Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IH
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2050, 2994 in 2996
LETO LVITI

i J t._ i. UAJAJA
VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Naš ideal
Ena najbolj interesantnih sodobnih diskusij je bila diskusija zaradi vrnovnega smotra mladinske vzgoje, ki se je vršila med poklicano cerkveno oblastjo in poglavarjem italijanskega fašizma če se spričo avtoritativnega značaja izjav svetega očeta more govoriti o diskusiji. Zakaj smernice, ki jih je papež ob tej priliki poudaril, za katoliški svet niso noben problem, ampak neomajne verske in moralne resnice.
Ker je tudi za nas to vprašanje, ki je od vsega početka bilo predmet razprav, opredeljevanj m skrbi, ostalo tako pereče in aktualno, kakor je bilo, ne bo odveč, če kot katoliško glasilo zopet povemo svoje stališče, ki je stališče vesoljnega ka-toličamsiva.
Vodja italijanskega fašizma je brez dvomu najbolj značilni predstavnik vseh onih, ki v našem stoletju oznanjajo neomejeno oblast, omnipotenco države, prav izrecno naslanjajoč svojo teorijo na pojmovanje poganskega Rima, ki so mu bili država, državna oblast, nacija, božanstva v pravem in pristnem pomenu besede — posameznik, podložnik, posamezno društvo, pokrajina, pleme itd. pa nič pomembni in popolnoma podrejeni organizmi brez vsakega sam ona m en a in lastnega značenja. Vse obstoja, vse dela in snuje le radi države, nad katero nI ničesar — celd ves svet, vsi narodi zemlje, vse SoveStvo je samo zaradi Rima! To je čisto dosledno za onega, ki kult države ali naroda ima za to, kar beseda v istini pomeni: za bogočastje, za če-ščenje najvišjega, kar sploh obstoja, za najvišji in edini končni smoter posameznikovega življenja. Ta absurdna teorija samooboževanja nacije seveda nujno vede v notranjosti do absolutizma, napram ostalemu svetu pa do stanja medsebojne konkurence, borbe, zavojevanja in revanše pa do končnega propadanja, kakor nas uči taisti Rim.
Nastop krščanstva je pomenil konec takega pojmovanja države. Krščanstvo je postavilo v ospredje zaničevanega posameznika, učilo neskončno vrednoto vsakega individua in utemeljilo državljansko svobodo v svobodi posameznikove vesti Spas in veličje duše je postalo več vredno ko vse rimsko cesarstvo v vsem svojem gnilem sijaju. 'Pri tem pa nauk evangelija nikakor ni razvrednotil ne države ne naroda ne človeškega udruženja sploh, ampak narobe le utrdil državno oblast in pomen ter lepoto naroda in žrtve za občestvo, ker je družbo in posameznika enako podredil Bogu. V iatoredni usmeritvi tako občestva kakor posamezne osebnosti na Boga je dano edino pravilno razmerje med obema. So stvari moralnega reda, v katerih se mora posameznik brezpogojno podvreči avtoriteti države, so pa istotako v moralnem redu utemeljene pravice tako posameznika kakor manjših naravnih, socialnih, narodnih, verskih, kulturnih organizmov, ki se jih tudi najvišja zemeljska oblast ne sme dotakniti. To načelno stališče kato-ličanstva se razvija v vsej svoji metafizični, etični in socialni utemeljitvi od »prvega zapadnega človeka«, svetega Avguština, ki se letos praznuje njegova tisočpetstoletnica, preko velikega Tomaža do Suareza, ki je prvi zavzel stališče proti nastajajočemu državnemu absolutizmu novega veka — to 6tališče je uveljavljal in ščitila Cerkev v borbi proti nemškim cesarjem srednjega veka kakor proti velikim in malim potentatom poreformacijske dobe; brani ga z enako odločnostjo tudi danes proti Mussoliniju. Lahko celo rečemo, da je to katoliško načelo tisti znak, ki krščansko družbo in krščanskega človeka bitnostno loči tako od stare kakor od moderne poganske družbe.
Če hočemo to, kolikor je potrebno v sedanjem času velike načelne zmede ali pa takisto ostre načelne ločitve duhov, M je nobeno izravnavanje ne bo premostilo, primeniti na naše razmere, potem bomo priznali, da nam je pristna, globoka in iz korenin našega bitja klijoča nacionalna vzgoja neobhodno potrebna. To smo sami neštetokrat na-glašali in v našem čedaljebolj breztradicijskem ; času utemeljevali. Nismo pa pozabili pri tem po- i udarjati, da mora pravo nacionalno čutenje biti I osnovano prvič, na naravnih podlagah, na danih j dejstvih in osobitostih, na obstoječih pozitivnih vrednotah naše zgodovine, ki ni samo spoštovanja vredna, ampak nujen in brezpogojen sočinitelj našega bodočega zdravega razvoja — drugič, na krščanskem, od Slovanov morebiti najgloblje dojetem religioznem etosu, kar popolnoma odgovarja slovanski mentaliteti, jugoslovanski pa posebič. Noben slovanski genij ni tega v tako vekovnih besedah izrazil ko Dostojevski v svojem govoru o priliki Puškinove smrti: da mora Slovan služiti človeštvu, da je rojeni oznanjevalec vsečloveškega bratstva in da ima na svetu najsvetejše poslanstvo pomirjenja in odrešenja od dušne in telesne bede ter razdora človeškega rodu po samoodrešenju, očiščenju in žrtvi vsakega posameznega življenja v , službi Najvišjega ki mu edinemu gre brezpogojno češčenje. Kako velika in globoka je šele t svitu te ideje misel jugoslovanske vzajemnosti! In kar so opevali češki in poljski misleci-tvorci, to je s svojo smrtjo izpričal najsljajneje car Lazar, ki je ob turškeni navalu, ko so drugi zagovarjali oportu- j nistično priličenje na nove razmere, poturčenje in | sprejetje izlamske vere, izvolil »nebeško carstvo j — vekovno trpljenje in borbo za rod, za njegovo krščansko dušo, za idealne dobrine, za dediščino svetega Save. Ali bi bile mogoče tolike žrtve, tolika vztrajnost in toliki uspehi, če ne bi bil srbski narod mislil, čutil in delal iz svojega korenskega krščanskega etosa ln ali ne bi bilo dobro in prav, če bi se. enkrat to postavilo kot fundament nacionalne vzgoje naše mladine, mesto da ponavljamo sto petdeset let premlele fraze državno-omnipo-tenčnega liberalizma?	I
To mislimo, je dobro, Se sc pove pa razmišlja. Načelo, ki smo ga tu podali, nI enodnevno vprašanje, ampak osnoven nepremakljiv princip,.	'
Pomirljivo stališče Francije
Nova pogajanja z Italijo o pomorski razorožitvi - Posredovalna vloga Anglije
London, 5. jul. p. Današnji listi poročajo, da je napetost v italijansko-francoskih odnošajih popustila, da se more z gotovostjo pričakovati, da se bodo pogajanja med Parizom in Rimom v političnih vprašanjih vodila brez posebnih težav. Polemika, ki jo je izzval italijanski zunanji minister Grandi, ko je v italijanski zbornici, pozneje pa tudi rimskemu poročevalcu Daily Heralda izjavil, da je večkrat Briandu predlagal, da bi se pogajanja, ki so se pričela v Londonu, nadaljevala, da mu pa Briand ni odgovoril.
Najnovejša Briandova izjava, ki jo je objavil Daily Herald, demantira to Grandijevo trditev in izključuje vsak dvom o dobrih namenih Francije. Značilno je, da noben fašistični list v Italiji Brian-dovega demantija ni zabeležil. S tem je jasno, da je poskus fašistične vlade, da bi vrgla odgovornost
žk zastoj v pogajanjih na Francijo, popolnoma propadel. Grandi se ni oglasil, ko je Briand v Daily Heraldu odločno trdil, da Francija ni stavila nobenih omejitev za nadaljevanje pogajanj z Italijo in da je to Grandiju moralo biti jasno še za časa posvetovanj v Ženevi. Daily Herald je mnenja, da bo sedaj mogoče voditi pogajanja med Italijo in Francijo o vprašanju razmejitve Tripolisa in Tunisa, kakor tudi še v nekaterih stranskih političnih vprašanjih. Pogajanja o pomorskih vprašanjih se bodo mogla nadaljevati šele v začetku septembra, ko se bosta Briand in Grandi sestala na zborovanje Društva narodov.
Te dni se je opazila močna diplomatska ak-♦vnost ne samo v Parizu in Rimu, ampak tudi v Londonu. To se more smatrati kot prva posledica prijateljske intervencije, ki jo jc po nalogu svoje i
vlade podvzel v Rimu in Parizu tamošnji britanski poslanik. V poslednjih osmih dneh je bil italijanski poslanik grof Manzoni dvakrat pri Briandu, Prav tako je francoski poslanik v Rifnu Beaumar-chais konferiral z Grandijem. Včeraj je odšel v Pariz in je Briandu poročal o svojih razgovorih z Grandijem. Značilno je, da je italijanski poslanik v Londonu Bordonaro konferiral s Henderso-nom. »Manchester Guardian« veruje, da se bodo pogajanja med Francijo in Italijo pospešila in da sc bodo čimpreje rešila politična vprašanja, k? bodo povod pogajanj za ureditev pomorskih vprašanj. V teh pogajanjih bo igrala aktivno vlogo Velika Britanija, ker je treba razširiti pomorski sporazum, ki se je na konferenci v Londonu omejil na Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko, tudi na Francijo in Italijo.
Preko-hatkanska proga
Odlična važnost nove železnice Pločnik-Kuršumlja
Belgrad, 5. jul. u. Ob otvoritvi nove proge Pločnik—Kuršuinlija, ki se bo jutri izvršila, je dal ravnatelj državnih žgleznic Naumovič izjavo o važnosti tc proge, ki predstavlja preko-bnlknnsko progo. Naumovič jc dejal:
Proga Praliovo—Niš, ki se je pričela graditi pred vojno, je ena izmed najvažnejših ; prog. Če se ima pred očmi, dn bo proga Pra-hovo—Niš—Prokuplje—Priština—Kosovska Mi-trovica—Peč vezala našo sosednjo prijateljsko , Romunijo z Jadranskim morjem, potem bi ime-, In isti značaj, kakor tudi jadranska proga Belgrad—Kragujevac—Kraljevo—Raška—Kosovska Mitrovica—Jadransko morje. Prekobalkanske 1 proge se bo mogla poslužiti tudi Rusija, ker bo imela najbližjo in najhitrejšo zvezo z Jadranskim morjem.
O mostu, ki se mora graditi pri Brzi Pa-liinki čez Donavo, je Naumovič dejal;
Morem Vaji reči, da sc bo z graditvijo mostu skoro pričelo. Mešana komisija, ki jo Ustavljajo naši in romunski inženirji, se je sevala na licu mesta pri Brzi Pulanki, ki dela potrebne meritve. Tc bodo v kratkem gotove. Pptem se bo pričelo z gradnjo mostu.
O jadransko progi je Naumovič dejal: Ta proga se bo gradila sistematično. Del Kraljevo—Mataniška Banja je že dograjena in sc bo v kratkem izročil prometu.
Belgrad, 5. jul. pp, Prometni minister Ra-divojevič je z načelniki oddelkov in ravnatelji državnih železnic obravnaval načrt o zgraditvi železniške mreže v državi. Po teh načrtih bi se imelo zgraditi 900 km normalnih prog. Ta načrt je bi! v finančno gospodarskem komitetu ministrov. Potrebni krediti so že odobreni. Posamezne proge se že gradijo.
Malteško vprašanje ne miruje
Malta, 5. julija, d. Z ukinjenjem ustave in vpo-slavitvijo kolonijalnega režima se položaj na otoku ni absolutno nič izboljšal ampak še poslabšal. Prebivalstvo nikakor ni voljno ukinjenje ustave mirno kvitirati. Sovraštvo proti Stricklandu, ko-jega brezobzrna in provokatorična politika je prebivalstvo oropala ustavnih svoboščin, je čezdalje večje.
Radi tega položaja je odpotoval v London raon-signor Mattei, najodličnejši član narodno stranke in bivši minister v malteški vladi, ki ne uživa samo zaupanja ljudstva, ampak ima tudi največji ugled pri angleški kroni. Monsignor Mattei bo skušal gospoda MacDonalda prepričati, da sedanja provizo-rična rešitev ni srečna in da je edini izhod odstranitev Stricklanda, nakar se bodo vrnile same po sebi normalne razmere, pod katerim bo mogoč svoboden režim.
Med tem je uradni list 4. I. m. objavil or.io nanco, po kateri je vso oblast prevzel guverner. Vladne odredbe odslej niso več podpisane o,I Stricklanda, kar prebivalstvo smatra kot nekako majhno
zadoščenje. Narodna stranka deluje z nezmanjšano energijo naprej, izjavljajoč, da ne klone pred nobeno rečjo in da se katoliško malteško ljudstvo od nobene sile ne bo dalo potlačiti.
Značilno za položaj je, da se Osservatore Romano« ponovno obrača proti Stricklandu, dolžeč ga dvorezne in licemerske politike. Glasilo Vatikana posebno žigosa njegovo denuncijatorično vlogo in metode, s katerimi je skušal očrniti malteški episko-pat in kler kot vsumljiv-, nezanesljiv« in državi nevaren«:. Se enkrat pribija --Osservatore , da se MaltanebopomiriIa,doklerbcStrick-land imel še kakšno politično vlogo na otoku.
Ta oster članek je bil povzročen po skrajno hinavski in Iažnjivi izjavi Stricklanda, ki je v Londonu izjavil, da ga zadnja alokucij., sv očeta v laj-nem konzistoriju zelo vaseli, ker potrjuje njegovo stališče napram malteškemu epi-skopatui
Gospodarska osamosvojitev
britanskega imperija
London, 5. julija. AA. Resolucija angleških bančnikov, ki so zahtevali nagle odredbe za pobolj-šanje medimperijalne trgovine, je zbudila v angleških političnih in gospodarskih krogih veliko zanimanje. — Kakor znano, izražajo bančniki v resoluciji upanje, da bo končno zmagal princip proste trgovine po vsem svetu. Zahtevajo pa, da se zaščitijo angleški proizvodi pred inozemsko konkurenco in s pomočjo medimperi-jalnih dogovorov preskrbe angleški industriji primerna tržišča.
»Daily Herald, naglasa, da je resolucija bolj zanimiva kot pa važna in naglaša, da so bančniki, ki so podpisali to resolucijo, izrazili bolj svoje privatno kot oficijelno prepričanje.
Resolucija spominja povsem na manifest bančnikov mesca oktobra 1926, v katerem so se izrazili za svobodno Irgovino. Zdi se, da je sedanji manifest
edinole izraz mnenja manjšine.
Slično pišejo liberalni listi.
Lista >DaiIy Mail« in >Daily Express< smatrata resolucijo za važen mejnik v prosti inodimpc-rijalni trgovini, ki jo zastopata.
•Daily Telegraph. pravi, da konservativni krogi pozdravljajo resolucijo, ker vodi Bahhvin politiko za gospodarsko enotnost imperija in ker bo zaradi novega položaja odpadel referendum.
>Times< pišejo, da bo resolucija v zvezi s poročilom o gospodarski j>olitik generalnega sveta delavskih zvez omogočila konservativcem, da bodo pustili Baldwinu popolnoma svobodne roke v vprašanju referenduma.
Snoči je tajnik za dominijone J. H. Thomas izjavil, da bo vlada pustila imperijalni konferenci, da bo popolnoma svobodno razpravljala o tem vprašanju, ki v toliki meri zanima javnost.
Krvavi poboji v industrijskem delu Poljske
Mnogo mrtvih — Matere postavljajo otroke pred puškine cevi
Krakov, 5. jul. b. Iz Katovic v Šleziji se mi poroča, da so se tam in po celem industrijskem revirju vršile dne 2. in 3. julija krvave demonstracije, ki so v zvezi z nastopom poljske vlade proti opoziciji in tudi s splošno gospodarsko depresijo, pod katero osobilo trpi industrijsko prebivalstvo. Demonstranti so v številu od 2000 korakali po mestu in kričali: =Do! z vlado, dol z diktaturo!« Policija se jim je postavila v bran, a se je takoj začelo nanjo streljati. Policija je odgovorila s streli in 7. meči. 18 demonstrantov je bilo ali ubitih ali ranjenih, starčki pa, ki so se pomešali med mno-
žico, so bili pohojeni. V najnevarnejšem trenutku so pritekle matere iz hiš na ulico in dvigale otroke proti policiji in vpile: »Ali je lo vaša zahvala za naš boj za poljsko domovino? Dol z vlado! Živela revolucija!« Šele proti jutru, ko je prišlo vojaško ojačenje, se je posrečilo pomiriti razhesneli narod.
Krakov, 5. jul. b. Dodatno se poroča, ua je položaj v šlezijski industriji zelo težak. Nekatera podjetja so zaprla obrat, druga pa so ga skrčila, tako da bo kriza spravila ob kruh okrog 5000 delavcev, kateri sc mislijo vsi izseliti v Francijo.
izredna slovesnost
v Vatikana
Rim, 5. julija, d. Jutri, v nedeljo 6. t. m. bo po odredbi svetega očeta papeža Pija XI. v slovanski baziliki sv. Klementa, kjer počivajo ostanki sv. Cirila, prejel mašniško posvečenje ruski kner, Volkonski. Ta čin je v toliko izreden, ker je papež dispenziral od kanoničnih določb, ki se tičejo terminov, kateri se morajo varovati med podelitvijo nižjih in višjih redov ter dijakonata in mašništva. Sveti oče je s tem hotel pokazati svojo posebno naklonjenost do tako odličnega predstavi-telja mnogotrpečega ruskega naroda. Volkonskega bo ordiniral po vzhodnem obredu msgr. Ciril Ku-tev, apostolskega administratorja v Bolgariji, ki je bil za. to poklican iz Sofije v Riim.
Princ Volkonski, ki ima 62 let, se jc vrnil v katoliško Cerkev med svetovno vojno. Bil je ordo-narični oficir blagopokcjnega nesrečnega carja Nikolaja II. Vdovec je od leta 1924. in živi v Rimu. Ima sina in dve hčerki. Poučuje po volji sv. očeta staroslovanščino v papeškem kolegiju »Russicumc.
Takoj po ordinaciji lx> knez Volkonski sprejel od sv. očeta v avdijenci. Sveti oče mu bo poveril posebno »ažno misijo, fioočo se moderne Rusije.
Ordinaciji ne bodo prisostvovali samo katoliški Rusi, bivajoči v Rimu, ampak tudi pravoslavni, svečeniki in lajiki, ter mnogi člani diplomatskega zbora in rimske aristokracije.
Izreden dogodek se živo komentira v vsem časopisju. Povdarja se posebno, da je cerkev svetega Klementa, v kateri sta bila j>osvečena tudi msgr. Kutev in msgr. Gojdič, škof katolikov vzhodnega obreda v Češkoslovaški, postala nekako središče, iz katere se širi ideja zedinjenja Slovanov v eni veri.
Javni konzistorij
Vatikan, 5. julija. AA. Papež je imel svečafl javni konzistorij, kateremu so prisostvovali poslaniki Italije, Brazilije, Francije, Belgije, Španije in Peruja ter reprezentance rimskih patricijev. Ob tej priliki je papež podelil kardinalski klobuk novim kardinalom Lemeju, Marchettiju, Rossiju, Serafi-niju in Lienartu.
tO letnica koroškega plebiscita
Dunaj, 5. jul. Zvezna vlada je predložila državnemu zboru zakonski predlog, da se pokloni koroški deželni vladi vsota 3 milijone šilingov (24 milijonov Din) za proslavo desetletnice koroškega plebiscita.
Odkrita beseda
London, 5. jul. p. Na banketu nacionalne cerkvene občine v Bourmouthu jc imel Lloyd George sinoči govor, v katerem je dejal, da je bodočnost odvisna izključno od sporazuma med Veliko Britanijo in USA. V Evropi, Aziji in Ameriki je pod orožjem mnogo več ljudi, nego pred svetovno vojno. Razen Nemčije, ki se je morala razorožili, je ed ina Velika Britanija znižala na predvojno stanje. Sklepajo se dogovori in pogodbe, v katerih se izjavlja, da ne bo nikoli več nobena pogodbenica stopila v vojno. Istočasno pa se mečejo velike vsote za oboroževanje. Po Lloyd Georgovem mišljenju bi morala cerkev prevzeti vodstvo za mir.
Polet okrog sveta zaključen
London, 5. julija. AA. Letalski poveljnik Kingsford Smith, ki jo s svojimi tovariši preletel Atlantski ocean, je dospel v Oarkland v Kaliforniji. Od tu je letel Kingsford Smith svoječasno v Afriko in je prvi preletel s svojimi tovariši Pacifiški in Atlantski ocean.
Letalo je vodil Kingsford Smith.
Dunajska vremenska napoved: Poletno vreme bo trajalo dalje. Na zapadli so verjetne nevihte.
Nova orientacija v češkoslovaški zunanji politiki
Govorice o zbtižanju s sovjeti
Nacionalistično divjanje po osvobojenem Potenju
Suurbrucken, 4. juliju.
tVsur so ji ljudstvo najbolj balo, in glede čcgur so nemške oblasti pred izpraznitvijo izdajale najbolj pomirljiva zatrdila, to se je /godilo. Kakor hitro so zadnje zuscdne čete zapustile Porenje, je \<lrlo pri ko ltena \ Po-renje neštevilno llaekelkreuzlerjev. ki so se takoj organizirali \ maščevalne čete« in začele s strahovlado proti \setn Poreiičunom, ki so liili le nekoliko na sumu, du so dali dobro besedo kakšnemu Francozu. Te tolpe se pojavljajo sedaj tu, sedaj tam, in plenijo hiše, ki so na sumljivi listi. 1'ako je bilo v Mainz-u izro-punih na vunduličen način 2> večjih trgovin, v \\ iesba.lenu 14 trgovin, \ Koblenzu II, v '1'nieru 4. \ Bingen a. Rhein je trpela ena hiša, \ Speveru pu je bilo o-plenjenih *5 trgovin. Po-renei, ki so le kolikor toliko znani, dn so s Francozi občevali, se zasledujejo in pretepajo. Policija v Muiuzu je dobila v roke »črno listo« teli maščevalnih tolp. \ kateri je zaznamovanih 115 meščanov, ki morajo biti ubiti. Iz istega mesta se porov«, da maševuvuikic Zgrabili jiokaj /eusk osumiiičenih vsled intiim|iili odnošajev s Francozi, jim strgali obleko raz telo tu jili preganjali napol pole ]>o ulicah. V I rieru so pud lukiv.v uniiiii Črnimi v rutini« pretepali bivše .separatiste. Ljudje, ki so po svojem poklicu mcrnli imeti stike - Frunco/i ali ki so tekom H) let okupacije naravno bili ž njimi v uljuduih odnos«jili. se bojijo iti iz hiš in prosijo zu zaščito pred to podivjano druhaljo, ki .je svoje dni. k;> so zavezniške čete vkorakale v Porenje, bežali pred njimi preko Rena v varno zaščito nezasedenega VutcrlnirJa,« tam lepo se navduševali za iiacijontilizein, medtem .ko se Porcni iiii morali prenašati kakorkoli ne-udobiuisti okupacije, sedaj pa prišli zopet nazaj \ deželo, da kaznujejo vse one, ki so pod silami razmer morali ostati v deželi ter se jim prilagoditi kakor je pač šlo, in ki niso mogli rešiti svojega premoženja in svojega liacijo-nulizinu \ varno zavetje onstran Rena.
S tem ni rečeno, da večina ljudstva soglaša s temi ultrnnncijonnliisti. Narod se zgraža mul njihovim divjanjem in se samo jiov prašu je zakaj so oblasti tako mlačne in zakaj ne. jmj-stojiajo bolj energično proti tem bniulam.
Ta ko s:: je zgodilo, da je policija v Muiuzu in v Spevom mirno gledala ropanje trgovin in je še le nastopila, ko'je škod u že bila narejena.
Ljudje se tudi privpra.šu jvjo zakaj gre maščevanje ravno proti frankofiloin, ko so Francozi bili samo del okupacijskih čet. ko so lani odkorakali Angleži, nobenemu liacijoualistu ni jKidlo \ glavo, da bi vlačil za lase pa ulicah .nezakonske matere 16.000 priznanih nezakonskih otrok, kojih .nlimeutacijske stroške je patrij.otičun in brez protesta prevzela nase nemška vlada.
Nikdo ne more trditi, da je od lociiruskega pakta dalje bila !ri»«Xroska okupacija hujša, od angleške. francoske čete .so. bile zadnja letu skoroda nevidne, in postopanje'fruiKpsklli vo jaških oblasti zp|o nljtfrtno iti potno' k}tff«;ifcije.
Prcganjuvii truiiuiiu.i be/e v *Va«rAT5o"iot-lilio. Sekaj jili je- prišlo v Sourlonis. Drugi so se poskrili \ Si. lngliertu,'nekaj jih-je.priteklo celo v Siiarbrucken.
Tako postopanje v čnsu. ko je Francija 7 izpraznitvijo Porenja pokazala najboljšo voljo do sprave z Nemčijo, ko se na obeh straneh Renu slišijo uvaževanja vredni glasovi, du se morata Nemčija in Francija zbližati in spo-prijazuiti. ko celi svet komentira Briandovo spomenico <> fcdcralizaciji L v rope, iu ko začenja povsod vstajati odpor prt^i brutalnemu hipernacijonali/.inu, ki je večna nevarnost zu mir med narodi, so pojavi »maščevalnih tolji« v Porenju žalosten dokaz zato, da v stremljenju za mirom še ni zadosti iskrenosti.
Pariz, 3. julija, b. Sinoči se jc vršilo v ljudskem kinu Irocadero jinpozantno zborovanje pacifistov. Kot govorniki so nastopili socijalistični dvorni« poslance Paul Uoneour, bivši državni jKKitajilik polkovnik Picot in •predsednik /druženju bojevnikov na fronti Rene CasSiv. Zborovanje je izzvenelo v navdušeno resolucijo za mir in za iskreno delovanje na upostuvitvi prijateljskih odnošajev z Nemčijo.
Darmstadt, 5. juliju, b. Poroča se, dn je vlada dežele llessen izdala proglas na narod, v katerem pozivu prebivalstvo naj ostane mimo in naj osvoboditve Porenja ne onečn-ščuje z izgredi, kot so so na žalost vršili v Maiiizu pretekle dneve. Ljudstvo se naj obnaša dostojno in naj se zaveda, da so Porenci veliko pretrpeli in da zaslužijo sedaj vsi brez i/jemc. dn se jim osigiim nov razcvit v okrilju svoje dni v llnggu podpisala jiogodbo za ninnc-ku ni vredno vclikejrn zgodovinskega dogodka.
Pariz, r>. julija, b. Ker jc nemška vlada svoje <lni v II i.;gi podpisala pogodilo za amnestijo v prid bivšim separatistom, bodo nacionalistični izgredi imeli diplomutičnc posledice. Pričakuje s intervencija francoskega, angleške;?«' in 1'. 1 v• j -koga veleposlanika v Berlinu.
„ Ubogi" Viljem
C* "ifirad, 5. jul. z. Kemalistični list »Milliet« oLja. fuksiuiiie pi*ma, ki ga je bivši nemški ce-car Viljem poslr.l bivšemu komorniku sultana Abd u! Hamida Tak sin paši. Ko je bil namreč cesar Viljem na obisku pri Abd ul Hamidu v Carigradu, jc Tak In p iša napravil cesarju več uslug in mu šel n.-x roko, tuko da mu je cesar rekel; »Če boste daj v življenju kaj rabiti, se z zaupanjem obrnite name.■< Ker je Taksin paša zašel v bedo, se je s prošnja obrnil na cesarja Viljema, da bi ga, starčka poJpil (Taksin paša je star 80 let). Cesar Viljem je inlgovoril, da mu ne more pomagati, ker je sam revež. »Millet« pripominja k temu, da je nemški narod vrnil cesarju Viljemu vse njegovo imetje in da ni tolik siromak, kakor samega sebe slika in bi mogel temu revnemu starčku poslati nekolik« mark, če mu je že lo slovesno obljubil.
Praga, 5. jul. b. Vladni komunike, ki priznava, da se trenotno vršijo trgovinska pogajanja med Čehoslovaki in Sovjeti, je zbudil v tukajšnjih inozemskih diplomatskih krogih živo zanimanje. Isto-tako je izjava ministra za soc. politiko dr. Czecha napram delegaciji brezposelnikov, češ, da se bo položaj znatno zboljsal sedaj, ko so došla obilna naročila iz Sovjetske Rusije, ki bodo zaposlila mnogo delavstva, povečala domnevanje, da se vlada nagiba proti milejšemu pojmovanju odnosov med obema državama. Ruska vlada je v resnici predala češki težki in tekstilni industriji velika naročila, in, kar je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom, tudi denar položila na mizo.
V osobito nemških tukajšnjih krogih se je na podlagi teh vesti sprožila misel, da morebiti
Varšava, 5. jul. d. Sovjeti smatrajo danes za svojega največjega nasprotnika papeža. Ni je številko sov jetskega listu, ki ne bi rohnela proti pape/u. Večerna Moskva« od "i. t. tu. jirav posebno uupada svetega očeta, češ da je Vatikan laboratorij, v katerem se kuhajo vsi antisovjetski načrti zapmlne Evrope!« Pravi povod, zakaj sovjeti .svetega očeta napadajo pa je vedno bolj naraščajoči ugled svete sto-lice med Rusi v inozemstvu in pa njena plemenita posredovalna vlogn med Poljaki in ukrajinsko manjšino nn Poljskem. V tem oziru je lvovski inctropolit vzhodnega obredu mons. Sceptickv igral zadnje dni jako važno vlogo, 'lo stvar razlaga -Večernaju Moskva« tako, du
Riga. a. julija, b. Vaš korespondent je imel priliko se razgovarjati s finskimi časnikarji, ki so izrazili svoje začudenje nn teui, da zapadne države kažejo tnko malo zanimanja za dogodke, ki se odigravajo v finski republiki. Predsednik bivše vlade Kallio. član agrarske večine je bil -preslab, da hi mogel zadržati val komunizma, ki je pretil poplaviti Finsko sem preko sovjetske meje. Zato so se revni kmetje v vasi Lappo in okolici združili v stranko,, ki nosi ime Lappo-slranka in ki si je dala za cilj; tla strmoglavi vse v državi, vlado in predsednika republike, če bo trel>a, da očisti deželo od komunistov in da jo za bodoče zaščiti pred delovanjem sovjetskih agentov. K temu čisto gospodarsko* političnemu vzroku pojava Lappo-stranke se morajo pa prišteti še drugi versko-pietističnega
Stroge mere
proti opoziciji
Varšava, 5. jul. as. Proti sklicateljem krakovskega opozicijskega shoda se je sedaj začela sodna preiskava. Nekateri listi navajajo, da bi ' morala sodišča na podlagi starega avstrijskega kazenskega zakona, ki še vedno velja v Krakovu, obtožili vse udeležence kongresa. To bi bil ogromen proces z več kot 1200 obtoženci in bi bil skoro neizvedljiv. Zaenkrat pa se vrši preiskava samo proti voditeljem opozicije, kolikor jih ne uživa imunitete. Poleg poslancev in senatorjev pa so imuni še nekateri drugi obtoženci, tako n. pr. člani vrhovnega državnega sodišča in drugih državnih institucij. Vsi ti pa so pripravljeni, odreči se varstvu imunitete.
Liibeška tragedija
Berlin, 5. jul. as. Vodstvo bakteriološkega oddelka v ministrstvu za narodno zdravsvo je po nalogu notranjega ministrstva po tragediji v Lubecku | s številnimi poskusi na živalih do sedaj dognalo, da i je- Calmettov postopek sicer neškodljiv, da je bilo tudi zdravilo popolnoma v dobrem stanju, poslano iz Pariza v Liibeck, da pa je v Liiberku samem napravljeno prehranjevalno sredstvo imelo v sebi druge smrtonosne strupe. Razen tega so zdravniki v Lttbecku po prvih smrtnih primerili opustili potrebne previdnostne ukrepe. Dosedaj je umrlo 50 otrok, 72 pa jih je še v smrtni nevarnosti.
vlada namerava de jure priznati sovjetsko republiko. Zunanje ministrstvo je takoj demenliralo obstoj takih načrtov. Če pa se pomisli, da Rusija trgovinske pogodbe ne bo sprejela, razen če se jo prizna de iure, je po tukajšnjem mnenju vendarle mogoče, da se v krogih, ki stoje dr. Bcnešu zelo blizu, računa s preorijentacijo češkoslovaške politike napram Rusiji. Kar bi oviralo proruske politike, je samo dejstvo, da sedanji trenotek, ko je najboljša zaveznica Češkoslovaške Francija, z Rusjo trenotno v več ali manj kričečih odnošajih. Istotako vlada tudi v Angliji nerazpoloženje napram Sovjetom. V očigled teh dejstev se smatra, da za enkrat ne bo prišlo do velikih sprememb, osobito še, ker bi se vprašanje odnošajev z Rusijo le težko moglo koristno obravnavati brez sodelovanja drugih članov Male antante.
hoče »Vatikan odtrgati vse Ukrajinec od sovjetske Rusije«.
Vest angleške »Morning Post«, češ da je sovjetska vlada ustavila preganjanje cerkve, je popolna laž, kateri je angleška javnost nasedla. Vest ima .$uim> namen pomiriti angleške trgovce, ki si morebiti delajo škruple .zaradi , svojih zvez s sovjetsko Rusijo. Glede proti-verske in protidržav ne politike je ostalo v Rusiji vse pri starem.
Izve se tudi, da so sov jeti- varuhu patriar-liovega prestolu Sergiju zagrozili, da dajo usmrtiti vse v ječah nahajajoče se škofe in duhovnike, ako ne desuvuiru ruske c-crkve v emigraciji, ki sc s katoliško druži v protestu zoper preganjanje krščanstvu v.Rdslji.
značaja. Lappo-stranka hoče tudi verski preporod naroda. Značilno je, da so začetniki gibanja najrevnejši kmetje, in da je v stranki tudi mnogo du-hovskih voditeljev.
Lappo-stranka ima namero, po zgledu fašistov, korakati proti glavnemu mestu Helsingfors in ga zavzeti ter se obenem jiolastiti vlade.
Predsednik republike bo nemara prisiljen, da se vkloni temu gibanju, ki prihaja iz na roti a in nosi vse znake, da je zdravo.	V)
„	. L	. ..
Helsingfors, 5. julija. Predsednik republike Itelander je pozval Svinfoiida. da sestavi novo vlado. Svinfond jc pristaš Lappo-stranke.
Helsingfors, 5. julija. AA. Svinhuvuda je sestavil novo finsko vlado. Sam ji je predsednik, minister zunanjih zadev pa je Prokop.
23 dni v zraku
Ne\vyork, 5. jul. as. Po preteku 558 ur 41 minut in 30 sekund, torej 133 ur in 20 minut več, kakor je znašal zadnji rekord, sla brata Hunter v petek cb 19.21 nevvyorškega časa prostovoljno končala svoj trajnosini polet in gladko pristala, dasi bi motor lahko deloval še dalje. Pojvolnoma utrujena sta več minut po pristanku obležala nepremično, preden sta popolnoma zaspana stopila iz kabine, pri čemer ju je tisočglava množica navdušeno pozdravljala. Ves zadnji dan sta morala zelo paziti na motor. Dopoldne se je pokvarila cev za dovajanje plina. OiKildne se je pokvarila cev za dovajanje bencina in ko je bila kabina zvečer popolnoma oškropljena z bencinom, sla končno sklenila, da bosta pristala, dasi sta malo časa prej še zahtevala, da jima drugo letalo prinese še naduljuega goriva. Skupno sta jkj-rnbila 7030 galon plina in 400 galon bencina.
Avstrija počaka
Dunaj, 5. jul. as. Zvezni kancler dr. Schober je danes v zunanjem odboru dal nekatera pojasnila o odgovoru avstrijske vlade na Briandov memorandum. Razprave so se udeležili voditelji posameznih parlamentarnih strank. Briandova ideja o Panevropi je bila splošno sprejeta simpatično, vendar pa se je tudi izrazilo mnenje, da bi bilo umestno, zaenkrat še čakati.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini jasno, toplo. Čez dan se bo oblačnost le neznatno povečala.
Ponarejevalci
jugosl. denarja
Dunaj, 5. juliju, as. Jugoslovanski trgovec Peter Kupčič iu madjarski trgovec Adolf Lang sta delala velike priprave za ponarejanje jugoslovanskih kolkov po 1000 Din. V Berlinu in Budimpešti sta si preskrbela klišeje in tiskalni stroj, na Dunaju pa sta najela tiskarno, kateri sla dala naročilo za tiskanje reklamnih znamk po vzorcu. Ta tiskarna pa je stvar ovadila, ker so se ji znamke zdele sumljive, nakar sta bila oba trgovca ureti-rann, dasi se je Lang že prej umaknil med pri-pravami. Porotno sodišče je najprej pred par meseci oprostilo oba obtoženca, ki sta bila obtožena poskušene goljufije, ker se je prepričalo, da sta delala samo nekaznjive priprave. Državni pravilnik pa se je pritožil in je vrhovno sodišče odredilo ponovno razpravo, da se dožene, ali je bila iz njunih priprav že razvidna vsa goljufija. Na ponovni razpravi je prišlo sodišče do prepričanja, da je bila s pripravami že oškodovana jugoslovanska država. Kazen tega je izplačilo več kot 0000 šilingov za po-narejevalne pomočke dokazalo, da je šlo za zločinski namen, ki je šel daleč nad zakonito nekaz-njivost. Rupčič je bil obsojen na deset mesecev, Lang pa na šest mesecev težke ječe. Po prestani kazni ju bodo izgnali v njuno domovino.
Velikanski požar
v Romuniji
Bukarešta. 5. julija. AA. V vasi Borsi v okraju Marniurskeni je nastal velik požar katastrofalnih dimenzij. Uničil je 158 hiš. Škoda je velika. Iz bližnjih krajev so poslali ognjegasee na pomoč. Govore, da je mnogo mrtvih in ranjenih. Vzrok požara 5e ni znan. Uvedena je energična j>reiskava.
Bukarešta, 5. julija. AA. Število vpepeljenih hiš v Borsi doseza 250. Več ko 3000 ljudi je brez slrehe. Požar je uničil štiri cerkve in štiri sinagoge, velikanske zaloge žita in mnogo živine. Škoda je ogromna. Požar je nastal v hiši nekega zdravnika, odkoder se je zaradi hudega vetra rarširil z veliko naglico. Izbruhnil je pred včerajšnjim ob 1 ponoči in je trajal do včeraj opoldne.
Bukarešta. 5. julija. AA. Uradno poročilo, t*-dano o priliki požara v vasi Borsi, veli, da je požar nastal zaradi nepazljivosti in sicer v hiši zdravnika Maksimilijana Salomona.
Nov bolgarski metropolit
Sofija. 5. julija. AA. Za člana svetega sinoda bolgarske pravoslavne cerkve je izvoljen novakop-ski metropolit Makarije, ki pride na mesto pokojnega metropolita Klimenta.
Končan turnir
l.ondon, 5. julija, as. šahovski turnir v Carbo-roughu je bil danes končan. V zadnji igri so vse partije ostale remis. Tudi partije iz prejšnjih iger so bile remis. Samo Colle je premagal Sultan kana. Prvo darilo je dobil Colle, ki je dosegel 8 in pol točk, drugo Maroczy s 7 in pol, tretje pa Rubinstein s .7 točkami.
Drobne vesti
Belgrad, 5. julija. AA. S sklepom ministrstva za promet z dne 4. julija 1930 je podaljšana veljavnost legitimacij za potovanje po četrtinski ceni poklicnim novinarjem in članom Jugoslovanskega novinarskega udruženja, veljavnih do 1. julija 1930, do nadaijne naredbe.
Belgrad, 5. jul. p. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da se je dosegel v vprašanju naše industrije konzervnega mesa (šunke, svinjsko meso, gosja mast itd.) sporazum med francoskimi in našimi izvozniki teh predmetov. Posebno pozornost se mora posvetiti zavijanju in kvaliteti blaga. Cene in pogoji so odlični
Celin,je, 5. julija. A A. Včeraj je v obči ni Lfl-škopolski, srez jiodgoriški, divjala velika nevihta s točo. Vinogradi in tobačni nasadi so popolnoma uničeni. Škode je več ko 2 milijona Din.
ji*
London, 5. jul. b. Bivši tajnik Gandhijev Val-labhai Patel je po aretaciji Pandita Nehru prevzel vodstvo narodnega kongresa in s tem vodstvo nacionalističnega gibanja. Patel je prispel v Bombay.
Pariz, 5. julija. AA. Finančna komisija poslanske zbornice je po zaslišanju Pietrija sprejela zakonski jiredlog, s katerim dovoljuje najetje posojila v znesku 5 milijard frankov za francoske kolonije v Indokini, Kamerunu, Togu in na Madagaskarju.
Pariz, 5. julija. AA. Bilanca banke za mednarodna plačila znaša koncem junija v aktivuh in pa-sivah 1085,421.850 švicarskih frankov.
London, 5. julija, as. V severnem Assuanu je bil hud potres, ki je zahteval mnogo smrtnih žrtev. Uničenih je mnogo krajev in prebivalstvo je brez strehe.
Bukarešta, 5. julija. AA. Neki avtobus se je zaletel v brzojavni drog v bližini Banjeselika blizu Oradba Mare ter se prevrnil. Štiri osebe so mrtve, 8 hudo ranjenih.
Zahvala
Za obile dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki tragične izgube našega nad vse ljubljenega sina in brata
Uroša
naj sprejmejo naši sorodniki, prijatelji, znanci ter vsi oni naši dragi, ki so ga tako bogato obsuli s cvetjem in spremili v tolikem številu na njegovi zacn;i poti, našo prisrčno zahvalo. Še prav posebno smo hvaležni onim našim dragim prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, da zlomljeni od hudega nismo popolnoma omagali. Vas pa, ki ste našega dobrega Uroša poznali in radi imeli, zahvaljujemo za Vašo ljubezen in prosimo, da ga ohranite še nadalje v lepem spominu.
V Ljubljani, dne 5. julija 1930.
Preiaiostna rodbina ing. Turkova.
Posojilnica v Kranjski gori javlja, da je član
njenega nadzorstva
Paulus Karel
posestnik na Dovjem št. tO dne 5. julija 1.1. umrl v ljubljanski bolnišnici
Načelstvo in nadzorstvo
VehemenSen napad sovjetov na papeža
Sovjetske laži — „Papež hoče odtrgati Ukrajino od Rusije"
Proiikommnisticen hoj na severu
Finski kmetje na braniku
Anton Dolinar - biseromašnik
Saj bi mu človek ne verjel, ko bi letopis ljubljanske škofije ne pričal, da je g. Anton že 60 let duhovnik.
Pred pur dnevi sva bila skupaj. Korak mu
je prožen kot dvajsetletnemu mladeniču _
pred nedavnim časom je še peš hodil iz Re-penj pri Vodicah na Brezje — sluh Azboren, pogled jasen, postava pokončna — kdo bi verjel, da bo v torek 9. julija minulo že 60 let, odkar je prejel g. bisernomašnik oblast darovati daritev sv. maše?
»Res. 9. julija bo biserna. Hvala Bogu za zdravje in za vse dobrote, ki sem jih od njega prejeL« Zares je g. Anton prejel veliko darov iz božjih rok. »Veste, vzgoja v semenišču v onih čil sili ni bila kaj prida. Premišljevanja nič, sv. Rešnjegu Telesu ni bilo v kapeli, mesečna sv. spoved — kaj bo to za kandidata du-hovskegu stanu?« Res jc tako bilo. Ali Previdnost božja je morala že na drug način podpirati idealne mlade duhovnike one dobe, da so vseeno bili res goreči dušni pastirji, da so se uglabljnli v verske skrivnosti in mnogo premolili pred Zakramentom Jjubezni.
Pa tudi lepih naravnih talentov
je prejel g. biser no mašnik od Stvarnika. Bil je odločen za vrišje študije in višja mestu, pa se je vsemu v svoji skromnosti izognil. Ves vesel in srečen je bil med študenti, ki jih je kot prefekt v Alojzevišču vzljubil. Njegovega župnišča v Lučinah, kjer je bil 30 let župnik, se marsikdo izmed duhovnikov in laikov z veseljem in s hvaležnostjo spominja, ko je bil kot dijak gost dobrega gospoda, ki mu je poleg materielnih dolbrin prav rad postregel tudi s temeljitim znanjem jezikov. Grške nnpitnice so bile zanj vsakdanju stvar.
»Veste, gospoda Doliinarja se pa res s hvaležnostjo spominjamo,* mi je dejal pred pur dnevi po vseh zvonikih znani lučenski mojster. »Kje bi mi imeli tako lepo cerkev in s tako malimi stroški, ko bi ne bili imeli tega gospoda?«
Rnd verjamem. Z velikimi žrtvami, mnogimi molitvami in neštetimi poti je sezidal tedanji lučenski župnik — g. bisernomašnik zares lepo hišo božjo. Laliko je uverjen, da ga Lučani nikoli ne bodo pozabili.
Še mnogo čvrstih let in še železno mašo, gospod bisernomašnik!
Lueine nad Škofjo Loko, kjer jc gospod jubilant 30 let kot župnik pusel ovce.
Atner• poslanik g. Prince o Slovencih
Iz razgovora „Slovenčevega" poročevalca z g. ministrom
Bled. 4. iuliia 1930. vo čudo. katereca zn
Bled, 4. julija 1930.
Vsej naši javnosti je dobro znana simpatična pojava zastopnika Severoameriških združenih držav pri našem dvoru, ministra Johna P r i n c e a. Znano ije, da je vso našo javnost presenetil, ko je po prihodu v Belgrad na angleška vprašanja časnikarjev odgovoril v čisti srbohrvaščini.
Gospod poslanik je reden vsakoletni gost Bleda in tudi letos je bil med prvimi, ki je pred bel-graj9ko vročino pobegnil na naš alpski zrak. Vas dopisnik je g. poslanika zaprosil za razgovor, kateremu je ljubeznivi prijatelj našega naroda v polurnem prisrčnem pogovoru podal nekaj izjav, ki bodo našo javnost zanimale.
Dopisnik se je čudil tekoči srbohrvaščini, katero g. minister popolnoma obvlada. Zanimal se je že od nekdaj za slovanske in orientalske jezike in bil, predno je stopil v diplomatsko službo, profesor slovanskih jezikov na slavni Columbijski univerzi v New-yorku. Radi izbornega obvladanja ruščine ga je takratni predsednik U. S. A. Harding poslal za poslanika v Kopenhagen, odkoder so bile takrat mogoče pač najbližje vezi z Rusi in Rusijo. V ruski prestolnici se je zanimal za damsko filologijo in spisal o tem tudi več strokovnih člankov.
K nam je prišel po petletnem službovanju na Danskem in se takoj udomačil. Naši kraji mu niso popolnoma tuji: v Belgradu se je mudil že pred štiridesetimi leti, ko je kot udeležnik amerikan-skega naučnega potovanja znanstvenikov potoval v Turčijo, kjer je osebno spoznal Abdul-Hamida. G. poslanik govori tekoče tudi turško, kar je pač spričevalo njegove visoke znanstvene kvalifikacije.
Kljub svojemu diplomatskemu položaju ni prenehal s svojim znanstvenim delom. Naši javnosti je znano, da je g. poslanik s pomočjo belgrajskega univerzitetnega profesorja Kostiča sestavil srbohr-vatsko slovnico in pripravlja sedaj še slovensko. Slovenski jezik je zanj poln interesantnosti in ga zanima predvsem raznoličnost naših dialektov. Pri tem delu, za katerega smo mu lahko odkrilo hvaležni, se namerava obrniti na naše slaviste z ljubljanske univerze, ki bodo gotovo uvideli veliko požrtvovalnost enega naših najodkritosrčnejših prijateljev in mu pri delu pomagali.
Do Slovencev goji g. poslanik posebno tople simpatije, ker vidi v nas narod z izredno visokim kulturnim nivojem in vidi v izrednem razvoju vseh jugoslovanskih narodov v teku zadnjih 100 let pra-
g-
vo čudo, katerega zmore pač samo zelo zdrav in nadarjen narod. V razgovoru se je g. minister dotaknil tudi vprašanja nemščine, glede katere je mnenja, da jo moramo brezpogojno pridržati in to radi tega, ker to zahteva naš gospodarski interes in predvsem tujski promet. To izjavo lahko smatramo za zelo meritorno.
