m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
LOVENSKO PRIMORJE
kto 1. itev. 111 - Cena 2.- liri
TRST, petek 21. septembra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - X. Tel, št. 93806,93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo
loj z besedami
to»ornost vsega sveta je obrnje-* W londonsko konfeernoo, kjer ' Usuje usoda Italije in seveda ^ vprašanje Trsta.
Zanimivo je zajeti v kratek preti-*, kako se zadržuje italijanska 1,111441, italijansko časopisje na-J'a’11 menim možnostim rezultatov *«Vtre;
ence.
.	—	sile tn napredno časo-
h Italije zastopa stališče, da je
Prie>i«ii krivice, ki jih je »Vt-
‘adata fašistična Italija, da je *k® VSO skrb posvetiti notranji in notranjemu redu.
*tdkcionarji in časopisje reak-sil, ki jih sestavljajo v meščanski elementi dcmo-tjanov in posestniški krogi Ji-.	eu- ki so oboji še nedavne
J	tavljali te eriih ali drugih raz
Svoje piskre fašističnim insti-/®m, pa sedaj ne zanemarjajo Jr1® reševanja domačih problemov ^°vei sodialncga skrbsštim, agrar-**1ormc itd., temveč vsako delo Jtfe *w*r' še ovirajo. Vso svojo "Vnost posvečajo vprašanjem kolonij, posebej pa še vpra-Trsta, kot da bo sam Trst k	v»o Kalijo. Težko, težko se
spovedati imperialističnim tei-V»*l,
sa svojo propagando stvarjo Glogov nimajo, se posluiu-Všeh možnih potez, zavijanj samo ad ustvarijo videz, *a**opo;0 upravičeno stvar. V nekaj prav značilnih
** njih reakoioanrne propa-™KJ#;
vrsti se hlinijo in prili-saveznikom, Togliatti jih je
Svet zunanjih ministrov v Londonu
Proučevanje načel o mirovnih pogajanjih s Finsko
in Rumun jo
London, 20. — Danes, ob 11. predpoldne, se je pričela 13. seja Sveta zunanjih ministrov v londonskem Lancaster Houee, pod predsedstvom kitajskga zunanjega ministra.
London, 20. — V nekem nocoj šn jem poročilu javljajo, da se je Svet zunanjih ministrov danes dva. krat sestal in dodajajo, da je Svet
na obeh zasedanjih proučeval gilhv-na načela mirovnih pogajana s Finsko in Rumunljo, upoštevajoč kot osnovo za razgovore sovjetske pred. loge. Britanska delegacija je predložila svoje predloge, ki se tičejo obeh dogajanj; severnoameriška delegacija pa te, ki se tičejo pogajanja z Rumnijo,
Sovjetski komentarji
*h>
Ph<j
nekaj dnevi ožigosal kot hlap-
k* imperialiste. To dobrikanje ^ ^Om se opaža v vseh pano-%**j'»ja, tudi iz vsakega od uUiziranega poročilu veje po-duh. Vzemimo kar poročilo r. /f' *• m. o De Gasperi-jevi ob-i mtv* italijanskega stališča na jL^fenci v Londonu. Glasi se ia-^' tZe so znani prdi vtisi pri č^ikih, ki so nad vse odlični». 71 Gaspari je govoril v angleščini Njegovo podajanje, ki je bilo Prosto, tehtno in polno došlojan-\ je bilo spremljano s simpatijo idzumevanjem. Kar pa je poseb-ugajalo, je bi; ton italijanske <J* ki je bil poln evropejskega ter volje po bratskem sode-* Jugoslovani, ki so se tudi il1 til trpeli v ogromni, skupni • Predsedoval je zunanji mini. t’ Združenih držav Bprnes, ki je ■A 'r§pn nekatere odstavke itali-k hote z odobravajočim tio-e*fco m.
^Hjanski minister je govoril v sfvropski duh*, tdo ^""••tvo*, priznanje Jugoslovanu **** so se studi* borili in »odo-nasmešek mintstro Byr-— kako vse to blagoglasno
jn.
K tistim, ki ga nosijo samo na
kako vse to kako skrbno so izbrane be-t&ko sli mislijo oni — reali* - . Tisti pa, ki poznajo ljudi, >1^	a	<iVoce Hbera* ne mo-
%l *r'l0F0a- kot da vzkliknejo: I 'O zintosti in ponižcvalnosti i, ttn samem besedilu*. Kar pa "®tstua tiče, verjamemo le v ^ **t>d tistih, ki ga res izvajajo,
C
br*
ll^ vo značilnost reakcionarne propagande je ta, da Prehaja preko dogodkov te tlj. ’ kat da je sploh ni bilo, pri b,. Priliki pa se skhouje na ^l^*hjo svetovno vojno. Višek v P°gledu predstavlja v obliki h£**e izdelan letak v angleškem «i ki opozarja zaveznike,
S. londonski konferenci zavze-b,(, *® Italiio. češ da ie dala u
Si
No
i Ci p°o,<
' iZl*n<0e »
ki
to
SL*“ ltal{)°
w,)ni S00.000 žrtev za Ju-* ^enečijo. Niti z ono besedico Sj °*i6ni letaku omenjen foši-
V ‘ n* njegove krivice in kar je \.*^r*ncjie, niti z eno besedico
komaj končana vojna, *hn ^hejša vseh itojn. Malo da ne zahtevajo, da bi se j ^ Jugoslavija opravičit Italiji, Pfedrznila braniti svojo \ j,0 Pred fašističnimi zavojeval-°e Gasperi v svoji noti ni \u‘ .da se ne bi skliceval na
V j. *ft(?t> <* prve svettovnr: voj-\ ,nt>' mišljenje je, da je mirov-
k.fkferenca za
Moskva, 20. Tass. — Mednarodni komentator «lzvestij» piše: Londonski sestanek Sveta zunanjih mini-stov, ki je bil sklican, da nadaljuje delo berlinske konference in razpravlja o povojni ureditvi sveta, vzbuja naravno pozornosti svetovnega javnega mnenja in tisk ga obširno komentira. Najvažnejši predpogoj za uspeh londonskih razgovorov je pripravljenost za vsestransko uporabo sklepov berlinske konference. Med londonskimi razgovori kakor pač med vsemi podobnimi medanrodnimi sestanki, najdemo naravno mnogo pesimistov, ki podcenjujejo moč m pomen sodelovanja treh velesil.
«Manchester Guardian* na primer že izraža dvom o sklepih berlinske konference kot celote, se pritožuje o nepopolnosti sporazumov, ki so bili doseženi na konferenci in poziva k razčiščenju atmosfere, čeprav ne pove določno, kako atmosfero ima v mislih. Nihče ne more
mimo dejstva, da so težave povojne ureditve sveta velike. Vendar jih je lahko premagati z uporabo sklepov berlinske in krimske konferen. ce, nikakor pa ne z odbijanjem teh sklepov.
Zlasti aktivni so elementi, ki preže za koristmi v mislih imajo celo sabotažo, ki bi jih mogli imeti na konferenci velesil za svoji posebne na-mene, ki imajo za cilj vse drugo, kot konsolidacijo medsebojnega razumevanja in sodelovanja, ki je tako bistveno važne v mirnem času. Pri tem mislimo na krik in vik, ki so ga nekateri francoski li-
le nekateri francoski gospodarski tedniki, ki so v tezni zvezi s trusti in bankami, začeli drug za drugim poudarjati potrebo zahodnega bloka temveč je le-ta našel podporo tudi pri uradnih osebah.
List francoske socialistične stranke: «Fopula!re», je zagovarjal ta načrt s čisto posebno vnemo. Toda glede na javno mnenje in zlasti v zvezi z bližnjimi volitvami v Franciji, zatrjuje francoska socialistična stranka, da zavrača načrt »zahodnega bloka*; toda zaenkrat smo videli malo spremembe.
I>el francoskega tiska brez pomišljanja in neutrudno nadaljuje s propagando za blok zahodnjih sil. Nekateri govore o »zahodnem kompleksu*, drugi o »zahodni skupnosti narodov*, o »zahodnoevropski zajednici*, o »evropski zvezi*, o «združenlh državah Evrope* itd. i Leon Blum uporablja izraz »zahodna družina* mesto »zahodnega bloka*.
Ni važno, kaj pravijo, kake nove besede uporabljajo za kamuflažo -
Albanija zahteva udeležbo na londonski konferenci
Kavaja, 20. Ata. — Ko Je prebivalstvo dveh okrajev Kavaja izvedelo, da so ae sestali ministri petih velesil, da bi naložili Italiji reparacije zaradi razdejanj, ki so jih prizadejali fašisti v zasedbenih o-zemljih, Je poslalo demokratični vladi brzojavko, v kateri med drugim pravi:
»Ml smo se borili proti fašizmu in smo zaradi tega pretrpeli veliko škodo. Naša dežela je bila popolnoma razdejana od fašistovskega barbarstva. Zahtevamo intervencijo, da bi bili poklicani na konferenco v Londonu, kjer bo obravnavana škoda, ki jo je povzročil italijanski fašizem v deželah, ki jih je zasedel.  -------
sti, ki jih podpira del britanskega I jasno je, da se zahodni blok razli-tiska, v vzezi z idejo tako zvanoga ; kuje od «zahodne družine* prav to. »zahodnega bloka*. Pred nekaj ča- liko, kot moder vrag od zelenega, sa, ko »mo poudarili, da ima ta. Vztrajna kampanja za »zahodno
načrt gotove protisovjetske točke, »o nekateri listi, zlasti pa britanski tednik »Tribune*, obtoževali »ovjet. ski tisk, da je slabo informiran, da j« »krajno nezaupen in podobno. Medtem pa so v zadnjih tednih ne
skupnost narodov*, ki se je pričela prav ob času londonske konference, brezdvomno izraža željo, ne le izpodkopati zaupanje v ZSSR, temveč končno tudi sabotirati delo zunanjih ministrov*.
^ -»nm za prejšnjo *« Slovenski narod in
vojno ,.w.	...	sploh
v° Julijske krajine jo je dra-Italija je pau takrat
^ ji nagrado slabo upora-*•, ^ > ay nobene pravne podlage \ se na tej mirovni konfe-\	obračuni	za prejšnjo
lSc?a a,CUt>,ia P°tsza italijanske k*ir>,arn> P^gande obstaja v V in	ra»s*rjanju	laži o teror-
^žhShjhnju v Jugoslaviji, v Pre °la*	da	so komuni-
^l0,t toliko in	toliko duhov-
^'hK	Jugosiav je,	nočejo pa o-
’ d<* is ogromna večina med jt>rex potrebe zapustila I *#» •/c,rl^8 le »a p oz to izdajat-I °* h ufa Rožmana. Cele prav. ^ti^šljujejo o ratmrrah v tivba je samo l^hiH Svitka zVtt« Nuove* ali
vbu*e>rt,COV ** Ri,na‘ pa ae . •	*<	^a je vsa ta — zadnje
W.V.W.*.VAW.SVW.\% SJWm WJVAWAWW.WAVWi ,.V,SW.V.VA\%W.V.
