Političen list za slovenski
9* rvM prejensi Ttljt: Za oelo leto predplačan 1& gld., u pol leta 8 rld., la Setrt let«
4 rld., za en mesec 1 rld. 40 kr. V a<(Bilnistr»ei]l prejeman Telji: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta • rlA.) »» en mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. ve« na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nartšnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr ie se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjia
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^',6. uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek 27. februvarija 1890.
Letiiilc
"V^abilo na iiai^očbo.
S 1. marcem prične se nova naročba na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
D^^ Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopoSljejo naročnine, 86 ne ozira.
Volitve iia \'eiiišiieiii.
Izid zadnjih volitev v nemški državni zbor iz-nenadil je marsikoga in gotovo tudi kneza Bismarcka samega. Položaj v nemški državi se je popolnoma predrugačil; prejšnja večina je razbita in valovi političnega gibanja bodo zanesli le ostanke v državno zbornico. Odločevali bodo sedaj ljudje, katere je doslej vladna stranka imenovala .sovražnike državi". Ker so v Beroiinu že davno pred volitvami slutili nekaj tacega, pomagati so si hoteli s cesarjevo osebo. Pri vsaki uradni priliki polagali so cesarju na jezik besede, ki uaj bi izražale njegove želje z ozirom na volitve. .Jaz poznam le dve stranki, jedno, ki je zd-me, in drugo, ki je proti meni". Listi so potem pošteno skrbeli, da so občinstvu raztolmačili te besede. Dne 20. t. m. pa so volitve pokazale popoln nevspeh vladne politike in njenih pripomočkov.
Kolikor so znane izvolitve, smemo reči, da je katoliški centrum sijajno zmagal. Zgubil je sicer nekaj starih okrajev, toda pridobil si je nekaj novih. Pokazal je, da je nepremagljiv stolp, kakor ga je nekdaj dobro označil njegov slavljeni vodja Windhorst.
Največje vspehe pa so dosegli socijalni demo-kratje. V prejšnjem državnem zboru so imeli 11 glasov, sedaj jih utegnejo imeti do 40. Kartelne stranke
so pred volitvami izdale bojno geslo: .Proti socijalni demokraciji", in sedaj je ravno ta pokazala svojo moč. Knezu Bismarcku se je izpolnila želja, katero je izrazil v samozavesti pričetkom prejšnjega državnega zbora, da bi rad videl v zbornici tri dva-najstine socijalnih demokratov.	j
Tudi prostomišljaki bodo prišli v večjem številu v zbornico. Ti so pristaši manšesterske stranke, ki je najbolj všeč židovskim liberalcem. .N. Fr. Pr." , že poje slavospev tej stranki, ki bode po njenem prerokovanji zajezila socijaluo demokracijo. Tu ima pravo knez Bismarck, ki je pri neki priliki imenoval prostomišljake .seme socijalne demokracije". Ko bode dozorel sad, želi ga bodo socijalni demokratje.
Veliko okrajev so zgubili konservativci v boji z demokrati in prostomišljaki. Sramotno pa so propali narodni liberalci, kar jim privoščijo vse stranke. Imeli so v državnem zboru 96 sedežev, a doslej so si jih priborili le 16. Stranka je takorekoč uničena, cel6 iz njenih trdnjav, Hanoveranskega in Baden- , skega, so jo pregnali. Ge!6 njena voditelja Bennig- j sen in M;quel sta v najhujši stiski; jeden je v ožji | volitvi, drugi je zmagal z 18 glasovi večine. Ponosna njena glasila so pobita ter iščejo za ožje volitve pomoči pri drugih strankah proti demokratom.
.\ovi liazeiislii zalioii.
o tem važnem vprašanji je nedavno pisal .Vaterland", po katerem posnamemo bistvene stvari.
Sedaj v Avstriji veljavni kazenski zakon je po večini še iz onega časa, ko so sklepali postave, ki so po jasnosti pojmov, ljudskem duhu in razumljivosti vzor sedanjemu času. V tem se odlikuje tudi sedanji kazenski zakon, in v tem tiči bržčas vzrok, da židovsko-liberalna stranka tako odločno zahteva premembo njegovo.
Kaže se, da bodo dosegli svoj namen. Namesto da bi previdno dopolnili zakon, kakor zahtevajo časovne razmere, hočejo skovati popolnoma nov zakon. S tem pa utegnejo uničiti zgodovinsko podlago nazorom prebivalstva, pospešiti prestopke po-
stave iz nevednosti ter izpodkopati pravni čut v narodu.
Mogli bi se sprijazniti z novim kazenskim zakonom, ki bi bil osnovan, kakor leta 1852, na podlagi stare postave in bi obdržal določbe, v katere se je narod vživel, ter le to dostavil, kar zahtevajo nove razmere. Tega pa ne moremo trditi o novem zakonu. V mnogih stvareh je v nasprotji s sedaj veljavnim, ne da bi določal kaj boljšega. Koncem minolega in začetkom sedanjega stoletja ja Avstrija drugim državam v tem oziru kazala pot, sedaj pa jako nerodno prepisujemo nemške postavej
Žid in liberalec Glaser je bil, ki je prvi hotel sloveti z novim načrtom kazenskega zakona. Odkritosrčno rečeno, poiskali so ta Glaserjev načrt, ki ja le plagiat nemškega kazenskega zakona, očistili ga prahu in dodali mu nekaj nebistvenih dostavkoT .ut aliquid fecisse videatur".
Nemški zakon, Glaserjeva kopija in sedanji prepis imajo tolike napake, da bi bila nesreča, ko bi ta načrt postal postava. Pred vsem je napačen sistem kaznovanja, ker daje nekake predpravice bogatejšim krogom in more omajati čut enakosti pred postavo. To je prevelika mera denarnih kaznij ia kombinacija zapornih in denarnih kaznij. Revež more po tem priti do prepričanja, koliko boljše sa godi bogatinu, ki se odkupi z denarjem, ako ga ja slaba volja zapeljala do slabega dejanja, kakor pa revežu, ki je morda le v sili in revščini storil kaz-njivo dejanje.
Tak način kažnjevanja je naravnost nenravea in more le razdraženost provzročevati ter marsikaterega dobrega človeka vreči v roke anarhistom.