O svojem maršu, ki ga je prošlo leto kompo-niral in poklonil Nj. Vel. kralju, govori g. poslanik s ponosom, ker ga v Belgradu često igrajo, predvsem godba kraljeve garde. Vaš dopisnik ,je izvedel, da je Foxovo filmsko podjetje iz Ne\v-yorka posnelo na zvočni film kraljevo gardo ob igranju tega marša in v Foxovem filmskem žurnalu ga v New-yorku že poslušajo.
Ves razgovor še malo ni imel značaja kakega oficielnega intervieua. ampak je potekel kot prisrčen pomenek. Vaš dopisnik je uverjen. da bo naša javnost s simpatijo sprejela vest o velikem interesu za Slovence, ki ga kaže naš odlični prijatelj, ki nam bo v inozemstvu s svojo avtoriteto napravil same usluge. In nazadnje kot priznanje za »Slovenca«: g. minister Prince je njegov naročnik in ga vsak dan čita.
Evharistični kongres v Zagrebu
Priprave za evharistični kongres v Zagrebu so v polnem teku. Kdor se želii udeležiti te svečane verske manifestacije, naj sc čimprej zglasi pri svojem župnijskem uradu.
Kongresne izkaznice (legitimacije) se bodo razpošiljale v drugi polovici julija. Vsak pri-glašenec jo bo prejel od svojega župnijskega urada. Cena izkaznice je 10 Din.
Večina udeležencev iz ljubljanske škofije sc odpelje v soboto 16. avgusta [x> noči, tako da bomo v nedeljo zjutraj v Zagrebu. Tam prisostvujemo ob 9 ]»ontifi.kalni sveti maši nu Je-lačičevem trgu, popoldne pa sc udeležimo svečane procesije. V nedeljo zvečer se odpeljemo nazaj proti Ljubljani.
Ako se zglasi primerno število udeležencev, bo naročil osrednji odbor v Zugrebu* poseben vlak za tja in nazaj. Radi tega je nujno potrebno, da doznu k ni u I u število priglnšenceV.
Kdor želi prisostvovati tudi drugim kongresnim zborovanjem, ki se vrše od 14. avgusta dalje (kar vsem priporočamo) in bi si rnd zagotovil v ta namen stanovanje v Zagrebu, naj piše direktno na naslov: »Središnji odbor za Evharistični kongres, Zagreb, Kaptol 27«.
Preizkušena no mnogih dirkah
je Continental-pneumatika za motorno kolo ter kot taka vodilna. Na tisoče športnikov vozi samo s lo znamko.

Zadnje priprave za kočevski jubilej
Slavnostna spomenica izšla — Slavnostna dvorana
Kočevje, 5. julija.
Dobri trije tetini ločijo kočevske Nemce od njihovih slavuosti ob priliki 600 letnega jubileja. Glavni pripravljalni odbor je sredi najhujšega delu. Treba jc še zbrati natančne podatke o številu gostov, jih razporediti. Vrši se fiodrobneje delo, ki zahteva mnogo več kot gluvna zunanja delu.
Dolgonnpoveduni »Festbuch«, jc sedaj izšel. Gottscheer Zcitung« jioroča, da bo na razpolago pri knjigarju g. .Vf. Romu in pri priprav. Ijalnem odboru. Kakor je Vaš dopisnik informiran je »Festbuch« doslej še v cenzuri, vendar bo že v prvih dneh tega tedna v knjigarnah in trgovinah. Knjiga, ki obsega obširne in zelo zanimive študije o zgodovini Kočevske, o njeni geološki kakor tudi geografski legi, o nurodiču, o šegah in navadah, ima 304 strani. Cena je določena nu 50 Din. Na uvodni struni sc nahaja slika kraljeviča Andreja, pokrovitelja vseli kočevskih svečanosti. Poslala jo jc pripravljalnemu odboru dvorna kabinetna pisarna. Za sliko je pniobčena pesem posvečena našemu kralju. Posem je spesnila znana kočevska pesnica gdč. Amalija Erker, učiteljica v Stari cerkvi pri Kočevju.
Pripravljalni odlbor sc jc odločil, da /grudi za šeststoletne slovesnosti \e'kutisko dvorano, j,v kateri bo prostoru 'u 2001 ljudi. Zgraditev te dvoVniic i c liilu poverjena stavbnemu mojstru g. ' tu, ki je začel dvorano koncem pretekle: icseca gruditi, tako da bo < Ivo rana do koncilu tega mesecu popolnoma dovršena. Stulu bo iui travniku g. A. Ilauffu nasprotij Dijaškemu domu.
Tako/vuni ^lleimutmuseum«. o katerem sc 'jt' govorilo, da bo otvorjen ob 600 letnem jubileju, je zasedaj še nedovršen in bo otvorjen
Slovenski ameriški novomašnik
P. ložef Caqram
Jutri, lo je v ponedeljek, zvečer ob pol 9 se odpelje z glavnega kolodvora nazaj v Ameriko slovenski ameriški novomašnik P. Jožef Čagram, član slovenskega frančiškanskega komisarijata v Lemontu. Posvečen je bil 29. junija v Ljubljani.
I'. Jožef Čagram je bil rojen v magdalenski župniji v Mariboru dne januarja 1905. Njegovi starši, Matevž in Ljudmila Čagram, so doma od Sv. Jurija pri ščavnici. Oče je iz rodovine dr. Korošca, s katerim sta v deških letih sku]>aj stregla pri sv. maši. V Ameriko se je družina izselila pred 21. leti in se nastanila v Ne\vyorku, ko je bil P. Jožef komaj štiri leta star.
šele drugo leto da se dobi zanj tudi primeren prostor. Za muzej zbirajo |xi vseh farah <jo-mači /upniki, kasneje bo vse skupaj zbral in uredil duh. svetnik g. Josip Eppicli iz Stare cerkve.
Športni, ki so ga doseduj fiksirali in ga tudi preložili kočevski Nemci ob zadnji avdi-jenoi pri banu inž. Sernecu, je sledeč:
1.	avgusta: ob |K>I devetih zvečer razsvetljava mesta in sprevod z lumpijoni in godbo dravske divizije na čelu. Na trgu Kralja Aleksandra I. .pozdravni nagovor mestnega župana došlim gostom.
2.	avgusta: Ob 8 zvečer pozdravni večer s petjem in godbo v slavnostni dvorani. Nastopil bo sloviti dunajski operni pevec g. Schustcr in ga. dr. Riithlevu.
3.	avgusta: Zjutraj budnicu. Ob <) sluv-nostnu sv. maša v mestni ž upu i cerkvi, katero bo celebriral mestni župnik in dekan g. Ferdinand Frker ob asistenci celokupne kočevske duhovščine. Ob 12 slavnostni banket v dvorani hotela »Trst«. Ob dve-h popoldne sprevod po mestu v narodnih nošah. Sprevod bo pester radi vozov različnih obrti. Sprevod krene do slavnostne dvorane, kjer bo vprizorjena kočevska svatba. Potem ljudska veselica.
4.	avgustu: Avtomobilski izleti po kočevski okolici.
Mesto bo za svečanosti zelo okrašeno /. državnimi in mestnimi zastavami. Pripravljalni odbor bo razobesil na kolodvoru in nu slavnostnem prostoru dve veliki državni troboj-nici poleg njih pu še zastave ameriških združenih držav, avstrijske in nemške republike, ker se nadeja oficijelniih zastopnikov vseh teh treh držav.
Varnostno stražo bo prevzelo meti dnevi slovesnosti domače kočevsko gasilstvo.
Andrejčkovemu Jožetu v spomin
Ob priliki odkritja spominske plošče 6 julija 1930 v Krasil ji
Oče je mizarski mojster in je veliko storil za napredek slovenske župnije v Ne\vyorku. Osem razredov ljudske šole je izvršil v župnijski šoli sv. Nikolaja v Ne\vyorku, katero je ustanovil slovenski frančiškan p. Ivo Leveč pred skoraj sto leti. Gimnazijske, filozofske študije in dve leti bogoslovja je izvršil v zavodih oo. frančiškanov. Zadnji dve leti bogoslovja je pa končal tukaj v Ljubljani, kamor so ga poslali njegovi predstojniki, da bi se naučil slovenskega jezika in videl, kako živi tu doma narod, za katerega bo moral kot misijonar delovati v Ameriki.
Prihodnje leto ga nameravajo predstojniki poslati na katoliško vseučilišče v Washington, da se pripravi za profesuro na domačem slovenskem bogoslovju v Lemontu.
G. novomašniku želimo srečno pot in obilo blagoslova v njegovem prihodnjem težkem delu med našimi slovenskimi izseljenci v Ameriki.
Zborovanje fantov na Brezjah
Povsod Boga!
Veren, ponosen, stanoviten v načelih življenja, vedno in povsod značajen, zvest Bogu in zaradi Njega domovini — hoče biti naš mladi rod, hoče ostati tudi naš slovenski fant.
Da skupaj poživimo zavest pravega fantov-stva, da z mladostno svežim viharjem preženemo meglo nialovernih, da v božji moči Kristusa Kralja in materinski ljubezni Marije razžarimo ogenj našega duha in srca h krščanski delavnosti ter se veseli, ponosni, v bratski zvestobi utrjeni vrnemo v svoje verne slovenske domove, vabimo
vse poštene, verne fante v prvi vrsti gorenjske \ na fanlovski tabor na Brezjah. Vršil se bo v | nedeljo 13. julija.
Spored:
Ob 9 sv. maša v romarski cerkvi. Med sveto mašo pojo moški zbori. Govor ima frančiškan dr. o. Hugo B r c n.
Ob pol 11 zborovanje:
1.	Pozdravi.
2.	Naše fantovstvo. Govori dr. Joža Bas a j.
3.	Slovenski fant za vero in dom. Govori France T e r s e g 1 a v.
4.	Delo fanta v katoliški akciji. Govorijo fantje.
Ob 14 zaključna slovesnost v cerkvi. Govor ima dr. Janko A meje.
Pete litanije Matere božje.
Fantje, veliko nas mora bili!
Znamenje naše fantovske |>oštcnosli in mladostnega ognja je — beli ali rdeči nagelj.
Tudi možje naj pridejo!
Škofijski odbor kaloliške akcije v Ljubljani
V nedeljo 0. julija po deseti maši bodo na slovesen način odkrili spominsko ploščo ožji rojaki svojemu kmečkemu ljudskemu pisatelju Andrejčkovemu Jožetu - Podmilšaku. Spodobi se, in mož tudi zasluži, da se ga ta dan Črni graben kakor tudi sosedna moravška in tuhinjska dolina spomnijo. Pa tudi drugi sosedje od Trzina do Črnega grabna naj bi ta dan v obilnem številu prišli izkazal čast in hvaležnost možu, ki je komaj niti 30 let star spisal ogromno število povesti in črtic, skoro vse zajete iz domačega pristnega kmečkega življenja. Zlasti pa naj ta dan okupira Črni graben vsa študentovska mladina ter tako dokumentira ljubezen do našega pristno domačega narodnega pisatelja. Kakor smo se pred 30 in več leti zbirali študentje v Črnem grabnu, v Lukovici, v Krašnji, na Gradišču, v Moravčah, pri Sv. Trojici, v Dobu in drugod, tako naj bi se v nedeljo zbrali v središču Črnega grabna stari veterani nekdanjega študentovskega življenja pa tudi mlajša od takrat že skoro »četrta« generacija bližnje in daljne Kersnikove okolice. Spominjali se bomo ta dan svojih vzornikov in pred-bojevnikov Gospodina Franja-Podlimbarskega, dr. Jakoba Zupana, Jovana Vesela Koseskega, Janka Kersnika, dr. Franja Detele in drugih odličnih naših slavnih rojakov, ki so nam utirali in kazali pot v dušo našega naroda. In zalo, da obudimo stare spomine in sklene mladina in starina nove zaveze in zveze, da se spoznamo med seboj, ter da obiščemo ta dan ne samo Podmilšakov rojstni dom, temveč se poklonimo tudi manoni dr. Jakoba Zupana na Prevojah, Janka Kersnika in Janka Rahneta na Brdu, Jovana Vesela Koseskega v Sp. Kosezah ter Gospodinu Franju Podlimbarskemu v Sp. Lokah pri Krašnji.
Delavce odpuščajo
Jesenice, 5. jul.
Odpuščanje delavstva pri KID je v polnem teku. Delavci na prostem so prvi na vrsti. Vendar je upati, da bo novi gospod ravnatelj imel to uvidevnost ter odpustil v prvi vrsti take, ki imajo svoje domačije in posestva, l^aterih ni malo, ne pa delavce, kateri v resnici nimajo drugega kot svoje delavne roke. S skrbjo se povprašuje delavstvo, kaj bo na zimo, ako je že zdaj v poletnem času kriza dan za dnem. Cuje se, da bodo vsi starejši delavci upokojeni, novih moči pa nikakor ne bodo več sprejemali. Trda bo šla onim, pa bodisi delavcem ali nameščencem, kateri še do danes niso optirali za jugoslovansko državljanstvo.
Nevarno kopanje
Jesenicc, 5. jul.
Pred par dnevi sta se dve mladi gospodični, ki nista bili od tu, kopali v tovarniškem vodotoku, »rake« imenovan. Voda ju je nesla proti grabljam ih gotovo bi bilo usodno za nju, ako bi ju pri mlinu« ne bil potegnil iz vode neki moški. Ako bi bili prišli do grabelj, potegnil bi ju bil vrtinec v dno, ali pa bi bili šle preko jezu v savsko strugo. Voda v srakah« jc namreč tako deroča in močna, da se ji niti odrasel moški ne more ustavljati. Kopanje v teh pa je itak prepovedano in domačini za prepoved tudi dobro vedo.
Beduini ujamejo strica Jaka.
STRIC' JAKI, vzor popotnega junaka. - 137 slik. Uvodue slike narisal naš karikaturist Smrekar. Besedilo izpod spretnega peresa slovenskega iiterata. Dvobarvno luksuzno tiskarsko delo. Knjiga zdravega humorja. Svojevrstno 1 Za Vas in Vaše otroke! V vseh večjih knjigarnah, predvsem pri založništvu: Misijonska tiskarna, Domžale. Ceua za izvod 12 Din.
Kaj pravih ?
Prejel sem v roke tole vabilo: »Noč pod Na-diio (izvir Savice). Sestanek in zabava vseh smučarjev dne 5. julija 1930 v Planici pri Tamarju. Sklicatelj in prireditelj: Smučarski klub Ljubljana. Spored: V soboto ob 20(!) pričetek zabave: 1. Sugestija. avtosugestija, hipnoza, hiromantija itd. Izvaja slavni indijski fakir Turgo Miasimbej. Ribniški župan, mali teater in prodaja odpustkov. 3. Volitev Miss Planica(.') 4. Premišljevanje, če je sraka tič! 5. Smučanje po suhem. 6. Bengalični ogenj. Šaljiva pošta, godba, petje, razsvetljava. Ples. Za prepotrebno štimungo v jedi in pijači bo preskrbljeno. V nedeljo piknik in izleti. Pot od kolodvora do koče bodo razsvetljevali lampijoni. — Odbor.*
Zdaj Vas pa vprašamo, g. urednik, kako je mogoče spravili v zvezo lake nočne prireditve (hiro-mantije, odpustkov, volitve «miss» in plesa) s plemenitim planinstvom in z zdravim športom?
In še to: Ali ne bodo imeli dobri starši poslej pomislekov, da puste svojo mladino na taborenje v tak moralno ogroieni planinski svet? Ali se deluje z nočnimi plesi za narodni blagor? Mi divno Planico preveč spoštujemo, da bi jo brez ugovora prepuščali takim zlorabam.
Sploh pa mi silijo pod pero oslre besede proli raznim podobnim prireditvam. Pa morda drugič, če Vam bo prav. gospod urednik! Če se športne organizacije s takimi zlorabami ne strinjajo, jih bodo v bodoče preprečile. Ali mislite, da ne?
Zagonetna šmri
Slovenska Krujina, 3. julija.
Dozdeva se, da je Dolnja Lendava z okolico postala pozorišče skrivnostnih zločinov. Na tem mestu smo že poročali o nepojasnjenih razbojniških napadih, o umorjenem kmetu, ki so ga našli pred tovarno za dežnike itd. Varnostni organi se zopet morajo pečati s podobnim slučajem.
Pretekli petek je bil v Dolnji Lendavi pokopan Kulear Franc, uradnik lesne družbe »Našička«. Umrlega so našli dva dni prej na železniški progi med Murskim Središčem in Vratišincem. Kako jc umrl, se ne ve. Na glavi in hrbtu je imel sledove močnih udarcev. Ali je postal žrtev napada ali pa ga je zadela kaka nesreča, ni znano.
V Oberammergau!
2. Noč ima svojo moč...
V vlaku med 2. in 3. julijem.
Mislil sem se zlekniti v svoj kot ob oknu in meditirati, kako je pot življenja našega kratka, a Jesenice — nu niso pustile. Gospod Zor vesel, vesel gospod Pavlin, Pepe razigran, gospod Gostič se je melamorfiziral v slavca in poje in poje, da se oglasijo tudi drugih ptičev kori in vzbuja naša pesem splošno pozornost...
Da se v tujini ne izgubimo, smo dobili znake stare kršč. socialne zveze, s katerimi bomo pričali v svetu, da smo — Slovenci.
Predor.
Bridka žalost me prešine,
Ko se spomnim domovine — izza desetih let. Menda je bilo vsem tako. Nebo nad nami temno, a jasno v znamenju koroškega voza, ki spe nemoteno svojo pot visoko na nebu in čaka, kdaj dobi voznika, kateri ne bi smel biti Faeton polomnih dni...
Pesem. Pojdem v rute... Koroški železničarji, ki poslušajo, menijo, da se v zemlji plebiscita lepše poje. Lokalni patriotizem, ki ima svoj prav in mu ne moreš ugovarjati...
Sicer pa noč nad Korotanoiti, kakor nalašč, da bi premišljal dni, ki so bili. Ne da mi.
Gospod Strah sgi spanje pravičnega, pa moram bdeli jaz, da bo »Slovenec« na tekočem in ne bodo čakali v domovini zaman, kako je z nami. (Ampak je bil g. Strah v spanju urnejši, ker se je že včeraj oglasil iz Inomosta. Uredništvo.)
Grem, opazujem, iiitervjuvam, kaj bi drugega, ko je pokrajina v temi?
Začel sein z ravnatelji, ki so visoki gospocKe. Tmamo jih med seboj. Tako n. pr. gospoda G., kraševsko nrav, ki izza 1022 ne more pozabiti Oberannnergau-a in gre drugič na pot. Razpoložen je dobro in skuša spoznati vse sopotnike, zlasti denarne mogotce, da bi jih pridobil za — zadružno misel..
Iz Predoselj je z nami gospod Rebol. Krnel je, posestnik. Menda ga ni med nami, ki bi že videl toliko sveta. Bil je že v Parizu, Lurdu, Rimu... Vsako leto gre kam, da se razgleda po svetu.
»Gospod Rebol, kaj vas pa tako zanima?«
»Vse. Vsako leto moram v svet, drugače nisem zadovoljen. Več ko človek vidi, več ve.«
Spomnil sein se na Levstikovega »Popotnika« In njegove modrosti, da knjiga ni še vse, in sem pomislil, da je v našem narodu več bislrosti kakor
Zdravljen je invaladov
v
se je pričelo 3. julija t 1. za vse upravičene vojne invalide dravske banovine. Obsega radioemnna-cijskc kopelji, po potrebi tudi mehanolerapijo, za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo (hrano in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah.
Pravico do brezplačnega zdravljenja na osnovi čl. 16. in 113. invalidskega zakona imajo sicer vsi vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni, toda vojni invalidi VII., VIII. in IX. skupine le tedaj če je bolezen, za katero se žele v Toplicah zdraviti, v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo.
Prošnje je naslavljati na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani. Prošnji jfe treba priložiti:
1.	Dokaz o invalidnosti, uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine po starem ali po novem zakonu ali prepis uverenja. da je upravičen prejemati invalidnino tudi po novem invalidskem zakonu;
2.	zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika. da je tako zdravljenje potrebno.
Vojni invalidi VII., VIII. in IX. skupine morajo razen tega priložiti prepis invalidskega uverenja o zadnjem komisijskem pregledu.
Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme je skupna v poslopju invalidskega doma. — (AA.)

Ra d en s ko vodo piti, pomeni zdrav m mlad ostati.
ne bojte se solnca, Vašo lepoto in in Vašo svežost podvojite s soln-čenjem ob uporabi Niggerol olja in kreme za solnčenje in masažo. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ul. g
H. kongres slovanske katoliške akademske mladine
Dnevni red kongresa: Sreda, 23. julija:
Prihod inozemskih gostov. — Ob 20 Intimen pozdravni večer, priredi SDZ.
Čeirtek, 24. julija:
Ob 8 sv. maša s skupnim sv obhajilom Po maši zajtrk. — Ob 10 Svečana otvoritvena seja s pozdravi delegacij. Referat: >Slovani v univerzalni kulturi«, govori g. dr. Rimarič-Volinski (Rusija — emigrant). — Kosilo. — Ob 15 zborovanje:
I. Slovanslvo v sodobni kulturi
a) Kulturno stanje sodobnega slovanstva. referent g. prof. dr. Macourek (ČSR — Češka), koreferent g J. 13. Sedivy (Jugoslavija — Slovenija), — b) Etične in kulturne vrednote slovanstva, referent g. Franc Terseglnv (Jugoslavija — Slovenija), koreferent g. dr France Steie (Jugoslavija — Slo-.enija). — Ob 20 Komerz, priredi Slov. kal. akad. starešinstvo.
Petek, 25 julija:
Ob 6.30 zajtrk. — Ob 7.30 odhod z vlakom v Stično. — Ob 9.30 Koralna sv. maša v samostanski cerkvi. — Ob 11.30 zborovanje:
II. Slovani v Cerkvi
a) Cirilmetodijska ideja in katoliška akcija, prvi referent g. prelat dr. Franc Grivec (Jugoslavija — Slovenija), drugi referent g. Peter Issa'iv, koreferent g. M. Czubatyi (oba Poljska — Ukrajina). —■ b) Perspektive slovanskega katoličanstva v bodočnosti, referent g. inž. Julo Stano (CSR — Slova-
Divjanje strele
Polzela, 4. julija.
Po par tedenski suši nam ie v ponedeljek zvečer prinesla nevihta nekoliko prepotrebne-ga dežja. Ta dar na, katerega smo tako željno pričakovali, ni bil zastonj. Temni oblaki, pogosti bliski in proni ter naraščajoča vihar že spočetka niso bila dobra znamenja. Med dežjem je bliskalo in grmelo kot dq se bliža sod-nji dan, padlo je tudi nekoliko toče, vendar brez vsake večje škode. Pač pa je žareče nebo pokazalo na več straneh, da vrši strela svoie uničujoče delo. Najtežja nesreča je pa zadela družino A ž m a n v Letušu pri Braslovčah, katera je strela ubila skrbno gospodinjo in mater petih uedorastlih otrok. Sredi nevihte .je šla zapirat hišna vrata, isti hip jo je udarila strela, ki je švignila skozi podstrešje. Žena se je zgrudila takoj mrtva. Najbolj žalostno je, da je bila v blagoslovljenem stanu ter je bilo v par dneh pričakovati porodu, in jc tako uničeno dvoje življenj.
Slovenjgradec, 4. julija.
Dodatno k našemu poročilu od 2. t. m. še poročamo, d-n je jx>sestniei Viktoriji So ti zgorelo 18 m dolgo in 8 m široko gospodarsko poslopje ter 10 m dolg in 6 m širok kozolec ter vse poljsko orodje. Rešili so le 2 konja in 7 glav goveje /;ivine, od katerih so morali že 5 glav zaklati radi poškodb. Pri reševanju živine se je najbolj izkazalo slovenjgraško gasilno društvo Nova motorka je delovala-; brezhibno ter je črpala vodo iz 650 m oddaljene Mislinje. Turiška vas pa je črpala votlo iz vodnjaka na postaji Turiška vas, dočim sta gasilni društvi Šmartno in Golavabuka poslali samo moštvo. Posestnica Šoti trpi čez 200.000 Din škode. Zavarovana je bila za vse poslopje le za 30.000 dinarjev ter za živinsko krmo in orodje za 8750 Din. tako da dobi za pogorelo poslopje, orod je in krmo le okrog 20.000 Din.
V Guštanju je radi toče na 80 hektarih obdelane zemlje uničenih 80 do 100% poljskih pridelkov in sadja. Na Thurnovi vrtnariji pri g. Lešu so pobite vse šipe. Škoda znaša okoli 300.000 Din. V Tolstem vrhu je vzorno posestvo Osiandrn popolnoma uničeno. Škoda znaša do 40.000 Din. V prevaljski občini je prizadetih par večjih posestnikov, predvsem polja g. B. Kotnika. Velike so tudi poškodbe po toči v Li-beličali. — Najobčutljivejše so poškodbe v Guštanju, kjer je toča uničila vse zelenjadne nasade in vrtove delavcev in najemnikov.
mislimo, pa naj jo la ali oni list še tako skuša pokazati kot srednjeveško zaostalost...
Lavrič—Orlič—-Vrabič—Cvet. Tudi inetamor-foza, ki me je posebno zanimala. Razprava o mladinskih listih. Imamo jih, a sem izvedel, da so vsi
—	slabi. In še sein izvedel vzrok: ne sotrudniki
—	uredniki so krivi. O tem se gospodje uredniki pomenite in razmišljajte, saj zdaj imate tudi počitnice — čeprav bi ne smeli poznati dobe kislih kumaric, ki so specialiteta političnih listov ...
Tudi v politiko sem zašel. Med nami je lep* gospod, mlad gospod s severne meje, kjer živita preizkušena narodna borca g. č. kanonik Evald Vračko in duh. svetnik g. Josip Cižek.	/
Št. Hi, Jarenina!...
Težko mi je bilo, ko sem slišal, kako v svobodni naši državi skušajo črniti naše borce ljudje, ki so prišli iz zasužnjene zemlje in menijo, da so oni edini državotvorni element."Gospoda, ko je šla pravda za našo severno mejo, ko sta Siidmarka in Schulverein imela neomejeno moč, sta bila gospoda Vračko in Cižek, ki sta stala na straži za narodno posest in — Orli, »Zarjam« iz Gradca, so na njen klic zleteli na narodno mejo in pregnali kragulje — da niso s svojimi grabežljivimi kremplji ugrabili naših obmejnih duš.
Da ni bilo na meji naše — duhovščine, kdo ve, ali bi 1018 naš general Maister uspel?
In poglejte v zemljo, iz katere sle prišli! Kdo jc ostal zvest narodu v težkih dneh. kdo straži neomajen in vztraja v naše upanje? Poznate jih. Duhovščina.
France iz Blok — atlet; dobro se mu zdi, da je vse zadremalo, a vidim, da se že obupno bori z zadnjim nasprotnikom-spancem. Prepričan, da mu podleže, nisem hotel biti priča njegovega poraza, zlasti ker nimam za športna poročila smisla.
Skozi spuščene zavese sem vstopil med — igralce.
»Gospod Novak, kako vlogo igrate?«
Novak — stegnjen po klopi v nenavadno va- • loviti črti — se zgane.
»Julija Cezarja.«
Tragika, ki je odmela v smehu tudi izpod slropa, kjer sta menda počivala na lavorikah svojih govorov Brut in Antonij ...
Starosta Vrtačnik je zadovoljen s svojimi junaki in ne more prehvaliti njihove discipline — v spanju.
Sicer nisem mogel več inlervjuvati, zakaj noč s svojo močjo je opravila svoje, kar bi lahko označil s sklepnimi kiticami iz Prešernovega »Uvoda h Krstu pri Savici«...
Za gorami — skozi Gastein se vozimo — se zori. Ob progi reka, nad njo rahla plast megle in gore, gore. Ob jezeru, mimo katerih smo švignili, še živo luči...
V vlaku pa vse zdravo spi.
Ali naj grem in jih po vrsti budim, da nc prespe budečega se jutra in njegove lepote?
Nič — počakati moram, da vstane tudi naš Zor ...	Dr. J. L.
Smo že tam!
Zanimivosti iz Oberamergaua.
Oberamergau, 3. julija.
Solnce je žgalo na vso moč, ko smo se v Ino-niostu utaborili v brzovlak in nas potem električna lokomoliva potegnila strmo v breg in skozi mnoge tunele in viadukte do Mittenwalda. Ta del vožnje in potem oni vse do Oberaua je sploh najlepši, kar smo jih dozdaj prevozili. Iz Inomosta se železnica povzpne skoro 700 metrov visoko v gozdove in na planoto, po kateri se potem vije in nato onstran vrhov spet spusti v dolino.
Kar se vremena tiče, smo lahko zadovoljni. Danes je bil krasen dan, jasen, solnčen, na vso moč prijeten. In ko je potem že vožnja tako-le zanimiva in romantična, si človek pravzaprav zaenkrat ničesar več ne želi.
Tako smo prevozili avstrijsko-nemško mejo, ne da bi to skoraj opazili. Je šlo brez revizij, sploh brez vsega. Na prvi nemški postaji so se izmenjali sprevodniki, izmenjali so tudi električno lokomotivo, lo pa je tudi bilo vse.
Nekaj posebnega prevzame človeka, ko zavozi takole v Nemčijo. Pričakovan red, točnost in čistost res v polnem obsegu nastopi, presenetijo pa človeka tudi druge stvari. Ceste na primer, ki so prav od meje čudovito spremenjene; in telefonske celice, ki so na gotovo razdaljo postavljene ob cestah za avto-mobiliste, pa množica avlomobilov, ki šviga vsak hip v vsako smer, pa še neka posebnost, ki mi prav noče v glavo: kjer je katera cesta križala železniško progo in ni bila zavarovana z zapornicami, je strojevodja pred takšno cesto najprej zaplskal na vso moč, na to pa je pomolil roko iz lokomotive ter vneto svonil s kravjim zvoncem vse dotlej, dokler lokomotiva dotične ceste ni prešla ...
Na poslaji Obernn sla nns čakala dva velika avtobusa, ki sla uas pobrala s prtljago vred in nas po gladki, široki cesti potegnilu čez gorovje v sam Oberamergau. Precejšen kos vožnje je to, pa zanimiv je tudi dovolj.
ška), koreferent g dr. Jan Wišlii5ski (Poljska). — Kosilo. — c) Slovansko katoličanslvo in liturgično gibanje, referent g. dr. Janko Kalaj (Jugoslavija — Hrvatska), koreferent g. Jerzy Siwecki (Poljska). — Ob 21 Prihod v Ljubljano.
Sobota, 26. julija:
Ob 8 sv. maša. Nato zajtrk. — Ob 9 Zborovanje: a) Vloga izobraženstva v slovanskem katoličan-stvu, referent g. P, Wladislaw Lewando\vicz (Poljska), koreferent g. dr. Lovro Sušnik (Jugoslavija — Slovenija). — b) Vloga katoliških organizacij med akademskim dijaštvom, referent g. Stanislavv Orli-kovvski (Poljska), koreferent g. Niko Kuret (Jugoslavija — Slovenija). — Kosilo — Ob 14 Razgovor o organizaciji. — Ob 18 Svečana zaključna seja. — Večerja. — Ob 20 Koncert akademskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta kr. opere v Ljubljani g. Neffata.
Nedelja, 27. julija:
Izlet lia Bled
Kongresa se bodo udeležili delegati poljskega, ukrajinskega, češkega, slovaškega, hrvatskega in slovenskega akademskega dijaštva in starešin. To je drugi kongres te vrste. Prvi je bil lansko leto v Krakovu, kjer se je sklenilo, da se ustanovi Zveza katoliških slovanskih akademikov in inteligence, da bi se mogli katoliški Slovani bolj uveljaviti v mednarodnem kulturnem svetu in v katoliški Certtvi. Letošnji kongres v Ljubljani bo odločilnega pomena, ker se bodo na njem določile glavne smernice za nadaljnje delo Zveze katoliških slovanskih akademikov in intelig: atov.
Murska Sobota, 4. julija.
Poročila, ki prihajajo od vseh strani, pričajo, da je bila predvčerajšnju noč povsod burna. Strela je bila razsajala, kakor že dolgo ne. Ljudi je prevzela groza in niso vedeli ali se naj skrijejo v hišah ali bi naj bili zunaj, ker se nikjer niso čutili varne. Bilo je več požarov.
Čudno pot je napravila strela pri Novakovih v Krogu Okrog 23 se je silno zabliskalo, takoj nato pn se je zaslišal pok, da se ni stresla samo hiša, marveč vsa okolica. V' hišo je treščilo. Strela je raztrgala streho, razrušila velik del zidu in podrla steber, ki je držal po-koncu streho Domači so v sobi kar otrpnili od strahu. Bili so prepričani, da je hiša v plamenih. Ko so se nekoliko zavedli in so šli ven. so z veseljem videli, da strela ni zanetila požara. Bila je »vodena« in je samo z razdivjanjem povzročila precejšnjo škodo.
Skoraj v istem času kakor v Krogu, je treščilo ludi v sosedni vasi Šataliovci. Žrtev strele so postali »križi« na polju. Ker so bili zelo suhi, jih je v trenutku objel plamen in je gospodarja oropal kruha.
— PKOt. -
odstrani tnUoi in brez sledil „Crcme Oriseol" Dobiva se v lekarnah, drogeiijali In parfumerijah. Zaloga: »Cosiuochemia, Zagreb. Sunčiklasovn 23. Telefon IU 99
•k Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mnogo uriaslt
imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino
STANKO FlOUJANCfC
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 35
Dan se je bil nagibal, ko smo privozili v Oberamergau. Z velikim zanimanjem in radovednostjo smo prav vsi pričakovali, kdaj bomo končno na cilju. Kakšen bo vtis, kaj bomo videli, kaj doživeli med množico izletnikov, ki prihaja skozi celo leto teden za tednom v to časih neznatno vasico, sedaj po vsem svelu znamenito mestece?!
Prvo, kar človeka v Oberamergau zbode v oči, so kodraste in razkuštrane glave domačih fantov. Srečali smo jih koj ob prvem prihodu v mestece. So to domači fantje, ki sodelujejo pri pasijonskih igrah, pri tem pa imajo vsak čas čislo naraven obraz in lase. Slišal sein, da v Oberamergau že otroke vzgajajo za la poklic, ki je v teku stoletij v kraju postal navada in vir življenja vsem prebivalcem. Iz neznatne vasice, kakoršna je včasih bila, je Oberamergau narastel na veliko število prebivalstva, se okusno polepšal in uredil ter je zdaj privlačna točka vseh vernikov sveta.
Drugo dejstvo je, da Oberamergau pravzaprav ni tako neznaten kraj, kot smo to že parkrat slišali. Nasprotno: kraj je prav močno obljuden, ima celo vrsto hiš, hotelov, restavracij in kavaren, ki vse izvrstno služijo svojemu natnenu — streči tujcem ter domačinom služiti potrebnega denarja. Oberamergau je pravzaprav ena sama tržnica, ena sama trgovina z vsemi mogočimi potrebščinami.
V večernih urah je na glavnih cestah in ulicah Oberamergau precej večja promenada kol smo je na primer vajeni videti v naši stolni Ljubljani. Vse hiše, ki so nanizane vzdolž ceste, so razsvetljene, zlasti izložbe, ki se bohotijo skoro pri vsaki hiri. Vrši se živahna kupčija, ker se prodajajo tujccm razni spominki na kraj, slike igralcev itd.
Skozi Oberamergau pelje krasna avtomobilska cesta, skozi in skozi asfaltirana seveda. Promet na cesti je silen, zlasli v dnevih pred igrami. Avtomobil za avtomobilom, avlobusi, kočije; ljudje prihajajo v trumah v kraj, navzoči so prav vsi narodi sveta. Gledani skozi okno stanovanja na ulico; prav zdajle se je pripeljal velik avtobus, sami Angleži.
Pasijonske predstave se vrše po trikrat na leden. Mi imamo vstopnice za jutri Pravijo, da predstava izjemoma ni razprodana. Vsled tega se pojavljajo nekatere nerodnosti; ponujajo namreč dražje sedeže, kot je lo treba in je vnaprej določeno za vsako skupino. Z vstopnicami se tudi vrši kupčija, že v Inomostu so nam jih ponujali prekupčevalci.
Jutri se nam obeta krasen dan, ki gn. že težko pričakujemo. Igre bodo trajale od 8 do 12 dopoldne ter od 2 do 6 popoldne.	Fr. Strah.
Za stradajoče rudarske otroke
so darovali nadalje: Pomladek R. K. drž. mešč. šole v Zg. šiškii 500 Din; Pomladek R. K. šole šol. sester v Celju 120 Din; Ž up ni urad Vurberg pri Ptuju 20 Din; Župni urad Sv. Miklavž pri Slov, gradcu 10 Din; Vršič Srečko, župnik. Mar. Snežna 50 Din; šupni urad Sv.
Peter v Savinjski dolini 100 Din; Župni urad
nad Laškim 50 Din; Mar. družba Gor. Radgona 50 Din; Šmid Miloš, župnik, Solčava 10 T5in; Dekan, in župni urad Sv. Lenart v Slov. gor. 10 Din; Dr. Slavič Matija, univ. prof. v Ljubljani 100 Din; Hran. dn pos. lx>ka pri Zid. mostu 100 Din: Lončarič Josip, župnik, Sv. Je-dert nad Laškim 200 Din. — Dosedaj: 10.220 dinarjev. Najlepša hvala!
Koledar
Nedelja, (j. ijulija (4. pobinkoštna nedelja): Izaija, prerok; Bogomila.
Jutri: ponedeljek, 7. julija: Vilibakl, škof; Pulherija.
Osebne vesti
= Vojaška odlikovanja. Za najboljše iz, vež banje vojakov v letu 1929 so bili med drugimi odlikovani s srebrno kolajno za vestno vršenje službe peh. naredniki Franjo Kranjc, Franjo Pat ko, Branko Vil, Maks Kranjc, Martin Gabaršek in Božo Karaš; topniški naredniki: Josip Glavina, Alojz Križan, Vinko Tumpej, Bogdan Drobec, Štefan Novak, Štefan Rup, Jožef Strelec, Janez Vajlgunija, Štefan Kušar, Alojz Verk, Edmund Globelnik, Josip Ška-bar in Evgen Pire; inženerski naredniki: Andrej Stojan, Franc Hribšek, Franjo Skoporc in Anton Korpar; zrakoplovni narednik Ivan Lesičnik; pehotni podnaredniki: Stojan Marovec in Ivan Grgič; topniSki podnaredniki: Milan Doder, Janez Metli-čar, Vinko Leber in Janko Križanič; konjeniška podnarednika: Josip Dolenc in Rudolf škvorec; mornariški vodja 2. razr. Miroslav Kubiček; mornariški narednik Karel Volk, Emil Ciganovič in Henrik Badek — vsi prednavedni so oproščeni pla-čanja takse.
Mala kronika
•k Ali ste že obnovili naročnino? Danes teden smo vsem p. n. naročnikom poslali položnice za obnovitev naročnine na »Slovenca«. Tekom tedna se je našemu povabilu odzvalo že izredno lepo število naročnikov, mnogo med temi s četrt- in polletnim nakazilom. Vse druge, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso mogli izpolniti te naročniške dolžnosti, vljudno prosimo, da store to vsaj v prvih dneh prihodnjega tedna, ker bi sicer morali ustaviti daljnjo dostavo lista.
•fa Zagrebški nadškof dr. Bauer je z veseljem pozdravil program in namen II. kongresa slovanske katoliške akademske mladine, ki se bo vršil v Ljubljani od 23. do 27. julija t. 1. Za svojega zastopnika na kongresu je določil zagr. pomožnega škofa presv, g. dr. Dominika Premuša.
+ Delavski tabor za Notranjsko bo prihodnjo nedeljo 13. 1. m. v Dol. Logatcu. Po redni sv. maši ob devetih bosta govorila pred cerkvijo L a n g u s Joža in K o p r i v e c Matic. Poleg delavstva naj pridejo tudi drugi iz Notranjske, da bo to prava manifestacija ne samo krščanskih organiziranih delavcev, ampak tudi vseh njihovih prijateljev. Na svidenje!
if Dijaški dom na Rakovniku. Za bodočnost našega naroda je važno vprašanje, kako pomagati do študiranja tistim nadarjenim kmečkim fantom, katerih starši niso toliko imoviti, da bi zmogli ogromne stroške, ki jih danes zahteva študiranje. Marsikateri talent, ki bi se lahko nekoč sijajno uveljavil v službi naroda in države, ostane radi pomanjkanja gmotnih sredstev neizrabljen. To, da je dandanes kmečkim sinovom sila otežkočena pot k šolanju, bo imelo za naš narod, pa tudi za državo, neugodne posledice. Zgodovina nas uči, da so možje, ki so našemu narodu pripomogli do veljave, po ogromni večini izšli iz kmečkih domov. Po vojni pa je inteligenčni naraščaj z dežele začel izostajati. Posledice se že kažejo v javnem življenju: čuti se vedno večja splošna poplitvenost; krepki značaji, ki bi svetili narodu v boljšo bodočnost, so vedno redkejši. Treba je tedaj resno misliti na to, kako omogočiti šoilanje nadarjenim kmečkim fantom. Tu je treba, da vsi, ki jim je na srcu blagobit našega naroda, storijo, kar je v njihovi moči. Salezijanski zavod na Rakovniku ,si je stavil na program tudi to velevažno nalogo. V ta namen sprejema v svoj kon-vikt ali dijaški dom dijake-vseh srednjih in meščanskih šol in sicer po najnižji oskrbovalnim, ki se določi po dogovoru. Dijaki imajo v zavodu vso oskrbo, brezplačne instrukcijo in vzgojo po vzgojni metodi bi. Janeza Bosca. Za tozadevne informacije ee je obrniti na vodstvo salezijanskega zavoda na
Rakovniku v Ljubljani.	.
* Maturanti ljubljanske realke iz leta 1920-ee snidejo v četrtek, dne 10. t. m., ob 8 na »BeUo-vue«. Kdor še ni obveščen, naj sporoči to na naslov. Zdenko Kmet, Gosposvetska cesta 1.	. , n;1
+ »Ilustracija« štev. 7 izide te dni. Izbrana vsebina in najpopolnejša tehnična oprem.i jamCda vsem, ki čitajo in kupujejo to naso ' a boljso lu strovano mesečno revijo, prvovrstno ctivo Vseb.na nove številke je sledeča: Srce pomladi. Na niorju Najbogatejši med bogatimi. Mašenj ki. (Bogomir Magajna) Kadar Vam bo najbolj vroče. Soln« daje. Stara zemlja - nova lepote. (Iz l^ne Srbije Pozdrav »Ilustraciji«.) Labodi na Bledu. Ten.s-tekma za državno prvenstvo. Nogomet. Nas. popularni nogometni igralci. Svet. plamen. Lohengr n. Gdč. Mara Slavčeva in njenih 99 hišen. Zvočni film (Ferdo Delak) Tehnično o zvočnem filmu. Naš otroci. Naši krvoses pod povečalom. Grafološk. kotiček. Fotoamater (Preprost, motiv. J. Petelin). Letošnja poletna moda Oktavo višje!... (Ilustr. Olaf Globočnik). 100 let.francoskega Alžira. Pot v - vesolj stvo. Mati a Bravmčar (Slavko Osterc)lzvse U sveta. Boren e s hladnim orožjem. Z razstave /sodobne grafike Nova dela akad. slikarja H.nka Smrekarja Naš Hinko Smrekar (Smreko Hinkar). Iz dela H nka Smrekarja (R. L.) Dve, tri ugankar-em na pot (Janez Ložar). Nove knjige. Naslovna slika na ovitku: P. Kocijančič: Ob Jadranu f akvarel). - Prosimo vse, ki lista še ne poznajo, naj Tav o upravi svoj naslov, da jim pošljemo Številko na ogled. Celoletna naročnina za to prvovrstno in reprezentativno slovensko rev.jo znaša
samo 100 Din, polletna 55 Din, posamezne številke po 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva 6-1.
* V kapelici sv. C. M. na Matički peči pod Ojstrico je bila sv. maša 5. julija. Do jeseni ostane obleka (c. a.) in vsa druga mašna oprava v koči pri kapelici. Duhovnik turist si naj prinese vino in hostije seboj, aiko želi v kapelici maševati.
•k Ekskur-.ijski fond na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Letošnja nabiralna akcija je zaključena in so absolventi nastopili ekskurzije po našem jugu, v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo, šolska uprava se vsem darovalcem za podporo najtopleje zahvaljuje. Pri obračunu pa nekaj nabiralnih pol ni bilo vrnjenih, ker so se menda založile ali izgubile. Ni torej izključno, da ne bi bila kaka nabiralna pola v zadnjih dneh prišla v nepoklicane roke. Da se ne bi vršila kako zloraba, preklicuje direktor tehniške srednje šole svoi podpis in priporočilo na vsakršni nabiralni poli, ki bi še krožila po 4. juliju.
+ Zaprt most čez Savo v Soteski. Radovljiško okrajno načelstvo razglaša: Zaradi dovršalnih del pri popravi mostu čez Savo v Soteski na banovinski cesti Bled—Bohinj bo vsak promet preko tega mostu ukinjen od 7. t. m. od 16. ure do 8. t. m. 16. ure.
-A: Za kočevsko Vincencijevo konferenco v korist rudarskih otrok je daroval podmladek Rdečega križa 1031 Din. O tem smo že poročali. Nismo pa ločno navedli, da so gospodične ljudske šole pridno nabirale v la namen in nabrale gornjo vsoto, ki je prišla zelo prav. Vnetim gospodičnam Bog povrni!
■A" Vreme v državi jc v vseh krajih popolnoma jasno in skoro povsod brezvetrovno, le na južnem Jadranu piha južen veter. V Ljubljani je kazal barometer 761.8 mm, termometer 17° C do 32.5" C. — V Mariboru je kazal barometer 760.8 mm, termometer 18» C do 28° C. — V Zagrebu je kazal barometer 762 mm, termometer 16° C do 32° C.
—	V Belgradu je kazal barometer 761.2 mm, termometer 18° C do 32° C. — V Sarajevu je kazal barometer 763.5 mm, termometer 12° C do 31° C.
—	V Skoplju je kazal barometer 762.4 mm, termometer 13° C do 31° C. — V Splitu je kazal barometer 761.5 mm, termometer 22° C do 33° C. — Na Rabu je kazal barometer 761.2 mm, termometer 24° C. — Na Visu je kazal barometer 762.2 mm, termometer 24° C.
•fa 0 Bledu in Viutgarju je spisal in izdal gosp. J. Žirovnik ,nadučitelj v pok. dve zanimivo pisani brošurici v slovenskem in posebej v nemškem jeziku. Knjižica »Blejski otok« nam popisuje Bled in njegovo zgodovino. Knjižica »Vintgar« pa krasote te znamenite soteske. Nemški knjižici sta gladka prevoda slovenskih dveh delov. Cena vsakemu delu je 8 Din. Priporočamo toplo!
+ Tombola in velika veselica na Teharjah, za katero se vrše obsežne priprave, bo v krasnem, hladnem parku za občinsko (bivšo Osvatičevo) vilo. Ob 11 dopoldne je v parku koncert tamburaškega društva. Ob 2. popoldne pričetek tombole, nad 250 dobitkov, med temi: šivalni stroj, moško kolo, kuhinjska kredenca, pol sežnja (klaftre) drv, boks-usnje, vreča moke, voz drv in drugi. Po končani tomboli ljudska veselica, pri kateri igra polnoštevil-na železničarska godba. Paviljoni, plesišče na prostem. Prijatelji dobre kapljice in jedače, vse v lastni režiji, vljudno vabljeni. Od 1 ure dalje redna avto-bus-zveza iz Celja. — čisti dobiček je namenjen za nabavo motorne bri/.pnlne.
-A- Naše gobe. Navodilo za spoznavane užitnih in strupenih gob, spisal Ant. Beg. Cena 50 Din. Za ljubitelje in nabiralce gob bo kmalu napočila doba, ko bodo po naših lesovih iskali in nabirali užitne gobe. Pri nas poznamo samo n?kaj vrst užitnih gob. Jih je pa prav veliko. Pričujoča knjiga nudi gobarju navodilo, kako razločiš užitno gobo od strupene. Je bogato okrašena z barvani-mi slikami tako naravno in natančno, da takoj po sliki spoznaš v naravi užitno ali strupeno gobo Knjiga je žepne oblike kakor nalašča za nabiralec gob, brez katere naj ne bo noben gobar in nobena kuharica Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
if Sejmi v »Družinski Prutiki«. V prihodnjih dneh se zaključi urejevanje zaznamka sejmov v naši »Družinski Pratiki«. Ker se je tekom leta 1929 do 1930 brezdvomno uvedlo po Sloveniji mnogo novih sejmov oziroma preložilo več dosedanjih, vljudno prosimo županstva v dravski in savski banovini, naj čim prej naznanijo eventualne premembe na naslov: Založništvo »Družinske Pratike«, Jugoslovanska tiskarna. Ljubljana.
