Inseratise sprejeroajoin velji tristopna vrsta: i kr., če Re tiska lkrat, j, i, || n - j| n II n n ^ 'i ?ri večkratnem tiskanji ae •ena primerno imanjša. Rokopisi >e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedieija na Starem trgu n. št. 16 Političen list za slovenski iiarofl. Po pošti preieman veliš: Za eein letu . 10 kr. r.a poi ieta , . o .. — ta četrt leta . . '> ,, ali ,, V administraciji velia Za '•(.;„ leta . . % gi. +0 lir. ia pol ieta 4 „ 'JO ,, ca četrt leta . . 'i ,, 10 „ V Ljubljani na dom poišiljan velja 60 kr. več na ieto. ^ Vredništvo je na Bregu iiišna štev. 190. ', '■ , £ Izhaja po trikratna teden in *i«er ' v torek, čerrtek in noooto, '■■Jtik &S,- Nemško-turško časnikarstvo. Že dostikrat, in tako tudi v članku zadnjega lista, smo opzorovali svoje bralce na nesramno lažnjivost nemških listov. To so mojstri v zavijanji resnice, v krivih sklepih, v lažeh in obrekovanji! Kako da ti ljudje znajo vsalcej stvari drugo lice dati, in se spodtikati nad vsem, kar koli Rusi počno in poročajo, to kaže večerni list od pondeljka v dunajskem „Tagblattu", kjer judovskemu šmoku še to ni všeč, da ruski komandant Nikolaj o ruskih zgubah resnico poroča. ,,Die alles menschliche gefiihl verhohnende aufrichtigkcit, mit \velcher der grossfiirst die russischen verluste bekaunt gibt" (človeški čut zasramujoča odkritosrčnost, s ktero veliki knez naznanja ruske zgube) — tako blezo zasmehuje pisavo Nikolajevo v telegramu, kjer naznanja, da je padlo 12.000 Rusov. Ali je mogoče, tem ljudem prav storiti, ali je mogoče misliti si večo nesramnost? Ako bi zgubo zatajil, in govoril samo o vspehih, rekli bi, „vidiš ga lažnjivca!'1 Ako bi vse zgube lepo opisal in rekel na primer: „popustili smo svoje pozicije prostovoljno, ker so se nam malo važne zdele", kričali bi škodoželjno: „o tega prekanjenega lisjaka, kako se laže in zvija, da bi se lepšega naredil, kdo mu bo še verjel!" Tako bi govorili in po pravici, kajti kaj pomaga pobitja prikrivati, konečno se vendar vse izve. Pa Rusi te navade ne-majo, oni vse po pravici povedo, koliko imajo mrtvih in ranjenih, kedaj da zmagajo in kedaj ne. To je gotovo prav lepo od njih , in kaže, da je njih značaj odkritosrčen , iu da so tudi njih nameni pošteni. Da se pa znajde kak človek, kteremu še ta odkritosrčnost ni prav, ki še v njej išče dlake, ter jo pripisuje trdo-srčnosti, neusmiljenosti („eine alles menschliche gefiihl vevhohueude autrichtigkeit,") kaj tacega zapisati, to je v istini — eine alles menschliche gefiihl verhohnende perfidie (človeški čut presegljiva nesramnost.) Kako so turška poročila v primeri z ruskimi neresnična, tega prepričati se nikomur ni bilo težko; in tudi v tem se že pokaže, na katerej strani je pravica; kajti lažnjivec in tat sta brata po duhu, in kakor se Turki zdaj v telegramih lažejo , tako so se lagali poprej, ko so kristjanom pravice obljubovali. Pojdimo še dalje. Spominjajo se gotovo še vsi čita-telji časopisov, kako so turkoljubni nemški časniki o Črnogorcih pisali, da Turkom glave in nosove režejo, da vse vjete pokoljejo itd. Sedaj so Črnogorci vjeli v Nikšičih 2800 mož, in kaj so z njimi storili? Pustili so jim orožje, in rekli: ,,Ilodite z Bogom!' in vjeti Turki so bili prosti, ter so se podali domu. Tako morajo celo turški listi poročati, ker je istina-Celo poročevalec dunajskega „N. W.Tagblatt" pripoznava to velikodušno ravnanje s sledečo opazko: „Če se pomisli, da se je trdnjava brezpogojno vdala in da so se popred morale s silo vzeti vse pozicije, bil bi to prvi slučaj v vojni zgodovini, — in ravno neolikana Črnogora mora s tem pričeti — da se je s posadko dolgo oblegane trdnjave, ki je obkgovalcem več žalega prizadela, kakor vsa druga Turčija, in ki se je malo pred zadnjim naskokom na milost in nemilost vdala, tako prizanesljivo ravnalo". Ali se ne vidi tu jasno, kako so bili Črnogorci po nedolžnem obnkovani? Lani, ko so bili Črnogorci Osman paša vjeli, trosili so nemškutarji laž po svetu, da so mu Črnogorci, glavo odsekali. V resnici pa je kosil pri mizi kneza in kneginje črnogorske, in na zadnje mu je knez celo prostost podaril, ter ga izpustil domov 1 Tako ravnajo Črnogorci, katere so listi , kakor „N. fr. Presse", „Tagblatt", „Kxtrablatt" itd. opisovali svetu kot tatove, tolovaje, kanibale in neusmiljene barbare! Po tisočih pričah, med kojimi so konzuli in drugi zapriseženi možje, pa je dokazano, da so Turki v teh dveh letih tisoče in tisoče Bulgarov pobili, mož, žena in nedolžnih otrok , da so tisoče in tisoče hiš požgali. Da bi te grozovi-tosti nekoliko prikrili, lagali so in lažejo turkoljubni časniki v enomer o grozovitostih, ki jih počenjajo Rusi, zlasti kozaki. Prašali so jih po pričah, a uiso mogli nobene imenovati! Nasprotno pa potrjujejo vsi vojaški pridruženci evropskih vlad v ruskem taboru, da niso nobenega grozodejstva videli, da bi ga bil kak rusk vojak nad Turki učinil. To potrjuje celo angležki vojaški pridruženec Wellesley, ter še dostavlja, da ruski vojak že po svoji krotki naravi kaj tacega celo zmožen ni. Bulgari so se menda res nad Turki nekoliko maščevali za štiristoletno trpljenje, ko so se prikazali Rusi v deželo. Ali se je pa temu čuditi ? Ali je mogoče, da bi otrok svojo mačeho ljubil, katera mu še nikoli nič dobrega ni storila, pač pa mnogo slabega? Kar so se Bulgari v turški šoli naučili, to pa znajo! Sicer se pa Turkom toliko slabega zgoditi ni moglo, ker Rusi so bili le nekaj dni onkraj Balkana, takraj Balkana pa je uredjeno rusko poveljništvo vsako nerodnost zabranilo. Bog jo pravičen. (Iz nemškega po K. Bolanden-u.) (Dalje.) Vjeti cesar. Dve leti po tej dogodbi sedel je prej strahoviti zmagovalec cesar Napoleon kot vjetnik na otoku sv. Ilelene. Ta otok v atlantskem morju, unkraj ravnika na jugozahodu od Afrike je kaj puščoben. Skoraj nikjer ni videti kakega senčnega loga, lesemtertje, je kak zelen, obdelan prostorček, povsodi le od pekočega solnca razgreto in razpokano skalovje iu vulkanske razvaline; ves otok prava, grozovita ječa v sredi morja. Blizo morja, na nevhodnem, kamnitem kraju, stoji samotna verba, pod ktere viseče, goste veje je cesai večkrat hodil se senčit. Tam sedi po cele ure gledaje čez skoro brezkončno morje. Danes je Napoleon nenavadno tužljiv. General Bertrand, edini mu prijatelj, ki se je prostovoljno s svojim ponižanim dobrotnikom v to ječo podal in pa dvorni plemič grof Jožef Pietel skrbno opazujeta tamno zamišljenega cesarja, ko začne ta proti plemenitemu mladeniču tako-le govoriti: ,,J ožef, li nisi bil v gradu v Fontainebleau vpričo, ko mi je papež Pij VII. mojo prihodnost prerokoval?" „Da, Veličanstvo, bil sem pričujoč." „Se še spominjaš najnega pogovora?" ,,Da, gospod! Onega pogovora ne bom pozabil. Takrat se mi je zdel papež več kot navaden človek". .,Kakošeu pa?" „Kakor božji namestnik