Prebivalstvu Trsta in «Jull|ske krajine
Danes, po tako strašni, uničevalni vojni, ko se po vsej Evropi delajo načrti sa obnovo industrije in gospodarstva, ko so posamezne države, kjer je ljudstvo vzelo vodstvo države v svoje roke, dosegle velike uspehe v obnovi in normalizaciji gospodarskega življenja in kjer primanjkuje delovnih sil za še hitrejšo obnovo in zadovoljitev vseh potreb, grozijo nekateri lastniki tržaških industrijskih podjetij z množičnimi odpusti delavstva. Napovedani odpusti vodijo v popoln gospodarski zastoj Trsta in s tem vse pokrajine. Odpusti ne bi povzročili brezposelnosti in pomanjkanja samo v delavskih vrstah, temveč bi vplivali na vse gospodarsko življenja Trsta in celotne Julijske krajine. Z zastojem največjih tržaških industrijskih podjetij, bi prenehala obratovati Se ostala manjša podjetja in bi s tem povzročila zastoj celotne industrije. Tr. pela bi obrt in trgovina, uradništvo bi se znašlo na cesti, kmečko ljudstvo ne bi moglo uspešno vnovčevati v mestu svojih pridelkov, skratka: odpusti pomenijo brezposelnost in pomanjkanje vsega najnujnejšega za življenje za celotno, prebivalstvo Trsta in Julijske krajine.
Gospodje, lastniki podjetij, ki nameravajo izvršiti množična odpuščanja delavstva, o-pravičujejo svoje namere z dejstvom, da ni na razpolago obratnih sredstev, da ni surovin, da ni pogonskih sil itd.; trdijo, da ni naročil, da nimajo dovolj kapitala, v kolikor ga imajo, da jim finansiranje tržaških podjetij ne nudi danes nobenega jamstva. Dejansko so to samo izgovori, za katerimi se skrivajo preračunani, zločinski naklepi.
Ko je jugoslovanska armadla osvobodila Trst in Julijsko krajino, je nova ljudska oblast, zgrajena na razvalinah fašističnega upravnega aparata, takoj podvzela vse možne ukrepe, da poživi tržaško industrijo, zaposli delavstvo in tako ustvari pogoje za gospodarsko blagostanje vse Julijske krajine; posredovala je dogovor med jugoslovansko vlado in tržaškimi industrijskimi podjetji, ki bi za najmanj dve leti zagotovil polno obratovanje in zaposlitev vse. ga delavstva. V tem dogovoru je jugoslovanska vlada zagotovila tržaški industriji potrebne sirovine, pogonska sredstva in celo denarne kredite. Ko je zavezniška vojska zasedla del Julijske krajine in Trst z njegovo industrijsko cono, je bila, na žalost, narodni oblasti odvzeta vsaka izvršna oblast ter ponekod od zgoraj postavljena nova upravna oblast na osnovi starih zakonov izpred 8. septembra IfttS. leta. Lastniki tržaških podjetij, ki jim ljudska oblast in njeni ukrepi v korist delavstva niso všeč, kakor jim ni všeč, da bi ljudska, demokratična Titova Jugostavija, ki je dosegla v obnovi zavidanja vredne uspehe, ki ne pozna brezposelnosti in kjer se gospodarsko stanje načrtno normalizira, upravljala tudi tržaško;industrijo, so izkoristili to izpremenjeno stanje In niso izvršili dogovora z jugoslovansko vlado; nasprotno, izzvati hočejo gospodarsko krizo v vsemi njenimi posledicami: brezposelnostjo, pomanjkanjem Itd., tako, kot že delajo v Italiji. Na ta način skušajo razbiti enotnost delavskega razreda, kot nosilca ljudske demokratične oblasti, in s tem oslabiti demokratične sile sploh, da bi lahko nemoteno uvajali stare, fašistične zakone in tako omogočili svojemu kalpitalu absolutno oblast in neomejeno izkoriščanje delovnega ljudstva.
Po vsem tem je torej jasno, da »o napovedani odpusti samo politični manever reakcije, ki ji gre za tem, da bi se strle demokratične sile Trsta in Julijske krajine, In da bi »e našemu ljudstvu odvezele vse s krvjo dosežene pridobitve dolgoletne narodno osvobodilne borbe. Izgovori, da ni naročil in sirovin (ko bi jih lahko v dovoljnl meri dobili od Jugoslavije), da kapital ni siguren (ko pa je s polno paro delal do zadnjega dne nemške okupacije) itd., so samo zlo. činski poizkusi pravariti naše ljudstvo In ga odvrniti od spoznanja pravih ciljev v teh reakcionarnih podjetnikov. Vso to akcijo pa spremlja preračunana, naclonalno-šovinistična propaganda, ki ima namen izrabljati narodna čustva v svoje temne namere.
Opozarjamo vse prebivalstvo Trsta in Julijske krajine, da ti zločinski naklepi reakcije ne prizadevajo samo koristi delavstva, ampak celotnega prebivalstva naših krajev. Zato pozivamo vse politične stranke, vse množične antifašistične organizacije, vse poštene ljudi Trsta in ostale pokrajine pod zavezniško vojaško upravo, da z vsemi močmi podprejo upravičeno borbo našega delavstva, Ul Je obenem borba nas vseh. Zahtevamo od vseh Industrijskih podjetij, da prenehajo z vsakršnim odpustom delavstv a, da pristopijo takoj k obnovi tržaške industrije, ki ima vso možnost’ in zato dolžnost, da razvije do najvišje mere svojo produktivnost, in tako zboljša gospodarsko stanje našega že itak težko prizadetega prebivalstva. Zahtevamo od zavezniške vojaške uprave, da ukrene vse, da bodo na razpolago potrebna sredstva za obratovanje tržaške industrije In da z določenimi ukrepi prisili tiste lastnike industrijskih podjetij, ki hočejo sabotirati produkcijo in tako izzvati gospodarski kaos, da dajo ves kapital, ki ga prav go. tovo imajo, na razpolago za obratovanje podjetij; obenem pa tudi zahtevamo od zavezniške vojaške uprave, da prisili lastnike tržaških industrijskih podjetij k izvajanju dogovora z jugoslovansko vlado, ki v veliki meri omogoča poživitev naše industrije in zaposlitev vsega, načaka delavstva, skratka: zahtevamo vse potrebne ukrepe, ki bodo omogočili poživitev naš« industrije in s tem celotnega gosnodarstva ter tako omogočili boliš« življenjske pogoje vsemu našemu ljudstvu. To je naloga in dolžnost vseh odgovornih činiteijev.
Pozivamo vse delavstvo, da vztraja v svoji pravični borbi, ki je obenem borba na« vseh; zagotavljamo mu vso svojo podporo, ki mora biti podpora vsega prebivalstva Trsta in Julijske krajine.
Trst., 21. septembra 1945.
IZVRŠNI ODBOR SLOVANSKO-ITALTJANSKE ANTIFASiSTICNE UNIJE JULIJSKE KRAJINE.
WVAWLWWWVW.SVV- n ^%vWrtWWVVWtflWWWVWWWWVWWVWWWWSA
Da, če bi besede in obrekovanja , slabejšlmi, je izrodilo naših jovra!
VI nodpoIKovniHa Davisona o borbi jugoslovanskih partizanov
London, 20. — Di-agi prijatelji! V partizanih sem bil od oktobra 1042. do novembra 1944. lota. Po peti ofenzivi sem prišel v Beograd. Novembra 1944. sem ga zapustil,
: ker se je tedaj končalo moje delo 1 in sem odšel v Italijo. Nameščen sem bil v Severni Italiji, kjer sem imel zveze z italijanskimi partizani v Liguriji. Bili smo na visokih planinah, kjer je bilo veliko snega in dežja a malo hrane. Italijanski partizani so me dostikrat spraševali, kako je bilo v Jugoslaviji in kako so se Jugoslovani borili. Večkrat sem jim govoril o tem, kaj sem videl v Jugoslaviji. Pripovedoval sem jim o dobrih in slabih stvareh, o borbi in kako so šli bosonogi po snegu, ker niso imeli o-butve, o njihovih velikih uspehih in vse to je našim italijanskim par. tizanom dalo nove pobude za borbo. Pripovedoval sem jim, da države v jugovzhodni Evropi pred vojno niso Imele dobrih in poštenih vlad. Tretje zasedanje AVNOJ-a je zaradi tega povzročilo v Angliji veliko diskusij. Sestanek UNRRA-inega sveta v Londonu j« seznanil javnost o velikih potrebah narodov Jugoslavije. Slišimo, da je v mnogih delih Jugoslavije pomanjkanje hrane in da se n. pr. ljudstvo Like hrani s kruhom in travo. Razlogi za to pomanjkanje leže v tem, ker so narodi Jugoslavije v borbi za narodno osvobojenje uničevali svoje ceste, mostove, lokomotive zato, da uničijo vse, kar je služilo okupatorju. V to borbo so vložili vsa svoja sredstva in žrtvovali vse. Javno mišljenje v Angliji prizna, da je naša dolžnost, da pomagamo našim prijateljem prav tako, kot so nam oni pomagali za časa vojne. Sedaj sem prišel domov. S partizani sem bil v dobrih in težkih časih v zasedah in na položajih po bosanskih planinah. Povsod so iskreno postopali. Povsod so ae pokazali ljudi. Zato kličem: »Naj žive narod; nove. Jugoslavije!*
Jugoslovanska mladina sa Ljudsko fronto
Beograd, 20. Tass. — Kot poroča
Čestitke S. I.A.U. maršalu Titu
Slovansko-italijanska antifašistična zveza za tržaško okrožje je poslala maršalu Titu ob priliki njegovega odlikovanja s sovjetskim »Redom zmage* sledečo brzojavno čestitko:
PrcdsedniKu Vlade D. F. J.
JOSIPU BROZU - TITU
V imenu vseh antifašistov Tržaškega okrožja, Slovencev in Italijanov, Vam čestitamo r, največjim veseljem k najvtšjemu sovjetskemu odlikovanju «Redu Zmage«.