•k Znana tvrdka Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31, si je nabavila stroj, kateri v splošno zadovoljnost žimo, afrique (morsko travo) odvije, razcefra in očisti prahu. To higijenično in prepotrebno napravo iz zdravstvenih ozirov prav toplo priporočamo. (Glej inserat!)
•jf Okuženja se najbolje ubranile s sredstvom SANOFORM. Zahtevajte v drogerijah in lekarnah le zaščiteno znamko tvrdke »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10.
•k- Zoper molje je najboljše sredstvo TAR-MOL, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »CHEMOTECHNA«, družba z o. z., Ljubljana) Mestni tg 10.	/
Končni izpiti na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so se začeli dne 17. in so trajali do 28. junija. Od 53 rednih gojencev (gojenk) je ena padla za celo leto, 4 smejo polagati izpit v jeseni, 48 jih je pa bilo pripuščenih h končnemu izpitu v junijskem terminu. Uspehi izpitov so sledeči: ena učenka je napravila izpit z odličnim uspehom, 14 učencev (učenk) s prav dobrim, 28 z dobrim, 4 z zadostnim uspehom in 1 učenec je dobil ponavljalni izpit. Uspeh so torej lahko označijo kot dobri. — Novi tečaji se začnejo dne 2. septembra. Vpisovanja, pojasnila in prospekti v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4 ali v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legal & Co„ Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 21-61.	.
+ Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
if Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce. fonizator. infrardeča žarnica. Cene zmerne.
■fc Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
* Največji reveži 60 slepci. Spominjajte se jih I »Dom slepih« ima položnico 14672.
vSe 1c3* Se po tete Ljubljana
Pokojni Franc Barle
je gotovo eden najzaslužnejših organizatorjev našega gasilstva. Ob priliki proslave 60 letnice našega I. ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva
- V .
V*-
I in vselovanskega gasilskega kongresa mu nasi gj-I silci odkrijejo tale lepi spomenik na pokopališču i pri Sv. Križu. Spomenik je napravil kipar g. Boris j Kalili, izdelala pa ga je kamnoseška tvrdka Franc j Kunovar. Na spomeniku je kip sv. Florijana, pa-; trona gasilcev. Na čelni plošči pa je reliefni portret j)ok. Barlela.
Na Trato!
Ljubek prizor se jc odigral včeraj ob 9. dopoldne prad Mestnim domom. Pred prostornini mestnim avtobusom se je gnetla večja skupina otrok, samih deklic, med njimi pa zaskrbljeni stariši. ki so dajali svojemu naraščaju še zadnje nasvete za dolgo in nevarno vožnjo 7, avlobusom do Trate v Poljanski dolini. Bila je to kolonija »Rdečega križa , ki je odhajala na počitnice na Trato. Na avtobus se je vsedlo 30 bledikavih deklic, ki se bodo črez mesec dni vrnile z rdečkastimi, smejočimi in polnimi obrazki. Potni »maršal«, tajnik »Rdečega križa« g. Ivan Malnarič, je še enkrat pregledal, č« je vse v redu in ko je dal predsednik g. dr. Fettich dovoljenje, se je avtobus premaknil in odbrzel, med veselim vzklikanjem in mahanjem zastavic radostnih deklic in njihovim vzklikanjem -.Živijo počitnice!*
0 Male tatvine in mali tatovi. Ljubljanska
policija je prejela včeraj cel kup ovadb radi raznih tatvin, med temi tudi anonimno ovadbo, kdo naj bi bil iskani ropar izpod Rožnika. — Šivilji Alojziji Zabukovec v Trnovskem pristanu je nekdo iz sobe pokradel več ženskih oblek, vrednih 1440 Din. —
V	stanovanju Antonije Flašek v llradeckega vasi je te dni prenočevala, po dobroti gospodinje, neka ženska. Ta je naenkrat izginila, s seboj pa je odnesla za okoli 750 Din obleke. Ime tatice ni znano. — Ivanki M i ve z Begunj pri Cirknici je neznan tat ukradel več obleke, vredne 870 Din. — Invalid Ivan Bernik iz Šmarja pri Sevnici je bil okraden v neki gostilni na Sv. Petra cesti. Ukradena mu je bila ura in verižica, oboje vredno 5(X) Din. — Posestnik Avguštin Ložar iz Rečne ulice pa je prijavil, da je neznan lat odnesel z njegovega vrta v Zvonarski ulici 20 metrov dolgo gumijasto cev, vredno 320 Din.
0 Tatvine koles. Pozorno-st lastnikov je zadnje mesece tako narastla, da so tavine koles, prej redni vsakdanji dogodek v Ljubljani, začasno ponehale. Zadnje dni pa so se zopet pojavile in to v precejšnjem številu, kar da misliti, da se je pričela I prava poletna kolesarska sezona. Včerajšnja po-| licijska kronika beleži troje talvine koles. Mesar-i skeiim pomočniku Antonu Kebru je bilo iz Cuza-i kove gostilne ukradeno 700 Din vredno kolo. — ; Posestniku Ivanu štublju iz Zgornje Šiške je ne-j kdo izmaknil s travnika pri žapužah 1000 Din 1 vredno kolo. — Tudi opazovalci transporta Kor-j zikovega paviljona so bili tatovi. Ko so ta paviljon | postavljali na novo mesto, je nekdo ukradel opol-no,'■I 1800 Din vredno kolo nekega dijaka, ki je ! gledal.
0 Dva karam bala. Na Itesljevi cesti sta v petek, ob 5 popoldne trčila neki vojaški in mestni avtobus, škoda na mestnem avtobusu je znatna.
Včeraj ob 4 popoldne sta pred »Slonom« trčila dva zasebna avtomobila, čeprav en avto ni mogel takoj nadaljevati vožnje, vendar škode ni velike.
0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
V	ponedeljek: Mr. Trnkoczy, Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
Kaj Je, raci, veselja decl? Vse, kar slsdl, a zraven Se hladi, to vsak prlzns kdor pije limonado znsmks „Cllo".
„Clio" limonadne - tablete
0 Umrl jc v splošni bolnišnici gosp. Josip Škerjanec, vlakovodja v pok. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz mrtvašnice. Zaloška cesta. N. v m. p.!
0 Ob 25 letnici olepševalnega društva v Rožni dolini bodo čolni, veranda in gostilna »Rožno jezero« razsveljeni z lampijončki.
0 Razstava sodobne francoske umetnosti v
Narodni galeriji bo odprta le še danes. Oglejte si io zadnji dan.
© Hitro izvršena naredba. Malo katera stvar, ki jo sklene mestni magistrat, se tako hitro izvede, kakor pa sklep magistralnega gremija, naj se prestavijo avtotaksiji z Dunajske ceste izpred palače Ljubljanske kreditne banke na Aleksandrovo cesto pred Magdičevo trgovino. V petek zvečer je to sklenil magistratni gremij, včeraj, v soboto, zjutraj j>a je magistrat že ukazal, naj se vsi avtotaksiji prepeljejo na Alekasndrovo cesto. K tej naglici poslovanja, ki pomenja pravi rekord, moremo magistratu le čestitati.
© Slabost. Včeraj, okrog 11. dopoldne je v skladišču Stavbne družbe na Dunajski cesti št. 25 naenkrat omedlel upravitelj skladišča, 50-letni Ivan Perko. Prenesli so ga v senco in močili, lako, dn je polagoma zavedel." Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico. Po mestu so se zaradi tega dogodka raznesle govorice, da je Perka zadela kap. Temu pa ni bilo tako, temveč je Perko omedlel le zaradi truda in vročine. Njegovo stanje se boljša.
0 Tombola Ljubljanskega Aero-kluba, ki I omogoča dobitek več sto dinarjev v denarju za ! mal izdatek 2 Din, sc vrši pri Keršiču, na Belle-vue in pri Mikliču.
Vsem najinim dragim v domovini zahvala in pozdrav!
Najsrčnejša želja, da po tolikih letih bivanja v tujem svetu zopet obiščeva svojo milo domovino, zlasti pa svoj rodni krov z dragimi domačimi, se nama je nad vse pričakovanje lepo izpolnila. Zlasti naju je ganil tako prisrčen sprejem, s katerim so naju povsod, sprejemali sorodniki, prijatelji in znanci, pa tudi oni, ki naju niso več poznali. Zelo vzradoščena sva bila tudi, ker sva se mudila na Telčah prav ob lepi slovesnosti prvega sv. obhajila dne 22. junija, in se mogla tako tem iiveje spominjati najinih otroških let. V srce segajoča govora č. g. domačega katehela in g. učitelja sta neizmerno povzdignila prelepo slovesnost. — Srce se nama je topilo radosti, ko sva bila priča., koliko svetega veselja so povzročile pri presrečnih prvo-obhajancili lepe slike-spominke na prvo sv. obhajilo in kako jih je razveselila pogostitev, vse darilo mr. L. Mergoleta. Zlasti nepozabni pa ostanejo ti lepi dnevi, ker se nas je pod rodnim krovom zbralo — morda zadnjikrat — vseh šest bratov, raztresenih po širnem svetu: eden v Ameriki, drugi na llolandskem, tretji je okroini zdravnik v Ptuju, ostali trije pa trdni kmetje v domačem kraju.
Zares jmjetno in veselo je bilo najino kratkotrajno bivanje v domovini. Vsem tistim pa, ki so kakorkoli pripomogli, da so nama bili ti dnevi tako krasni, prav lepa hvala in pozdrav! Zlasti v hvaležnem spominu ohraniva najine ljubljene brate in sestre na Telčah in v Laknici pri Mokronogu, prav posebno pa še najine drage starše. Prisrčen pozdrav vsem!
WUIS MERGOLE ERANK JU VANČIČ
Od solnco zarlavelo zdravo Kolo dobite'
ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z
NIVEA CRENE
Trgovina v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o. j Maribor, Meljska cesta 56
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo, Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Crcme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Maribor
□	Promocija. Na univerzi v Bruslju je pro-moviral za doktorja komercielnih znanosti Valter T s c h a r r e , sin višjega železniškega nadzornika v pokoju v Mariboru. Čestitamo!
□	Dve smrtni nesreči. V bolnišnici je podlegel včeraj popoldne zasebni uradnik Jožef Hu-ber na posledicah težkih poškodb, ki jih je dobil ob priliki znanega karambola na oglu Tržaške ceste in Stritarjeve ulice. — V Tattenbachovi ulici je prišla pod enovprežni voz 34 letna Ana Klam-fer iz Nove vasi. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je včeraj ob 14 podlegla na posledicah zadobljenih poškodb.
□	Voda teče, voda... Radi uporabe vode v prvem polletju v Mariboru gre. Tudi tukaj lahko pride mariborski firbec na svoj račun. Strokovnjaki pri mestnem vodovodu pravijo: 696.135 kubičnih metrov pitne in koristnostne vode je šlo v času od 1. januarja do 1. julija t. 1. Pravi pravcati žabjeki so Mariborčani; samo zrajtajte, koliko pride vode na posameznega Mariborčana v pol leta. Pa so razen tega porabili Mariborčani letos v tem času celo nekaj več vode kakor lansko leto: za 10.170 kubičnih metrov gre. Največ je šlo vode v aprilu in sicer za 139.0S8 kub. metrov, najmanj pa v januarju 89.668 kub. metrov). Pri tem so vpoštevani tudi nekateri okoliški predeli, ki dobivajo vodo iz mestnega vodovoda.
□	Kabinčike... Takoj v prvih dneh je bilo vse v redu. Potem pa so se pričela javljati čudna znamenja. Najrazličnejše govorice krožijo po mestu v zvezi s tajnami tistih-le kabin na Mariborskem otoku; nekaterih seveda. Pa drži tista o taj-nah kabinček; precej drži. Bili so primeri, ko... Da ne bi bilo zla in pa v izogib vsemu, kar bi utegnilo biti združeno s kvarnimi posledicami za sloves Maribora ter njegovega otoka, si usojamo izreči mnenje, da ne bi bilo napačno, ko bi tam okoli kabinic malce poostrenega nadzorstva bilo. Bogme ne bi bilo po tem, kar se je že nekajkrat ugotovilo in opazilo.
□	Praznik sv. Cirila in Metoda sino tudi v Mariboru lepo praznovali in sicer z zažiranjem kresov na predvečer praznika obeh slovanskih bla-govestnikov. Na pohorskih vrhovih in slovenje-Uoriških holmičkih ter kobanskih postojankah in posebno pri sv. Urbanu so zagoreli. Tudi pod Kalvarijo je osebje tukajšnje vinarske in sadjarske žole zažgalo kres. Pri Urbanu je imel ob tej priliki odvetnik dr. Lašič ob navzočnosti številnih kresovcev prisrčno spominsko besedo o obeh slovanskih blagovestnikih; zahvalil, se mu je v imenu vseh prisotnih g. Ulčar s toplo zahvalo. Državni uradi so bili včeraj zaprti, trgovine in drugi obrati pa so poslovali.
□	O hotelu na Mariborskem otoku so razpravljali, kakor smo že poročali, na zadnji seji upravnega odbora. Hotel bi v smislu tozadevnega načrta zgradili po švicarskem načinu in bi bilo v njem na razpolago 00—100 sob za tujce. Zgradba bi bila v spodnjem delu zidana, zgoraj pa lesena. Restavracijskih prostorov pa v omenjenem hotelu ne bo. Z gradnjo se bo pričelo že v jeseni ter bi se potem otvoril hotel v prihodnji kopališki sezoni.
□	Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v prvem polletju 65,785.779.72 dinarjev in sicer za uvoženo blago 65,555.902.72 dinarjev, za izvoženo blago pa 229.877 dinarjev. Največji dohodki so bili v mesecu marcu in sicer 12,912.178 dinarjev.
□	Diplomiral je na inštitutu za gospodarsko zadružništvo v Pragi Vinko Košir, sin vpoko-jenega finančnega preglednika v Mariboru ter delaven član praškega »Kreka« in Mariborske »Pa-nonije«. Naše najprisrčnejše čestitke!
□	Z izmero mesta so pričeli te dni. Pri izmeri je zaposlenih 20 akademikov-geodetov iz Ljubljane. Kakor lansko leto bodo bržčas tudi letos trajala izmerna dela do oktobra in se bodo naj-brže letos zaključila. Zaenkrat se dovršuje izmera v notranjosti mesta, nakar se bodo izmerna dela nadaljevala v meljskem predmestju, ki je do ene tretjine že izmerjeno.
□	Današnji šport. Ob 18 bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu mednarodna nogometna tekma med graškim prvakom SI< Sturmom in ISSK Mariborom. V predtekmi ob 16.30 se srečata mladini Železničarja in Maribora. — Ob osmih zjutraj se prično mednarodne jubilejne kolesarske dirke ob 30 letnici kolesarskega društva »Edelvveiss«. Start pri km 133.6 na tezenskein vežbališču.
□	Menijo, da bi bilo dobro. No, sedaj po-
frešajo posečevalci kopališča na Mariborskem oto-u še nečesa; pravijo, da bi se radi tehtali. H kopeli da spada to. Morda bi ne bilo napačno, če bi Protituberkulozna liga oskrbela takšno-le tehtnico, ki bi bila kopalcu proti primerni tehtarini na razpolago. Brez dvojbe: kšeft bi bil, kšeft...
□	Na Mariborski otok je dovoljeno od odcepa Kamniške ceste po dovozni cesti voziti z avtomobili in drugimi vozili le z brzino 6 km. Takisto čez most. Vozači, ki bi tega ne upoštevali, se bodo najstrožje kaznovali. Občinstvo pa se naproša, da vse te slučaje naznani mestnemu načel-stvu mariborskemu.
□	Smrtna kosa. Umrla je v petek zvečer 23 letna posestnikova hčerka Katarina Auer, Stritarjeva ulica 3. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju — V splošni bolnišnici je utnrl v starosti 57 let dimnikarski mojster Mihael Jordan. Pogreb danes ob pol 17 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
□	Na pobegu obstreljen. Kanil je 33 letni Vinko Bezjak, obtovorjen z razno šmuglarsko robo, neopaženo preko meje. Tihotapce je bil deležen smole. Prigodilo se je, da so ga izvohali in da se je Vinko |x>gnal v beg. Tam preko Plača je odjeknil strel. Bezjak se je zadet v desno koleno zrušil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico; na slednja etapa bo: iz bolnice k Grafu.
□	Novo lice dobiva obdravska prestolica — radi kopališča na Mariborskem otoku. Iz vseh smeri prihajajo avtomobili — iz Dravske aoiine, ptujske in celjske smeri — in drče na Mariborski otok. Potem pa iz Gradca in drugod preko meja. Iz dneva v dan se množi število tujcev. Pa so bili, ki so zatrjevali, da ne bo imel tujski promet od
kopališča ničesar. Errare... In celo to se je zgodilo: čutijo posledice vinotoči in tudi pohorske ter druge planinske postojanke. Mariborski lido je tu; uveljavlja se geslo: v vodo, pijače nikar. Takšne so torej posledice. Prav je, da so takšne.
□	Kakšen smisel? V nekaterih kavarnah so čez noč poskočile cene kavi itd. za 50 para; ponekod zopet veljajo prejšnje cene. Kavarniški gostje se sprašujejo, bogve čemu je bilo to zvišanje potrebno. Kakšen smisel...?
□	Vsega v izobilju je bilo na včerajšnjem trgu. Na slaninarski trg so pripeljali slaninarji 27 vozov blaga; na živilski trg so pripeljali kmetje 13 vozov krompirja, 2 čebule 1 zelja ter 8 slame, 4 skopa in 18 sena. Precej robe je bilo zlasti na perutninarskem trgu. Samo piščancev je bilo okoli 680—7C0 po ceni '-o -80. Precejšen rešpekt pa zbujajo še vedno i-.i mariborskih gospodinjah breskve. Kg dinarčkov — 24.
□	Knjižnica Prosvetne zveze posluje od 1. julija naprej pa do 31. avgusta od ponedeljkih, torkih, petkih in sobotah dopoldne od 11—12, popoldne od 16—19. Ob sredah in četrtkih izjemoma od 16—18.
□	Kruhek s košaro vred prodal in zapil.
33 letni Jože K. je sicer fant od (are. Kridi raz-naša. Topot pa je doživel čudo: prijelo ga je nekaj, da je šel in da je ves izkupiček od prodanega kruha »vpijačil«; potem pa je »vpijačil« še tistili 150 dinarjev, ki jih ie dobil za košaro. Sredi Glavnega trga so ga našli — do nezavesti pijanega. Pri njem so našli še cela — dva dinarja.
V KAVARNI »MERKUR«
se vrši danes koncert od 5 do 7 ter od 8 zvečer naprej. — Dobi se sladoled — lastni izdelek.
Celfe
■0 Pozdravljeni! Danes dospejo v Celje akademiki, lx>gos!ovc.i in srednješolci, da sc pod varstvom svoje visoke Zaščitnice, nebeško Kraljice, porazgovore o potrebah svojega duhovnega življenja ter o potih in ciljih, ki naj njih značaje dvigajo nad ideale sveta. Celje jih ne sprejema bučno. n naklonjenost, ki-so je že doslej bili prireditelji deležni pri celjskem prebivalstvu pri predpripravah za zborovanje kaže, du jih sprejema kot sprejemamo ljubeče sinove. Iskreno želimo, da bi zborovanje kougregunistov-di jakov v Celju bilo žarišče globokega življenjskega idealizma, pa o^e odločne borbenosti, ki smo je v svetu užitkp). stranpoti iii kompromisov tako zelo potrebni. .Naj bi pa bivanje v Celju v vseli delegatih zapustilo kar najprijetuejše vtise! Prisrčno pozdravljeni!
& Moderniziranje hotelu »Evrope«. Po zaslugi Hotelske družbe, njenega predsednika g. prof. Cestnika ter ravnatelja g. Brgleza • Ima Celje v vrsti hotelov prvovrstni hotel »Evropo«. Podjetje združuje pod eno streho najmo-derneje opremljeno kavarno, prvovrstno restavracijo, ki sc zlasti lalrko postavi s svojo kuhinjo, ter blizu 50 moderno opremljenih hotelskih so!). V teku zadnjih let je vidno opaziti, kako vodstvo hotela skuša liti z duhom časa, na drugi strani pa hotel preurediti |x> načelih moderne higijene, praktičnosti in udobnosti. Najprej je zgradilo prijetno vrtno dvorano, ki jo prireditelji radi v po rahljajo za bankete 111 skupna kosilu. Nato je lani popolnoma prenovilo notranjost kavarniške dvorane. Stene so dobile slikarijo v modernem slogu, razsvetljava pa sc je močno pomnožila in estetiziralu. V zadnjih tednih pa jc kavarna dobila novost: kuhinjo najnovejšega nemškega tipa. V popolnoma belem prostoru človek skoro ne verjame, da je to kuhinja. Ves obrat se vrši s' plinom avtomatično. Vsi aparati so taki, da omogočajo čim racijonaluejšo izrabo materijala in s tem tudi najboljši kuhinjski izdelek. Hladilna naprava, ki se še instalira, bo omogočala produkcijo vseh vrst mrzlih pijač in jedil. Končno jo treba pohvalno omeniti modernizacijo toaletnega prostora z avtomatičnim vodnim izpiranjem. Tuko hotel Evropa« brez dvoma pred-njači vsem ostalim celjskim tovrstnim podjetjem. Opozarjamo še, da je vodstvo kavarne organiziralo od včeraj dalje redne večerne koncerte ob sobotah, nedeljah in sredah v kavarni. Igra domači ccljski kvartet.
& Rokoborbe. To jo sedaj parola celjske ulice, še bolj pa gabersike. Kakor smo pričakovali, je prireditev rokoborb v Celjskem domu že prvi večer zbudila splošno pozornost in publika, zlasti mlajša, je veliko dvorano Celjskega domn skoro napolnila. Uvodno je zaigrala godba celjskih železničarjev nekaj komadov, nato pu je predsednik S. K. »Olimpa« g. Svetek kratko pojasnil športno važnost 111 pomembnost rokoborskih prireditev, ki jih v Celju organizira inedklubski odbor. Predstavil je tudi posamezne borce. Prvi večer so nusto-pili 3 pari. Prvi par sta tvorila prva.k Poljski: g. Machovec.ki ;in atlet iz Like g. Bosnič. Podlegel je v 22 minuti po žilavi borbi lahki iu še mladostni Bosnič težjemu in že starejšemu Machoveckeinu. Drugi par: prvak Italije g. De Petri iin prvak Madžarske g. Weiss, je nudil mestoma skrajno nefnir borbo in je občinstvo temu primerno pokazalo tudi svojo nezadovoljstvo. Podlegel je De Petri. Krasno !>orbo in zares divno tehniko je pokazal "5. par: prvak Avstrije g. Kawan in prvak Jugoslavije g. Ja-neš. Zlasti slednji je zbudil občo pozornost Borba jc biln neodločena.
& Antobusna zveza Celje—Šoštanj—Dravograd. Autobus, ki vozi iz Celja dopoldne od) 11.30 in prihaja v Šoštanj ob 12.55, ima tam zvezo ob 13. uri z nutobusom, ki vozi skozi Slovcnjgradec ob 14.20 in pride v Dravograd o!> 15. uri. Potniki slednjega autohusa (Dravograd—.Šoštanj). ki odhaja iz Dravograda 11.30 in pride v šoštnijj 12.25, pn imnjo zvezo na celjski autobus, ki odhaja iz Šoštanja ob 13.45 proti Cel ju, knmor pride ob 15.10.,
piui
Ciganska nadloga in kravati. Ptuj kot mirno, tiho mesto, kjer meščani po svoji lepi navadi že zgodaj zapuščajo ulice in gredo k počitku, je v četrtek po noči doživel senzacijo, razgrajanje in vpitje ciganske tolpe. V početku se je marsikaj ugibalo, kaj neki se je vendar moglo pripetiti, ker rjovenja in tuljenja ciganske žene in otrok ni bilo ne konca ne kraja. Nekateri so mislili, da se je morala dogoditi katastrofa, drugi pa, da se odigrava kaka rodbinka tragedija. In v stvari je bilo to-le: Orožniki so srečali cigane na Bregu pred občinsko hišo in ker je bila izvršena tatvina v sosednem kraju, so jih ustavili, preiskali voz in prebrskali »prtljago«. Po ugotovitvi sta bila dva cigana aretirana, vse skupaj pa so tirali skozi Ptuj v Veliko nedeljo. Vsled aretacije je ciganka z otroci vprizorila tako močno kričanje, stokanje in jokanje, da se speči ljudje vstajali in hiteli na okna gledat, kaj se godi. V vseh ulicah, koder se je premikal »sprevod«, so vstajali meščani in z oken so molele glave kakor ob najsvečanejših trenutkih velike slavnosti. Najhujše vpitje pa so uprizorili v centrumu mesta na Florjanskeni trgu pred obč. uradom, kamor sta morala oba cigana. V tem trenutku je ciganka s tuljenjem in psovkami izdala pravo svojo cigansko kri. Po kratkem zaslišanju na policiji, so bili ekskortirani dalje in v tnestu je spet zavladala tihota, ki je povzročila staro stanje mesta in ljudje so šli zopet spat.
44 redni občni zbor Olepševalnega društva bo v soboto 12. t. m. v Svicariji v Ljudskem vrhu. Po občnem zboru se vrši zabava s petjem, ke-glanjem itd.
Večjo gasilno vajo ie priredila požarna brainba. Pri tem je z visoke lestve padel mizar g. Ivan Hoiker in si zlomil roko.
Policijski nadzornik g. Glavič, ki jc bil svo-ječasno vsled ukinitve drž. policije v Ptuju premeščen v Ljubljano, se je s svojo družino izselil od tu.
Za evharistični kongres v Zagrebu vlada kakor v mestu tako v okolici veliko zanimanje in kakor se čuje, je pričakovati velike udeležbe.
Jesemce
Gozdni požar. V četrtek popoldne je pričelo goreti v gozdu nad Plavžem, v takozvanem Žrjav-cu. Ogenj se je naglo širil in ker ima tudi KID svoje gozdove v ondotni bližini, je tudi tavamiška jx>žarna bramba stopila v akcijo ter se pripeljala s svojim avtomobilom. Ogenj je bi! udušen šele v petek popoldne. Pogorel je precejšen kompleks gozda in pa velik kos travnika. Zažgali so naibrže otroci.
Umrla je soproga občespoštovanega tovarniškega delovodje mehaničnega oddelka g. A. F r i-tseh-a. Šla seje zdravit v Avstrijo, kjer pa jo je dohitela smrt. Bila je tiha in marljiva žena ter mnogo pripomogla k širjenju katoliške zavesti med jeseniškimi Nemci. Mnogo let je razpečavala nemški mesečnik Stadt Gottes. Preostalim naše iskreno sežalje.
V soboto zjutraj so zaspane Jeseničane prebudili zvoki godbe. Hiteli so na okna ter so povpraševali kaj naj to pomeni. Kmalu pa se je zvedelo, da je prispel na Jesenice poseben vlak z železničarji zagrebške direkcije, ki so potovali v Bohinj in na Bled. Bilo jih je dvanajst dolgih vagonov, ki so bili vsi okrašeni z zelenjem. Godba" je jako dobro svirala in moški zbor je zapel par prekrasnih hrvatskih pesmi, med drugimi Istarsko koračnico, ki je vžgala vsakogar. Malo po sedmih so še odpeljali proti biseru Gorenjske, blejskemu kotu in Bohinju. Pa šo ti praktični Hrvati. Mesto da bi za drag'denar iskali blejskih dobrin po dragih hotelih, so v vlak vpregli tudi svojo restavracijo. Tako bi tudi naši izletniki lahko napravili ob raznih prilikah, pa bi bilo prihrankov in — manj žeje.
Ciril-Mctodovih kresov je bilo !e malo videti, zato pa so bili ti večji in sijajnejši. Več jih je pa gorelo pred desetimi dnevi na kresni večer.
Krško
Umrl je v Ameriki tuk. posestnik iz Trške gc-re Jcše Gvczde, star šele 45 let. Bil je veren krščanski mož, ki je še nedavno poslal znatno :-;voto za novo zvonove pri tuk. župni cerkvi. Večni mir njegovi duši.
Razstava aolskih izdelkov na tuk. osnovni šoli je bila prav dobro obiskana. Pozornost so vzbujali mnogovrstni pismeni in risarski izdelki, še bolj l>a so bila privlačna ročna tako deška kakor še prav posebno dekliška dela. — Je res lak razstava v mnogem oziru zanimiva in poučna. Vzgojitelj vidi nazorno razvoj otrokovih zmožnosti od malega do velikega. Otrokom daje nove vneme k medsebojnemu tekmovanju in podvojeni pridnosti. Starši lahko opazijo, da šola skuša pripravljati za življenje in vpo-števa otrokove razmere —, kar izpričujejo izdelki mestnih kakor vaških otrok — tudi izven šole. Uči-teljstvo pa ima zadoščenje za svoj mnogoteri trud.
Gramofon in kolo postaja vedno bolj pogostno po naših hišah in okoliških cestah. Pač priporočljivo iz tega in onega ozira. Graje pa je vredno, če se mlade dekline (14—18 let) tako rade vozijo — kot se to opaža zadnje čase v vsej okolici — skupno na istem kolesu z mladimi fanlalini.
Si.
I. Vid pri Stični
Svedrovci. Danes je opazil cerkovnik, da je nekdo vlomil v nabiralnik pri glavnem oltarju cerkve v št. Vidu. Dva postopača sta stikala pred dvema dnevoma okrog cerkve. Bila sta čedno oblečena in mlada. Veliko nista mogla dobiti, ker je bil denar pred kratkim časom pobran.
Suša hudo pritiska. Vode primanjkuje. Fižol in okopavine ne bodo uspevale. Žila so j>a lepa. Ječmen in rž sta uže požeta. Trave je bilo dosti. Sadja bo pa prav malo.
Ljudje so zdravi. V 1. polovici leta je bilo 88 rojenih. Mrličev je.j>a bilo 37, med njimi 12 otrok manj kot eno leto starih.
Vrhnika
Kres... so zakurili v petek zvečer naši fantje ;ia Storževeni griču v čast Sv. Cirila in Metodu. Kres je bil viden iz Vrhnike in bližnje okolice, nikakor pa ne iz Ljubljane kot si je to neki gospod dovolil naprej napovedati. Prav čudne oči in še bolj čudua očala bi morali imeti, da bi videli to, kar si kdo izmisli. Poleg kresa so postavili fantje tudi velik križ, na katerem so zakurili baklje.
Kolesarske nesrečo. Včerajšnji Slovenecc je poročal o kolesarskih nesrečah, katerih je skoro pol ducata. Malo več previdnosti bi priporočali vsem, ki nimajo počasnega »tempa«. l)a nam v tej vročini in suši skrbe avtomobilisli za precejšen prah je samo ob sebi razumljivo. Ko bi imeli vozači oči zadaj, da bi videli koliko prahu dvignejo. Še boljše bi pa bilo, da bi Vrhnika imela škropilni voz kot ga ima Ljubljana, št. Vid, in tudi Moste ga dobe.
Kaj pa to. Poročali smo v petek, da bo odkritje spomenika Ivanu Cankarju 27. t. 111. Sedaj se ne-oficielno govori, da bo odkritje spomenika 10. avgusta. To bo delalo neprilike, ker ta dan gotovo okolica ne bo brez prireditev.
Delavskega tabora v Dolenjem Logatcu, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, 13. julija, se bodo udeležili tudi organizirani krščanski delavci. Tabor se bo vršil po deveti maši pred cerkvijo in bosta govorila Langus Joža in Koprive«. Matic.
Višnja gora
Napredujemo! Sicer jiočasi — pa vendarle! Ce se pomislimo nazaj vsaj za neka j let in pa danes — je naše mesto v marsičem dobilo precej drugačno jiee. V zadnjem času so popolnoma ali vsa! deloma prenovili svoje hiše: gg. Bernik, Koricki, Pirnat Jože, Turk Al., Perkotova, Seher, Mihelčičeva, Vran-dič; Mihčeva hiša je dobila novo streho. Mesto starega vodnjaka oskrbuje mesto s pitno vodo vsaj za silo novi vodovod, ki bo pa — kot vse kaže — povzročil še marsikako skrb in neprijetno pot. Nekaj pa še pogrešamo! »Olepševalno društvo za Višnjo goro< si je že lansko leto, takoj ob svoji ustanovitvi nadelo kot prvo nalogo, da uredi prostor pred cerkvijo sv. Ane, ki je in mora biti ponos in kras našega mesta! Kot čujeino, so tozadevni načrti že zdavnaj narejeni; baje je tudi banska uprava dala lepo podporo 5000 Din. Naj ne ostane stuno pri načrtih na papirju, pa naj se vsaj nekaj naredi! Ko bomo videli, da je resna volja, bo gotovo društvo dobilo še kako izdatno podporo od domače strani. Začeti je treba!
Kopališče. Julijska vročina pritiska; vsakdo si zaželi hladne sence in če je mogoče tudi prijetne, hladne kopeli. Prav je tako! Izrabimo vse, j<ar nam nudi ta lepa, božja narava! Tudi kopanja nihče no bo branil. Samo vse naj bo v mejah dostojnosti in sramežljivosti! Tega pa ne bo noben dostojni človek odobraval, kar se dogaja redno vsaki dan, komaj 50 korakov od prometne ceste in železnice, poleg hiš, da se kažejo in se sprehaja o človeška bitja od najmanjšega do največjega — moški in ženske — v kopalnih oblekah, da se domači ljudje, ki vse to gledajo, in pa tujci, ki se vozijo mimo z vlakom, upravičeno zgražajo! Želeli je več sramežljivosti! Mladina, otroci se pohujšujejo! Pika. — Nujna je naloga obeh županstev — Višnja gora in pa Dedni dol, in pa tudi »Olepševalnega društva za Višnjo goroc, da se to jirepreči, kralkomalo prepove, pa naj se uredi na primernem kraj upotrebno ltopaiišče!
Št. Vid nad Ljubljano
Obrtno nadaljevalno šolstvo v št. Vidu nad Ljubljano. Na strokovni mizarski in obči obrtni šoli je šolsko leto že končano pred tedni. Zato naj danes nekoliko poročamo o tej važni šoli. Mizarsko šolo je obiskovalo letos 107, občo obrino šolo pa učencev, iz česar je razvidno, kako močno je v št. Vidu razvita obrt. Padlo .je na obeh šolah 12 učencev. Najodličnejši izmed vseh je bi! učenec, ki je prišel s tukajšnje meščanske šole. Zadnji teden v šolskem letu je priredila šola dvodnevni poučni izlet v Zagreb, ki se ga je udeležilo okoli 70 vajencev in pomočnikov, pod vodstvom ravnatelja Rudolfa Pečjaka in učiteljev Josipa Goleta in Maksa Jovana. Izletniki so si ogledali veliko mizarsko tovarno Bothe Ehrmann, dalje tovarno za svinčnike Penkala, tovarno za izdelovanje gramofonskih plošč, zoološki vrl. Mirogoj in druge zagrebške znamenitosti. Posebno je treba ^pohvalno omeniti, dn so bili gojenci povsod najlepše sprejeti in prestrežemi, v čemer se pač Zagrebčani odlikujejo. Izletniki so se povsod prav lepo obnašali, kar dokazuje, da učiteljstvo na obrtni šoli ne skrbi samo za pouk, ampak tudi za vzgojo. Strokovna mizarska šola se je v tekočem šolskem letu končno izpopolnila in se je otvoril na njej tretji razred, kar je bila že nujna potreba tukajšnje na višku stoječe mizarske obrti. Strokovne predmete sta poučevala na šoli strokovna učitelja s tehnične srednje šole gg.: Mercina in Dolak in je bil pouk tako v vsakem oziru na višku. Uspeh pa bi bil seveda še večji, če bi imeli vajenci več prediz-obrnzbe; pomanjkanje te se opaža na vseh obrtno nadaljevalnih šolah. Zadruga lesnih strok je zato izrazila na mojstre željo, naj bi pri izbiri vajencev polagali več važnosti na predizobrazbo, za mizarsko obrt naj bi bil ideal meščanska šolska preizobrazba. V prihodnjem šolskem letu namerava upraviteljstvo šole uvesti tudi na obči šoli pouk v risanju po glavnih strokah, kar bi bilo vsekakor le pozdravljati.
Rajhenburg
Koncem šolskega leta nas je mladina tukajšnje osnovne šole po dobro uspeli proslavi Vidovega dne razveselila z otvoritvijo razstave svojih bogatih šolskih izdelkov. Razstavljena so bila deška in dekliška ročna dela ter risarski in pismeni izdelki. Oba dneva, f. j. na Vidov dan in temu sledečo nedeljo, je bila razslaya obiskana od mnogoštevilnega občinstva, ki je bilo polno hvale in prijetno iznenadeno nad krasnimi izdelki naših malčkov.
Učiteljstvo je imelo s to razstavo mnogo fruda, ki pa je bil poplačan s hvaležnostjo in priznanjem vseh mnogoštevilnih posetnikov.
PRAVI
j
: FRANCK
▼edno
odlifaa kakovost
11 'iiilifril iitVal-
■r+fct
iHafrhi*
K
ranf
i
Dramatični tečaj. »Ljudski oder v Kranju«, katerega vztrajno in resno prizadevanje in od ične uspehe na področju diletantske gledališke uuk Ino-sti poznamo in visoko cenimo, se žc pripravlja za jesensko sezono. Kol eden izmed prvih in najboljših ljudskih odrov na Gorenjskem si je s svojim vsako leto zelo bogatim repertoarjem pridobil sloves bližnje in daljne okolice, od strani občinstva pa veliko simpatij in naklonjenosti, o čemer je pričala vedno obilna udeležba. Da se zadostno pripravi za bodočo jesensko sezono, ki bo nudila, kot zaznavamo, nad vsako pričakovanje pester, bogat in odličen program, dostojen vsakega gledališča, bo »Ljudski oder« priredil v letošnjih počitnicah dramatičen tečaj. Odbor vljudno vabi vse gospodične in gospode, ki imajo veselje in zanimanje za nastop na odru, da se priglase v nedeljo, dj»e 6. julija 1930 od 9—11 dopoldne v knjižnici Ljudskega doma v Kanju v svrho nadaljnih informacij in razgovorov.
To namero »Ljudskega odra«, ki smo jo že davno želeli in pričakovali, najtopleje pozdravljamo in želimo vsem obiskovalcem tečaja veliko uspeha in napredka, da bomo mogli reči v letošnji sezoni, da je igralska družina »Ljudskega cdra« v Kranju v vsakem pogledu reprezentativno in vodilno ljudsko gledališče na Gorenjskem.
Zdravnik dr. Josip Bezič se je vrnil od orožnih vaj in zopet redno ordinira. Kranj, Glavni trg, v hiši g. Hlebša.
Šenčur pri Kranju
Graiserjova hiša, ki jo je pred meseci prodala gospa GaSperlinova, je te dni prešla v last Šen-čnrske hranilnice. Hiša stoji ob glavni cesti pred žopno cerkvijo. Torej na najlepšem prostoru v Šen-Srtrjul Čast g. načelniku Umnikul Pod njegovim vodstvom izvaja hranilnica svoje gospodarske načrte točno korali za korakom. Z novo hišo bo zopet nu-dDa novih stanovanj javnim nameščencem. In po-spešervanje prosvete! Že doslej je .prosvetnemu dru-štro dajala na razpolago svoj »Ljudski dome. Odslej mu bo v novi hiši oddala še brezalkoholno go-stnno s čitalnico in radio-zvočnikom. Sčasoma se ustanovi tndi konsumna prodajalna. Opravičeno Je povdaril neki odbornik: »Naj drugi vesel jačijo in rajajo tjavendan, mi bomo trezno in prevdarno izvajali svoj socialni in prosvetni program ter hiše kupovali! <
G. Brodar Janez, dolgoletni narodni poslanec, jo poetavil v Šenčurju družinsko grobnico. Je na na-šean pokopališču najlepši in najimpozantnejši nagrobni spomenik. Pravi simbol, v katerem se zrcali moč in veljava Brodarjeve hiše! Sploh postaja naše pokopališče od leta do leta bogatejše na lepih spomenikih- Se pota naj bi se okusno uredila! Pokopališče naj ne bo kakor grobičast travnik, ampak kakor cvetlični vrt grobnih gredic, ki se vrste ob belo posutih potih in stezicah!
Oišovek na prijaznem, solnčnem gričku velja že od nekdaj za predmestje preddvorskega letovišča. V Senčurski fari rodi ravno Olševek največ inteligence. In to take inteligence, ki nikdar ne pozabi rodne kmetske zemlje! Leto za letom se v počitnicah vračajo na Olševek, da se dušno in telesno okre-pe z mladostnimi spomini. Letos je Olševek že poln letoviščarjev — samih rojakov! G. advokat dr. Sa-jovic celo zida lično vilo, ki bo v kras Olševku in okolici. Tudi v petju napreduje Olševska vas. Zadnjo nedeljo ije nastopil zelo številen moški zbor in zadivil vso procesijo. G. Sitar J. je kupil na Olševku Železnikovo hišo, kamor bo iz Šenčurja prenesel ptetaiskff obrt.
ADVOKAT
dr. Josip Požru
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v ČRNOMLJU.
Kranjska gora
Orkester pride ta teden. V nedeljo bo že na čast sv. Cirilu in metodu orkestralna maša. Orkester iz Ljubljane pride letos prvič in bo seveda prinesel v letoviSko življenje več razmaha.
Domača dekleta so letos precej uslužbena po domačih hotelih, kar je edino prav.
Slikar Bradašk* Matija iz Kranja je dosel, da poslika na presno nekaj kapelic, ki so bile zapuščene in ne v kras letovišču. Najprvo bo slikal znamenje sredi polja, tik ob železniški progi. Znamenje je precej veliko in masivno ter dma na vseh štirih straneh večje ali manjše hiše. Pri tem znamenju je bil svoj čas prvi blagoslov na praznik presv. Resnje-ga TeJesa, zadnja leta se je pa opustil in je bil pred kolodvorom; v bodoče pa bo zopet pred njim. Zato se bo znamenje preslikalo z ozirom na prvi evangelij sv. Janeza: v glavni dolbini bo slika sv. Tro; jice in podoba sv. Janeza evangelista s primernim; OTharističnimi ornamenti. V nasprotni dolbmi proti progi bo slika sv. Bernarda iz Mentone, patrona hri-bolazcev, M kaže z desnico na Matterhorn m ima ob sebi berahardinca; oblečen je kot benediktinec. Okrog bodo razni okraski iz glavnih tukajšnjih planinskih cvetk. Ob strani kapelice bodo pa upodobljeni patroni delavstva in kmetijstva: sv. Jozet, Jurij, Izidor in Lenart.
Dežja smo dobili za prvo silo, a vse premalo. Pričakujemo ga še, sicer ne bo otave in še marsikaj druzega ne. Za kmetijstvo je tako vreme kvarno, za
lertoviščarstvo pa ugodno.	.
Na Brvoje, t. j. senoseke in planine pod Karavankami je pred vojno vse hitelo, mlado in staro. Mnogi so ostali po ves teden gori. To je bdo veselja, petja in vriska. Zdaj je tudi to minilo. Nihče ne ie rad gori, še za drag denar ne. Gospodarji, ki fmajo svoje posestvo na Brvojah, s težavo dobe potrebne delavce. Da, prisiljeni so celo, da ob nedeljah, ko so železničarji prosti, secejo in sprana seno v senike, kar je pa zopet na kvar posvečevanju j Gospodovih dni.
Žužemberk
Bliža se dan sv. birme. Vse se že pripravlja na ta slovesni praznik. Tudi cerkev, ki stoji kol veličasten spomenik na prijaznem griču, jei v«. popravljena in prenovljena. Na zunaj in »o a pobarvana In pobeljena. Oltarji so prenovl eni tako umetniško, da bo cela stavba ena najlepših baročnih umetnin. Vsakemu tujcu je všeč tako inpozant-
^ 8lN^čka°pri deiu. Pri popravljanju cerkve sta .e 2 zidarska vajenca težko poškodovala ko je bilo •koro že vse delo končano. Padla sta s <> m visoke strehe, eden si je zlomil nogo v ^egn« drug, pa ob roki v zapestju. Prepeljana sta bila v ljubljansko
bolnišnico.	„„ 1..1
Pri nas vlada precejšna sasa. Ce ne bo Uj kmalu dežja, bo slaba letina, posebno hegn. ker je slaba zemlja. Ljudje vozijo iz Krke vodo v oddaljene vasi.
Moderna č
lirika
(Avtor: Jovan Kršič. Študija i antologija pesama. Strani XXVI + 120. Založil: S. B. Cvijanovič, Beograd 1930.)
Že delj časa pričakovana srbska antologija moderne češke lirike, ki jo je lani obljubil mladi srbski literarni kritik in prevajavec dr. J van Kršič, je pred nekaterimi dnevi vendarle uzrla beli dan. Zamisel te knjige je vredna hvale, posebej še ta naš težki čas. Zakaj vse doslej se je zmirom in zmirom izkazalo, da je j>rav vse takole seznanjevalno delo brez odmeva šlo mimo onih, ki jim je bilo nameni, eno. In tako je nemara vsepovsod: pri nas in pri Srbih in pri Cehih. To moram podčrtati prav ob poročilu o pričujoči knjigi, ker se ml vidi, da se je njen sestavljavec polotil tega dela v prvi vrsti iz ljubezni do češke besede in do češkega umetniškega genija, tedaj iz močno idealnih nagibov.
Ni mi treba še izrecno omenjati, da smo nekakega cvetnika češke poezije žejno čakali. Pa najsi v tem ali onem bližjem jeziku. Slovenci imamo sicer dr. Lahovo »Češko antologijo«, ki pa še zdaleč ni niti popolna niti drugače zadovoljiva. Zato lahko rečem, da nam ga je dal naijprvo srbski svet, ki nas glede zajemanja iz novih tokov in kipenj sodobne literarne Evrope skoroda preveč vidno prehiteva, kar mu je kdaj pa kdaj sicer bolj v škodo ko v korist. Iz tega razloga sem imel precej izpočetka, še preden sem knjigo površno pregledal, o njej že iz-vesten predsodek: da bo vsebolj kričava senzacija kakor resničen in zvest prikaz današnje češke pesmi. Zdaj pa vidim, da me ije občutek zavedel, kajti Košičeva priredba je — nasprotno —• mnogo bolj usmerjena, starinska — da ne rečem celo nesodobna. Skušal bom v naslednjem zapisati nekaj svojih osebnih gledanj na njo, to zlasti še zategadelj, ker tudi sam pripravljam v naši besedi izbor iz mlade češke lirke in proze.
Dvoje moramo ločiti v pričujočem delu: uvodno studijo o prikazanih poetih, (ki ije tu pa tam zelo domiselnostna), potem pa prevode pesmi, katerih dovršenost je hudo različna.
Študija je precej obsežna. Pisec je segel v njej daleč tja do devetdesetih let minulega stoletja, ko je češka književnost jela zajemati iz nedotaknjenih vrelcev narodne ustvarjavske sile in se obenem prilagajala tendencam zapadne evropske poezije. Tisti čas je zrasla visoko v vrhunce z Erbenom, Macho, s. Čec.hom, Vrchlickym in še dvemi, tremi ob njih. Izmed teh pa je Vrelilicky započetnik dveh smeri, ki sta se obdržali odtistihmal pa do naših let (sicer z rahlimi zavinki v to ali ono stran): dekadentsko-simbolična in realistično-socialna (uporabljani posrečeno Kršičevo oznako). Iz tkzv. »Moderne* je izločil dva: Jurija Karfiska ze Lvovic in Karla Hla-vačka, ki sta zanj najčistejša predstavitelja pesniške dekadence v Čehih. Onemu, ki pozna plodove tkzv. »prokletih pesnikova: Kimbauda Baudelaira, Ver-laina Appolinaira, se ne bo zdela pravilna K-eva pripomba, da je Illavaček nekak zgodnji predhodnik jx>etistične jioezije, ki ije češka moderna teh dni in nekaterih zadnjih let, ker bo trdno uverjen, da so bil ravno ti Francozi glavni inspiratorji češkega po-etizma. Antonin Sova, Jos. Svat. Machar in Otokar Brezina — ti svojevrstni nadaljevavci češkega de-kadentstva (ki je prehajalo pri enem [Sova] v verujoč humanizem, pri drugem [Machar] v pretežno razumarski realizem in pri zadnjem [Brezina] v eterični religiozni misticizem), so najsvetlejše pla-menice, ki so iz devetdesetih let preko preloma stoletja vrgle svojo svečavo vse do naše dobe in spotoma obžarile neštete bolj ali manij )>o svoje ubrane naslednike: Otokarja Theera, Ot. Fischerja, Jakuba Demla med starejšimi, Jaroslava Duryeha ter nekatere manj svoje, ki so se pojavili zadnji decenij.