Dalje je pretirano načelo o pravočasni povrnitvi škode. Ce torej goljuf desetkrat goljufa, in ga še le jednajstič zalote, ničesa druzega ne zgubi, kakor da mora povrniti krivično blago.
Tako bi mogli navesti še več napak nove postave; n. pr. je v sedanjem politično in socijaluo razburjenem času jako nevarno, da imajo po tem načrtu sodniki toliko prostosti glede na način ia mero kazni. JaKo značilno je tudi, kako se obsojajo
LISTEK.
Izpovedanja bivžega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Vesela dogodba je pa tista, katere junak je bil Spuller, Gambettin zvesti prijatelj. Dne 5. februvarija dobi Gent to-le brzojavno pisanje (prepisal sem si je tako, da nisem premenil niti vejice):
.Bordeaux, 5. februvarija 1871, 5. ura zvečer, št. 7842.
Spuller Gentu, prefektu, v Marseille-u.
Berem v Vašem brzojavnem pismu od včeraj zvečer (poslali ste je našemu ministru), to-le preprosto in kratko črtico: .Citojen, je vous recom-mande Spuller" (državljan, priporočam Vam Spul-lerja), in nič več.
Ali hoče to reči, da bi Vi z veseljem pozdravili mojo izvolitev v Marseille-u?
Vzrok imam to misliti in hočem Vam, dragi prijatelj, s tem izreči svojo globoko hvaležnost, ki jo imam do Vas zaradi tega cenjenega spričevala.
Plačan bi bil bolj, kakor zaslužim, če bi bil v plačilo uslug, ki sem jih mogel skazati Franciji in jepubliki s tem, da sem podpiral (iambetto od 4.
septembra nadalje, izvoljen z& poslanca velikega in republikanskega mesta, kakor je Marseille.
Ne upam pričakovati toliko dobrohotnosti; pa Vam, ki ste imeli misel take izvolitve za-m4, morem povedati na skrivaj kot prijatelju, da vse moje življenje bi ne izpraznilo hvaležnosti, in da mi je taka čast izkazana, mislil bi, da ne morem drugače Marseille-u vrniti, nego da posvetim veliki in bogati prihodnjosti tega mesta, živahni in razumni demokraciji, ki prebiva v teh zidovih, ves svoj razum z brezmejno udanostjo iu ueomahljivo hvaležnostjo.
Pišite mi, prosim Vas; lahko Vam bo umeti, kako od včeraj vse vre po meni. E. Spuller."
Vidi se, da je brzojavka bila na državne troške; prijatelj Spuller ni bil skop z besedami,, bil je celo razsipen. Pa tukaj ne gre za to. Ko so prejeli na marseillski prefekturi tu čudno brzojavnico, za-grmel je grozen smeh iz ust Genta, Fouquiera in drugih.
Nikdar ni kdo brzojavil Gambetti prošnje, naj priporoči Spullerja; nikomur se ni sanjalo o Spul-lerjevi kandidaturi v ronskih ustjih.
To-le se je zgodilo: Gambetta je naznanil težave, ki mu jih dela Jules Simon; zatrdil je svojemu prijatelju, da bo odstopil, ker ga zavirajo nje-
govi sovladajoči drugovi. In Gent odgovori v zlogu tovariša Gambetti: .Vous etes malade, je vous re-command^ ii Spuller (Vi ste bolni, priporočam Vas Spullerju).
Brzojavni uradnik je pozabil besedo .a". Odtod je nastalo napačno sporazumljenje, ki je provzročilo nevtemeljeno veselje ministrovemu drugu.
Ko je nehala krohotati Gentova okolica, pošljejo Spullerju, da bi ohladili njegovo vročo kri, to-le brzojavko:
.Marseille, 5. februvarija 1871, 8. ura 25 min. zvečer.
Prefekt Spullerju, Bordeaui (zaupno).
Pisal sem Gambetti: .Vi ste bolan, priporočam Vas Spullerju". Zakaj mi niste prej pisali? V sedanjem položaju, kakor so duhovi strankarski in domišljavi, bi bilo težko, pa nemogoče menda ne. Ne morem si odpustiti, da nisem na to mislil.
A. Gent."
Akoravno je prišla volilcem nepričakovano hitro volitev, dasi so grozno pritiskale oblasti, in si ja prefektura vse prizadela in nepostavno ravnala, vendar vspeh splošnjega glasovanja v ronskih ustjih ni bil tak, kakor ga je pričakoval Gent. Marseillci so si izbrali poslance najrazličnejših barv.
k&ZDjiva dejanja proti časti. Dokazovanje je tako, da je skoraj nemogoče ustavljati se oderuhom m dragoletnikom; iu ko bi tak krvoses hotel zadušiti več družin, morale bi molčati iu trpeti, ko bi morda državni pravdnik ne zasledil kaznjivega dejanja. Celo poštenim časnikom jemlje novi zakon vsako obrambo, ker ne bi več porotniki sodili v prestopkih proti časti. Tega seveda židovski liberalci ne potrebujejo, ker je njihovo najboljše sredstvo podlost in laž. Ves postavni načrt je torej le j.maga kapitalizma, in konservativna večina naj oživi ta ne-stvor? Upamo, da bodo vsaj nekateri govorili resnico o tem načrtu.
„Der Draiig' iiacli Osteii^'.
Večkrat smo že imeli priliko opozarjati čitatelje na veliko pogoltnost Nemcev za tujimi zemljami in na njihovo težnjo in hegemonijo v Evropi. Že baron K. Fr. Knesebeck, pruski maršal in diplomat (t 1848) je razvil v svojem pismu dn6 28. septembra 1.1814 na barona Steina program, ki ga ima Pruska iz-'vesti, a osnova mu je sledeča: Pruska se ima od ruskega vpliva osloboditi, razviti svoje vojaške sile in k sebi potegniti Avstrijo. Združeni državi Prusija in Avstrija imate se preustrojiti na vojaški podlagi ter pripraviti se za veliko vojsko. Avstrija, Pruska 'in Nemška stopijo v zvezo z Angleško ter imajo zabraniti zvezo med Rusijo in Francijo. Vojska z Rusijo je neizogibna, zatorej se imajo omenjene 'države zavzeti, da debodo v svojo zvezo tudi Turčijo iu Perzijo. Dokler te dve državi ne pristopite k 'zvezi, ne sme se začeti vojska z Rusijo. Svrha vojske 'pa je ta, da se Rusiji odvzamejo zapadne pokrajine ter tako odbije od Baltiškega in Črnega morja.
