SREČNO, ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! StudfjsKa unm !o3ooo aero ■v.. || H316 /w l_ETO10 _________CELJE,26. DECEMBRA 1971 $T\ 6 SREČNO V NOVO LETO! Preden si zaželimo sreče, zdravja in uspehov v novem letu, poglejmo še enkrat na pot, ki jo je AERO "prehodil" v letošnjem letu. V letu, ki gre h koncu, smo uspešno delali. Planske naloge smo izpolnili in celo presegli. Zabeležili smo tudi dva velika delovna uspeha: novo halo v Šempetru in prizidek k obratu II v Celju, da ne omenimo več novih strojev in izboljšav ter priprav za združitev s Cetisom. Ob vseh teh uspehih pa ne kaže prezreti težav, ki smo jih imeli predvsem zaradi splošne jugoslovanske nelikvidnosti. Koliko naporov je bilo treba, da smo vsak mesec zbrali denar za plače in za najnujnejša plačila. Naši kupci nam dolgujejo nad pet milijard din (starih). In ob takem stanju ni nič čudnega, & tudi mi ne moremo plačevati svojih obveznosti. Iz te zadrege ne moremo sami, to je problem našega celotnega gospodarstva. Upajmq da bodo zvezni ukrepi, ki so v teku, vsaj omilili sedanje stanje, pa tudi mi se bomo morali glede tega prpcej bolj angažirati. V minulem letu smo doživeli tudi pomembne dogodke in personalne spremembe v vodstvu našega podjetja. Ko bomo te dni sprejeli novega direktorja, je gotovo naša dolžnost, da mu bomo pomagali, njegova pa, da odločno ter z jasnim in poštenim programom prevzame vodstvo AERA, ki bo z novim letom, če bomo izglasovali priključitev Cetisa, že velikopodj etje. S temi mislimi iskreno želimo, da bi nam bilo novo leto srečno, uspešno, zdravo in zadovoljno! NOVOLETNI DRUŽABNI VEČER delo samoupravni organov POMEMBNE SEJE DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA V času od pete številke našega časopisa pa do danes sta bili dve seji delavskega sveta. Na prvi so bile ob-ravnaivane tekoče poslovne zadeve, 9-mesečno poslovno poročilo, izplačevanje osebnih dohodkov s sklepom, da izplačamo še enomesečne povprečne osebne dohodke v dveh obrokih, decembra 1971 in januarja 1972. Na tej seji so bili odobreni tudi predlogi stanovanjske komisije in še nekatere finančne zadeve. Poročilo stanovanjske komisije objavljamo posebej. Na drugi seji dne 7. decembra 1971 je bila osrednja točka dnevnega reda priključitev CETISA k našemu podjetju. Delavski svet je odobril ekonomsko tehniški elaborat o priključitvi Cetisa k Aeru, osnutek statutarne pogodbe z nekaterimi pripombami in razpisal referendum o združitvi, ki bo dne 23. decembra. Med tem časom je imel dve seji tudi upravni odbor podjetja. Obravnaval je poslovno poročilo, sprejel je plan proizvodnje za leto 1972, potrdil je nekatere nove cene, obravnaval je potovanja v inozemstvo, poslovne odnose z Libe-lo ter izdal navodila za inventuro. Na seji dne 26. novembra je obravnaval upravni odbor predlog in utemeljitev ^posebne komisije glede razrešitve ing. Nade Stojan. Po tajnem glasovanju je bil sprejet sklep, da se ing. Nada Stojan razreši dolžnosti tehniškega vodje, odbor za kadre pa jo je razvrstil na drugo delovno mesto. Zoper ti dve odločitvi se je ing. Nada Stojan pritožila in teče zdaj pritožbeni postopek po veljavnih predpisih. Med tem časom je imela seje tudi komisija za družbeno prehrano, dve seji pa odbor za kadre. LETNA MLADINSKA KONFERENCA 6. decembra je bila redna letna mladinska konferenca. Na konferenci je bilo podano poročilo o delu mladinskega odbora in poročilo blagajnika, nakar je stekel pogovor s predstavniki družbeno-političnih organizacij in vodstvom podjetja o integraciji s Cetisom in v zvezi s tem o razvoju našega podjetja v bodočnosti. Na konferenci so bile podeljene tudi nagrade, prehoden pokal in plakete udeležencem internega športnega tekmovanja v male nogometu in namiznem tenisu. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK Družbeno politične organizacije so s tem, da je delavski svet sprejel sklep o razpisu referenduma o priključitvi Cetisa, postavljene pr4d odgovorno nalogo. Še posebej čuti odgovornost za uspešno izvedbo referenduma osnovna organizacija ZK. Na sestanku dne 13. decembra 1971 so bila obravnana vsa pomembnejša vprašanja, ki izhajajo iz integracijskega gradiva. Še posebej so člani ZK želeli pojasnilo glede možnosti večjega izvoza, kako bo iz-gledala organizacija posameznih oddelkov, kako je z dosedanjimi vlaganji v Cetisovo proizvodnjo, stanovanjsko izgradnjo, pokojninskim dodatkom, enakopravnim obravnavanjem članov kolektiva v primeru premeščanja ipd. Člani ZK so enotno ocenili ekonomsko utemeljenost integracije in se odločili, da bodo vložili vse sile za uspešen izid referenduma. DELO SINDIKALNE PODRUŽNICE V zadnjem času se je naša sindikalna podružnica aktivno angažirala za pravilno razrešitev personalne problematike v podjetju, zdaj pa podpira prizadevanja za priključitev Cetisa k našemu podjetju. V teku so tudi priprave za novoletni družabni večer, ki bo 29. decembra v veliki Kladivarjevi dvorani. Za otroke svojih članov je sindikalna podružnica odkupila posebno predstavo otroške igrice v celjskem gledališču kot novoletno darilo. V teku so priprave za novoletno zabavo. Skupina mladih pripravlja posebej za to priložnost kratek zabavni program z naslovom "Popotovanje dobrega vojaka Švejka po Aeru". Prireditev bo v veliki dvorani AD Kladivar v ulici Moše Pijade, poleg našega obrata II. Dora Rovere NOVI DIREKTOR’AERA VISOKO ODLIKOVANJE Za dan republike je predsednik Razpisna komisija se je sestala dne TITO odlikoval tudi dva člana na-15. 12. 1971, preučila je vlogi in šega kolektiva. Marija Pleteršek sklenila, da bo predlagala delavskemu in Tone Erjavec sta bila odlikova-svetu za novega direktorja naše tovar-na z redom republike z bronastim ne Mirana Mejaka, dipl.- ing. vencem. Čestitamo! DROBNE ZANIMIVOSTI IZ AERA POSLOVNO POROČILO ZA ČAS DEVETIH MESECEV LETOŠNJEGA LETA Gospodarsko-organizacijski oddelek je sestavil poslovno poročilo za prvih 9 mesecev letošnjega leta, ki so ga že obravnavali na odobrili samoupravni organi. Značilnosti poslovanja sta povečani fizični obseg proizvodnje za 14% in povečani obseg prodaje za 19% - v primerjavi z letom 1970. Z ozirom na povečano proizvodnjo se je povečala tudi prodaja, najbolj za skupini kopirnih papirjev in drugih papirnih proizvodov. Letošnji plan smo izpolnili tako po količini, kakor po vrednosti. Z ozirom na splošne ukrepe v našem gospodarstvu so se povečali tudi stroški, direktni kar za 25%. IZVOZ PRVIH 9 MESECEV V devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 792. 751 din blaga, od tega za 141.509 din na konvertibilno področje. Ti zneski sicer niso veliki, predstavljajo pa le določen napredek predvsem, ker so za zadnje tromesečje 1971 tudi že sklenjeni nekateri izvozni posli. V naslednjem letu bomo morali izvoz občutno povečati. V teku so razgovori s kupci na Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji in v Sovjetski zvezi. PRODAJA PO REPUBLIKAH V prvih 9 mesecih letošnjega leta smo prodali 25% naših izdelkov v Sloveniji, 23% na Hrvatskem, 38% v Srbiji, 10% v Bosni in Hercegovini, 1% v Črni gori in 4% v Makedoniji. Promet se je najbolj povečal v Srbiji. AERO BOUTIQUE Nedavno je naša propagandna služba izdala novo številko biltena AERO Bou-tique, ki so jo v dobri barvni tehniki natisnili v Mariborskem tisku. Bilten je namenjen našim kupcem, da bi spoznali prednosti in značilnosti naših kvalitetnih izdelkov. PRED ZDRUŽITVIJO O integraciji smo podrobneje poročali v posebni številki našega časopisa, ki je izšla kot izredna izdaja skupaj s časopisom CETISA 12. decembra. Ta številka je bila tiskana v klasični tiskarski tehniki, natisnili pa so jo Cetisovi tiskarji. Ko pišemo te vrstice, še pred izidom referenduma, smo prepričani, da se bodo člani obeh kolektivov izjasnili za združitev