Ostali, ki jili Kršič obravnava s precejšnjo važnostjo — naštejem: P. Kričko, St. K. Neumana, Fr. Gelnerja, J. Malina, prav za prav še vse one, ki so stopali na plan tik pred pojavom najmočnejšega poeta povojne generacije: Jiffja WoIkerja — so tako nesvojski (ne morem jih zamisliti brez zapuščine kakega Maeha ali Brezine), da bi jim ne bilo nujni) posvečati v podobni antologiji toliko besed in pr.c-stora, ko je vendar temeljni aksiom vsakega takega informativnega izbora: selekcija, izmed najboljših one, ki sami zase nekaj pomenijo, ki so svetilniki vsaj iz desetletja v desetletje in ne morebiti kratkotrajne brlivke. Prireditelja je pretesno pritegnila zunanja dovršenost njihovih stvaritev, tako pesem verza, iznajdljivost v formi — sploh virtuoznost, \i pa sama ob sebi nikoli še ne more biti vse.,
Z nekaterimi lepimi besedami se je Kršič ustavil tudi ob Petru Bezruču, ki ni bil čisto brez vpliva niti na naše novejše pesnike. Njegove »Šlezke pesmic se mi vidijo radi svoje revolucionarne note in globoko človeške ideje ena naijbolj resničnih pesniških knjig povojne dobe vobče. Bezruču nekako ob stran postavlja Kršič Viktorja Dyka, ki pa zame nima tolike mehkobe in hkrati prepričujoče besede, da bi me zadivil ko Bezruč.
Z upadom nacionalno nastrojeue poezije teh dveh in njunih trabantov pa je nastopila povsem nova era: proletarske umetnosti, ki je ena najbolj burnih od vseh obdobij češkega pismen-stva. Razborito razpoloženje človeka takoj po vojni je našlo svoj izraz v revolucionarni pesmi. Prišli so novi orači: Josef Hora, Jaroslav Seifert, Karel Tei-ge, Vitčzslav Nezval in njihov vodnik in propoved-nik človečanske ljubezni: JiH Wolker. Vreti je začelo iz svežih studencev. Stari so usahnili popolnoma. Ti najmlajši i>a so delali neugnano: ta leta so nam dala klasične Wolkerjeve pesmi, dala so Ho-rine: »Strune v vetru«, Seifertovo: »Mesto v solzah.-, Nezvalov: »Moste, — same zbirke, ki jim težko najdeš med prejšnjimi tako močnih vrstnic. Ta tako-zvana proletarska poezija je bila prebujenje in zlom z monotono tradicijonalnostjo. Zdi pa se nn pri-srčnejša, manj bombastična kakor ostala revolucionarna poezija drugih literatur tistega časa. Bila je bolj čuvstvo. Toda prav to je bilo zanjo tudi usodno.
Ko je umrl NVolker, se je namah izpremenilo vse. Prav isti poetje, malo poj>rej še zagovorniki tendence v umetnosti, so se izprevrgli v navdušene pristaše jx)vsem drugega ekstrema, p oe t i z m a. Bližnja šola jim je bila francoska literatura: Appoli-naire in drugi, ki sem jih že preje naštel. Tako je poetizem postal moda. Zmirom več novih pesnikov te smeri se je pojavljalo. Kar je bilo slabotnega, je kajpada odumrlo. Izstopila pa so klena imena: Nezval (v poglavitni vrsti), Seifert, Biebl, deloma Hora,^ Zavada, Holas. če prebiraš njihova dela, jih ne boš pozabil nikoli: iznova in iznova te bo zažejalo po njih. Zaradi čudovite pestrosti, ki je najprivlač-nejši pečat poetizma. Sleherni izmed njih je tolikanj samonikel, da pričenjaš vanje preveč verovati. Drži, da je zadnji čas češka poezija bolj in bolj blizu svojemu vrhuncu. Kakor sem omenil ob začetku, sem se bal, da bo Kršič poetiste vnesel v svojo zbirko kot [»osebno senzacijo in jim s tem dal neresen videz, pa ih je v resnici prikaza! nekam preveč omalovaževalno.
Še nekaj o pesmih, ki jih je sestavijavec sprejel v svoj izbor pa o njegovih prepesnitvah. Četudi je prevzel skoro od vsakega v uvodu omenjenih pesnikov po več pesmi (vsega skupaj jih je 601), nam ž njimi ni dal njegovih najbolj svojih in zatorej najboljših stvari. Opazil sem to posebej pri mlajših. Ali je — postavimo — za I)urycha zares tako značilna njegova Žanjicar, za Horo »Florencaza Sei-ferta /Moskva , za Zavado »Rodna zemlja«, ki jih je vnesel v pričujočo antologijo? Za neinformira-nega bravca ne bo po teli prikazih češka pesem nič takega, kar bi bilo vredno posebnega občudovanja. Res ne vem, če bodo »izbrane pesmi repre-zentirale tega ali onega avtorja kakor upa na koncu svojega uvoda gosp. prireditelj. Minus knjige je to prav gotovo. Drug — vse večji, pa so Kršičevi prevodi. Pri slehernem prevajanju gre najprej za to, da prenese prevajavec original v svoj jezik ne zgolj od besede do besede, temveč z vsemi njegovimi stilističnimi finesami in notranjo lepoto, če velja to načelo že za prozo, velja tembolj neizprosno za pesem. Trdim, da skozi nekatere Kršičeve posr-bitve niti ne utegneš slutiti izvirnika. Primerjal sem ta in oni prevod s prvotnim tekstom, pa sem neredkokrat naletel na mesta, ki so me povsem prepričale v mnenju, da je v Kršižu premalo pre-vajavca-p e s n i k a , da bi mogel izvirniku dati zmirom tudi adekvatno srbsko lice. Knjiga je, na žalost, s tem brez dvoma izgubila precej svoje siceršnje vrednosti. Boljše bi bilo, ko bi prevedel pesmi kdo drugi, ki bi zajel v svoje prevode tudi duha originalov, knjiga bi tedaj vemejše služila svojemu namenu. Dr. Jovan Kršič, ki je sicer na moč delaven informator srbskega sveta o žitju in bitju Češke literature ima zdaj v načrtu še antologijo čewke proze. Rad bi videl, da bi imel pri njeni sestavi in prevajanju srečnejšo roko.
Knjiga: »Moderna češka lirika« je izšla pri S. B. Cvijanoviču v Belgradu, Knez Mihajlova 35 in stane 30 Din. Izdaja je okusna, kakor vse iz Cvija-novičeve založibe. Opremo je oskrbel Sigo Sumere-kar.	Vladimir Zoraut.
Kraljestvo božje, glasilo Apostolstva sv. Cirila iu Metoda, št. 8, ima krasen uvodnik »Naša vzornika?, v katerem se po besedah papeža Pija XI. opisuje značaj in delo svetih slčvanskib apostolov Cirila in Metoda za katoliško cerkev, za slovanske narode in za edinstvo kristjanov. Članek konča z aktualnim pozivom, naj bi se zavedali poslanstva, ki nam je po božji Previdnosti odločeno v okviru vesoljne cerkve. »Zberimo se pod zastavo Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije. Poslušajmo glas svete cerkve, ki nas po naših škofih resno opominja: »Vsak zaveden katoličan naj se vpiše v Apostolstvo (bratovščino) sv. Cirila in Metoda. V vsako župnijo naj se uvede ta apostolska bratovščina.< — Dr. Jaklič nadaljuje prezanimivo povest izpreobrnitve nekega diplomata Mihaela An drejeva k pravi Kristusovi cerkvi. — Najbolj bo pa vsakega interesiral članek 'Mučeništvo ruske cerkve,; od očividca, ki je letošnjo zimo bival v Moskvi. — Nič menj niso zanimiva in važna razglabljanja dr. Trdana o Sibiriji in njeni ogromni gospodarski bodočnosti. — Vesti s krščanskega vzhoda nas seznanijo z aktualnimi dogodki in problemi srbske, ruske, bolgarske in grške pravoslavne cerkve; o srbski mladini izvemo, da je versko zelo zanemarjena, zlasti v stari Srbiji. Veliko zanimivega izvemo tudi od sedanjega carigrajskega patriarha Fotija II. — Glede Poljske izvemo, kako zelo se dviga katoliška verska zavest in življenje med poljsko akademično mladino. Prvič nas tudi katoliški list seznanja s hrvatskimi Križarji, o katerih veliko slišimo, ne da bi vedeli, kaj pravzaprav so. Hrvatski »Križarji« so organizirani kot odsek Apostolstva molitve. Moški (dečki) člani so organizirani v >Velikem križarskem bratstvu«, ženski pa v »Velikem križarskem sestrinstvu«; tej vrhovni organizaciji so podrejena krajevna bratstva in sestrinstva. Dne 18. maja so imeli v Zagrebu veliko prireditev v dvorani Music-Hall. Izmed laikov sodelujejo posebno dr. Pro-tulipac, bivši voditelj hrvatskega orlovstva. Kot svoje glasilo imajo mesečnik »Križ". Po pravici pri tej priliki povdarja K. B., da bi hrvatski »Križarji« morali imeti več ognja in smisla za cirilmetodijsko idejo. Na platnicah je notica, ki nam pove, da pa se tozadevno zelo živahno in globoko udejstvuje hrvatska dijaška mladina, organizirana okoli »Luči«, ki je eirilmetodijsko idejo sprejela kot bistveno točko svojega programa. — »Kraljestvo božjem slane na leto 12 Din in se naroča v Mariboru, Koroščeva ulica 12.
X
Dev. Marija v Polju
Razstava tukajšnje osnovne šole v% nedeljo )q junija je bila bolj slabo obiskana, tembolj pa so' naši ljudje posetih tega dne popoldan konjsko dirko na bližnjem vojaškem vežbališču
Prostovoljno gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj ima v nedeljo 6. julija slavnost blagoslovljenja motorne brizgalne, združeno z veselico pri g. Gradišku v Zalogu. Celodnevni spored slavnosti
zelo bogat.	, . .,
Peku g. Krmecu se je pri zadnjem viharju oodrla gospodarska stavba. Z velikim hruščem se e popolnoma sesula ter jc nialo manjkalo, da ni podsulo njegovo soprogo, ki je bila komaj meter oddaljena od nesreče. Ima precej škode.
Stavbna sezona je v polnem razmahu, sola m občinski dom sta že do prvega nadstropja do-zidina Pričeli so tudi z zidavo stranskih ka pelic pri farni cerkvi, kar bo mnoge razveselilo.
D^lože Ranf
zobni zdravnik v Škofji Loki je od 0. do 20. julija na dopustu.
iz društvenega živlienie
lislanovni občni zbor pevskega društva •Bežigrada; se vrši dne 10. julija 1030 ob 8 zvečer v društveni sobi pri gosp. Ravbarju za Bežigradom. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
V	nedeljo, dne 18. julija 1930 se bo vršila v gostilni pri Mostu Beričevo prva vrtna veselica v korist Podpornemu društvu slepih. Za izvrstno kapljico, jedačo, zabavo [»oskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča prireditelj Ivan Morela.
Gasilno društvo Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi priredi v nedeljo 13. julija 1930 ob 15 veliko vrtno veselico z običajnim sporedom na vrtu g. Ani Ježeka v Poilgorici (i. Da ne bi veselja manjkalo, se bo točila na prireditvi prvovrstna kapljica iz znane kleti Jerneja Grada iz Dragomlja.
V	uršulinskem samostanu v Ljubljani se lirično duhovne vaje za učiteljice dne 17. avgusta zvečer; sklep je 21. avgusta zjutraj. Voditelj vIč. g. [i. Krizostom Sekovanič, OFM. K obilni udeležbi vabi predslojništvo.
Darovi
ir Delavsko Podporno društvo na Breiniei se
vsem cenj. firmam ki so poslale prekrasne dobitke za tombolo, ki bo v nedeljo, 13. t. m. ob 16. na vrtu gostilne Čop v Žirovnici, najtopleje zahvaljuje!
Avstrijski socialisti
sanjajo o vodstvu
Dunaj, 4. jul.
V	avstrijski socialni demokraciji je v verskih vprašanjih opazovati tri smeri. Oficielno stoji velik del socialne demokracije na prograinatični osnovi >vera je zasebna stvar«. Vendar pa svobodno dopušča, da strankarsko časopisje kakor tudi strokovna glasila podpirajo svobodomiselstvo, da so strankarska tajništva agitacijski lokali za izstop iz cerkve in da ves strankarski aparat po najboljših močeh služi radikalni protiverski struji. Le lako je bilo mogoče, da je svobodomiselna statistika v zadnjih letih izkazala več kot 100.000 izstoj>ov iz katoliške cerkve, da se je zelo dvignilo število necerkvenih porok in da je zelo mnogo otrok, katere se nič ne pošlje k svetemu krstu. Tretja skupina pa so takozvani .-.verski socialisti«, ki pa v Avstriji do sedaj še niso dosegli 2000 članstva in ki se morejo vzdržavati le tako, da so lesno naslonjeni na gibanje Henrika Mertensa v Nemčiji.
Te smeri so v ostrem medsebojnem boju. Dejstvo je namreč, da izkušnje, ki so jih socialisti doživeli s svobodomiselnim gibanjem v stranki, niso najboljše. Svobodomiselne skupine so namreč prežete s tolikšnim fanatizmom, da groze celo razbili socialistično strankarsko ogrodje. A važnejše je, da treznejši socialisti uvidevajo, da framasonska propaganda in svobodomiselno delo trajno katoliški cerkvi v Avstriji ne more škodovati. Ne da se tajili, da je ravno ta socialistična nestrpnost in sektarstvo vzbudilo zelo živahno katoliško akcijo v avstrijskem ljudstvu. Izstopi iz cerkve niso več tako pogosti.
V	zadnjem času se opazuje močna stroja med socialisti, ki skuša usmeriti odpade od cerkve J pro-testantizem, ki je kakor znano vedno pripravljen na velike koncesije. Socialna demokracija misli pri tem na socialistične pastorje, o katerih se sliši v Nemčiji, v Švici, na Holandskem in morda še kje drugje.
Pri tem se socialna demokracija naslanja na staro tradicijo. Ko se je pred četrt stoletjem v Avstriji pričelo prvo pročodrimovsko gibanje, ki ga je vodil znani Schonerer, so poskušali protestantovsfei pastorji iz Nemčije med socialističnim delavstvom pridobiti tal. Na Dunaju, na Nižje Avstrijskem, na štajerskem, pa tudi na češkem so se vršila velika socialistična zborovanja, na katerih so nastopali protestantovski pastorji iz Nemčije kot govorniki. Istočasno z njimi so nastopali seveda tudi socialistični poslanci, n. pr. Franc Schumeiner, ki je znan član avstrijske lože. Tudi starokatoliki so okušali od protikatoliškega gibanja nekaj profitirati. Na lo tradicijo skušajo sedaj socialisti navezati v upanju, da bo kaj uspeha.
Re£i pa se mora, da bodo avstrijski protestantje z dotokom iz socialističnega tabora doživeli i.rav malo veselja, kajti oni, ki izstopajo iz katoliške cerkve, čisto gotovo ne delajo tega iz verskih nagibov. Poleg tega je tudi znano, da avstrijski protest mti-zem ni imel nikdar smisla za delavska vprašanja. Dokaz za to je že okoliščina, da niti v nekdanji veliki avstrijski monarhiji ni bilo ne ene delavske evangeljske organizacije. Razven tega je socialnim demokratom prav vse eno kdo vodi njihove na'rike in se nagibajo k protestanlizmu le v toliko, v nolVior je nasproten pozitivni katoliški veri.
Naj h koncu omenim še to, da se je od ponesrečene taktike Heimvvehra, ki je hotel s fašističnim udarom stopili na vodstvo države, posredno okoristila socialna demokracija. Vendar pa velja to le za njen opozicionalni položaj. Avstrijska socialistična stranka je najbolj levičarska med vsemi socialnimi demokracijami in po svoji taktiki, delu in smernicah popolnoma naliči komunističnim strankam drugod. Močna je v opoziciji in kritiki ter se je pri vodstvu poslov izkazala nesposobno in nemogočo. Zato so njeni uspehi, v kolikor jih more kje beležiti, le prehodnega značaja.
Cerkveni veslnik
Duhovne vaje za abituriente bodo letos v Domu duhovnih vaj od 21. julija zvečer do 25. julija zjutraj in od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj. Oskrbnina znaša za vse tri dni samo 30 Din. Sporoči kmalu, za kateri | tečaj si se odločil. Posebno oni, ki se udeleže prvega tečaja, naj se čimprej priglase. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani.
Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 14. do 18. julija. Prosimo pravočasne prigla-I sitve.
Redni mesečni shod Križanske močke kongre-gacije danes popoldne ob H. Darovanje za Apo-I stolstvo sv. Cirila in Metoda.
Naše dijaštvo
Akademsko ibororanje. Akademska zveza priredi v dneh 21. in 22. julija prvo zborovanje slov. kal. akademikov in abiturientov, ki se vrši v Ljubljani. Na zborovanju se bodo obravnavale teme vseslovanskega kongresa katoliških akademikov. Treba je, da pridemo na zborovanje dobro pripravljeni. Tovariši vseh društev organiziranili v Akademski zvezi kakor tudi abiturienti, naj se udeleže zborovanja polnoštevilno! Za udeležence bo izredna menza po dnevnem relutumu 10 Din. Revnejšim bo relutum znižan. — Akademska zveza.
Dijaška prireditev pri Sv. .laniu na Dravskem polju. Izobraževalno društvo v Sv. Janžu na Dravskem polju priredi v nedeljo 13. julija ob 3 popoldne v domači dvorani »Dijaško prireditev . Na ' sporedu so tri igre, dijaško petje in dijaški orke-I ster. Dijaki-pevci naj pridejo že v soboto; prine-I site s seboj instrumente. Vse dijake, ki pridejo, pa i prosimo, da nam javijo svoje število vsaj do pet-I ka. Dobrodošhe tudi dijakinje. Naslov za prljavlje-nje: Lojze Cafuta, Sv. Marjeta na Dravskem polju, pošta Rače. — Pripravljalni odbor, dijaki.
Poslano
Z ozirom na neresnične vesti, katere Irosl , g. Alojzij Goriii, klepar, mojster v Ljubljani, izjavlja podpisana tvrdka, da ima ona isto pravico 1 kakor on prevzemati in izvrševati vodovodna de-! la. V ostalem pa bo imel g. Goršič periliko se za svoje klčvčte zagovarjati pr«u sodiščem. — FERDO FERENZ in DRUG, d. z o. z., kleparstvo ' in vodovodna inštalacija, Ljoblfana, Mirje H. 2,
Inž. J. Rataj«
Bodočnost kmetijstva
na Dolenjskem
V zadnji sobotni Številki z dne 29. junija sem povdaril velik gospodarski pomen mlekarstva za iužne dele Dolenjske, ki morejo vsak čas v Zagrebu najti najboljšega odjcmalca za mleko. Današnje kmetijsko gospodarske prilike v teh krajih pa niso najugodnejše za tako smer gospodarstva. Premalo mleka se tu proizvaja in še to je toliko raztreseno, da stroški za zbiranje teh malih, v posameznih dobah se poleg tega še zelo menjaiočih mno/in mleka, onemogočajo danes vsako poslovanje. Zato so se do danes tudi še vsi poskusi zbiranja mleka za Zagreb ponesrečili.
Kot sredstva za to, da se odpravijo preveč velike razlike v proizvajanju mleka, ki so bile v prvi vrsti vzrok, da so se začeti poskusi zbiranja ponesrečili, sem že zadnjič navedel prekoristno in velepomembno ensilovanje, ki nam omogoča, da moremo bogat pridelek koruze ali tudi drugih naših kmetijskih rastlin, da, celo razne zelene odpadke, kakor koruzno slamo, krompirjevko itd., pretvoriti v najprikladnejšo krmo in jo brez vseh težav in nevarnosti shraniti za katerikoli čas v letu. Da se poizvodnja mleka v splošnem poveča, sem navedel, da je treba proizvodnji krme odmeriti večji del naše kulturne zemlje in to, če treba tudi na škodo naše popolnoma nerentabi ne žitne produkcije. Poudaril sem tudi nu:no potrebo, da sc polagoma izboljša mlečnost naših krav.
Nerentabilnost reje volov.
Pri tej priliki naj se dotaknem za povečanje, in sicer zelo izdatno, proizvodnje mleka zelo važnega vprašanja uporabe volov ali krav za vprež-no delo na naših malih kmetijah. Reja volov na naših kmetijah po vsej Sloveniji je bila že od nekdaj tako vpeljana in priljubljena, da bi bilo tako vprašanje morda še pred nekaj leti težko načeti, Morda tudi danes po krajih, ki nimajo izgleda za intenzivno mlekarstvo, ni siliti na kako hitre šo spremembo, V splošnem pa moramo reči, da je reja volov za naše male kmetije veliko razkošje in zlasti v današnjih nestalnih razmerah kaj dvomi iv vit dohodkov. Včasih so bili naši premnojjošte-vilni seimi, ki nam nudijo, tako prej kakor slej pravo sliko naše volovske reje, stalno obiskovani od inozemskih trgovcev. Kmetovalec je mcg^l računati z neko stalnostjo cene. Če je vole d bro gojil in redil, je mogel računati na zaslužek. Dan^s te stalnosti v cenah popolnoma pogrešamo. Zato kmetovalec, ki je spomladi kupil par volov na sejmu, tudi pri najboljši brigi in najbol:ši oskrbi teh volov ne more z gotovostjo računati, da bo pri prodaji dosegel tudi primerno odškodnino za potrošeno krmo in svoje težko delo in pa še z.a-ven na primeren presežek teh stroškov kot nagrado za skrb in riziko. Danes se razmere in trgovski odnošaji med posameznimi državami s t -1 -no menjujejo, zato nikjer nobene stalnosti. To bi bila trgovsko slaba stran volovske reje.
Poleg prireje, za katero je nekdii v jd.ivnem šlo, pa opravljajo voli potebna vpvežna dela na kmetiji. To delo je bilo v prejšn:ih časih preje smatrati kot nekak nameček, Kakor zgoraj poudarjeno, je danes zaslužek na prireji negetiv, odpade torej cel trošek reje na opravljeno delo. Take okoliščine pa napravljajo volovsko delo zelo drago. Zato treba danes, ko je na naših kmetijskih gospodarstvih pasivnost splošen pojav, ki se v ugodnih slučajih kvečjemu kriie z brezplačnim delom družinskih članov, iskati cenešega vprežnega dela. Takega pa nudijo dobre krave. Poleg pocenitve kmetijskega obratovanja pa bi take krave, namestnice dosedanjih volov, ne samo povečale, podvojile ali celo potrojile današnjo proizvodnjo mleka, katero ravno iščemo, da omogočimo zbiranje in prevoz za mesto. Saj je dosedaj v hlevu kmetičevem navadno v najbolj temnem kolu poleg oblastnih volov, po večini samo ena krava, ki se je večkrat morala zadovoPiti le z odpadki volovskih iasel. Po novem bi v hlevu kar naenkrat stale tri krave, morda celo štiri, ker so voli dosedaj večji in boljši del krme sami porabili.
Konzumno zadružništvo v Franciji
Državna zveza konzumnih zadrug ie imeln od 29. maja pa do 1. junija svoj letni zadružni kongres. Blizu 700 delegatov je zastopalo 17 pokrajinskih zvez in 1500 včlanjenih zadrug, ki imajo skupno že nad 2 in pol milijona članov.
Izkupiček za prodano blago je znašal pri teh zadrugah 3800 milijonov frankov. Obseg konzum-nega zadružništva narašča od leta do leta. L. 1014. jih je bilo komaj eno petino toliko kot danes, sedaj pa stremijo za tem, da po gotovem, strogo določenem načrtu svoj obseg v desetih letih vsaj podvojijo Na konzumne zadruge odpade deseti del trgovine z živili, dočiin odpade na njihove najhujše konkurente peti del, ostanek pa je še v rokah malih trgovcev in grosistov. Toda povsod se kaze njihov vpliv pri cenali. kajti privatna trgovina je prisiljena, da se ozira na cene kot jih imajo konzumne zadruge, ki lahko tekmujejo povsod s privatno trgovino, pri tem pa ohranijo svoj posebni socialni značaj. Ta posebni značaj se kaže v istem pojavu kot pri naših večjih zadrugah, to je, da razdelijo čisti prebitek med člnnc v razmerju kupljenega blaga. V svojih pravilih imajo konzumne zadruge določilo, da se čisto premoženje v slučaju likvidacije uporabi v dobrodelne namene.
Ogrodje francoske konzumne organizacije jo tudi podobno našemu. Tvori ga nekako petdeset zadrug z mnogimi poslovalnicami. Teh petdeset zadrug, ki predstavlja več kot polovico vseh zadružnih sil, ima po vseh delih države poslovalnice, skladišča in tovarne.
Naj omenimo dve najvažnejši taki zadrugi, to sta Zveza zadružnikov v Ločeni s sedežem v Nan-cy-ju, ki ima organiziranih 90.000 družin, 225 milijonov prometa in 500 poslovalnic, in Zvezo zadružnikov v Parizu z 80.000 družinami, 160 milijoni prometa In 350 poslovalnicami.
Zadnji zadružni kongres je ugotovil velik napredek. ki ga je konzumno zadružništvo doseglo na polju racionalizacije in na polju domov za polteno razvedrilo.
Racionalizacija se kažp v združevanju manj-Sfh zadrug, v uvajanju mehaničnega knjigovodstvu, t enaki opremi blaga, v enotnetn znaku »Coop>, enotnih barvah za trgovine itd. Kazen tega zunanjega poenotenja se vrši tudi notranja racionalizacija. Zadruge imajo (kupno propagandno, bančno In trgovsko organizacijo. Propagandna organizacija je Državna zveza konzumnih zadrug, trgovska organizacija je Velenakupna centrala francoskih zadrug. ki kupuje, uvaža in proizvaja blago za zadrugo, Preleklo loto je imela 7150 milijonov frankov prometa in poseduje Instne tovarne za čokolado, konserve, čevlje itd. Finančna centrala je Banka
Povečanje mlečne proizvodnje.
Že s samo tako obratno spremembo bi se za namene mestne preskrbe iskana pomnožitev mlečne proizvodnje v izdatni meri dosegla. Res je sicer, da tudi krava ne more za časa dela dajati iste množine mleka, kakor bi ga dala, če bi ne delala. Res je pa tudi, da bi se za delo porebliene energije mogle vsaj deloma nadomestiti z bolnim krmljenjem, da bi se pri splošni uvedbi kravje vprege delo, ki sta ga prej op-avljala le dva vola, razdeliti na tri ali celo štiri delavne krave.
Pole-; izdatnega povečanja množine mleka bi pa uvedba kravje vprege donesla dotični pokrajini specifične, od mestnih odjemalcev mleka zelo cenjene prednosti. Take pokrajine proizvajajo skozi celo leto precej enake množine mleka, ali ie v zimskem času, ko vpraga v večjem delu odpide, povpraševanje za mlekom pa je večje in zbiranje in prevoz varnejši Ln ugodneši, celo večji.
Marsikateri gospodar, ki je dosedaj vs-skozi opravljal svoja poljska dela in vožnje z volmi ali celo s konji, se bo začudil ali celo nasmehnil, ko bo slišal nasvet, naj uvede na svoji kmetiji kravjo vprego. Živimo v predsodkih in se pustimo od n ih voditi, ali sc pustimo po njih od dobrih, koristnih stvari odvajati. Vendar je tako postopanje vedno škodljivo, v gospodarskem življenju pa m^re postati celo nevarno. Napreden gospodar pa bo brez ozira na levo in desno uporabljal v svojem gospodar tvu vsa ona sredstva, ki so donosna, opustil pa tudi vse, kar ga v njegovem gospodarskem napredku ovira in bo isto storil tudi glede svoje vprege.
Koristi kravje vprege.
Kravja vprega pri malem in srednjem posestniku ni znak siromaštva, ampak more pie e značiti napredno, preračunano, racijonsino gospodarstvo, Kako bi se sicer mogli kravje vprege posluževati vsi mali posestniki naprednih dežel. Kravjo vprego najdete pri vseh malih posestvih Nemčije, Češke, Danske. Zakaj delajo mali posestniki teh naprednih držnv s kravami? Brezdvomno zato, ker so po večlet. skušnjah prišli na lo, da je kravja vprega mnogo cenejša kakor volovska, to pa ravno z ozirotn na to, da krava poleg dela donaša stalno še druge koristi, mleko, teleta, V krajih pa, kakor je krška d-dina, bi pa bila taka obratna pre-memba še pesebne splošne konsti, ker bi ravo s tem, da bi se število krav na tak način morda podvojilo ali celo več. omogočil uspešen in stalen dovoz mleka na zagrebški trg. kar bi pomenilo pri le srednjem razvoju mlečnega izvoza dnevni dotok najmanj svcih 30 do 40 tisoč Din. To bi bi'e vsote, ki bi za tak, razmeroma majhen okoliš nekaj pomenile.
Kmetovalec, ki je dosedaj posvečal svojo glavno skrb reji volov in je imel s to rejo svo;e posebno veselje, pri popisani sp emembi svojega gospodarstva nikakor ne bo ostal prazn h rok. Spremenjeno obratovanje mu bo nudilo takoj mnogo bolj zanimivo in mnogo hvaležneše udejstvo-vanje. Mesto, da bi se še nadalje ukvarjal z ris-kantnim prekupčevanjem in drago rejo starih volov, se bo z vso vnemo .vrgel na vzrejo mlade živine, tako telic kajtor juncev. Pri povečanem številu krav v hlevu bo prireje vedno dovolj doma, ne bo mu treba pohajkovati po bližnjih in daljnih sejmih in zamujati dragocenega časa. Vzrejal in redil bo le doma prirejeno živino, pa ne bo nikdar v nevarnosti, da dobi v hlev živlnče, ki je b lo doslej navajeno na čisto druge razmere in pomeni zanj gotovo izgubo. Prodajal bo potem doma vzrejeno živino, denar, ki ga bo izkupil, mu bo ostal v žepu. Dati ga bo mogel v hranilnico ali pa ga porabiti za svoje gospodarske potrebe, za napredek svojega gospodarstva. Živino, ki jo bo kmet doma oriredil, bo vedno lahko prodal, ne bo mu jo treba preganjati od sejma do sejma, kupci bodo radi prihajali na dom. Še mnogo uspešne e pa morejo v takih prilikah posredovati prodajo zadružne vnovčevalnice.
francoskih zadrug, ki posreduje zadrugam vse bančne posle in pospešuje varčnost med člani zadrug.
~ Toda čim bolj se zadružništvo razvija tem bolj se briga ne samo za materijelna ampak tudi duhovna vprašanja svojih članov. Konzumno zadružništvo se ne omejuje samo na lo, da zadovoljuje potrebe svojih članov po hrani, obleki in stanovanjih, ampak skrbi enako za potrebe vseh vrst, v kolikor se to sklada z njegovim socialnim značajem. To se kaže tudi v iem, da skoro pri vseh zadrugah obstojajo vzajemna podporna društva in razne socialne ustanove.
Konzumno zadružništvo si je stavilo kot nalogo tudi skrb za zdravo razvedrilo, kajti zaveda se, da je razvedrilo človeška potreba, ki raste s socialnimi napredki civilizacije. V rokah zadrug je tudi lažje mogoče obdržati razvedrila v pravih mejah in jih varovati pretiravanj. Posebni, lansko lelo postavljeni odbor pod predsedništvom ravnatelja mednarodnega urnda dela, A. Thom-aS-a, ima nalogo, da se posveti temu vprašanju. Namerava se graditi hotele, letovišču, počitniške domove, ustanoviti potovulno agencijo itd. Ravno počitniški domovi bodo imeli pomen radi lega, ker ima delavstvo že več ali manj plačane dopuste. Če pa poslaiiojo dopusti po zakonu obligntorični, bo možnost razvoja za počitniške domove toliko večja, že sedaj obstoja 7 takih domov, ki so dokaz uspeha tudi za bodočnost.
Francosko konzumno zadružništvo gre, kot vidimo, za tem, da obseže kolikor mogoče veliko plati življenja svojih članov. Vsi tisti, ki stremijo za socialnim izboljšanjem, najdejo v zadružništvu sigurno in ravno pot do njega.
Kalifa in ameriške cerine
Izmed evropskih držav je gotovo Italija najbolj prizadeta po novi carinski politiki Združenih držav. Italija bi se od morebitne skupne akcije evropskih držav za revizijo novega ame išk ga carinskega tarifa le okoristila, Vendar je fašistični tisk takoj odbil predlog za takšen skupen nast p, ko so francoski listi javili, da so se nekatere evropske vlade obrnile v Pariz za izmenjavo' m sli v tem pogledu. Tudi takrat so vstali pred f ši-stičnimi očmi francoski r,' lepi o nadvladi v Evropi. »-Nekatere države, p edvsem Francija,« piše Mus9olinijev »Popolo d'ltalia«, »bi rade ničeje-vale križarski vojski proti Ameriki, da bi sc 1 hko zopet polastile vodstva evropske politike, Itali a ne pojde na te limanicc. Kajti v Italiji prevladuje mnenje, da se gospodarska napetost ne sme poostriti z umetnim političnim gibanjem.« Lisi omenja, da bo Italija odgovorila s tem, da zapre severnoameriškim proizvodom pot v Italijo, Nabavljala bo v Združenih državah toliko, kolikor bodo Američani kupovali v Italiji; ostalo bo Italija kupo-
vala v Južni Ameriki in v državah, ki bodo kup-čevale z njo. »Ker .so Američani praktični ljudje, bodo uvideli, da morajo tudi kupovati, ako hočejo prodajati, sicer jim tudi vojnih dolgov ne bomo mogli plačati. Na tem pozorisču se bo vršil boj brez dram in sovražnosti; na drugem se pa bomo lahko tudi sporazumeli v pričakovanju, da nastopijo boljši dnevi tudi glede trgovinskih zvez.«
Italija, ki je že na londonski konferenci | vztrajno Iskala ameriške pomoči, si hoče očiviVno pustiti odprto okno. Morebiten skupen nastop drugih evropskih držav pod vodstvom Franci e, ki bi bil Američanom pač neprijeten, bi dal It-diii lepo priliko, da si s svojo diplomacijo zagotovi kak političen uspeh in na drugi strani izlepa dbseže revizijo tistih tarifov, ki zadevajo predvsem njo. Tarifnemu odboru, ki ga je sklical Hoover, je dana namreč možnost, da po svoji uvidevnosti zniža carinske tarife do 50%. Italija je zadeta pr. dvsem | po caiini na živila in sadje in Amerika bi lahko v tem pogledu kaj popustila.
Združene države so za italijanski izvoz važno tržišče, in sicer prvo za nemškim. V Severno Ameriko gre 115% vsega italijanskega izvoza, medtem ko znaša ameriški uvoz v Italijo 167% italijanskega uvoza. Trgovinska bilanca je sicer za Italijo pasivna, toda primanjkljaj se zadnja leta čedalje manjša Leta 1929 je Italija uvozila iz Severne Amerike blaga v vrednosti 3360 milijonov, izvozila pa je v Ameriko blaga za 171-1 milijonov lir; primanjkljaj je znašal 1929 1646 mil jonov lir, 1. 1928 2498, 1, 1927 2314, 1. 1926 3683 milijonov lir. Med izvoženim blagom je na prvem mestu sir (185 milijonov lir), sledijo paradižniki (170), svila (14^), volnene tkanine (127), klobuki (123) in olivno olje (117). Blago, ki ga Italija izvaža v Združ. države, je bilo do zdaj ocarinjeno približno za 40% svoje vrednosti, novi tarif predvideva 30% poviška. Listi poročajo o prvem učinku nove ameriške carinske politike. Kozuliceva »Saturnia« je v Napolju vkrcala za Ameriko samo 100 ton italijanskega sira, i medtem ko je med prejšnjimi vožnjami jemala s | seboj redno po 250 ton sira. Zadeta bo posebno italijanska proizvodnja oljčnega olja, ki se z novimi carinami na semensko olje komaj drži po-koncu, prav tako svilena industrija, ki je tudi v stiski.
Trgovinska bilanca za lansko leto izkazuje 1646 milijonov primanjkljaja. Temu znesku je treba pridati 700 milijonov lir, ki jih Italija plača Ameriki vsako leto na račun vojnega dolga. Aktivne postavke plačilne bilance, to je prihranki izseljencev, pomorske prevoznine in tujski promet se cenijo na 1200 milijonov lir. Spričo te visoke pasivnosti plačilne bilance in splošnega kritičnega gospodarskega položaja države ni čudno, da je napoved novega ameriškega carinskega tarifa tako vznemirila italijanske gospodarske in politične kroge.
*
Dohodki naših železnic v letu 1929. Kontrola dohodkov drž. železnic je objavila podatke o gibanju dohodkov v letu 1929. Po teh podatkih so znašali dohodki osebnega prometa 721.0 milij. Din, od tega odpade 77.4% ha tretii, 20.2% na drugi in 2.4% na prvi razred. Ti dohodki so bili zn 16.1 milijona manjši kot v letu 1928. Skupaj z državno takso so znašali dohodki osebnega prometa v letu 1929. 809.5 milij. Din. Dohodki blagovnega prometa so znašali 1888.54 milij. Din, od tega odpade na ekspresno in brzovozno blago 2.8%, na sporo-vozno 94.2% in razne pristojbine 3%. Proti letu 1928. so se dohodki blagovnega prometa povečali i za 171.6 milij. Vzrok povečanja je pač dobra izvoz-! na sezona. Skupaj z državno takso so znašali dohodki blagovnega prometa 2048.6 milij. Din. Skupni dohodki železnic so znašali v letu 1929. 2599.5 oz. z državno takso 2904.1 milij.Din.
Vprašanje novih podružnic državne Obrtne banke. Na zadnji seji upravnega odbora Obrtne banke je bi) sprejet sklep, da se ne otvori nobena nova podružnica, dokler ne bo delniška glavnica popolnoma vplačana.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobavo 79 komadov dimniških vratic. — Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema dO 12. julija t. 1. ponudbe glede dobave batnih teles. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Ravn. drž rudnika Kakanj sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žeb-Ijev. — Direkcija drž. železarno VareS sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave železne Črne pločevine; do 23. julija t. 1. pa glede dobave 20.000 kg livarskega grafita. — Ravn. drž. rudnika Seni«kl RnHnik sprejpma do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega vitlja (Predmetni oglasi z natančnejšimi podr.tkl so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 17. julija t. 1. se bo vršila pri Ko-' mandi mornarice v Žemunu ofertalna licitacija | glede dobave 7200 m lanene jadrenine. fOglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) — Dne 23. julija t. 1. se bo vršila pri računsko-okonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Belgradu ofertalna licitacija glede dobave 377.000 kg žice. (Oglas ie na vpogled v pisarnt Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Borza
Dne 5. julija 1930.
Devizni promel je bil ta teden prav znaten. Znašal je 24.8 milij. Din., napram 21.2, 18.2, 17.2 in 9,9 v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi 'Curih in London. Proti koncu tedna so tečaji na splošno popustili, zalo pa je bil promet v petek zelo velik.
DENAR
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 122.8225, Bruselj 71.975, Budimpešta 90.2225, Bukarešt 3.0625. Carigrad 2.44, Dunaj 72.775, London 25.06, Madrid 60.25, %\vyork 515.25, Pariz 20.265, Praga 15.285, Sofija 3.74, Trst 2(1.98, Varšava 57.80, Kopenhngen 138, Stockholm 138.5, Oslo 138, Heleingfors 12.98.
Žito
Žitni trg se jp tekom preteklega tedna prav znatno izpremenil. Ne le radi tega, ker se je začela trgovati nova pšenica za takojšnjo dobavo in je za spoznanje potisnila ceno stare pšenice nazaj, — saj je stara pšenica v zadnjem času itak že nekoliko nazadovala — marveč v glavnem radi temeljite izpremembe položaja za koruzo. Koruzo, ki se ves čas dokaj intenzivno trguje, so producenli baš ob času pšenične želve začeli v dovažanju na Irg zanemarjati — kar je prirodno, ker so zaposleni s psenično žetvijo — pa je naslalo zanjo mahoma močno povpraševanje, ki je naravnost rekordno hitro pognalo ceno kvišku. V zadnjih tednih se je koruza skoraj stabilizirala na bazi 98—100. danes pn velja 115 - i i 7.50, kar jc vsekakor občuten dvig zlasti z ozirom na to, da izgledi za novo žetev niso baš slabi in da so obstoječe zalogo starega blaga še precejšnje. — Istočasno se je dvignila cena tudi ovsu, ki je imel lotos dokaj slaho žrtev: tako so se lorej pri nas glavna krmila podražila v preteklem
Šah
Odklonjen damin gambit.
Igrano na mednarodnem šahovskem turnirju v San Remo dne 29. januarja 1930.
Beli:
Ew£iai)y D. Bogoljubov
Črni: Dr. A. v. Alchejni
1.	d2 — d4	d? — d5
2.	c2 — c4	c7 — c6
3.	Sgl — f3	SgS - 16
4.	Sbl - c3	d5 X c4
5.	a2 — a4	Lc8 — f5
6.	Sf3 _ e5	Sg8 — d7
7.	Se5 X c.4	Dd8 — c7
8-	£2 — g3	e7 — el
9-	d4 X e5	Sd7 X e5
10.	Lel _ f4	Sf6 — d?
11.	Lfl _	Lf5 - e6
12.	Sc4 X e5	Sd7 X e5
13.	0 - 0	Dc? — a5
14.	Dal _ c2	f7 — f6
15.	Sc3 - e4	Lf8 — b4
16.	Tfl - cl	Ta8 - d8
17.	h2 — h4	0 — 0 18- Tel - d t	Se5 - c4
19.	Lg2 - |,3	Le6 - f7
20.	Id t X d8	Tf8 X d8
21.	Tal - d(	Td8 X dl +
22.	Dc2 X dl	Da5 - d5
23.	Dal _ c2	Dd5 - d4
24.	Lh3 — 'f5f	h7 — h6l
25.	Lf5 _ C8	Dd4 X b2
26.	Dc2 X b2	Sc4 X b2
27.	Lc8 X b7	Lf7 - d5
28.	Lf4 - d2	Ld5 X e4
29.	Ld2 X b4	Sb2 X a4
30.	Lb4 — d6	f6 _ f5
31.	Lb? — c8	Sa4 — c3
32.	LcS — a6	Sc3 — b5
33.	Ld6 - c5	Kg8 - f?
34.	f2 - f3	Le4 - d5 33. Kal - f2	g7 — g6
36.	K?2 - e3	lJd5 — c4
37.	La6 - b?	Lc4 _ d5
39.	Lb? — a6	Ld5 — c4 •99. c3 - g4	f5 X g4
40.	f3 x g4	Sb5 - 36 41..Lc5 X d6	Lc4 X a6
Partija je po par potezah končala remis.
Šahovski problem št. 1
od dr. Ado Kraemerja.
A	iS		■		■		m
fl	Wt	#	iM		m		
11		m	k				
i.	11	§§§			SI	i	B
S		B		HH^		m	
	ij§	H			H		S
H					#		
Črni: Kc6, T«4, Tg4, Sa7, Sb6, Bd5, g5(7).
Beli: Ke7, Dfl, La8. Lb8, Sc8, Se6, Rb7 (7).
Mat v dveh potezah. Rešitev prihodnjič.
V Swiimeniiinde je končal ta teden mednarodni šahovski mojstrski turnir in sicer je v sedmi rundi zmagal Samisch proti Andernu v indijski obrambi. Bellstab je zmagal z damsikim gambitom protii Stolzu. Pohl je izgubil proti Wagnerju sicidijansko partijo. Stahlberg je bil premagan od Richterja v budimpeštni obrambi. Flolir je zmagal z damskim gambitom proti Kochu. Končni rezultat je naslednji: prvi Samisch 7 točk, drugi Flohr 6 in pol, tretji Rell-stab 5 in pol, četrti in peti Andersen in Richter s 5 točkaani.
Prihodnji mesec se bo vršil v Liegeu (Belgija) šahovski turnir ob prilika mednarodne razstave. Udeležil se ga bo tudi naš velemojster dr. Milan Vidmar.
Sahisti se opozarjajo, da je »Šahovski glasnih zopet začel izhajati. Naroča se pri g K. Rožiču, Zagreb, Ilica 36, I. Tudi turnirska knjiga izbranih partij mednarodnega turnirja v Rogaški Slatini je izšla in se dobi pri g. Emilu Kramarju, sodniku okrožnega sodišča v Mariboru.
Povodom državne konference šahovskih klubov kraljevine Jugoslavije dne 24. junij« v Belgradu jo bil osnovan šahovski savez kraljevine Jugoslavije s sedežem v Belgradu. V začasni odbor so bili izvoljeni: predsednik g. St. Todorovič (predsednik belgrajskegu šahovskega kluba); podpredsednik g. Bogdan Bogdanovič; odborniki gg.: I. M. Osadija in Ozun Illč iz Novega Sada. Ža.1, da se zagrebški klubi niso udeležili konference, ker nameravajo na vsak način obdržati savez v Zagrebu. Upamo, d« bo novi savez v Belgradu znal tudi zagrebške klube pritegniti k sodelovanju in da bo novi savez obsegal vse šahovske klube v naši kraljevini in da bo našemu šahovskemu življenju dal novih smeri in poleta.
tednu za 10—20%. — Gornjebačka pšenica stara se ponuja le še v malem obsegu ter velja 79/80 kg težko blago okroglo 200 nakladalna postaja. — Enako blago nove žrtve se trguje sedaj po 165 do 167.50. — Koruza notira, kakor že omenjeno, 115 do 117.50 v Bački in v Sremu, inzulanka medji-murska 137.50, zaključkov zlasti v zobati koruzi, Jo razmeroma veliko. — Oves bački velja 150. Kupci, ki so odlašali v nad I, da pojdejo cene še nazaj, hitijo zdaj kupovati, tako da je na splošno promei znaten. — V pšenični moki je nekoliko čutiti Is-premembo položaja na žilnem trgu, vendar noiira-jo srednje dobri bafki mlini zn ničlo iz stare pšenice 340, iz nove pa 315—320 nakladalna postaja. — Ostali predmeti so precej zanemarjeni.
Novi Sad. Oves bač., sr. 145—150, koruza ba& sr. 110-115, ladja Dunnv 118—120, ban. ladja Du» nav, Bega 118—120, bač., sr. avgust 117,50—120, ban. 105—110, moka bač. 0 g, 0 gg 315—325, št. 2 285 - 295, št. 5 225-235, št. 6 170 -180, št. 7 105— 115, št. 8 80—90, otrobi pšen. bač. v jutavrečah 72.50—77.50. Promet: 30 vagonov pšenice. 2 vagona ovsa, 88 vagonov koruze, 18 vagonov moke, — Tendenca stalna.
Budimpešta. Tendenca pri otvoritvi prijazna, potem mlačna. Promet živahen. Pšenica okt. 19.28 —19.54, zaklj. 19.27-19.28, rž okt. 12.28-12.74, za-ključek 12.27-12.28, koruza jul. 15.50-15.64. zaključek 15.23-15.24, avg. 15.38- 15.83, znkl!. i».27 —15.30, tranzit julij 13.20 -13.25, avg. m.45, zaklj. 13.20-13.25.
V
Citateljem »Slovenca" za nedeljo
ff. Komakizzy pl. Nohara: v
(Konec.)
No, pa se je primerilo, da so zamenjali ujetnike in da je Rus zopet dobil svojo prostost. Moral se je s častno besedo zavezati, da bo v pričujoči vojni ne bo več boril zoper Japonsko, in se je začel počasi pripravljati na odhod domov.
Na večer nekega deževnega dne sta Hana (n Rus zopet odšla na izprehod.