Takšen je Knesebeckov program od 1. 1814. Knez Bismarck sledi v bistnosti le-ta politični program, kar dokazuje deloma tudi potovanje cesarja Viljema II. v Carjigrad. Od 1. 1814. je v Berolinu tok narasel; že 1. 1854 je nagovarjal pruski poslanec v Londonu, Bunsen, kralja Friderika Viljema na vojsko proti Rusiji ter mu svetoval, Rusiji odvzeti Finlandijo in ^baltiške pokrajine, vzpostaviti Poljsko pod sasko dinastijo, odtrgati južno Rusijo, Besarabijo in Krim.
Dandanes dobro poznati filozof „des Unbe-vvussten" profesor E. Hartmann, gre pa še dlje. V knjigi „Zweijahrzehnte deutscher Politik. Leipzig 1889." trudi se v svojih „Weltanschauungen'' Nemcem dokazati, da naloga Rusije, kot naslednice tatarske .„zlate orde", ni v Evropi nego v Aziji; zatorej svetuje Rusiji, da naj pusti balkanski poluotok, ki spada v kulturno sfero Germanije. Balkanski poluotok naj se predd Avstriji; a ruske zapadne poi:rajine naj se razdele med Nemčijo in Avstrijo, posebno Poljska .v mejah od 1. 1795, Besarabija naj se pridruži Ru-muniji, Finlandija Švedskej. Od baltiških pokrajin ob enem z gubernijama kovensko in vilansko, a tako tudi iz vseh gubernij v področju Dnjepra, naj se ^utemeljijo posebne države, katerim prvim bo samostalnost zagotavljala Nemčija, drugim pa Avstrija.
Tok, kakor vidite, ne malen. Ali to še ni dosti. Avitro-Ogersko treba ponemčiti, varovati in braniti njen nemški značaj; od tukaj širiti nemško kulturo T Bosno in Ercegovine in ostale zemlje balkanskega
poluotoka, zavladati v Cirjigradu z uplivom nemškim, odkoder se bode potem širil v malo Azijo in Sirijo. V enem kraju naj dela Nemška neposredno sama, v drugem pa posredovanjem Avstrije. Tako se ima ves vzhod pripraviti za veliko Germanijo.
Tako pišejo ne samo publicisti nemški, nego tudi prvi njihovi »filozofi''. Le-ta .furor teutonicus" se širi v visokih in nizkih slojih prebivalstva, da velika germanska misel postane občna svojina vseh Nemcev. Kako deloma to svojo idejo tudi stvarno izvajajo, razjasnili bodemo v enem bodočem članku.
Hus v svojem iu sedanjem času.
XIV.
Kralj Sigismund je sprejel Husa v svojo oblast in ga izročil svojemu višjemu dvorniku palatinskemu grofu Ludoviku, uaj ž njim ravna po postavah. Postave pa so takrat po državnem prdvu tirjale, da se nepoboljšljivi krivoverci sežgo. Dvorno sodišče je to sklenilo in Husa oddalo mestnemu poglavarju kost-niškemu, naj izvrši smrtno kazen nad Husom. Zdaj pošljejo Husu še izpovednika, ki pa ni mogel nič opraviti, ker odveza bi bila le tedaj vredna, ko bi Hus vse veroval, kar cerkev zapoveduje verovati, iu vse zavrgel, kar certtev prepoveduje. Hus tega ni hotel izreči, ampak je le trdil, da nima nobenega smrtnega greha, da mu tudi odveze ni treba. Potem je mestni glavar dal napraviti ogenj na trgu, kjer so najprej sežgali Husove spise. Zdaj so postavili Husa na gromado in ga prav do vrata zadelali s slamo in smolo. V tem trenotku pride dvorni maršal Pappenheim ter mu ponudi v kraljevem imenu prostost, če prekl če. Hus odgovori, da je nedolžen, učil resnico in zato rad umrje. Maršal se vrne in palatinski grof dd znamenje, naj prižgo. V nekoliko minutah je Hus v dimu in plamenu izdihnil; ostanke in pepel so stresli v Reno.
Ko smo podali zgodovinsko podlago, kar se dd v časniku natanko in resnično, je treba še rešiti nekoliko vprašanj, ki utegnejo Husa in celo gibanje bolje označiti.
Hus je bil krivoverec, to je dognano. Herezija pa je dvojna: materijalna in fermalna. Prva je tedaj, kadar pride kristijan v zmote zopef vero, pa si ne more in ne zna pomagati do resnice. Tak človek ni hudobnež, temveč pomilovanja vreden. Herezija je formalna, če kristijan ve, da se drži zmote zoper vero, ter bi to zmoto lahko popravil, ko bi le hotel, pa iz katerega-koli nagiba že zmote noče preklicati in popraviti. Tak človek je hudoben grešnik in zasluži obsodbo in kazen.
Kaj je bil torej Hus, materijalen aH formalen krivoverec? Eni trdijo prvo, drugi pa zadnje. Prvo misel nekako tako-le podpirajo: Stvari, o katerih sta Wiklif in Hus krivo učila, so izmed tistih, ki niso lahko umeti, torej je mogoče za manj učene ljudi, da ne morejo priti do spoznanja. Seveda ima dober kristijan lahek po-moček: neiimotljiv uk sv. cerkve, a učenjaki — in med te se je štel Hus — vendar povsod iščejo za-
dostnih dokazov, in alto jih ne najdejo, upirajo ss veri. Tukaj ni prostora za to, da bi razkazovali, zakij skrivnostij ni mogoče naravnost razumeti, zakaj pa je celo razodenje zadosti potrjeno z zunanjo, silno dokazovaluo razvidnostjo. Suratka: kdor hoče in išče, ta najde za vse dokazov.
Husa niso mogli prepričati dokazi, ko so mu jih nasproti stavili že v Pragi in dalje na zboru. Zakaj ne?
Hus ni bil poseben talent. Husova stroka ni bila bogoslovna, on je bil magister prostih ved in se je pečal z bogoslovjem le memogrede. Hus svetega pisma iu cerkvenih očetov ni preiskaval v originalu, njegovo znanje je izviralo iz Wiklifovih spisov. Wiklif je sicer obilno rabil sv. pismo, pa ga je zavijal po svoje, in Hus je zašel v te nazore, v to dokazovanje in sklepanje, in v času 20 let se je popolno spojilo ž njegovim mišljenjem, tako da mu drugi dokazi skozi te zastarele nazore niso več prišli do živega.