ter da bomo z novim letom pričeli poslovati kot veliko kemično in grafično podjetje. Ugotovitve v integracijskem elaboratu so optimistične tako, da smemo pričakovati uspešen in hiter razvoj združenega podjetja, kar bo v korist nam, ki v podjetju delamo, celjski občini pa tudi naši širši socialistični družbeni skupnosti. Združenemu podjetju vso srečo na pot! PLAN PROIZVODNJE ZA LETO 1972 Upravni odbor je na svoji seji dne 19. novembra 1971 obravnaval plan proizvodnje za leto 1972, ki predvideva proizvodnjo blaga v vrednosti 178.617.080 din, kar je za 17% več kot lani, pa tudi več od letošnje realizacije. Korunič Slava in Nežmah Franc v oddelku samolepilnih etiket. PLAČEVANJE NAŠIH ODJEMALCEV NORMATIVNI AKTI S plačevanjem naših kupcev ne moremo biti zadovoljni, saj so nam do Vsi normativni akti v našem podjetju konca oktobra poravnali le 61% svojih so zastareli in so nujno potrebni pri- obveznosti, tako da smo imeli zaradi lagoditve novim predpisom, predvsem neplačanih obveznosti naših kupcev tu- zveznim ustavnim amandmajem, ki so di mi velike težave in nismo mogli bili nedavno sprejeti in slovenskim u-sproti plačevati svojih obveznosti. Kup- stavnim spremembam, ki jih smemo ce stalno terjamo, trudimo se, da bi prčakovati v kratkem, na razne načine prišli do sredstev, izvedli smo tudi precej kompenzacij, Z delom smo nameravali pričeti še vložili smo zelo veliko tožb, nekate- meseca decembra, pa smo ga odložili rim kupcem pa smo morali celo usta- zaradi integracije za mesec dni, t. j. viti dobave. do januarja 1972, ker bo treba značil- nosti integracije in pa večjega podjetja vsekakor upoštevati v naših predpi-ŠTEVILO ZAPOSLENIH sih. Najprej bomo sestavili statut, na- to pa tekom leta vse ostale predpise. Sredi decembra nas je vseh zaposlenih Vsekakor se bo morala odražati v v AERU 674, povprečje zaposlenih v predpisih razširjena pristojnost samo-prvih 9 mesecih pa je bilo 633, ali 11% upravnih organov ter določila zveznih več kakor v istem obdobju,lani. in republiških ustavnih amandmajev. (Urednikov zapisek) Ko smo meseca aprila spet pričeli izdajati NAŠ AERO, smo obljubili, da bomo do konca leta izdali vsaj 5 številk, Obljubo smo izpolnili. Peta številka je izšla že meseca novembra, danes pa je pred nami šesta, v dvojnem obsegu ter v barvni tehniki. Tako smo obljubo, ki smo jo dali ob prvi številki, ne samo izpolnili, temveč celo presegli. Tak je torej naš letošnji obračun: 6 številk, 64 strani, 19 sodelavcev, 26 člankov, 122 vesti in novic, 36 slik in risb in 6 strani satirične, aktualne risbe. Zdi se nam, da se je NAŠ AERO lepo uveljavil in da smo z njim lahko zadovoljni, čeprav bi se dalo marsikaj še bolje napraviti. Ne gre prezreti tudi dejstva, da smo tako avtorsko, uredniško in tiskarsko delo opravili brezplačno poleg naših rednih službenih dolžnosti, največ v svojem prostem času. Prepričani smo, da bo list izhajal tudi v letu 1972, napovedujemo redno izhajanje vsak drugi mesec ter želimo sodelovanje čim večjega števila članov kolektiva. In ne nazadnje: iskrena hvala vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da nam je vsemu navkljub le uspelo izdati šest zanimivih številk NAŠEGA AERA. Odšli: 29 Užmah Ivan, transportni delavec 3 0 Kozmelj Franc, vratar-čuvaj 30 Franc ing. Kazimir, konstruktor Poročili so se: Leuštek Blaženka, adjusterka in Iršič Anton, delavec v EMO, Mastnak Milena, adjusterka in Koštomaj Marjan, delavec v EMO, Pavlovič Dušanka, adjusterka in Cenčič Drago, študent, Brglez Zdenka, trg. pomočnica v ERI, Velenje in Rakita Svetozar, impregnator. Rodili so se: Vesna in Miran - Mariji in Slavku Jevšinek, Danica Blaženki in Antonu Iršič zadovoljni so z našimi izdelki Prodajni sektor nam je odstopil zanimivo pismo, v katerem izraža kupec zadovoljstvo nad kvaliteto naših izdelkov. Pismo objavljamo v celoti: Dragi prijatelji! V posebno čast si štejem, da lahko čestitam tako velikemu podjetju kot je Aero k izredni kakovosti njihovih proizvodov. Tega meseca se izteka 15 let, odkar uporabljam izključno vaše izdelke, v katere kvaliteto, pakiranje in estetski izgled nisem podvomil niti trenutek. Prepričan sem, da so istega mnenja potrošniki v naši domovini in tujini. Upam, da ne boste izgubili zaupanja vaših potrošnikov. Čestitam celotnemu kolektivu za "Dan republike" z željo, da bi imeli mnogo uspehov pri svojem delu in da si pridobite čimveč potrošnikov in prijateljev. Še naprej ostanem vaš prijatelj in potrošnik. Mnogo tovariških pozdravov! Tehn. Burazor Stojan Aleksinac Ul. Dušana Trifunca 11 /a Naj pripomnimo, da smo pismo prevedli v slovenščino. Vsekakor smo tega pisma zelo veseli, priznati pa moramo da čujemo včasih tudi kakšno kritično pripombo na račun naše kvalitete. Pa k sreči kritičnih pripomb je le precej manj, kakor pohval. Odgovorni urednik urejanje novih prostorov List smo oblikovali in razvijali od številke do številke z željo, da bi bil zanimiv in privlačen, pa da bi bili člani našega kolektiva informirani o dogajanjih v podjetju. Seveda v listu, ki izhaja nekako vsak drugi mesec, ni mogoče pisati o vsem in ne sproti. Ko je list dotiskan, je marsikaj, kar je bilo pred tedni nadvse aktualno, že zastarelo. Tozadevno so seveda povsem drugačne možnosti v dnevnem in tedenskem tisku, kar moramo pojasniti neka- Kakor smo že poročali v zadnji šte-terim, ki tega niso mogli ali pa niso Vilki našega časopisa, je bil konec hoteli razumeti. oktobra dograjen prizidek našega o- srednjega proizvodnega objekta v o- Sicer pa se nam zdi, da smo ustvarili bratu II s skupno delovno površino o-zanimiv in dinamičen list, ki je bil de- koli 1620 m2. Novembra smo pričeli ležen pohval, pa tudi kritičnih pripomb, z urejanjem prostorov in nameščanjem da ne omenimo nekaterih zanimivih po- strojev. Ti novi prostori nam bodo o-lemik. Menimo, da je naloga in namen mogočili v bodoče še uspešnejše delo tovarniškega časopisa, da se dotakne in večjo proizvodnjo, aktualnih problemov, kar smo delali, v bodoče pa bomo še bolj. Našo pisano besedo je v vsaki številki dopolnjevala tudi risana satira, ki je marsikdaj po- ^ vedala kakšno pikro, pa tudi veselo (čeprav je vedno niso vsi razumeli). Uspeh našega lista je odraz vzornega timskega in kolektivnega dela, ki ga je opravil uredniški odbor s svojimi stalnimi sodelavci, med katerimi se moram še posebej zahvaliti Maji Radišek, Dori pr^^. Rovere, Hildi Vrbovšek, Bebi Klinc, pa Tonetu Erjavcu, Adiju Arzenšku, Ljubu 101 Kompanu, Gregi Švabu, Mileni Šeško in Ivanu Premzlu in ne nazadnje tehniš- lo2 kemu uredniku Baldu Jenku in njegovim tiskarjem, ki so ne samo lepo, tem- 103 več vzorno opravili svoje delo. osebne vesti Šalamon Bojan, transportni delavec Kolobar Janez, transportni delavec Žohar Ivan, monter kopirnih strojev POČASTITEV UPOKOJENCEV IN DOLGOLETNIH ČLANOV KOLEKTIVA Anilinske barve so naš prvi, torej najstarejši proizvod. Zgradba, v kateri je oddelek anilinskih barv, je stara in potrebna obnove. Za ta oddelek je značilno to, da delajo tu delavke, ki imajo zelo dolgo delovno dobo. Delovni pogoji so težki, čeprav je delo avtomatizirano. V zraku je namreč velik odstotek prahu barv, ki se predelujejo in polnijo. V tem oddelku izdelujemo barve za tkanine, barve za tla, lužila za les, črnilo za usnje in belo barvo za belo perilo - Mico. Vseh anilinskih barv izdelamo vsako leto po več milijonov vrečk. Mica v modrih vrečkah je za beljenje platnenih, bombažnih in podobnih tkanin, Mica v rdečih vrečkah za beljenje sintetičnih tkanin, za beljenje strojno opranega belega perila pa je mica v zelenih vrečkah. V pogovoru z delavkami, ki delajo v oddelku, sem izvedela, da bi jim bilo mnogo laže, če bi imele boljše ogrevanje, kopalnico in sanitarije pa v isti zgradbi, kot je oddelek. V bližnji bodočnosti