Ko sta stala pod nekim drevesom, da ju ne bi ploha namočila, jo je Rus prijel Aa roki in začel:
>Ne vem prav, kako je, Hana, z vašimi Suvstvi, toda, da boste verjeli, da vas resnično ljubim in da vas tudi v daljini nosim v srcu, bom doma čakal na vas prav do konca vojne. Morda se vaš Taro povrne, morda ne. Ce se ne vrne, pridem po vas in vas vzamem za ženo.«
Tedaj je bruhnilo iz Hane. Tiščala si je pesti na oči, točila vroče solze in vpila:
»Da, Taro je nemara res mrtev, na kosco raztrgan. Ze osem tednov nimam o njem nobene vesti. To sem vam bila zamolčala. Tolažijo me s tem, češ, da je nemara ujet, toda jaz sem brala seznam ujetih, pa njegovega \mena ni bilo v njem k
Rus je bil presenečen in osupel. Na eni Strani ni pričakoval takšnega izbruha, po drugi strani se je pa sramoval, da je bil napram veliki boli njenega srca tako brezčuten.
Položil je deklici svojo težko roko okrog tamen in ginjenje se ga je polotilo. Potem jo je skušal potolažiti:
»Vseeno je še mogoče, da tiči kje v kakem pozabljenem ujetniškem taboru. Razmere za fronto so takšne, da ne bi bilo nič čudnega, Se bi po celi tabori ujetnikov ne prišli v sezname. <
Tedaj ga je zaprosila Hana v svoji ne-potvorjeni ženskosti:
»Če me pa res tako nesebično ljubite, tedaj pojdite domov in ne nehajte poprej, dokler ne najdete Tara ali pa dokler ne dože-nete, da je mrtev. Morate mi sporočiti, kar boste zvedeli o njem.«
Rus je obljubil in potem kmalu odpotoval.
Ker se doma ni smel več mešati v voja-g&no, je porabil svoj čas za to, da je poizvedoval po izgubljenem po vseh ujetnižkih taborih, iskal po upravnih arhivih, izpraševal tovariše od etape, železničarske častnike in tako naprej. Skratka, storil je vse, kar je mogel.
In glej I V neki kantonaciji nedaleč od Bajkalskega jezera je odkril ujetnika Tara Tamakija, ki ga v ujetniških seznamih zato še niso registrirali, ker se je zgodila pomota in ker je bil dolgo časa v bolnišnici.
Rus Aleksander je govoril s poveljnikom bolnišnice in dobil dovoljenje za poset ujetnika. Ko pa je stal pred mrežo in ugledal Japonca, se je hudič vzbudil v njem. Ze res, da mu je povedal, da njegova zaročenka že cele mesece tarna, ko nima vesti o njem in ga pozval, naj ji napiše pismo, katerega ji bo on poslal — toda Rus njegovega pisma ni odposlal, pač pa svojega, ki se je glasilo: »Ni se mi posrečilo, da bi našel vašega zaročenca. Skoro gotovo je padel.«
Nato mu je Hana z neko odločnostjo odpisala:
»čutim, da mi nekaj skrivate, Aleksander. Prosim vas, sporočite mi vso resnico. Upam, da jo bom mogla prenesti.«
Aleksander je sedel in pisal:
»Ljubljena, slutnja vas ni varala. Taro je res mrtev. Naj vam bo vsaj majhna tolažba to, da jaz zvesto čakam na vas.«
Posrečilo se mu je, da je dosegel, da so Taru prepovedali obiske. Čez nekaj mesecev pa je ujetniku sporočil, da se je njegova zaročenka tačas že sprijaznila z mislijo, da je mrtev in da ljubi drugega. Ženske, da ne pre-neso, če njih zaročencev le predolgo od nikoder ni.
2 generalom Nogi-jem
No, pa je prišel Hanin odgovor in Aleksandra pošteno pretresel:
»Jaz Vam ne verjamem, da je Taro mrtev. Prepričana sem, da je živ!«
Rus pa vendarle še ni maral izgubiti igre. Zopet je poiskal Tara in mu sporočil, da je njegova zaročenka po dolgem času njegovo pismo sicer dobila, da pa ne verjame, da je še živ. Svetoval mu je, naj ji pošlje v dokaz, aa je živ in zdrav, svoj amulet.
Taro je bil v svojem obupu toliko nepre-računljiv, da je Rusu lahkoverno dal amulet. Potem je šlo v Kanagavo pismo z majhnim zavojčkom in Hana je brala tole:
Sedaj je vsak dvom izključen. Taro je mrtev. V ujetništvu je podlegel koleri. Prilagam pismu amulet, ki ga je tako ljubil. Tik pred smrtjo ga je izročil podčastniku, ki je imel v bolnišnici službo in ga naprosil, da ga pošlje Tebi, ljubljena. Naj Te v Tvoji žalosti sedaj tolaži moje zagotovilo, da se moja ljubezen napram Tebi še ni izpremenila.«
Aleksander ni dolgo čakal na odgovor: Sedaj, ko imam znamenje v roki, vem, da je moj ljubljeni mrtev. Ker pa sedaj sam ne more več zastopati svoje pravice, sem se odločila, da mu boni poslej še bolj zvesta, kakor sem mu bila doslej.
Rusa je zadelo kakor strela /. jasnega. Njegovih moči je bilo konec. Mogel se je igrati z ujetnikom, mogel igrati s trpečim ženskim srcem — napram toliki zvestobi pa je bil brez moči. Ni mogel preprečiti, da bi se Taro po sklepu miru ne bil na japonski ladji odpeljal domov. Zaljubljenca sta se zopet našla. Hana je prestala težko bolezen, posledico tolikih srčnih boli, in postala mlada, bleda in lepa Tarova žena. Tudi če bi bil Rus mogel, bi tega ne bil preprečil, zakaj brezpogojna ljubezen Hane ga je zlomila.
Prešla so nekatera leta.
Taro je prevzel dedščino po svojem bogatem očetu, podjetje je cvetelo in sredstva so mu omogočila, da je s svojo mlado ženo potoval preko Sibirije v Evropo.
Potovala sta pozimi, odeta v kožuhe in tople plašče. Do Harbina, srca Mandžurije, sta se vozila z japonsko železnico, potem se peljala čez Bajkal in Ural ter dospela v Moskvo.
Nastanila sta se v hotelu Metropol.
V	vestibulu sta srečala vitkega, lepo ra-ščenega častnika in oba sta v njem spoznala Aleksandra. Dušeslovno zanimivo je bilo, da sta Japonec in Japonka, ki sta Rusu dlje časa prijateljski zaupala, nato pa doživela od njegove strani nesramno prevaro, pri tem srečanju pozabila na osveto in presenečenemu Rusu, ki ju je pozdravil, odzdravila s prijateljskim nasmehom.
V	troje so potem slavili svidenje in Kus se je pri tem izkazal za navdušenega ljubitelja pijače. Celo na zdravje mikadovo je pil, spomnil se je njegovega rojstnega dne, ki je bil pred nekaj dnevi in Taro se je moral tej ši-rokogrudnosti naravnost čuditi. Saj je bilo komaj par let, ko so Rusi izgubili vojno z mika-dom. Potem so šli skupaj v Eremitažo in drugo jutro je Aleksander japonska gosta v lastnem vozu potegnil do Nikolajevskega kolodvora in ju spremil na peron.
Hana je že izginila nekam v spalni voz. Taro je z eno nogo že stal na stopnici vlaka. Pogledala sta si z Rusom v oči. Častnik se je poslovil: Bon voyage! in mu pomolil roko. Japonec je pogledal roko, vanjo pa ni hotel seči.
»Kaj se pri nas v Evropi še sedaj niste naučili seči pri pozdravljanju v roke?« je dejal Aleksander.
Taro pa je dvignil oči in mu pogledal naravnost v njegove:
»In vi ste bili pri nas na Japonskem, pa se niste naučili, kaj pomeni: japonska zvestoba?«
In se jo obrnil in odšel za svojo ženo v voz.
General, ki je proti koncu te povesti večkrat povprašal, koliko je ura, je končal in napravil zraven zopet majhno kretnjo leve roke, ki je pomenila nekakšno prošnjo za oprošče-nje in ki mu je tako dobro pristajala. Bili smo globoko ginjeni in smo za hip molčali, nato pa zaploskali, da počastimo na eni strani generalovo spretnost pripovedovati, na drugi strani pa, da počastimo lastnosti oseb, ki so v povesti nastopile.
Grof Nogi se je nato dvignil in si pogla-dil obleko.
>Naj pogledam sedaj še vaš vrt, potem me pa morate oprostiti.«
Baron mi je poniignil, skočil naprej in ukazal prižgati luči na vrtu.
Saj je že čisto temno nocoj k
Ta hip so zažarele luči in cvetoče drevje je bilo kakor bi ga posul rožnat, blesteč, sneg, stari orjaki so pa bili kakor raskavi bojevniki, zadnjič v svojem življenju prekipevajoči in objestni.
Služinčadi, ki je spoštljivo stala nekoliko ob strani, se je izvil iz prsi občudujoč: ah!
General pa je molčal. Toda na tihem, zagorelem obrazu se mu je videlo, da je bil globoko ginjen.
Noč je bila temna in je opojno dehtela.
General je stopal po glavni poti med cvetočim drevjem.
Potem je zavil na stranpot in šel dalje tiho in molče, mi pa smo mu molče sledili.
Pod posebno starini, krasnim drevesom se je ustavil. Baron se mu je neopazno približal. Kar v hipu mu jc padlo v glavo in segel je med veje in jih krepko stresel. Cel oblak snega se je vsul z drevesa in obkrožil generalovo postavo. Rožnati cvetni listi so mu ostali na ramah, med lasmi, prijeli so se njegove uniforme.
General je stal pod drevesom nepremičen kakor bronast kip, stal kakor zmagovit vojskovodja, ki molče sprejema burne slavospeve svojega ljudstva. Ustnice so se mu premikale Zdelo se mi je, da mrmrajo besede Nite Joši-sade: r,Ko boni šel za svojega cesarja in go spoda v vojno —<
Jaz sem bil takrat še inlad. In so mi je zdelo, da so vsi junaki herojskih časov vseh dežel nekako združeni in utelešeni v enem samem, tihem, velikem vojskovodji in junaku: v generalu grofu Nogiju.
Cvetje je nehalo deževati z drevesa, general se je prebudil kakor iz krasnih sanj, po katerih imaš na ustnicah nadzemski smehljaj.
Ko smo šli nazaj v poslopje, so za nami druga za drugo ugašale luči.
Meseca maja istega leta sem zapustil svojo domovino in se z ladjo odpeljal v Evropo, da bi tam študiral. Neke nedelje začetkom julija sem dospel v Hamburg. Tam sem čul od nekega šoferja, da je naš cesar Mutsuhito umrl S tresočim glasom je dostavil mož še tole:
Na dan pogreba cesarjevega je izvršil general Nogi harakiri in umrl. Njegova soproga, ki ga je našla mrtvega, pa si je prerezala grlo.«
Modne novosti
KoDdnic v Floridi. Samo kopanje in solnce .^zadostujeta bogalemu Američanu. K pravemu užitku
le potrebna tudi godba
Hoteti biti moderno oblečen — izključivši seveda vse skrajnosti — ni nečimernost, mai-več kulturno socialna zahteva. Le žal, da večina ženstva pazi na svojo zunanjost v glavnem le tedaj, kadar gre z doma; za doma pa je še večini svse dobro«. Zato je potem gospodinja, ko ji dojde v hišo nepričakovano kak obisk, vsa v zadregi, vsa zbegana, neprijetno presenečena, namesto da bi bilo ohrntno. A tudi ne-glede na obiske bi se gospodinja sama pa tudi njena družina počutila mnogo bolje, svežeje, prijetneje, ako bi bila okusno, moderno oblečena. Kakor se žena oblači doma, to je, kakršna je njena zunanjost večjidel dneva ali celo tedna, tak vtis ima okolica od nje.
Gotovo ne bo nihče zahteval, da naj bi se žene, ki morajo paziti na vsako paro in gospodinjstvo vodijo same, doma dragoceno oblačile. Nasprotno — čim priprosteje in ceneje, tem bolje. Toda lično, brdko in moderno obenem. V to ni treba nobene čarovnije, marveč veliko praktičnega duha in spretnosti ter vsaj malo dobrega okusa.
Prva zahteva za domačo obleko je, da se da dobro prati in likati; kroj mora biti praktičen, enostaven. — Barva bo vedno ugajala živa, pestra. Vzorčaste tkanine so porabnejše nego enobarvne, ker ni vsak najmanjši madež takoj kričeče viden.
Razlika mora biti seveda med domačo obleko, ki jo rabimo za počitek in tako, v kateri delamo. Prvi vzorec na levi naše slike nam kaže odlično domačo obleko v slovanskem narodnem slogu: dolg, raven kozak, z dolgimi, za pestjo bogato nabranimi rokavi, za vratom, na ramah, zgornjih Iakteh in spodaj okrašen s pisanim vezenjem; krilo zvončaste oblike. Pas ozek trak, ki se zaveže v pentljo. Obleka more biti iz sirove svile ali kake druge pralne Ikauine.
Za delo na vrtu in v gospodinjstvu je primeren vaorec na desni: Čisto gladka obleka in pisan predpasnik.
Za krepkejše in priletnejše dame so pri-
lega spodnji desni vzorec: pol obleka, pol spalni plašč z velikimi revers-ji iz svetlega blaga.
Mladostno-vitkim postavam bo pristojal vzorec na levi spodaj: zgornji del gladek, ro-kavčki kratki, obšiti z enakim blagom kakor izrez za vratom; krilo zvončasto. Taka obleka je popolnoma primerna tudi za dopoldanske opravke izven doma odnosno v kopališčih za pot na obalo.
Izredno porabile za dom so seveda tudi pletenine (srednji vzorec); hvaležnejših domačih oblek si je težko misliti, a porabne so seveda samo za hladnejše vreme.
Križa Ijka
1	2	= ognjišče ljubezni in sovraštva
2	3	= prometno sredstvo
3.	4	= tveganje
4	5	= potrebuje lovec
5	6	= zrakoplovno sredstvo
6	7	= rokodelec
7	8	= madžarski ples
Številke je nadomestiti 7. dvozložnimi besedami označenega pomena.
("»kovnica.
Hana, ost, ura, rob. Rim, drob, Ruma, lev, rop, amen, ilo, las, les. laz, reja, roj, raj, osa, ime. rast, lica, rak, ulj.
Besedam je dodati spredaj po eno črko, tako da dobimo besede čisto drugega pomena.
Za pravilno rešitev obeh ugank razpisujemo dve nagradi:
1. Pregelj Ivan: Zgodbe zdravnika Muznika;
0 Cankar Ivan: Moje življenje.
John Habberton: '
Opuščen posel
Cluuilo Furr&ro:
Dekle na potovanju
(Nadaljevanje.)
Nihče v vsi Kaliforniji ni vedel, kakšno vrsto jo prav prav polkovnikov posel«, in so tudi ni jH\»obno brigal za lo. Plačal jo vodno v gotovini in ni nikoli godrnjal mM ran cono — in kaj jo hotel kdo šo voO'1
Polkovnik jo bil uajdobrovoljnojiM človek, imel pa jo kakor vsi smrtniki svoje mračne čtiso in prav lak čas jo nastopil, ko jo bil v celi vrsti dirk stavil vso na svojo rjavo kobilo -Tipal«, in izgubil.
1.uhlje so iz vsega siva sočustvovali * njim, l'n ko se jo hi! nekega dno spet prikazal v krčmi, povabil na pijačo ni bilo no konca no kraja. On pa jo vsa laka izpričovanja prijateljstva osorno odklonil, zapustil nagloma krčmo, rajahal konja in skokoma odjezdil kakor nor.
Jahanje volja v splošnem na juko zdravo tc fesno vajo in hitro jahanje vpliva baje Jako blagodejno na Čem o m os t in »laik) voljo, Ako so pa kdo tej izbomi vaji vda lako docela, da so nikoli no ustavi. da bi nagovoril kakega znanca, tedaj jo prav naravno, da so ljudje temu čudijo .
Polkovnik jo bil v v soli krajih, skozi katero jo jahal, dobro znan. in ker niso videli, da bi hil Vdo jahal prod njim. tedaj so športniki stavili velike vsoto, da pred kom hofci.
Natanko vzeto niso imoli JU« v, pa so voudnr dobili svoje stave, ka.ili proden jo preteklo pol uro, jo prišel po isti cesti moA t. gorečim uradnim obrazom. ki jo sv,"»joga Vonja prod najodličuojšo gostilno vsake naselbine ustavil in vprašal. čo jo pclkovonik ,uriva! mimo.
6e bi bil srčni polkovnik vedel, da ga preganjajo in kdo ga preganja, bi Jtivljenje preganjalca ne hi bilo prav posebno varno; kajti lo ni bil nihče drugi kakor policist njegovega okraja, policiste in druge take uradnike pa jo polkovnik prav od srca mrzil.
Polkovnik pa jo galopiral jh) poštni costi dalje: hipoma pa jo a/.vil ostro 7, njo in porinil konja skozi grmovje, a policist jo dirjal naprej.
Zdaj so začuje glas iz gostega grmovja:
'»Kaj jo'?«
»Posel,« (Klvrnc polkovnik.
>8aj je žo čas,« odgovori glas in dolg bradat možak se pri kale iz grmovja. »Od sinoči nimamo požirka več in v koči ni niti mornarskega pro.pe-čonon niti za žlico moke. Ali Vas jo pustila stara mrha na cedilu?. jo pristavil in zaupno kakor star znanec gladil »Tipsi« ]>o smrčku.
>\1o je. jo rekel polkovnik 7. otožnim glasom, »pri vseh dirkah som izgubil. So vsi tukaj?«
»Seveda. Kar pojdite 7, mano.« Mož je korakal naprej, polkovnik in »Tipsi« pa za njim, in kmalu so prišli do majhne ktadAre, pred katero so sedele tri sumljive postavo, ki so željno čakaje gledale polkovniku.
»Mae vam jx)jasni vse,« jo rekel ta, >mod tem privožom konja.
Ko se je polkovnik če* nekaj minut vrnil, so vsi štirje oborožili z noži in pištolami, Mac pa je iz precej uuia7,ane močnate vreče razdelil na-rojene krinke.
»Ali je že čas?« je vprašal polkovnik. »Rajši čakajmo ono uro, kakor dn zamudimo. < je odvrnil odnn izmed štirih. »Tako že j on ko danes ni.som bil, odkar smo vozili okoli rta llorn mi nam jo bila voda po»la. Ako no najdemo v Klari omari nič pijače, potem se jim bo slabo godilo, aii pa naj ne bom Porkins.t
»Ne delaj računa brez. krftmnrja,« je opomnil nekdo drugi, med tem ko je pritrjeval krinko pod rob klobuka; »samo da bi jih no bilo preveč za nas, he? ...«
»Tiho, Cranks!« mu je skočil polkovnik v ho-nedo. »Kdor se da plašiti, ne more storiti nič jia-motnega. Ker pa sedi danes stari Black na kozlu, ki pride zmerom točno, mislim, dn bi odrinili.«
Možje so urno zaloputnili vrata kočo in šli drug za drugim do blizu poštno cesto in potoni vzjioredno 7. njo naprej. Po kakoin polurnem korakanju so je Porkins, ki je šel nn|)rej, ustavil in rekel, obrisavši si potno čelo s srajčnim rokavom :
>Zdaj, mislim, smo dovolj daleč od koče, polkovnik.«
Jar. mislim tudi,« jo odvrnil lo-ta. »Napravimo knkor vedno: jac jih uslavim, Logrollor vzame kočijaža našo, Cranks plen, Mac in Porkins pa so jiostaviln na levo in d osno stran od voza. lil — čeprav mi je silno, toda z ozirom na to, da smo jirav zdaj v naravnost ostudni godlji — mislim, dn bomo morali tmli dnino obdavčili, čo so kakšno v vozu. Kaj menilo?«
'Tudi meni so lako zdi,c jo odvrnil Logrollor a »mehom, ki se jr zdelo, da so jo nekoliko poznal celo na njegovi črni krinki. >Kaj jim koristijo njihove ženske pravice, čo nimajo nikdar priliko, <la jih izvršujejo? Nnvrtajmo njihovo denarnico in (Mikažimo jim vos nauk v novi luči!«
»fcensko »o hinavsko,« poaeie CrankH vmes, fin sit zmožno, dn |x)rinojo človeku nož v lok), mod tem ko jih prosi odpuščanja «
("•o «o jih bojiš,« prav,i Porkins,« so inhko .ihriiivi in |K>moted nnflo kodo.'
To me H|mnilnjn na Izrek Iz svetega pisma,« jo menil l,ogrollor, Imenovan »poboinlk«; toda polkovnik 11111 jc hlaslno pretrgal brsodo:
■Naprej, naprej!« Jo vzkliknil. »Nikar no me-
šajte mod sobol vero in poslov lo dvojo so tako malo sklada kakor luilal žo slišim, kako stari Hlačk pokH * bitem, Vsak M svoj grm, bril In kadar »iplskam skočilo!«
Vsi so so skrili lik oh |H>lu. Poštna kočija jo prihajala v naglem diru; polnlkl no kramljali in no smejali, in »litri Black jo pravkar nnlahko opomnil povrtdnlka s koncem biču, ko jo polkovnik na kratko in tenko zaplskul ler jo pot mož skočilo na cesto.
Konji so so ustavili lako naglo, kakor hi bila lo njihova vsakdanja izkušnja, in slini Black jo iapuisltl vajeti, prekrižal noge in slrniol v zrak. Potniki so vsi likratu vtaknili glave skozi okno, a so jih prav lako hitro odmaknili, brž ko so zagledali krinko in samokrese cestnih razbojnikov.
'Nekaj menda ui v redu, gospoda,, je rekel polkovnik vljudno, odpirajo vraten. Ali hi no bili lako dobri In izstopili? (iolovo Imale kak žepni robec?« so jo obrnil do prvega, ki jo hil Izstopil.
-On! 'O, to jo krasno! Ali smem prositi, izvolite doli roko na lirbot — na lu način — lako jo prav. In v naslednjem trenutku so bile roko trdno zvezano. »Nikar naj vam zn Bogu ne pade v glavo, dn hi segli jio orožju,' jo nadaljeval, go voreč spel v kočijo, »kajll moj prijatelj lu iniu napeto pištolo in roka so mu nekoliko Ireno.^
Z drugimi poluiki so postopali 7. enako vljudnostjo, nato pn so polkovnik in njegovi prijatelji preiskali ujetnikom žepe. Staremu Hlacku ni storil nihče nič, kajti kdaj je 5e kdo slišal, da jo Imel kak posliljon dciuir?
»(•'unije, je izjavil polkovnik, poklicavšl svojo tovariše na stran in proglodavSi plen, »ni dosti, kar smo ujeli, toda v vozu je ona sama ženska in tu je videti dovolj stara, da bi bil« lahko moja stara mali. Mislim, da je no nadlegujemo kaj?
»Ta je inordu izdatnejša kol vsi drugi skupaj,--. je godrnjal Cranks, skrbno preskušajo debelost zlatega okrovju pri uri. >Saj so dobo laki podli lopovi, dn najamejo sitno bubo, da jim vlači dragocenosti, ker mislijo, da so polom varno.
Polkovnik jo napol nejevoljno pristopil k
vozu.
Prosim tisočkrat odpuščanja, gospa, jo rekel, z eno roko vljudno odkrivajo so, * drugo pa odpirajo vratca, lodn mi prirejamo zbirko za skrajno dobrodelne namene. Sicer Vas nismo boleli nadlegovati s lom, toda no preostaja nam nič drugega, kajti gospodje niso imeli dovolj pri sobi.«
Stara dama se je silno tresla, privzdignila naličje in iskala denarnico. Polkovnik jo je pogledal v obraz, zaloputnil vratca, sedel na pošto zadnjega kolesa iu strmel v praznino.
»Nič?« je poizvedoval Porkins jiotihem in z izrazom nnjprisrčnejšega sočutja.
»Ne — dn — je odvrnil polkovnik kakor v sanjah. »To so pravi, razvozite jih in naj so pe-ljajo naprej,« je dodal in skočil pokonci. »Meni so mudi v kočo.«
S tem je skočil v grmovje in jo pustil svoje trabante v začudenju. Zdaj so bili potniki, o|>ro-ščeni orožja, razvezani in so smeli vstopiti, nu kaljo stari Black poprijel spel za vajeti z neko mirnostjo, kakor da jih jo bi! na postaji samo odložil, da se konji preprežojo, počil z bičem in odpeljal. Polkovnikovi pajdaši so hiteli h koči, a ne, ne da bi spoloma prijazno uvaževali vsebino različnih steklenic, ki so jim pri njihovi manipulaciji j>ri-sle v roke.
Veliko je l>Ut> iznonadenje »cestnih agentov '. ko so stopili v kočo, kajti tam jo stal polkovnik v čisti beli srajci in v obleki, sestavljeni iz pičlih državnih oblačil tolpe.
Cranks si je najprej opomogel od začudenja, j»oložil uro, dve pištoli, ono denarnico in eno težko listnico na mizo in rekel:
•	Polkovnik — najprej posel, potom zabava; zdaj bomo delili, jiolem pa gremo narazen, proden nas tukaj izslede, kajti —
Delite V i It je rekel polkovnik kratko in osorno. »Jaz nočem imeli nič od tega. Pojdem svojo jio t in opustim ta posel za — zmerom.«
»Glavna priča, he? je vprašal Cranks in pograbil pištolo.
»Svinčen rudnik napravim iz lebe. če takoj ne prekličeš tega!- je rjul polkovnik in skočil nanj, kar jo Cranksa napotilo, da je izpusti! orožje in, umikajo se, prosil odpuščanja.
»Kdo mi posodi 50 dolarjev?« je nadaljeval polkovnik.
Porkins mu je položil zahtevano vsoto v roko in preden sla minili dve minuti, je sedel na konju in odgalopiral v smeri, v kateri je drdrala pošta.
Dojahal jo je, <1 irjat mimo nje in še zmeraj gnlojiiral naprej. Prebivalci naslednje naselbine so |>07.nnli polkovniki! predobro, da bi se mu ke-duj čudili. Ko pa so videli, da je v najodličnejših gostilnah iskal kupca za svojo »Tipsi« in jo, — njo, ki je o njej še pred kratkim izjavil, da zn vse zlato na svetu ni nu prodaj, — prodal nazadnje za slopo ceno, jo ta neverjetnost vzbudila sjilošno senzacijo. Ko je |>a skoraj šole čez j Kil ure prišel gladko obrit in lopo na prečo počesan iz brivniee, je planil vsak v svoj najljubši lokal in ponujal slave, kaj je prignalo polkovnika do lega.
Nato je obredel vse prodajalne iu se vrgel v jiopolnomu novo obleko, pri čijo izberi so je skrbno ogibal grobih, tam priljubljenih barv. Potem si je kupil nov klobuk, novo Čevlje, si je obrežni nohte in. kar Jo bilo najbolj črnino, odklonil vljudno, toda odločno vsa vabila na pijačo.
Ko je stnl polkovnik na vratih liste gostilne, pri kateri se je pošla zmerom ustavljala, so videli, kako se mu je gori omenjeni policist približal in se nnlahko dotnknil njegove rame. Vsi listi. Iti so bili slavili, da hoče polkovuik nekomu ube-tnll, so zahtevali,- dn se jim stava takoj Izplača; toda najbližje stoječi so slišali, ko je policist rekel:
Polkovnik, |>rokllčom vso in hočem javno priznati. Ko sem Vns videl odjahati, mi je prišlo nedadoma na misel, da utegnete spadati k cestnini agentom, in som Vam sledi! bila je moja dolžnost. Zdaj pu uvidlm, da sem bil na napačni sledi.«
>7.o dobro,« jo rekel polkovnik smeje se. Bodite tako prijazni in dnjle teh petdeset dolarjev
*	Krajevna oznaka za obcestne razbojnike.
5. Kakor večni Zid
No! Ko Mi jo občutila za radi lega, ne dn l>i natanko vedel« zakaj, nekakšno nerazumljivo I11 skrivnostno bol, katero vzrok p« nI bilo .samo užaljeno samnljubje. Ne! Predstojniki, kakor je nu primer gospod Dubourg, ne povedo vsega svojim tajnicam, četudi so lake kakor Ko Mi... Prav za prav takale tajnim, če jo prav Ivo Ml, ni nič drugega kakor ena izmed žensk. Sam veliki Koung Tseti lili nisem lega že povedal? — jo Izdal ono izredno modro zapoved: Ljubi svojo ženo, a ne zaupaj ji nobene skrivnosti k Gospod l)ul>ourg, učen gospod, kar tiče nemško filozofijo, ni nikoli zmtpaval svojih skrivnosti iu žensk ludi ni ljubil. Čudoviti ženski možgani! Ko Mi gotovo ni bila zaljubljena v moškega, ki je star petinšestdeset ali šostinšesldesot lel.,. No! In so je Čutila kar nekam olajšano, ko je pomislila, da tudi gospod Dubourg ni v nikogar zaljubljen; potemtakem je Ko Mi prva na vrsti, kar tiče /.vedeli za ono skrivnost...
Tako je res prišlo, dn je Ko Mi prva '/.vedela zanjo, čeprav ne takoj...
šele če/, teden dolgih dni se je zgodilo. Gospod Dul>ourg je zvečer diktiral pošlo, poleni je govoril o zakladih ludokine — riž, volna, kavčuk, premog — in nato si je Ko Mi upala ponoviti, kar je izgovoril gospod pred štirinajstimi dnevi:
»Saj še nikoli niste poizkusili s trgovino s premogom ... in hočete sedaj s tem začeti?«
Gospod Dubourg jo nagnil glavo na stran iu potem radovedno vprašal: Kdo vam je pa to rekel?« L sami ste govorili o tem, prejšnji leden, lik preden ste odpotovali s konjem ...«
In je nato še pristoVila: Prvi ste mi vi o tem govorili... odtlej je pa še mnogo drugih ljudi omenilo lo reč... najprej vaš prijatelj Koti... in njegova hči ... večina celo trdi, da mislile potovati v Ton-king...<
Gospod Dubourg se je zasmejal. Da, da. Ze veni, kaj vam hodi po glavi. Ves svet ve, samo vi ne! No, Ko Mi, pravim vam, da imate vi prav iu da jaz nimam prav. .laz bi vam bil moral skrivnost takoj povedali. 0, ne mislile, da sem jo žo komu drugemu razodel ... saj veste, kako hitro se v tej deželi vse razve. Ce poveš kako novost svoji posteljni blazini, je to /adosti, da ve potom takoj ves svet... In ker nekatero ljudi moje zadeve zanimajo, so ti ljudje do pike vse natanko uganili. Bog ve, kako ..
Vstal je iu napravil po sobi nekaj dolgih korakov.
: No, torej! Dekletce... poizkusiti mislim s premogovim podjetjem... precej velika stvar. Zaradi lega bo treba, da se preselim za dva ali tri, morda celo za pet ali šest mesecev v Tonking. Ze dlje časa sem mislil na to, pa sem se odločil končnoveljavno šele po vrnitvi /, razgleda po riževih poljih. Vse je v najlepšem redu in lahko se odpeljem. Spočetka sem vas mislil pustiti tukaj, da bi me zastopali, ' ker... zagotavljani vas, da ne mislim na po-klonel... ampak vi imate dovolj čuta za red, energije in vestnosti, da bi lahko vodili podjetje štiri ali pet mesecev ... Toda ... toda vedno je treba misliti na tepce. Takšnale tri-indvajsetletna Ko Mi bi lahko poveljevala celi vojski Anamitov pri mojem podjetju, toda celi vojski Anamitov in še šesterim evropskim tehnikom ... to pa ne bi šlo. Delali bi vam neumnosti, da bi podjetje trpelo. To bi ne bilo dobro. Oni trije stari osli, ki ne znajo nič drugega kakor svoje rokodelstvo, onih šest mladih zelencev omejeuih... vsi ti bi si pomišljali
Jou Perkinsu, kadar ga srečale. Jaz zapustim državo.«
Sunkoma je obstala pošla pred hišo in moški potniki so s praznimi žepi in vsi ogorčeaii zaradi doživete pustolovščine drveli v gostilno.
Povest o pocestnem ropu je zanimala vse in polkovnik jo porabil splošno razburjenje, da se je izmazal. 'Odprl je poštni kočiji vratca. Stara dama se jo zdrznila in zakričala:
»Juri!«
Polkovnik pa je skočil v voz. nožno objel drhtečo postavo stare gospe in vzkliknil:
»Mali!«	Prevel Ilič.

' T v3
\ v/
ubogati vašo inteligenco, takt in brihtnost, zato» ker la inteligenca nosi krilo I«
Gospod Dubourg je pokadil žo vso cigareto. Pa Je pokadil še drugo. Ker pa je potein trdovratno molčal, jo vprašala Ko Mi:
Potemtakem 1110 vzamete seboj v Ton« king?«
I)a, seboj vas vzamem. Zaenkrat so peljemo v Suigon, potem v Haifong in potom bomo videli... Spoznali boste najrnzlienejS« načine, kako se na našem planetu človek lahke pomika naprej.'
»Zdim se sama sebi taka kakor večni Zid,« so je zasmejala Ko Mi od Brca.
Potovanja so ni bala, vedno jo je potovanji1 veselilo.
Gospod Dubourg je iskal v svoji listnici:
• Večni Zid je imel, čo se 110 motim, vedno pet grošev v žepu. Tudi v tem oziru je treba, da sle mu podobni. Pa tudi za pot vam moram dati. Sredi zime nekako l>otno šele dospeli v Tonking in vaše obleke takrat tam ne boste mogli rabiti.«
Pa je pomolil Ko Mi pet bankovcev po sto piaslrov.
Kdaj poprej bi se bila gospodična Mirni Tirlemont z vsemi štirimi branila daru iz roke v roko. Toda sedaj se ni branila, zakaj z življenjem se je že precej seznanila. Onih petsto piaslrov ji jc bilo v dokaz, da je postala rabe« člen človeške družbe in zvečer je šla veseli spat.
(t. Kamenje
Se dolgo dolgo se je Ko Mi spominjala svojega prvega izleta v premogovnike v Hatou.
Da boste razumeli: s premogovim podjetjem gospoda Dubourga v Tonkingu ta izlet ui imel nobene zveze. Iz raznih vzrokov je hotel Dubourg obiskati te i>rcmogovnike, kakor hitro je dospel v Hanoi.
Iz Kambodžo v Saigon se je peljala Ko Ml z avtomobilom, od Saigona v Haifong pa s j>ar-nikom. Za pot od Haifonga v llong-Hai pa jo najel gospod Dubourg poseben rečni parnik, da bi si lepo koniodtio ogledal čudoviti zaliv v Alongu, ki nama para na svetu.
Dve uri pred solnčnim vzhodom je ta parnik, |k> imenu Dap-Kau dvignil sidro v Hai-longu. Ko Mi je tačas spala, zavita v neštete odeje — bila je res že zima. Ta zima v Indo-kini je sicer malenkost. Zadnjo noč je kazni toplomer samo osem stopinj, toda isem stopinj je zn onega, ki je prišel iz Zadnje Indije ali iz Kambodže, že precej mraza. Skratka, Ko Mi je spala, ko ji je gospod Dubourg položil tok« na rame in dejal:
»Glejte!«
Bilo je natančno v tistem času, ki je v tropskih krajih posebno zanimiv, ko namreč ni niti noč, niti dan. Solnca ni bilo ne na vzhodu, ne na zapadu še, zraven je deževalo, toda bil je svetal mrak. Kdo ve, odkod se je njegova svetloba vzela. Dišalo je po skrivnostih in duhovih. Ko Mi se je zbudila in presenečena gledala orjaške, nepremično čeri, ki so gledale iz morja. Morje je bilo nepremično, sivo in zeleno. Pečuie pa so se sivo in ze^no zrcalile v njem. Trepetaje si je Ko Mi pome!a oči. Kamor je seglo oko, povsod take orjaške pečine v morju. Tupatam kako obrežje majhnega otoka, strmo padajoče proti morju. Morje je pečine objedlo v temeljih, da se je zdelo, da nekatere samo vsled čudera še stoje pokonci in se še niso zlomile. Tedaj je vstalo solnce, čeprav ga ljudje na ladji u'so mogli ugledati. Postalo je čisto svetlo. Iu to kar naenkrat, brez prehoda. Začuli so se čudni glaaovi, ki niso bili vsi od galebov, \tnes je bilo tudi čudno meketanje, celo nekaj lajanju podobnega.
»Ali poznate la vrisk?« je vprašal gospod Dubourg.
Ko Mi je zrla v morje in pečine in odkimala.
»To je vendar tiger!« je vzkliknil gospod Dubourg. v Seveda, v Kambodži ga niste često slišali. Toda gotovo so vam prijateljice že kaj pravile o tigrih.«
Ko Mi je pokimala: »Da!«
>Toliko sem že čula o tigrih, da je napravilo uame ogromen vtis. Zgleda, da je v Tonkingu več tigrov kakor doli na jugu. Zato sem si kupila tole.« Vzela je svojo ročno torbico ia pokazala Dubourgu majhen browning.
>0h,« je rekel gospod Dubourg, »upam, da vam ne bo nikdar treba uporabiti to igračko. Toda prav je le, da jo imate, to je zaradi zaupanja vase. Kes je, da je v Tonkingu veliko tigrov, toda jaz vas ne bom nikoli spravljal z njimi v dotiko. Ampak tale krajina, kaj pravite?«
>To je najčudovitejše, kar sem kdaj na svetu videla.«
■»Kitajski se imenuje ta košček sveta Fai Tsi Loung, kar pomeni: Zmajev kreinpelj. Ali sle že kdaj čuli o sloviti morski kači, o kateri se že sto let veliko govori? No, lukajle nekje pravijo, da se skriva. Pa pustiva to! Za danes dovolj skrivnosti in inegle. Jaz sem si želel videti ta Fai Tsi ivouug, kjer sem pred leti živel cele mesece, ko sem prišel v to deželo. Kmalu bomo v Hong-Haiju, kjer bomo zajtrko-vali in potem obiskali premogovnike v Ilatou.«
»Kajne, da se ne mislite dolgo muditi v Hong-Haiju?«
>Ne kmaJu b»ni<> odpravili v Hanoi.«
<J\a<laljevaujc prih. nedeljo.)
ZA KRATEK ČAS
Frtmtčhu Gustl ma beseda
Mih. Zoščenko:
Puškin
Mej dimi sin hiu jest mikat ve-seu, ke sni u cuj-tenguli brau, de uja u Iblnn kr eneh pet al Se več parku naredi. Ku-kr je blu rečen buja pred usaJui bi velika reštau-ruciju in šturija naredi en park. Ta nur večga in In nur lcušga uja naredi pred Fi-gučuvu reštau racija tu m na pr-mejduniisk cest. Kdn u pred Češnuvurjuvu šta-rija ua Dulensk cest. Pol gu uja naredi prod Kleplatum, al kokr pranju zdej: pred Detu-lcu ii Herjansk ulc. Pol dol pred Frlincani in tku naprej. Pred zeksurbirtani ga pu niemle nuuja naredi. Na vem, kun se jm je zeksarbirt tku zamer u.
Jejmonc, kuku se je men do.br zdel, kc srn brau, de sa tud Ilblančani enkat Ii jiamet pršli in začel tud nu zelcjne mislt, ne pa sani na kamne, kokr zdej zadn ča« ke videš kamer se ubrneš pu ccst same kumfine. Jest b tekat naš-mu žepu ne ta nur rajš roku Icušnu, če b ga ireoti. Sej s lolika mislte kuku srn mogu bt veseu jest, ke sm tku uiiet prjatu nuruve, de b ta nur rajš ceu dun pud kasnem drevesam u senc ležu, pusebn pa še zdej u te ic.
Prec tekat m je u glava padi, de tku imenitna nuviica že znshiž, de se ju prou pusten zalije. Pa sin ju mahnil ke preke Figuce, <le mu čestitam nu tku velik prdubitu, kc inu uja pred negava reštaurac-ija park naredi in de u gvišn u nem usak dan Čerinuva niuska špiiula. Če že ne usak dan, ub nedclnh in prazilkeli našli in pravuslavneh pa prou gvišn. Tu je tku skorii usak dun. Muska pa Iblančanc hedu nase uleče in Figuču kšeft sc u še bi gor uzignu.
Mrbt Figuc ud tega še nč na ve, sin s mislu, ke mirna nkol tulk cajta, de b kašna cajtnga u roka uzeu in ju preštederu. Če mu um jest ta nuvica puvedu, u gvišn tu<I on tku veseu, dc u dau za kašna mokrota in jest sc pa um lolika spet enikat zuslojn prou pusten naseku.
No, pa ja mahnem, kokr sni že reku, žejen ket morska goba, naraunast h Figuce. Kc stopam notr u veža, je fotr Figuc glvh toču za enga foulš gespuda, ke ma rad velika porta u kru-glc, de Ide veja, de je neki več, ket sma mi ta drnh. Fotr Figuc je glih kar se u kruglc port am tiče hedu pustrežliv. Pa mu puiniigam ki rečeni, de b rad iz nim na šter uči ene par besed spreguvuru.
»Prec, prec,« jc reku Figuc in stoku s kruglca pu vež ke preke verand na duTiše. Kokr de b mignu jc že spet stavu pred mana. Tku je biu ferbčn, kua mu mam na šter uči za pu-vedat, de me je popoku za pudpajzdha in me vleku vr. sabu u ekstracimer.
»No, Gustl, zdej pa guvor. Tle sva čist sama in nuj nuni nubedn slišu al |>a motu,t je teku in sc tou zravn mene usest.
»llolitl Ta narpreh liej m prneseja eua kruglca pira. Sej vidja,' <le m ud žeje jezk vn maha in de na morm guvort. Ampak, prosm, bi mejlina porta. Jest sm kokr veja, bi aj.nfoh člouk in se na Sika, de b se i/, taka velika porta buhu, kukr tista gespoda, ke se na verand shaja.«
»Kokr zašafaš,« je reku in kruglca jc že stala pred mana na miz.
Prebrisani tatovi
Trgovec z obuvali jc zdehal med vrati. Naenkrat vstopi v trgovino eleganten gosjiod in ko je pregledal več parov čevljev, je končno izbral lepe čevlje za 500 Din. Zadovoljen jih je Oibul, se pankrut prestopil po sobi gori in doli, potem pa stopil k oknu in potegnil denarnico, iz katere se jc smehljalo precej stotakov. V istem trenutku pa skoči k njemu mlad mož, kti je očividno pazil na ta trenutek, mu iztrga denarnico iz rok in zbeži. »Ah gospod,« vzklikne elegantni kupovalec, »jaz moram za nesramnim lopovom.« In že jc bil na cesti v največjem diru za tatom. Seveda se je trgovec s čevlji pre(>oziio zavedel situacije, in še danes čaka zaman nu svojega elegantnega kupca.

»Kašnu nuvica s pa prnesu? Guvor!«
»Nej rim 1 pučakaja, de s preli žeja puga-sim,« sin reku, pu sin ga ruknu kar u enem zug. »Zdej nej in prneseja brš še ena, pol uva pa guvurlu.c
»Na, de tiš niou za la prva pulicbu enkat zadost,« je reku, pa ga je kar dve kruglce na-enkut pred mene pustavu. »Jest sm že ferbčn kua ni maš za puvedat, zatu nu morm znicri proč letat in te pedenat.«
Ke sin ta druga kruglcu puspravu iu s tku gru dobr pupluknu, sni pa začeli: No, gespud Figuc, a uni že veja ta nar nuvejš nuvica, de sa na rotuže al ki, sklenil, de uja u tu nur krajšem cajt pred nlina reštauraciju eu velek in lep park narodi in de u notr naprej in naprej muska špiilala?« — Scer u cujtngah ni nč stul ud kašne muske, nnipuk jest sm tu kur tku reku, de b Figuca u bul.š vola »pravu in dc b m šc ene pur kruglc špenderu. — »Tu n za nlina reštauraciju strašil kuristn in tud 1 lista se u med zelejnam lepil vn uzela. špric-prun u pa uzad zruun verande, kukr sni slišu.«
Jest sin mislil, ke um Figuce tku vesela nuvica puvedu, dc u kar u lft skoču in m kar en fiislc pira pred noge zavalil. Me je pu sani čezduli bi debel gledu. Tku debel me je gledu, de sni mislu, da gu u ud sanigu vesela boži /lak zadeu.
Ke je mul Ii s< b pršou, m jc pu kr ubc roke na rame puložu in gltibok zdihnu: »Gustl, Gustl, ti s en Jur, ne pa Gustl, kokr sa te krstil. Sej t nu zunierni. Tu je gvišn lise ta šmentunn ica uržuli, de sa se t mužgani zmešal. Kar kolu u Tibuli stop, pa sc mul u kašna sencu dol u lož, de se uš uliludu, pa u hmul spet dob r.«
Ke je Figuc tu izguvuru, sni ga zučeu pa jest debel gledat, še bi debel, kokr je preh on mene. Jest nisin mogu zapupast, de me pud Tiihuli u senca pudi, namest tle b m še pira prnesu.
»Za božja volu, u nisa prou nč vesel te nuvice?« sm se začudil. »Sej u lak park vndr h nhniu nuc iu pretit. Kšeft u ja pol šou, kokr tle b ga iz šili i ra ni namazu. Tu u nlina reštauraciju nuč in tlun uutlučn pouhna, še usi notr na uja šli.«
»Vem, veni, de u šou kšeft. Kaj nau šou. Ampak ne zuvlc tucgu parka, kokr teb pu gluu brenči in dc b muska notr špiiula. Park u že, tu se zastop, sam de nau tak iz tlreujam in rožcam, kokr ti prauš. Ampak purk u tuk, de se uja tle autobusi zberal in stal, kokr že zdej stujeja in čakujo na pasažerje. Sence nau tuki liubene, ke nauja nubenga drevesa usadi. Mrbt de uja tla ukul naše hiše kasne kamne pu-stavl, de se uja lolika autobusi lepu pu vrst ukul nli vrtil, kokr se zdej kur zmešan vrteju. No, pa zavle tega nau nč liudga. Kšeft u use glih šou, al pu šc bi, kc u med tistem kuuiiiuin kleni še bi uroče in jli u še bi žejul, kokr jli zdej žeja. Viš, Gustl, žeja je pa zame in z.i moj kšeft gluiinu reč.«
Kc sin tu zvedu, sin zučeu pa še bi debel gledat iu nu vem kua b st: i/, mana zgrnil, čc b in c Figuc hitr šc iz ena frišna kruglca na pufrišu in h seb spravu. Lde boži, ki sin s pa mogu mislt, tle pu ta liovm u Iblan iz kamnu namest i/, drevja parke delajn? Iu je ja zu počt. Kar je zdejšneh parku i/, drevja in lepu senca, jli čja pu puluhk obrazirut. Ztloj nej pa edn reče, če ni zdejšn svet čezduli bi zanikan. Ja, soj prauil). Buli tlej kleni u pruvni cajt um in pamet, de nauja cele Iblunc pufrdcrbul, men pu mejčku več gnarja, pa u zu use dobr. Pol pa nau več godrnou — F. G.

i
Kje vse jc dunes žena izpodrinila moškega.
»Pa zakaj greste na lov v takem pasjem vremenu?«
»Veste, enkrat prej sem našel zajca, ki ga je strela ubila.«
Pismo ljubeče žene
Gospa je odpotovulu. Gospod je nestrpno pričakoval poročil. Že je minulo nekaj dni ■— šc nobenega pisma. Gospod je bil že zelo ne-potrpežljiv, ko je končno pismonoša prinesel težko pričakovano pismo. Bilo je kratko in sledeče vsebine: Moj ljubljeni mož! Ker ne vem kaj početi Ti pišem. In ker Ti ne vem kaj povedati, končam. Tvoja ljubeča žena.
Posmrtno oznanilo
V globoki tugi Vam naznanjam smrt svoje žene, ki jo jc Bog poklical k sebi. To je težek udurcc. za me in za mojo trgovino. Vendar Vas zagotavljam, da lx> kvaliteta mojega Mu ga tudi poslej ostala ista. L odličnim spoštovanjem ...
Pred devetdesetimi leti so ubili v dvoboju Aleksandra Sergjejeviča Puškina. Lahko trdimo, da ob tej žalostni obletnici vsa Rusija tuguje in pretaka solze. Izmed vseh pa je najbolj potrt Ivan Fjodorovič Golovkin. Ta ljubeznivi človek že pri sami besedi >Puškin« silno vztrepeta in gleda v prostranstvo.
In zakaj, bratci, naj bi ne gledal v prostranstvo, ko se je pa obelodanila taka, lahko rečemo, žalostna in senčna stran iz življenja genijalnega pesnika?
Mi bomo začeli našo povest seveda prav od daleč, da ne bomo žalili spomina znamenitega genija. Začeli bomo, na primer, pri letu 1901. Od tu bo vse bolj vidno.
V	decembru 19*21 je prišel iz armade v svoje rodno mesto Ivan Fjodorovič Golovkin. Tedaj se je ravno pričel Nep1. Vse je oživelo in tudi žemlje so pričeli spet peči. Iu trgovina se je razvila. Skratka vse življenje se je obnovilo.