V tem odlikovanju, na katere, ga smo tudi mi ponosni kakor tudi vse naše ljudstvo, vidimo visoko priznanje Vašemu genialnemu vodstvu veličastne in zmagovite borbe narodov Jugoslavije, ki je bila tudi borba narodov Julijske krajine, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so se borili 7.a ene in Iste cilje.
Bratski Sovjetski zvezi, ki je s tem visokim odlikovanjem ponovno počastila organizatorja in vodjo naše narodno osvobo. dilne borbe, so množice našega Okrožja globoko hvaležne. Obe. nem pa prepričane, da bo SZ tudi te dni, ko se odloča o usodi Julijske krajine, odločno podprla pravične težnje nas vseh za priključitev Primorske, Trsta in I-stire k federativni, demokratični Jueoslaviji.
Naj živi naš ljubljeni Maršal Trio!
Naj živi bratska Sovjetska zveza!
Predsednik: Babi* Branko 1. r.
Tajnika: Mirko Pahor 1. r. -Rigonat, Desiderio 1. r.
Poljski novinciji v Beogradu
Beograd, 20. Tanjug. — Danes je prispela v Beograd iz Varšave skupina poljskih novinarjev, ki bodo gosti ministrstva za obvestila.
Zvečer so poljski gostje obiskali poverjenika ministra za obvestila, ki jim je dal izčrpno poročilo o razvoju narodno osvobodilnega in političnega boja v Jugoslaviji.
Skupina bo nekaj časa ostala v Beogradu, nato bo potovala po Vojvodini, Makedoniji ter drugih razdejanih krajih Jugoslavije, O-biskala bo tudi Slovenijo.
Trst )b naše okno ▼ svet, skozi katerega gledajo slovenske in jugoslovanske oči preko oceana. Trst so naša vrata v svet. Ob teh s toliko našimi žulji postavljenih podbojih, s toliko naše krvi oškropljenih vratih je edino poklicani vratar slovenski narod. Edino to je resnica in pravica, vse drugo je zvijača in krivica. Ta slovenski vratar pa ne bo skopuški stiskač, ki bo drugim narodom pot skoznje do morja sebično zapiral. Nič drugeaa ne zatheva, kakor da je svoje zemlje gospodar. Zahteva naj mu ne bo vrag, le sosed naj mu bo mejak - nič drugega.
Fran S. Finžgar
Pran S. Finžgar i
Ali gre res za nas Trst?
„ t(|L
^0fi stopnjevana —
gonja
Jugoslaviji, le borba stvar pred mirovno
**o moramr f*jti v It'-
mu, središču italijanske reakcije podpisani izjavi dr. Kreka, dr. To-paloviča jn Adama Prtfttdsikc«, čss da vladajo v Jugoslaviji neznosn» razmere in da je dolžnost zavezat-kov, da 'intervenirajo. Izjava je bila objavljena tik pred začetkom konference z namenom, da bi oslabila stališče Titove Jugoslavije v prid reakolonarnih krogov Italije, Zavoženi emigrantski politiki so padli tako daleč, da jim je danes že prav vseeno, za koga delajo, komu služijo, gre jim samo, kot doslej, za osebne koristi in koristi ozke drržbe.
odločale o Jugoslaviji In Italijan ska-stovenski borbeni skupnosti v Julijski krajini ter o njenih pravicah, potem bi Jugoslavije že zdavnaj zmanjkalo in njene pravice bi že zdavnaj ugasnile. Ker pa danes, bolj kot kdaj prej, veljajo besede pokojnega predsednika Roo. sevrlta, ki jih je spregovoril v božični poslanici leta IUjš.: »Prhinot vsakega naroda, velikega in majhnega, morajo biti spoštovane in varovane prav tako IJubopumno, kakor čuvamo v naši državi pravic* vsakega posameznika. Izročilo, da morajo močnejši gospodovati nad
rit kov, tn m j ga odklanjamo.* Naša stalna politika je bila in Je politika zdrave pamdti — fista, ki pravi, da moramo meriti pravico vsakega naroda s pripravljenostjo tega naroda boriti se za svobodo, smejo jugoslovanski narod* in ljudstvo Julijske krajine ravno na podlagi vztrajne borbe za svobodo postavljati svoje zahteve s čisto vestjo, brez hlinjenja in vsiljenega pri-lizovanjo. Borili so se skozi vso vojno z orožjem, z deja-nfi. Pravica je na njih strani, nt po no strani tistih, ki se po vojni borijo z besedami
Stavka v Kalkuti
Kalkuta, 20. Asa. Press. — Stavka 7.000 tramvajskih delavcev traja drugi dan. Promet po mestu bo še bolj ogrožen, če bodo, kot poročajo, pričeli stavkati tudi vozači avtobusov, ki so nezadovoljni s p la čarni in z delovnimi pogoji.
Razstava »Prijateljstvo sovjetskih narodov11
Helsinki, 20. Tass. — V Helsin-kih je bila otvorjena razstava »Pri. jateljstvo sovjetskih narodov*, ki prikazuje življenje v ZSSR. Raz* beograjsiTl' radio,” je' Zveza jugošlo- j stavo je otvoril Kivikoski, član vanske protifašistične mladine iz-1 Slavnega odbora društva »Finska-dala volilni proglas, ki poziva vso | Sovjetska zveza*. Ob tej priliki je
govoril o osnovnih načelih Leninove in Stalinove narodnostne politike, ki jamči prijateljstvo in »o. delovanje številnih narodnosti ZSSR.
Jugoslovansko mladino, naj se združi okoli Ljudske fronte in glasuje za njene kandidate.
Pomoč U.N.R.R.A.-e
Trst, 20. — 18. t. m. je prispela v tržaški luko ladja »Neti* s to-vorom UNRRA-e za Jugoslavijo. Ladja je pripeljala 3.400 ton blaga in sicer juto, kože, volno in razna gnojila. Blago me raztovarja.
19. t. m. pa Je prispela v luko ladja «John C. Brechenbridge* s tovorom UNRRA-e. Ladja je pripeljala 8.323 ton blaga, sojo, moko, traktorje, traktorske dele, gumi za podplate, kamione, obleko, volno, milo, kemlkalje in drugo.
Berem, berem. Cim več tega berem, tem bolj se čudim, manj verjamem, ker verjeti ne morem. Ne morem, verjeti, da bi res zorela še kje nesrečna misel, sovražna Slovencem im Jugoslovanom, kakor je strupeno in pohlepno poganjala v duši našega zagrizenega sovražnika Nemoa, ki si je desetletja in desetletja utiral z zvijačo, nadmočjo t» krivicami pot do Trsta in gradil svoj most do sinje Adrijel Po letih, ki žehte od krvi zatiranih, katerih prhneče kosti kriče do neba po pra. vioi, noj svet dvomi, modruje in se prereka, kaj in. kam bi s Trslomt Ali ni smešno, če bi trdih, da je usoda ah sam ljubi Bog, ko je pokazal našim pradelam pot na tapad In jim ukazal, da posedejo to takrat zapuščeno in opustošeno zemljo, ukazal: V Trst ne!! Kamor koli, le dalje — samo k morju ne! Zgodovina priča dovolj, kako se je Trst dngal, kako je tesala slovenska in slovanska roka brodove, kako je ka. sneje zavistni tujeo umetno izpodrival slovenski živeli, ki mu je z iu-Ijavo roko robote', nemška At>stri-)a pa je namerno trošila težke milijone v izgubo, da se ji bili za pesek v mednarodne oči, češ, ona edina vzdržuje in potrebuje Trst. Vse to je stokrat pribito in stvarno dokazano. Zato se tem bolj čudimo, kako je sploh mogoče po strahotnih petletnih borbah, ki jim je bilo ge slo: »Pravica za vse, vsakemu na rodu, kar je njegovega* — le načenjati besedno borbo: Čigav bo Trsti Trst je kost naše slovenske kosti, in to najtrše - kraške kosti; Trst je naše okno v svet, skozi katerega gledajo slovenske *» jugoslovanske oči preko oceana. Trst so naša vrata v svet. Ob teh, s toliko našimi žulji postavljenih podbojih, s toliko naše krvi oškropljenih vratih, je edino poklicani vratar slovenski narod. Edino to je resnica i« pra-vioa, vse drugo je zvijača in krivica. Ta slovenski vratar pa ne bo skopuški stiskač, M bo drugim narodom pot skoz nje do morja sebično zapiral. Nič. drugega ne zahteva, kakor da je svoje »etnije go. spodar. Zahteva, naj ne mu vrag le sosed naj mu bo mejak — nič drugega. Ce danes slovensko ime če so danes napori našega naroda za svobodo v letih, ko nvu je šlo za biti ali nebiti, znani po vsej zemlji, naj uet narodi pomnijo, da Je ta mali narodtč, kar je, vse sam iz sebe. In mm i* sebe ob stoterih ovirah, žrtvah, trudih in delu svojih najboljših mož. Od nikogar podpiran, kaj šele pestovani Preganjan, ponižan, žaljen, zaničevan od vseh dosedanjih mogočnjaških gospodarjev. A zmagal je sam iz sebe, da ne stoji v družbi narodov nič več kot nebogljeno dete. Možak je, ki pono. smo lahko pokaže na svoja kulturna prizadevanja *n uspehe, na svoje
Soong oMoval na Kitajsko
Pariz, 20. — Kitajski predsednik vlade dr. Soong je danes zapustil Pariz in odpotoval na Kitajsko.
Združena Kitajska
Cungking, 20. Ass. Press. — Cly-de Farnswor poroča: Poluradni list «Takungpao» govori prvi o vsebini sporazuma med Kuomintangom in komunisti in poroča, da je pri po> gajanjih včeraj prišlo do sporazuma glode načol miru in obnove združene Kitajske pod vodstvom generalisima Cangkajšeka, ob tesnem sodelovanju obeh vodilnih po litičnlh strank.
List pravi, da je bil dosežen »popoln sporazum*. Kot 'poročajo, je glavna točka sporazuma poziv, da naj vse stranke prisostvujejo na konferenci, ki naj sklepa o načrtu za mir in narodno obnovo.
O demokracijah
zdravje in na svoj neukrotljiv pogon v novo rast. Ne more si kaj, če je Številčno majhen. Pri možaku merimo velikost po njegovem čelu i« pridnost po njegovi žuljev* roki. Ali na) temu narodu mednarodna skrb za utrditev pravice zaveže oči, da ne bo viled s svoje zemlje v sveti Ali naj mu zaloputne vrata, da kot hromeo ne bo mogel po svojem svetu do morja in bo moral prositi milostnega dostopa — kogar koli.