bo prišlo do nove gradnje prav na prostoru, kjer stoji sedaj oddelek anilinskih barv. Barve za tkanine izdelujemo v 34 V novi zgradbi, ki bo postavljena v različnih barvnih tonih. Se sta vije- obliki črke L, pa bodo delovni pogo- Trnovšek Jelka pri adiustiranju anilinskih barv ne so iz anilinskih barv in soli. Mešanje je strojno. Polnimo jih v vrečke po 10 gramov. Polnjenje je strojno, delo pa tudi ročno. Polnjene vrečke pakiramo v kartone po 100 kosov. V oddelku anilinskih barv so delovna mesta: sestavljalec anilinskih barv, strojni polnilec in štetje (ad-justiranje). V oddelku delajo:Mar-jana Štuhec 14 let, Ivanka Pilih 10 let, Marija Horvat 8 let, Jelka Tr-novšek 15 let in Anica Tomažič 12 let. Eden od proizvodov tega oddelka je Mica, bela barva za belo perilo. ji tudi za delavke iz tega oddelka boljši. Barve za tla izdelujemo v štirih barvnih odtenkih. Oštevilčene so od 1 do 4, to je od najsvetlejše do najtemnejše. Pakirajo jih enako, kot barve za tkanino. Bazen že omenjenih barv izdelujemo v tem oddelku še lužila za les in‘črnilo za usnje. Lužilo za les izdelujemo v 18 barvnih tonih. To bi bil kratek opis dela v oddelku anilinskih barv. 25. novembra je bila v dvorani hotela Evropa prisrčna slovesnost, na kateri je sodeloval s kratkim koncertom ugledni celjski komorni zbor pod vod^ stvom prof. Egona Kuneja, naša mladinska kulturniška skupina pa je izvedla skrbno naštudiran recital v počastitev 29. novembra. Upokojencem in dolgoletnim članom sta čestitala predsednik delavskega sveta Lojze Banič in vršilec dolžnosti direktorja Srečko Franko. Nagrade za dolgoletno delo so prejeli: za 10 let: Banič Lojze, Erič Franc, Iršič Fanika, Jezovšek Alojzija, Košec Franc, Kramperšek Pavel, Kričej Karla, Križnik Dragica, Krušič Marija, Pilih Ivanka, Podgoršek Vojko, Rada-kovič Jovanka, Ribežl Štefka, Suholež-nik Leopold, Tomažič Albina, Zupan -Jevšinek Marija, Herman Alojž, Hribernik Alojz, Kladnik Erika, Krhlanko Anica, Marinc Janja, Mraz Marija, Muz ga Maja, Pinter Zofka, Sotlar Danica, Čater Ivan, Ferlež Slavko, Arh Franc Za 15 let: Golob Marija, Kokotec Vlado, Šupek Zofka, Tufedžič Zofka, Božič Elica, Justin Pavla, Kruleč Silva, Rezec Mihael, Stojan ing. Nada, Žnidaršič Lenka, Razpet Angela, Kugler Fani, Majoranc Terezija. Za 20 let: Franc Cilka, Srebot Alfonz, Užmah Leopold, Zupanek Ljudmila, Galič Marija, Holobar Justi, Tomažič Anton. Za 25 let: Jager Anica, Kragolnik Anica, Za 30 let: Stiplovšek Ivika. MARKETING _____________________ Institut za marketing VEKŠ je priredil od 16. do 26. novembra 1971 v Celju seminar iz marketinga za podjetja celjskega gospodarskega območja. Med dvajsetimi udeleženci sta bila na seminarju tudi Branko Fale in Janez Vučer iz AERA. Seminar je trajal skupaj 40 ur, predavali pa so domači in tuji strokovnjaki: dr. Deželak, mr. Lorbek in dr. Vezjak iz Maribora, dr. Obraz in dr. Rocco iz Zagreba, dr. Kotnik iz Ljubljane in dr. Rondini iz Trsta. Namen seminarja je bil informirati delavce v gospodarstvu o marketingu ter o njegovi vse večji vlogi pri vodenju in načrtovanju splošne poslovne politike podjetij. Dora Ro vere konfliktov), določila o spoštovanju samoupravnih sporazumov ter vloga in odgovornost odbornikov zbora delovnih skupnosti v občinski skupščini. " K tem mislim velja pripomniti, da jih v celoti sprejemamo tudi v našem kolektivu ter da se bo tudi naša sindikalna podružnica zavzela za njihovo uresničitev. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V posebni publikaciji je objavil celjski občinski sindikalni svet gradivo ter neposredne naloge in akcijski program, ki je bil sprejet na drugi konferenci dne 29. septembra 1971. Iz tega programa smo izbrali misli o razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah, ki jih objavljamo v celoti. Takole so zapisali: "Spodbujali bomo prizadevanja za nadaljnjo institucionalno izgradnjo samoupravljanja v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih. Sprejetje ustavnih amandmajev, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov bo zahtevalo ponovno usklajevanje statutov in pravilnikov s temi akti. Poudarek bo na materialni pristojnosti samouprav-ljalcev in na odnosih v delitvi. Doslednjo bomo vztrajali, da bodo osnovne organizacije sindikata o vsakem osnutku splošnega akta izoblikovale stališča in vztrajale pri njihovi uveljavitvi. Nasprotovati morajo sprejemanju protiustavnih in protizakonitih splošnih in posamičnih aktov ter terjati, da se ugotovi odgovornost tistih, ki so take akte predlagali. Stalno morajo spremljati uresničevanje zapisanih določb v statutih in pravilnikih, v družbenih dogovorih in samouprav n ih sporazumih. Sistematično bomo spremljali pojave kršenja samoupravnih pravic ter sproti analizirali vzroke za nastanek konfliktnih situacij ali za prekinitev dela. Sodelovali bomo pri reševanju nekaterih aktualnih vprašanj kot so: odgovornost posameznih in kolektivnih izvršilnih organov ter predstavnikov javnosti v organih samoupravljanja; kadrovska politika (sistemizacija delovnih mest, izobraževanje, načrtovanje itd. ); reelekcija; mehanizem, ki naj nadomesti prisilno upravo; postopek usklajevanja interesov v delovnih organizacijah (razreševanje Meseca decembra je bil končno potr-je^ samoupravni sporazum o delitvi o-sebnih dohodkov za podjetja kemično predelovalne industrije. Na podlagi tega sporazuma se bo že za letos in seveda tudi za bodoče izračunala masa finančnih sredstev, ki jo bomo lahko porabili za osebne dohodke. Sedanji izračuni kažejo, da bo mogoče osebne dohodke postopoma povišati, najprej s prehodno rešitvijo, nato pa z novo analitično oceno delovnih mest. Za razliko v letu 1971 pa bodo vsem čla- nom kolektiva izplačani v dveh obrokih enomesečni osebni dohodki. Samoupravni sporazum ureja tudi prispevek za rekreacijo, ki sme znašati največ 600. - din na zaposlenega omogoča podjetju izdvajanje tudi več kakor 4% od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo ter ureja način financiranja družbene prehrane, potnih stroškov in dnevnic. Celoten samoupravni sporazum bomo razmnožili, da bo članom kolektiva na razpolago. POŽARI V NAŠEM PODJETJU V minulih mesecih je bilo v našem pod- smo pač kemična tovarna in da imamo jetju več manjših požarov, ki so jih povsod opravka z lahko vnetljivimi snov-člani kolektiva požrtvovalno in prisebno mi, kar nam narekuje, da moramo bita ko j pogasili. Ko pišemo te vrstice, ti še posebej pazljivi. Naprošamo člane želimo vse člane kolektiva opozoriti, da kolektiva, da to opozorilo resno upoštevajo. Veber Jože v strojnici PREDNOSTI INTEGRACIJE sti na zaposlenega v višini 16% na leto je garancija za ureditev individualnih in skupinskih meril dela, razumljivo v popolni odvisnosti od normalnega napora človeka z visoko produktivnimi sredstvi za delo po v naprej določenem tehnološkem postopku z absolutno varnostjo pri delu in s primerno kvalitetnimi predmeti dela. Primerno delovnim uspehom in v skladu s samoupravnim sporazumom bo naraščal tudi življenski standard zaposlenih. Posebna skrb bo še naprej veljala lastni družbeni prehrani, stanovanjski izgradnji, rekreaciji in upokojencem. Glede sredstev za delo je zlasti važna ugotovitev, da je AERO s stroji dobro opremljen za proizvodnjo do leta 1975. Stroji so skoraj v celoti odpisani. Nova vlaganja so v pretežni meri predvidena v skladišča in dopolnilne objekte, med katerimi je tudi večje upravno poslopje. CETIS je strojno sicer dobro opremljen, manjka pa mu življenskega prostora za razširitev in predvsem dopolnilne kapacitete za proizvodnjo neskončnih obrazcev. Prednost integracije glede združevanja sredstev za delo se ponuja kar sama od sebe in sicer v izgradnji skupnih objektov za smotrnejšo organizacijo in delitev proizvodnje z not ranjim