Naš prijatelj Golovkin pa je, ne glede na to, hodil brez vsakega cilja po mestu. Nikjer ni mogel najti stanovanja. Ob sobotah je spal pri znancih na pasjem ležišču v predsobi.
Zavoljo tega je seveda gledal na vse precej skeptično.
-Nep je navadna utopija,« je dejal. le. pol leta ne morem najti stanovanja.«;
V	letu 1923. se je Golovkinu vendarle posrečilo najti stanovanje. Morda je plačal dober pred-jem, inorda pa mu je sreča postala naklonjena, naj bo tako ali tako, stanovanje je našel
Bila je prijetna sobica z dvemi okni in pod je seveda tudi imela iu strop. Kar nič ni mogel reči.
Golovkin si je tamkaj prav lepo uredil stanovanje. Ker ni bilo obešalnikov, je kar žeblje pribil v zid, da bi bilo udobneje. In je živel kakor padišah.
Čas pa je seveda tekel dalje. Minevala je že sedeminosemdesela obletnica smrti našega dragega pesnika Puškina. Potem oseminosemdeseta.
Ob devetinosemdeseti obletnici so pričeli v hiši govoriti najrazličnejše stvari. Pisatelj Puškin da je nekoč živel v tej hiši in osrečil stanovalce s svojim nestrpnim genijem. In da ne bi bilo slabo
1 Novaja ekonoiničeskaja politika.
v spodbudo potomstvu pritrditi kam kako spominsko ploščo.
Ivan Fjodorovič Golovkin se je v svojo nesrečo tudi precej udejstvoval pri tej akciji.
Nekega lepega dne pa je mahoma nastal po vsej hiši strašen šunder. Ženske so skakale okrog, pomivale posodo in pometale po vseh kotih.
Prišla je komisija, sestoječa iz petih ljudi, ki si je ogledovala stanovanja. Ko je zagledala po vsej hiši razmetano raznovrstno domačo šaro — posodo in obleke — je grenko vzdihnila.
»Tu je nekoč živel Aleksander Sergje\jevič Puškin,« je dejala. 3Zdaj pa vidimo na tem meshi lake nedostojnosli Tu sloni metla, tam visijo lila če in naramnice se opletajo ob steni. To je za takega genija naravnost razžaljivo.«
Skratka, čez tri tedne so vse stanovalce delo-žirali.
Golovkin je seveda silno klel in zabavljal. Povedal je svoje mnenje odkrito in se ni bal posledic.
Kaj zato, če je bil genij in če je delal verze: Ena ptičku prileti...:/?« je dejal. »Ali jo treba zato poštene ljudi izseljevati? Izseliti vse
stanovalce je nesramnost.
Golovkin je hotel iti v odbor za proslavo devetdesetletnice Puškinove smrti in se lam pošteno skregati, pa si je premislil in šel iskat drugo stanovanje.
še zdaj ga išče. Shujšal je in osivel. Is strašno siten je postal. Vedno sprašuje, kdo in kdo je prej živel v tem stanovanju in če ni bil to Troekij. Demjan Bjednyj ali Meierholdt. Če je bil, potem Golovkin tudi zastonj ne vzame takega stanovanja.
Pa je res. kako nekateri veliki geniji lahko miselno ravnajo — selijo se iz enega stanovanj« v drugega, nikjer jim ni prav. Poleni so pa tako žalostne posledice.
Saj ni treba uiti daleč hoditi. Poglejmo samo našega znanega pcsuika Mitjo Cenzorja, Dimitriju Mihajloviča. Zadnje leto je ravno sedemkrat premenjal stanovanje. Nikjer se ne more privadili in tudi plačati ne mara.
Mogoče je tudi on geni,:, vrag si ga vedi.
Zavoljo teh sedem sob si ga bodo čez pet« dese! let gotovo dobro privoščili.
Samo če mogoče ined tem časom stanovanjska kriza ne bo nekoliko pouehala. To je še, edino
upanje, ki nam ostane.
I
Nacek s Prlekije
pa marproški ta novi špiiaki
Ovokrat sn marproškin dekli-nan obeča, ki ino se še drgoč kaj zglasa pa rao jin poveda, kaj je za-volo marproške miss. Zaj pa sn si premislil. Ovokrat sn vete hoda na tisti liibi marproški otok so kopal pa sn meja totu Iti-bo srečo, ki sn listo najtajakšo di-klino vida. Pa se mi je ali ne le zdelo, ki bi kaj ekslra bila. Spotlr ma dve noge, gorah ma glavo pa na vsaki kraj eno roko, glih tak kak jas. Oblečeno pa je ttidi skoro nič bole ne bla kak jas, samo eno žuto rožiko je mela gor prheftano, leki je za listoga volo miss gratala. Zaj pa že dve driigi tudi nosita rožike, pa jima ttidi pravijo, da sta missi, tak ki se zaj človik najnč več viin ne spozna, kera je la prava miss, kera pa ta ponareta. Jaka pa je lak nibjenn ne. Zato mo zaj rajši loto missjo zalego na miri piistu, mo že vidli, kaj še de vse cajt pmesa.
Pač pa mo neke poveda zavolo mrmolade na otoki. Tak fcjik vsi ti bojši lidje, sn si ttidi jas šo ogleda vse tote prprave no naprave pr kopališi. Najbole fesi blo je ogledavati tisti filter, kak dobro funkcionira. Notr prplavajo z Drave žabe. ojci pa ribe ttidi. Te pa je fajn viditi, kak se tan filtrira. Je ena eksta niašina, ki vsako ribo pograbi pa stisne vtin žje vse, kaj je ne bistvo ribe. To pa te poti gre kozkoz koz filter v bazene. Zaj pa ua vsaken bazeni tak gori rjava skorja plava, glih tak kak da bi bla mrinolada gor namazana. Pa fajn je vidili, kak liden loti zos diši. Največ ga pojejo v le veken bazeni. Tan če keri plava po bazeni, te tak z vtistmi lovi »mrmolado« z vodoj red, le poti pa »mrmolado« požere, vodo pa vtin pliine. Pa še kakša sila je za to. Filter kunier folga fabri-cirali tote fajne soke.
V ten sredjen bazeni pa po loti mrmoladi fusbal špilajo. Se pre zlo fajn spela. Pač pa je bole nerodno, gda človek s te sredjega bazena vQn pride, te pa ma okoli šijaka taki debeli obroč mastne »mrmolade; tak kak drevje na kmetijski šoli, ki nemrejo vseh ftiren kebri na drevo. Pač pa moren že rečti, ki je Miirmolada.': v ten sredjen bazeni precih slabša kak v ten veken, to pa je najbrže sol kriva, tisto pa tak vsaki ve, ki je so-lena >mrnioladav- ne ravno predobra. Sploh pa bi jaz marproškeiui magistrati svetliva, naj k »mrmoladi« krtih cuj tlavle, da bi keremi gvišno sama »mrinolada' vtegnobi naškoditi, le pa če še bi pravi cajt nebi vlegna z bazena vujli, te bi poti filter sploh nebi več valafta meja, če bi v Dravi bojša voda bila kak pa v bazenih. Nnjlobolšo bi bilo, če bi skos kaki gajšic s košon žemel okili bazenov hoda, pa bi vsakemu dava. gda bi iemi stalilo kru-
ha. Sil deno radoveden, e de magistrat kaj vpo-števa moje jiredloge.
Zaj pa še moren neke povedati; neke od marproškega špitakla. Toti špitakl je ta novi čo-nakl. Pret enimi par dnevi ba je čonakl kršeni Krst ba je čista ekslra sorte. Nima ne oče pa ne matere, ime pa je doba Maribor-. Totih >Mari-borov" mamo zaj že vse puno. Poglednte samo našega rihtara — lin je rihtar »Maribora« je preti* sednik pevskega društva Maribora:, je častni člap 1SK »Maribora:, vozi se na čonakli :Maribor»: na Mariborski otok :, pa ne ven, gi še vse pride za jega »Maribor« v Stih. Pač pa uajbrže un za en •Maribor ne ve, to je oštarija Maribor«. Če če, si tisto lehko ogleda, ki de meja vse >Maribore< na svojen ptikli, pa jas ali nečen nikake reklam« delati za toto oštarijo. Je rihtari čista na fraj volo dano, če se če z jo seznanti.
Aja, zaj pa bi skoro na špitakl pozaba. Gda ba je čonakl kršeni, te poti so ga v vodo spiistli, pa so se namenli včasi pelati na otok. Pa vete, kaj je bilo. Čonakl jc ne šo zadosii globoko v vodo Te poti pa je eden predlaga, ki bi na motor naložli železja, ki bi tisli propelar zadosti globoko v vode segna. Driigi pa su bli proli, ki je pre čonakl za lidi, pa ne za železo prevažati. Te pa je eden poveda en bole kšajt predlog, kaj če bi Gustla iz :..Mar i bora c, ne Frtaučjakovega, ponticali ta :.obtežilni ma-trjal. Gda je Gusll svojih 100 kil gor na motor položa. te se je propelar časi poženkna, pa so se te poli z lehkole prpelali na Mariborski otok . Samo to je škoda, ki Gustl nima skos cajta, ki bi na mo-tori sedu. Do že mogli dati čonakl popravti.
Pa še neke se guči po Marprogi, ki se je pre med timl prvimi na toten čonakli pela en gospod, ki ba je negda pr žegnavaji tiste -Lastavice: pi Naših krilahe poleg, te poti se je tista »Lastovica« razletela. Zaj pa majo lidje to za slab cajhn, če 60 glih tisti gospod med timi prvimi pela. Je pač vse vkiip en veki špitakl. Prepovedati j>a jemi voaje tiidi niše nemre, da ma un s svojimi pajdaši v Malih Benetkah« že duge lela domovinsko pravico, prel kak je sploh še gtlu na čonakl inisla.
Zaj pa še marproškin ten grubin diklinan eno žaloMno novico. Cimermanf-ke farbe še sn ne doba. Te mogle pač še malo počakati. Pač pa vas prosili, ki bi stene okoli mojega štnetina na miru piistle. Ovo soboto sn jih enih par doba, ki so tan okoli šnofale. Vele ja« man s cimermanskoj farboj narell pojas okili pocij, te pa, ki so pri meni še ne tloble farbe, pa so včasi začele s čobami ribati po pojasi, samo, ki bi se sladoledaron dopala. lino sn v nedelo vida, ki je najbrže preveč ribala j>a je mela vse oliipane čobe.
Se )>a je ne takša sila. se Je do sladoledan do oktobra tli.
Driigi tjeden mo že g\išno farbo doba, (e pa le prite j>o jo, mojo kočo pa, vas lepo prosin. na miri pusiile.
Vsen vkOper lepe pozdrave
Narek 8 Prlekije.
btaeilnar z žajfncoj pa » cimrmanskoj larbol v Marprogi
Katoliški shod v Berlinu. V berlinskem stadionu se je ob ogromni udeležbi katoliškega prebivalstva vršil katoliški shod. Na sliki vidimo nastop katoliške mladine, spodaj na desni pa papeževega nuncija Orseniga in berlinskega škofa dr. Schreiberja v častni loži.
Kako se zdravijo danes
duševne bolezni
Iz najranejšega kulturnega svitanja se je v človeku obujala groza pred umobolnostjo kakor pred viškom vsega bolezenskega gorja. Legenda poroča, pač na podlagi resničnih dejstev, o strašnih činih blaznega Herakleja, Aja, Savla, Nebukadnezerja itd. V želji, da bi se božja jeza utešila, so nekatere dušne bolezni imenovali tudi »sveto bolezen«. V srednjem veku je tisoče umobolnih postalo žrtev čarov-niških procesov. Šele pred poldrugim stoletjem so začeli tod in tam nesrečne umobolne spravljati v zavode kot bolnike; toda ravnanje z njimi se seveda ni dosti razlikovalo od zapiranja zločincev. Znane slike Hogartha, Goye in Kaulbacha so v glavnem napravljene pač po resničnosti.
Še pred 80 leti je prevladovalo načelo, ki se je omejevalo na zapiranje umobolnih; nemirne so vtikali v prisilni jopič, zdravili pa so kvečjemu z različnimi drastičnimi sredstvi, n. pr. z jedkimi mazili, s katerimi so jih mazali po temenu. Tudi kasneje, ko se je začel nauk o spoznavanju bolezni sijajno razvijati, so zavzemali zdravniki nasproti zdravljenju umobolnih zelo skeptično in naravnost nihili-stično stališče.
Šele čisto polagoma, kakor je postajalo spoznavanje bolezenskih vzrokov globlje, so stremili zdravniki zopet k najvišjemu cilju: ozdravljenju.
Danes mora norišnica, kakor vsaka druga bolnišnica, uporabiti vsa sredstva, ki morejo služiti ozdravljenju njenih bolnikov. Vsaka sila je strogo nedopustna. Prisilni jopiči in vezi so docela izključeni. Celice za osamitev, zamrežena okna in vrtni zidovi so nepotrebni.
Mnogotere duševne bolezni, ki so posledica žleznih motitev ali okuženja s sifilido, se dajo naravnost ozdraviti. Tudi mnoge alkoholične dušne bolezni in hlepenja, kakor morfinizem, kokainizem, heroinizem, evkodalizem i. dr. niso brezupne; treba je le, da se bolnik s primernim zdravljenjem dovolj dolgo odvaja od uživanja strupov. Ugoden izid se more doseči tudi pri mnogih depresijskih stanjih in oblikah razdraženosti.
Telesno in duševno zaostali, pritlikavski, nabrekli, bebasti kreteni, ki bolujejo na nezadostnem delovanju ščitne žleze, se s pomočjo živalske žlezne snovi tako izpremene, da jih niti poznati ni več mogoče. Sicer pa kretenstvo v alpskih deželah, kjer je bilo od davna doma, hitro pada; to je uspeh izboljšanih zdravstvenih razmer in pa jod, ki ec daje prebivalstvu uživati v najmanjših količinah. — Pri drugih
Polarni letalec Byrd s svojim zvestim spremljevalcem na južni tečaj, ki je prenesel vse štrapace južnega mraza in katerega je sedaj v domovini pokosil avtomobil
telesnih ali duševnih motitvah, ki jih povzročajo žleze z notranjim izločevanjem, prihajajo le manjši uspehi vpoštev.
Z umetnini prenosom malarije ali povratne mrzlice na umobolne, kar je sedaj v rabi 12 let, je mogoče odpomoči tisti najstrašnejši bolezni: progresivni paralizi ali omehčanju mož-gan, ki je preje veljala ko; smrtna obsodba, izvršljiva po dve- do triletnem propadanju du-
Davek na samce — stara reč
V Nemčiji nameravajo uvesti davek na samce, da bodo vsaj nekoliko krili ogromen primanjkljaj v državnem proračunu. V moderni Turčiji in Italiji je tak davek v veljavi že več let. Tudi na Angleškem so se pred nedavnim časom bavili z mislijo, da bi uvedli ta davek. Pa tudi že v prejšnjih časih so prav radi pomagali zavoženim državnim financam z obdavčenjem samcev. V Rimu niso za cesarja Avgusta .krvaveli« samo samci, ampak tudi samice, ki se do gotovega leta niso poročile. Pravtako so v srednjem veku številne dežele poznale posebne davke za samce, ki pogosto niso imeli namena, da bi polnili državne blagajne, marveč so s tem davkom hoteli poživiti veselje do ženitve in tako pospeševati ' pomnožitev prebivalstva. Posebno radikalno so postopali v raznih nemških deželah in mestih. Tako so v Alzaciji postavili samce, ki se kljub davkom niso hoteli oženiti, na sramotni kamen, v Niimbergu so jih pa celo zaprli v ječo za dolžnike, dokler se pri vodi in suhem kruhu niso odločili, da se bodo poročili. Posebno visoke davke na samce so vpeljali na Angleškem za kralja Viljema III., ki je leta 1695 izdal znani zakon »za pospeševanje razmnožitve prebivalstva«. Ta zakon je odpravil do tedaj obstoječi davek na rojstva, nasprotno pa so vse mladeniče, ki se do 25 leta niso poročili, obdavčili z za takratne razmere zelo visokimi vsotami. Tako je moral neki neoženjeni anglikanski nadškof plačati na leto 12 funtov šterlingov 11 šilingov davka na samce. Enako vsoto so morali plačati neoženjeni vojvode. Za neporočene škofe so določili davek na 5 funtov 1 šiling, medtem ko so doktorji bogoslovja, prava in medicine plačali samo 1 funt 1 šiling. Seveda so že takrat najodločnejše protestirali proti temu davku, toda brez uspeha. Na drugi strani pa poročajo stare kronike, da so državne blagajne sicer imele korist od tega davka, da se pa radi tega davka fantje niso nič rajše ženili.
Zvezdarna v Chicagu, ki so jo pred kratkim dogradili in otvorili.
ševnih iu telesnih moči. V večini slučajev je mogoče bolezni odvzeti vsaj njene grozote, mnogokrat bolnikovo stanje toliko izboljšati, da se more še veseliti življenja, včasih pa je mogoče doseči popolno ozdravljenje, tako da se more ozdravljeni vrniti v svoj poklic. Celo veletrgovci, industrijci, profesorji matematike in zdravniki so se mogli po takem zdravljenju zopet posvetiti svojemu poklicnemu delu. Med mnogoštevilnimi pacienti te vrste so slučaji, ko so pred 13 leti zboleli in se jim je po zdravljenju s pomočjo mrzlice stanje izboljšalo; danes, po preteku približno enega desetletja, pa se počutijo popolnoma dobro, so izpremenili svoj poklic., se oženili in se dajo pri njih zdravniško ugotoviti le še praktično brezpomembni sledovi bolezni. Pri nekem veletrgovcu se je zdelo spričo bolnikove priletnosti, njegove srčne hibe, pojavov mrtvoudnosti, sladkorne bolezni itd. vsako zdravljenje brezupno. Na prošnje njegove družine je pa zdravnik kuro z malarijo le izvršil. Leto kasneje je vprašal njegovega domačega zdravnika, kako se mu godi in v svoje zadovoljstvo zvedel, da zopet sam vodi svoj trgovski obrat, od časa do časa potuje in se je v teh mesecih naučil še enega jezika.
Ta način zdravljenja z njegovimi naravnost presenetljivimi uspehi pri dozdevno brezupni paralizi, je vnemo zdravnikov za zdravljenje umobolnih med psihiatri mogočno podžgal. Pa tudi pri drugih boleznih, ki jih povzroča sifilis, učinkuje ta način zdravljenja, tako n. pr. pri hrbtenični tuberkulozi (tabes dorsalis), pri kateri se najmučnejše bolečine večkrat znatno omilijo. Zal pa je uspeh doslej izostal pri mladostni blaznosti, padavici, spalni bolezni in sklerozi. Poizkusi pa se nadaljujejo.
S samimi zdravili je mogoče doseči zgolj olajšanje in pomirjenje, ne pa pravih zdravilnih učinkov, razen čc epileptiki na bromove preparate in luminal posebno ugodno reagirajo. Zelo blagodejno vplivajo pri razdraženih bolnikih ali pri bolnikih z ranami tople trajne kopeli, v katerih ostanejo bolniki po celo leto.
7 črncev hočejo tinčati
Iz Raleigha v severni Karolini poročajo: Guverner je te dni ponoči odposlal v mestece Conoord stotnijo narodne garde. V mestecu Concord oblega namreč velika množica ljudi ječo, v kateri je zaprtih sedem črncev. Obtožujejo jih, da so vsi delali silo nekemu belemu dekletu. Ker obstoji nevarnost, da bo množica vdrla v ječo in vseh sedem črncev linčala, je guverner ukrenil vse potrebno, da to prepreči.
Aretacija taži-zdravniha
Dunajska policija je te dni na podlagi pritožb raidi goljufije aretirala medicinca Ev-gena Donatha. Donath, ki svojih študij sploh ni končal, je kljub temu nastopal kot zdravnik in je imel za sebolj že precejšnjo prakso. Barvil se je zlasti z modernimi zdravilnimi metodami. Imel je tudi pod imenom dr. Evgeo Donath v Gmiindu transportno podjetje z avtomobili. Pri tem je ogoljufal veiliko število oseb, ki jim je obljubljali nameščenje pri svojem podjetju in so morali radi tega položiti kavcijo. Upnikom je v zastavo za svoije dolgove nudil zdravilno pripomoč, zlasti umetno višinsko solnce. Ker pa so se obtožbe proti njemu vedno bolj množile, sc je poslužil jako enostavnega sredstva, da bi se rešil upnikov. Na vrata svoje ordinaciijske sobe je nalepil listek z besedami: »Sem na dopustu.« Kljub temu je ponovno prenočil v svojem lastnem stanovanju. Navadno pa je spal v nekem elegantnem hotelu. Te dni pa so ga detektivi v njegovem stanovanju aretirali.
Donath je študiral medicino deset semestrov, ne da bi končal svoje študije in si je pred tremi leti nadel doktorski naslov ter otvoril zdravniško prakso. Opremil a je razkošno ordinacijsko sobo in si najel tudi asistentko. Dohodki pa niso bili tako veJilki, da bi mu za vse to zadostovali. Zato je začel goljufati. Škoda, ki jo je s tem povzročil svojim upnikom, znaša okoli 70.000 šilingov (560.000 dinarjev).
Konjski razum
Neki vlomilci v Barceloni so sklenili oropati veletrgovino Barcelonca Juareza. Trgovina se nahaja v maloprometni ulicL Juarez je trgovino zaprl in odšel v gledališče. Vlomilci so se z vozom pripeljali pred trgovino, odprli vrata in začeli svoje delo. Izvlekli so iz trgovine veliko množino dragocenega sukna. Ko se je Juarez, ki stanuje v isti hiši, vrnil domov, je opazil, da je trgovina oropana. Takoj je zadevo prijavil policiji- Policija je preiskala ves četrt mesta, pa ni ničesar zavohala.
Nekateri mimoidoči so pa vendarle videli vlomilce, ko so se pripeljali na enovprežnem vozu pred trgovino. Toda mislili so, da je kdo prišel pravilnim potom po robo. Zapomnili so si, kakšna sta bila voz in konj. Policija je takoj pričela zasledovanje. Zunaj mesta so našli konja in voz. Sedaj pa so prišli policisti na izvirno idejo. Pripeljali so konja pred trgovino in so ga, računajoč na to, da si konj dobro zapomni pot, po kateri je že enkrat vozil, spustili v dir. Konj je šel skozi različne ulice, policisti pa za njim. Bili so prepričani, da jih bo konj pripeljal do tistega mesta, kjer je bila roba raztovorjena in da se bo tam ustavil. Naenkrat je konj zavil na neko dvorišče. Detektivi so izvlekli revolverje in šli za njim. Videli so v mraku, kako je nek človek pristopil h konju in ga začel božati po glavi in vratu. »V imenu zakona!« so zaklicali policisti in z naperjenimi revolverji pristopili bliže. Na svoje največje začudenje so opazili, da je to kočijaž, ki često pride na policijo in se pritožuje, da so mu neznani ljudje zopet v" radii konja in voz.
Prave vlomilce pa še vedno zasledujejo.
Smešnice
Profesorska. »Ti, dragi moj možek, danes je pa 25 let kar sv# se zaročila,« je dejala profesorjeva žena svojemu možu.
Profesor (zamišljen): »Kaj, 25 let? Za božjo voljo, na to bi me pa lahko prej spomnila; zdaj je že skrajni čas, da se poročiva.« •
Pripravno. Profesor: »Koliko vojska je imela Avstrija v prejšnjem stoletju?«
Dijak: »Štiri.«
Profesor: »Naštejte mi jih.«
Dijak: »Ena, dve, tri, štiri.«
Tri tedne v /raku. Bratje Ilunter v Združenih državah Severne Amerike (slike v vogalih) sossvojim letalom že tri tedne v zraku. Dva brata vodila letalo, druga dva brata pa iiina z letalom donašata cottbo
in živež
Odgovor:
kakšen način naj izkažemo svojo hvaležnost doktorju Prastara?
Nešteto predlogov je bilo stavljenih, toda samo Ostrozobov jo bil enoglasno sprejet; Veste, kaj je predlagala zvita buča? — Radio! On, da ga zna napeljati. Vse druge stvari ima že doktor Prastar, le radia še nima!
Enoglasno so poverili Ostrozobu Vihri napravo radia. Toda slavljenec o tem ne sme ničesar zvedeti. Gorje pa Vihri, če se samo baha in iz vsega tega nič ne bo. Najmaijj rep ga bo stalo!
Napravili so še program za slavnostni dan, tedaj je vstopil doktorček. Prijazno je stresel vsakemu taco in bil prav zidane volje. Ta večer je zaigral vedro malinovca.
Vse je mrzlično delalo za veliki praznik, ki se je jadrao bližal. Oh, kako se je smejala Zvitorepka Dolgouhcu, preden se mu je posrečilo, da je držal na nosku travnato bilko, tako da je vrh nje lahko plezal Frfolinček. In preden je znala stali Košatka na glavi in prednjih nogah in držati na koncu repa Siničico, ki je stoječ na eni sami nožici, zapela prekrasno pesmico — bi bili kmalu vsi popokali od smeha.
Slavnostni dan je napočil. Prijetno izne-nadeti je poslušal doktor Prastar poslance, ki so mu po nagovoru izročili povabilo in spored za veselico.
Na iskri Kobilici je prijezdil naš doktorček med svoje oboževalce. Posadili so ga na vzvišen prostor. Pričelo se je izvajanje spored-nih ločk. Vse so se končale na splošno zadovoljstvo. Za zaključek so prekrasne Libele zaplesale kolo. In glej čudo vseh čud: doktorček je slišal godbo — a godcev ni videl!
Čuj to prekrasno koračnico... Doktor je imel samo še ušesa ... Za koračnico valček, nato še nebr-oj drugih krasnih melodij. In nikjer godcev!
Tedaj je pristopil k zamaknjenemu zdravniku gospod Ostrozob Vihra. Ob navzočnosti vseh hvaležnih bolnikov mu je izročil krasen radio. Kar sesti je moral dobri doktor, tako se je tresel od veselja. Ni se mogel nagledati in naslišati dragocenega daru.
Tako židane volje je postal ob poskočnih zvokih radia, da je še sani šel rajat... In se je zgodilo, kar dobri možiček že slo in sto let ni pomnil, da je preplesal vso noč in se šele drugo jutro v' spremstvu svojih častilcev in časfrlk odpravil domov, kjer še danes živi in v prostih urah ves srečen posluša krasno godbo in petje skoz postavljeni radio ...
Fr. Gubenšek:
Tri dolge deti jo je čakal
Kotičkovenui stričku smo bili vse natanko povedali, da ga je bila takrat in tistega dne prišla obiskat taka in laka mala deklica, takole in takole oblečena, z veliko rdečo vrtnico, in da niu je lahko zares žal, da ga ni bilo ravno takrat tukaj.
Častitljivemu starčku se je kar milo storilo. Še leščerba na njegovi mizi je v znak sočutja nemirno pomežiknila in začela ugaše-vati, morda res iz sočustvovanja, ali pa ji je zmanjkalo petroleja. Pa dejal je dobri Kotičkov striček, da svojih dragih malih prijateljev in varovancev, navihank in nagajivk nc more puslili in da bo ves dan čakal v sobi, pa treba, še drugi in tretji dan.
Tiste deklice z rdečo vrtnico pa le ni bilo več nazaj. Morda se ji je vrtnica osula ali pa je binkoštno voščilee pozabila. Ni je bilo. Striček je bil žalosten. Gubasti obraz se mu je še bolj zgubal in brada še bolj /mršila. Kdo bi pač v žalosti gladil in poravnaval brado!
Zjutraj četrtega dne pa je Kotičkov striček dejal, da bo šel in sani poiskal svojo malo obiskovalko. Nataknil si je kučmo na glavo, vzel popotno palico v roke in se poslovil. Toda kod in kam? Nič mu nismo mogli povedati, kje in kocl je pot do liste deklice. Pozabili smo jo po tem vprašati. Stričkova pot bo zato dolga in težka. Zakaj Ljubljana je velika in deklic, ki jim je Kristina ime, brez števila. — Da bi se naš dobri striček le ne izgubil kje sredi vesoljne Ljubljane in ne pozabil pota nazaj I
62.
Ljubi Kotičkov striček!"
Večkrat prebiram Tvoj kotiček v »Slo-vencu«. Zelo mi je všeč. Tudi pravljica o »Ptičku z dvema kljunčkoma« mi zelo ugaja. Odločila sem se,, da Ti tudi jaz napišem par vrstic.
Ali Požgančev oča še vedno tako vzdihujejo? Nasvetujem jim Alge« in kmalu bodo zdravi.
Ce me ne priobčiš v svojem kotičku, bo tako zagrmelo, da se bodo še Požgančev oča ustrašili. Če me pa priobčiš, bom pa še večkrat pisala.
Pozdrav Tebi in Požgančevemu očetu od
L c n č k e Kuharjev©, učenke III. razr. meščanske šole v Škof ji I^oki.
Draga Lenčka!
Da Požgančev oča še vedno vzdihujejo, je jasno kot beli dan. Kdo pa ne bi vzdihoval na njihovem mestu, prosim Te, kdo? Revma-tizem je bolj I juta bolezen kakor tristo strupenih kač, zato se jaz kar čudim, da so Požgančev oča še tako potrpežljivi in junaški. Vsak drug na njihovem mestu bi od bolečin tako kričal in rjul in poskakoval od tal, da bi se vsa vesoljna Ljubljana pogreznila in z njo vred jaz, Kotičkov striček, kar bi bilo seveda zelo strašuo in sploh jako, jako žalostno. Zato si štejem v častno dolžnost, da i/, vsega grla iskreno in navdušeno zakličem: Živeli, Požgančev oča! Hrabro vzdihujte in junaško kljubujte še slo let ljutemu sovragu revma-tlzmu — domovini v slavo in narodu v ponos! Živijo!
Priobčil sem Te, zdaj pa le glej, da se še kdaj spomniš name, Lenčka!
Lep pozdrav od
K o l i č k o v e g a s t r i č k a.
63.
Dragi Kotičkov striček!
Odkar si dopisuješ s kotičkarji, prav nestrpno pričakujem nedeljskega »Slovenca«. Sama tečem na pošto in ga čitam gredoč po poti. Doma ga potem še večkrat prečitam. Zvečer ga čitamo glasno; vsi se smejemo in zabavamo. Mamica pravi: »Le kje jili jemlje ta Kotičkov striček? Menda jih iz rokava stresa k
Če mi sporočiš, kje stanuješ, Ti prineseni kozarec najboljšega medu, ki so ga nanesle naše marljive čebele.
Lepo prosim za odgovor.
Pozdrav od
Marije J a n e ž i o e v e, učenke 11. razr. na Polici pri Višnji gori.
Odgovor:
Draga Marija!
Oj, draga moja, če bi jih znal jaz kar iz rokava stresati, potem bi ne bil Kotičkov striček, nego bi bil čarodej Rokuspokus in ne bi stresal iz rokava samo šale in drugo lako ničvredno robo, nego tudi cekine žvenkljajoče! Ohjej, kako bi bilo to krasno I Samo po sebi se razume, da bi poleni tudi Tebi poslal zvrhan mošnjiček in še temu in onemu od svojih kotičkarjev kaj. In nc rečeni dvakrat, da ne bi mogel s cekini celo ljutega gospoda revma-tizma, ki tolikanj muči in nadleguje ubogega Požgančevega očeta, podkupiti in pregovoriti k temu, da bi lepo ubral pot pod noge in so jadrao pobral odtod, grdoba grda! (Namreč 1 j ti II gospod revinatizein — ne Požgančev oča!) Zato: škoda, škoda, da sem Kotičkov striček, škoda, škoda, da nisem čarodej Rokuspokus! Mi je pa že tako hudo, da Ti ne moreni popisati ...
Za tisti kozarec medu se Ti pa prav lepo zahvaljujem. Veš, saj bi ga prav rad vzel, a je stvar taka: do tistega dneva, ko bo Tebe slavni višnjegorski polž pripeljal z vlakom v belo Ljubljano, bom jaz stanoval že visoko visoko — v dvanajstem nadstropju nebotičnika, ki ga bodo pravkar začeli tu graditi. Predeli bi Ti pristopicala in prisopihala po tisočerih stopnicah do mene navzgor, bi T' med v kozarcu že ves izhlapel. Praznih kozarcev pa imam sam dovolj, zato, draga moja, tisti med kar lepo sama polizaj — saj Te bom 'ir.el vkljub temu rad!
Te lepo pozdravlja
Kotičkov striček.
64.
Dragi Kotičkov striček 1
Ljubi Kotičkov striček, tudi jaz z veseljem pričakujem nedelje, da prebrskam Tvoj kotiček. Rada bi Te pa vseeno poznala, in večkrat mislim, da Te bom kje videla, ker sva si gotovo prav blizu. Veš, eno napako imam, da ne jem rada. Jaz pravim, da nc morem, mama pa pravi, da nočem. Povej, kaj misliš Ti o tem. Ko me poučiš, Ti bom žo še kaj sporočila.
Na svidenje 1
I v i c a Tomšič, učenka ll.a razr. v Lichtenlhurnovem zavodu..
Odgovor:
Draga Ivica!
Sem kakor Salomon moder in pravičen mož, zato bom slrogo nepristransko sodil v tej zamotani zadevi. Javno in na ves glas pribi-jem, da Te Tvoja mamica po krivem dolži, ko trdi, da nočeš jesti. Tristo pečenih petelinov stavim, primojkokoš, da imam prav edi-nole jaz, Kotičkov striček, ki ugotavljam, da bi Ti prav rada jedla, če bi mogla. Ne moreš pa jesti najbrž zaradi tega, ker Tvoj želodček ni povsem v redu. Svetujem Tvoji mami, naj Te pelje k zdravniku. Zdravnik bo že povedal, kako in kaj in Ti zapisal takšna zdravila, da boš volčji apetit dobila! — Tako mislim jaz o tem. Torej stori tako in prav vesel bom, če se bo izkazalo, da se nisem motil. Dober lek Ti želi že vnaprej
Kotičkov striček.
65.
Dragi striček I
Milijon pozdravČkov Ti pošiljajo vse Tvoje male znanke in prijateljice, ki so danes Iti na Brezjah. Prav lepo je I
Vse učenke I.a in b razreda v Lichtenthurnovem zavodu.
Odgovor:
Drage punčke 1
Za milijon pozdravčkov — presrčna hvala! Vračam vam jih pol milijona, drugo polovico milijona pa si pridržim za spomin.
Zbogom!
Kotičkov striček.
»Hm, hm, čudne stvari se v tem gozdu godijo,« se je Terezinka koj nato spet zresnila in zamišljeno zmajala z glavo. »Če ni ta gozd začaran, pa tudi nič ne vem ... Sam Bog ve, kam se je ptiček z dvema kljunčkoma zatekel? Tukaj si najbrž ni iskal .zavetja. Hopla! po-žurimo se, da pridemo činipreje iz tega strašnega kraja.
Hinderhonder, coprnija, rokuspokus, holadrija — bums! —
Naj bom veverica!«
si je zaželela.
In se je kakor blisk pognala po deblu visoke smreke navzgor, skočila od tam gibko na drugo drevo, nato na tretje, četrto---
54.
'Mirko Kunčič:
Marjanček — medved
Zdaj po štirih, zdaj po dveh kakor kak pijanček hrabro kobaca po tleh naš Marjanček.
Veste kaj je on? Bežimo! — Medved je mogočen. »Bu-bu-burenči in brunda predse krvoločen.
Kaj bo, kaj bo, jojme, jojme! Kdo ga ustrahuje? Grozna zmeda po vsej hiši. Smrt se približuje — —
Pa iz luknje miška smukne — medved ob vso moč je. Hop! kot splašen zajec plane mamici v naročje ...
Milko Kunčič:
Ptiček z draa hljonEhoma
53.
In ni preteklo pol ure, že je Terezinka-veverica priskakljala na kraj gozda. Upehana je sedla v mehkem mahu na zadnji nožici; s prednjima tat ma pa se je jela ljubko gladiti po brkasteni gobčku.
55.
Ko se je za silo odpočila in se baš hotela poslužiti čarodejnih besed, da bi se spet v punčko spremenila, je zaslišala za seboj težke, zamolkle( korake. Preplašena se je vzpela po-koncu in'prihuljeno pokukala izza visoke praproti na bližnjo kolovozno pot.
Drobcen starček je stopical tam in nosil ogromno butaro suhljadi na sključenih ramah. Za njim je urno hlačal živahen pobič s kosmato polhovko na glavi in dolgim petelinjim peresom. Brezskrbno je žvižgal predse in se zanimal za vsako bilko ob poti in stekel za vsakim metuljem, ki mu je prihitel naproti.
56.
Komaj par korakov od mesta, kjer je Te-rezinka-veverica skrita oprezovala, je starček ves zasopljen obstal, vrgel butaro s sebe, si otrl s pisano rutico znoj s čela in dejal:
»Prebito me je zdelalo! Odpočijva se malo, Francek. Še dolgo pot imava pred seboj.«
»Pa se dajva, očka,« je z zvonkim glasom zaklical pobič in se veselo vrgel v travo.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
Marija Hotzl:
Gozdni zdravnik
Oj, kako skrbno ima doktor Prastar urejen svoj sanatorij! Odkar je na svetu — in tega ni malo let — še vedno spopolnuje svoje znanje. Najnovejši pripomočki so mu komaj dobri dovolj. In čakalnica! Bogine, lepše nimajo niti gospodje ljubljanski zdravniki. Stolčki udobni in iz svetlomodrega baržuna; knjig in ilustriranih listov pa kar na kuptf: Na vse bolečine pozabijo bolniki doktorja Prastara, kadar čakajo, da pridejo na vrsto. In koliko je teh malih bolnikov! Enega boli zob, drugega trga po ušesih, oni ima pokvarjen želodček, tega spet zavija po trebuščku.
Zdaj zdaj odpre doktor Prastar vrata in z vljudnim nasmeškom pravi: »Naslednji!« ln bolniki se spogledajo: Kdo pa je zdaj na vrsti? Pozabijo na čas, tako prijetno je pri gozdnem zdravniku.
Kopico bolnikov je onega dne doktor Prastar že odpravil in še jih je bilo polna čakalnica. Tedaj je zabrnel telefonski zvonec. Le nikar se ne smejte! Mislite, da doktor Prastar nima telefona? O, ima ga, ima! Montiral mu ga je Ostrczob Vihra iz rodu Veveričjih. Deluje brezhibno. — Torej pozvonilo je, in kaj menite, kdo je klical zdravnika? Nihče drug kot sam gospod Čuk! Ali ga poznate? Petkrat večji je od doktor Prastara, ampak prijateljčka sta kljub temu velika.
»Žena mi je ušla,« je tožil gospod Čuk, »gotovo si je mlajšega in lepšega poiskala. Pet malčkov imam — kaj naj napravim zdaj ž njimi?«
Razhudil se je doktor Prastar, ozmerjal pošteno Čuka, ker ni bolj pazil na svojo ženo, se pelstotič zaklel, da ostane vse svoje žive dni samec, ampak pravo je pa le pogruntal. Poslal mu je sosedo, mladenko Uharico, ki je pravkar dorasla za peslunjo. Lepa in pridna je bila ta deklica. Čuk je kmalu pozabil na svojo nezvesto ženo.
Na tak način je doktor Prastar celil srčne in telesne rane. Vsi so ga visoko spoštovali in ljubili.
Pa si je nekoč gospod Čuk izmislil nečesa prav brihtnega. Bil je kegljaški večer pri Lisjaku«. Vsi razen doktorja Prastara so bili že zbrani. Peter Bodač je postavljal keglje, gospodje Čuk, Zabar, Ostrozob Vihra, Uhljač, jazbec Dremač in Še mnogi drugi pa so bili slavnostno omizje. Naenkrat vstane gospod Čuk in nagovori navzoče:
Dragi moji! Naše starešine doktorja Prastara še ni med nami. O njem vam hočem spregovoriti nekaj besedic. Star je naš dobrotnik, da nihče ne ve, koliko. Star je žo bil, ko je zdravil naše pradede in prababice in jim nastavljal za vsako bolezen pijavke ali jim puščal kri. Star je bil že, ko še ni poznal vseh teh modernih pripomočkov, katerih sc poslužuje danes, nam in našim zanamcem v korist. In čeprav je že star bogve koliko stoletij, še ni nikdar obhajal kake obletnice. Čas je že, lega in napravimo našemu malo veselja. Kdor je zalo, naj
Tace vseh navzočih so švignile kvišku. Zadovoljno se je namuznil gospod Culi. »A na
VABI DOLENJC!
Lepote novomeške okolice
Noto mesto se jo začelo zadnje čase zelo razvijati jn dobiva vedno lepše lice. Na vse strani se širi, povsod se zida. Tako imamo ob Ločenski cesti na kapiteljskem hribu celo kolonijo hiš in vil, a še vedno se zidajo nove. Če stopimo nn tak« imenovani Klinbergelc« na kapiteljskem hribu, se nam nudi nenavadno krasen in razkošen pogled na mesto in bližnjo okolico. Na levi Ragovo log, kamor se hodijo meščani tako radi sprehajat. Naravnost pred nami stojijo naši v Trdinovih spisih tako lepo opisani Gorjanci. Malo bolj proti desni strani na\pik Meliovski hrib. na katerem je zu turških časov stal trden grad Lenkovičev, ki je bil velik zaščitnik in dobrotnik frančiškanskega samostana v Novem mestu in kjer so Len-koviči tudi pokopani. Njih nagrobni spomenik se vidi \ samostanu na pori i pod stolpom.
Bolj na desno proti zapadni struni vidimo raztrgano pogorje kočevsko, kjer se še nahajajo veliki pragozd i \ Rogu. Pred tem stoji vinorodni hrib Lubenski / ljubko cerkvijo sv. Vida na vrhu. Dalje proti zapadu, nad Stražo, Straški hrib s štirimi ogroglimi vrhovi. Nato preide svet v malo nižje gričevje, ki se vleče proti zapadu. Pod njim so dobro uro od mesta oddaljene razvaline lukenškega gradu tam pri Prečni. Pri Kačjem ridu straži cesto proti Ljubljani Kočevski hrib. še dalje pod Mirno pečjo vidimo hrib sv. Ane. Na drugi sirarni hriba pa se prične Trškogorsko gričevje, na katerem stoji kot stražnik grad Hmeljnik. Od Hmelj -nika na desno je Trška gora / lepo božjepotno cerkvijo, kamor meščani tako radi zahajajo lin od koder je krasen razgled na vse strani in ki je znana po svojem trškogorcu«. — še naprej se vlečejo Grčevskc gorice, kjer stoji na trdni skali Stari grad. last grofice Margneri. Takoj naprej zapre dolino Vinji vrh in njegova gričevja se polagoma zgube proti Gorjancem pod sv. Miklavžem. V tej od hribov obkroženi dolini stoji nekako v sredini Novo mesto, ki jc postalo zadnje čase središče avtomobilskega prometa, a radi svoje lepe lege .in krasne okolice tudi izletniško tnesio. V zadnjih letih je bilo opaziti tu več tujcev kot prej.
Saj pa imamo na razpolago res več lepih izletniških in zanimivih točk, kamor greš lahko peš ali pa se pelješ / avtom, saj imamo vedno 7—8 avtotaksijev na razpolago, poleg tega poštni avto in Tapred in dve avtopodjetji: Kokulj in Kos s 4 avtobusi. Če hočemo na krajši sprehod, gremo v Luknjo, tu se nahajajo razvaline imenovanega gradu. Od tam pa lahko gremo še naprej po markaciji, ki jo jc napravila podružnica SPI) in sicer na dva kraja. Od gradu gre ena pot k izviru Temenice in druga k sv. Ani nad Mirno pečjo. Od starega marofa pri gradu Luknja gre pot mimo logarske koče na Brezovo reber. Piano, Ajdovec in po drugi strani nazaj v mesto. Potem imamo Trško goro. kamor pridemo v dobri poldrugi uri. Čeravno moraš iti od »kuharice« precej po strmini med vinogradi, vendar se li tu trud bogato poplača, ko prideš na vrh. odkoder greš lahko po grebenu na Hmeljnik.
Kako lepa tura jc tudi ako greš na Me-ftovo. ki je komaj dve uri oddaljen od mesta. SPD je tudi tja napravilo markacije. Po prvi greš do Zajca po državni cesti, od tam pa se obrneš na Podgrad in Meltovo. Po drugi pa gre preko Grma na Regerčo vas, Sv.. Rok, Rakovnik. I urno vas. Koroško vas, Mehovo. Kakor že omenjeno, se nahajajo tu še razvaline mehovskega gradu, ki je v razvalinah že nad "^00 let. — Lep izlet jc v šmarješke toplice in šmarjeto. kamor greš lahko peš preko Bajnofa in Starega gradu skozi gozdove ali pa sc pelješ z avtobusom g. Kosa do Kronovega in od tam stopiš peš do Toplic.
Na drugi strani imaš Dolenjske Toplice, kamor se pelješ lahko z vlakom do Straže, naprej pa greš lahko peš ali pa se pelješ iz Novega mesta z avtobusom podjetja Škedclj-Ku-lovec-Kokalj in si v tričetrt ure tam. — Kako lepa pa je bližnja okolica mesta, ve vsak. — Zlasti romantična je okolica Sv. Ane s starini Gradom in s cerkvico sv. Ane, s tako zvanim potokom »Šajsarjem« in studencem »Tršča-Kom«. — Najboljša daljša tura pa je, če gremo na Gorjance. Res nekaj divaiega je ta izlet, če greš gori okrog polnoči in prideš na vrli ob solnčnem vzhodu. Ako je lepo vreme, naravnost uživaš in strmiš v lepoto narave. Od studenca »Gospodična« imenovanega, z mrzlo čisto vodo pod vrhom Sv. Miklavža, vidiš zelo lepo • na Novo mesto. A z najvišjega vrha, to je Trdinovega vrha, prej Sv. Jcra. vidiš na hrvaško stran in če je vreme jasno, opaziš stolpe Zagreba. Tudi tu so napravljene markacije: omenjam pa le tri glavne. Prva pelje iz Novega mesta, Žabje vasi, Trate, Jamše, kjer prideš na okrajno cesto Hrtišico-Gaberje. Tu se pa ena pot odcepi skozi Jugorje po košenicah do tovarniške poti, kjer se združita obe poti, druga pa gre na desno iz Gaberja do »Gospodične« in dalje do Krvavega kamna. Tu se zopet odcepi ena pot proti Trdinovemu vrhu a druga gre naravnost k Sv. Miklavžu in od tod do hrvaške meje po košenicah po gori na Trdinov vrli. Za Miklavžem sc odcepi zopet druga pot v dolino \ tako zvano - Pendurjevko« mimo petin imenovanih »Hudapeč«. kjer raste rodo-
dendron. tisa in božje drevce pa tudi medved se včasih priklati tja.
Druga pot je sledeča: Novo mesto, Črnioš-njice, Stopiče, Dolž, preko vodice Zmrzlavke mimo Stare Glažute po jarku k tovarni. Pri tovarni se poti zopet razdelita in gre ena naravnost na Trdinov vrli, druga pu do Gospodične.
Tretja pa pelje iz Novega mesta na Ilruši-co, potem |h> dolini na Pagrčgrm, čez Gabersko goro tlo Gospodične. — Ako pu hočemo iti v drugi kot na lepo razgledno točko, iz katere se vidi na Belokranjsko stran, gremo pu lahko po
državni cesti do Zajca in do Vahtc na Lipovec. Od Zajcu se tudi odcepi bližnjica na tovarniško pot. Tu je omenjati le nekaj izletniških in razglednih točk. — Koliko je pa drugih daljših in krajših izpreliodov. Vzemimo samo Pleterje, Novi Lurd, Otočec. Hinelnik i. dr. — Komur pa se ne ljubi delati daljše poti, stopi lahko v čoln ter se vozi po Krki in opazuje vrvenje na vodi.
Po pravici lahko rečemo, da ima Novo mesto ros lepo lego dn krasno okolico, ki je vredna, da si jo ogleda vsak tujec.
Naša Bela Krajina - lepa si!
Od Semiču pa do Bubnjarcev je široka, od Drašič pa do Starega trga jc dolga. Kakor nebogljeno dete se je skrilu za Kolpo in sc pravilu nu Gorjance in Kočevske griče.
Kakor knjiga jc, polna lepili povesti in pisanih slik, toda: kakor tista knjiga, ki leži zaprašena in zapredena v prav temnem kotu knjižnice, ki jo glodajo miši in razjeda vlaga.