na zemlji". „Prav si povedal, dečko. Čemur sem se takrat posmehoval, mi je zdaj verjetno, V resnici: On je božji namestnik na zemlji!'' Zdaj obmolkne in zre zamišljeno črez morje. „In kaj je še rekel papež takrat? Ali še veš?" povzame Napoleon zopet. „Vem, Veličanstvo ! Sveti Oče je rekel Stari Bog še živi. Potem je to resnico dokazal iz zgodovine poganskih in krščanskih knezev, ki so cerkev in papeže preganjali, kako jih je Bog Btrl, cerkev in sedež sy. Petra pa sta ostala". ,,Kako jo še dalje govoril?" sili Napoleon Jožefa, ko vidi, da si ta ne upa vsega povedati? „Stari Bog bo tudi Vaše Veličanstvo zmlel, če ne bote skoro nehali cerkve preganjati; kajti Bog drži dano besedo, ko je rekel, da bo varoval cerkev in svojega namestnika na zemlji". „Tako je!" pritrdi cesar kimaje. ,,Vaša mera je polna, rekel je papež, Vi boste ravno tako nesrečno končali, kakor vsi preganjevalci cerkve". „Papež je resnico prerokoval. Ne ljudje, marveč Bog je zlomil moje žeslo. Jaz neumnež, ki sem se dal od svitlih zmag tako slepiti 1 Kako prepričalno bi mi bila zamogla osemnajst stoletna povestnica dokazati, da se vsaka sovražna moč na Petrovi skali razbije. V resnici, stari Bog živi, in meče ob tla pre-ganjevalce svojega namestnika!" „Ne bom tajil, Gospod", reče Bertrand, da je ona ojstra zima na Ruskem na božje povelje črez armado prišla; — pa le pri Lipici se je sreča nagnila". „Iu Bog je vodnik vojska, general, odvrne trdivno Napoleon. Ta puščava na sredi morja daje mi čas za premišljevanje. Nesreča me je streznila. Da sem vojsko zgubil, odstavljen in vjet, vse to izhaja od tod, ker sem pogla varja cerkve preganjal. Pij ima prav: vsega- Znano jo, da Turki vso vjetnike pokoljejo, tako da v istiui nobenega vjetnika nemajo, kakor poroča celo nemški, turkoljuben poročevalec iz Šumle, kjer so imeli enega samega vjetega Rusa, katerega so menda zato pri živ Ijenji pustili, da bi ga kot posebno znamenitost kazali. Tako je tudi znano, da Turki vse ranjencu razmesarijo in pomorijo; ob enem pa Ilusi turškim ranjencem strežejo, kakor svojim ; in vjetnike pošiljajo na Rusko, kjer se jim bolje godi, nego ruskim vojakom na bojišči ; celo k delu jih ne silijo, ampak če lioče ruski kui^t turškega vjetnika v delo dobiti, ga mora plačati, tako da bodo še denarja domu prinesli, kedar se vrnejo v domovino. Da pa Turki niti ranjencem, niti vjetnikom ne prizanesejo, to ve ves ruski tabor, in častniki, ki gredo na bojišče, ueso pri sebi strupa, da ga povžijejo, kedar pridejo v turške roke, da jim ni treba pri dolgih mukali počasi umi rati v barbarskih rokah, kar se po naših krščanskih zapovedih se ve da nikakor odobravati ne more. Tak razloček je tedaj med Rusi iu Turki ; in lažnjivi, plačani, vse, častiželj-nosti in sramožljivosti prosti turkoljubni časnikarji hočejo obe vojski v eno vrsto staviti, in lutka še celo kot boljega , poštenejega svetu predstaviti I Ni dvombe, da so ti turški prijatelji večega zaničevanja vredni, nego Turki sami: kajti Turki se niso nič učili, oni so nevedni, surovi divjaki, vera sama jih goni k krvavemu klanju, ker jim zasluge 111 nebesa obeta za mučenje in morenje kristjanov; naši Turki pa so v šole hodili, kjer so se učili lepi krščanski nauk in druge človekoljubne vede, ter se tudi pri vsaki priliki haliajo s svojo človekoljubnostjo in oliko; pa oni so krščanske nauke že davno pozabili, kar je namreč krščenih med njimi, kar