transportom, z objekti za skladiščenje surovin in gotovih izdelkov ter odpremo in drugih objektov za potrebe skupnih stro kovnih služb in objektov družbenega standarda. produkcije in odkrivanja rezerv v racionalizacijah tehnoloških postopkov. Takoj bo organizirano tudi skupno razvojno delo in kontrola kvalitete. Integracija na komercialnem področju daje možnost, da se Cetisovi proizvodi vključijo v že obstoječo Aerovo tržno raziskovanje. Nastopanje na domačem in tujem trgu bo enotno v cenah, kakor tudi v dobavnih po to j ih. Za AERO je zlasti interesanten plasman grafičnih proizvodov v tujini zaradi 100% reten-cije deviznih sredstev. Pri skupnih dobaviteljih bo združeno podjetje z ozirom na večji odvzem laže zahtevalo ugodnejše popuste. Združeno podjetje bo tudi laže nastopalo na trgu ob vedno močnejši domači in tuji konkurenci. Uspešnost združenega poslovanja se bo pokazala z ustvarjanjem dohodka. Opozoriti je treba, da je predvideno povečanje skupnega obsega poslovanja neposredno pogojeno z razpoložljivimi sredstvi za predvideno nadaljnjo izgradnjo, ki jih bomo morali sami ustvariti. Dosedanji štiriletni trend gibanja dohodka obeh podjetij se je letno zviševal za 22%, v bodočih štirih letih pa predvidevamo, da se bo zviševal celotni dohodek za 23% na leto. Paziti pa bomo morali, da se ne bodo preveč povečali stroški, ki so jih doslej močno pospeševala splošna inflacijska gibanja in še nekateri ukrepi zunaj pristojnosti podjetij. Marjan Nunčič, ing. org. dela, vodja gosp. org. službe (Misli ob pripojitvi podjetja Cetis k AERU) Pregled materiala, ki ga je pripravila in obdelala posebna delovna grupa, kaže, da so prednosti integracije AERA in CETISA v skupno podjetje številne in utemeljene. Z organizacijskega vidika je osnovna prednost integracije v predvideni funkcionalni pripojitvi CETISA k AERU, še zlasti, če upoštevamo obseg poslovanja, vložena sredstva, število članov kolektiva, sličen poslovni predmet, dosedanje sodelovanje in ne nazadnje tudi teritorialno st z ozirom na lokacijo v občini Celje. AERO in CETIS sta kot samostojni podjetji dosegli z dosedanjo organizacijsko strukturo srednjo raven, ki daje še zlasti za organizacijsko strukturo skupnega podjetja velike možnosti za nadaljnji razvoj. Pripojitev ne potrebuje nobene organizacijske nadzgradbe obstoječih podjetij, s čimer odpadejo tudi vsi dodatni stroški za organizacijsko nadzgradbo. Za notranjo zakonodajo se kaže velika prednost v tem, da jo bomo v letu 1972 pripravili že za skupno podjetje in po široki razpravi ter ob splošni podpori vseh članov delovne skupnosti tudi čimprej sprejeli. Na področju delovnih odnosov je prednost integracije v združevanju kadrov po delovnih nalogah, skupinah in enotah tako za izdelke, kakor za skupine sličnih ali različnih izdelkov. S primernim razporejanjem delavcev na delovna mesta se bo zmanjšala fluktuacija, ki jo je sedaj pogojevalo različno nagrajevanje z ozirom na delovni staž. V AERU so migrirali mlajši, v CETISU pa starejši člani kolektiva. Z integracijo se odpirajo široke možnosti za sistematično izobraževanje zaposlenih delavcev in študentov, s tem pa seveda tudi večji vpliv interesov skupnega podjetja na programe šolanja tako visoko kvalificiranih, kakor kvalificiranih in polkvalifici-ranih kadrov. Predvideno povečanje produktivno- O obratnih sredstvih velja ugotovitev, da je prednost integracije v možnosti prelivanja viškov obratnih sredstev s hitrejšim obračanjem v osnovna sredstva, kot ren-tabilnejšega vlaganja v skupno podjetje. Velika prednost integriranega podjetja so tudi lastni viri sredstev, ki bodo ob združitvi znašali 70%, čez 4 leta pa celo 83% vseh virov sredstev. Na proizvodnem področju so evidentne zlasti naslednje prednosti integracije: takojšnja aktivizacija nekaterih Aerovih kapacitet za Cetisova naročila, takojšen pristop k organiziranju skupne tehnološke priprave proizvodnje, skupne kartonaže, re- Naj omenimo še, da se je del akumulacije doslej zviševal po 19% letno, v bodoče pa predvidevamo, da se bo zviševal za 24%, predvsem na poslovne rezultate Cetisovih proizvodov. Del akumulacije za AERO, ki se je doslej zviševala za 19. 5% na leto, se bo v bodoče zviševala le za 15%. Iz tega izhaja tudi finančna prednost novih vlaganj združenega podjetja v proizvodnjo grafičnih proizvodov. Prednosti integracije je seveda še več. Zaznavajmo jih vsi in jih tudi izkoristimo v splošno družbeno korist. RAZVOJ TOVARNE AERO Nastanek podjetja sega v leto 1923, ko je začela v Celju obratovati podružnica tvrdke V. Brauns iz Libe-reca na Češkoslovaškem. Prvotni poslovni predmet je bil konfekcio-niranje izdelkov in trgovina na veliko. Obsega poslovanja je bil minimalen in še ta je imel pretežno trgovski značaj. še z uporabo polizdelkov, nabavljenih v centrali podjetja. V letu 1939 je znašala vrednost celotne proizvodnje po takratnih cenah 6, 247. ooo din. V tej vrednosti so bili udeleženi pripomočki za gospodinjstvo kar z 90%, pisarniške potrebščine (karbon, indigo, pisal- » leta 1939. Takoj po koncu vojne podjetje ni imelo niti surovin, niti sredstev za proizvodnjo. Zaposlenih je bilo le 25 delavcev. Leti 1945 in 1946 sta bili izredno pomembni predvsem zato, ker smo pričeli samostojno proizvajati in organizirati proizvodnjo. Leta 1945 izboljševala. Obseg poslovanja je naraščal iz leta v leto in dosegel v letu 1970 122-kratno povečanje v primerjavi z letom 1939. Od tega je bilo gospodinjskih pripomočkov le še 7%, šolskih kemičnih proizvodov 9%, pisarniškega pribora pa 84%. Vzporedno z večanjem proizvodnje, uvajanjem novih izdelkov, oziroma izločevanjem nezanimivih ter postopnim nabavljanjem strojev, so postali proizvodni prostori v Kocenov! ulici pretesni. Leta 1950 je nujna. Leta 1965 je bilo v Šempetru postavljeno posebno skladišče za lahko vnetljive surovine, v Celju v Ipavčevi ulici pa nov objekt v sklopu obrata II, imenovan "pomožni obrati". Jeseni 1966 je bila končana še velika hala za proizvodnjo tehniških papirjev. Del prostorov v tem poslopju se zaenkrat uporablja tudi za skladišče surovin in go- -tovih izdelkov. V letu 196 7 smo adaptirali pisarniške prostore v Kocenovi ulici. ju uveljavljen 45-urni tednih, sl. oktobrom 1963 pa je podjetje med prvimi v Sloveniji prešlo na 42-ur-ni delovni teden. Že od leta 1962 naprej pripravlja podjetje v lastni kuhinji tople malice za vse zaposlene. Notranja organizacija se je sproti prilagojevala potrebam podjetja, tako da ima podjetje danes organizacijsko obliko linijsko-štabne ga sistema z močno razvitimi sektorji: Pogled na celoten obrat II leta 1969. Medtem je ta obrat še večji, saj smo osrednjemu objektu prizidali še podaljšek na severni strani. V letih pred drugo svetovno vojno je značilen prehod od konfekcioni-ranja izdelkov na deloma že samostojno proizvodnjo karbon in indigo papirja ter pisalnih trakov, vendar ni trakovi) pa le z 10%^- V letih med drugo svetovno vojno se obseg poslovanja ni bistveno spremenil. Leta 1945 je bil manjši, kot je stekla proizvodnja Lepikola, leta 1946 akvarelnih šolskih barvic, leta 1948 matric, leta 1949 tempera plakatnih barv in črnila, leta 1950 umetniških oljnatih barv in Jasnit papirja, leta 195 2 barve za razmnoževanje, leta 1953 Mice, leta 1956 vsaj delno lepilnih trakov, leta 1959 kopirnih računskih trakov, leta 1963 paleniziranega papirja - AS rol, leta 1965 kompletna proizvodnja lepilnih trakov, samolepilnih etiket, IKS,lepila in termolepilnih trakov, leta 1969 še osvežilnih robčkov, print in kontakt papirja. V letu 1970 se je močno razširil asorti-man pri barvastih papirjih za kopiranje in lepilnih etiketah, nova proizvoda pa sta sipek papir za pečenje in samolepilni foto ogli. Asortiman proizvodov se je zelo spreminjal, kvaliteta izdelkov pa To