Pa setn-slučajno stopil tja v tisti kot in prislonil sem lestvo in stopil sem do njenega predala in /e sem iz pa j cevi nc izmotal pozabljeno Belo Krajino.
Med Semičem in Črnomljem je tisti kot, in prav gori na Kočevskem je njegov zadnji predal: pri Sv. Frančišku so rekli nekoč, in tako vele njegovi znanci še danes; novi ljudje pa so si izposodili kočevsko ime in pravijo Mirna gora. —
Tja gori sem stopil, in sama se je odprla pred menoj Bela Krajina. Stran se je odpirala /a stranjo, slika za sliko je bežala. Njena mesta. vasi in sela, grički in dolinice, cerkvice nad ložami in po višavah.
Čez Rodne, Stražni vrh, uud Maverlem pa do Dragatuša in tlo Matere Božje na žežlju in čez Črnomelj do Adlešičev, ki boječe kukajo izza Plešivicc. tja ti plava pogled in še čez preko hrvatskih brd in čez Karlovec doli \ neznano daljavo, lam pod Kučer se je prislonil Podzemelj, da bi ga oko ne moglo zgrešiti.
Semič pa sc jc povzpel ob Smuku in sc ogleduje tja če/. Krivoški vrh in Lokvieo proti Metliki, oko pa plava še vse dalje tja po hrvatskih planjavah. Suhor in Radovica pa stojita kakor dva obmejna stražarja tam ob boku Gorjancev.
Le malo je belokranjskih vasi, ki se pogledu iz Mirne gore odmaknejo in če o 11 katere ni videti drugega, sc je pa zvonik povzpel d a prste in pogleduje gori na kočevsko stran.
Tam izpod Ncrajca sc pa vije med lozamii in vzpetinami skozi Črnomelj in Gradae belokranjska Lahilla, zelena od nevolje, da uosi to
Novice iz Šmarjele
Šmarjeta, 3. julija.
Radi obilnega tležja. ki smo ga imeli zadnje dni, jc dobilo rastlinstvo sveže lice in se nam obeta malo boljše na polju, kakor bi sicer biki. Poseb io krompirju bo zelo koristil ta
Letošnji vinski pridelek tudi lepo obttlu, ti ko nas ne doleti kaka elementarna nezgoda.
Sadju Iki malo, ker je toča spomladi znatni.- škodovala.
Žito izkazuje mulo boljše, vendar bo zrnje radi dolgo trajajoče suše bolj drobno. Tudi fižol je radi suše \ razvoju zaostal, po tem dežju sc bo tudi popravil.
Toplice so polne tu- in inozemskih gostov. ! Med njimi gostuje bivši minister g. Kristan ! s svojo soprogo in gospa Maša Gromov a, ! odlikovana nurodna delavka iz Ljubljane. Ako-I ravno je na oddihu, je požrtvovalna in podpira reveže. Za tukajšnji dve ubogi starki je nabrala gospa Maša Gromov a Din JOO med topli-škimi gosti, za kar ji Bog stotero povrni!
Cvetice na okna in balkone
Mnogobrojne so cvetice, naše prjiateljice, vse so nam drage in ljube, pa zaenkrat ne mo-| remo vseh sprejeti v stanovanje, ker jih je | vendar preveč. Kajpak, vse bi rade raz vidnih ; mest, z balkonov in oken, tekmovale v ognjeni j mladostni lepoti s čudovitimi leki, ki tako blagodejno učinkujejo na naša čuvstvu. Seveda v ! slogi je moč, zato tudi v našem slučuju čim j več cvetic — in na pravem mestu, toliko več 1 lekov. Napolnite /. njimi okna in balkone, pa se boste prepričali, da kar je res. je res.
Nate nekaj vzorcev za okenske cvetice. Pri vsakem tekočem številu je navedena ena čili več vrst cvetic, ki se prilegajo kot skupina nu okno ali balkon. Pokončne sudi zadaj, viseče spredaj.
I. Silene; 2. silene + mačehe; 3. viseče zvončnice (Campunula isophyllu); 4. kvišku rastoče firksi je + navzdol rastoče fuksijc; 5. mar-garite + fuksijc + pokončne pelargonije + viseče pelargonije; 6. fuksijc + tradcskuncijc; I. v sredi viseči nageljni, ob straneh helijotrop ali pokončne pelargonije, zadaj pa urulijc; 8. heliotrop + goinoljuste begonijc; 9. heliotrop + kapucinčki; K), pokončne pelargonije + kn-pucinčki: II pokončne pelargonije -h viseče
zoprno ime. Kolpa |>u obroblja to skromno, pa tako lepo deželico, in moreš zasledovati njen te,k od Božakovega, ob Metliki, mimo Otok a, Gribelj in do Adlešičev, kjer zbeži struga v zavetje belokranjskega Kurna v Velikem Bukovju. da obkroži Bojanoo in hiti proti Vinici in j>o globoki strugi do Starega trgu in dalje.
Samo nekaj je Bela Krajina skrila pogledu i/. Mirne gore. Kakor da bi sc bala očitka, da jc dežela pijancev, je vse bližnje vinograde primaknila na skrita pobočja, oddaljenih |ki oko sanic itak ne more več razločiti od njiv in košcnic. Le svetle zidanice pričujo bistremu očesu, da bo tam okrog v kratkem trta zorela.
Prav zares je ne more prav poznati Bele Krajine, kdor je ni gledal iz Mirne gore, od Sv. Frančiška. Od tam se boei pred teboj kakor odprta dlan in v pur urah z očmi prehodiš vsa njena potu, prebrodiš njene vode in obiščeš njene vasi. Niti Belokrun.jec je ne pozna svoje domovine, če je ni gledal iz te višave.
Nedosegljiv je pogled, ki gn najdeš tu gori, posebnost pa je tudi pot. Pes bo iz Črnomlja kar 3 ure, i/ Setniča 2 in pol.
Če se ti poljubi, pa lahko stopiš v pisarno družbe Jugoles« v Črnomlju iu ti bodo radi dovolili, da se popelješ <jve tretjini pota z gozdno železnico, ki nu 20 km dolgi progi vozi poldrugo uro gori na vznožje Mirne gore, do Malih Toplic, od koder jc skozi Planino še eno uro hoje do Sv. Frančiška.
Tam boš doživel »Semering« v malem. Zares v malem, loila vsekako nad vse živahne vožnje, ko beži vlak kot mala otroška igrača po neštetih serpentinah od Talčega vrha nad Rodne in potem sko/.i kostanjeve in bukove gozdove po prijetnem hladu.
Lepa je Bela Krajina, zares lepa, toda kakor zaprta, zaprašena, v pajčevino zapredena knjiga vam je. Nikar ne puščajte, da bi bila njena lepota v hrano vlagi in tnišem! — Či-tajte jo!
Pri vseh želodčnih boleznih
kot kataru želodca in črev, turih v želodcu, težki prebavi, trdi stolici, bljuvanju, gorečici, so potrebna odvajalna sredstva, ki delujejo naglo, zanesljivo in brez bolečin. Tako sredstvo je prašek »Magna.« Ob navedenih pojavih se priporoča po jedi prašek »Magna« na noževi špici v malo vode.
PraSeh „nagna" s t: dobiva v leharnan
Kako drugod skrbe za tujski promet.
8. julija bodo otvorili novo električno železnico (vzpenjačo) na Zugspitze. Železnica prevozi v 111 minutah od višine 700 m na višino 2000 m
pelargonije (bršljunke); 12. pokončne pelargonije + viseča lobelija; 13. pelargoniju ineteor-ku -h modra petunija; 14. tagetes + vrbena; 15. tagetes + petunija'; 16. polnocvetne petu-nije + asparagus; 17. agerutum + begonija semperflorens.
Nu prostorne balkone v ozadje spadajo ovijalke, kakor divja trta, s robot (clematis), polygonum Buldschuanicum. bršljan, cobca, vrtni slak i. dr. Ob straneh lavor, oleander, jttka, drueenu ulj palma.
Trgovski vrtnarji v Ljubljani imajo vse te in še druge cvetice v veliki izberi. Lahko vami sestavijo še druge skupine, o čemer so od odboru za olepšavo oken in balkonov obveščeni.
Bled v juniju
Bled, 4. julija.
Po uradni statistiki Zdraviliške komisije na Bledu je v preteklem mesecu posetilo Bled celokupno 4283 gostov, po narodnostih približno v istem razmerju zastopanih, kot opažamo vsa zadnja leta. Na prvem mestu stoje seveda Jugoslovani, zastopani s 1520 osebami. To jc silno visoka številka za predsezijski mesec, zato jo moramo premotriti nekoliko kritično, namreč v tem smislu, da so tu všteti vsi oni, ki koncem tedna pridejo na Bled, da se v mon-denskih lokalih pozabavajo in v prijetni vodi jezera okopljejo od tedenskega dela utrujeno telo. To vse seveda ne velja za Nemce, kateri letos ponovno trumoma prihajajo na Bled: v juniju jih je bilo It98. Ta številka že kaže približno stanje, ker so Nemci (iz ltajha) že vsi stalni gostje, ki se zadrže dlje časa. Isto bi veljalo glede Čehoslovnkov (638), Avstrijcev (588) in Madjurov (105), dočim so vsi drugi narodi zastopani s tako neznatnimi številkami, da ni mogoče delati resnejših zaključkov.
Bled postaja vedno bolj mondeusko letovišče. Letos se jc v tem pogledu spet ponovno krepko stopilo najprej. Domači hotelirji se niso ustrašili rizika in preko zime pridno gradili, da IhkIo mogli tujci biti vsestransko zadovoljni. Zelo reprezentativna jc nova stavba Park-ho-tela, le škoda, da na račun skladnosti, ker v i bližini starega hotela s svojim popolnoma no-i vini stilom vpliva disharmonično na oiko. Cesta j jc končno tudi v takem stanju, kakor si je I vsak že dolgo želel. Tukajšnje avtobusne druž-i be so število svojih voz pomnožile z novimi udobnimi avtobusi in elegantnimi osebnimi avtomobili, tako da tujci lahko delajo izlete na vse strani in pri tem spoznavajo Slovenijo i in ne le slovenskega Bleda.
Sezona še ni popolnoma nu višku, čemur je morda malo težko najti vzrok. Vendar pa bodo mednarodne prireditve, t. j. mednarodna regata in mednarodni tenis-turnir gotovo pritegnili tujce, tako da bo Bled v 14 dneh popolnoma poln.
I
Zanimanje za Bled v inozemstvu le vedno i napreduje. Poljski »Rustrowany Tygodnik«, ki je podoben našemu »Ilustriranemu Slovencu« in je tudi priložen nedeljski številki »Ilustr. Kuryera eodzienimy< (izhaja v Krakovu), je prinesel v eni ! izmed zadnjih številk simpatično pisan članek o Bledu in Sloveniji poleg posrečenih slik. Tako nam I tujci sami delajo propagando, na katero publika tudi reagira, ker Poljakov-gostov imamo na Bledu ' vsako leto več. Obeta se tudi propaganda v lvovskih . časopisih, da bi nas lako tudi Vzhodna Poljska spo-' znala.
Iz Gorij nam poročajo, da je nova pot, ki vodi skozi zanimive pokluške tesni, gotova. Kor je dohod z Bleda po vozni poti skozi Gorje in Krnico i jako lahek, je pričakovali, da bodo tujci radi po-j sečali dostopno sotesko in znano Pokluško luknjo.
Blejska labuda sta že pred tedni dobila na-. rašča, in sicer kar pet mladih labudkov. Veselje je gledati ljube živali, ki tako zelo oživljajo jezersko gladino, vesel jih je pa tudi lastnik, naš inali i prestolonaslednik Peter.
Novosti na športnem stadionu. Postavljeno je novo pristanišče, da bodo mogli čolni pristajati tik vhoda na štadion. Da se je pa s postavitvijo pristanišča tako mudilo, bo pa najbrže vzrok la, da se dan veslaških tekem 1., 19. in 20. julija vedno bolj in bolj bliža. Ker je prireditev mednarodna, je za tiste dni pričakovati velik naval športnikov iz domačih kakor tudi inozemskih krajev. Z novim pristaniščem je združen tudi nov hangar za spravljanje čolnov.
Nj. Vel. kraljica Marija se je v sredo vrnila iz Belgrada.
Med novodošlimi qosli je treba omeniti g. angleškega poslanika, ki se pridno udejstvuje v ribolovskem športu, in soprogo italijanskega poslanika Mdm. Galli. Oba ložirata v hotelu »Toplice«.
Zdraviliška godba je začela s svojimi vsakodnevnimi koncerti v Zdraviliškem parku, popoldne in zvečer. Godba je mornariška, ista kot lani, pod spretnim vodstvom višjega kapelnika g. M. Unger-ja, s katerim je bila lanska publika jako zadovoljna.
Vreme imamo idealno, jezerska voda ni no premlačna in ne mrzla.
Opozorilo
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 31. marca 1930, št. VIII. No 1591/1 strogo razglaša, da trgovci s čevlji na podlagi § 38., odstav. 4 obrtnega reda, ne smejo sprejemati popravil, spadajočih v čevljarsko stroko.
Vsled tega opozarja podpisana zadruga prizadete, da se drže gornje odrc3be ter ne sprejemajo popravil, čeravno imajo svojega mojstra, kateremu dajejo delo.
To naj bo v opozorilo vsem trgovcem s čevlji, da se izognejo eventualnim neprilikam v slučaju kršitve tega odloka.
Ljubljana, dne 5. julija 1930.
Zadruga čevljarjev v Ljubljani.
Turjaški grad
Kamniška Bistrica
Kadtocnmnacljslfo termalno kopališče
DOLENJK« TOPLICE
(Toplice pri Novem mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheiimatizmu, uciiralKijah, ženskih boleznih itd.
—	Kopališčne naprave .so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1, maja do .10. septembra.
—	ZnlezniSka postaja Slrnin-Topliee, dolenjska Železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cene znižane, posebno v pred- in po gezoni.
Misijonski ahad. tečaj v Krapini
od 29. junija do 2. julija
Misijonski poklic katoličanov se je pri nas vse do zadnjega časa če no napačno, pa vsaj površno pojmoval, in sicer, kot da bi bilo misijonstvo v vsem svojem obsežju besede dolžnost in poklic zgolj misijonarjev. Katoliški laiki so prezrli in preslišali klic Gospodov, ki velja za vse narode, za vse stanove in poedince velike družine v katoliški Cerkvi. Pojdite in učite vse...
Pomagati, da se širi vera, je torej dolžnost vsakega kristjana, ki hoče biti v izpolnjevanju krščanskih dolžnosti dosleden. Da pa je naobražen-stvo še prav posebno dolžno, pa ni dvoma.
Iz zavesti te dolžnosti in v misli na prerojenje duš naroda in sveta v današnji dobi se je začelo med akademiki in med inteligenco odražati duhovno prežeto misijonstvo, n. pr. v Louvainu v Belgiji, v Nemčiji in Nemški Avstriji etc., v zadnjih letih pa tudi med akademiki v Ljubljani. Akademiki in ostala inteligenca, ki se ije pridružila temu gibanju, se zavedajo težkih in odgovornih nalog. Ne gre pa zato, da bi iz akademskih vrst vzniknili resnični v ožjem pomenu besede mišljeni misijonarji, gre »to, da se inteligenra razgleda po domovini, namenu in pomenu misijonstva, da pronikne v bogato miselnost misijonske literature, da s svojimi razumskimi silami prikliče v narodu Tersko zavest in x versko zavestjo tudi misijonsko dolžnost in (la v razrram, nacionalistično prenapeti dobi prikaže naroda trajno vrednoto vesoljno Cerkve in le v krščanskem duhu mogočo, pa doslej napačno poj-movano internacijonalnost. Ljubezen do teh velikih nalog se je nedavno porodila, razvnela pa nekaj mladih intelektualcev. Pokristjaniti sebe, pokristja-niti narod in človeštvo v veliko Kristusovo družino, je parola vse te mladine in je tudi purola vseh dosedanjih akademskih tečajev.
Letošnji se je vršil v Krapini, kjer je znamenita hrvatska božja pot Matere Božje. Na Trškem hribu se je zbralo čez 50 slovenskih in hrvatskih akademikov, nekaj profesorjev, zborovanje sta pa počastila s svojo navzočnostjo tudi dva škofa in sicer iz Zagreba škof Salis-Seevvis in iz Maribora škof Tomažič. Otvoritev se je vršila v romarski cerkvi pod okriljem Matere Božje,. Reginae missio-num. Dne 30. junija takoj po sv. maši so se pa pričela predavanja in sicer pod milim nebom. Iz posameznih predavanj naj navedem samo nekaj bistvenih misli.
V predavanju: Misijonstvo in tisk je proS. Gr-gec v zgodovinsko razvojnem načinu dokazal, da so hiti misiionarii v vseh časih iminomembneiši fldas-
n"" ■ "T-,------ —- — - — ■ j —----—— —-------- — —
bili misijonarji v vseh časih najpomembnejši glasniki ne samo vere v Kristusa, temveč tudi sejavci kulture in civilizacije, in sicer s to razliko, da je grška in rimska kultura narode zasužnjila, krščanska jih je pa odrešila in jim vedno priznavala pravico do avtonomnega narodnostnega in kulturnega sožitja. Kamor je doseglo krščanstvo, povsod je širilo pismenost, knjigo in sicer v jeziku, ki ga je govoril in negoval narod. Tiskarsko umetnost je krščanstvo s pridom izkoristilo in od prvih početkov tiskarstva do danes ustanavljajo svoje tiskarne v V6eh mogočih jezikih. V Aziji imamo danes 67 tiskarn, v Afriki 38, v Sev. in Juž. Ameriki 10, v Oceaniji 14 itd., ki jih vzdržujejo in vodijo misijonarji. Tiskajo se časopisi, knjige, brošure itd. Poleg tiska, s katerim je mogoče za civilizacijo in kulturo vzgajati širše plasti narodov, je pa misijonarjem posebno na tem, da ustvarijo med divjimi narodi katoliško šolstvo.
V predavanju: »Šolstvo na Kitajskem« je slovenski jurist K o v a č i č prikazal težnje moderne dobe na Daljnem Vzhodu, kjer bi oblasti rade po-državile vse šolstvo in ga speljale v kalne vode in-diferentizma, brezvere, ali pa naziranja verska in politična zamejila v državno monopolsko, vsakemu verskemu čuvstvu nasprotujočo miselnost. Sistem državnih šol ne pozna nauka o Bogu niti ne Boga samega. Kristus jim je samo organizator v vrsti organizatorjev Lutra, Konfucija, Mohameda itd. Tudi te in lake ideje je zajel Vzhod v Evropi. Zato je v današnjem času borba za katoliško šolstvo v Evropi in v svetu več kot potrebna, če nočemo, da se vse človeštvo ne pogrezne v moderno poganstvo.
Za današnji čas, ko malikujemo znauost in hočemo v imenu znanosti božje sodelovanje in ustvarjanje v svetu in v nas samih zatajiti in se hoče vse dogajanje zvariti v pojem razvoja in fizične vzročnosti in je-bila tudi etnologija kot pastorka zgolj geografije in antropologije le nebogljena fizična znanost, je bilo predavanje zagrebškega univ. prof. dr. Gahsa več kot poučno. Po naslovom: Zasluge misijonarjev za etnologijo je prikazal delo misijonarjev, ki je za ves svet in za vse čase neprecenljive vrednosti. Vse ogromno gradivo, ki ga ima znanost v današnjem času o narodih Azije, Afrike, Amerike pred seboj, vse to so ustvarili misijonarji. Misijonarji so šli med narode, iskali ljudi, iskali so duš, dočim so trgovci, pustolovci, državne eks-pedicije iskali bogastva in zemlje v daljnih svetovih. Misijonarji so proučavali šege in navade narodov, se učili njili jezika, napisali slovnice, besednjake, opisali svojstvenosti najbolj neznanih narodov in sicer ne površno, kot zmorejo nekatere eks-pedicije, temveč šele po temeljitem poznanju pokrajin in ljudi, v katerih so živeli leta in leta. Misijonarji so seznanili Evropo s kitajskimi klasiki, z literaturo, verstvom in kulturo že izumrlih narodov in po sto in stoletnem boju privedli pastorko etnologijo do priznanja avtonomne znanosti, ki raziskava v splošnem narode sveta in njih kulturo. Kultura pa ni nič drugega nego rezultat udejstvo-vanja ljudske duše in njenega vpliva na okolico.
Odvetniška pisarna
dr. Sedela Josipa
nahaja se sedaj
¥ Zagrebu
Palmotičeva ulica 34/11.
Oče moderne etnološke znanosti se sme imenovati pater Schmidt, ki je z revijo Anthropos zbral vse najpomembnejše znanstvenike misijonarje iu laike erznj.m. ustvaril dela neprecenljive etimološko filološke m narodno psihološke vrednosti. Ves ta Stadij se je nakopičil pri razširjanju Kristusovega nauka ki edini more človeštvo resnično odrešiti. Nepristranski znanstveni svet zato misijonarjem ne odreka zaslug, ki so si jih v stoletjih priborili tudi za znanost.
O upravičenosti misijonskega poslanstva katoliške Cerkve so nasprotniki pod pretvezo svobode iznesli vsakojako ugovore, z namenom, da bi omajali moč Cerkve in kulturno udejstvovanje misijonarjev. G. Wolf je v predavanju: Vte.nelje-vanje misijonskega dela v dogmatiki in v sv. pismu nazorno dokazal, da je misijonstvo volja božja, ki ve/6 1Ul;ib0lj'e razu,neI apostol misijonarjev sv. Pa-
Misijotiarje so si za svojo nalogo vzela .tudi druga verstva. Prav posebno živahno delujejo protestantski misijonarji. Ljubljanski bogoslovec Duhovnik je v svojem predavanju: Misijonsko delo protestantov izčrpno prikazal. Protestantske organizacije razpolagajo z ogromnim denarjem, med narodom je misijonska zavest bolj pronikla, kar dokazujejo za nas številčno nepojmljiva (n. pr. volilo ameriškega milijonarja v znesku 16 milijonov dolarjev, ker mu je ozdravel sin!) volila in zbirke. Sporno je, če pri protestantskem misi.jonstvu dostikrat ne odločujejo tudi imperialistično politični motivi, ko vemo, da se protestantizem smatra za narodno Cerkev. Sicer pa, če pregledujemo protestantsko misijonstvo, opažamo mnogo napak pri metodah in preveliko aklimacijo j>ri nauku Kam to vodi, nam kaže Kitajska. Moramo se pa nanje ozirati že zato, ker utegnejo biti glavna ovira poleg boljševizma pri širjenju katoliške vere in zato pozi,jivo opazovati njih delo. Kot za način, kako bi se v današnji dobi moglo najlaže izpopolniti katoliško misijonstvo, je predavatelj slov. jurist gosp. Ton ki i v temi: Važnost katoliških univerz v misijonskih deželah uaglašal potrebo katoliških univerz, ki naj bi zajezile val modernega poganizma.
Zvečer je bila pred litanijami hrvaška misijonska pridiga. Navzoča je bila tudi javucst. Klic, naj bomo misijonarji evangelija povsod in vselej, da pa zgrudimo kraljestvo božje najprej v nas samih, je prevzel zborovalce in je prevzel pobožni narod hrvatski.
Drugi dau je bil skoro ves posvečen problemom Azije. Dr. C e p u 1 i č je načel zavozljani problem Indije in v predavanju: Indijski nacijonalni pokret (Gandhi) i misijski rad obsežno obrazložil politične razmere v Indiji, kastovstvo, čuvstvenost, pa miselno nezgrajenost budizma, ki prehaja v in-diferenlizem in brezverje in se končno pridruži! bojazni resnih motrilcev indskega problema, ki jim je indsko nacijonalno gibanje če ne plod, pa vsaj želja in navdahnenje boljševizma, dočim jo dr. V i 1-ko_ Fa jd i g ji globoko zajel problem krščanstva ftfct budljtnia. Narodno prebujenje narodov v Aziji Alisljonstvu silno škodi, ne zato, kot da bi katolicizem narodnostni osamosvojitvi nasprotoval, temveč zato, ker znajo voditelji narodov, prepojeni z evroi>-skim svobodoniiselstvoni nagibati mase, nagnjene k verskemu irtdiferenfizmu in jim vcepljati sovraštvo do Evrope in evropskega, imperija, iti ga pod-tikavajo tudi univerzalnosti katoliške Cerkve. Katolicizma se opri jemljejo zlasti nižje kaste, slično kot v prvi dobi krščanstva. Treba pa bo šol, delavcev, da bo mogoče med budisti zajeti na milijone duš, ki jih hoče osvojiti moderni materijali-zem z vsemi svojimi zli.
Islam in misijonstvo je obdelal Ivo Perji u h. V razvoju islama je prikazal razliko med islamskim širjenjem korana (z ognjem in mečem!) in krščanskim evangelijem (mir in sprava) ter današnje ležkoče pri misijonarjenju med islamci. Med težkočanii so: politične razmere, negacija svoje lastne tradicije in prisvajanje že evropsko izbru-šenih, pa svobodomiselno navdahnjenih metod, verski fanalisiem in duhovna okorelost islama,
O islamu v naši domovini je j>a govoril P. F i-1 i p o v i č iz islamskega središča in seznanil zborovalce z važnimi dejstvi, ki so mogli izdatno osvet-liti položaj te številne verske ločine.
Krapinski tečaj je vsekakor v mnogočem koristil akademikom in če drugega ne, jim je vdahnil v duše znova vero v caritas vesoljne Cerkve .
V službi človeštva
dela armada znanstvenikov in tehnikov S31110 na nalogi, s pobijanjem bolezenskih klic olajšati trpljenje £™£?.-J,a,v,soki cil) se )c Prcd vsem postavila 1. G. FflRBENINDUSTRIE /IKTIENGESELLSCHAFr (tu sem spada tudi tovarna "vorm. Fricdr. Bayer &. Co.")že od svojega obstanka. Eden glavili uspehov,
ucmf^i >c lzP°lnila t0 nalogo, jc iznajdba AsrlKINn.
Pred 30 leti vpeljan v niedi-/ cino, uživa danas svetovni glas kot suvereno sredstvo pri vseh prehladih in revmatičnih bolečina.
Ing. Ivan Klemcučič:
Med volkovi
Cerkev in cerkveno petje
Duhoviti monakovski kard. dr. Faulha-ber je imel nedavno govor: Cerkev in cerkvena umetnost, kjer pravi med drugim:
>... Zlasti mora biti služba božja cerkveuo petje. Kjer je cerkveno petje molitev in služba božja, tain se duše dvigajo k Bogu in se poživljajo. Na novo okušamo besede psalma: iKako ljuba so tvoja bivališča, o Gospod vojnih trum« (Ps. 83, 2).
In vendar moram opozoriti cerkveno pevsko umetnost zlasti na to, da v cerkvenem j>etju ne bo preveč dobrega.
Cerkev ne sme biti koncertna dvorana. Kjer se Amen v gloriji kar noče nehati kakor pri neki Beethovnovi maši, kjer mora mašnik pri oltarju čakati s povzdigovanjem do konca Sanktusa, kar je več kot. pri eni Brucknerjevi maši, kjer Agnus Dei kar nima konca, tam umetnost ni več v službi liturgfje, tam je liturgija v službi umetnosti. 00. decembra 1928 jc papei Pij XI. v posebni kon-stifuciji o gojitvi cerkvene glasbene umetnosti pozval k priprostosti gregorijanskegn korala in dovoljuje glasbene instrumente le ca spremljevanje človeškega glasu, no pa, da bi 11 prevladovali. To papeško koastiturljo moramo dejati na notni pult.<
Dddajmo še, da sv. Oče želi, da zavlada koralno petje zopet še zlasti v samostanskih cerkvah in takih se tudi v Sloveniji (škofja Loka, Krško, Celje, Ptuj, Ljubljana...) ue manjkal Dodajmo tudi, da sodobna francoska in belgijska inteligenca ta-hteva sv. mašo s pridigo. Ljuba so ji verska čustva; poznati pa hoče tudi dogmo in zlasti duhu cerkvene liturgije.
Z logarjem dn z mladim bosanskim misu-čem krenemo še pred solncein v gore. To, kar pri nas ne bi smatrali niti za stezo, imenujejo oni pot. Novinec mora napenjati oči, da je ne izgubi med listjem. Pred nami leže veliki in stari gozdovi v višinah od tisoč do dva tisoč metrov. Ugotoviti moramo glavne izvozne žile, po katerih bi tekle te ogromne lesne mase k žagam, med svet.
Popnemo sc na vrli, pregledamo okolico in zopet se spuščamo v dolino, iz katere lezemo na drugi vrli, da vidimo z druge strani iste predele. Cel dan ponavljamo to zabavo. Ko gremo navzgor, so smejeino kot cigan, veseleč se, da nas čaka uu drugi struni dolina. Ko se spuščamo, smo resni, ker vemo, da jc pred nami nova gora. ,
Več ur že lezemo navzgor. Soparno je. No-suč Drago liotli v opanknh kot zajec. Počasi mu slediva. Cilj je že pral nami. Na žalost ugotovimo, «]d smo se trudili zaman. Vrh je tako obraščen, da ni nobenega razgleda. »Naprej, bo pa -z druge gore!«
Srečamo lnhkonogo srno. Nn več mestih sveže ruzkopana zemlja nam priča, dn je danes tod iskal sladkih koreninic medved. Pod skalo se davi kača z žabo. V bližini malega studenca, ki se čez par korakov izgublja v zemljo, najdemo sled volka.
Triind vujsetletni Drago nosi za dva in hodi za dva. Pripoveduje o dogodkih pri vojakih. O svoji materi, ki je rodila, ena in dvajset otrok. Le pet sinov še živi. Vsi so oženjeni in imajo deco. In vsi žive pri očetu pod eno streho kot i 011 ter pasejo črede in obdelujejo kameni te njive. Materi sedaj 111 treba več toliko delati in očetu tudi ne. Drago se je zaročil s trinajstim letom in oženil s sedemnajstim. Dve ženi sta 11111 že umrli. Poročil se je tretjič. Vzel si je zu ženo pastarico, s katero je pusel očetove črede. Rad jo ima. Saj jo je imel rad že kot mlad pastir. Ko se vrnemo mimo očeto-vegu doma, nam bo postregel z mlekom in zaklal bo najlepšo ovco. Oče ga ima nujrajši in mu ničcjsur ne odreče. Drago pozna vse te steze. Tu je pnscl. Čez te gozdove je med vojno gonil živino v Liko, kjer je drago prodajal. Na tej poti ga niso izsledili krožniki. Tiiko naju zabava naš Drago. Pripoveduje kot du jc vse samo ob sebi razumljivo.
Solnce je že nizko. Kje borno prenočili? Do najbližje bajte je pet ur hoda. To jc predaleč. Zakurili bomo in prenočili n;i prostem.
Zaslišimo kravje zvonce. Trije pastirji pasejo goveje črede. Par ur od tu, sredi gozdov, pod Črnim vrhom, imajo svojo kolibo. Kakšna sreča! Brez obotavljanju nam ponudijo svojo streho.
V mraku smo pred »Irišo«, jjar metrov dolgo in široko, zloženo iz neobtesanih, napol strohnelih debel. Okoli kolibe je ograja, v katero zaženejo živino. Za streho ima krone mogočnih smrek. Nedaleč je studenček. Od vseh strani gore. Ko odstranimo zapreke pri vhodu kolibe, nas i z nje jjozdTavi 7. mukanjem tele. že smo se odločili, da sc zahvalimo za gostoljubno streho. 'Joda spretni Drugo zučne čistiti. Naseka svežih jelkovih vej, nastelje nam ležišča in v sredini zakuri ogenj. Sedaj si ne damo dvakrat reči noter. Sezuje nas, vzame večerjo in jioloži nahrbtnike pod glavo. Pri vojakih je bil nekaj času častniški sluga. Kako mu gre vse od rok!
Zvonci se oglašajo. Pastirji so prignali živino. Podoje krave, napoje tele. Psi prevzamejo stražo pri ograjah. Pastirji nam pripravijo večerjo. Prva skleda, lesena kot i /lice, smetane, druga skleda sladkega mleka, tretja kislegu uileka. Ko še oni pojedo, ostane najstarejši, Milan, v kolibi, ostula dva si zakurita ogenj pod jelko, da tam prenočita, kljub na-emu oporekanju.
Kako živiš, Milan?
Kakor pride. Ob lepem vremenu dobro. Ob
dabem se stiskam moker v kolibi. (Pogledam streho. Skozi špranje opazim zvezde.) Mleka imani. Polente tudi. Jutri je nedelja; prinese mi sin iz vasi moke. Danes ti s polento nisem mogel post reči.
Kako prijetno se sliši ta »ti«! S tem /-aim-kom označi otroku in očeta, kralja jn Boga. Nevajenemu ušesu je to tuje. Toda tudi civiliziranemu Amerikrtncu zadošča za vse slučaje ona oblika: vou. Po naših pojmih ni to niti tikanje niti vikanje iu je oboje obencin.
Kako ti služi zdravje? , vcš, gospod, odkar sem se na noge postavil, še nisem bil bolan. Do svetovne vojne sem pasel črede. Bil sem na francoski in italijan-
ski fronti. Po vojni sem prišel zopet v gore. Ženo imam v vasi iu pet sinov. Skrbeti moram, da lx, uileka. Preti volkovi moram čuvati črede. Puške nimam. Sekira mi jo edino orožjo in potnaKuči zvesti psi. Hudo je ali najhujše jo bilo na fronti.
Stiriinštiridesetletiu pastir, v srajci in hla-čuh, ki mu jih je stkala in sešita žena, v te-j lovn.iku iz surove ovčje kože in opankah, so greje ob ognju in pripoveduje z melodiozuim , glasom, tako sine ira et studio svojq križe in j težave. Kdo bi mu na prvi pogled prisodil, da ■ je kdaj videl zapadno civilizacijo?
j Iz kota potegne par medvedjih kosti. Nr-
|	daleč od kolibe je v zimi poginil medved. Nje-
;	ga se toliko ne boje kot volka. Volk so ognja
1	izogiblje, nasprotno medved ne.
Tako vam povem, du je nekoč prišel k j ognju medved, da si ogreje premrzle tace Pa-| stir je od strahu omedlel. Medved ni mislil 1 tako hudo. Ko se zjutraj prebudi pastir iz ! otnedlevice, zapazi ob ognju kos medu, ki mu , ga je medved prinesel za plačilo.
j Neverni Tomaži v kolibi bušijo v smeli. Ta 1 bo predebela! Z nedolžnim obrazom Milan zh-j trjuje, du je to dogodbo slišal iz verodostoj-I lub ust.
Poležemo. Kuko sladko se spi na gibkih jelkinili vejah — po naporu!
Prebudi nas silno lajanje psov. Milan skoči i ven s sekiro, mi za njim. Ničesar nismo vi-! deli v temni noči. Gotovo se jc volk priplazil • k čredam, ko pa je opazil budnost čuvajev, je odšel iskut drugam svoje sreče.
1 Popravimo tleča polena. Oči nam zlezejo skupaj.
Po polnoči se znova prebudim. Po kolibi lete iskre. Unela so se preperela brunu strehe ni tlijo. Zbudim Milana. Ker je voda pri roki. ogenj hitro pogasimo.
Ostanek noči je potekel brez neprilik. Zgodaj so pastirji pripravili mleko. Oni so krenili s svojimf čredami v eno smer, mi v drugo
Bodi zdrav, naš gostitelji
•	nefy'',' dni 80 vnčamo po dolini potoka
iz gozdov. Ob robu gozda se voda razgubi po kraških luknjali in struge kur zmanjka Tu lezi vas. Prosimo vode. Posedemo z možakarji po travi. Bil je pravoslavni praznik. S kresil-mm kamenom in gobo si zapalijo pipe. Pa se oglasi bosopeti možakar: >Ti inženiraš železnico. sel si pri Mačji gredi v gozdove, prenočit prvnc pod Črnim vrhom...« Poslušam ga in se čudom čudim, da on bolje ve našo dolgo vijugasto pot po samotnih gozdovih kot jaz Nikdar se še nisva videla.	«t
Mi vse vemo, mi zatrjuje. Prinesli so mleko iz gor, pa so povedali. Cela vas to ve Priredili narod, se Karlu \luyu nisem takih stvari verjel, kar tu slišim.
Vračamo se. Med potjo u;is bo pogostil Drago.
Čitatclj, si hud, ko nas nisi našel sredi krdelu volkov, kot si mogoče pričakoval po slabem naslovu sodeč? Privošči nuni ,|a 'smo brez neprilik zapustili gore. Mi volkov nismo prav nič pogrešali.
VsaStoorstne frgooske knjige, Shrace, mape, nofeze, bsrbarlle, odjetnalnc kniiZIce, bloka, zuezke l.t.d.
nudim po >kra|ao ugodnih ccnah!
Ili tfebeto! - . na drobno!
ANTON JflNEŽIČ
Ljubljana, Ftorjansfaa
Knjigoveznic« In Urlalnlta trgovskih knfe.
Radio
Programi Kadto-Ljubfjfana i
Nedelja, 6. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje p. dr. Gvido Kant. 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.15 Tedenske pregled. 15.00 Reproducirana glasba. 15.30 Prenos iz Rožne doline z veseličnega prostora. 16.30 Citraški tercet »Vesna«. 20.00 Violinski večer g. Riharda Zika. Pri klavirju prol. Ravnik. 21.00 Prenos koncert iz restavracijskega vrta Union. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Ponedeljek, 7. julija: 12.30 Reproducirana glasba — 13.1X1 Časovna napoved, bor/.a — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18.30 Otroška ura, pisatelj Milčinski — 19.00 Koncert Radio orkestra — 19.30 l)r. Franc Veber: Avguštinova posebna teorija pri-rodnosti svobode in milosti — 20.00 Pevski večer gdč. Slave Salmič — 20.30 Prenos iz Lipskega — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Torek 8. julija: 12.30 Reproducirana glasba
—	13.00 Časovna napoved, borza — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18.30 Koncert Radio orkestra — 19.30 Markič: Recitacije sokolskih pesmi — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Prenos z Bleda.
Drugi programi i
Ponedeljek 7. juli:a:
Belgrad: 10.30 Dopold. koncert radio kvarteta. 12.35 Duet na violino in harmoniko. 19.30 Narodna glasba na harmoniko. 20.30 Prenos iz Berlina.
—	Budapest: 12.05 Opold. koncert radio kvarteta. 19.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Berlina; nato koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 18.55 Sedanja umetnost kot sodobna umetnost, predavanje. 19.25 Pravljice. 20.00 Pevski koncert. 20.30 Prenos iz Berlina. — Milan: 19.30 Večerni koncert seksteta. 20.40 >11 conte Oryc, opera. — Praga: 19.35 Koncert orkestra na pihala. 20.30 Prenos operete. — Langen-berg: 20.00 Večerni koncert orkestra. 21.00 Slušna igra; nato zabavni koncert. — Rim: 21.02 Koncert nabavne glasbe. — Berlin: 19.00 Jazz. 20.00 Gustav Mahlerjev večer. — Katovice: 19.30 Pevski koncert. 20.30 Prenos iz Berlina. 22.30 Zabavni koncert.
—	Toulouse: 19.15 Malo glasbe. 19.45 Koncert orkestra. 21.00 Koncert orkestra. — M. Osirava: 17.30 Češke in slovaške narodne pesmi. 19.00 Kon-:ert vojaške godbe. 20.30 Prenos operete.
Torek 8. julija:
Belgrad: 19.00 Intelektualna in umetniška nadarjenost jugoslovanskih narodov, predavanje. 19.30 Koncert kvarteta na rogove. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.15 Večerni koncert radio kvarteta. — Budapest: 12.05 Koncert ruskih balalajk. 15.30 Mladinska ura. 17.30 Popold. koncert orkestra. 20.00 Drama iz studia; nato večerni koncert ciganskega srkestra. — Dunaj: 19.00 Razvoj modernega vrta, predavanje. 19.30 Zbiralec portretov. 20.05 Literarna ura. 20.50 August Conradijev večer. — Milan: 21.00 Orkestralni koncert. 22.00 Simfonični koncerl. — Praga: 20.50 Klavirski koncert. 21.20 Narodne pesmi "in plesi. — Langenberg: 18.30 Sanje in vizije, predavanje. 20.10 Koncert zabavne glasbe. — Rim: 21.02 Zabavna glasba in komedija. 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 19.10 Klavirski koncert. 19.40 Zabavni koncert. 20.30 Komedija. — Katovice: 19.50 Prenos opere Samson in Dalilaf. — Toulouse: 19.15 Malo glasbe. 19.45 Koncert orkestra. 20.15 Šlagerji. 21.00 Koncert operne glasbe. —
TELEFON 2718
SLOVENIA-TRANSPORT UUBLJMtt
M KLOSlČEVA 36
Spori
ILIRIJA : CONCORDIA (Zagreb).
Pričetek drž. prvenstva.
Danes ob 17.30 se srečata na prostoru SK Ilirije prvak LNP SK Ilirija in HŠK Concordia, najmočnejši klub v Zagrebu, v prvem kolu izločilnih prvenstvenih tekem. Istočasno igra v Zagrebu 11AšK z osješikim prvakom Slavijo in
osJ(
v Subotici Bučka /. bclgrajsko Jugoslavijo. Re-vanšne tekme med istimi protivnrki se odigrajo prihodnjo nedeljo v 'Zagrebu, Osijeku in Belgradu. Premaganci izpadejo iz nadoljnega
;|P£
tekmovanja. Izid izločilnih tekem je za udele-ne klube v vsakem oziru tako važen, du bodo zastavili v s t- sile in sprejeli vsak napor, da si pribore zmago. Zato je pričakovati v vseh teh tekmah ogorčene borbe.
Dočini se v srečanjih IIAŠK : Slav-iju in Jugoslavija : Bačka precej gotovo računa /. zmago HAšKu in Jugoslavije se smatra izid ljubljanske tekme Ilirija : Concordia za ]x>poI-noma negotov. Tudi zagrebški in bežigrajski listi smatrajo Ilirijo nu domačih tleh za izredno odporno moštvo, ki je sposobno odnesti zmago tudi proti tako dobremu nasprotniku kot je Concordia. Naloga Ilirije je vsekakor zelo težka in njenu zmaga je verjetna samo, ako bo moštvo v vseh delili zaigralo prav' dobro. Drugače je verjetnejša zmaga bolj rutini rane Concordije, ki ima v moštvu tri aktivne reprezentančne igralce centcrhalfa Premrla, eenterfora Živkovica (šimšira) in levo krilo Paveliea, ter bivše reprezentativce Babica I in Remeca. Vodstvo tekme je poverjeno Dunaj-čanu* Goeblu.
Predigro atosolvirata rezerva Ilirije in komb. moštvo Primorja. Začetek predtekme bo ob 16. To tekmo vodi sodnik Cimpertnan.
Štafetni tek v proslavo 25 letnice Rožne doline. Ob priliki proslave 25 letnice Olepševalnega društva v Rožni dolini sc vrši propagandni štafetni tek za prehodni pokal, ki ga je razpisalo omenjeno društvo. Teka sc udeležita oba viška kluba SK Reka in SK Svoboda-Vič. Štafetni tek se vrši oi> 14.50. Start je pri restavraciji Rožna dolina.
SK Ilirija, nogometni) sekcija. Načelstvo opozarja na nove objave v članski knjigi. Isto-tam sestava moštev za današnji tekmi: rezerva: Pri morje rez. ob 16 in 1 : Concordia ob 17.50. V garderobo pridite pol ure pred pr»i-četkoni. Sekcijsko službo opravlja danes g. Berdajs. — Trening prihodnji teden: I. skupina v sredo in petek, II. skupina v torek in četrtek.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi dne 15. avgusta ob pol 16 na prostoru SK Ilirije velike mednarodne in klubske dirke.
SK Mladike, lahkoatletska sekcija priredi štafetni tek s startom na Rakovniku, po progi: Dolensku cesta, Za gradom, Poljanska cesta, Delavska cesta, ob Ljubljanci do Sal. Mlad. doma, kjer je tudi cilj.
IZID KONJSKE DIRKE V ŠT. JERNEJU 29. junija.
V prvi dirki za 3 in 4 leta stare konje na daljavo 1680 m vožnje z gigom so bili doseženi naslednji rezultati: 1. darilo, Jožefa Turk, Roje, obč. Št. Jernej 5 minute 56 sek.; 2. Franc Pleskovič, Gomila, obč. Št. Jernej 3.51; 5. Franc Martinčič, Drama, obč. Št. Jernej 5.52. V dirki za konje z gigom od 5 let naprej na daljavo 2520 m: 1. darilo: Janko Recolj, Št. Jernej 5.5; 2. Alojz Mencin, Drama pri Št. Jerneju 5.16; 5. Alojz Žnidaršič, Roje pri Št. Jerneju 5.35. Jahanje v golopu na daljavo 2520 m: 1. darilo: Alojz Menai.ii, Drama pri št. Jerneju 5.25; 2. Alojz Mencin, Drama pri št. Jerneju 5.31. Dvovprežna in za ameriške dirkače določena dirka se zaradi slalbega vremena niso mogle vršiti.
Nogomet v tujini
Za pokal narodov v Genlu. Mednarodni turnir v Genlu se z rastočim zanimanjem nadaljuje. V trdi borbi sta se srečala češkoslovaški prvak Slavija in španski klub Iran. Čeprav so bili Čehi tehnično veliko boljši od svojega nasprotnika, vendar so zmagali le z 2:1. Španci so namreč s svojo izredno hitrostjo dali Čehom precej [Kisla in prvi polčas se je celo končal z 1 : 0 v korist Špancev. V drugem polčasu pa je napadalna vrsta Spartc imela več uspeha in z dvema goloma priborila zmago svojim barvam. — Ne toliko zanimiva je bila tekma med ogrskim prvakom Ujpestom in holandskim prvencem Go Ahead, kajti Ogri so bili daleko nadmočni in so, bi rekli, skoraj igraje zmagali z rezultatom 7 : 0 (5 : 0). — Največ šans na prvo mesto ima po mnenju mnogih dunajska Vienna, ki se nahaja v prav odlični formi.
Prašska Sparta v borbi za srednjeevropski pokal. Češkoslovaška lx> postavila praško Spar-to in Slavijo kot svoja reprezentanta v borbi zu srednjeevropski pokal. Slavija kot državni prvak je bila itak že določena, toda poseben kvalifikacijski turnir naj l)i določil tudi dm-gega tekmeca. Iz tega turnirja je pa izšla kot zmagovalka praška Sparta, ki je v odločilni tekmi porazila z 2 : 0 (2 : 0) Viktorijo Žižkov. Zmaga je bila povsem zaslužena, kajti Sparta je v odločnosti in energiji prekašala svojega nasprotnika. Gledalcev jc bilo okoli 5000.
RAZNO
1(10 "i v to.2 sekundah! Iz Vancouvera poročaj,. iia je črncu Tolanu uspelo preteči 100 metrov v času 10.2 sekund. To je nov svetovni rekord, kajti najboljši čas je postavil pred 10 leti Paddook, ki je rabil 10.4 sekunde.
Pri boksu ne bo več prepovedanih udarcev, tako jc sklenila boks komisija v Ne\vyorku tu s tem prepustila to skrb samim boksarjem, kii na; se ■> kako blazinico zavarujejo. Ta odlok je posebno na Angleškem razburil zainteresirane športnike. Radovedni smo, če bo ta sklep ostal.
Prva etapa »Tour de France«, ki je vodila iz Pariza v Caen, je dolga 205 km. Prvi je prišel nu cilj Francoz Charles Pelissier, ki je prevozil vso progo v 6 : 56 : 01 urah. Njemu je sledil Italijan Binda (za 2 kolesni dolžini) in kot tretji je prišel Belgijec Dosclie. Nato pa je v silni gnječi privozila strnjeno gruča 18 dirkačev, ki so zasedli četrto mesto. V tej skupini je bilo 6 nemških kolesarjev.
PRODA SE IZ PROSTE ROKE RADI SELITVE
hišno posestvo
na Viču
m sicer dve enonadstropni hiši, eno gospodarsko poslopje, obsežno, zaprto dvorišče in poleg 1500 kvadratnih metrov sadnega in zelenjadjiega vrta, vse ograjeno. Pripravno je za stavbišče, ker je ob cesti — Hišno posestvo je vse v dobrem stanju, v eni hiši dve obsežni delavnici, povsod elektrika napeljana in vodnjak z zdravo pitno vodo. Stoji ob križišču cest. — Proda se v celoti ali posameznih delih, pripravno je za vsako industrijo, obrt, trgovino ali gostilno. Več se izve pri lastniku
FRANC ISKRA - Vič 16, pri Ljubljani.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti našega nadvse ljubljenega brata, tasta in strica, gospoda
Aniona Brgleza
Irgovca in posestnika
se tem potoni vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem lepih vencev in cvetja, častiti duhovščini, pevskemu zboru Krakovo - Trnovo za ganljivo žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 5. julija 1930.
