a dan dobtrmte.,, J L AS VAB ODA"
^ ^ vvrofln NAKAVNOST MA DOM
£
r» v ^rwri ^AI
CITA _
VAB ZANIMA
i GLAS
' Ll«t sloven sic ih W«vce?r AmerikL -
Reentered a* Second OUm Matter 8*1*emb<T 25th at foe Fort Offic e at New York. N. Y., under Act of Coogms of March 3rd. 1879.
WBm m BONDS
No. 174.	174 VOLUME LH — LETNIK. LH.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 6, 1944 — SREDA, 6. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHeLsea 3-1242
RUSI SO NAPOVEDALI
BOLGARSKI VOJNO
Sovjetska vlada je včeraj napovedala Bolgarski vojno. — Sovjetski vnanji k omisar Vjaeeslav M. Molotov je sklep vlade izročil bolgarskemu poslaniku I. Stamenovu ob sedmih zvečer. Eno uro pozneje je Molotov sklical časnikarsko konferenco, da časnikarjem naznani vzroke vojne napovedi
Molotov je časnikarjem prebral besedilo obvestila, ki ga je dal poslaniku Stamenovu, ki je bil zelo potrt, ko je slišal odločitev sovjetske vlade.
Časnikarji so Molotova vpratšaili, ako je rdeča armada že vpadla na. Bolgarsko. Molotov je odgovoril, da še ni prišlo do spopada, ker je šele sedem, ko jim je podal poročilo.
Na vprašanje, kake pogoje je Rusija stavila Bolgarski, je Molotov odgovoril:
"Ko je že bila Bolgarski izročena ta izjava, je treba bolgarski vladi dati dovoij časa, da se sj>orazumi s to izjavo."
Molotov je bolgarskemu poslaniku rekel, da je sovjetska unija tri leta prezrla dejstvo, da Bolgarska, dejansko pomaga Nemčiji, da nadaljuje vojno proti Rusiji, ker je Bolgarska le majhna dežela, ki se ni mogla ubraniti velike vojaške sile Nemčije, ki je tedaj držala v svoji 1. kremplji!) vso Evropo.
Rekel pa mu Je. da je nemška vojaška sila od letošnjega poletja pričela nagio pešati, ker so j i zavezniki zgrabili od vzhoda, zapada in juga. Nemčija je izgubila vso Francijo in Italijo. Romunska je izšla iz vojne. Finska je prelomila z Nemčijo. In v tem ugodnem položaju BoLgar-ska še ni hotela prelomiti z Nemčijo. Ker z Nemčijo ui lioteka pa-eAomiti, je s tem dala Nemeem v svoji zemlji zavetje in na njeno o-20 nil je so pribezalli nemški vojaki, K jih je pregnala rdeča armada iz Rumunske. In Rusija je pri vsem tem hotela ostati v prijateljskih odnosa jih z Bolgarsko. Vsled tega je bi!a Bol garska v resnici v vojnem stanju z Rusijo in zato sedaj Rusija naznanja, da je v vojnem stanju z Bolgarsko.
Bolgarskemu poslaniku je Molotov rekel, da je usoda Nemčije zapečatena in da je žt izgubila vojno.
Odločitev sovjetske vlade za vojno napoved Bolgarski je bila sporočena ameriškemu poslaniku \V. Averell Harrimanu in angleškemu poslaniku siru Archibaldu Clark Carru, še pre-dno je bilo naznanilo sporočeno bolgarskemu poslaniku.
Rusija je Bolarski napovedala vojno, ker je hotela, ostati nevtralna, Rusija pa hoče svoje armade podati skozi Bolgarsko, da čimprej pomaga jugoslovanski osvobodilni vojski mar-žala Tita. To bo mogoče tudi kaj vplivalo na Turčijo, ki je sicer prelomila diplomatske zveze z Nemčijo, toda še ni s svojo vojaško silo siopila na stran zaveznikov.
Poročilo iz Londona pravi, da je Bolgarska sedem ur zatem, ko ji je Rusija napovedala vojno, zaprosila za premirje. Glavni tajnik bol-garskqga vnanjega urada Konstantin Sararfov j* prišel v ru.sko poslaništvo in je poslanika prosil za premirje.
Predaja Bolgarske je prišla zelo naglo in sicer že zaradi tega, Iker je rdeča armada že na razdaljo 200 milj ob bolgarski meji. v B°l#arska je bila v vojni j Združenimi državami in Anglijo, ne pa tudi z Rusijo. Bolgarska je sieer prelomila z Nemčijo, toda je razglasita popolno nevtralnost v sedanji vojni s čemur pa, Rusija ni bila zadovoljna.
Razglas Bolgarske o nevtralnosti je poročan v sledečem poročilu:
glasil popolno nevtralnost Bolgarske v rusko-nemški vojni in rekel, da bo vsak nemški vojak, ki bi se zatekel na bolgarsko zemljo, razo-ro-žen.
Zavezniški pogoji za premirje so gotovi v Kairi in samo čakajo, da bolgarski predstavniki dokažejo, da smejo govoriti v imenu nove vlade. Pogoji, ki so bili sestavljeni v Washing tonu, ne zahtevajo, d'a ibi morala Bolgarska Nemčiji napovedati vojno, zahtevajo pa pravico za rdečo armado, da lahko gre sfkozi deželo in da je bollgarska armada takoj razorožena, ko zapuste Nemci deželo.
Moskovski radio, ki je ponovil Muravijevo izjavo, je takoj sporočil, da l>olgarsko stališče ni zadovoljivo.
Ruska uradna časnikarska agentura Tass pravi, da edino upanje Bolgarske ni nevtralnost, temveč sodelovanje z zavezniki proti Nemčiji.
Tass pravi naravnost, da nova bolgarska vlada ni sposobna opustiti nevtralnosti in se pridružiti protinemški koaliciji.
Muravijev je rekel, da bo njegova vlada storila vse, da razoroži nemške vojake na Bolgarskem in da je popolnoma odobrila sedanjo kon-£t-renco v Kairi.
Mu ravijev je tudi naznanil, da bolgarske Čete odhajajo iz tujih dežel—iz Jugoslavije in Grške.
NEMCI BODO ZAPUSTILI ITALIJO
Kot pravi neko italjansko partizansko poročilo na meji pri San Bartolomeo di Valmara, so imeli nemški poveljnik v Italiji konferenco v vili Carbinati v Cemolbbio ter so izdelali načrt za umik nemške armade iz Italije.
Konferenci sta predsedovala nacijska generala Ajste in Rauf in so bili navzoči nemški poveljnik z Genove, Milana, Piarenče in Turina.
Nemci -že pospravljajo vse listine in arhive in jih pošiljajo v Nemčijo. Pripravljeni so že tudi veliki transprotni aeroplani za prevoz vojaštva in vojnega materjala iz Lomlbardije, Piedmonta in Ligmrije.
Poročila, iz severne Italije naznanjajo, da je bi>o odrejeno, da so demobilizirane fašistične republikanske divizije v Monterosi in San Marco, ker je mnogo vojakov prestopilo k partizanom. V Stressi so Nenuci post rel iti cela dva italjanska polka.
POTRES V VZHODNIH DRŽAVAH
Kmalu po polnoči v pondeljek je bil precej močan potres po vseh vzhodnih državah. — Potres sicer ni napravil skoro nobene škode, toda v marsikaterem kraju so se ljudje prestrašili.
Sejzmograf v potresnem zavodu Fordliam vseučilišča v New Yorku je -potres zaznamoval ob 12 >39 v torek zjutraj.
Ravnatelj potresnega zavoda Rev. Joseph Lynch je rekel, da se na Japonskem za tak potres ne bi niti zmenili. Povedal pa je, kaj je tbilo vzrok potresa. "Po mojem mnenju pomeni to pričet^k Deweveve kampanje, kajti prišel je od one strani.''
Potres so čutili od New Yor-ka do Wiseonsina in od Georgia do Kanade.
Edina nesreča je menda bila v Cornwall. Kanada, kjer se je podli strop in je bil nek mož lahko poškodovan.
V	Velikem New Yorku in o-kolici so potres najbolj čutili v Brooklvnu, na I^ong Islandn in v New Jersey:*
V	Jackson Heights v Coroni na Long Iskan d u je nekdo po telefonu spon* jI policijski po-
staji, da se je zemlja pod gostilno, v kateri je pil, tako stresla da je njegov kozarec padel z mize.
V Astoriji na Long Islandu so ljudje v nočnih oblekah pritekli na ulice s spečimi otroci v rokah. Na policijski postaji v Brooklvnu je Sgt. Jame« Duck ki je prejel več sto tele-fonskih klicev, rekel, da se je stol majal1 pod njim, miza se je premikala in «elo poslopje se je treslo.
Iz Bronxn in Manliattana je bilo le malo telefonskih klicev na policijske stražnice, kar pomeni, da v teh okrajih New Yorka ni bil posebno močan potres.
New York stGji na velikanski skali in kak močan potres, ki bi mogel na poslopjih naplaviti kako večjo škodo, je izključen. Mesto stoji na mirnem kraju nemirne zemlje.
EISENHOWERJEV POZIV
General Dwight D. Eisenhower je pozval tuje delavce v Nemčiji, da tiaj pustijo svoje delo ob prvi priložnosti, ob istem času pa je odbor svobodne Nemčije v Moskvi pozval vse delavce v Nemčiji na splošno stavko.
V svojem navodilu po radio je general Eisenhower nemškim delavcem rekel, da. se naj pridružijo zavezniški ofenzivi proti Nemčiji. Rekel je, da so zavezniške vojaške operacije prišle tako daleč, da je sedaj prišel čas za delavce v Nemčiji, da pomagajo zaveznikom.
Kot. poroča ABSIE—ameriški radio v Evropi—naznanjajo stockholmski listi, da so delavci v nekaterih nemških mestih zastavkali. Vojni urad naznanja, da so ne miški delavci demonstrirali za mir.