Res, tudi očitke sliSimo, da to ali ono ni bilo povsem v redu ob krvavih borbah za svobodo, za osvoboditev naše zemlje vseh naših ljudi, zlasti tistih, ki so Ječah od prve svetovne vojne pod fašističnim jarmom. Za vse to nimamo drugega odgovora, kakor zelo staro ljudsko modrost: »Kdor nič ne dola, nič ne zagreši!* Lahko je na mehki pernici varno počivati, hudo težko je tvegati, delati, boriti se in umirati za svojo zemljo. Prve je Široka in ravna cesta, vse drugo ozka in strma pot, na kateri vsak lahko spodrsne, kljub dobri iti najboljši volji.
In so Se drugi glasovi, W jim z bridkostjo prisluhnemo, ker se vse do mozga upira v nas.
Ali je res mogoče, da so Se kje ljudje, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, pa želijo, da se Trst in Gorica odtrgata od slovenske matere zemlje tn s tem od Jugoslavije 1 Kakor se pamet *n srce upira, dejstva pa izpričujejo, da je to bridka resnica. Kako more biti komu Se nejasno, da je vse na. še trpljenje v štiriletni vojni bilo darovano v prvi vrsti za naše Primorje t Kdor bi izmed Blovencev želel odtrgati ta dragoceni koe naše zemlja iz naših rok, od našega skupnega telesa, v takem nt pojma o tisti nujni enotnosti vsakega naroda tedaj, ko mu gre sa biti ali ne biti. Naj ga vodi do takih dejanj sebičnost, užaljenost, maščevalnost, morda osebno mu prizadeta krivica — kar koli, tako delo in dejanje se imenuje med vsemi narodi veleizdaja.
Zares gre za naš Trst! Prav sedaj gre, prav sedaj je zbrana družba v Londonu, ki bo pretresala vse dokaze, katere so prinesti zastopniki Slovenije in Jugoslavije na zeleno mizo. Vse noči molijo Slovenci, ki se drugače ne morejo udeleževati duhovne borbe za naš Trst da bi zmagala pravica. Trdno upajmo v to zmago. Saj bi bila naša sroa od obupa potrta til suhe kraš-ke skale bi morale točiti solze, ko bi njih rod po toliko stoletni suž-nosti še ne bil priključen Sloveniji in Jugoslaviji, kamor spada in kamor je v i-ufnosti tako hrepenel tn edino le od tega hrepenenja črpal moči, da je tako junaško vzdržal. | (Iz Slovenskega poročevalca).
VVVVtftfVVVAV.
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Obnovitvena dela v Kremlju
Moskva, 20. Tass. — Mednarodni komentator »Izvestij* piše: »Zagovorniki »Zahodnega bloka*, kot Tribune, se postavljajo v pozo borcev za demokracijo in smatrajo za primerno očitati ZSSR njeno različno koncepcijo demokracije. »Prijatelji* demokracije prelivajo krokodilske solze, ker sovjetska intervencija v rumunske zadeve baje ne daje Rumunijl možnosti, da bi ec postavila na noge. Toda nedavni sporazumi o pomoči, ki naj je bo deležna Rumunija v hrani in ublažitvi nekaterih pogojev premirja, kažejo jasno, da je stališče ZSSR do Rumunlje nekoliko drugačno. Množične demonstracije v Rumu-niji in komentarji rumunskega tiska so prepričevalno dokazali, da je rumunako ljudstvo trdno pove* zano a svojo demokratično vlado.
Demokracija počiva na trdnih temeljih v Rumunijl, Bolgariji In Jugoslaviji. Toda obžalovati je treba, da lahko Mihajlovičt, Mački, Ra-deskul vseh vrst, ki uživajo pokro-vlteljatvo nacionalnih krogov, »e vedno rega vlil jo onstran meja teh dežel. »Demokrati* vseh bal »o nezadovoljni s vladami v Rumunijl in
Jugoslaviji, so pa »popolnoma zadovoljni s položajem v Grčiji.
Toda kako stoje stvari v Grčiji? Po poročilu lista <Reynold News», ki se naslanja na uradne podatke, je od 16.500 ujetnikov v Grčiji, le 25 obtoženih za vojne zločince, ostali pa so člani gibanja odpora. Taki je pravi obraz grške »demokracije*.
V Avstriji ušiva Rennerjeva začasna vlada široko zaupanje prebivalstva, kljub vsem naporom nekaterih emigrantskih skupin. Tako je po listu «New Statesman and Na-tion* Rennerjeva vlada »sestavljena iz socialistov, katolikov in komunistov, in pravilno odraža Javno mnenje*.
Splošni kurz polifčnega razvoja na Balkanu kaže stalno konsolidacijo demokratičnih sil. Mi samo lahko potrdimo besede britanskega «New Statesman and Nation*. ki svari proti poizkusom razcep-ljenja levičarskih strank v Bolgariji in Rumunijl In iskaju podpore od tistih ki »ne predstavljajo nikogar v svoji lastni deieli, delajo pa vse mogoče, da sl pridobe sloves kalilcev miru.
Moskva, Tass. — O obnovitvenih delih v Kremlju, pišejo »Izvest ja*:
»Obnovitvena dela* se sedaj piše v Kremlju že tretjič, odkar je bila ustanovljena sovjetska vlada. Kremelj je bil popravljen takoj po oktobrski revoluciji in potem v dobi med 1930 do 1935. Kremelj ee zopet prlšenja bleščati s svojimi zlatimi kupolami in belimi cerkvami ter palačami. VBoh devet kupol katedrale »Oznanjenja* se spet blesti, potem ko so odstranili s njih temno varovalno barvo. Popravila v katedrali »dvanajstih apostolov* so bila končana. Sedaj čistijo kupolo Velikega Ivana, Streha kated. »Mu-sultina* je bila popravljena in deloma prenovljena. Katedrala Ar-hangela, kjer je kripta ruskih carjev, bo belo prebarvana, prav tako kot katedrala »Oznanjenja*. Tudi njene pozlačene kupole »e bodo »pet lesketale. Obnova tako dragocenih spomenikov iz preteklosti je odgovorno in zapleteno delo.
Vse mora biti o čuvano in popravljeno. Kupole kremeljskih katedral »o pozlačene. Predno jih začno čistiti, je treba preizkusiti številne kemikalije, tako da pri odstranje-nju varovalna barve ne bo trpela pozlata. Takšno kemikalijo so našli. Sedanji potek člšdenja kupol je prav zapleten, posebno če je treba čistiti vrh kupole ali hrlč. Zahteva strokovnjakov, ki morajo splezati na kupolo in delati privezani na vrvi, kor ni mogoče zgraditi odrov. Tak izvedenec je MatjuŠin, ki je namestil rubinast« zvezd* na kremeljskih stolpih. JsveJbal je v kratkem času več delavcev in nekateri od njih so še sedaj prav tako dobri kot njihov učitelj.
Popravila s« »daleč niso konča-n*	katedralni	tre	v	Kremllu
ima spet slavnostno zunanjost Razkošno bo razsvetljen. Delo je tako organizirano, da nikjer n« leže kupi kamenja. Ob katedralah rastejo modre Jelke in ©veto astre. Mnogo dela je d« pri obnovi notranjosti katedral, zidovja in ikon. Z delom so pravkar pričeli. Skrb za zgodovinske spomenike — ponos ruskega ljudstva — je vidna vsepovsod.*
Razstava zaplenjenega orožja
Moskva, Tass. — Na razstavo zaplenjenega orožja v Moskvi, so priSli novi predmeti. Iz Berlina je prispelo 10 primerkov raznovrstnega orožja, ki so ga zaplenil* četa prve Beloruske front« v veliki bitki za glavno mesto fašistične Nemčije. Topniški odsek razstave je bil znatno izpopolnjen.
Med novimi razstavljenimi predmeti je tudi 31 cm raketni minomet, ki so ga zaplenili v poul.dnJh bojih v Berlinu strelci generalnega majorja Kosenka, lOSmm topovi na dinamo-raketni pogon, ki so bili nameščeni na področju Reiohstaga in Tiergartena. Med predmeti je tudi mogočni 210 mm motnar. Razstavljen j« tudi 4 cevni 20 mm protiletalski top.
Nemci so polagali velike up* na oklepnike s 6 cevnimi 88 mm ra-ketno-strelnimi minometi, ki so Jih uporabljali v pouličnih bojih v Berlinu. Eden od teh oklepnikov je tudi razstavljen. Med razstavljenimi predmeti j« 88 mm protitankovski top, zaplenjen v Lands-bergu, strojnica »a padalske čet«, Itd.
Dnevno obiSče razstavo več ti-
soč obiskovalcev, ki z zanimanjem pregledujejo nove predmete, ki so prispeli i« Berlina.
PRIMORSKI DNEVNIK
Pouk v materinskem jeziku
Odkar so »topili Italijani na slovenska tla kot osvajalci, čujemo a blagodati, ki nam jo prinaša znanje njihovega jezika. Pravzaprav ta sreče niti vredni nismo. Gentile nam je naklonil že v prvem Gotskem razredu osnovne sole izredno dobroto, pouk v italijanščini, in mi še hvaležni nismo bili za velikodušnost. Isto <prijaznostt nam je obljubil g. Simoni, poleg tega pa nam je jamčil, da bomo tudi d višjih šolah deležni posebnega daru ter študirali v italijanščini.
Timeo Danaos et dona ferentes!
Prvič: vsak osnovni pouk mora biti v materinskem jeziku, če naj bo uspešen. Ko pride otrok prvič v šolo, zna dokaj materinščine in le na tej podlagi se lahko nadalje uči. Pedagoški in didaktično zgrešeno je, uvajati ga takoj v drugi jezik. Jezikovni pouk je težak že sam ob sebi, zato js drugi jezik v osnovni šoli muka, ki vrh tega ne rodi uspeha, S takim poukom bo ostal otrok izrodek, ki ne bi znal ne tega ne onega jezika. G. Simoni je študiral vzgojstvo in če je nepristranski, bo ta dejstva priznal. Ker je na izgubljenih položajih že zgolj iz vzgojeslovnih razlogov, je 17. t. m. v svoji radijski izjavi prenesel mejo italijanskega pouka v S. leto osnovne sole.
Drugič: še vsi, ki so vsiljevali tuj 'jezik slovenski mladini pri vstopu v osnovno šolo, so imeli odkrit ali zahrbten namen, asimUirati, razna-roditi slovensko mladino. Dvomimo, da bi zavezniška vojaška uprava i/mila kakršenkoli interes na raznarodovanju Slovencev.