Nadalje Hus nikakor ni hotel priznati, da je v nasprotju s pravo vero in cerkvijo. Upal in nadejal se je, da bo na cerkvenem zboru razvijal svoje ideje in da ga bodo vsi strmeč poslušali in občudovali. Res je imel seboj tri lepe govore v tem smislu, katerih pa ni mogel porabiti.
Iz teh in tacih razlogov sklepajo nekateri, da je bil Hus heretik materijalen. Drugi pa, in teh je velika večina, menijo, da je Husa prevzetna trdo-vratnost pripeljala v pogubo in ti se opirajo na take razloge.
Hus je bil že od rojstva sera svojeglav in se ni dal odvrniti od svojih mnenj z nikakimi dokazi. Tacega ga najdemo povsod. Hus je v nasprotju z univerzo, pa ne odjenja, in to se je ponavljalo večkrat. Hus je večkrat v nasprotju s svojim škofom — pa ne odjenja. Hus pride v nasprotje s kraljem, pa ostane pri svojem, v nasprotju proti papežu in cerkvenemu zboru, ostane pri svoji misli, kakor bi bil nezmotljiv in sama čista vednost.
Doma na Češkem se mu je res skoraj vselej obneslo, da je prodrl in zmagal s svojim nazorom, ker so mu bile okoliščine silno ugodne in jih je znal previdno izrabljati, na cerkvenem zboru pa so bile razmere čisto drugačne in ni mogel rabiti enega zoper drugega, zato je omagal, a vdati se ni hotel in ne priznati svojih zmot, katere so mu kazali učenjaki, ki so vsaj toliko in še mnogo več znali, kakor Hus.
Ako torej vidimo Husa v nasprotju z 60 učenjaki, magistri, doktorji z vseh univerz in raznih narodov, moramo pač reči: Hus je veliko držal nd-se in na svojo učenost. Zato je verjetno, da ga je bolj prevzetna samosvest kot utemeljena učenost zadrževala, da ni spoznal in preklical zmot. Ako pa je to, potem je bil Hus formalen heretik, spride-nega in prevzetnega mišljenja, torej v zadolženi pregrešni zmoti.
Ljudje ne smemo soditi nobenega; sv. Frančišek Salez si še ni upal o Lutru izreči, da je pogubljen, toliko manj smemo to trditi o Husovi osebi ; o spisih in delih in naukih njegovih je pa sodba prosta in to smo povedali in utemeljali.
In Gent, ta je bil voljen v Vauclusi. Kot poslanec je odložil čast prefekta, in na njegovo mesto pride admiral Cosnier. Novi marseillski prefekt je obdržal Henrika Fouquiera kot generalnega tajnika.
<	Zdaj smo v ddbi, ki je bila najnemirnejša za časa komune.
V provinciji so začeli dremati ultraradikalci; '18. marec jih je vzdramil. Marseillci ne smejo biti zadnji, ki bi izlezli iz otrplosti.
.Pariz ima prekucijsko komuno," — govorilo se je, — „zakaj bi je tudi Marseille ne imel." J Prefektura je ponudila, seveda tega ni hotela, nepotrpežljivim zaželjeno priložnost. Cosnier, Fou-.quier, župan Bory, vse močne glave zmerne repu-.blikanske stranke so se posvetovale: kaj bi bilo storiti v teh posebno težavnih okoliščinah?
Sklenih so, naj se skličejo vsi bataljoni narodne
<	garde 23. marca in naj pod vodstvom nekega pol-I kovnika po imenu Jean-Jean prehodijo mesto s kri--kom: »Živio Versailles!"
i Ta misel se je zdela čudovita tistim spretnim, i ki 80 jo imeli. Fouquier, kakor marseillec, rekel je, da nihče ne poznd tako čutil svojih rojakov, kakor on; in polkovnik Jean-Jean je bil gotov svojih ba-
taljonov. .Versailles!" bodo klicali prebivalci zoper Pariz kar enoglasno.
Narodne garde so bile torej na povelje sklicane, kakor je bilo prav, in so se zjedinile in prehodile za ta uradni sprehod določeno pot. Samo jedna številka vsporeda je bila izvršena narobe. Vsi bataljoni razven dveh so kričali: .Živel Pariz!" in mala svečanost je imela sklep, kakoršnega niso pre-videli Cosnier, Fouquier, Bory in Jean-Jean; na koncu sprehoda so se izjavljalci z naskokom polastili prefekture.
Nemirni del prebivalstva se je pridružil, kar se tako vi, narodnim gardam in se je vdeležil njih protiizjave. Stari meščani tudi niso premišljali, na to stran pristopiti. In mi, mladi narod mestne legije, smo bili tudi zraven. '
S kakšnim veseljem smo se polastili prefekturne palače! ... To je bil naval, ki se mu ni moglo ustaviti.
Generalni tajnik Fouquier med drugimi, ki niso pričakovali takih dogodkov, revež, ta jo je naletel. On je bil po padcu Esquiro8a med najodločnejšimi strankarji, ki so tirjali, da se imata zatreti meščanska garda in mlada mestna legija. Tudi ga niso ne meščani, ne legijonarjl posebno v srcu nosili.
Vendar jaz nisem bil med onimi, ki so z nesrečnim Fouquierom tako poniževalno ravnali, in o čemur je ves Marseille govoril s zasmehovanjem; tisti čas sva jaz in moj solegijonar in prijatelj De-veze priprav^ala rudeč prapor, ki smo ga hoteli obesiti pri velikih vhodnih vratih.
Nekateri meščani torej, srditi na glavnega tajnika, so ga preganjali in kričali: .V stranišče! V stranišče!" In nesrečnež je bil zgrabljen in prekucnen v jamo prafekturnih stranišč, iz katere se je le po največjih naporih izkopal. Ta dogodba, ki je bil smešni pripetljej vstaje, zapustila je v žrtvi razdraženost in nevoljo, da sem moral jaz, če tudi nedolžen, pogostokrat čutiti nasledke. Henrik Fouquier ni nikdar odpustil takega osramočenja onim, katere je sumničil, da so mu je prizadeli. Meščani z nekaterimi mladeniči mestne legije so mu napravili neprijetni prekuc. Ker sem bil legijonar, me je to izročilo njegovi mržnji; in od takrat ni nikdar zamudil maščevalni raztajnik Gentov priložnosti v vseh časnikih, ki so priobčevali i^egovo prozo, streljati na-m^ s svojimi zlovoljnimi in togotnimi kritikami.