BOLGARSKA PRELOMILA
Z NEMČIJO	_
Bolgarska je včeraj pretrgala svoje zadnje L, , , - i t> • i	i.
zveze z Nemčijo in je svojim mstopnikom v 1 * eldmarsal Keichenau vstreljen
Ka'^1 naročila, da .sklene premirje z Združenim XT~*-----1-" —--* ---*• -----* « ^ -
državami in Anglijo čimprej je mogoče
Ko se mogočna rdeča armada nahaja ob bol-gareki <me#T je ministrski predsedtaik Kons-
tantin Muravijev po radio razglasil bolgarskemu narodu, da je njegova vlada preklicala svojo svežo z osiScem in je pripravljena z zavezniki skleniti mir.
Muravijev, ki je že mnogo let vodja kmetske stranke in ki je sestiavil novo vlado v soboto
Nek nemški vojni ujetnik je povedal, da je bil feldmaršal Walter von Reiohenau, poveljnik nemških armad v južni Rusiji, o katerem je bila poročano, da je 17. januarja 1942 umrl za kapjo, vstreljen na izrecno Hitlerjevo povelje.
Vojak, ki je bil tedaj telefonist v Hitlerje vem glavnem stanu, je povedal, da je Hitler rekel: "Želim, da po šestih urah Reičhenau ni več med živimi." Felmaršal von Reicheua.u je bil med prvimi
FINSKA SKLENILA PREMIRJE
Poročila iz Stockholma naznanjajo, da Nemci že odhajajo iz severne Finske. Moskovski radio je naznanil, da. je Rusija sporočila Finski, da je pripravljena pomagati finski armadi pognati Nemce iz dežele, ki jo morajo zapustiti do 15. septembra, kakor je .naznanil finski ministrski predsednik A nt ti J. Ha^kzell.
Nemci imajo v severni Finski okoli 160,000 vojakov in imajo v svoji oblasti velevažne rudnike niklja in mangana, kateri kovini sta za Nemčijo neobhodno potrebni.
V pondeljek je streljanje na finski fronti nenadoma prenehalo in je bil s tem končana tri letna vojna z Rusijd. Pulške in topovi na 500 milj dolgi fronti so nenadoma utihnili.
Poročilo iz Holsinkijev pravi, da je bil na rusko-finski fronti oddan zadnji strel ob 7.59 zjutraj, eno minuto prej, predno je stopilo v veljavo premirje.
Uradno finsko poročilo pravi :
"Soglasno s sporazumom so sovražnosti prenehale ob 8. zjutraj 4. septembra."
ponoči in nadomestil Ivana Bagrianova, je raz-nemškimi častniki, ki se je pridružil nacijem.
Letalec ni rad pod sovražnim ognjem
Lt. Sammy Snyder iz Blue-field, Va., ki leti z bomibni-kom Tfriimdrebolt, je bombardiral mostove v Italiji, toda v ozki soteski, nad1 katero se dvigajo visoke skale, je letel tako nizko, da so Nemci s protizrač-nimi topovi, ki se nahajajo v duplinah visoko v gorah, streljali nanj od zgoraj.
"To je prav peklensko j ako streljajo na tebe od sgoraj," je rekel Snyder.
Star slovenski vojak vpoko jen
Tz vojaške postaje Fort Niagara, N. Y., so dobili poročilo, da je bil tamkaj vpokojen najstarejši narednik naše vojske, Andrej Kuhar, rodom Slovenec, iz Prekomurja. 'Služil je v naši vojski trideset let, in tekom te, dokaj dolge dobe, ni nikdar prosil za dopust in nikdar ni vzel dovoljenje da bi ostal izven trdnjave preko o-bičajne večerne ure.
Ko so ga vprašali, čemu ni nikdar bil na dopustu, je jedno-stavno dejal, da je v trdnjavi ravno tako lepo in mirno kakor drugod, in da poleg tega tudi ni vedel, kam bi šel, ako bi prosil za dopust, oziroma počitnice.
Iz nekdanje ogrske Slovenije je dospel v Zjedinjene države leta 1902 in ker je ibil po poki km mesar, je ostal naj preje v New Yorku, kjer je nekaj časa delal pri nekem mesarju v dolenjem delu. mesta, in potem v okolici mesta. Leta 1914, oziroma, ko se je v Evropi pričela prva svetovna vojna, prijavil se je kot prostovoljec k naši vojski, na kar so ga poslali v garnizijo v Ft. Niagara, N. Y., kjer je kmaJo postal narednik pri komisarijatu. Od tam je bil večkrat prestavljen v druge kraje, toda leta 1935 so ga prestavili v Fort Niagara, N. Y.
Andrej Kuhar, ki je star de-vetinpetdeset let, je še vedno samec in, ko je bil umirovljen, je dejal, da se je tekom zadnjih let v resnici naveličal živeti med mesom, slanino, moko in drugimi potrebščinami nase vojske, vsled česar je prosil za pokojnino. Sedaj odpotuje v Californijo in pravi: "I will take it easy there."
Amerikanci pri
Siegfriedovi črti
Tri zavezniške armade so pripravljene, da napadejo Siegfriedovo utrjeno črto.
Več sto ibomlbnikov ameriške osme zračne sile je včeraj bombardirajo Karlsruhe, Stutt gart in Ludwigshaven, tri najvažnejša prometna središča za nemško utrjeno črto.
Naskoka na nemško utrjeno črto ob Reni in na Siegfriedovo črto zavezniki ne morejo odlašati, ker hočejo brez pristanka pritiskati na nemško armado, da se ne more obrati in postaviti v bran. Vsako odlaganje bi idalo Nemcem priložnost, da tem bolj utrdijo Siefriedovo črto. Poglavitni namen zavezniškega poveljstva je preprečiti nemški armadi, ki je bila razbita v Franciji, v Belgiji in na Holandskem, da bi se mogla še uspešno postaviti v bran. Prva in tretja ameriška armada ter angleška druga armada se bližajo nemški meji. Prišla so poročila, da so Amerikanci zavzel i Aachen in Saarbrueck-en, toda to uradno še ni bilo potrjeno. Oba kraja sta poglavitni
trdnjavi v nemški obramzni črti in zavezniške armade jih mo rajo prej ali slej zavzeti.
Poročila s fronte naznanjajo, da postaja nemšfki odpor vedno večji, ko se zavezniški o-klopni oddelki bližajo meji.
Tretja armada generala G. S. Pattona je zapletena v zelo vroče boje okoli St. Micliiela, katero mesto Amerikanci. drže pet dni. oklopni oddelki pa prodirajo proti Retheln na severu in proti Nancy ju na jugu.
V južni Franciji so Francozi napredovali 38 miflj po dolini Saone ter podijo pred seboj bežečo nemško 19. armado, A-merikaniei pa so napirerfovail i 70 milj in zavzeli Pontarlier, ki je oddaljen od nemške meje samo 76 milj,
iSedmfe grmada generala Alexandra M. Paeha je oddaljena samo še 135 milj od tretje ameriške armade generala Pattona.
TITO NAPADA NA CELI ČRTI
KUPITE EN ."EXTRA" BOND DANE«
Poročilo mz glavnega stana maršala Tita naznanja, da je osvobodilna vojska pričela obsežno ofenzivo proti nemškim prevoznim črtam po celi Jugoslaviji.
Partizans-ki oddelki razdirajo železnie in ceste počez in podolgem po Jugoslaviji. Največ škode so povzročili na progah, ki tečejo iz Srbije proti Kgejskemu morju in iz Hrvatske proti Jadranu.
Titovo poročilo pravi, da je bila železnica Zagreb—Karlo-vac—Ogulin razbita na 144 krajih. Poleg tega so bili raz-streljeni trije mostovi. Železnica Zagreb—Sisek—Novskra je bila razbita na 78 krajih. Železnica Biliač—Sunja je bila razbita na 54 krajih. Pretrgane so bile vse brzojavne črte in razstreljenih je bilo 7 mostov.
DVE NEMŠKI DIVIZIJI RAZBITI V BELGIJI
Ko je prva ameriška armada zavzela Moms v Belgiji, sta bili razbiti dve nemški diviziji.
Pri zavzetju mesta je bilo vjetih 10,000 Nemcev, med njimi en generalni major in dva brigadirna generala, in nemški ujetniki še vedno prihajajo, tako da jih bo najbrže 20,000. Polet v višino pospešuje j etiko, — pravita zdravnika V službi znanosti sta dva zdravnika v St. Lfouis, Mo., preiskugala, kako vpliva polet v posebno veliko višino na človeka. Dvignila sta se večkrat 42,000 čevljev visoko in sta dognala, da se v taki višini zopet odpro ozdravljeni kraji jetike na pljučih. Oba zdravnika, ki sta napravila te poiskuse, sta zbolela na j etiki, ki pa sta jo zopet ozdravila.
Pariški taksiji
Kakor v prvi svetovni vojni so bili tudi sedaj poklicani pariški taksiji v vojno službo, toda sedaj niso bili pozvani, da peljejo vojake na fronto ob Mariji, dla rešijo Pariz, kot so ga rešili leta 1914, temveč jih rabijo samo za prevažanje častnikov po Parizu mesto jee-pov.
JAPONSKE LADJE GREDO NA DNO
Ameriške bojne ladje in aeroplani so v štiridnevnem (bomba rdiranju otokov Bonin in Volcalbo, 650 milj južno od To-kija, potopili ali poškodovali 41 japonskih ladij in 107 aero-pl£hov.
Tete admirala Che&terja W. Nimitza. in generala Douglasa MacArthurja so napadale Japonce od Kurdskih otokov na severu pa do Hodandake Vzhodne Indije.
Admiral Nimitz poroča, da nobena ameriška bojna ladja ni bila poškodovana, da pa se pet aeroplaiiov ni vrnilo na matične ladje.