je pa obrezanih, tem je denar bog, m če so v brezob zirnosti in brezsrčnosti Turkom podobni, stoje zastran značaja še globoko pod Turki; kajti prosti Turek vsaj svojo neumno vero trdno drži, je odkritosrčen m pošten v kupčiji, ter hraber v vojski ; vseh teh dobrih lastnosti pa našim Turkom primanjkuje. Naj tedaj naši bralci le z nezaupnostjo prebirajo nemške časnike, iu naj raje bero domače slovenske, saj imamo slovanskih listov dovolj, ki niso nič slabejši od nemških; zlasti ruski listi po svoji obširnosti, in bistrosti svojih razgovorov gotovo niso siabeji od nemških. Temeljite članke prinašajo tudi „Obzor", „Pri-morac", „Zastava" in „Iztok", in srbo-hrva-škega jezika se vendar Slovenec tako lahko nauči I Ne bodimo nemarni, in izvirno se jerob-stvu nemškega duha 1 Z bojišva. Dosedanja nezgoda vojne ruske podrla je malosrčnim ljudem vse upanje, da bi se rusko-turška vojska za Ruse srečno končala. Toda zgodovina uči, da je bila Rusija v svojih vojskah s Turki tudi prejšnje čase sini ter (je nesrečna, da je pa na zadnje vendar le dosegla svoj namen. To se pač nobenemu ni zdelo mogoče, da hi bili Rusi v boju s samim Turkom tako nesrečni kaksr so sedaj, in naj-jši sovražniki njeni so za trdno pričakovali, da bode mogočna država kmalo potlačila oslabelo Turčijo. Zato so na vso moč ropotali zoper njo iu v strahu pa v skrbi za svojega ljubčeka Turka vse žile napenjali, da bi bili vojsko zabranili. Sedaj pa, ko se, Rusiji ni posrečilo sovražnika krščanstva tako hitro pomendrati, kakor se je sploh pričakovalo, zagnali so ti turkoljubi vesel krik , ki mora vsacega prijatelja omike in krščanstva enako hudo v srce boleti, kakor sleherna zguba ruska, zlasti glede nesreče krščanskih prebivalcev na Turškem, zarad kterih ravno smo orožju ruskemu želeli zmage. Tako slabo, kakor se našim malosrčnikom dozdeva, se pa Rusom vendar ne godi, kar najbolj jasno priča to , da se naši Turkoljubi tudi premagane Rusije še vedno boje, ter na pomoč kličejo vnanje države, da naj bi ji z diplomatičuim posredovanjem zvezale roke in vojsko ustavile, dokler je vspeh za Turke ugoden. Sicer pa tudi ta vspeh ni tako sijajen, kakor trdijo turška poročila. Kar smo zadnjič omenili, da namreč Turki Rusom nikdar niso bili vzeli Nikolajevega brda na Šipkinem klancu, in da so bile vse dotične novico turških listov ardahanske laži, potrjujejo sedaj vsi listi iu Sulejman paša satu. On se je po svoji navadi v svojem poročilu lagal, da je Rusom vzel omenjeno brdo, ko so pa Rusi službeno razglasili, da so ga 17. t. m. nazaj vrgli, morala je tudi „Ag. llavaš" iz Carigrada povedati, da so Rusi zopet nazaj vzeli brdo sv, Nikolaja, kterega pa nikdar zgubili niso. Lažnjivo poročilo turško še pristavlja, da so imeli Turki 100 mrtvih in 200 ranjenih, Rusi pa da so zgubili 1000 mož. Dopisnik ,,Pol. Corr." iz Drina pa 5. t. m. o zgubah Turkov ua Šipkinem klancu vse dru-gači poroča. V štirih dneh, pravi, je iz Plod-viva v Drin prišlo okoli 6000 ranjenih, v Plod-vivu jih je okoli 4000 do 5000 in v Kazanliku skoraj brez vse postrežbe 5(>00, tedaj skupaj 16.000 ranjenih, število mrtvih pa bo sodi na 5000 mož. Vojna Sulejmanova, ktero je v Kazanliku prestrojeval, je tedaj razbita, in Mehmed pa Osman paša jo bosta zastonj pričakovala na pomoč, brez nje pa ni Mehmed Ali ne sme vdariti na cnrjeviča, ni Osman paša ua oblegajočo ga vojno pri Plevni, kjer so boji nekoliko