Vendar ponavljam, da nevolja Henrika Fou-quiera, kar mene zadeva, ni zadela pravega pota.
Politični pregled.
v Ljubljani, 27. februarija.
lVotrani|e deiel«.
Goapodaka »hornica. Za posvetovanje šolskega odseka gospodske zbornice se je več škofov ^pripeljalo na Dunaj. — Juridični odsek gospodske zbornice je sklenil nasvetovati, naj se v postavnem načrtu glede na olajšanje legalizacij preide na "dnevni red.
* Volitev na Moravskem. Dn^ 25. t. m. 80 volila mesta Svitava itd. na mesto umršega dr. Venclička poslanca v državni zbor. Pri prvi volitvi je dobil cd 2279 glasov profesor Makovsk^ 920, dr. Kaniak 838, dr. Klimeš 510 glasov. Pri ožji volitvi pa je dobil dr. Kaniak 1151, profesor Makov8ky 931 glasov.
Ogerska. V zadnji seji državnega zbora so se zopet ponavljali nemiri. Govoril je med drugimi poljedelski minister grof Szaparj, katerega imenujejo naslednika Tiszi, ter zagovarjal proračun. Zmerni opozicijonalec Abrdnji je napadal Tiszo ter mu očital, da ima debelo kožo. Na te besede je nastal velik krik v zbornici. Predsednik je svaril govornika ter mu odvzel besedo.
Tnai^e driare.
Nemčija. .Post" poroča izid volitev v vseh 397 volilniti okrajih. Voljenih je 252 poslancev; v 145 volilnih okrajih bodo ožje volitve. Voljenih je bilo: 16 pristašev vladne stranke, 52 nemških konservativcev, 16 narodnih liberalcev, 91 članov centruma, 22 nemških prostomišljakov, 2 demokrata, 14 Alzačanov, 14 Poljakov, 1 Danec, 21 socijalnih demokratov, 1 antisemit in 1 divjak. Zanimive so sedaj še ožje volitve, katere ne bodo 28. t. m., marveč 1. dan marca. Gled^ na ožje volitve v imenu centruma poroča .Germania": Podpiramo Poljake, .nemške Hanoverance, poštene konservativce in le-vične liberalce povsod proti kartelu, a odtezamo svojo pomoč, kjer se naša najhujša nasprotnika kartel in socijalna demokracija bojujeta pri ožjih volitvah. — Iz Berolina se poroča o izidu 9 ostalih volitev; izvoljeni so: 1 koii^ervativec, 1 narodni liberalec, 1 Alzačan in 1 anli-emit. Potreba je še 5 ožjih volitev; teh se vdeležu ejo: 4 narodni liberalci, 1 prostomišljak, 3 socijaiisti, 1 divjak, 1 ud' iz centruma. — Kakor .Germania" poroča, izrazil se je sv. Oče Leon XIII. pohvalno o postopanji centruma.
Francija. Predsednik Carnot je propal v ministerskem svetu s svojim predlogom za pomiloščenje princa Orleanskega, katerega so sedaj odvedli v kaznilnico. Gotovo je vsekako, da zameta večina ministrov iz važnih razlogov predlog, držati princa v zaporu, kajti uvideti so morali, da niso oni gospodje v svoji hiši ter da imajo v vsaki važnejši zadevi ra-dikalci zadnjo besedo. Badikalci hočejo imeti prvo besedo pri aferi princa Orleanskega, da pobijejo oportunizem, hoteč nakloniti pomiloščenje, katero se ':te imelo dati princa, tudi delavcem, ki so bili radi političnih ali drugih zločinov obsojeni. Vlada pa se ni mogla zameriti oportunistom ter si nakopati nezaupanje. Vladi ni ostajalo drugega, nego da odloži svoj sklep gled^ na princa, vsled česar je moral iti mladi vojvoda Filip Orleanski v zapor. Vsled prinčeve afere se utegnejo vsak čas spreti oportu-nisti in radikalci. — Iz Marseilla se poroča, da je 600 zidarjev ugovarjalo, da bi novo poštno poslopje zidali laški delavci. Ravnatelj, kateremu so protest poročili, obljubil je, da hoče to preudariti in opominjal je domače delavce, naj se pomirijo z laškimi delavci, da ne pride do mejnarodnega prepira.
ker jaz nisem bil med onimi, ki so ga skopali; še le drugi dan sem izvedel po javnem potu zgodovino tega nepriličnega maščevanja svojih legijskih tovarišev.
Dnd 24. se je ustanovila prekucijska komuna, ^a čelu jej je bil Gaston Cremieux, mladi predsednik nekdanjega zoperplebiscitnega odbora. Drugi -udje so bili povzeti izmed okrajnega svetovalstva in najbolj prenapetih klubovih govornikov, i Redna vojna ni pripoznala te komune, ki je vso oblast na-s4 potegnila, in je odrinila iz Marseille. Mestno svetovalstvo, sestavljeno iz zmernih republikancev, ni dalo več znamenja življenja, in župan je prvi pobegnil. Prefekt Cosnier pa je bil vjet v pre-fekturi kot zastavljenec vstajnikov. In Henri Fou-quier, ki mu ni bila skrb za novo kopanje, odtegnil Be je previdno v varen kraj.
Jednajst dnij je bilo mesto v najpopolnejšem brezvladju. Načelniki v naglici sestavljene vlade niso bili kos svojemu stališču. Nihče mojih rojakov me ne bo postavil na laž, če rečem, da marseillska komuna je bila čudno smešna. Med načelniki je bil jeden vlasuljar in jeden čevljar; da bi utrdili mednarodno načelo, postavili so med vladajoče tudi jednega zamorca. Za vrhovnega generala vstajnih moČij 80 imenovali nekega limonadarja. (Dtlja ilidi.)