Nemci beže v Švico
Okoli 700 nemških vojakov, ki so pred zavezniškimi armadami pobegnili iz Francije v Švico, se je podaJb švicarskim oblastim, (ki so jih razorožile in internirale.
Lepo urednikovo
zi
ivljenje
Elizabeth City, N. C. — U-rednik tukajšnjega tednika — '' The Independent' % George W. Haskett, je te dni napisal članek, da je življenje urednika *na deželi v resnici udobno, veselo in brezskrbno in to je tudi dokazali, kajti v svojem tozadevnem članku je napisal sledeče:
Tekom zadnjega tedna sem dtobil od mojih naročnikov in čitateljev, sledeče dobrote:
Dve lepi in sladki meloni^ več funtov krasnih in zrelih to-matov, dve košarici zretega grozdja, pol pilita sladke smetane, kvart črnifli jagod, košaro ibreskev, košarico zrelih jabolk in mnogo obljiib glede o-rehov, čim bodo dozoreli, ter (medvedjega mesa* kakor hitro se prionu lovska sezona.
"Življenje urednika na deželi je vsaki dan v letu mnogo prijetnejše in udobnejše, kakor življenje urednikov v velikih mestih.'*

WEDNESDAY, APRIL 6, 1944
TBTANOVUEN L. UN

51st Year
MM
flay
|A GBLO LlfO VBLM LOT UtDKCttRl tMlVl lnVlKAl)Ojj gA POL LII1 WJO; Z4 CfrTBT LBTA
IMftla
"olas ^
11. BL 1
Skrivnosti ruskih
AngleŠko-Slovenski
BESEDNJAK
-t	r«	*	»
I*šei je novi anglesko-elovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5#°°
Nirročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
RAZGLEDNI K
DARDANELE
("Basovica")
Ko so 22. junija 1941. leta Hitlerjeve horde napadle Sovjetsko Rusijo, je JJitler računal, da bo popolna zmaga dosežena že v najkrajšem času. Ves svet je z zaskrbljenostjo sledil naglemu napredovanju nemških armad, ki so vse doslej drvele od zmage do zmage po vsej Evropi. Mnogi kavarniški strokovnjaki in gostilniški strategi so napovedovali:V šestih tednih ho Rusija likvidirana.'* Tudi nekateri resnejši vojaški strokovnjaki, v pravem smislu (besede, so prerokovali nekaj podobnega. V se-stih tednih se ibodo Nemci polastili naj-| vnžnejših stnrtegičniti točk v Rusiji in od tu bodo postopoma uničili vso vojaško in proizvajalno silo fiovjetske zveze."
Rdeča vojska je poznala Hitlerjeve namene že takoj v za-četku ofenzive. Rrtske izgube so bile velike in sovražnik je sta»l pred vrati Moskve. Ali sovjetski narodi niso v no/benem trenotku izgubili zaupanja v lastno moč in vere v končno zmago.
V	svojem dnevnem povelju 23. februarja 134*2 je maršal Stalin zapisal: "Ne ibo dolgo, ko bo Rdeča vojska z vso silo pognala surovega sovražnika s področja Leningrada, ga pognala iz mest in naselij Bele Rusije, Ukrajine, Litve, Leton-ske in Eestonske ter Karelije. Osvobodila bo Krimski polotok i.i rdeča zastava bo zopet plapolala po sovjetski domovini."
Rdeča voj«ka in narodi Sovjetske zveze so izpolnili že v mnogem Stalinovo napoved. Vse <o se je zgodilo s pomočjo določenih činjeuic tako tehničnega, kakor moralnega značaja. Poskušajmo jih precizirati.
Hierarhija v rdeči vojski
Rdeča voj^ca je organizirana na mnogih temeljnih naglih, med katerimi stoji v prvi vrsti disciplina. Ta disciplina je bila v zadnjem časti pojačana ne da hi pri tem trpel spJošni ustroj armade.
V	začetku so vojaki sami volili svoje lastne častnike. i 'astrnki niso uživali nobenih privilegijev. Vojaki so jih naziva 1 i tovariš komandant. Nosili niso nobenFh distinkeij, razen itMijatega jopiča, ki je predstavljal v sovjetski vojski oblast. Vse to stanje jo trajalo dolga leta.
Danes so -znaki oblasti ravno tako vidni kakor pri vsaki drugi armadi na svetu. Uniforma sovjetskega maršala je n. pr. kaki barve z rdečimi obsivi. Marsai&ka palica je rdeča z veliko /Jato peterokrako zveado. Na ramenih nosi maršal ena-1 o zvezdo »z zlata in ptelme, vdelano z dijamanti. Čepica ima v-(to zlato vrvico. Na prsih nosi maršal v splošnem dekoracije, izdelane iz platine, zlata, «r^>ra, aH emajliranc v 'beli in rdivi barvi: Suvorovov red, Kutueov in Aleksandra Nevske-ga, red junakov Sovjetske zveze, Ljeninov red, red Rdeče za-stave. Rdeča vojna zvooda za obrambo domovine. Ustanovi jei. jo bij tudi red Rdeče zvezde z dvema križema, ki potrjuje, da odlikovati ctf slnfi v Rdeči vojaki že nad 30 let.
Nekateri častniki nosijo tudi posefbne dekoracijo, ki je bila ustanovljena za časa obkolitve in uničenja VT. japonsko drmade v neuradni obmejni vojni 1. 11138.
Oblast
V	vojašnicah vlada izgovorjena m ponavljajoča se ustna zapoved. Noben častnik se ne more vnesti v prisotnosti višjega častnika brez dovoljenja. Tudi ne sme ostati s*deč v vlaku, v avtobusu a+i v tramvaju če vstopi višji častnik. Ravno tako ►te sme nositi paketov, če niso zaviti v papirju. V javnosti se ne sme pokazati % rasdruštrano glavo, če nosi usnjat jopič, ki je—kakor smo rekli — sHdsbeni znak v Rdeči vojski.
Pred letom 1935. v Rdeči armadi ni bilo činov. Prvi čin, ki je bi} uzakonjen, je bil marsalski. Nekaj let pozneje so nastali generalski, polkovn&ki, kapitanski in poročniki čini.
Vsak čin daje nosilcu določeno oblast in spoštovanje v mejah dotičnega čina. Najvišjih vojaških poveljnikov ne obsipajo s cvetjem. Polno leto lahko preteče in v sovjetskem ča > opis jo čitatelj ne bo zasledil imena maršala Timošenka, n.
zbirka matematičnih nalog. Pred vsakim vojaškim poveljnikom se pojavlja na tisoče težkoč. Ni dovolj da komandant do podrobnosti preštudira zemljišče, pač pa mora tudi razumeti skrivnosti človeškega srca. Visoka kultura, čim tesnejši stik in medsebojna povezanost z vojaki, krepostno in dostojno življenje, vse to poveljnika enote približa rešitvam postavljenih nalog. Moč sovjetske vojske se kristalizira v ogromni zbirki izkušenj in v zavesti, da je ta vojska ljudska vojska, ki bo taka tudi ostala."
Nasprotno, Nemci življenjskosti ljudskih množic, tako lastnih, kakor nasprotnikovih, niso nikoli dovolj pravično o-cenjevali. Človeška življenja so za nemški način bojevanja mrtvo orodje, pri katerem ima samo fizična moč odločilno ceno. V tej vojni pa so Nem:?i celo tehnična sredstva postavili daleč pred čtovdško duhovno silo. Maršal Stalin je v svojem dnevnem povelju 23. februarja 1042. leta izrekel tndi tole
"Nemška strategija je pomanjkljiva, zato ker v splošnem podcenjuje moč in zmogljivosti nasprotnika, pri tem pa precenjuje svoje lastne moči. Njihova taktika je čisto šablonska ker se njihovi generali trudijo, da bi vsakokratni položaj na bojišču prilagodili paragrafom zapisanega vojaškega reda. Nemci so metodični in natančni v svojih operacijah, če jim okoliščine dovoljujejo, da najdejo rešitve v kartotekah svojih tiskanih vojaških določil. Vsa njihova moč leži v vojaškem katekizmu. Kakor hitro pa postaja položaj zamotan, tak, kakršnega teoretični vojaški strokovnjak ni predvideval, nastajajo zadrege in brezglavost. To je največja nemška šibkost.''
To je mehanizacija nemškega vojaškega duha. mehanizacija, ki ubija vsako samostojni odločitev in ki je tipični pojav vse^ga nemškega naroda. Zato lahko razumemo, zakaj niso zmogli Nem »i do danes organizirati udarnih edinic po vzorčen »britanskih komandosov. Nemška vojska je kot kolektiv zelo uporabna, individualno pa je za nič, ker posameznemu Nemce manjka fantazija in navda linen je.
Strategija Rdeče vojske je popolnoma drugačna, gibčna •in raztezljiva, taka, ki se po zamisli poveljnika lahko vedno prilagodi postavljenim nalogam. Klastična strategija in gibljivost taktičnih podvigov sta omogočili sovjetskemu poveljstvu uničiti 330,000 nemških vojakov pri Stailingrarlu.
Stalinovo vodstvo
Svetovni tisk je z začetku leta 1042. Obširno pisal o neverjetnih naporih Rdeče vojske za protiofenzivo meseea decembra 15H1. Stalin je udaril po Nemcih v trenotku, ki je bil za Rdečo vojsko najugodnejši. Hitler je mislil, da bo z zavzet jem zadnjih stalingrajskih ulic zdrobil Rdečo voj>ko. V resnici pa je samo zdrobil svoje najboljše moči. Stalin se je zavedal, da bo stalingrajski poraz za Nemce obenem tudi poraz v Donski kotlini. 5. jutfja lanskega leta je maršal Stalin udaril in osvobodil Ukrajino vzhodno od Dnjepra. Njegova vojska je prekoračila Dnjeper v trenotku, ko so se Nemci tega najmanj nadejali. Rdoča vojska "se! je nenadoma pojavila v. Voli ni ji. Nemci sO pri Korsunu prešli v protinapad, Htalin pa jih je obkolil in uničil.