Tretjič: italijanščino smo po zaslugi fašizma potrebovali v glavnem, ko smo kot državni uslužbenci morali za kruhom v čisto ita-lijanske pokrajine, pregnani z domače zemlje, ko smo čakali pravice v italijanskih zaporih in taboriščih, ali, ko smo zagovarjali svoje slovensko prepričanje v procesih fašističnih izjemnih sodišč. V take namene, upamo, ne bomo nikdar več potrebovali Dantejevsga jezika. Svobodno vn p veseljem bomo proučevali lepo govorico svobodnega italijanskega ljudstva, a nikdar več po predpisih Rima.
Četrtič: naša mladina bo imela dovolj kruha, če popolnoma obvlada svoj jezik. Ne bo težila na za-pod, kjer niso gospodarske razmere bas rožnate, saj ima globoko zaledje na vzhodu, kjer ji je zajamčen obstoj. Tudi gospodarski razlogi govore za to, da se naša mladina temeljito seznami z materinskim jezikom, ne le z jezikom, ampak z psem slovenskim narodnim bistvom.
Zato je naše stališče tako enostavno in intransigentno: kdor hoče pri nas — po vseh naših krvavih izkušnjah — kaj govoriti o vprašanju šolstva, mora spoštovati slovenstvo. Ct ima kako nalogo, je samo ta, da popravi, kar je fašistična Italija v teku četrtstcletja zagrešila nad nami. To je mogoče le, če se danes da prosta pot slovenski šoli, upravno in vsebinsko.
Ali bo in koliko bo v šolah z Italijanskim učnim jezikom upoštevana siovenščina, se nas na tiče. telimo pa italijanskemu ljudstvu iz sred, da bi končno tudi ono imelo svobodno šolo.
■ssasf
2 —
21. septembra 1945'
* . v Londonu naj se prepričajo, kakšna samoodločba ljudstva v Julijski krajini
je
Pričetek šolskega souka na vzhodnem Primorskem
Na vsoh ljudskih šolah na v-zhodnem Primorskem bo vpisovanje otrok dne 1. oktobra t. 1. Vpisujejo so otroci od izpolnjenega 6 do 14. leta starosti. Dne 2. oktobra bo slovesna ot. voritev šole s šolsko mašo, kjer je mogoše, pa se dne 3. oktobra prične redni šolski pouk. Učiteljstvo naj bo na svojih službenih jnestih najpozneje do 27. septembra.
Rok za vpisovanja na sradnla iola podaljšan
Sporočamo staršem, da je rok za vpisovanje dijakov na slovenske srednje šole v Gorid in Trstu podaljšan do vključno 22. septembra. Vpisovanje se vrši v Via Cavana 18-m. in ne več na nautični šoli na Piazza Hortis.
Miting na Kontovelju
Šolska mladina iz Proseka in Kontovelja priredi v nedeljo, 23. t. m., ob C. uri, v dvorani na Kontovelju, miting' s pestro zabavo v korist našega dijaštva.
Ljudstvo Julijske krajine 2e dolgo nestrpno pričakuje reditve vprašanja pripadnosti Julijske krajine. Ze za narodno osvobodilne borbe se je na neštetih mitingih, ki so se vršili včasih tik pred okupatorjevimi postojankami, odločalo za pripadnost Slovenskega Primorja, Trsta in Istre k Jugoslaviji. Ljudstvo Julijske krajine je to svojo odločno voljo pokazalo tudi z borbo in neštetimi žrtvami. Zato se danes ne smemo čuditi nestrpnosti, s katero naše ljudstvo spremlja potek londonske konference. Po prejšni svetovni vojni Je bilo ogoljufano za svoje pravice, zato je njegova bojazen sedaj popolnoma upravičena. Nači ljudje nikakor ne morejo ra-
zumeti, zakaj se z njihovo zemljo
toliko baranta. Saj mora biti vsakomur, ki stopi v Julijsko krajino jasno, da J. K. ne spada niti narodnostno, niti etnološko, niti gospodarsko drugam kot k Jugoslaviji. Ker pa je ljudstvo Julijske krajine iz dnevnega časopisja razvid e!o, da nekaterim gospodom v Londonu vendar to še ni jasno, se je začelo po vseh krajih Julijske krajine zbirati na množičnih zborovanjih na katerih daje dudka svoji volji in zahtevam. Doslej je bilo s teh zborovanj, sej raznih množičnih organizacij, od strani posameznih družin, ki so bile v naši narodno osvobodilni borbi najbolj prizadete, poslanih že preko 500 telegramov Svetu petih v London.
nov. Tudi prodajalke sadja iz Gori-
Odvzele so nam vse naše pravice
Mladina po vaseh, po rajonih Trsta in Gorice razpravlja o vprašanju Wilij3ke krajine in piše brzojavke Svetu zunanjih ministrov v Londonu. Solkanska mladina v svoji brzojavki piše med drugim: «Mi mladi, ki smo v 4 letni narodno osvobodilni borbi dali največ krvnega davka za lepšo bodočnost našega naroda, ki je 25 let ječal pod bičem fašizma, ugotavljamo da so nam danes o čl vzete vse pravice, za katere nismo stedili svoje krvi, ne svojih življenj*. Z upravičenostjo se nadaljs solkanska mladina sprašuje:
»Mar ni bilo dovolj mučenja in žrtev? Mi mladi nismo več hlapci smo ljudje novega kova, borba nas je prekovala. Mi smo gospodarji svoje zemlje in niti eno ped naše, s krvjo prepojene Primorske ne odstopimo*. Istih misli je mladina vseh primorskih vasi, vseh tržaških in goričkih rajonov. Tržaški mestni odbor GAT-a je na svoji izredni seji sprejel resolucijo, v kateri med drugim pravi, »da naj se problem Trsta reši tako, da bo kot fe-
deralna enota priključen k demokratični, federativni Jugoslaviji, ker samo taka rešitev bo prinesla dobrobit, delo in kruh vsemu ljudstvu mesta in zaledja*.
Hofemo, da se upoite* va naša volja
Včeraj je zborovalo 800 žena tržaškega predmestja Sv. Jakob, ki so na zborovanju z vso odločnostjo zantevale, da se Trst z zaledjem kot sedma federalna enota priključi k Jugoslaviji, ker smatrajo, da je to edina rešitev, ki lahko zagotovi resničen mir in pravično svobodo za vse narode, ki žive na tej zemlji. To so Šentjakobske žene sporočile konferenci v Londonu ter razen tega še pripomnile: «Hočemo, da se upošteva naša volja, volja na3 vseh, ki smo videle umirati na-če sinove in naše može na strani velikih zaveznikov za zmago prave demokracije nad fašističnim terorjem*. Iste zahteve postavljajo žene, ki so v narodno osvobodilni borbi izgubile svoje može, matere, ki so izgubile po dva, tri in tudi več si-
ce, tako Italijanke kot Slovenke, so poslale brzojavko v London,
Žrtvovali smo se za Jugoslavijo
Partizani, vključeni v Zvezo Primorskih partizanov v Gorici, ranjeni borci iz goriške bolnice, invalidi in vsi tisti, ki so se bolni vrnili iz
kg sadja in 40 1 vina. Garibaldlnci so biliiz srca veseli obiska in daril. V Ajdovščino so briške mladinke poslale borcem 300 kg sadja, 600 kg krompirja in 30 1 kisa. Poleg tega so pridno delale v korist lastne vasi, pomagale revnim ljudem pri popravljanju cest in napravile skupno 120 delovnih ur. Za tiskovni
sklad «Scskega tednika* so daro-nemfckih koncentracijskih taborišč, ,	■
J	vale	300	lir.	Pred	kratkim	so	si	po-
zahtevajo priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Bolniki goričke bolnice pišejo Svetu petih v London: «Fašisti so nas preganjali in nas streljali, sedaj se nahajamo v bolnici, pohabljeni, neozdravljivi, brez nog, brez rok. Žrtvovali smo se za priključitev Primorske k federativni demokratični Jugoslaviji*.
Krajevni, okrajni in okrožni odbori ASIZ-a pošiljajo brzojavke v imenu svojih članov. Okrožni odbor ASIZ-a za Goriško piše: «Kot politični zastopnik ljudstva zahtevamo priključitev Julijske krajine in Slovenske Benečije k Jugoslaviji, ne kot odškodnino za velike, prostovoljne, človeške, materialne in moralne žrtve, ampak zaradi naravnih, človečanskih pravic, katere priznava tudi Atlantska karta*.
Ne morenip zaupali
garancijam
Nek goriški kvartni odbor pa v evoji brzojavki pravi: «Iz velikih preizkušenj nad četrt stoletnega robstva ne moremo več zaupati ni-kakim mednarodnim garancijam*.
Preko 3000 meščanov iz tržaškega predmestja Barkovlje se je zbralo na zborovanju in z nepopisnim navdušenjem Trst s svojim zaledjem preide kot federalna enota v novo federativno Jugoslavijo. V času, ko v Londonu zaSEda 5 zunanjih ministrov veli-
stavile stenčas. Zanj vsi pridno dopisujejo v tekmovanju za najboljši dopis. Biljanska mlad., ki je je zelo malo po aievilu, je poslala borcem 4. bat. II brig. Narodne Obrambe v Ajdovščino 320 kg sadja,, 71 kisa ter 4 kg radiča. Mladina iz Kojskega je kažipot ostalim. Saj ni čudno, ko
pa imajo okrajni odbor mladine v vasi in so z njim v najožjih stikih, L kongresu mladine Julijske krajine, ki se bo v kratkim vrčil, so darovale 500 Kr, tovarišici Danili, ki je bila že drugič aretirana, ker se je udeležila manifestacij v Gorici, so izročile svoje darilo v denarju. Ravno tako so lahko za vzgled drugim mladinke iz vasi Snežatno in Brestje, čeravno so to zelo majhne edinice. Ko pridejo kamioni po sadje za borce, jih vidite, kako hitijo s polnimi košarami. V Gornjem Cerovem so pionirji nabrali 470 kg sirovim Pionirji iz Drnovka so pa še bolj pridni in delavni. Nabrali so 340 kg sirovin v 360 urah. Za sklad «Slovenskega pionirja*, ki že dalj časa ne izhaja, so zbrali skupaj 152 lir. V vasi Brnok je samo sedem družin darovalo edinicam J. A 800 kg sadja. Mladina iz Vrholja je bila za pridno i požrtvovalno delo nagrajena, z desetimi knjigami »Jurčičevih spisov*. Nabiralna akcija za sirovine je prav dobro uspela. 14 najmlajših oziroma pionirjev je nabralo 370 kg sirovin.