BERGLEZ ALOJZIJ, nečak.
IVANA MIHEVC, nečakinja.
Iz službenih objav
Razpisane licitacije: Razpisuje se s skraj. šanim rokom od 20 dni javno pismeno licitacijo za nabavo motornega cestnega valjarja efektne teže 12.000 kg na dan 4. avgusta 1930 ob enajstih pri prvem odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Turjaški trg številka 1.
Kraljevska banska uprava razpisuje za prevzem gradbenih del pri popravi upravnega poslopja kraljevske banske uprave v Ljubljani, B_leiw_eisova cesta, I. javno pismeno ofertalno licilacijo na dan 21. julija 1030 ob enajstih v sobi štev. 17 Tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljub Ijani, Turjaški trg štev. 1-III. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnili stroškov pri istem oddelku v sobi štev. 21. — Ponudbe naj se glase tako, da podajo v odstotkih (tudi z besedami) popust na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
I.	Zidarska dela pri obnovi fasade Din 286.410.—.
II.	kleparska dela Din 218.480.—, III. krovska del& Din 44.200.— ; skupaj Din 549.090,—
Dražbeni oklic: Dne 12. avgusta 1930 ob 8 bo pri metliškem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k o. Grabovec, vi. št. '427. — Cenilnf vrednost: Din 13.800.—; najmanjši ponudek: Din 9200_.
Poravnalna oklica: Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju. Poravnalni sodnik: Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravitelj: dr. Goričan Alojz, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču 6. avgusta 1930 ob devetih. Prijavni rok do 25. jul. 1930. Poravnalna kvota: 40%, plačliiva v enem letu.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Neškudla Jaroslava, neprotokoliranega trgovca in obrtnika s paramenti in cerkvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 25. Poravnalni sodnik: Merala Ferdinand, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani; poravnalni upravnik: Dr. Tuma Henrik, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 140, dne 9. avgusta 1930 ob desetih. Rok za oglasitev do 4. avgusta 1930 pri deželnem sodišču v Ljubljani. Poravnalna ponudba: 40%, plačljiva v štirih enakih zaporednih tromesečnih obrokih.
Kdor rabi vreče Kopi Jih 1101'
ceneje pri tvrdki:
Mlrho Mlohar
0 Ljubljana • Slomškova ulica št. 11
Kitničarke (modiStiilie) pozor!
Specijalna trgovina za vse vrste modernih kitničarskih (modnih) potrebščin je
David Ufiesel, Zagreb, ielačičev trg štev. 28

SRL0M „CKIC"
LJBULJANA, Wolfova ulica 3, sprejme UČENKO (modistinjo).
Jugoslovanski držouliani, pozor!
Podružnice v vseh krajih ustanavlja in za ureditev istih po Jugoslaviji večje število potnikov sprejema tovarna obleke in perila Rudolf Matygek, Klobou-ky pri Brnu, Češkoslovaška. - Vsak naj piše po pogoje. — Velika provizija in mesečna plača.
Iziava
Izjavljam, da mi je stavbna družba »Kotoma* z o. z. Ljubljana, Rimksa cesta št. 5, izvršila notranja stavbna dela in renovirala fasado v Križev-niški ulici štev. 6 v mojo popolno zadovoljnost.
Dr. ORLIČ, s. r.
„FAMAM azbestni tlak
Enoplasten	Dvoplasten
Higijeničen, elastičen, topel, lahko za čistiti,_ v uporabi najcenejši. — Polaga: »FAMA«, tvornica vlitih Uakov, Ljubljana, Tesarska ul. 3.
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn „ILO« V A C" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM" generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
ZA POKRIVANJE
-——^MTmEM-—— ZA OBLACANJE
S-JTEN-
ZA ELEKTRIČNE
i —IZOLACIJE-
-CEVI ZA-
kanalizacije
Naznanilo preselitve!
P. t. cenjenim odjemalcem in občinstvu vljudno sporočam, da sem svojo
cvetličarno
preselila iz Aleksandrove ceste na
Miklošičevo cesto
poleg Uniona in Radio-paviljona ter se priporočam za nadaljno naklonjenost Telefon 23-41	Korsika
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
UllBUitNii. Prešernova nllca štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestavanja olog, nakup in prodajo vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valul borzne naroČila, predulmi in hrediti vsaki vrste, eskomot in inkaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd
Brzojavke: Kredit Ljubljana Tei. ZuM. 1*57. 25*8: interarisan Z7SS. ZSSL
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic sc rač"najovjžjc.Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Dm.Najmarijsi zneseklODitt. Pristojbina za iifro2Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamo le,če je prilože na znamka. Čekovni račun Ljubljano -10.3^9. Telefon štev.23-2&
u^ujLi-—m ii i niiMMii lili ............IIII.........IU
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Mesarski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali, išče mojstra. Nastopi takoj. Več pri g. Gra-hek, Črnomelj.
Mesto gospodinje
želi gsp. 34 let k boljši dobrosrčni obitelji ali gospodi, tudi k otrokom. Dopise na oglasni oddelek Slovenca pod »Vestna gospodinja« št. 7644.
Kmečko dekle
iz krščanske rodbine, ki ima veselje do trgovine in gostilne, sc sprejme kot učenka. - Ponudbe jc poslati upravi »Slov.« pod »Pridna« štev. 7555.
Prodajalka
in poslovodkinja, dobra moč, želi premeniti službo 1. avgusta. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 7662.
Kuharica
dobra, vajena voditi veliko gospodarstvo, želi mesta v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7656.
Službo išče šofer
trezen vozač, zmožen popravil. - Naslov na upravo »Slov.« št. 7605.
Gre na dom krpat
perilo in obleke. Istotam prosi vdova z dvema večjima sinovoma, ki bi bila lahko uporabna pri hiši za hišnico. - Naslov v upravi »Slov.« št. 7617.
Deklica
stara 15 let bi se šla rada učit v trgovino mešanega blaga, najraje na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajena vsakega dela« 7524.
Usnjarski delovodja
izvežban, z večletno prakso v kromovem slrojenju išče mista. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Usnjarski delovodja«.
Kavarniški vajenec
se sprejme. Ponudbe: Kavarna -Slon«, Ljubljana.
Učenko
za šivanje sprejme atelje »Juljana«, Rožna dolina, cesta VIII/26.
Učenko
za galanterijsko trgovino v Ljubljani, brez oskioe, takoj sprejmem. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Galanterija«.
Šivilje
dobro izurjene, se takoj sprejmejo za lino moško perilo. Prednost imajo tiste, ki so že bile zaposlene v kaki tovarni perila. Ponudbe na Ivan Medic, industrija perila, Novo mesto.
Dva kroj. pomočnika
dobro izvežbana, sprojme v stalno službo Vrhovec Ivan, Št. Vid pri Ljublj.
Učenca -ko
z boljšo šolsko izobrazbo sprejmem v delikatesno in špeccr. trgovino takoj; istotam tudi pis. praktikantinjo. Naslov v upravi »Slov.« št. 7577.
Tpflov.pomocnili
20 leten, išče službo v trgovini mešanega blaga v Mariboru ali bližnji okolici. Navajen vsakega dela. - Naslov v upravi Maribor pod »F. P.«.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj
Kuharica
odnosno služkinja, ki zna samostojno kuhati — se sprejme pri boljši družini, zaenkrat brez otrok. Nastop takoj ali 1. avgusta. Naslov pove ekspozitura »Slovenca« Ptuj št. 7385.
V ajenca
za pohištveno mizarsko obrt sprejmem z vso oskrbo. Tabor Joško — Rožna dolina, cesta VIII, št. 13, pri Ljubljani.
Pomočnika
mesarskega in prekaje-valskega, vojaščine prostega sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7442,
Vajenca
z dobro šolsko izobrazbo in zanesljivega, iz Ljubljane ali bližje okolice, sprejme v temeljito iz-vežbanje Rud. Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Sv. Petra n. 45.
Učenec
za trgovino mešan, blaga v Ljubljani se sprejme. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Marljiv«
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme J. Urankar, Lukovica pri Domžalah.
Prodajalka-voditeljica
se išče za knjigarno in trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami. Služba se mora nastopiti s 1. avgustom t. 1. Plača po dogovoru. Prošnje se naslove na Tiskovno društvo r. z. z o. z. v Ptuju.
Sprejmem plevico
za vrt. Šimenc, vrtnarstvo, Lepi pot 24.
Mesarskega učenca
poštenih staršev sprejmem. Naslov v upravi pod št. 7648.
Služkinja
za domača dela dobi takoj službo pri: Erman, Št. Vid nad Ljubljano.
Sprejmem žensko
pošteno, zanesljivo, vajeno vsakega dela, kot pomoč hišni v letovišču. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravo lista pod šifro »Hišna« št. 7638.
Čevljarsk. vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Gregor Loboda, Glince, Tržaška cesta 51.
Vajenca
za kolarsko obrt sprejmem, Oskrba v hiši. — Andrej Pečenik, Kožarje št. 41, Dobrova.
Trgov, pomočnik
mešane stroke, mlajši, delavoljen - se sprejme takoj. - Slavko Geratič,
Sv. Lovrenc na Pohorju.
Vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga: prednost imajo s primerno šolsko izobrazbo ter poštenih staršev. Ponudbe je poslati na naslov: Franjo Černe, Radeče pri Zid. mostu.
Modistka
takoj
vajenka se sprejme tal ali pozneje. - Naslov v upravi »Slov.« št. 7545.
Išče se služkinja
za sobe in kuhinjo v trgovsko hišo na deželi. V prostem času bi tudi v trgovini pomagala. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Služkinja« št. 7552.
Trgovskega vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo in s stanovanjem v Ljubljani sprejme deli-kates, trgovina Sr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva 8.
Krojašltega vajenca sprejme takoj Franjo Himmelreich - Ljubljana, Pred škofijo 9.
Kuharica
za meščansko hrano in za vsa hišna dela sc sprejme k 4 članski rodbini proti dobri plači za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska hiša« št. 7418.
Prodajalka »tarejša, izurjena, mešanega blaga se takoj sprejme. Prosta hrana, stanovanje, boljša plača. Ponudbe pod »Ljubljana« Stev. 7463 upravi »Slov.«
Več tesarjev
dobrih, se sprejme pri tvrdki Jos. Kregar, Ljubljana. Plača po dogovoru.
2 mizar, pomočnika sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. - Istotam se sprejme vajcnec. Rudolf Kuha r, mizarstvo, Mokronog.
Sedlarski pomočnik
mlad, se takoj sprejme. -Ivan Rupar, Škofja Loka, Pušlal 32.
Vrtnar
izurjen v vzgoji cvetic, ki pa tudi zna opravljati druga hišna dela, se išče za veliko hišo v Zagrebu. Pismene ponudbe na L. Grivičič, Zagreb, Ilica 10.
Prodajalka
se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi kot prva moč. Mora biti posebno dobra v manufakturi in galanteriji, zmožna nemščine, ter biti vajena vljudna napram strankam. V po-štev pridejo le vežbane pridne moči, katere so servirale na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, kakor tudi zahtevo glede plače je poslati takoj na upravo »Slovenca« pod šifro »Stalna služba«.
Krojaški
pomočnik
inteligenten in agilen ter zmožen nadomestovati mojstra, se sprejme proti posebnemu dogovoru. - Naslov se izve v upravi »Slov.« št. 7670.
Kontoristinjo
začetnico, ki se upa v najkrajšem času uvesti v vse panoge trgovskega poslovanja in samostojno voditi vsa pisarniška dela, sprejmem. Ponudbe na »Slovenca« pod »1. avgust«.
Učenko
krščanskih staršev sprejme šivilja. Hrana in stanovanje v hiši po dogo-v<sh), Gftfifen.' Befigrad
15( vila Rozinka. -----.-----.
Služba tajnika
za Mestno hranilnico v Črnomlju se z današnjim dnem razpiše. Prosilci morajo k prošnjam priložiti: spričevalo zadnjega služ-bovajija šolske izobrazbe, nravstveno in zdravstveno spričevalo.
Trgovski pomočnik
in prodajalka se sprejmeta za trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 7635.
Potnika
resnega, ki govori tudi nemški in že potuje za drugo tvrdko po vsej Dalmaciji, išče stara tržaška tvrdka, dobro vpeljana v pomorskih ri-barskih predmetih v Dalmaciji, voljnd prevzeti del potnih stroškov za Grčijo in Albanijo. Ponudbe z referencami pod št. 7541 na upravništvo »Slovenca«.
I
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Šoferska šola
t. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunaiska c. 36
(Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk id oraktične vožnie
Šivilje in krojači!
Tečaj za prikrojevanje damskih oblačil se prične 1. do 15., moških oblačil od 16. do 30. vsak mesec. Zahtevajte naznanila (prospekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik staroznane strokovne šole Teodor Kune, Ljubljana, Jurčičev trg 2-1.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
V prodaji leži
,Vaša bodočnost! Ako se [čutite sppsobnega doseči , visok promet naših prvovrstnih pffe'dme'.ov, Vam" ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Več strokovnih
ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV
kateri so vajeni delati na stroje, sprejme tovarna
ANT. KRISPER
ZGORNJA ŠIŠKA ŠT. 5.
SPREJME SE TAKOJ
začetnica
pridna in delavna moč, dobra računarica in govornica, v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi na Spod. Štajcr skem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 1930/7608.
Čevljarski delovodja
zmožen prikrojevati navadna in fina dela, se sprejme. Delo je trajno. Zahteva se pridnost in poštenost. Plačilo po dogovoru. Anton Mohorič, Ljubno — Jesenice.
Iščem fanta
14—-18 letnega) pridneija in poštenega, za vsa poljska dela. Felber, trgovina, za Bežigradom, ^od-milščakova 11.
Vse je bilo že tu!
i Za spremembo sedaj ne-' kaj novega! Samo nikako | razburjenje, brez spremembe poklica, denarni zaslužek. Velik postranski dohodek. To lahko rabi vsak, če ni zadosten glavni dohodek za življenje. Noben pouk ni potreben, samo malo časa in volje. Nekaj sto dinarjev tedenskega zaslužka za vsakogar. Zadostuje dopisnica, odgovor takoj. Nikak riziko, nikako potovanje. Mirno prijetno delo. - Generalni depot »Šapira«, Miklošičeva 14.
2 mizar, pomočnika
dobro izvežbana za pohištvo, in vafenca sprejme Jakob Kregar, miz. mojster. Vižmarie št. 2, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Vajenko
s predpisano šol. pred-izobrazbo sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe pod šifro »Usnje« na oglasni oddelek »Slov,«
Stric Jaka!
Gl, oglas na 4. str. zgoraj!
Tihega družabnika
ali financera išče staro vpeljana trgovina z mešanim blagom v mestu na deželi. Potreben kapital 30.000—40.000 Din. Samo resne ponudbe se prosi na upravo pod št. 7629.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Samec 39 let,
izučen mizar, na deželi, brez lastne krivde brez sredstev, želi premožno gospodično ali mlajšo vdovo krščanskega življenja, ki je odkritosrčna in vesela in ji možitev ni cilj povečanja bogastva in ugleda, pač pa tiha sreča v zakonu oz. družini. Dopise s sliko na upravo pod: »Grče in polena«. Tajnost častna zadeva.
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo ali samo sobo, išče mirna tričlanska družina, skoraj cel dan odsotna, najraje v bližini Tabora. Na željo plačam za daljšo dobo naprej. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »1. avgust«.
Dve do tri sobe
event. opremljene s posebnim vhodom, oddam v najlepšem prometnem kraju sredine mesta. Pripravno za zdravnike ali pisarne. Ponudbe pod št. »77« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Dvosobno stanovanje
zamenjam z vsemi pritik-linami v bližini Sv. Florjana z nizko najemnino, z enako velikim stanovanjem, visokopritlično ali prvo nadstropje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7483.
Dva gospoda
se sprejmeta takoj kot sostanovalca. - Hrenova ulica 19, Frelih.
Solnčno stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri-tiklin ter pralnice, oddam s 15. julijem ali 1. avgustom. Podmilščakova ulica št. 5.
V najem
ali na račun se odda v bližini kolodvora D. M. v Polju, restavracija s krajevno pravico. Restavracija, novo zgrajeno poslopje, ima tudi prostora za stanovanja 2—3 strank ter posebne sobe za prenočišče tujcev. Stanovanjski prostori se even-tuelno lahko uporabljajo za trgovinske prostore. Naslov pove uprava pod št. 7634.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Demjone
(flaškone) vsake množine — kupim. Leopold Pri-stavec, p. Preserje.
Parno lokomobilo
ca. 20 PH, s predkurjavo, kompletno in v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod šifro »Lokomobila« št, 7599.
Kopalno banjo
dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7655.
Lesni trgovec
in posestnik se želi poročiti z dekletom resne zunanjosti, ki bi imela 80 do lCO.OOO Din gotovine. - Ponudbe je poslati na podružnico Slovenca v Celju.
Vdovec
starejši, gostilničar in posestnik pri Ljubljani, išče vsvrho ženitve žensko nsA- 10 tet, ki bi imela veselje do gostilne in kuhe. - Ponudbe poslati pod »Srečen zakon« na upravo »Slovenca«.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str, zgoraj!
Javna dražba
najdenih predmetov se bo vršila 8. julija ob 9 na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Lepa soba
z dobro domačo hrano se takoj odda fini osebi. Sprejmeta se tudi dve osebi (letoviščarja). Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7412.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din.
Nškoprost
stane tranco 76 Din. Vsak Turek se odvadi kajenja takoj! Razpošilja: Josip Lirfdlč/ Ljubljani, Koinen-skega 17,
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Trgovski lokal
iščem s stanovanjem na prometnem kraju, najraje na deželi, za 1. 1931. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Trgovina 1931« štev. 7452.
Trgovino
mešan, blaga z gostilno vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Trgovina z gostilno« št. 7453.
V najem vzamem
ali kupim kmetsko hišo z večjim kompleksom -njive ali travniki poleg - za več let. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Hitro ali pozneje«.
Za avgust
išče mirna stranka treh oseb stanovanje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno«.
Manjše stanovanje
iščem za takoj v bližnji okolici Ljubljane. Plačam do 500 Din. Ponudbe pod šifro »Točen plačnik« na upravo »Slovenca«.
Odda se pekarna
samskemu peku s 1, oktobrom na prometnem kraju; poizve se: Franc Smerkolj, Sv. Peter v Savinjski dolini,
Stanovanje
dveh sob, kuhinje, priti-klin, voda in elektrika se odda z avgustom. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 767
Strelne tovarne in livarne d. d.
TELEF.
28-20 28-30
Ljubljana
STISKALNICI
»a sadje in grozdje
Vedno v zalogi
Nlikf cene
Prvovrstni
zarezani strešnik,
kateri dobro prezimi in se ne lušči,
zidno opeko
v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah
F P. VIDIC & Komp.
iovarna zarezanih streš-ntkov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3
Baraka (paviljon)
z vodovodom se proda. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7563.
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Stelaža
(manufakturna), kredenca in pudel, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku pod št. 7667.
Rabljene cevi
tračnice in traverze, kupuje vsako količino tvrdka »Jugofurda«, Zagreb, Podvož.njak, pri glavnem kolodvoru, Bednjanska ul. br. 12.
Kupimo stiskalnico
za seno. Ponudbe z navedbo cene je vposlati na odsek Kmetijske podružnice občine Sv. Krištof, Laško.
Blagajno
kupim. - Ponudbe poslati: Polak Josip, Hotel Lloyd, Ljubljana.
Javorjev les
rezan les, la kakovosti, kakor tudi I—Ila kakovosti, dalje bukov rezan les v raznih belinah, kupim. Ponudbe naj se pošljejo na Pitagora, Zagreb, Boškovičeva ulica 21.
Motor
Harley Davidson, s prikolico, poceni naprodaj. Garaža žužek. Kolodvorska ulica.
Damsko kolo
kupi Lindič, Ljubljana Komenskega 17.
Vsakovrstno
zIhip kovimie
po najvišjih cenah
ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Prodamo
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Prodam:
Kapš detektor, dve Tele-funken slušalki, anteno, dva kristala, ter vso pripadajočo opremo. Malo rabljen, 400 Din. — Foto aparat, nov, 9 X 12, kompletna oprema za razvijanje z električnim obsevanjem, sc ugodno proda ali zamenja za malo rabljeno žensko kolo ali moško. Pisma pod št. 7384 na upravo.
Požurite se!
Ugodna prilika! - Nakup
oblek! Okoli 50 komadov moških in deških oblek iz kamgarna, modernega kroja. — Moške kamgarn prej 600 Din, sedaj 500 Din; moške II. kakovosti prej 450 Din, sedaj 350 Din. Prodaja se zaradi h koncu idoče sezije. Ivan Mojiorič, Rožna ulica 13, Sv. Jakoba trg.
Moško kolo
renovirano, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7675.
Potniški avto
v brezhibnem stanju in davka prost, se proda. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dvoscdežni Wanderer«.
Te&satfi Ses
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lli-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Malinovec
nudi Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Komenskega ulica 17.
Proda se
5-69 m dolg pult s steklenimi vrati in 2 m visoko stekleno steno z 11 predali ter 2 mizi, dolgi po 2 m. Več se izve pri Hranilnici kmečkih občin, Dunajska cesta 38, med uradnimi urami.
Spomladanski med
pošiljam po pošti 5 kg 105 Din franko, - A. Maček, čebelar, Vrhnika.
Dve izložbi
s steklom poceni proda Vincek Štefan, Celovška cesta 42, Ljubljana.
20 pisalnih strojev
sistema: »Undenvood«, »Smith & Bros«, »Rc-mington«, »Ideal« itd. — se poceni oddajo. Tvrdka Ant. Rud. I.egat & Co„ Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21—61.
Drva, odpadki
ou žag sc dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Za stavba
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon 2424
Prodam
1 vagon jesenovih in or«-hovili plohov, debeline od 50 do 100 mm, dolžina od 2 do 5 m. Naslov v upravi lista pod št. 7049.
Čebelarji, pozor!
Društ veni blagovni oddelek, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4, ima v zalogi nove prvovrstne posode za med od pol do 25 kg. Znižane cene! Istotam se dobi izboljšani »Ideal (Stojkovičcv) sipalnik za čebele.
Kopalna banja
dobro ohranjena, sc proda po nizki ceni. Na ogicd: Soteska 6, parter desno, vsak dan od 12.30 do 13.30, oziroma od 18 do 19,30.
Dirkalno kolo
znamke »Diamant«, popolnoma novo, ugodno naprodaj. Gostilna »Ameri-kanec«, Florjanska ul. 20.
Trgovino
s posodo, porcelanom in steklom prodam. Elvira Vicel, Maribor, Glavni trg
Proda se
štedilnik s pečnicami ter več vrat za sušilnico, in peč. - Poizve se: Karel Kogovšek, Kladezna 4.
Gramofon (Odeon)
s ploščami vred prodam. - Vprašati; Celovška cesta št. 61, I. nadstr.
Perzijske preproge
ena večja in dve manjši, ugodno naprodaj. - Ponudbe pod »Lepe preproge« upravi »Slov.«
Posestva
Stric Jaka!
GI. oglas na 4. str. zgoraj!
Hiša
v bližini Maribora, z njivo in nekaj vinograda, se takoj proda. Naslov se izve pri podružnici »Slovenca« v Mariboru.
Stavbišča
od 5—8 Din m" naprodaj. - Več se izve v gostilni na Brdu štev. 18, pri Viču.
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1.
Laško!
PTodasta se dve hiši z zemljiščem in brez. Naslov: Schmidlin, Laško.
Hišico
ne predrago, v ljubljanski okolici ali na deželi, kupim. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Vdova«.
Proda se
lepo posestvo v Petrov-čah, s 6 orali zemlje ter gospodarskim poslopjem. Pripravno jc za vpoko-jence. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Antonu Kare, Petrovče 53.
Vilo
novo, solidno zidano, dve stanovanji, elektrika, vodovod, sadovnjak, njiva, prodam. Pet minut od postaje Vižmarje. Toraa-ževič, Gunclje 29, Št. Vid.
Manjše posestvo
kupim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din. -Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod: »Pošten plačnik«.
POSREDOVALNICA
Iv. Godina,
Maribor, Tattenbachova ulica št. 19/1 proda Krasno graščinsko posestvo z gostilno, ob drž. cesti.
Gozdno veleposestvo,
30.000 m® lesa za sečnjo, poleg žaga turbina, nudim samo resnim re-flektantom.
Vzor. posestvo v brežiškem okraju, z bogatim inventarjem. Cena nad 500.000 Din.
Najbolj izvrstno idočo gostilno s posestvom -»Periferija« Maribor.
Krasna vila, 6 sob, veliko gospodar, poslopje, i električna luč, radio in i 14 oralov prvovrstnega j zemljišča, 290.000 Din.
Žago z gostilno ob državni cesti in kolodvoru. Cena po dogovoru.
Manjša in večja posestva. hiše, vile, trgovske lokale in gostilne. Dalje iščem vseh vrst objektov, tudi v zakup (v najem].
Gostilne
veleprometne, v Mariboru in deželske, proda Reali-tetna pisarna, Maribor, Sodna ulica 30.
Posestvo 130 oralov
polovica gozda, lepa poslopja, pri trgu, proda za 520.000 Din Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30.
Tovarno olja
z lepo hišo, velepromet-no, proda za 520.000 Din Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30.
Hišo z gostilno
ali dobro trgovino kupim ev. vzamem v najem. — Resne ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »150.000 do 200.000 dinarjev«.
Hišo
enodružinsko, v Mariboru, Koroška cesta 47, takoj prodam. Walland.
Nova stavba
s stanovanjem, pisarno, obsežno skladišče, kleti, primerno za trgovino, večjo obrt ali podjetje, naprodaj v Lescah ob cesti proti Bledu. Cena 160.000 dinarjev. Pojasnila daje: Jakob Kaous \'ova va: Lesce.
Kupim mlin in žago
na močni stalni vodi, v prometnem kraju z žitom in lesom. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slovenca« štev. 7538.
Parcelo
760 m'-' prodam pri kolodvoru. - Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 7528.
Stavbišča
tik kopališča, na otoku, brezprašna solnčna lega ob gozdu, električna luč, priv. auto cesta, 3 min. do autobusa in motornega čolna. Pove: Čepe, šolski upravitelj v Kamnici pri Mariboru.
Najceneje in najbolje kupite
£1118111 vseh vrst,	(morsko
travo), katero Vam po želji OdOlJe in raZCefra ter očisti prahu, samo pri
lisam O. Hsšatnie
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31, Tel. 2441
Eksportna hiša
ie liredne važnosti, da stalno lasledujete gospodarska In druga poroZila v dnevniku „ SI o v a n c u " in pregledate tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljedelcu ie najboljii svetovalec „Slo-venec". Naroia se pri upravi v LJubljani ali pri njenih podruinlcah In zastopstvih
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Javna zahvala.
Podpisani sem utrpel veliko škodo na svojih poslopjih in pre iničninah. Zavarovan sem bil pri zavarovalni družbi .Jugoslavija« i Slavija« v Ljubljani. Imenovani družbi sla izvršili takoj cenitev i-* mi na najkulantnejši način odmerili odškodnino, za kar jima izrekam lem potom svojo toplo zahvalo.
Vitanje, dne 27. junija 1930.
JOSIP TEPEJ.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem .svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseli vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev.
Cerkvene klopi
iz mehkega lesa, ki bi bile primerne za večjo podružnico, ceno prodamo. Župni urad v Št. Jan-žu na Dolenjskem.
Stric Jaka!
Gl. oglas na 4. str. zgoraj!
Pianino
se proda - Naslov pri »Slovencu« pod št. 7414.
Žimnice (modroce)
po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah Pridem delat tudi na dom, Slavič Franc, tapetništvo Rimska 5, Žabjak 14.
Aleksandrova 19
„LUNA"
MARIBOR
Last. A. Prist enlk Aleksandrova 19
Velika izbirna	zaloga:
otroSke nogavice, kom od Din (i*50	naprei /enske < « « t to*— < kopalne pasove « < « G'— « i.okolskc raajce « « « 20-— «
otroške majce < « « u'—	« moško " « « « 24'— «
kopalne hlače « obleke < baubc
kom. od Diu 12-— naprej « « « 35"- <
«	« «	8'—T	«
Nailatje: velika zaloga čipk, vezenih, svilenih Irakov, platnenih čevljev, sanital, kravut, ovratnikov, srajc, dolgih in kritikih moških nogavic vseh vrst.
Najcenejša izvirna vina

•••••
••MM M S M MM Mi
OvcssuNORB?«
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta Veletrgovina z iitoui.
A.
iogreb.Jurit «k«5?
orlporoi« najboljii lamburlce, par-Hture, strune <ole In vse i-otrebiilne za na glasbila
Odlikovan na pariški Ceniki franko. razstavi
LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3,
Izdelovanje emailiranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emaj!iranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke. Cene konkurenčne.
Klavirji
Svarim pred nakupom navideznega blaga cenili klavirjev! Kupujte oa obroke
> od 400 Din
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja iih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3.
Najcenejša izposojevalnica
II

Stric Jaka!
Gl, oglas na 4. str. zgoraj!
Peči in štedilnike
vseh vrst vam nudi najceneje pečarija — Franc Jerko, Črnuče.
Kopalne obleke
vseh vrst po meri, Aleksandrova c, 3, pritličje.
Trgovec
v mestu na deželi z velikim in svetlim lokalom, zraven farne cerkve, želi v komisijsko prodajo ma nufakturno blago. Resne ponudbe na upravo pod št. 7630.
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13.
POSTELJNE ODEJE
ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča —
M, GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg 1.
Zahtevajte cenik!
iz domačih zidanic
Iz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11% Din 12 lz zidanice Zarn Ivan, Vrhulje nad Krškim, rdeče 10-2% Din 12 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12"2% Din 14 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče ll'>% Din 14
Gostilna pri,Belem Kranjcu*
Kafež Fiorianska ulica 4
Telefon 2625
Vsa gorn;a vina čez ulico 1 Din cenejše, nad 51 v hišo dostavljena.
Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, belo in črno ca 13% močna 1 i Din 10.
Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko \ino.
Steklenice čez ulico računam 1 1 1-50 Din, V', 1 1 Din, katere vzamem za isti denar nazaj.
Komlortno opremljene sobe za tujce po Din 20.
Za prigrizek po grškem načinu na žerjavici prirejene šoecijalitete.
Oznanilo
S 1. julijem 1930 je preteklo 35 let, odkar sem otvoril svojo trgovino z mešanim blagom v Poštni hiši v Ptuju.
Zahvaljujem se tem potom vsem svojim cenj. odjemalcem za izka zano zaupanje in prosim tudi v bodoče za njih naklonjenost in poset. — Razen špecerijskega in galanterijskega blaga imam v zalogi tudi šivalne stroje, moške, kakor ženske in dirkalna kolesa znamke WAFFENRAD PUCH, WITTLER, SULTAN itd. za 1400, 1600, 1800 in 2000 Din. -Dobijo se pri meni tudi vsi nadomestni deli za kolesa, kakor tudi vsako, vretni plašči od 60 Din in zračnice od 25 Din naprej. — Šivalne stroje in kolesa dajem tudi na obroke.
Nadalje imam tudi naprodaj: 50 hI 10 slopinjskega, 1928, dobrega belega vina, lastnega pridelka, 1 liter 6 Din iranko Ptuj.
Z odlič. spoštovanjem
R. Wratschko, trgovec, Ptuj, poštna hiša
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN BOVERI
PODRUŽNICA LJUBLJAN *
.zvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. 8c M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
Ca s je z/afo
pa tudi dobra reklama v
;SLOVENCU■
Modroce
otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
Talarje
za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Steklarska dela
na Vaši novi stavbi Vam izvrši točno, solidno in po najzmernejših cenah Franjo Z r n e c , steklarstvo — Ljubljana, Pred škofijo št. 10.
100 k
koruze . . 158 D vešet. oves 190 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
Mariborska plovba
družba z o. z. v Mariboru
.............milimi.....................................iiiniiiii.....................................................................
Vozni red:
Motorni brod »MARIBOR« za vožnjo iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj:
ODHOD: Iz Maribora od 9 do 20
vsako uro. ODHOD: Z Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 vsako uro.
Vozne cene:
Za odrasle: v obe smeri 10 Din, v eno smer 6 Din.
Priporoča se občinstvu
Za otroke:
do 4. leta 0 Din, do 12. leta 3 Din (v eno smer).
Opombe.
V sobotah, nedeljah in na praz« nike vozi dvakrat na uro v obe
smeri.
Vožnja traja navzgor 17 minut, navzdol 6 minut.
Načelstvo.
t	V globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom, pri-
jateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena mati, sestra in tašča, gospa
MARPA MOHAR
vdova mag. uslužbenca
dne 5. julija ob pol treh popoldne, previdena s sv. zakramenti, boguvdano umrla. — Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 7. julija ob Vib popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 2 na pokpališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. julija 1930.
Rudolf Mohar, sin. Antonija Mohar roj. Jenko, sinaha,
Otomane
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše ie
F. SAJOVIC
LJUBLJANA, Stari trg 6.
cfflcv&ncit
zaiamčijo najpopolntiii uspeli
Zahvalo
Povodom smrti našega preljubega soproga in očeta
Franca Lesjaha
poštnega uradnega ravnatelja
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in pomoč.
Ljubljana, dne 5. julija 1930.
Žalujoča rodbina.
Ako želite moj nasvet,
tedaj ostanite kakor jaz e«krat za vselej pri FcllcrJ«vlb Elsa-uiltili zdravja to lepote (milo Iz lilijinepa mleka lili-iino kreme, iz rumenjaka, glicerinovo. bo-raksovo, katranovo in brivsko). - Popolnejših r.a nego dosa nI! Njihovo izvrstno delovanje izvira ir. njihovega zdravilnega sestava. — Jaz ne rabim nikdar drugih mili
Za plemenito nego obraza jemljem blsa-Creme-poniadu! — Za umivanje glave rabim izvanredno dober Etsa-Shampoo.
Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo tudi Vam!
5 kom. Elsa-miln na izbiro stane 53 Din franko' č« se denar vpoSlje naprej; po povzetju 02 Din.
'J lonca Elsa-Creme-pomade II) Din franko, če se denar vpošlje naprej; po povzetju 50 Din. — Elza-Shampoo 3 Din 30.
Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti nravnost pri:
EUGEN V. PELLER, lekarnar, S tubi en Donja, Elzatrg 134.
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
tuilazjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otrošlri vo-zički od najpriproetejšega modela, izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pDoomatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. « ^TRIBUNA" F- B. I... tovarna dvokoles in lotroSMh Tozičkor, LJUBLJANA, KarlovSka c. St, 4.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno In solidno
£ahvala
Vsled bolezni smo morali našo
zajutrkovalnico in gostilno v Mariboru, Glavni trg štev. 5,
opustiti, ter izrekamo na tem mestu vsem našim ljubim gostom najprisrčnejšo zahvalo za mnogoštevilen obisk. Z velespbštovanjem
Otraar in Ana Hummel.

SSLDA-KONTE LCE - JOURNALK >KE ZVEZKE - MAPE OPJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLQp: ITD.
NUDI PO IKRBDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
C.T. B.
V LJUBLJANI 80PPARJEVA UL?CA\6 II. NADSTROPJE
Dr. Aleš Sfanovnik
je odprl	(
odvetnišfto pisarno
v hotelu »Pošta«
PI1CII
novi modeli?
Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdlu.
Ign. Voh. Uubliana
Zastopniki se sprejmejo.
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -iužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini
v-, v ■ ;-f
Gospodarska zvcia
v Ljubljani
Prano pot,
hi vodi do ozdravljenja živcev!
Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabo pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote
osvobodili vseh fahifi bolezni.
V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur
popolnoma zastonj.
Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeli neumornega vestnega raziskovalnega dela zu dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu Številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe l
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveli tedoih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na:
Epiist Pasternacfe, Berlin S. 0., Mich«lhipcliplafz 13, flbt. 318.
Staklo
B. Tober, »ovarnlško-komlslj. zaloga
Akc. spol. Prvni češka sklarna v Kyjove C.S.R.
Ljubljana, Ilirska u!. (vhod pri gostilni Možina) P. n.
Lekarne, drogerije, tvor-nice soda-vode, kemične tvornice, stavbeniki itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah in kozarce za vku-havanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe
Obračajte se le na naš naslov, ker
Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili
Izid žrebanja efektne loterije prostovoljnega gasilnega društva v NadgoricL
10 glavnih dobilkov so zadele št.: 1669, 4148,
8724, 4706, 1346, 5300, 1438, 6593, 1033, 6134. — Dobitki v vrednosti po 50 Din: 5476, 6888, 7527, 6286, 2555, 7346, 3955, 5934, 5696, 2143, 5561, 8113, 5401, 5601, 9764, 5111, 994, 105, 3914, 8001, 2580, 8345, 8046, 626, 8277, 8016, 9529, 4753, 295, 827, 9515, 4946, 1751, 6390, 4037. — Dobitki po 30 Din: 2813, 3192, 2474 , 6829, 88, 4385, 8057, 9506, 5275, 6639, 5006, 5804 , 515, 8082, 3079, 4141, 5270, 9186, 4498, 7285 , 9320. — Dobitki po 20 Din: 1182, 7128, 6013, 5789, 4554, 5290, 8159, 7582, 6617, 6669, 6559, 2702, 9977, 1578, 718, 2804, 6871, 1733, 9788. — Dobitki po 10 Din: 9131, 8343, 5992, 8677 , 2008, 1292. 1992, 907 , 4734, 5391, 9839, 6631. 436, 807 , 5127, 2185, 95, 325, 1310, 2863, 2206, 8045, 173, 8748, 9275, 151, 1571, 8680, 9499, 559, 7966, 4678, 1565, 1734, 7833, 5926, 6887, 4035, 5213, 34%, 4911, 8938, 3084, 1973, 7165, 7114, 5164. 7181, 9997, 3251, 4696, 80-13, 7081. 6612. 'il71, 9591. 1881. 7579. 3897, <>".>97, 5145, 3854, 5158, 3417, 7901, 1815, 9584, 8892, 931, 7905, 8668, 93. 7147, 4063, 3383, 2597, 4908. 242, 3351, 2868, 8611, 4972, 7004, 7835, 2035, 7431, 3199, 5774, 7803, 1282, 9023, 9520, 4709, 2833 , 689, 1402, 3781, 8744, 3862, 9494, 1615, 496, 770, 4219, 2697, 3880, 4653, 8721, 921, 1367, 763, 4556, 7355, 7754. — Dobitki, ki se ne dvignejo v teku enega meseca po razglasitvi žrebanja, zapadejo v korist gasilnega društva v Nadgorici. Na željo se dobitki pošljejo po pošti na stroške lastnika.
Za gasilno društvo: KoroSin Ivan, t. č. tajnik.
Najvarnejše in najboljše naložite d«*r {rt
¥ CeSiu
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog nad
Din 85,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v t Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
^uisjtr' g"
los .
5U)1" o"Q ^SNgs
•5-j ss n
S
•aiSr.ss •8 aH'S«o
2t s3 b ..os to
mJto « 2 —
§ aa-s s« 11
■š'slS-3'
4 d,«? da «
Jo
m O * iS .. 3 a g" b S Z
|OQ> t
Rumeni gusarji
(Sodobna zgodba.)
" »Razumem, da ste v velikih skrbeli,« reče Tatar, »toda ali mislite, da bi bilo to pametno? Ali bi ne bilo nevarno s tako majhnim čolnom?«
»Če bi mene vprašali, bi vam moral odgovoriti: Pa še hudo nevarno,« reče Vu Hang. »Ne rečem: kakih dvajset ali trideset milj; toda sto? Mislim, da bi
preveč tvegali!-
»Pri sto miljah ne tvegam nicvec kot pri tridesetih, razven seveda, ako mi napovedujete nov taj-
fUn Kaj še! Ničesar ne napovedujem!« pravi Vu Hang s svojim običajnim smehljajem. »Toda jaz sam nisem pogumen človek, prepričan pa sem, da niti moj prijatelj Budžak s svojo lanšo ne bi zdaj tvegal sto
m'lj »Jaz že ne,« reče Budžak odločno. Svetoval bi
vam: Ne hodite!«	" . '	i
Dobro! Stvar bom se premislil, ' dostavi Mihael. »Hvala vama za vprašanja! Upam pa se vedno,
da ni nič hudega.«
Ločili so se in ko je Mihael stopal dalje, se je kar nekoliko čudil, da kaže tuja dvojica za njegove /adeve tolikšno zanimanje. »Nisem se vedel, da sem tako priljubljen,« misli sam pri sebi-
Misel, da bi šel Anabel iskal, ki se mu je poro-rila tako nenadoma, se je tekom dneva razvila v k, omenil je svoj sklep tudi Čengu, ko je prišel z njim skupaj v neki kitajski kavarni kamor je prav slučajno stopil na čaj. Ceng pa je sklep prav Ujco navdušeno odobraval, kakor mu je Vu Haug naspro-
toval.
»Sijajna misel!« pravi Čeng, »in prav rad bi šel z vami! Potovanje bo silno zanimivo! :
»Hvala vami Jako bom vesel, ako se mi pridružite! Danes je že prepozno, da bi odrinila in se tudi nisem še popolnoma trdno odločil. Jutri zjutraj pa vam že sporočim.«
Mihael je sklenil, da še enkrat poskusi z radijem. Zvečer ob osmih bo aparat sklopil in ako še ne bo nobene vesti, bo zjutraj z Bantamom odrinil.
Ob osmih zvečer pa je zvočnik molčal kakor doslej. Dasi mu je Lovro naročal, naj baterij brez potrebe ne trati, jih je Mihael vkljub temu pustil pri-klopljene, ko je šel spat; ne bi pa mogel niti sam sebi odgovoriti zakaj. Sredi noči pa ga prebudi neki glas. Usede se. Ali sanja? Ne! Skozi odprta vrata spalnic*; prihaja Lovrov glas! Pomota je izključena. Mihael plane v sosednjo sobo in posluša. Kaj pripoveduje Lovro? Pri aparatu nekaj ni v redu; besede so namreč tako nerazločne. Ne more vsega razumeti! Kaj pravi? Gusarji?! Mihael napne ušesa. Zopet je slišati samo nekakšno momljanje. Kako zelo je želel, da bi mogel Lovra vprašati, o čem govori! Tedaj pn se sredi mrmranja zasliši strašen ropot in strel!
Mihaelu srce divje razbija. Zopet posluša. Toda po strelu je zavladala velika tišina.
z , t« . 9. Težaven odhod.
7 Nekaj trenutkov po strelu so se Mihaelu podile po glavi misli vse križem. Neizrekljivo ga je potolažilo, da je slišal Lovrov gias; brat je bil torej vsaj še živ!
Pa še preden se je la misel dobro utrdila, že sta ga silno vznemirila beseda gusarji in strel, ki
ji je sledil, in to tembolj, ker ni vedel, česa naj se pravzaprav boji. Kaj se je pripetilo? Ali je Anabel padla v roke strašnih kitajskih gusarjev? Ali je kdo izmed njih ustrelil Lovra, baš ko je govoril v mikrofon? Ob tej misli je Mihaela kar zona oblila.
Trudil se je, da bi se zbral in stvar mirno premislil. Jasno je bilo, da je Anabel vihar prestala; morda je zbežala v zavetje kake reke, pa jo je lam nepričakovano zajela tolpa gusarjev. Lovro bi bil tedaj brez dvoma potreboval samo nekaj minut, da bi točno pojasnil položaj in sporočil, kje se ladja nahaja. Briiske oblasti v Hong Kongu pa bi lahko ukrenile takoj vse potrebno, da pridejo ladji na pomoč. Vseh teh točnih podatkov pa ni! Kaj naj stori?
Bilo je ponoči. Pred zoro ne more ničesar storiti. Tedaj bo brzojavil v llong Kong. Toda podatki so vsi tako negotovi! Ali se bodo oblasti takoj zganile in se stvari lotile? Vrne se torej k svoji prvotni misli, da bi namreč sam odrinil z Bantamom, preiskal reko, dognal, kje se nahaja Anabel in tako pripravil pot britskeniu trgovskemu topovskemu čolnu, ki ga bodo gotovo že itak prej ali slej odposlali, da obračuna z gusarji.
Kakor hitro je mesto oživelo, je hitel Mihael k svojemu predstojniku po dopust. Ta mu ga je tudi brez oklevanja dovolil, obenem pa mu krepko priporočil, naj ne trati časa s tem, da bi se morda spuščal v nevarna podjetja, ki se bodo gotovo ponesrečila.
Ta mrzli pt>liv pa mu ni vzel poguma; šel je iskat svojega prijatelja Čenga. ki se je za njegov načrt navduševal s pravcato strastjo. Ker pa ni bilo gotovo, kako dolgo bo izostal, je sklenil vzeti na krov hrane zase, za Čenga in Eh Sanga '/» več dni. Baš je živila spravljal na Bantam, ko prikolovrali po obali Budžak.
na
je le tedaj zagotovljen, če ste o skrbljeni z
dobro
■	4 ••	Najlepše zamišljene počitnice skončajo slabo,
OOUt ▼ ]] CJ Če obutev nagaja — Preskrbite si tedaj takoj pj
za hribe, šport, promenado, ples itd. za poleti najbolj prikladni, ker so iz zdravega usnja in moderne obUke
£ £ čevlje ki so
Posebnost za leto so

s patentiranim krom-podplatom — Cene od danes do 20. julija globoko znižane — Desortirana roba po zelo ugodni ceni
Pollaku

Vse se dobi pri
Detajlna prodaja Dunajska cesta 23 (dvorišče)
Od dobrega najboljše je le
Gritzner - ndler- Kayser
šivalni str j in kolo
elegantna izvedba — najboljši materijal
URANIA
pistalni stro)
v 3 velikostih Novost
Šivalni stroi
kot damska pisalna miza
Le pri
Dos. Peteline, Ljubljana
TELEFON 1NTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
Lovske puške, browning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje sprejme v popravilo puškar
F. K. KfilSER, Ljubljana
Kongresni trg 9
Sprejmejo se tudi vsa meha nična dela v popravilo.
Zadnii dnevi popolne razprodale vseh konfekciiskih izdelkov, obleke, moški in ženski plašči, manufaktur-nega blaga Ser invenfaria. Samo do srede talilo!
Ker se prodaja globoko pod lastno ceno, si na vsak način oglejte zalogo in izkoristite priliko
Konknrzna masa fvrdke -
Gričar & Mejač
Ljubljana, Šelenburgova 3
Upravnik konkurzne mase
Dr. Luce Treo
ZAHTEVAJTE CINIK!
H SUTTNER — LJUBLJANA. 2
PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Ure za dečke od Din 44'— naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70'— naprej. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
KRASNE TLAKOVE
za veže, cerkve izdeluje in poklada
Cementarna Gostinčar,
Pešata, pošta Dol pri Ljubljani.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejno zavezo
v Mariboru
OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA
Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Za potovanje
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu.
I. KRAVO*. Maribor, Aleksandrova 13
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG o.D. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenab iD samo na debelo
PnntTinn domači ln inozemski za domačo »I ClllUy kurjav« in industrijske svrhe.
Kovaški premoči .»h«*
Koks livarniškl, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. MlfcloSičeva IS/I.
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skaberne, Ljubljana
Ogledala
vseh vrst, velikosti in oblik
Steklo
zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, portalno, ledast' alabaster itd.
Spcctrum d. d.
Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
HEiNEL« HEROLD,Maribor
102 B
Naznanilo preselitve!
P. t. cenjenim odjemalcem in občinstvu vljudno sporočam, da sem svojo
cvetilčarnb.........Korslka
preselila z Aleksandrove ceste na Miklošičevo cesto, poleg >Uniona« in Radio paviljona, ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost.
Korsika
Telefon 23-41
Telefon '23-41
Pohiitvo
* ^^ ——za opremo stanovani in pisarn
mmmmmSm Ivan Dosian
Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 17
Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61
Zadružna Gospodarska banka a. a.
V Cjubliani (Miklošičeva cesta tO)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000 —	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-
Sprejetna VLOGE, daje POSOJILA otvarja	BLED NOVI SA^KR^^SIBENIK MARIBOR	VTZE^VRFD^OSTNE ^PAHRJE ^Safes^"-
KREDITE, eskomotira MENICE. - Naka-	KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT	V1ZE, J^g^JJJ^f^J^
zna - Akreditivi. - Predujmi na efekte. |zvrguje vse bančne posle naikulantneje.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Franc Kromžar.