Rdeče vojske ne vodi neka posebna ljudska kasta, kakor je to slučaj pri ^Nemcih, kjer imajo vodstvo vojske popolnoma v oblasti pruski junker ji. Sovjetske generale je postavil na čelo voj>1vo sam narod in uživajo zato med narodom naravnost slepo zaupanje. Vrhovno vojaško nadzorstvo je osredotočeno v Obrambnem svetu, ki ga sestavljajo: maršal Stalin, Malcn-kov, Kaganovič, Voznesonski, Berija, Mol o tov in Vorošilov.
Vse odločitve Obrambnega sveta temeljijo na nasvetih maršalov Žukova, VasiKjevskega in Voronova. Odločitve iz-vnšuje posebni izvršilni odbor, ki ga sestavljajo generali in politični ljudje, ki so zveza med bojiščem in obrambnim svetom.
Obramba -zaledja
Sovjetska tehniška strategija je obramba zaledja. Fran-
Iz Rusije prihajajo v novejšem času nekaka namigavanja, katera je pa prav lahko razumeti. Tako zatrjuje "Pravda", da Turčija še vedno skriva mnogo nacijskih ogled uho v in da kljub svoji nevtralnosti šp vedno vzdržuje prijateljske razmere z Nemčijo,
Imenovana očitanja, od strani iSovjetske Ru-ije so se pa izredno pomnožila, odkar je dospela ruska vojska v nepo-sred no bi ižino Da rdanelsk a morske ožine, kar je pripetilo = edaj prvič, od konca prve svetovne vojne nadalje.
Rusija si želi T>ardanele in tega ni nikdar zanikala, kajti velikanska slovanska država potrebuje Inke. katere zamore rabiti tudi tekom zime. In se-
=atpo štiri izmed vsakih desetih I delavcev, in — poleg tega pride istodobno domov še tri do štiri milijone vojakov, dočim se bode ostalo vojaštvo bojeva*. lo potem le na Pacifiku, oziro-. ma na raznih otočkih, kjer streljajo lahko .Taponce z navadnimi puškami, katerih je ribi! o na razpolago.
t ne bod«* za mogla Nemčija v
bodoče v trgovinskem smislu' Da ^ prebivalstvii zagotovi škodovati, kajti baltiške Inke' olno za^Meilo?st tlldi v po-katere ram Rusija sedaj na raz-| vojnj ^ tpe4la hmlo wip05sIili
kar .Vi,000/if!0 ljudi, kar pome-nja. da bod<* tr<*l»a zagotoviti
polago. lahko ostanejo zime zamrznene.
tekom
Turčija je zaigrala s svojim delo dvanajst milijonom <!<•-prijateljstvom z Nemčijo skoJlaveev — in to zopet zna«"-i da raj vse sočustvovanje zavezni- bode treba ustanoviti toliko več kov napram katerim je bila <diižh po vojni kakor jih je bilo nevtralna le v toliko, da jim' pred vojno, dejanski ni škodovala tekom1 Povojna slika bode toraj ne-sedanje svetovne vojne. Vsled »kako taka:
tega Turčija, kot dvomljiva' Sedaj dela tako na domači.
nevtralna si in, ne zamore mnogo pričakovati od zaveznikov.
Kako se bode dardanelsko vprašanje v bodoče razvilo, za sedaj naravno, še ni znano. Znano pa je, da bode Rusija za svoje velikanske žrtve tokom
daj je prišlo prvič v ruski Z2ro-| sedanje vojne zahtevala nagra-dovini do tega, da je Rusi ja v položaju dobiti ono. kar že davno potrebuje.
Ako Rudija dobi Dardanele, potem je njen razvoj kot pomorska sila zagotovljen, kajti v tem slučaju jej ne bode treba v nadalje biti v skrbeh radi baltiških bik na severu, niti jej'opravičenimi
<>o. katero je zaslužila z junaštvom svoje vojske in svojih žrtev. Turčija ni storila niti enega koraka, kateri bi po^pe-il popolno zmago nad najver-
knkor tudi na bojni fronti (vštevši našo vojake), tffi milijonov ljudi, toda po vojni bodo takoj odslovili milijon delavcev. ki so -=1ari po f»Tl in več let:
Ver kakor dva mi ijona dečkov in dekli«* pod lfcmi leti svoje dobe. ki delajo -edaj v raznih tovarnah, »e vrne v ^ole;
Milijon nekoliko pohabljenih delavcecv, bode moralo ostaviti -vo jo rlelo. ko <e vrnejo nekoli-
jim sovražnikom vsega Člove- ko pohabljeni veterani sedanje
štva, — in tako prihaja Rusija| vojne domov;
na dan s svojimi pravičnimi in Nekako :!/K>0.0T»r> žensk, ki
zahtevami.
PRETEČA BREZPOSELNOST
Medtem ko večina članov do-j lavstvu vsestransko za po Velenje zbornice našega kongresa j nost, je »predsednik organizaci-obljuibuje svojim volileom vse-' je *'WPB'Donald Xel-on. te stransko zaposlenost po no-j dni izjavil, da bode takoj, ko >•• vemlberskih volitvah, objavil je vojna zaključi, izgubilo kar "Odbor Socijalne Sigurnosti" dva milijona delavcev svoje de-izid svojih preiskav glede za-; lo in zaslužek. Tn tudi drugi po-poslonosti našega delavstva.: znavalci delavskih razmer, kn-Tem potom je imenovani od-: korštije -o nastale tekom seda-Ibor dognal da je sedaj, v av- nje vojne, trdijo, da "bode ka-
gustu, nekako milijon delavcev
kih petnajst milijonov delavcev
v naši republiki brez dela, do- iskalo delo ta#koj, ko Nemčija čim je bilo v prošlem maju le! propade, kajti izdelovanje voj-SOO.OCK) delavcev brez dela. i nili potrebščin bode takoj za Medtem, ko takozvani poli-j 40^ pomanjšano, vsled česar tirni strategi Obljnbujejo de-jC»ode izgubilo delo in zaslužek
delajo <edaj pri raznih vojnih prijet jih, bo otlslo\ ijenib, kakor hitro pride do sklenitve miru.
V-e ziroraj navedene To<"-ke, niso morda kaka tajnost, kajti o tem -ta delavski osrednji organizaciji API. in CIO že davno ohjavi'i. Poleg tega je tndi dela v-tvo že sedaj nekako vznemirjeno vsled dol gournega dela in tudi vsled primeroma nizkih plač, kar v=e pomenja vzroke mnogim štrajkom, katerih število se redno množi. Samo tekom junija je bilo v Z jedi njenih državah nekaj nad 500 štmjkov . . .
i»r.
prvi strani dnevniloov r posebnim dnevnim povefljem maršala Stalina. V vseh drugih primerih so pohvale zelo diskretne. VodiBia misel
Organizacijo Rdeče vojske lahko raziskujemo z dveh Taz-lhftih tftafifcč: njen t ustroj in uporaba deKkatnegU tnehahizma, ki ^rt^'ttwdjiita. vsaka moderna armada; sovjetske konccp-V »pogleda taktike in strategi je. XaS pregled pii ne bil do volj sfiopolnjen, če ne bi spofenalV vodilnih mi»Ti, ki so dale vsema Ustrbju sovjetAe Vojske svoj pečat. IIj a Eferenburg je nek6č napteaQ tale: "Kajdar renojete a^tmetiČno naMgo je refttftJrt lahko samo pozitiven ali pa negitiven. Vojna pa ni
Kadar pa general izvojuje zmago, Weš« njegovo ime na cozi s« tako obrambo zasnovali na statični obliki, ki je odpo-
vedala že po prvih napadih na severno Francijo. Amerikan ci so to obrambo krstili kot "ježevo strategi jo* \ Sovražne o-klopne enote se po tej strategiji »peljejo v prehode, ki jih branijo z zapornim ognjem močno utrjeni otoki. Na ta. način je mogoče pokončati en tank za drugim. Francozi so bili v zmoti, ko so tako Otoramibo postavili v eni sami Črt L Ko je 'bila črta pr*4>i ta, je ostalo zaledje popolnoma neb ranjeno. Rusi so obrambo žaMja poglobili od 30 do 40 kilometrov v globino. Na ta način niso mogli Nemci na fronti Leningrad-Moskva-VoroneK-Stalingrad na nobenem mestu probiti zelo razumno urejenega Obrambnega sistema.
Drugi, zelo važni činitelj Rdeče vojske so gerilei. Njihova organizacija temelji na načelu avtonomnih oboroženih enot in je izkazala v teku te vojne sovjetski vojski neprecenljive u-olnge. Sami Nemci so se neštetokrat pritoževali po radiu in po easopisqu nad delom gerileev. ki jih nikdar ne pu>te pri miru, ki stalno vznemirjajo nemško ozadje, motijo njihove transporte in uničujejo mnnicijska in živilska skladišč«.
Vojaški strokovnjaki pripovedujejo, da leži skrivnost ruskih zmag v letu 1943—14 predvsem v organizaciji prevozov. Nemci so pri svojem umiku porušili na tisočo kilometrov železniških prog. Nedotaknjene so puščali samo normalnotirne železniške proge, ki so za širokotirne sovjetske vagone neuporabne. Rusi so organizirali prevoze s kamijoni. Taka organizacija pa zahteva, če je uponilbljena v velikem Obsegu, veliko ttevilo strokovnjakov za nemoteni priliv potrebščin k bojišču. Rusj pa so morali gradili tudi številne mostove čez številne reke, ki križajo Ukrajino.