Nova knjižna založba Razgledi
!ll
Od TrigSava do Jadrana
Gnile razmere v goriškem športnem vodstvu
Fašizem je iz športa ustvaril samo sredstvo za svojo propagando in dobičkarsko podjetje za nekatere, ki so ga vodili. Šport je takrat lahko goiil samo tisti, ki je bil vpisan v fač.stično stranko. Veliki večini Slovencev je bil vstop v športna društva onemogočen.
Po osvoboditvi so se proti nezdravim razmeram v športnem vodstvu dvignili goriški športniki in zahtevali, da se odpravi profesionalizem iz športa in da se da ši-
besedo tov. Brencich, ki je govoril o veri in politiki. Demokristjani so hoteli ob tej priliki spraviti govor nika v nepciliko z raznimi pripombami. Udeleženci so jih takoj odločno zavrnili in jih prisilili v molk.
Napovedano demokristjansko zborovanje pa se je spremenilo v ljudsko, antifašistično zborovanje.
Dobra knjiga je človeku najboljša in najzvestejša prijateljica. Nai narod se je tega predobro zavedal, saj ni bilo slovenske hišice, kjer bi ne bili naJli naše narodne knjige. Da, naše knjige, na katero smo bili, smo in bomo ponosni, ker se lahko z njo postavimo pred katerikoli kulturni forum.
Resničnost tega, kakor tudi veliki pomen vpliva, ki ga je dobra slovenska knjiga imela na naš narod sta najvidneje, žal pa tudi naj-egabnejše dokazala obadva okupatorja. Tako fašizem, kot hitlerizem sta se a pravim barbarskim besom vrgla po našem čtivu, da ga uničita, vedoč, da tvori baš dobra narodna knjiga nepremagljivo zapreko njunim osvajalnim ciljem. Uspeli so skoro popolnoma umčiti nase bogate javne in zasebne knjižnice, uničiti nešteto dragocenih knjig, toda notranje potrebe po dobri knjigi, ki živi v vsakem našem človeku, niso mogli uničiti, kot nam niso mogli izruvati iz sro najtrdnejše vere v našo bodočnost.
Da zadosti nujni potrebi po dobri, obenem pa ceneni, vsakemu našemu člaveku dostopni knjigi, se je Goriška matica preosnovala v knjižno založbo »Razgledi*, ki meni svoj namen doseči z izdajanjem rednih in izrednih publikacij.
Da se ugodi vsestranskim potrebam, tako odraslih, kakor mladine, se osnujeta dva odseka:
«Prosvetna knjižnica» bo oskrbovala z zdravimi literarnimi in v vsakdanjem življenju potrebnimi knjigami naše odrasle, a ^Mladinska knjižnica» bo v razvedrilo in pouk naši mladini.
Prve publikacije so že določene in pridejo te dni v roke tiskarja.
»Prosvetna knjižnica* bo do kos®* tega leta izdala tri knjige in »lcer‘ Koledar za leto 1946., zbirko burno' resk ter izvirno dramsko ^el0. Naročnina za knjige se ni določna, bo pa določena po načelu: te e dobra, temveč tudi cenena kujte*-»Mladinska knjižnica* bo 8 svoje delovanje prav tako s tre knjižicami in sicer: O. Hudales°v »Triglavov polet* (izide v nove® bru), V. Winklerjev: «Mladec IX' brožit (izide v decembru) ter tre j* dana »**
knjižico, v kateri bo
mladini možnost, da opiše svoje
ir
iV.WAV.
. .	,	rokim	ljudskim	množicam	možnost
zahtevalo, da • ...	....
udejstvovanja v različnih športih
ne glede na njihovo narodnost ali politično pripadnost. Vendar so bile vse pritožbe na zasedbene vojaš-
j,	:	ke	oblasti	brez	uspeha.	Tako	je	o-
kih zavezniških držav, pošiljajo	,
stalo se dandanes staro fašistično
Barkovljani njim brzojavko, v kateri tolmačijo te svoje zahteve.
Le v Jugoslaviji bo imelo delovno ljudstvo lepšo bodočnost
Največje zanimanje za rešitev vprašanje priključitve Julijske krajine pa kažejo delavci vseh tržaških tovarn in podjetij, ki se v tisočih zbirajo ter razpravljajo o tem vprašanju. Vprašanje priključitve Julijske krajine se rešuje v Londonu ravno v času, ko tržaškemu delavstvu grozi največje brezposelnost, v času ko zavezniške oblasti dovoljuje kapitalistom, da odpuščajo delavce, da jih s tem izpostavljajo najhujši bedi. Mar je to pravica in demokracija, da trpe največ zopet tisti, ki so trpeli vseh 25 let pod fašizmom, da se vesele In bogate razni fašistični mogotci.
250 mladih delavcev Strojnih tovarn Sv. Andreja iz Trsta, je z včerajšnjega zborovanja poslalo v London brzojavko, v kateri pravi med drugim: «Izražamo našo tedno voljo po samoodločbi, na podlagi katere naj se rešuje tudi vprašanje Julijske krajine in sicer: Trst in zaledje kot sedma federalna država v okviru federativne demokratične Jugoslavije. Taka je volja, ki mora biti spoštovana, ker je izraz naroda, ki se je boril in trpel dolga leta.* Delavci pivovarne »Dreher* iz Trsta, so na včerajšnjem zborovanju zbrali tri predstavnike, ki so v njih imenu podpisali brzojavko. Delavci tržaškega araenala vidijo edino rešitev težkega političnega in ekonomskega vprašanja Trsta v priključitvi k, Jugoslaviji. Nahajamo se v trenutku, ko se odločuje o bodočem življenju mesta na konferenci v Londonu*, pišejo delavci tvrdke »Zuoulin*, čistilnice katrana in kemijskih produktov v Trstu, »izražamo svojo željo in naše upanje, da bo Trst priključen k federativni Jugoslaviji*. Slične želje in zahteve sporočajo Londonski konferenci delavci tržaške rafinerije S. Sabba, 1300 delavcev podjetja «11-va», 2000 delavcev strojnih tovarn S. Andreja, delavci podjetja »Mo-diano* iz Trsta, delavci in nameščenci »Societii industriale dell’o-
lio* in delavci neštetih drugih tržaških tovarn in podjetij.
Mladini bo omogočen v Jugoslaviji popcln razmah
Se celo naši najmlajši, naši pio-
Jo pionirji iz Boljunea, iz Milj, in drugih krajev Julijske krajine. Tudi naši najmlajši vedo, da je nji-
vodstvo, ki dobiva še sedaj direktive iz Italije.
Tako misli sedaj »Pro Gorizia* sodelovati v nogometnem turnirju za prvenstva Italije. Se sedaj se ni mogla gospoda, ki vodi ta klub, uživati v dejstvo, da danes ni več tu Italija. Deluje pa še vedno naprej po starih metodah.
Sedaj n. pr. prodajajo najboljše
hova bodočnost najbolj zasiguraua j igralce v Trst in celo v tujino v
v priključitvi Julijske krajine Jugoslaviji.
Sedaj naj pridejo gospodje
iz
nirji, se pogovarjajo o tem, kaj bo ! Londona v Julijsko krajino, hodi-odločila londonska konferenca. Tudi njih to zanima. Solkanski pionirji so v svoji brzojavki zapisali:
»Mi nočemo več fašističnih sil, ne fašističnih učiteljev, kakor nam jih obetajo. Mi jih nočemo! Zahtevamo naše Sole, naše učitelje. Zahtevamo pravico, za katero so se bo-
Milan. Ne ozirajo se na to, da bo s tem nogometno moštvo »Pro Gorizia* izgubilo svojo moč, ki leži prav v sedanji strukturi moštva, ampak jim je glavni cilj samo o-sebni dobiček.
Iz tržaškega življenja
jo naj od vasi do vasi, od mesta do mesta, da jim bo to, kar bodo ; videli in slišali, razblinilo vSe dvo- j	Zvedeli	smo	tudi,	da	se	je	znani
me glede vprašanja pripadnosti Ju- j nogometni	strokovnjak	v	klubu
| »Pro Gorizia* uprl nameri, da bi
rili naši očetje, bratje in sestre.* j zahteve ljudstva, videli bodo poro Njihovim zahtevam se priključuje- j šene vasi in potem naj odločajo!
lijske krajine!
Povsod bodo srečavali napise: j klub sodeloval na turnirju za no-«Tukaj je Jugoslavija!*, «Mi ho-1 gometno prvenstvo Italije. Vodstvo čemo k Jugoslaviji!*, slišali bodo j kluba ga je zato po znanih fašističnih metodah enostavno odstranilp iz kluba.
\V.W^AW.W.WAVW.
Ljudsivo ie nerazinfzoo s svels vnisko
Goriški športniki in vsi prijatelja pravega športa se z ogorčenjem vprašujejo, kako dolgo bo še ostalo j vodstvo goričkega športa v rokah takih ljudi.
V sežanskem okraju so krajevne referentke za zdarvstvo organizirale nabiralno akcijo za one naše borce, ki so v borbi za osvoboditev Primorske izgubili svoje zdravje in se sedaj zdravijo v postojnski bolnici. Nabrana darila so tovarišice same odnesle ranjencem in s tem pokazale svojo ljubezen in skrb zanje. Ob tej priliki se je tovarišicam za darove zahvalil v imenu ranjenih borcev tov. polit komisar bolnioe. Ti darovi, je dejal, ne pomenijo samo priboljška, temveč dokazujejo, kar je najbolj važno, da ljudje, za katerih zemljo smo se borili, niso pozabili na nas.
Vrh tega je Uprava vojne bolnice Vipavskega vojnega področja poslala okrajnemu NOO za Sežano naslednje zahvalno pismo: »Veseli smo bili obiska Vaših tovarišic. Ker so nam znane Vaše življenjske razmere, vemo, da ste si stvari, ki so jih tovarišice prinesle s seboj, prl-trgall od fist in zato toliko bolj cenimo Vašo ljubezen do naših ranjenih in bolnih borcev. Obisk Vaših tovarišic bo mnogo pripomogel k dus'evnemu razpoloženju naših bolnikov, kar vpliva na splošno zdravstveno stanje.