Rusija. V ruskih krogih se mnogo govori o premetnbi v naučnem ministerstvu. Širi se namreč agitacija proti starim klasičnim jezikom na gimnazijah, toda sedanji naučni minister Deljanov ni za premembe. Vsled tega govorš že o njegovem nasledniku, kateri bi bil dosedanji njegov pomočnik v ministerstvu, knez Volkonski. To bi bilo sicer mogoče, toda soproga njegova je nedavno prestopila k rimsko-katoliški cerkvi, in ta dogodek utegne biti nepremagljiva ovira.
Italija. Zloglasni Imbriani je interpeloval Crispija v zbornici radi obnašanja Menelika v Afriki proti Italiji. — „Agenzia Štefani" poroča to-le: .Poročilo neapolitanskega lista, da se je obrnil Menelik s protestom do drugih držav proti Italiji, ni resnično. Poročilo je bilo skoro gotovo to, da je naznanil Menelik nastop svojega vladanja naravnost državam, ker ni imel onda nobenega pravega italijanskega zastopnika na svoji strani. Italijanska vlada je poročila z ozirom na ondašnje razmere Meneliku, da se smejo v prihodnje taka poročila izvrševati le s posredovanjem Italije". — Po zadnjih poročilih so italijanske čete prekoračile že nevarne kraje in se snidejo z Menelikom v teku štirih ali petih dnij. Menelik je bil onda, ko se to poroča, v Makalu.
Švica. Zvezni svet je opustil misel, sklicati konferenco o delavskem vprašanji z ozirom na vabilo Nemčije, ki pripravlja tak shod. Dve konferenci ne bi bili umestni, in zveznemu svetu je le na tem ležeče, da se sploh reši vprašanje. Dalje so tudi že mnoge države obljubile Nemčiji, da pošljejo svoje zastopnike.
Belgija. Belgijska vlada je izjavila, da se hoče vdeležiti konference o delavskem vprašanji. Ko bi se jej bil poslal program konference, bila bi si gotovo pridržala besedo za nekatere podrobnostij vprašanj.
Turčija. .Pol. Corr." poroča iz Skadra v Albaniji, da so odpustili v preteklem meseci okolu 2000 mož rezervnih čet, ki so bili več let pod orožjem. Te so takoj nadomestili z 2500 novinci, ki so iih nabrali v Mali Aziji. Mnogo novincev je zbolelo kmalu po svojem prihodu v Evropo za hripo, ki je mnogim prouzročila celo smrt. Dne 14. t. m. so ljudje še bolehali za hripo.
Iz\4rm dopisi.
Iz Novega Mesta, 26. februvarija. (Pomisleki o našem kolodvoru.) Hvala Bogu, vzdihnil je pač marsikateri, da ne rečem vsak Dolenjec, ko se je pred kratkim časom raznesla vest, da se vendar enkrat začne resno misliti na dolenjsko železnico. Razun železu.čne proge ima gotovo največjo važnost kolodvor; tudi vsa železnica ne pomaga dosti, ako je kolodvor neprimerno postavljen. Pač dobro je vprašati se, kje bode naš meški kolodvor?
Že vlansko leto prinesle so .Dolenjske Novice" popis cele proge, ki naj bi se zidala od Straže do Ljubljane, in takorekoč le mimogrede zazvižgala od daleč Novomeščanom. Kaj je Straža? Vds, v katero se nima niti kaj dovažati, in niti kaj od nje dobivati, izvzemši edino le nekoliko opek od tamošnjih .cegelnic". Proga naj bi se po ravnem svetu ob Krki potegnila vendar vsaj do Toplic, ali pa do Fužin, to bi imelo vendar kak pomen!
Toda obrnimo se proti mestu in njega kolodvoru. Kje je projektovan kolodvor? V Bršlinu! To je več kakor celo četrt ure iz mesta proti Ljubljani. Misel, kolodvor v Bršlino postaviti, zdi se mi neprava. Poglejmo si vso reč bolj natanko.
Desna stran Krke je mnogo bolj obljudena nego leva. Marsikateri Podgorec jo komaj ves truden pripiha v mesto, ali naj se sedaj še do kolodvora tako daleč muči; vsaj je iz Kandije do Bršlina vendar skoraj dobre pol ure! Pa ne samo prebivalcem desnega brega, tudi mnogim od levega brega Krke je pot do Bršlina veliko težavniša in daljša, kakor pot do mesta. Ali naj se popotniki iz Ločine, Mačkovca, St. Petra itd. mučijo peš hodeč čez strmi visoki kapiteljski klanec, predno dospejo do kolodvora ?
In Novomeščani? Pravijo, da se bode cesta preložila, in po ravnem ob Krki do bršlinskega kolodvora speljala. Toda po leti se solnce vpira z vso močjo na tisto stran, in praha bode od sile; po zimi pa brije mrzla burja z nepopisno ostrostjo ob Krki. Torej upam, da si Novomeščani ne žel4 tacega sprehoda ne v vročini, ae v burji, najmanj pa za časa deževja.
In blago, ki se dovaža in odvaža? Da bi tadi kakšen spediteur še za tako majhno plačo hotel prevzeti posredovanje, vendar menim, da bi marsikak kupec bridko čutil neprijetno odvisnost od prevaže-valca, kateri bi gotovo v svojo zgubo ne hotel blaga prevažati.
Kje pa naj stoji kolodvor? Menim, da ima Noto Mesto dva lepa kraja na izbero.
Prvi )e blizo ceste Ljubljanske, na polji zraven nekdanje brambovske vojašnice. Tu bi bil jako primeren prostor. Mesto se gotovo ne bode širilo preveč, torej je za kolodvor dovolj prostora, dovolj pa tudi za nekoliko lepih, novih hiš, ki bi lepšale vhod v mesto.
Pa še drug prostor ima mesto, ki ni tako skrit, kakor prej imenovani, prostor, kateri daje prekrasen razgled, in ta prostor bi bil še veliko bolj priličen nego prejšnji. Ker se misli železnična proga zgraditi mimo Bršlina, naj se spelje še nekoliko dalje ob Krki do polja, ki je proti zahodu od pokopališča. Kapitelj stoji pred taboj, zelena krška dolina se razprostira proti zahodu itd. Kaj si hočemo lepšega kraja želeti? Ako želimo tujcem pokazati lepoto dolenjske strani, lepoto, kateri manjka edino le reklame in druzega nič, dajmo se potruditi.