'Zelo uspešno je sovjetska vojska rešila tudi problem o-grevanja letalskih, tankovskih in avtomobilskih motorjev skozi vso zimo. S pomočjo skrbno organizirane ogrejevalne službe so bila vozila skozi vso zimo stalno v polni pripravljenosti.
Rusi so ocenili mehanična vojna sredstva stvarno in brez pretiravanja. Postavili so krilatico, da ni orožja, ki bi zdrobilo obrambo domovine. Proti tanku in -letalu, je možna samo ena sama taktika: zboljšanje lastnih tankov in lastnih letal. Proti novemu orožju je treba postaviti še boljša orožja. Rusi so topništvu že od nekdaj posvečali kar največjo pa/njo in tudi v sedttnji vojni je rusko topništvo prvo na svetu. Top je za sovjetsko vojsko še vedno najvažnejše orožje, ki ima verjetno svoj zasluženi sloves na prostranih ruskih ravnicah, koder potekajo bojišča.
Skrajni vojni napori v proizvodnji
Vse do stalingrajske bitke so govorili — in Hitler je to tudi verjel — da je Sovjetska zveza izgubila velik del svojih proizvajalnih središč. Ali sovjetska vojska je nenadoma postavila ogromne količine mehanične opreme in orožja na bojišča. Sovjetska vlada je mobilizirala vse prebivalstvo velike sovjetske države in tovarne so se kaj hitro preselile na ono stran Uralskega pogorja.
Aleksander Serb ako v je pred kratkim dejal: 44 Delo sovjetskih učenjakov je izredne važnosti za vojaško moč naše domovine. Sovjetski učenjaki so našli nove sirovine in nove metode za njihovo predelavo." V številnih, sovjetskih tovarnah lahko najdete "mehaničnega delavca". To je avtomat, preprežen z električnimi žicami, obdan s foto-eelicami. Ta mehanični mož dela nepretrgoma 24 ur dnevno brez napak in utrujenosti. Nadzira in vodi veliko število strojev istočasno. Tndi ta mehanični avtomati ima svoj delež pri skrivnostih ruskih zmag.
S O N ART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
J«t> \Y. Kopri\*ek In njrpoT
orkrslw
Mfif(5—WetMlng Polka
I.Ne bom ee možlla; TI P* Jrit. pa Uda na marel*) Wfilding Walt* Slovenokl WaJtz
Pojo Rupolck m str« MB3G—J*ep Polka
(Mat' potico Marine — polka
575—Ter^rlnka — polka Na p!anlncsh—valček
Lepe Melodije
f>ii<]iirfine t'nivfrsity Tamhurlra Orkester
M.T71—Na Marijana, polka K j«- so mojo r<iži""e Mjirirka	polka
Za tozadevni cenik In c«nc ploič obrnit* na
JOHN MARSICH, Inc.
4€3 W. 42 n d ST.. NEW YORK
Z I V 1 IZVIRI
Spisal IVAN MATlClČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 1.1 dol-gih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
C O M P A N T 216 W. 18th Street New York 11
$
•GLAfl NAJKODA "—NKW YORK
WEDNESDAY, APRIL 6, 1944
—H-L
VdTABOVUCTL UN
II
Poročila iz rasnih naselbin, kj»r bivajo in dalajo Slovenci
I
PRISPEVKI IN DARILA ZA KANADSKO ORGANIZA CIJO RDEČEGA KRIŽA
POLOŽAJ V KANADI PO PROVINCIJONALNIH VOLITVAH
Ottjiwa. — Sedaj, ko je vsa niso razpisane, se lahko •vzii »iu rjenost in razburjenost^"nogo ^premeni, kajti te voli-|	jeseni leta 1940 so lažno
vsled lokalnih volite\ v Alber■- t ve so bile odložene za nedolo-; po^tojanto organ izaci.ie Rude-li in (Juelxkii. polegla, nastal <*vn čas- Ako hi sedanja vlada,x-ega Križa vaseh provincijaii .1«' M|)H pofaftaj mil ih dobe, v oprana premier Mackenzie (|om;nija nabrale na milijone kateri je nio»ooe p orokovaii King, izračunaj, da je liberal-,razmh daril, kakor obleke in o j m sled i ca h imenovanih voli- na stranka tudi t nadalje	potrebščine. Vse nabra-
laliko na krmilu, ali pa da je
. ..	. v s. led sedanjih volitev ptopad-
laid omenjenih volitev je|Ia fom , 0ttawi
laK, da Me zamori* javili, da je lj( ^ ^djoiMihic volitve lali-preje mogočna, takozvana "h- k(> vHk, t.lkoj Toda Ho t hcralna* -tranka izredno na
tev in tudi o njih vspehn.
zadovala in da stranka inie-
ne l>ode prišlo, kajti vzelo bo- s
ne predmete se redno pošilja preko Atlantika, zlasti v one kraje Evrope, ki so bili vsled vojne najbolj prizadeti. Vsa darila, kakor tudi denarni prispevki se perazdele organiza-
ie dokaj časa, predno vodje!<.;j„,ll: j>ri«bi rodbin vojakov
mm, ••CWiM^r.tive Common- n.vvUonalne politike določijo.
w«alth Federation**, ni dosegla take v-pehe, kakor prvot no pričakovati.
kaj je >e mogoče popraviti in J.e. , I poh<lajšati v kolikor pride po-IvakorKij^™],,.,'* stranka v
razena |K>~te\.
MONTREALSKI ŠTRAJK POULIČNIH ŽELEZNIC
znano, imeli so v Kanadi tekom zadnjih mescev štiri provinc jonalne volitve; pri treh od t» li volitev, je bila liberalna si tanka poražena — in si-«*er v sled načrtov, katere je
izdelala federalna zveza. Izid Zadeva montrealskega štraj-volitev je toraj smatrati neka-|ka pouličnih železnic, še ved-kim prote-toni proti politiki no ni urejena. JŠtrajkarji se-iu delovanju osrednje ali na ; veda zaslužijo, da dobe vse eijonalne -trniike.	kar so zahtevali, to<la štraj-
. i i kav v >edanjeni času, nihče ne Zgoraj omenjena stranka —
**<J. O. F." — je prodrla v nekaterih pokrajinah British	, ■ .	. • . i-- - . ■ pravilno zastopal, m denar, ki liiinbije in provinci je Ontatio.i1. , , 1 J 1 J 'je last bog
da se Ki
duje. Do -trojka m iuui v( iMontrcaln ne prišlo, ako bi se!'
I odobrava. Vslužbence montre-al-ke ulične železnice ni niliče
in v vseh provLucijah Saska-trhewan, toda v Alberti in <Juebecu je povsem propadLu Posledic*
o zas-iopai. in tienar, ki .. « bo-ate družbe -toti vse,|zac:J; bivšim štrajkarjem
strojka bi tudi v!PoIJsk!' Cc
ni upoma rjev. katera ima v vsakem niie>tu svoje zastop stvo; družbi dobrodelnih organizacij, katera je tudi zastopana po vseh okrajih vsake kanadske provinci je, ki pred vsem skrbi za rodbine, katere .-o stanovale v hišah l»ndona. katere so bile radi >eda njega bon ibardov a nja po nemških •*robotnih bombah*' razdejane. Ta organizacija skrbi tudi za t i-te, ki so he po dve leti ali več v raznih koncentracijskih taboriščih; organizaciji ženskih dobrovolcev, kate;e delovanje je jednako kakor ono «zgoraj navedenih organi.-družbi Rudečogti Križa narodov — kakor ehoslovenske, Fran Jugoslavije, itd. Tekom J treh «lni. nabrala je ta druž-
ološnega izida lo '	, .	..
lil ■ ••i*i lx	v s uzbcnci	pravilno in pra , ,	. , B ,
Um 1.1.1., o/.ii'<mi;< provmcyalttJ.	„.1;onl .^frM n.«l 1000 zavojev obleko
volitev je pa tak. da ne ihkIč	' 1	1--------------»—A—? --
jvieno l let.
Delodajalci >o proti delavskim
bili vedno
organ i zacijam jauirlešika
niti ji 'dna stranka imela absolutne večine v narodnem (parlamentu, oziroma v dolenji zbornici parlamenta. Y>led te- in ko so bili časi slabi, je bilo ga I*m|)' jz jMilitičnega poi^e- vrnlno dovolj brezy»o-elnih deda v-.- nekako narobe in dru- iavcev na razpolago in sicer kakor je bilo dosedaj. za vsako plačo. Sedaj si se-Vlada bila poravna; v de- veda vlužb-nci inwnovane dm-h njo /Ik>' nico je bilo izvolje- žl»e sku-ajo zagotoviti lx>ljšf» it ill mniogo viadinih na >protni-i bodočnost, kajti za to je sedaj kov. in tako je nastal |M>ložaj.'bai prav; čas. ko je le malo v katerem ne bode mogoč«* u-jš slarioviti stalno vlad<». Ta po-|
lo/jij nas spominja na položaji. , • •	, . , „
....	. , zeleznic »e imela tekom zad-
\ r ranciii. katera |e inwla	• ,	i
11 jih lo me>eeev opravka z tremi štrajki svojih v-lužbeneev, I kar jej daje dokaj slabo spri-ičevalo.
lovilo dela-vcov bioz dela. MontieaUka družba uličnih
m da
pre«I vojno vse poln<» -trank, tako da francoska vlada inu'lit absolutne več.»ne in ni zaiiM»gla izdati pre pot robnih j varnostnih ukrepov.
Kanadska dolenja zbornica i ima -edežev; o«l teh IxkIc, seitaj največ mlpadlo na pi"0-^fi«'siviie konservativce, oziro-|tekmu o in (h I 90 do H K) glasov ralna stranka l»ode imela k rečjetiiM le 45 do 5<) gla-ov, in stranka C. C. F. bo imela kakih 60 glasov v dom i n i ju. O-itali sedeži l»odo razdeljeni nekako med "naeijoiufUste** iz provinci je Quel>oc, -tranko So-oijalnega kredita in nekoliko tukozvanih z:istopnikov strankarske neodvisnosti.