Zato se vsi ranjenci in bolniki, kakor tudi vse osebje bolnice iskreno zahvaljuje in Vas pozdravljamo z obljubo, da bodo naši borci, čim ozdravijo, s svojim delom dokazali, j
Zagotavljamo Vas, da reakciji ne bo nikdar uspelo ustvariti razdora med ljudstvom in njegovo vojsko.
Dragi tovariši, člani okrajnega NOO, prosimo Vas, da „to zahvalo in poedrave sporočite našemu narodu.*
Zahvalno pismo sta podpisala politkomisar bolnice v imenu ranjenih borcev.
Briška mladina svojim borcem
Briška mladina neumorno nosi sadje v partizansko bolnico v Gorici, v garibaldinsko bolnico v Gradiški in ostalim edinicam JA tostran in onstran demarkacijske črte. V bolnicah se mladina prisrčno pogovarja z ranjenimi in bolnimi borci in jim lajša bolečine. Mladina iz Nebiega, Krušelja in Slavren-ca je prva peljala sadje in piškote garibaldincem v Gradlšico. Njim so sledile mladinke iz Fojane, ki so v svoji vasi nabrale za ranjence 200
Ponesrečen shod „demo kristjanov*4
V nedeljo, 16. t- m., so člani de-mokrSčanske stranke priredili v Turlaco v neki dvorani javno zborovanje.
Ko Je ljudstvo napolnilo dvorano, se Je pojavila skupina domačinov z nekimi tujci, kateri so se vsedli za mizo, da bi otvorlli zborovanje. Ljudstvo Je takoj opazilo med njimi več znanih fašistov in ko je eden od tujcev pričel govoriti, se Je dvignil nek mož in dejal, da Je umestno, da se prične zborovanje s pozdravom »Smrt fašizmu*. Vsi prisotni so ta predlog z zadovoljstvom osvojili. Govornik Je odgovoril, da Je fašizem že mrtev. Na ta odgovor je ljudstvo pokazalo s prstom na dr. Breganta in g. Lu-pettina, kj ata se nahajala med demokristjani. Ljudstvo je protestiralo tudi proti predstavniku »apolitičnih* Julijskih sindikatov, ki ga kmetje dobro poznajo, saj Je kriv, da se niso uresničile na zadnjem zborovanju kolonov in kmetskih delavcev njihove zahteve napram gospodarjem. Ko pa so demokristjani videli, da jim ne gre, so odpovedali zborovanje. Nato je prevzel
Mestni oUb-T antifašističnih s ovensko-tiglijanskih žena
priredi v soboto, 22. septembra, ob 7. uri zvečer, kulturno prireditev s plesom v Palestri, via della Valle.
Dobiček gre v prid socialnega skrbstva.
Vsi dobrodošli!
Vabfto
Vabimo Vas, da se udeležite usta. novnega občnega društva Glaabene Matice v Trstu, ki se vrši v nedeljo, dne 23. 9. 1945. ob 10 uri dopoldne, v kino dvorani v ulici via Cardueci 6.
Glasbena Matica v Trstu je bila pred prihodom fašizma na oblast, najelitnejša pevska in glasbena organizacija v Trstu. Doseči hočemo, ds bo to postala tudi v bodoče. Uve. rjenl smo, da bomo s skupnim delom in požrtvovalnostjo dosegli ta cilj.
Občni zbor naj bo obenem naša narodna manifestacija. Prepričani smo, da se ga bo vsak zanesljivo udeležil.
Pogreb Garibaldinca
Zveza primorskih partizanov sporeči, da ha v nedeljo, 23. t. m. ob .30, pogreb garibaldinca Zangrando Maria, bivsJsga komandanta kom-panije div. Garibaldi »Natisone*. Sprevod bo iz mrtvašnice glavne bolnice v via Pieta. Vsi part-zani so naprošenl, da se pogreba udeležijo, po možnosti v uniformi.
Gledaltiče Verdi
Jutri, ob 19.30, bo koncert pod vodstvom L Toffolo a sodelovanjem tenorja R. Moraro. Program: Bezniček: Diana, Uvertura; Mozart: Moj zaklad iz »Don Giovan-ni» (za tenor in orkester); Wag-ner: »Lohengrin*, pripovedka (za tenor in orkester); Garulli: »Ata-la», sinfonična pripovedka; Čajkovski: TV. Sinfonija v F-molu, op. 38.
Vabilo
Svojci padlih in ranjenih partizanov, Internirancev in vseh onih, ki so bili na kakršenkoli način s strani nacifaalatov preganjani, naj se zglasijo v uradu za socialno oskrbo za sektor Skorklja, Fabio Severo in Via Niaza.
Urad se nahaja v Vicolo dell’0-spedale Militare štev. 2 in je odprt vsak večer od 17.-19. ure.
Objava
Dovoljenja za vožnjo z avtomohlll od 15. oktobra do 31, decembra 1945
Dne 14. oktobra t 1. izgubijo veljavo vozna dovoljenja za avtomo
bile, izdana v tržaški pokrajini. Ne
^j*~~~*~~~'**-*~*~'~*~*~*w*‘,"*********v*** ■W'-‘AWA*»V.*A\V.VA\SS%-^WAVAWVW%V.VA‘.\%V1V%V/A\V,A\W.*AV.VSSWVWW.V.VAVWA^SVWAVAVW,AV.VAV.V.
32
Nikol«] Ostrovski
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
— 81 mar ti odrejen za mojega nadzornika? Govorim li s teboj, kali?
Starec j« pljunil.
— Pravim ti, ne nadleguj žene. — V celici je zavladala tišina.
Zena je razgrnila velik robec in leže položila glavo na roko.
Prodajalka je začela jesti. Starec je spustil noge na tla, si počasi zvil cigareto iz časopisnega papirja in začel kaditi. Po celici se je razvlekel amrdljiv dim.
Mlaskaje s polnimi uatmi, je žena godrnjala:
— Boljše bi bilo, da bi me pustil v miru brez tega smradu. Vedno samo kadiš.
Starec se Je ujedljivo zadrl:
— Se bojiš, da ne bi shujšala? Kmalu ne bol mogla več skozi vrata. Ti bi lahko dala fantu malo za Jesti ne pa da sama vso atlačis
Zena je užaljeno zamahnila.
Saj mu pravim:. »Jej.*, pa »o*
če. A ti se nikar ne deri na mene: ne jem tvojega.
Mlada žena se je obrnila proti prodajalki zganja, z glavo mahnila proti Korčiginu in vpračala:
— Veste morda, zakaj je on tukaj? —
Zena se je razveselila, da so začeli z njo pogovor in prav rada je pojasnila:
— On je tukajšnji mladenič, mlajši sin kuharice Korčigine. — Nagnila se je k ušesu in zacepetala:
— Boljševika je osvobodil. Tukaj je živel nek mornar, ki je stanoval pri moji sosedi, Zozuliki.
Zena se je .spomnila: «Zaproail bom štab za dovoljenje, da ga u-strelim*.
Postajo so eden za drugim polnili vojni transporti. V neurejenih gomilah so izstopali bataljoni sičev-sklh strelcev: Na progi je stal okovan, clndiran voz s štirimi vago-
ni — »Zapocožec*. Z vagonov so
skladali topove. Iz tovornih so vlačili konje. Tukaj so jih takoj osedlali, jih zajahali in se skozi mase sivih p:štev prebijali na poetajno dvorišče, kjer se je sestavljal konjeniški odred.
Starešine so letali sem in tja in klical: številke svojih edinic. Železniška postaja je vrvela kot ognjišče. Iz brezoblične mase izmučenih ljudi, ki so kričali, so se počasi urejevali kvadrati vodov in kmalu se je reka oboroženih ljudi zlila v mesto.
Do poznega večera so po cesti drdrali vozovi in počasi so se pomikali zadr.Ji ostanki divizije si-čsvskih strelcev, ki je stopila v mesto.
Na koncu sprevoda pa je korakala štabna četa in se drla iz sto-dvajaetih grl.
Kdo se dere, kdo vpije in razsaja?
Sam Petljura v Ukrajino zdaj prihaja...
Rorčagin se je dvignil in stopil k okenou. Skozi mrak zgodnjega večera je slišal ropot koles na ulici, topotanje nog, zborovske pesmi.
Nekdo za njim j« dejati!
— Izgleda, da prihaja vojska v mesto. —
Korčagin se je obrnil.
Bila je deklica, ki so je včeraj pripeljali.
Slišal Je njeno pripovedovanje. Prodajalka žganja je dosegla, kar je hotela. Bila je iz vasi, ki se je nahajala sedem vrst od mesteca. Njen starejši brat Gričko, rdeči partizan je bil pri Sovjetih vodja v kombedu (Odbor za 03krbo sirot).
Ko so rdeči odšli, Je odšel tudi Gričko z mitraljezom. Sedaj za družino ni življenja. Imeli so enega konja — pa tudi tega so jim vzeli. Očeta so odvedli v mesto: dotrpel Je v zaporu. Predsednik občine — eden od tistih, ki jih je Gričko zatiral — da bi se jim maščeval, mu Je stalno nameščal na stanovanju kake ljudi. Družina Je končno popolnoma obubožala. Včeraj se je v vasi pojavil komandant zaradi preiskave. Predsednik ga je odpeljal k njim. Komandantu je bila deklica všeč in zjutraj jo je odpeljal v mesto zaradi »zaslišanja*.
Korčagin ni bil zaspan, bil je nemiren in se ni mogel otresti nadležne misli; »Kaj se bo 'se zgodilo?* Pretepeno telo ga je bolelo. Stra-
žar ga Je pretek z živalsko besnostjo.
Da bi se odtrgal od neprijetnih misli, je začel postlušati šepet svoje sosede. Deklica je čisto tiho pripovedovala, kako jo Je komandant nadlegoval, Ji grozil, in nagovarjal, ko pa se mu Je uprla, je pobesnel: »Vrgel te bom v klet, — Je dejal. Od tam ml ne boš nikoli več u81a».
Mrak je pokrivaj vse. Približevala »e je noč, duisča in nemirna. Spet je začel misliti o negotovi bodočnosti. To je že sedma noč, toda zdi se, da so minili že meseci, ležišč je trdo, bolečine niso ponehale. V ječi so samo trije. Starec na ležš-cu smrči kot doma na peči, popolnoma miren je in trdno spl. Prodajalko kganja je zastavnik izpustil, da bi mu nabavila žganja. Kristina in Pavle ležita na tleh drug ob drugem. Včeraj je skozi okno videl Se-rjožko. Dolgo Je stal na ulici in žalostno gledal v okna.
»Gotovo ve, da sem tu*.