Le še eno misel. Gotovo se namerava sčasoma železnična proga podaljšati proti Beli Krajini. Kje naj je most čez Krko? Jaz mislim, da zavoljo večkratnih povodenj ob nizkih bregovih Krke bilo bi gotovo najboljše staviti ga prav blizo mesta, ker le tukaj teče Krka v globoki strugi. Torej tudi ta misel nas privede do tega, da se kolodvor postavi kolikor mogoče blizo mesta.
Gospodom, ki se mnogo trudijo, mnogo žrtvujejo za dolenjsko železnico — hvala jim bodi prisrčna! Toda še veliko večja bode naša hvala, ako svojo vplivno besedo zastavijo v to, da se kolodvor postavi blizo mesta na lepem prostoru.
Dnevne novice.
(Z Dunaja) se poroča, da je dne 25. t. m. v parlamentarni komisiji desnice dr. Rieger čestital v imenu vseh voditeljev desnice poslancu grofu Hohen-wartu na njegovem odlikovanji.
(Imenovanje.) Finančni minister je imenoval računskega revidenta pri računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, gosp. Jakoba Zabukovca, računskim svetovalcem in načelnikom tega računskega oddelka.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v petek 28. dan februvarija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o določitvi dveh članov letošnjemu rednemu nabornemu komi-sijonu in komisijonu za odmerjenje vojaških pristojbin; b) o Withalmovi ponudbi gledš kolizeja. IIL Stavbinskega odseka poročilo a) o določitvi ni-vela pri projektovani vojašnici za brambovce; b) o kolavdaciji mizarskih, ključavničarskih in steklarskih del v mestni vojašnici; c) o razdelitvi parcel štev. 142. v sv. Petra predmestji na stavišča; č) o T. Debevčeve prizivu zaradi neke lope. IV. Policijskega odseka poročilo o mestnega fizikata letnem poročila pro 1888 in o popolnitvi službe mestnega fizika. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta o popravi vodnjaka na mestnem trgu in o pripravah za fon-teno v Zvezdi. VL Personalia.
(Slovensko gledališče.) V soboto dne 1. t. m. priredi dramatično društvo v dvorani ljubljanske čitalnice predstavo na korist igralcu in režiserja g. Ig. Borštniku. Predstavljal se bode igrokaz iz kmetskega življenja v petih dejanjih .Zlobna šala«. Po Teodora "VVehla .Ein Bubenstreich" poslovenil Ig. Borštnik. Sedeži prve vrste 70 kr., druge vrste 60 kr., tretje vrste 50 kr. Vstopnina 40 kr. Dijaški in garnizonski biljet 30 kr. Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustosu v petek, soboto in na večer predstave pri blagajnici. Začetek ob '/»8. uri zvečer.
(Katoliško-politično in gospodarsko drnštvo.) Od osnovalnega odbora smo prejeli s Koroškega naslednje vabilo: Politična in gospodarske razmere nas silijo, da nemudoma osnujemo za slovenske Korošce .katoliško-politično in gospodarsko društvo*. Od več strani se predlaga, naj se društvo imenuje .Straža*. Osnovalni zbor bode da4 5. marca t. 1. ob 6. uri zvečer pri .Sand-wirthu" v Celovca (v mali dvorani na vrtu). Domoljubi naj pridejo v obilnem števila k shodu in pripeljejo seboj več somišljenikov, prej pa, ako mogoče, naznanijo svojo vdeležbo po dopisnici.
(Nevarno je ibolel) č. g. Blaž Justin, administrator na Novi Oselici.
(V Gradci) je od 16. do 22. t. m. zbolelo za hripo 36, za ošpicami pa 47 oseb.
(Tojaika posvetovaija) pod predsedstvom cesarjevim so se vriila v Budi dn4 24. in 26. t. m. Navzoioih j« bilo 6 višjih generalov pri posveto* vanji, ktUrsma pripisujejo veliko važnost.
(Pri občinski volitvi) v Ratečah na Gorenjskem je bil izvoljen za župana g. Josip Pintbach, za odbornika pa Ivan Kavalar in Ivan Juvan.
(Vabilo) na Vil. redno zborovanje akademičnega društva .Triglav", ki se ima vršiti dn^ 1. marca s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 3. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odbora „ad hoc". 4. Predavanje g. stud. iur. Janka Žolgarja: „Slovenščina in nje raba v govoru in pisavi". 5. Slučajnosti. — Lokal: H6tel .Goldenes Ross", Mariahilf. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
Raznoterosti.
—	Najdaljšo železnico na svetu bode imela Rusija, ko bo dodelana sibirska železnica iz Peterburga čez Irkuck v Vladivostok ob Tihem morji. Ta železnica je 6500 kilometrov dolga ter preseza dosedaj najdaljšo železnico za 900 kilometrov. Sedaj potrebuje pismo iz Peterburga v Vladivostok 3 do 4 mesece. Eo bode pa dodelana ta velikanska železnica, potrebovalo bo pismo le 12 dnij. Knjiga ^potovanje okolo sveta v osemdesetih dneh" ne bode več tako zanimiva, ker se bode prišlo lahko v 40 dneh okolu sveta.
—	Grozen p ož ar. V St. Antonu na Tirolskem je pogorela predilnica. Uuelo se je bilo že zvečer pod streho in gorelo celo noč. Prihitele so na pomoč mnoge bližnje požarne brambe, a bilo je vse zaman. Več kot 200 delavcev je brez zaslužka. Lastnikom se ni pripetila posebno velika nesreča, ker so bili jako dobro zavarovani. Veliki požar v tihi zimski noči vzbujal je grozo in strah množici, ki je stala okrog.
—	Psi so raztrgali sedemletnega dečka v Gačini (mesto blizu Peterburga na Ruskem). Njegov oče, carski nadlovec in državni svetnik, bil je na dan nesreče v Moskvi. Mati je poslala omenjenega dečka po časopis k neki kneževi rodbini. Ker ga le ni bilo nazaj, mislila je mati, da je sinek pozabil naročila. Poslala je torej dvanajstletnega dečka za njim. Vzemši v roko pasji bič odšel je. Pa že čez kakih pet minut se je vrnil ter rekel, da mu ne pustš po dvorišči spuščeni psi dalje. Šli so vkupe na dvorišče in zagledali med psi raztrpno v krvi ležeče truplo nesrečnega dečka. Psi so bili po osem mesecev stari, mladiči voljkulje in voljkodava (Bulienbeisser). Pravijo, da se je deček ustrašil psov, zbežal, in psi za njim zdirjali, vjeli ga in končali.