Toda med sedanjim časom in zvezinimi volitvami, katere
beiriuu-e a z Polj-k e, kateri so >edaj nastanjeni v raznih krajih Afrike in za katere skrbi vlada. Xabiane po trebščine za te begunce se pošiljajo običajno na angleški otok Malta, in od tam dalje v Afriko. J>osedaj so poslali iz Krma de v La Valeta, Malta, nad 10.000 oblek za begunce iz Poljske.
LOV NA MEDVEDE V NEW LISKEARD, 0NT
New JJskeanl. Out., so zopet
— STRAN 6. —
MATI. . . (Enodejanka)
Andrej: (v zadregi) Prav za prav ne. Eden je z Gorenjskega, drugi je Štajerc, tretji pa je bil s Krasa — mlad fant, kakšnih 17 let. je imel. Toliko bitk je prestal, pogumen do predrznosti. To pot je obležal. Smrtno ranjen je bil, vedel je, da bo umrl. pa se je z dvema bombama vrgel pod tank. Raztrgalo sra je. tank pa je uničen. Se s smrtjo je hotel zadeti sovražnika!
J*1
Mati: (občudujoče) Da-so tudi taki!
Peter: Taki fantje morajo zmagati. Kje sila. da bi jih mogla, uničiti?
■Minea: Si še žejen. Andrej? (mu da vode).
Peter: (je ogledoval obe Andrejovi puški) -— Kako pa da imaš dve puški, Andrej?
Andrej: (zmeden) Kar tako . . . (Da odvrne
pozornost s Petrovega vprašanja, pohiti s pripovedovanjem). In veste, kdo jo vodil Italijane? Boštjanov Piril!
Mati: (osupne. Minca ravnotako. Peter se o-zrt- v mater) Kaj poveš? Pa si dobro vide1 '
Peter: Xo, mama. kaj sem vam rekel?
And re.i: Dobro videl, dobro. Pričakal jih je zunaj vasi. ker so bili pač domenjeni, da jim bo kazal hiše in vaščane, ki jim je treba požjraii in jih odgnati. Pasja duša!
Peter: No, mama. meni niste verjeli. Knj pravite zdaj?
Mat.i: <*'e je pa tako ...
Peter: Andrej, pa ga niste mogli —?
Andrej: Za zdaj je ušel pravični kazni. A jutri je še en dan. Pa naj se skrije kamorkoli. : najdemo ga in poplačamo ga. izdajalca, njeara in njegovega očeta!
Mati: f'e je pa tako! . . Kje France?
.V ud ro
Mati:
je r ranče, moj
: Xe vem. kje j«- zdaj. Kam je odšla vaša četa? Andrej: Pri četi ga ni.
Mirn*a: Andrej, li nam nekaj prikrivaš! Kje je J*Ya nce!
Andrej: Tale puška je njegova. (Peter prime puško, ogleduje jo in položi nazaj).
Mati: (z <rrozo) Mrtev?
Andrej: "Ranjen je bil. Zraven me-ic so je zgrudi'. Hotel sem ga rešiti. > prav ^-m bil že sam ranjen v nogo. Tedaj pa dobim drugi, strel v rame, bil sem brez inoči. Vzel sem njegovo puško, da je ne bi'dobili Italijani v roke.
Mati: In France?
Andrej: Italijani so ga težko ranjenega ujeli.
Mativ France, moj France, moj fant! (joka glava ji pade na mizo).
Minca: Mama. saj morda Š,> živi! Kaj meniš Andrej? (molk. le mati vzdihuje) France, moj France!
Andrej: (čez čas) Boštjanov Cirili . . . (Vs> se ozro v Andreja, ki govori le steška. ker ga mučijo bolečine) ... ta ga je ujel in izročil Italijanom . . .(Vsi ostrmijo. Pavza). (Trkanje na vrata. Vstopi partizan Marko.
4. prizor.
Marko: (pozdravi po parfižansko) Pozdravljeni! Tovariš Andrej, na pot bo treba. Si se okrepčal ? Zunaj vasi eaka voz. da te popelje v našo bolnišnico.
Andrej: Sem. Takoj lahko grem. (Vstaja > klopi)
Peter: Težko bo šlo, pori pirat i gn boš moral.
Marko: Xi prvi. že no>il sem jih.
Mati: (za mizo strmi predse, v njej so bije boj.)
Andrej: (na tiho Marku, da ne bi slikala mati) Kaj so storili Italijani z ujeliuii ?
Marko: Pstrelili so jih. tudi Franceta. (Minca krikne. mati ^li-i in razume, kaj -e j<* zgodilo. (Zdrzne se z;i hip, malo zaječi a obraz ji ostane trd. Pavza.)
POMANJKANJE POLJE DELSKIH DELAVCEV V KANADI JE SE VED NO VELIKO
minulega tedna	. , . .. , ,
lJlu>	n- t	li- prišel med ljudstvo, oziroma
prnc<iili lov na medvede i n;1 , A , v
obrat bas v najknticnejsi
V PRID KANADSKIH OD PUSČENIH VOJAKOV
Iz Ottavve se j>oroča, da je dolenja zbornica baš pred koncem -edanjega zasedanja odobrila ptedlog, kateri določa denarno jx>d]xiro vsem »vojakom. kakor hitro bodo doslu-
žili in odpuščeni. To bode sta- ... . .. , , , , , \ , , .	veliko, v >ledtofira vlada po «*vo-
Jo Kanadsko vlado glasom pro-	. , . , .	,1 .
...	,	1 . jih mo«-eh skrbi za to. da gredo
računa, veliko svoto v znesku L .... , , . .
rp i , , tovc.rniski delavci začasno $1 ,a00.000.000. Ta denar bc>dt
daj deluje na to, da pride v tem pogledu do boljšega sporazumu med vladami posameznih provincij.
Kier je v>led vojne odšlo ve-ilkant.sko število x>oljedel>kili i delavcev na tlelo v razne to vaine in tudi v redno "vojsko in mornarico, je pomanjkanje jk>1 jedel-kili delavcev v vseh prov'incijah Kanade
HALI
, . , . i iv otirat na> v	najKnticne.
tem itovodom so postrelili kari ... .	... ,
, , , .. dolu. oziroma v	dob; splos
celo n veil ved io obitelj. Doma- . „ .. m ,	1
int <wiiin I 'ft7«/1ftvn a nftVOTnf
O
pravi jat i dela na farmah tuko vzapadnih. kaleor tuui v iztočnih ' provincijah p:os,ranega
r Jfiliri n ' i?i
SLABA NAVADA V FAXU, N. S.
Iz Ilalifaxa. V. S., se javlja, da tamikaj neka neznana tolpa vsako noč pobija velike ši-k/edno|pe izložbenih okenj v raznih velikih trgovinah- Vsled tega so ntonge zavarovalne družbe, pri katerih so okna zavarovana, odpovedalo zavarovalnino. Nekateri trgovci so vsled tega svoja izložbena okna enostavno pokrili z deskami, katere bodo o-tale na oknih do konca vojne.
Ko so medvedje ugledali ljudi v. puškami v rokah, -o !«iz-kropili, toda lovci so koj sledili in v primerno kem času ustrelili vse štiri medvede.
pokvarijo. Ti pridelki bodo izredno potrebni se-Vsak vojak, ko odsluži, bode'daj, ko se vojna v Evropi bli-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf AH Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Beoeptt so napisani ▼ ugltikim jeziku; ponekod pa so tadi ? jazfkn naroda, ki m« j« kaka jod posebno ▼ navadi
Ta knjiga Jo nekaj posebnega srn one, ki m sanimsjo za ia se hote jo ▼ a jem Mmbolj tsvoibati Is
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
jim ta- dobil nekako po $2000.00 v go- ža svojem koncu, in ko bode 10 krat- tov i ni, tako da bode mmogo potreba *živil v osvobojenih dr-vojakov imelo več gotovine na žavah Evrope izredno velika, lazpolago, kakor pa civilni] Pred vojno, so razne želez-prebivalci. Vojaki bodo z ime- niške in druge prometne družno vano svoto lahko živeli saj be prirejale vsako jesen tako-eno leto, ne da bi jim bilo tre- zvane izlete delavstva v zapad-ba delati, da^i ravno ta denar ne prerijske provinci je, kjer
prihaja iz žepa ostalih Kauad-čanov, ki niso bili vojaki. Toda »vojaki so se bojevali in — 1 ju<"1 je pravijo —	what"?
Maro&te pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
S16 West 18th StnMt	Now York 11. N. Y
RESOLUTNA STENOCRA FINJA
Toronto. Ont. — Xekn ml a-da st-enografhija, ki je vhižbe-rei v uradu velikega pisarni-sJ<egn poslopja, je tekom minulega tedna delila "čez uro'\
Medtem so pa vhod v poslopje zaprli, tako, da semi ^amogla podati domov. Toda ona ni dolgo premišljevala in je sprožila avtomatičen alarm za og-njega^ce, ki ?o takoj prišli
Ona se jim je iskreno zabrva-lila za v>slugo in pristavila: '^foram hitro domov, kajti doma me čakajo z — večerjo".
so opravili žetev in pospravljanje žita na nepreglednih ipšeničnih poljih Teh izletov pa. sedaj vsled vojne ni več in radi tega izdeluje osrednja kanadska 'vlada nove načrte glede transportacije in nabiranja poljskih delavcev na za-ipad tekom prihodnjih let. S to t Jevo «e bod-e namreč bavil
Poslovanje kanadskega parlamenta bode baje preinačeno— na trgovski podlagi
Lfist "Carleton Place Canadian", ki izhaja iv Carle ton Place, Ont., predlaga, da se 7 >o si ova nje kanadskega osrednjega parlamenta p reus t roji. tako da bode poslo-va'1 hitreje, oziromo, da bode posloval nekako na trgovski podlagi, kakor je to običaj v velikih trgovinah. i
Istočasno pa imenovani list pristavlja, da kanadski parlament ni povsem navaden — "department store", in da predsednik parlamenta tudi ni navaden manager take trgovine. — Vsled tega bode ostalo
kanadski parlament, ki že ?e vse pri ?>tarem.