Tri dni so mu dajali samo po en koe črnega, kislega kruha. Niso mu povedali, kdo ga je prinašal. Dva dni ga Je komandant mučil z zasliševanjem,
— Kaj bi to moglo pomeniti? —
Na zaslišanjih ni ničesar povedal, vse je tajil. Zakaj Je molčal, niti sam ni vedel. Hotel Je biti hraber, hotel Je biti močan, kakor oni, o katerih Je bral v knjigah, toda lto so ga ujeli, ga ponoči odvedli in ko je eden od spremljevalcev rekel: »Zakaj ga vlačimo gospod zastav-nik? Kroglo v hrbet, pa konec*. Tedaj se je zelo prestrašil. Da, strašno je umreti v č^atnajstem letu! Kajti smrt pomeni, da ne boč nikoli več živel.
Kristina misli prav tako. Ona ve več, kakor ta mladenič. In vsekakor ni vedel... Toda ona je slišala.
On ne spi, ponoči Je nemiren. O, kako ga Kristina žalosti. Toda ona se muči po svoje. Ne more pozabiti tiste strašne komandantove besede. Jutri bom s teboj obračunal. Ce noče* z mano, bo* odšla v stražarnico. Kozaki se ne bodo odrekli. Izbiraj*.
Oh, kako je težko. Toda pomoči ni od nikjer. Kaj je ona kriva, da je Gričko odšel k rdečim? Oh, kako je na temu svetu težko živeti!
Trpka bolečina jo Je stiskala za grlo, strah jo Je prevzel in Kristina Je priduieno zaječala.
nadaljuje)
bodo se več podaljšala ali uradno obnovila. Da bo pravočasno možno izdati nova dovoljenja, je potrebno, da se prošnje predložijo naj-poznsjae do 27. septembra t. 1. Obrazci za prošnje se lahko dvignejo v pisarni Automobile Club TrSt, Piazza Unita. Izpolnjeni morajo biti v dvojniku, pisani na stroj in predani uradu v omenjenem roku. Obrazcem se ima priložiti potrdilo o pristojnosti lastnika avtomobila, če gre za fizično o3ebo, ali pa potrdilo tržaike trgovske zbornice (ki potrjuje redni vpis prosilca v seznamu tvrdk), če je lastnik avtomobila zavod ali podjetje.
Ob izročitvi prošnje se ima predložiti avtomobilska knjižica in dodatni list, ki se po pregledu vrneta. Vse pročnje za dovoljenje, ki so bile vložene preje, s smatrajo za neveljavne.
Prehrana
Od 20. do 25. t. m. se morajo potrošniki iz Trsta in pokrajine vpisati (prenotirati) za racionirane deleže prehrane za mesec oktober.
Ker bodo trgovcem dodeljena živila na podlagi prenotacij, vabimo vse potroj-iike, da se pravočasno vp-čejo pri svojih trgovcih.
Namizni sir. Od danes do 25. t. m. se bo delil IX. skupini namizni sir, in sicer po 100 gr na osebo na odrezek št. 7.
Isto tako se bo sir delil v okrajih Milje, Dolina, ter v tržiških, sežanskih in gradeških okrajih. Delež Je 100 gr na osebo na odrezek št. 7.
Za bolnike. Vsi bolniki, ki imajo pravico do dodatne količine mesa, lahko od danes naprej dvignejo pri pooblaščenih trgovinah po 1 čkatljo konzerviranih rib od 425 gr čiste teže proti predložitvi bona za dodatno količino mesa (odrezki od 21. do 30. t. m. Cena 22.10 Ur za škatlo. Delitev se konča 30. t. m.
življaje v dobi vojnih strahot ne bodo tudi tem knjižicam pr1* ^ ne, za prvo je določenih bore lir.
Za danes tolik0
<Gla8“
K Udavi prof. Barage^ * zaveznkov* z dne 19. t. ' 7Lv0ri ljamo, da so žli številni od^
mimo očitkov, ker pač drugje ti ne more.	p
Kar pa se njegovega 4S'crl_,1 w j v Idriji tiče, bomo
drugim gradivom vred pr
inesli
di citate iz »Slovenca* in
iz katerih bo razvidno, da Baraga za časa takozvanc-ga «- ^
vanja* javno deloval v IdriJ1 'n otro*.
ga tam lahko našel vsak otlV ^ pa Gesta po, pred katerim tvr®» je bežal iz Ljubljane.
odseka za socialno
Po okrajih že zbirajo	j.
ime
prošnje ljudi, ki so v net°^n0
svobodilni borbi izgubili svoj
tek in so se danes znašli Dft_
valinah svojih domov brez t
Vendar naš narod nanje ni * u
ijtr**
po<
Narodne oblasti so zato organ'
razne nabiralne akcije, da 3® .
pri RK”
zadetim nudi pomoč
Trst in Pokrajino je bil us jj ljen odsek za socialno skrbstv0j9a. je doslej delil podpore repah'' ^ cem, ki so se vračali iz ra®1'
borišč v Nemčiji, ne glede 08
lOjt.
rodnost ali politično Prip8<^l)i
Tržne cene
Včeraj so veljale za poljske pri-
delke sledeče cene na debelo: česen 85—100, rdeča pesa 20, pesa 20— 30, korenje 20, kostanj 35, cikorija 25—30, čebuia 38—40, solata 30—-45, citrone 10—70, »malancane* 25— 35, Jabolka 14—40, krompir 15—20, paprika 50, orehi 125, amtnčki krompir 30, hruške 20—40, paradižniki 3—35, radič 30—60, zelena 40, špinača 30—50, grozdje 35—55.
Prireditve
tepulje. V nedeljo, 23. t. m„ bodo vprizorili v Sepuljah Jurčičevega »Deeetega brata*. Prireditev bo na prostem. Vabimo vse na zanimivo prireditev.
(Iv. Krlž pri Trstu. V nedeljo, 23. t. m., se bo ponovila na prostem prosvetna prireditev, ki je že pred trem! tedni imela velik uspeh. Na nekoliko spremenjenem sporedu so: Cankarjev «Hlapec Jernej*, petje, godba, recitacije, govori itd. Začetek ob 17.30 uri. Spored bo trajal dve uri in pol. Režira in igra gledališči igralec Just Košuta. Po predstav) prosta zabava a plesom.
Boljuneo. V nedeljo, dne 23. t. m. ob 177. uri, bo v Boljuncu velika kulturna prireditev. Na sporedu zo igre, prizori in pevske točke. Sodelovali bodo tudi zbori bližnjih vasi. Po končani priredtvi bo prosta zabava, Preskrbljeno bo tudi za lačne in žejne.
Prosvetnimi društvom
Prosvetna pod zveza za Goriško javlja vsem, ki ae za to zanimajo, da ima na razpolago sledeča dela: »Novi ljudski oder št. 3 in 4», »Rokovnjači*, »Pesmi naših borcev I. in n del*, »Herrenvolk*.
Vsakdo je dobil od 300-1000 l'r ^ pore. Višina se je določen*1* vsakega posebej, upoštevaj^ -gove gmotne razmere. Do avgusta je bilo izplačanih z* 600.0Q0 lir denarnih podpor, j 200 ljudi pa je ta odsek RK1 in obul. Poleg tega so bili ^ ^ vratniki deležni zdravnik moči.	^
Odsek za socialno skrb3tv° j RK bo sedaj na podlagi P1-5^ in informacij o posameznik111 blago, ki so ga poslali n*®1 ljencl iz Amerike. Za Trst 10 ^ čko okrožje bo razdeljeno 0 , 300 bal obleke, nekaj konde® # nega mleka in konzervirane Ista količina je bila poslan* ^ goričkemu okrožju. S tem b° u, sim ubogim ljudem veliko p°-j-gario Ih s fivaležnotsjo se minjali vseh tistih, ki so p0,1 . razumevanje za naše žrtve.
Pevska priredil v Padrščah
V nedeljo, 16. t. m., se j« gih letih prisilnega molk* gg
 ______________________a,	j —	*	J.
oglasilo naše pevsko društvo
van*. Ob tej priliki smo im*1'^!
"Pel Ul
ting, ki je prav dobro usi - ^ zbor je ob izvajanju Pevsl{i*Lij žel splošno pohvalo. SodsJ°'?\p»' tudi pevski zbori iz Trebč, de, Bazovice. Sv. Ivanu, L°r'L š Rocola, Boršta in Katinare,
občinstvo navdušili z lepim f%g Priliko smo imeli poslušati ^ ladin*
po deklamacijo neke mlao1"'-d« Med raznimi govori ot°et ft* tudi govor garibaldinca to^,^ glacomo. Take slovesnosti že dolga leta niso doživele. bo vsem ostal še dolgo v Pevsko društvo se z*b 0 ffr vsem zborom in drugim, ki1 pcmogll k lepemu uspehu. -X
Poizvedb« #
Tovariša iz Istre, ki je »«%, * jega sina Ivana (Janka) v Saleža, v taborišču v Salzhm*, * vembra 1944, vljudno pro£lrr' "jjilr drobne podatke. Frančišk* . Salež 37, Prosek, Trst,
Tovariša iz Ietre, ki je bh , t?]
nlja do avgusta 1944 skup*1 Marinškom Francem, i* .Lici pri Poetojnl, v taboriščni bo*
Sv. Duhu v Zagrebu. naPL^l<L da sporoči o usodi zgoraj na *0, ga družini Marinšek, Zagon stojna.
1 1
tDne 20. t. m. je po 5f)eni lezni preminul naš Uu“
dobri soprog, svak in stric
JOSIP FRANCA cl
uri*
Pogreb bo danes, ob J4 to ^ via Beato Angslicc Ivan v Trstu, 21. ^ A
doma via Beato Angelico Sv.
1945.
Žalujoča soproga rt'1L roj. TURK, sorodniki^
MALI
SLUZkINJA, vajena vseh v# H poljskih del ter priprav*1* M
.Alt __________ 4_-	tr/hl	r.j,a	P	.
stilno, se sprejme takej^^j*^
ima sirota brez staršev.
čin, Trn je pri St. PetroJ^^
VAJENCA 14-15 letnega 1 ^ V ga pomočnika, išče klobuč pn slov v upravi »Primorske* n lika*.
GOSTILNI15*
novo vino, teran-'onlraite na št.
Telefonirajte na
Odgovorni nredj*^ JOŽE KORE*
ZOPET SO ODPRTI
„Mfl6AZZINI. CORSO
PIAZZA BORSA (Gallarla Prot«) a
IZRZONA RROD*'<
DEŽNIH PLA