potihnili. Rusi sicer še vedno bombe mečejo v mesto, prav napadli ga bodo pa še le potem, ko jim dojde pomoč. Gardini polki konjikov s topni-čarstvom vred so 18. t. m. došli v Rukarešt, kjer jih je general Gurko ogledoval, potem pa nemudoma odposlal v Bulgarijo. Madjari, ki so 18, t. m. zvečer razsvetlili Budapešt in divje kričali, da so Rusi uničeni, so se tedaj nekoliko prenaglili. Turški konzul pa bolje pozna razmere. On hiše svoje ni razsvetlil in druhal je morala četrt ure krričati „Kljen", preden se ji je pokazal. Ni se hotel blamirati, ker zna, da Turki še niso zadobili nobene odločilne zmage. Kakor se poroča iz Bukarešta, so Turki od 17. t. m. sini skoraj vsaki dan zlasti po noči od 17. do 18. sept. napadali Ruse, toda zastonj, is. t. ni. so bili pa Rumunci prijeli Turke, pa tudi niso dosegli nobenega vspeha. Mehmed Ali h svojo vojno stoji pri Benicka Lomu, Rusi pa med Balabanlarom in Koprivco do Kairkiiiia. I/, Cetinja se naznanja, da so Črnogorci v Bileku, ki se jim je po kratkem uporu vdal, dobili topove pa mnogo živežu in streljiva. Kaimakam in vradniki so bili že prej pobegnili v Trebinje, kamor .je odšla tudi posadka, kteri se je dovolil prost odhod. Knez je popustil v Bileku 2000 mož ter se 17. t. m. obrnil proti Stolcu. Posadka v Trebinji se hoče braniti in tudi Mostar vtrjujejo ter je vsled telegra-ličnega ukaza 6 batalijonov iz Gačka odšlo tje. Od 1K. t. m. sini so se Črnogorcem vdale tudi turške stelnice v Dugi soteski; posadkam se je dovolil prost odhod v Stolac, kamor so odšle tudi muhamedanskedružine. Črnogorci mislijo najprej vdariti proti Korjenici potem pa proti Trebinju. mogočni Gospod in varuh sedeža sv. Petra razdrobil je moj prestol." Bertrand mu ne ugovarja in cesar se zopet zamisli. Čez nekaj časa pa začne Napoleon zopet: „V Kgiptu razglašal sem Boga, kteri nima nobenega sina, Danes prisežem, da je Jezus Kristus Rog. Judovega rodu, na videz sin tesarjev, se imenuje Boga, naj popolniši bitje, stvarnika, vsili reči. In svoje božanstvo potrdi z mnogimi čudeži. Meni potrjujejo njegovo božanstvo njegove zmage bolj ko vsi Čudeži. Svet se čudi zmagam Aleksandra Velikega, pa kaj so njegove zmago proti zmagam Kristusovim ? Nič, dasiravno si je bil Aleksander skoraj celi svet podoblastil. Njegove zmage bile so minljive. Jezus nasproti ne zmaga in si ne podvrže samo enega naroda, marveč ves človeški rod. On zmaguje že celili osemnajst stoletij in bo zmagoval do konca sve.ta. In kaj premaga in si pridobi Jezus pri vsakem človeku V Tisto, kar se najtežji dobi, srce. Kar modri od svojih prijateljev, oče od svojih otrok, mož od svoje žene, brat od brata dostikrat ne dobi, to je srca, ljubezni, to si pridobljuje Jezus od milijonov iu milijonov ljudi že skozi osemnajst stoletij. Ali ni to čudež, ki vse čudeže presega? Aleksander, Cezar, llanibal pri vsi svoji izvrstnosti tega niso dosegli. Podvrgli so si z vojskami svet, a le enega človeškega srca si niso prisvojiti zamogli. In Kristus? On si je pridobil in osvojil na tisuče miljonov src skozi celih osemnajst stoletij. Miljone ljudi se je dalo zanj mučiti in moriti. In zopet miljone ljudi vklonilo se je in se vklanja pod njegov jarem, in si odreka vse posvetno dobrote iz ljubezni do njega. Kdo bi po tem največjem čudu ne spoznal božje Besede, ki je svet vstvarila". ,,Ako se na tanjko premišljuje", seže general Bertrand mu v besedo, „je ohranitev in obstanek