6ITATKLJEM Je mano, kako m jt vat podražilo ta raT&ot&ko tudi tiskovni papir in druge tiskarska pefrebičme. Da si rojsJd zasigurajo redno dopošOjanje Ista,	fredo upraTniitv u na
roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBJfOVTLI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker, s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroike? >
——
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Mart of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano že nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaloga teh knjižic zelo omejena. Je priporočljivo, da pofflJU« naročilo prej ko mojroče. K naročilu prlloZite ▼ dobrem zavltkn gotovino oz. znamke (Združenih drŽav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
m fVeat 18th Street	New York U, N. T.
WEDNESDAY, APRIL 6, 1944
VRiMMR ft
PROKLETfl
:: Spifl&l EMTT.E RICHEBOUBO Is francoičin« prestavil J. L.
(114)
**Xe, ničesar mu nisem povedal, gospa grofinja. Molčal Rem zaradi bolesti milostivega gospoda.*'
"pabro; a kaj naj storim?"
"Gospod grof je strašno izpremenjen. Od dnedodne slabi boljinbolj. Kmalu umrje. A smrti se ne boji. Bas narobe! Njega straši Je to, da ibo moral nnireti, ne da bi se poprej spravil z vami! Ječee in tožeč klič* vedno vaše ime! .
'*lii ou vas je poslal sem?"
*'Xe, uiti ne ve, tla sem tukaj."
44 In vi bi hoteli ?. .
t4l>a pridete v Pariz, gospa grofinja. O saj ste tako dobri, tako plemeniti proti vsemu svetu! Hodite taki tudi proti mojemu ubogemu gospodarju. Pojdite, in bilo bi le za eno uro!"
Grofinja se je oJtotavljala. A le liipee. Pomislila je na Boga ter Velikodušno pozabila, kar je bilo.
44Germain," reče nato milo. ".Jutri pridem v P ari z. Ako se vam vidi bolje, nazanite to svojemu gospodarju."
Starri služabnik se razveseli. "Zdaj je gospod grof rečen!" vsklikne in oči mu zažarijo.
Tako je prišlo, da je jrrofinja Bussieres bila v Parizu takrat, ko sta jo Goš in l^on iskala v gradu.
Germain ni povedal grofu, da grofinja pride. A ko je prišla, jo odvede v stransko so4h», stopi nato k grofu ter ga vpraša: ** Ali bi hoteli, gospod grof, sprejeti neko osebo, ki vam doitaša sporočila o gos|»ej grofinji?"
Grof plane pokotieu.
"Novice o gospe grofinji!" zakriči.
"Kje je ta oseba, Germain, kje je ta oseba? . . .
"Tukaj!" odgovori 'start služabnik in pokaže Vrata stranske sobe.
1 Velika iznenada čaka gospoda grofa! In v istini ne vem, kako bi se izrazil . . . Recimo, gospod grof, da bi bila gospa grof in ja sama ..."
"Germain!' zavpije grof jako nemirno, "kaj pomeni to'"
"Gospod grof, blagovolite mi odpustiti! A jaz nisem bil pri svojih sorodnikih, nego na d'Arfeuille-u "
"In ta oseba, ki je tukaj ?"
"Uslišala je prošnjo, ki sem ji je bil naznanil."
"Tedaj je grofinja sama!" jekne grof trepetaje.
"Grofinji sem pravil, da liolestujete, da jo želite videti, in ona je takoj odpotovala tu sem."
4'0na je prišla! Ona je tukaj, tukaj pri meni. . . Ne, ne, tega ne zaslužim! Jaz sem zlobnež, nevreden njenega odpuščanja, nevreden, tla me ona jiogleda! . . . Ne, Germain, jaa nimam pravice, da ji stopim pred oči zakaj ona mi ne more odpustiti!. .. "
V tem trenotku odpre grofinja, ki je bila ves ta govor slišala, vrata ter stopi na prag.
Grof jo zagleda, zakrivi ter se skloni kakor pod težo pro-Hetfltva!	1
"Gospod grof," izpregovori grofinja s trepetajočim gladom, "vi ste nesrečni, vi ste potrebni tolažbe____Taz sem posvetila vse svoje življenje onim, ki trpijo; prihajam torej k vam!
Grof se vzravna.
"Kako!" zavpije, "ali z menoj govorite tako? Z menoj! Kaj vam daje to čudno moč?"
GGrofinja pokaže proti nebu ter odgovori: 4<Bog!M
"Bog!" ponovi grof kakor jek. Potem nadaljuje: "Ah, naj Ste še bolj prizanesljivi in u smiljeni, vi se Obrnete s studom od mene, ko vam povem, . . "
"Vi mi nimate prav nič povedati, gospod grof. Videla sem zopet Marjeto, ki je bila nekdaj hišna pri meni; ona mi je povedala vse.'*
"In vi ste prišli navzlic vsemu temu!"
"I)a, prišla sem, da vas tolažim, če ste tolažbe potrebni. Vi Ste dokaj zakrivili, go«pod grof. A zdaj se kes-ate. a jaz žalujem in vas pomiJnijem! Ko sem vas zapuščala ko sem odhajala iz vašo hiše za vselej, tedaj sem tudi jaz veliko Zakrivila, a tem, da vam nisem povedala resnice."
44Niste mi povedali resnice-" vzklilne grof z zadušenim glasom.
"Enako meni zaslepljeni, varani po malopridnici, ste izvršili prvi zločin; moje molčanje pa je zakrivilo, da ste naredili Se drugo riodejetvo!"
"Moj Bog! moj Bog! je šepetal grof.
Grofinja se ponosno pred njim vzravna ter s zvonkim glasom govori: 4'Grofinja Bussieres je imela reči svojemu soprogu le: 44Valentina d'Arfeuilleska ni omadeževala svoje čaati; Valentina d'Arfeuilleska ni vlačuga; Valentina d'Ar-feuillesita ni kriva!"
Grof je bil od strahu ves iz sebe. Zamolklo zaječi, prime se krčevito za glavo ter vzklikne: "O, jaz nesrečnik, o jaz nesrečnik! Bil je moj otrok, moj otrok!"
"Da, gospod *rof, bil je najin otrok, najin sin. On bi naju bil tolažil, bi bil vaš pono«. vaša slava vesela nada vase hiše zakaj jaz to dobro vem: bil je blag, ljubezniv, brdak čio-vekl"
Pri teh besedah udari grofinja v bridek jok.
"O, kolnke me. kolnite me!" zakriči gTof. "Ne!" reče grofinja. 44Vi »te bo*j pomilovanja vredni nego li jaz! Jaz nisem prišle, da vas ponižujem, nego prišla sem, da z vami jokam ter vam tako lajšam vasSe gorje!*' -
(Nadaljevanje sledi.}
VAŽNE IZJAVE TEKOM MINULEGA TEDNA
Brzojav predsednika Franlina vrriti, da primerna vojaška D. Roosevelta konvenciji orgaJ(pi ipravljenost je jedina podla-nizacije AFL *a državo N- Y.1 ga potom katere je mogoče
"Zaslužili ste zahvalno^'	mir dn varnost pre-
bivalstva. 44Ko t>e
Vst-ga ameiižkega ljudstva za Vaše patrijotično in izvanred-
je pričela- sedanja
no produkcijo v korist naie ve,lka v°jna- Primanjkovalo je
vojske, (mornarice in trgo\in-|/j<i(,m>e,,,ni državam izvežba-
ske mornarice, katere sedaj a'"**"	,n tak« smio bili
svojim naporom dobivajo zuia-|pni,w>raui °*VdU tol,ko r"asa v
'obranboneni rojevanju, dokler
nismo zbrali, izvežbali in opre-miLi dovolj no število vojaštva. Medtem ko vsi Američani tipajo, da l>ode sedanji grozni
ge v vojni za osvobojen je —; do.-egli c4e rekord v produ'kciir ji, ki dosedaj še ni bil dosežen v zgodovini naše in katerekoli druge dežele. Napreduj-juo toraj vsi z nepiestanim dcioui, dokler grozodejstva, tr-plenje in tiranija ne izgine z površine zemlje. Mi smo ravno tii-ko odločni, da zadobimo mir, kakor tudi zmago v sedanji vojni.**
o
Izjava državnega tajnika Cordell Hull
"Mir, kakor tudi svoboda, cJonita na trajni iskrenosti in neprestani pi ipravljenostL ba je torej -imeti voljo in storiti »vse ipotrebne korake, da se vse to ohrani. V to svrho je potrebna neprestana kooperacija «ned ljudstvi zajedno z odločnostjo namena, da živimo skupno kot dobri ^sosedje-----Mir sloni na podlagi -ideje, da je vzdrževanje miru cilj
Povračilo na Pacifiku!
■vojni sledila dolga vrsta let stalnega miru in blagostanja, bodemo imeli v l>odoče tudi popolno jamstvo, da našo domovino ne t>ode nikdo napa-
del .iznenada____Vsled tega i?-
kieno predlaarain, da se v naši deželi uvede splošno vojaško službovanje kot -edini pogoj pripravljenosti na vojno in istodobno tudi pogoj prepreča-nja vojne."
e
Izjava admirala Chester W.