je bil začetek sedanjega obrata II, manjši objekt, ki je bil zgrajen že pred vojno podjetje prevzelo zapuščeno stavbo v Ipavčevi ulici (Persil), ki jo je leta 1956/57 nadzidalo za eno nadstropje in na vsaki strani dozidalo še po en trakt. Leta 1960 je bilo to poslopje podaljšano še za dve tretjini in leta 1971 še za eno tretjino prvotne dolžine. Leta 1961 je podjetje prevzelo opuščene objekte bivše Tekstilne tovarne v Šempetru v Savinjski dolini, ki je prenehala obratovati. Vsi proizvodni prostori so bili v zelo slabem stanju in je bilo treba precej truda in sredstev, preden so bili usposobljeni za novo proizvodnjo. V Šempeter se je preselila proizvodnja matric, srebrne bronce, lepila za gumo in lepilnih trakov, ker se v tem proizvodnem procesu uporabljajo surovine, ki so lahko vnetljive. Zato je bila presblitev te proizvodnje že iz varnostnih razlogov V Šempetru se je leta 1969 pridružila proizvodnim prostorom še nova kotlarna, ker je stara, ki je bila postavljena še v stari Jugoslaviji, popolnoma odslužila. V poslopju so prostori za remontne delavnice, garderobe in sanitarije. V letu 1971 pa je bila izgotovljena nova Selotejp hala. Vse te milijardne investicije je izvedlo podjetje samo s svojimi lastnimi sredstvi brez kakršnegakoli kredita. Leta 1959 so bila kupljena prva stanovanja, sedaj pa razpolaga podjetje v Celju in Šempetru skupaj že z 156 modernimi stanovanji v petih objektih. S kreditiranjem individualnih graditeljev so si člani kolektiva sezidali 113 stanovanj. S 1. januarjem 196 2 je bil v podjet- nabavnim, prodajnim, tehniškim, finančnim in splošnim. Datum 9. september 1950 je v podjetju začetek delavskega samoupravljanja. Organi upravljanja so imeli v začetku, ko je bilo gospodarstvo vodeno še centralistično-admini-strativno, dokaj omejene pravice, brez prave materialne osnove. Z razvojem delavskega samoupravljanja pa so organi upravljanja pridobivali vedno več pravic in dolžnosti in odločajo samostojno.o vseh vprašanjih v podjetju, seveda v skladu z veljavnimi predpisi in notranjimi akti podjetja. Prednost tako razširjenega odločanja je vidna na vsakem koraku, tako pri poslovanju, kakor pri skrbi za delovnega človeka. pisali so.. Združitev Aera in Cetisa? Oba kolektiva se bosta o integraciji odločala 23. decembra CELJE, 8. decembra — Delavski svet v tovarni »Ae-ro« v Celju, je včeraj obravnaval elaborat o možnostih integracije podjetja »Aaro« in celjske tiskarne »Cetis« v eno podjetje. Člani delavskega sveta so po daljši razpravi menili, da je integracija med Obema podjetjema ekonomsko upravičena, zato se je večina članov tudi izrekla za takšno integracijo. Včeraj so tudi sklenili, da bo kolektiv tovarne »Aaro« glasoval o svojem novem koraku — torej m Integracijo na referendumu, ki bo 23. decembra letos. Prihodnje dni bodo imeli zaposleni po obratih možnost, da se podrobneje seznanijo s predlogom o integraciji teh dveh celjskih podjetij ki o tem kakšne razvoj«« možnosti Obeta zdmitti-tev. 1. PodObno je delavski svet celjske tiskarne »Cetis« v ponedeljek sklepal o predloženem elaboratu ter hkrati sklenil, da se bo kolektiv odločal o integraciji z referen-dumom, ki bo 23. decembra. Prihodnji ponedeljek bo v Cetisu zbor kolektiva v zvezi s predvideno integracij^, razen bega pa bodo po oddelkih Imeli še posebne razgovore. P. K. CETIS K AERU Integracija celjskega Cetisa in Aera je ie dolgo predmet proučevanja posebne komisije, ki Je nedavno izdelala elaborat o upravičenosti take združitve. V ponedeljek je o elaboratu razpravljal delavski svet Cetisa, v torek pa,tudi delavski svet Aera. Oba samoupravna organa sta ocenila, da elaborat vsebuje dovolj pozitivnih razlogov za to, da kolektiva na referendumu, Id naj bi bil še decembra, odločata o združitvi, oziroma o pripojitvi Cetisa k Aeru. V obeh kolektivih so se odločili za pospešeno politično dejavnost med zaposlenimi, predvsem pa za temeljito informiranost članov delovnih kolektivov o prednostih predvidene Integracije in vseh spremljajočih vprašanj ih. <7// i. J-j ND\i\ TT/M* ' j- kr. RAZVOJ PODJETJA CETIS Grafična industrija v Celju je v prvih letih po osvoboditvi doživljala velike spremembe. Po reorganizaciji in združitvi grafičnih podjetij je ostalo eno samo tiskarsko podjetje, ki je nekaj časa poslovalo kot tiskarna in produktivna zadruga Družbe sv. Mohorja, od leta 1949 dalje pa kot gospodarsko podjetje Celjska tiskarna, ki je postala nosilec več kot 180-letne tiskarske tradicije v Celju. Podjetje dela vsa povojna leta v tiskarniški stavbi na Trgu V. kongresa, ki je bila sezidana leta 1927. Leta 1959 je prišlo do združitve Celjske tiskarne in lokalnega lista "Celjski tednik" v časopisno podjetje Celjski tisk. V tej organizacijski obliki je podjetje poslovalo do leta 1965, ko se je lokalni list spet odcepil. Od 1. 1. 1966 dalje posluje podjetje pod nazivom grafično podjetje CELJSKI TISK. Usmeritev proizvodnje podjetja v tisk neskončnih obrazcev ter v zahtevnejši večbarvni tisk, prodor na široko jugoslovansko tržišče ter predvidevanja z možnostjo izvoza izdelkov v inozemstvo so narekovali podjetju, da je v letu 1970 prevzelo kratko ime: grafično podjetje CETIS. Leta 1955 je bilo glavno tiskarniš-ko poslopje nadzidano za potrebe knjigoveznice, ki se je preselila iz neprimernih prostorov. Leta 1956 je bil del skladiščnega prostora prirejen za novo organizirano kličarno, medtem ko je svoje sedanje, povsem ustrezne, prostore dobila klišarna v letu 1967 z adaptacijo prvega nadstropja upravne zgradbe. Leta 1960 je podjetje kupilo sosednjo pritlično zgradbo, iz katere se je izselilo gasilsko društvo. Ti prostori so bili preurejeni v novo ustvarjeni obrat karto-naže. Ker se je v podjetju pokazala velika potreba po povečanju obratnih in skladiščnih prostorov, je bil leta 1966-izdelan načrt celotne rekonstrukcije in razširitve obratnih prostorov podjetja na sedanji lokaciji. V skladu s tem načrtom je podjetje dokupilo sosednja zemljišča in si s tem omogočilo nov, pri- mernejši izhod. Vse nadaljnje adaptacije, ki so sledile, so bile izvajane po tem načrtu. Leta 1969 se je s predvideno usmeritvijo podjetja v tisk neskončnih obrazcev pokazala potreba po opustitvi prostorov na sedanji lokaciji, ker je bilo za nov obrat računati s sorazmerno velikimi proizvodnimi prostori, ki jih ni mogoče pridobiti na sedanji lokaciji. Leta 1970 je bila podjetju odobrena nova lokacija na Lavi s površjno 15. 000 m2, kjer naj bi nastali povsem novi tiskarniški prostori. S tem se je prenehalo z večjimi adaptacijami na sedanjih objektih. Zaradi že dokaz utesnjenih proizvodnih prostorov je nastal v letu 1970 problem, kam premestiti strojno opremo za proizvodnjo neskončnega tiska. Ker v sklopu obstoječih prostorov ni bilo najti rešitve, nam je Tovarna AERO odstopila svoje skladiščne prostore na Mariborski cesti, ki smo' jih začasno preuredili za novo proizvodnjo, da je ta lahko stekla še istega leta. Podjetje je v zadnjih šestih letih zamenjalo ves zastareli strojni park s sodobnimi brzotiskarskimi stroji, nabavilo je več novih stavnih strojev, oskrbelo moderno stavno gradivo ter ostalo opremo, ki zagotavlja boljšo kvaliteto izdelkov. Delovni kolektiv CETISA šteje 268 članov in ima v svojih vrstah 95 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, 26 delavcev s srednješolsko ter 11 z visoko ali višjo šolsko izobrazbo. Podjetje je vlagalo znatna sredstva v izobraževanje kadrov ter v družbeni standard. Danes razpolaga s 50 družinskimi stanovanji, 35 članov pa je prejelo v podjetju stanovanjski kredit. Leta 1957 je podjetje kupilo počitniški dom v Vele m Ložinju, leta 1969 pa še polovico depandanse v zimskem turističnem centru na Golteh, tako da razpolaga skupno s 43 počitniškimi ležišči. Od leta 1966 dalje imajo