi. št. 14.
Cenilna vrednost: Din 3.016.
Najmanjši ponudek: Din 3.016-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vel. Lašče, dne 25. oktobra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisala se je nastopna firma:
1379.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 2. novembra 1932.
Besedilo: Blaž Sodin & drug.
Obratni predmet:	Stavbeno	in	pohi-
štveno strojno mizarstvo.
Družbena oblika: Javna družba od 1. oktobra 1932.
Družabniki: Sodin Blaž, industrialec v Celju, in Mihalič Josip, mizarski mojster v Celju.
Za namestovanje upravičen in firmo podpisuje družabnik Sodin Blaž sam.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 2. novembra 1932.
Firm. 366/32 — Rg A III 157/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
1380.	Sedež podružnice: Maribor.
Sedež glavnega zavoda: Liubljana. Dan vpisa: 27. oktobra 1932. Besedilo: »Salus« d. d.
Izbriše se zaradi izstopa član upravnega sveta Mr. Ph. Mavec Ciril.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1932.
Firm. 944/32. — B II 22.
Vpisi v zadružni register
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1381. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 2. novembra 1932. Besedilo: Ljudska posojilnica v Celju, registrorana zadruga z neomejeno zavezo.
^ Izbriše se iz načelstva umrli član Kmecl Franc in vpiše kot nov član načelstva Peter Jurak, opat v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 2. novembra 1932.
Firm. 370/32 — Zadr. II 11/60.
A
1382. Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 29. oktobra 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ribnici, r. z. z n. z.
Izbrisali so se načelstveni člani: Starc Gašper, Marolt Karl in Lovšin Alojzij; vpisali pa novoizvoljeni člani načelstva: Levstik Franc, posestnik v Goriči vasi št. 40; Bolha Ježe, posestnik v Goriči vasi št. 38 in Klun Silvester, posestnik v Slat ni ku št. 2.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. oktobra 1932.
Firm. 188/32 — Zadr. I. 49/39.
*
1383.	Sedež: Št. Jernej.
Dan vpisa: 29. oktobra 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z n. z.
Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Frančič France, vpisal pa novoizvoljeni Član načelstva Frančič Ignacij, posestnik v Dol. Brezovici Št. 24. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. oktobra 1932.
Firm. 163/32 — Zadr. I 23/39.
Konkurzni razglasi
S 14/32—49.	'	3483
1384.
Sklep.
Konkurzna zadeva Ahčana Rudolfa iz Zagorja.
Prezadolžene« je stavil predlog na sklenitev prisilile poravnave v tem smislu, da plača upnikom III. razreda 20% njih ugotovljenih terjatev v 4 enakih zaporednih tromesečnih obrokih, oočen-ši z dnem 4. februarja 1933. V ločitvene, izločitvene in prvenstvene terjatve ta poravnava no poseza.
Narok za razpravljanje in sklepanje
0 poravnavi se vrši dne 3. decembra 1932 ob pol 10. uri pri tem sodišču v sobi št. ?3.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 2. novembra 1932.
Sa 28/32—12.	3509
1385.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 28/32—9, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžuiee Starovašnik Antonije, trgovke v Vitanju, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
1	■ odd. I., dne 2. novembra 1932.
Sa 27/32—28.	3493
138«.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 27/32—26, s katerim jo bila od sedišča potrjena poravnava dolžnika Strašek Štefana, trgovca s čev-1 ji, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
odd. I., dne 2 novembra 1932.
Sa 24/32—89.	3489
1387.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 24/32—79, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnika: Franc Vehovar, lesna trg. in industrijska družba z o. z. v Celju, re-gistrovana pod firmo C I 85, je pravo-močen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 2. novembra 1932.
*
Sa 37/32—11.	3498
1388. Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Kocbeka Simona, trgovca in posestnika pri sv. Ani na Krembergu, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. novembra 1932.
H5
Sa 20/32—13.	3497
1389.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Pevec Rozalije, trgovke v Ormožu, registro-vane pod firmo R. Pevec, trgovina z mešanim blagom v Ormožu, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. novembra 1932.
Sa 69/32—5.	3511
1390.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Veseličem Ivanom, vinogradnikom in trgovcem v Ormožu, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 22. septembra 1932. pred okrajnim sodiščem v Ormožu sklenjena prisilna poravnava so potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 3. novembra 1932.