kraljestva Kristusovega pri vsem trpljenji in odrekovanji posvetnega veselja, gotovo vedni čudež". — ,,Vi general, veste", začne zopet Nupoleon dalje, ,,kako sem znal vojskine čete vnemati, da so za me šle v smrt; a za vse to je bilo potreba, da sem bil pri njih in sem jih s pogledom in zapovedovanjem vnemal. To moči pa vendar nisem imel, da bi se name tudi takrat spomnili iu mu ljubili, ko nisem bil med njimi. Sedaj sem na tem otoku sv. Helene-Kje so moji dvorniki? Kje so moji prijatelji? liazun vas dveh ali treh, ki ste mi nar bolj zvesti ostali, ni nobenega. Šc nekaj časa, iu moje truplo bo šlo pod zemljo črvom v jed.— Kakšen propad med mojo siroščino in večnim kraljestvom Kristusovim, kterega oznanujejo, ljubijo in molijo ljudje po vsem svetu. On živi v miljonih in miljonih src skozi tisočletja I Se li to pravi umreti? Se ne pravi to vedno živeti? To čudno kraljestvo Kristusovo priča neovržljivo, da je Kristus Rog. Če pa je Kristus Bog, potem je tudi krščanska cerkev božja naprava. Njegova močna roka jo bo branila in varovala, vsa peklenska vrata je ua bodo premagale. Oj, ko bi mogel jaz vsem, kterim je oblast na zemlji dana, zaklicati: Spoštujte poglavarja cerkve I Ne žalite in ne preganjajte papeža, če ne, vas bo zadela težka roka božja, ktera varuje stol sv. Petra 1" Cesar obmolkne. Veter je zabučal po verbi in valovi morja so ploskajo, kakor v potrditev butnili ob skalo. (Dalje sledi.) Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 21. aeptombra. .%ii(lr«iMMy in IliNiiiark sta se 19. t. in. sošla v Solnogradu ter se razgovar-jala od 11. do I). ure popoldne. Ob G. uri bil je pri Bismarku obed , h kteremu je bil tudi Andrassy povabljen. Pruski vradni listi prenavljajo politiko Andrassyevo kot veliko srečo iu dobroto za Avstrijo in Kvropo, kar je gotovo vsim prijateljem Avstrije po volji , ker nam shod v Solnogradu priča, da je Avstrija trdno zvezana z Nemčijo in tedaj tudi z Rusijo. Da bi le Andrassy tudi stanoviten ostal iu se od svojih rojakov ne dal odvrniti od omenjene zveze 1 Madjari namreč se še vedno vnemajo za Turke iu so bili 18. t. m. zvečer v Budapešti osnovali nekako razsvitljavo in nekak obhod po mestu z zastavo, na kteri je bilo zapisano: „Čestitamo, Rusi so uničeni." Turkoljubna druhal, med ktero ni bilo videti nobenega poštenega človeka, ui pomislila, da liusi niso Se uničeni iu da je Plevna od njih še vedno obkoljena, in da so na Šipkinem klancu zopet natepli Sulejman paša. Turčija se bo napoBled morala vdati in odjenjati, ker še ,,1'est. Lloyd" piše, da razmere na Turškem ne morejo ostati pri starem, če bi tudi Turčija zmagala, ampak da bodo morale vnanje vlade kristjanom zboljšati stanje. Turkoljubui listi hočejo vedeti, da je Bismak sklenil Rusijo prepustiti njeni osodi. Pa to je storil že od začetka sini. Avstrija in Rusija ste od Rusije nasvetovano skupno ravnanje zavrgle ter navzlic trocesarski zvezi Rusiji prepustile, da na svojo odgovornost in nevarnost prične vojsko. To se je tudi zgodilo; nikakor pa ue moremo verjeti, da bi Avstrija in Nemčija sedaj, ko vojna sreča Rusiji ni mila, naenkrat postale nasprotnici nesrečnega prijatelja. Naj tedaj Madjari, Poljaki in na pol mesečni Nemci še tako očitno kažejo svoje turkoljublje, naj vsled turških zmag še tako sijajno razsvetljujejo glavno mesto madjarsko; Avstrija vendar ue more in ue sme postati zaveznica Turčiuov proti Rusiji. \