sodoben obrat družbene prehrane, kjer dobe člani kolektiva tople in izdatne malice. V letu 1969 je podjetje prešlo iz 48- na 42-urni delovni teden. LJUBEZEN upanje na zamorčka Slavka se vrača iz službe, ura je pol treh popoldne. Ko stopa čez cesto, zagleda Mladena, ki stoji na robu pločnika in jo pozdravlja s toplim nasmeškom. Kam zdaj? Domov, na avtobus, ki stoji pred njima? Ne. Kaj pa potem? V restavracijo, na kosilo. Slavka se je že naučila, da se takim njegovim predlogom ne da upirati. Skozi hotelska vrata se med vrvež izgubita dva mlada človeka in počasi stopata vzdolž ulice. Roki se stiskata, oči sijejo, obraza sta nasmejana in vedra, koraki so lahki in prožni, duši mladih teles sta zdravi in polni tihega zadovoljstva. "Kam pa zdaj? Ugibaj, čarovnica. Po vstopnici! Zadela si. " Mladen ima sposojen očetov avto. Slavka komaj zapre vrata na svoji strani, objame Mladena in ga nekaj hipov ne spusti. "Spusti me, najdražja. Za nekaj časa moram tvojo roko zamenjati za volan. " "Oh, otroka sta prišla" - plane Mladenova mati proti Slavki in sinu. "Dober večer", pozdravi Mladen očeta v dnevni sobi. "Kaj bosta jedla, draga moja? " skrbi mamo. "Hvala, sva že bila na kosilu. Sicer bova pa kar šla, greva v kino" pove Slavka in preden stopi mimo Mladena, jo on že potegna nase, na fotelj. "Kavica bo takoj", zakliče mama. XXX Sobota. Slavkina soba je pospravljena, čista, sveža in topla. Velik rjav medved sedi na kavču. Mladen pride, ko je že mrak. "Vesela novica, najdražja!" "Šali, ugani, dobra ali slaba novica? " "Slaba" "Moja sestra je rodila". "Hčerko", poskoči Slavka. "Ne, sina". "Krasno, vedela sem, da je slaba novica. Sina hočem jaz!" "Tudi ti ga boš imela, prav gotovo, neumnica. Šali, ti nebogljeno dekletce, naj te potolažim. . . " "Ne draži me! Ugriznila te bom v jezik! " "Pusti me, sina hočem jaz, zapo-nini si. " 'Prav, potrudila se bova" Smeh se krhko lomi v ušesih prisotnih. Dekle se koplje iz snega in se smeje iz srca. Mladen prismuča v dolino, sname smuči, steče proti omahujočemu dekletu, jo sune v sneg, nasuje ji ga na obraz. Dekličine roke in noge ga spravijo iz ravnotežja in ves pade nanjo. Čez hip vstane Mladen in dekle steče za njim. . .. Kasneje se spet vzpenjata po hribu. POROKA Ali ni neumno imeti belo obleko do tal? Pa krajšo, kratko? Še bolj neokusno. In primerno? Vseeno, hitre* mudi se. Nestrpni so že vsi cepci, vsi, ki se z nama vred veselijo tega dogodka. Vendar, tako pač je. Mladen, ti du-.-ša moja, ti vražji vitez. Zasukal boš zdaj svoj meč, ha! Vse je hitro končano. Mladenova sestra se po treh dneh poslavlja od Mladena in Slavke. "Torej, kmalu se vidimo v Splitu? " "Da, ženska draga, čez tri mesece, ko bo sinček že imel svoje ime. " ROJSTVO OTROKA Mladen se hoče pogovoriti. Njegove ustnice so stisnjene, oči komaj skrivajo lesk bridkosti. Prekleto! "Kako vendar, povejte? Kako bolan je bil otrok? " Trmasta, ali nedostopna, ali zlobna, ali dobrohotna ženska buča. "Zini že enkrat! " "Ne morem odgovoriti". Hoče oditi. "Je bil sin?" jo še zaustavi Mladen "Da. " "Recite ji, da je bila hčerka, za hudiča, ne povejte ji resnice! " Vrata se zapro pred njim. "Slavka, najdražja, prestala bova. Paziti se boš morala bolj. Draga moja, pustila boš službo. Obljubil sem ti, da ti bom pomagal, ali ne? " "Potrpi, Šali, v Split bova odpotovala in kdo ve, če tam tudi ne ostaneva. Poslušaj, tam bo najin sin pravi zamorček. ..." Lini Ljubezen je kot rast drevesa, ki bliže k soncu mu prepletajo se veje, kjer je topleje vse topleje in mu tako je res najbližja - sreča. Potem jesen je in za njo je zima, list za listom umira, veja za vejo, mineva sreča pod snežink odejo, tako ljubezen je samo ledena sveča. Dora Rovere SAMOTNA POTA Samotna pota duše in snovanja so pota blodenj in iskanja, ki vodijo vsa do spoznanja, da so samotna moja potovanja. Nikogar ni, ki bi podal roko, nihče ne potrebuje roke moje, nikogar ni, ki bi ljubezen dal lahko, nikomur nič ni do ljubezni moje. Dora Rovere RES SI ODŠLA Odkrila si mi solze in molčala si. Zbal sem se, da odideš brez vrnitve - in ti si res odšla ... Lini MOJI PUNČKI Ljubim te kot ljubi zemlja sonce, ljubim te kot ljubi gnezdo ptica. Vedno bom ljubila te otrok moj mali vedno bom pazila nate - mama. Rovere Dora KULTURNA PRILOGA KAJ JE TO SREČA? Zadnji sončni žarki so padali skozi orumenele liste dreves. Bila je jesen. Gozd je bil pokrit z rumeno listnato preprogo. "Jesen je lepa", je rekla Barbara. Barbara je držala Pavla za roko, ko sta hodila po gozdni stezi. "Jesen je letni čas. Začetek konca nekega življenja, življenja nekega leta", je odgovoril Pavel. "Začetek konca česa?" 'Nekega življenja!" ji je odgovoril. "Kaj je pravzaprav življenje, Pavel?" "Življenje je dihanje, delo, ljubezen, gibanje, vse to in še marsikaj je po mojem življenje. V življenje sodi tudi zadovoljstvo pri delu, vidiš, draga tega pa v mojem življenju ni. Delal sem, študiral, da bi nekaj znal, zdaj pa tega mojega znanja nihče ne potrebuje. Ampak to ne sodi sem. To ni odgovor na vprašanje. " "Rada bi Pavel, da bi preživela najini življenji srečno?" je rekla Barbara. ličine narave, časa in svoje majhnosti se je bala. Bala se je, da ne bi izgubila Pavla. To je bil nenaden občutek strahu pred neznanim. Pavel jo je prijel za roko in se obrnil v smer, od koder sta prišla. Zazdelo se mu je, da ve kako se počuti Barbara. Jezil se je nase, da jo je pripeljal sem. Ne bi smel vseh svojih čustev in misli prenesti na Barbaro. Ona je ženska. Ona ne gledana svet in na stvari v njem tako kot on. Naenkrat se mu je zazdelo vse razen nje tako brezvredno. Stekel je. Tekla sta po poti in listje jima je šumelo pod nogami. Spotikala sta se ob drevesne korenine in postajala vse bolj zadihana. Naenkrat se jima je zazdelo vse tako zelo smešno. Sedla sta na podrto drevo, se objemala in smejala. Naenkrat se je Barbara zresnila in rekla: "Pavel, veš kaj je sreča?" Tole, kar zdajle doživljava, čutiva, je sreča. Nočem več misliti na to, kako dolgo bo trajala, ker potem ta sreča ne bi bila popolna, zdajle pa je tu in je najina, samo najina!" Pavel ji je božal obraz, lase, rame, poljubljal jo je in ni rekel ničesar. A čutil je to srečo in vedel je, da ima Barbara prav. _ _ " Dora Rovere za našo galerijo "Pravzaprav še nisem ugotovil, kaj pravzapilav pomeni besedica - sreča - pa sem že mnogokrat o tem razmišljal. Pogostokrat jo uporabljamo, pa ji najbrž redko kdo ve pravi pomen. Sicer je pa tako vse en sam velik nesmisel. " "Pavel ne govori tako. Ne prenesem tega, da si tako pesimističen. Zakaj si tak?" "Vse mi je zoprno, vse. Samo, samo tebe imam rad. " Prišla sta do roba gozda. Pred njima so se razprostirali travniki in sveže zorane njive. Nikjer ni bilo nikogar. Bila sta sama ob robu ravnice. "Pavel, ljubim te, zdajle še posebno, ko se mi zdi, da sem tako majhna, nepomembna. " "Draga ne razmetavaj z besedami, kot da so žoge. Ljubiti, to je nekaj več. " "Vem, čutim ta več, in zato me je strah. Strah me je, ker ne vem, kaj bo z mano, z nama. " Drhtela je po vsem telesu, a po licih so ji tekle solze. Res se je bala. Ve- Objavljeno sliko smo kupili za našo galerijo. N arisal jo je ugledni slovenski slikar Anton Gojmir Kos. Rodil se je v Gorici leta 1896, študiral pa je na Dunaju. Sprva je slikal zelo barvito dekorativno stilizirane kompozicije, akte in krajine ter portrete. Kasneje je prešel v realistično klasično smer. Je izrazit figuralik, zelo so znane njegove velike stenske slike z zgodovinskimi motivi v ljubljanski vladni palači (Ustoličenje, Bitka na Krškem). Izredno učinkovita in barvno izredno ubrana so njegova tihožitja, saj je mojstrsko obvladal oljno slikanje z lopatico. Tudi na naši objavljeni sliki so vidne vse značilnosti slikanja tega našega velikega mojstra. Pripomnimo