Nimitz
4'Tudi ako vničinto japonsko vojno b rodov je, jih »vendar ne moremo poraziti z bojevanjem od morske strani. Potieb-J>e so nam torej vojne luke na Kitajskem, da zamoremo na ta način »v niči t i njihove zveze v
skupnosti, kar je tako izredno ^^"riji. Po mojem mnenju velikega pomena, da je treba Je (J°1vo1-1 volikili ozemelj na
razpolago od »Sangaja, od kjer
vse nesporazume ined naiodi urediti tako, da se jih doseže potom mirovnih sredstev.
"Toda v J*vrho miru so potrebne tudi uredl»e, s pomočjo katerih <se zamore »volja do miru spremeniti v tocuadevno akcijo. Ustanovitev takih u-redb je nflogoče le, ako se ustanovi na jKwUagi modrosti in iskrenosti vseh ljudi, tt»ozkih in žensk — vsepovsod i. IVWed tega je bilo nnog^'e, da so Zjo-d in jeni narodi, sredi vsestranskega vojevanja. delovali- vzajemno, da so tako ustvarili vse podlage za pravičen in trajno-trajen mir."
m
Izjava vojnega tajnika Henry Stimsona
*4 Gladom mojega mnenje* bila bi najvažnejša odredba, katero zamore nas kongres in ameriško -ljudstvo ukreniti za bodočo obrambo dežele, — odredba, ki bi določala sistem splošnega vojaškega vežbnnja. Vse grozne i skušnje tekom seda n.ie vojne, morajo vsakega dobro mislečeara Američana n-
zannorejo dalekoletni aeropla-ni sovratžifciku prirediti izredne neprilike v .Mandžuriji. Jaz sem še vedifo mnenja, da je mogoče .Japonsko poraziti iz vojnih luk na Kitajskem. S pomočjo teli lirkl Japonska ne lsv de zamogla ostati v stiku s svojimi hojninid lukami na. a-zijski celini, in ako je ločimo od teli luk, ne bode nik<lar
več zamogla pričeti z vojno." •
Kapitan Peter Bonnano, Član zdravstvenega kora na otoku Saipanu, Mariansko otočje
"Spoiočiite Vašim prijateljem, naj ivsakdo, kateri je fizično *posol»en, žrtvuje pint svoje krvi Rudečemiu Križu. KVvi se mnogo potrebuje, zla sti na Lsprednjili bojnih črtali. Na ta način «<1110 rešili mnogo življenj. Bilo je uprav čudovito opazevati slučaje, ko so ranjenci izredno trpeli vsled pretresa živčevja, kako so potem hipoma dobro čutili, ko so dobili dve ali tri jiednote krvne plazme."
SMRT ZA DOMOVINO
Frank Pavlič, star 26 ihet, iz New Yorka, Staff Sgt. pri prvi diviziji, je bil ranjen na dan vpada 6. junija. Bil je ranjen že v Tuniziji in Siciliji. Umrl je 5. avgusta v vojaški bolnišnici.
Frank Pavlic je bil .bratranec Valentina Kobilca, ki je jKxflegel ranam v Franciji 21. junija t. 1.
Prva velika filmska drama naše matične ladje v akeiji "Wing and a Prayer" — Povest matične ladje X, ki se sedaj igra v dveli gledališčih. GIo1h\ Broadway in 45th St. in (iotham, Broadway in 47th St., New York. Nastopajo Don Anieche. Dana Andrews, William Eythe, Cliarh*s Bickford. Film kaže presunljivo jx>vest neprekosljivega ameriškega junaštva na Pacifiku in može, ki so živeli in se borili za čast in slavo!
Gledališče... Kinematograf ...Radio
La Guardia priporoča film "Wilson"
Mnoge odlične osebnosti so pohvalile novi veliki film "Wilson". Največjega pomena pa je. da je župan La (Juar-dia v svojem nedeljskem govoru po radio priporočal, da
časa izprnševali gledališko u-pravo za nadaljna pojasnila.
"Double Indemnity"
V Paramount gledališču kažejo sedaj film "Double Indemnity". v katerem nastopata Barbara Stan wick in Fred
i ljudje ta film ogledajo in| MaeMnrrav prvič po letu 193!*,
SPISANA V ANGLEŠČINI ^gj
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Jlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:	[
$3.50
Združeni narodi potrebujejo vea odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
sicer tako hitro, kot jih morejo nesti noge v Roxv gledališče. To se je sedaj zgodilo prvič, da je kak ne\vyorški župan priporočil kak film.
La Gniaa'dijervo /priporočilo je imelo velik uspeli, kajti takoj |k) njegovem govoru 5*0 poslušalci po telefonu dolgo
ko-sta igrala v " Rememiber the
Night."
Igro sta napisala Wilder in Raymond ('handler po James 31. Cainovi povesti ter predstavlja zaroto agenta neke zavarovalne dnvže in pohlepno žensko, ki oba hočeta ogoljufati družbo za ^r»0,(HH).
AMAJlJi Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Kprlug
Time ur BloMoni (Cvetni C»»>
*	P« Jezeru Kolo
¥ H pa vaj Milka MoJa
OrpliaD Walts ¥ iH-klt* os vrtu
Oj. Marinka. |M-»-'ljaj ¥ Un r<*i« :i
Mladi kapel*«« ¥ »Jremo oa Štajersko Stajertf
*	Happy Polka Če na tujem
¥ Slovenian 1>sdcs
V h uda Polka ¥ 2ldaoa tnareis Veseli bratel
*	Ohio Vslley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptJMea ta msla
¥ Helena Polka Slovenska Polka
*	l'i»j<li z menoj Iiol s planine
I^ZVEZEK 10 SIX) VENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Nsroftte prt:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 181 h Street New York 11. N. V.
t
V UČNI IN TRPEŽNI PUTNCM1 VEZAVI
Skoro 1400 strani — t 750 Slik
Popolni voditelj za vaft vojni vrt.	I
NOVE
Outndjl
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO 1
NUvMdhtoMi-TMjt
Tukaj Je t ml sami knjigi VSE KAR VAM JE TREBA VEDETI 0 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI I 1M## Oaoksv ras padrobno poja-ni ne • vrtnarstva, • saditvi la sejanja, .e gnojenja ia eskrbi vrte. NaJneveJSe pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova »etefc za nnMevanJe ikedljiveev, gejenje divjih raatlln, neve sestavine evetUe! —
bar telite. Prirejena n vsaka panebjr
Te knjiga Je m MOUR. & g. i, U ga
KNJIGARNA SLOVKNIC PUBLISHING CO. »6 Wert 18th Street : — New York 11, N. Y.
POVOJNO LETALSTVO V KANADI
Kanadske oblasti in tudi prebivalstvo so je pričelo zanimati za (povojno prometno in zasebno Waistvo, kateiemu pa nokatemiki 7a\ se<laj. še .vedno pravijo — "Postwar bo-lonoyin trdijo, »la >0 vsi takozvani zaklepi za >e<laj še vedno le ha nje.
Toda poznavalci razmer in napreilka z ozirom na bodoči proniiet j>otoiii aeroplanov, so pa kljub temu povsem druga* nega mnenja — in ti ljudje so pri-Šli do zaključka, da lxxle takoj po vojni najmanj 175 velikih aeroplanov skrbelo za potniški promet v kanadskem domini ju. Ti ljudje tudi trdijo, da se Iwxle število prometnih aerofplanov potem vs-ako leto pomnožilo za nadaljnih 175 aeroplanov:. Vsak aeroplan traja nekako od pet do deset let, talko da jih l>ode v Oanadi po preteku petih let najmanj 875 v rednem prometn.
V Kan«adi is^e z^rad i, is>edaj, tekoml ivojne, vsako leto po 3000 aeroplanov, d očim jih l>o-do po rvojni zgradili le po 2000 na leto. 1
Ako bode prebivalstvo Kanade tudi skrbelo za. to, da dobi vsako mesto, trg1, in vas svoje lastno letališče, potem bode prebivalstvo potrebovalo kakih 5000 novih earoplanov na leto. Industrija bode iskr-bela tudi za. to, da si lahko vsak posameznik nabavi svoj zasebni aeroplan na isti način, kakor pred vojno avtomobile, kajti poroča se tudi. da bodo zasebni aeroplan i veljali le po $15000.00 komad, odroma ravno toliko, kakor so veljali pred vojno zasebni avtomobili.
Ub3gli nemški vojni jetnik prijet v Kirkland Lake. Ont.
Xem>ki vojni jetnik, Kari J prodajalno, da se nekoliko po-
toda tukaj .sra je /pre-Tom Watson, ki I je takoj o tem javil constanblu J. A. Ollevierju, kateri t(a je prijel in odpeljal na vamo.
^ -^''ikki vojni jeniiK, i\an prodaji In o, (rlutli, ki je bil pridejan delu'krej>ča todf pri popravljanju cest blia-j ^^ Smooth Roe k Falls, Ont., je',_ nedavno ušel in tako prišel v Kfirkland Lake, Ont. V tem 111,0stu jo odšel v Kres^ejovo
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JSfei J E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVKNTNOST K. S. K. JEUNOTK ZNAŠA 128.43%
če hote« dobro sebi In avojlm dragim, aavarnj ae pri nJMJil, pa-iteni In nadsol ventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOT1, kjer ae lahko aavarnjc* ma razne poAkodbe, operacije, proti bolezni ln
K. S. K. JEDNOTA sprejema mo«ke In ienake od lf. do Si. ktoi stroke pa takoj pe rojstva In de lf. leU ped svoje okrilje.
K. a K. JEDNOTA Izdaja najmoderaejte vrste eertinkate sedanje dobe od »2M.M do IS.IM.N.
K. 8. K. JEDNOTA Je prava mail vdov In sirot. Ce «e alsl ali Članica te mogotne In bogate kateIMke trudi se la pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini la ta vm ae obrnite na aradnlke la araAalee krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa aai
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Jollei, Ulinois