S a 32/32—33	3512
1391.	Sklep.
Poravnalna zadeva tvrdke Florjančič in drug iz Šmartna.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne
1.	oktobra 1932 med dolžnikom tvrdko Florjančič in drug in njegovimi upniki, se potrja.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 3722/32.
Razglas
3487
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za prodajo ca 1530 plm" bukovih hlodov in ca 300 prm bukovih drv, izdelanih v lastni režiji na Opatovi gori v področju šumske uprave v Kostanjevici.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 22. novembra 1932. do 11. ure dopoldne pri podpisani direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Pojasnila dajeta omenjena dva urada.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 29. oktobra 1932.
Štev. 5845/32.	3444—3—3
Razpis nabavke.
Ofertna licitacija za nabavo zdravil, obvezil, zdravniškega pribora in lekarniških potrebščin, objavljena v »Službenih novinah« št. 175 z dne 2. avgusta 1932. in izvršena dne 2. septembra 1932., se na odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje 0. br. 18139 z dne 18. oktobra 1932. vnovič razpisuje ter se bo vršila dne 18. novembra 1932. v prostorih lekarne obče državne bolnice.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Razpis nabavke velja za čas od 18. novembra do 31. decembra 1932.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.
Štev. 5943.
*
3443—3—3
Razpis nabavke.
Za nabavo potrebščin v razdobju od
1.	januarja 1933. do 31. marca 1933. se razpisujejo ustne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje
I.	dne 5. decembra 1932. za goveje meso in kruh,
II.	dne (5. decembra 1932. za moko in mlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke,
III. dne 7. decembra 1932. za špecerijo in hišne potrebščine,
IV. dne 9. decembra 1932. zdravila, obvozila in lekarniške potrebščine,
vsakikrat ob 11. uri, in sicer za potrebščine pod I.—III. v pisarni upravnika in za one pod IV. pa v prostorih lekarne.
Pcgoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.
H*
Štev. 10.666/11.	3485
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 14. novembra t. 1. nabavo 400 m3 mehkega jamskega lesa. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. oktobra 1932. sH
Štev. 10.665/11.	3486
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 14. novembra 1932.
nabavo matičnih vijakov, zakovic, žični-kov, »U«-železa in drugega materiala. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. oktobra 1932.
Razne objave
3517
Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine. Vabilo * na 63. redno glavno skupščino delničarjev,
ki bo v petek, dne 25. novembra 1932.
s pričetkom ob 17-30 uri, v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo za leto 1931/32.
2. Poročilo pregledniškega odbora hi sklepanje po njegovem predlogu razrešnici, ki naj se izreče upravnemu svetu.
3. Sklepanje o računskem zaključku i® o uporabi čistega dobička.
4. Volitev pregledniškega odbora.
5. Volitev članov upravnega sveta. Gospodje delničarji se naprošajo, da
polože svoje delnice najkesneje do 13-novembra 1932. v polog pri Kranjski i®; dustrijski družbi na Jesenicah ali Prl Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavsk' banki v Beogradu, ter da si istotam da d® izročiti svoje izkaznice.
Upravni svet.
*	3477
Redni letni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško
za leto 1932. se bo vršil v sredo, du°
14.	decembra 1932. ob 10. uri v hotelu »Savinja« v Laškem.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora,
2. poročilo nadzornega odbora,
3. slučajnosti.
Pravico do udeležbe na občnem zboru ima vsak delničar; na vsakih 10 delnic odpade en glas. Delničarji, ki it®®" jo manjše število delnic, imajo p>'®v,.c do skupnega pooblaščenca, ki jih zastopal.
V Laškem, 4. novembra 1932. Gostilničarska pivovarna d. d. Lask°-Ciril Majcen 1. r. Ognjeslav Trop L
*	3508
Preklic.
• i z*
Podpisani sem izgubil odpustnic0« dano 1. 1921. od upraviteljstva dr/a^r, osnovne šote na Ščavnici srez L ju ton > ter jo smatram za neveljavno.
Mele, 26. oktobra 1932.
Eilec Jožef, šofer s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Drednlk: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michdlek v Ljubljani