—	Troški za odvažanje snega so letos znašali na Dunaji 192.000 gld.
—	Čudovit nojev želodec. Marsikdo je že slišal ali bral, kaj so že vse dobili v nojevem želodci. Kar pa se je našlo v želodci nedavno v -Ljonu vbitega noja, je pa vendar le znamenito. iUzven ječmena dobili so v njegovem želodci kremenov pesek, travo, tri lončene pipe, 25 cm dolg nož, 25 uniformskih gumbov, več denarja, koščke verižic, orehov, lesa, 10 cm dolgo žico, katera je prodrla želodec, a vendar živali na zdravji nič škodovala.
— Kolumbov spomenik. Združenih držav zastopniki so sklenili postaviti Kolumbu dostojen spomenik v Washingtonu. Za spomenik se je določilo 600.000 dolarjev.
Teleicrami.
Lvov, 27. febr. Državni poslanec Hausner je umrl.
Dunaj, 27. februvarija. V državnem zboru se je dr. Smolka s toplimi besedami spominjal pokojnega Hausnerja ter naglašal njegovo govorniško zmožnost. Zbornica je v znamenje sožalja vstala s sedežev. Taaflfe je odgovoril na interpelacijo poslanca Fiegla o nagovoru okrajnega glavaija v "VVahringu na okrajno učiteljsko konferenco ter izjavil, da vlada nima vzroka, službeno postopati, ker okrajni glavar ni pokazal strankarstva ter učiteljem dovolil prosto besedo v postavnih mejah. Vlada si je v svesti svoje dolžnosti ter ima vedno pred očmi postavne meje. — V klubu združene levice se je dr. Plener spominjal Hausnerja.
Sofija, 25. febr. Velika množica je priredila rodolji;bno ovacijo pred prinčevo palačo; bilo je več govorov. Princ se je zahvalil ter končal: Živela Bolgarija!
Bruselj, 20. februvarija. V senatu je in-terpeloval Put, ali bode Belgija na berolinski konferenci nasvetovala razoroženje. Minister vnanjih stvarij je odklonil odgovor na interpelacijo.
Trcmensko sporočilo.
J Cas Stanje S g - Veter Vreme |
opazovanja I-^rr I	|žg
~ 7. u. zjut.l 7419 —7-4 si. svzh jasno 26 2. n. pop. 787-1 2-4 „	„ O 00
9. u. zvei. 733 3 -3 2
Srednja temperatura —2V za 3-6'' pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 27 februarija.
P»pima renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO	„
Papirna renta, davka prosta......101	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 930	.
Kreditne akcije .......... 322	„
London.............119	„
Srebro.............—	„
Francoski napoleond.........9	„
Cesarski cekini...........5	„
Nemike marke ..........58	„
Naznanilo.
Pri „Južiioštajer8keJ hranilnici",
oziroma pri „Posojllnicl v Celji" razpisuje se
služba tajnika.
Prosilci za to službo naj vložijo prošnje do 8. marca t. 1. pri ravnateljstvu „Južno-štajerske hranilnice".	(i)
Proti sušecim boleznim
jetikf, J škro-
feljnom (bramorjem), bramorjastim boleznim kostij, krvci ali angleški bolezni in kožnimi spuščajem ga ni boljšega sredstva, kot je ribje olje s katranom lekarJaPioooli-Ja v ^ub^ani. Steklenica 80 kr. Vnanja na-ročila izvršujejo se z obratno pošto. (i2)
Ivan Kregar,
izdelovalec ccrkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana.
naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter 8c priporoča v izdelovanje najraznovrstnejsega cerkvenega orodja, kakor:
monitrano, oiborjev, kelihov, tabemakelj-nov, svečnikov, leitenoev (Instrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni.
Sprejeralje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (16) llustrovani ceniki so zastonj in franke na razpolago.
Tujci.
25. februvarija.
Pri Slonu: Svetle, vzgojitelj, Triistler, Polatzek, Henkel in Ernst, trgovci, z Dunaja. — Sattler, trgovec, iz Frankobrola. — Dr. Pitamic iz Postoiine. — Slibar iz Selc. — Basch, trgovec, iz Pariza.

ces. in kralj, dvorni zvonar
v Dunajskem
Novem Mestu
priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasno ivonike vsake velikosti in vsakovrstnega glasu.
Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno Utje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sisteuiu za lahko zvo-njenje
Naročeni predmetje izvr-. jo te naglo, e*n4 in z naj-ugodnejio plačilno
L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvonov, ki so tehtali 1.272.800 )fcy. ) OtUik«: Zlati križec za zasluge g krono 1.1887., „dte gvetinji za napredek' dobljeni na dunuffki svetovni razstavi 1873. 1. za
____Mvonovc dunajske votivne
cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889.1. v Dudejericah {Budiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke.	((24—1)
Lepoglatia zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Ltpoglam« allarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s itirimi zvon''ki po 10 gld., s tremi po 8 gld.
Obrazci in ceniki se poiUJo^o brezplačno.
Št. 1375.
(3-3)
Na podstavi zakona z dne 24. aprila 1888. 1., dež. zak. št. 12. popolniti je na Kranjskem sledeča mesta
okrožnih zdravnikov,
in sicer:
a) z letno plačo 800 goldinar j ct:
1. Bohinjska Bistrica, 2. Kočevska Reka, 3. Kranjska Gora, 4. Šmarije pri Ljubljani, 6. Železniki;
h) z letno plačo 700 goldinarjev:
1. Raka, 2. Senožeče, 3. Vipava;
c) z letno plačo 600 goldinarjev:
1. Bled, 2. Prevoje pri Brdu. ^
Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo vštevnih starostnih doklad po 50 gld., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbninskih užitkov za-se in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teh mest vložiti morajo svoje prošnjo pri deželnem odboru kranjskem
do S45. i*iai«ca	1.
ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko di-žavljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje nemškega in slovenskega ali mesto tega kakega drugega slovanskega jezika.
V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine.
Od deželnega odbora kraigskega.
v Ljubljani, dne 16. februvarija 1890.
ra<Uiai«lj: ■•ll]a Relsr.
Odfovonl vrednik: l|Basi| ŽIMk.
Tisk „ICatoliik« Tiskara«" v Ljubljani.