naj le, da je seveda slika v barvah neprimerno lepša in izrazitejša. ZAHVALA Vsem, ki so spremili dragega očeta in strica ADOLFA RODETA na zadnji poti, darovali cvetje ali drugače počastili njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Rodetovi Oh, to poslavljanje mi gre že pošteno na živce. Najprej teta, stric, pa sestrične in bratranci ter njihove boljše polovice, pa spet teta s svojimi neskončnimi nasveti in željami. Strah me je, da se bo poslavljanje ponovilo, zato sem sredi njene poplave besed rekla adijo in srečna, presrečna stopila v avtobus. Udobno sem se namestila, saj je bilo dovolj prostora, na sedež poleg svojega pa sem brezbrižno odločila mrežo polno svežih jajčk. Pa sem se spomnila nasvetov, ki mi jih je naštevala teta, da je v mestu predrago vse kupovati in še sveže ni. Povedala mi je marsikaj o mestu, čeprav živi že od rojstva v zelo oddaljenih hribih, jaz pa od rojstva v mestu. Med drugim mi je rekla, da je nekje čula, da je v mestu moč kupiti tudi jajčka z mrtvimi piščančki. Tako zelo sem imela rada jajčka, toda ob njenem pripovedovanju so se mi močno uprla. Poldrugo uro smo se vozili, jaz pa sem premišljevala o vsem mogočem. KONCERT KOMORNEGA ZBORA Na naši vsakoletni prireditvi za upokojence in dolgoletne člane kolektiva je nastopil s kratkim koncertom tudi ugledni komorni zbor iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Za u-vod v koncert je zapel zbor dinamično proletarsko pesem Zorka Prelov-ca Slava delu, sledile pa so znane narodne in dve partizanski pesmi.Zbor je pel ubrano, , uglašeno, kakor pač pojejo dobri uglajeni in kultivirani pevci. Lepega priznanja sta bila deležna oba solista Ivo Grobler in Stane Bizjak, vsi skupaj pa prisrčnega aplavza poslušalcev. Želimo, da bi bil komorni zbor še večkrat med nami. RECITAL NAŠE MLADINSKE KULTURNIŠKE SKUPINE Na prireditvi dne 25. novembra se nam je predstavila naša mladinska kulturniška skupina z recitalom, ki je obsegal znane pesmi na napredno, socialno in revolucionarno tematiko z ustreznim veznim tekstom in prologom, v kate- za konec leta) učinek svežih jajčk Tik pred velikim mestom sem opazila, da sem razbila nekaj jajčk, sedež poleg mojega je bil prevlečen z neprijetno rumeno, gosto tekočino. V velikem mestu je vstopil med drugimi tudi čeden fant, me zapeljivo pogledal in bilo je dovolj, da sem mu vrnila pogled in že je bil poleg mojega, z jajčki politega sedeža. Medtem, ko me je gledal, se je vsedel. Predstavil se je, ko sva si podala roki, mi je verjetno hotel povedati svoje i-me, toda uspel je reči le "Mi...." in v obraz je postal rdeč, kot zarja na večernem nebu. Trudila sem se, pošteno trudila, da nisem prasnila v smeh, ko se je začel presedati po sedežu, kot da ne bi mogel verjeti svojim občutkom, da je njegova zadnjica mokra. Izvila sem roko iz njegove, se naredila nekoliko užaljeno in se zazrla skozi okno, težko zadržujoč smeh. temnomodre hlače, so se bohotno svetile sveže, zares sveže jajčke. Postalo mi je žal, da ni tega videla tudi moja teta, saj bi gotovo vsa leta, kar jih še ima pred seboj, govorila kako neprijetno in neestetsko so se svetile, prelivale od zgoraj navzdol, sveže jajčke. No, tega si nisem preveč gnala k srcu, kajti odločila sem se, da bom ob priliki napisala teti pismo o mojem prijetnem potovanju. Zakaj neki bi naj bila teta prikrajšana za nekaj tako zanimivega in veselega. In tudi vam sem se namenila povedati, kako sem potovala in kar žal mi je, da tudi vi niste občutili na svoji zadnjici svežih, zares svežih jajčk. O vsem tem lahko pripoveduje tudi "Mi ....", ki mi na žalost ni uspel povedati svojega celega imena. Pri prvi postaji je izstopil. Imela sem Zares škoda, mar ne? priliko videti učinek svežih jajčk. Na njegovi zadnjici, ki je bila oblečena v Angelca rem je tekla beseda o pomenu 29. novembra. Recital je sestavila in naštudirala Dora Rovere. Izvajanje je bilo solidno, dovolj uglašeno, ponekod s skromnejšo dikcijo in dinamiko, v celoti pa vsekakor zadovoljivo in uspešno, za kar velja izvajalcem čestitati z željo, da svoje delo nadaljujejo, saj bomo na naših prireditvah domače kulturniške skupine vedno veseli. POT Mnogo poti sem sama prehodila, mnoge poti sem sama si našla. MASKA Hodila sem sama z vzdignjeno glavd, drznim opazkam sem trdno' kljubovala. Kot zajec v času zimskem svojo dlako posvetli, tako si ti se spremenil, ko snel si masko si. Hodila sem s teboj, poti so se križale, šla sem naprej, ti pa ubral svojo si pot. Ko zagledala sem podobo pravo tvojo sem vprašala se: "Je res, da sem te kdaj ljubila?" Hodila sem sama, z vzdignjeno glavo, z neizmernim obupom, le svojo lastno pot. Kar nadeni masko zopet si, morda katera druga se bo na njo ujela, če v ljubezni slepi bo živela. Iskala sem pot, da spet bi srečala tebe, pa nisem je našla, ker šla sem napačno pot. Angelca Angelca MATERIAL FUNKCIJA ESTETIKA Grega Švab: Do sedj sem pisal na splošno o industrijskem oblikovanju. Dejal sem, da ima uspešna prodaja štiri bistvene zakonitosti, med matere spadata tudi videz embalaže in reklama. Embalaža spada v področje čistega industrijskega oblikovanja. Povsem nekaj drugega pa je njena grafična oprema. Če se ukvarjamo pri industrijskem oblikovanju v glavnem s trodimenzionalnim prostorom, se pri grafičnem oblikovanju borimo predvsem z dvodimenzionalnim. Kaj pa je sploh grafično oblikovanje? To so vizualne komunikacije: grafična oprema embalaže, knjižna oprema, plakati, letaki, TV-rekla-ma, - zvočna in vizualna, - filmi itd. Oblikujemo ploskev in vizualni efekt dvodimenzionalnega prostora. Napačno je mišljenje, da smo dosegli efekt že s tem, ko smo potrošnika opozorili na nekaj določenega. V poštenem odnosu do kupca moramo nedomno gledati tudi na to, da ga izobražujemo, da se mu približamo in ga informiramo na kulturen način, kar si je nedvomno zaslužil že s tem, da je kupil naš izdelek. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da prodajamo, informiramo ali opozarjamo na načine, ki žalijo človeško dostojanstvo. Daji jim moramo boljše, lepše, na višjem nivoju. Oblikovalci ne bi smeli tako delati, kakor si to po mnenju komercialistov potrošniki želijo, temveč je njihovo poslanstvo predvsem v tem, da vzgajajo potrošnike. Ne smemo jim nuditi kiča, dajati jim moramo več. In če že kre- Študija za moderno oblikovanje iramo n. pr. nov plakat, napravimo takšnega, da bo vreden potrošnikove pozornosti, odklanjajmo primitivne kreacije, ki so likovno in poleg tega še tehniško, pa tudi tiskarsko na tako skromni ravni, da kažejo izredno pomanjkanje okusa in smisla za ustrezno estetsko oblikovanje. Poglejmo v naprednejši svet, ki se likovno, filozofsko in pojmovno razvija in ki priznava moderne odnose med ljudmi, ki skuša dojeti današnji čas in ki je pokazal hrbet primitivnim in zaostalim normam. Vedeti moramo, da imajo v drugih državah institute, ki se na znanstveni podlagi borijo z industrijskim oblikovanjem, vključno tudi s proučevanjem, kako propaganda deluje na človeka, s psihologijo posameznikov in množic. In kje smo mi? Kaj bomo storili, da bo imelo naše podjetje še sodobnejše in likovno bolj estetsko oblikovano reklamo, izdelke in embalažo? Prepričan sem, da je treba odpraviti vse, kar ne ustreza načelom sodobnega oblikovanja, saj bi bila likovno estetska reklama bolj učinkovita, pa zato nič dražja. Mislim, da bo treba začeti z novimi nazori in pojmovanji. Zato je potreben čas, čas za proučevanje, študij in izobraževanje. Prepričan sem, da bi se in da se bo vse to bogato obrestovalo. Odprimo vrata oblikovanju. Verjemite, da nam ne bo žal, najmanj pa bo žal kupcem naših izdelkov. pijanček Novo leto se je bližalo z bliskovito naglico. Še zadnji večer, še zadnji udarec zvona in na milijone ljudi si bo zaželelo: "Srečno!" Zvečer hodim po zasneženi ulici. Na tisoče kristalnih snežink se igra po zraku, plešejo novoletni ples, lovijo ena drugo, dokler druga za drugo ne popadajo na tla. Mimo mene hite ljudje, veseli in nasmejani. Med njimi vidim znan obraz, prijatelje, ki mi kličejo: "Srečno!" Smejem se in jim odzdravljam. In tedaj sem med to pisano množico srečnih ljudi zagledala njega. Star je in po njegovem utrujenem obrazu se prepletajo globoke gube. Mraz in zima sta do njega brezobzirna in ne vidita, da je samo v lahkem suknjiču, starih gumijastih škornjih in v zakrpanih hlačah, ki so mu mnogo prevelike in mu visijo čez škornje. Okoli njega stoje ljudje, prav tisti ljudje, ki so se mi prej zdeli tako dobri in veseli, stojijo in ga gledajo. Pijan je in ta pijanost ga je spodnesla in ga prevrnila na mokri pločnik. Hoče vstati, se postavi na kolena, na eno nogo, ko mu zopet spodrsne in pade. In tako znova in znova. Roke so mu že vse rdeče od mraza in njegov utrujeni in pijani obraz se mi zdi kot obraz človeka, .ki so ga drugi priklenili na ta pločnik, da bi ga lahko blatili in sramotili. Ljudje ga gledajo in se mu smejijo. Zbode me, zaboli, ne morem več gledati teh režečih se mask. Stopim na sredo kroga pred pijančka. Gleda me in v njegovih pijanih očeh vidim toliko žalosti in ponižanja, da mi v oči privrejo solze. Ponudim mu roko, dvigne se na kolena. Gleda me s solznimi očmi in skozi ustnice mu prihajajo tihi in grgrajoči glasovi: "Kdo ste, mlada gospodična? Zakaj pomagate vstati staremu pijancu? " "Samo človek sem, gospod", mu odgovorim, "samo človek, vendar drugačen od teh ljudi tukaj!" Pomagam mu na noge. Med šepetanjem "Hvala, tisočkrat hvala" odide skozi špalir ljudi. Oni pa stojijo tam in močijo. Na nobenem obrazu ni več videti nasmeha in oči gledajo vame osramočeno in potrto. Obrnem se in po licih mi tečejo solze. Ljudje, bratje, bodite srečni! Novo leto je in vi se lahko veselite nad svojo brezsrčnostjo, nad zmago nad ponižanim in premaganim bližnjim. Vrana vrani ne izkljuje oči, človek pa bi človeku storil marsikdaj še kaj hujšega in se veselil svoje zmage. Toda novo leto je in srečno, ljudje - tovariši, SREČNO! Hilda SpORT V KEGLJANJU USPEŠNI Kegljači treniramo dvakrat tedensko, ob petkih v Celju, ob torkih v Žalcu. Tekmovanj se udeležuje okoli 20 članov, 15 pa jih keglja za rekreacijo. Klub se je udeležil vseh prvenstev v Celju. Na občinskem prvenstvu v borbenih igrah, je nastopilo 12 ekip po 10 mož. Trajalo je skozi vse leto, bilo je pa kar 16 srečanj. Dosegli smo odlično tretje mesto in se plasirali v slovensko republiško prvenstvo, kjer smo med 35 ekipami dosegli 16. mesto. Na občinskem prvrnstvu pri posameznikih v disciplini 200 lučajev je nastopilo 15 naših tekmovalcev. Igralo se je na izpadanje. Med 300 tekmovalci smo dosegli 3., 7. , 11., 14. in 19. mesto. Emil Rojc je sodeloval tudi na republiškem prvenstvu za posameznike in dosegel med 100 nastopajočimi 30. mesto. Na občinskem tekmovanju v moških dvojicah smo sodelovali z osmimi pari in dosegli med 80 pari 6. 9. in 15. mesto. V borbenih igrah v Velenju smo osvojili prvo mesto - pred Ravnami, Slovenj Gradcem in Velenjem (reprezentance), kjer smo dosegli klubski rekord z 886 podrtimi keglji. Trenutno se pripravljamo za občinsko prvenstvo v disciplini moštev 8 krat 200 lučajev. Odigrali smo že 8 prijateljskih srečanj s celjskimi klubi, Šoštanjem in Žalcem. Pred nami so še občinske sindikalne igre v borbenih igrah in disciplini 8 krat 200 lučajev ekipno. Med ženskimi članicami je najuspešnejša Magda Urh, ki je osvojila v Mariboru na državnem prvenstvu odlično tretje mesto. Nedavno pa na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance 3. mesto. Na slovenskem prvenstvu za posameznice pa je dosegla 9 mesto. Ker nimamo svoje ekipe, ima pa izredne rezultate, je vključena v ekipo štor-skega Kovinarja. Po trenutnih rezultatih ima vse možnosti, da bo prihodnje leto igrala v državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Splitu. Sodelovala je že dvakrat v državni reprezentanci in sicer proti reprezentanci Romunije in Vzhodne Nemčije. Obakrat je dosegla v državni reprezentanci drugi najboljši rezultat. b Emil Rojc DELO PLANINSKE SEKCIJE AERO V LETU 1971 Ob zaključku leta je tudi planinska sekcija pregledala svoje delo ter ocenila uspehe in neuspehe. Iz zapisnikov je razvidno, da so bile v tem letu tri seje. Program dela za leto 1971 je bil le delno realiziran. Izmed 7 predvidenih izletov so bili izvršeni le 4, in sicer izlet na Be-lopeška jezera, ki se ga je udeležilo 30 članov, izleta na Storžič, ki je bil spominskega značaja in je bilo 45 udeležencev, izlet na Triglav se je udeležilo 35 planincev, izleta na Jezersko - Češko kočo - Kočno pa 3 2. Izlet v Kamniške planine je odpadel zaradi neprimernega vremena in letnih dopustov. Izlet na Vršič - Prisojnik - Kriške pode - Vrata je odpadel, ker se je zanj prijavilo premalo ljudi. Za izlet na Grossglockner je bilo v začetku veliko zanimanja, kasneje pa je zaradi visokih stroškov, oziroma deleža, ki bi ga morali udeleženci sami prispevati, mnogo interesentov odpadlo. Planinska sekcija ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi ta izlet dotirala. Končno tudi primernega avtobusa ni bilo več moč dobiti. Ostalo delo je potekalo po načrtu. Upravni odbor sekcije je svoje delo opravljal vestno v okviru danih možnosti. Na zadnji seji sekcije je dosedanji predsednik Ljubo Kompan predal posle novemu predsedniku Blažu Črepinšku. V mesecu decembru je predvidena še seja, na kateri bomo sestavili program dela za prihodnje leto. Planinska sekcija želi, da bi se ji priključilo čim več članov kolekti- va, ki so prijatelji gora in naravnih lepot. Želi, da bi člani aktivno delali ter da bi se v čim večjem številu udeleževali izletov. Planinci radi obiskujemo naše lepe vrhove, saj gore navdajajo človeka z vedrino, z veseljem do dela in življenja. Povezujejo nas s prijazno naravo in ljudmi in nas prežemajo z živi jenskim optimizmom! ŠPORTNE NOVICE Omenimo naj uspeh, ki ga je naša ekipa v odbojki dosegla na sindikalnih športnih igrah, saj se je med dvajsetimi ekipami uvrstila na odlično tretje mesto. Čestitamo! SMUČANJE Pri smučarjih še ni nič novega, so pa kar dobro pripravljeni na nastopajočo zimsko sezono. Posamezniki so se že smučali na Golteh in pri Celjski koči, večje skupinske akcije in tekmovanja pa so v pripravi. NAŠ AERO, glasilo tovarne Aero, Celje. Ureja uredniški odbor: Vilma Leskovar (predsednica), Zoran Vudler (odgovorni urednik), Maja Radišek (tajnica), Baldo Jenko (tehniški urednik), ing. Dušan Jarh, Dora Rovere, Zlata Zupančič, Jože Randl, grafična o-prema Gregor Švab, umetniški sodelavec Adi Arzenšek, fotografa Milena Šeško in Ivan Premzl. tisk aero^ Rokopisov ne vračamo, oddajte jih pri tajnici uredniškega odbora, oglasi po dogovoru. jjr ^ J-** jt if 1 Nedavno so uspešno končali grafično šolo Nežmah Franc, Mratinkovič Zvone, Ibraimov Ajdan, Božič Drago, Mulej Konrad, Planinc Branko, Cestnik Slavko, Horvat Friderik, Cizej Drago, Radišek Zvone, Horvat Janko, Polšak Karel. Čestitamo! leije - skladišče D-Per VHK2mu SflT« ywat.-/ j| KUVteC oBUuPUaII DARILO DEVKAMRA2AA^RU novoletna '3E> ^\rlCA • K*W M/ AfAAZ /5> /57f D RACI DEDEK KPAZ! PRINESI MK SE 5D13& MALICE, DA BOMO LAž^E KRITIZIRALI 1 TV^I AERDVCU S1LV1 , SILVESTER dan! ^ IIMITEV IN SE Tor tt.. 452/1971 Hill1!!11 i KI PREVZAME 1 TEBE, MENE, 1 STARE MAME! VSO MLADINO IN STARINO-OD DOJENČKA PA NAPREJ, DOKLER JE ŠE VINCA KEJ! ■ ENKRAT V LETUI TI Z AERA SE VESELI MILA JERA i LETOS B' LO JE MARSIKAJ, SAJ VEŠ ZA TA DIRENDAJ! FAKTOR, miting, ZAMENJAVA, DA BI NAM BILA LE PRAVA! IN ZA KONEC Se ženitev VST? COBISS J IN ŠE TOLE-; /nar želiš J UPAJMO, M}T RES PORIŠI /nebo iz tega - c"kga: