poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V Liubliani. v petek, dne 30. avsusta 1929 St. 196
st. 2 dip
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel|»ka Izdala celoletno v Jugo-slavlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S£0 VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov
1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1-50 in 2 D. ve£|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Prt vežlem □ noročilu popust Izide ol> 4 zjutraj razen pondeljka In dneva po prazniku
Uprava /e vK.opllarfevl ul.il.O ~ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10 M SO ln 10.3-49 za Inserale, SarafcvoSl.7S63, Zaarcb Al. 30.011, Vraga In Dima/ it. 24.797
Zaupanja potrebujemo
Nov dom si gradimo v novi državi. Čutimo in se zavedamo, da je za to treba vseh moči, strnjenega, celotnega dela, zlasti še tistega ljubečega, globokega, ki ga vrše osnovne celice novega obširnega doma, to so družine. Zato vroče želimo vsi, posebno matere — mati sem sama in poznam poleg svojega tudi trpljenje in hrepenenje še marsikatere matere — želimo: da bi se v našem novem skupnem domu ne dušila zasebna energija, ki je na delu za njegovo lepoto in veličino, da bi ne izločali niti drobca zasebnih, prostovoljnih, tolikokrat naravnost dragocenih prispevkov k temu delu, da bi jih marveč z dobrohotnostjo in z zaupanjem množili do največje mere.
Prav posebno nam je za vzgojo, prosveto in šolo. Zasebno delo je bilo tu v preteklih časih tako zaslužno, veselo, nova pota utirajoče, da jc postavilo nas prezirane Slovence glede analfabetstva v časih rajne Avstrije pred gosposko laško ljudstvo na častno mesto, takoj za Čehi in Nemci. Imeli smo mož, duhovnikov in lajikov, imeli smo žen redovnic in posvetnih, ki so poznali požrtvovalnost, ki so snovali, ljubili in delali. Tudi naša mlada, naša narodna država takih delavcev gotovo ne bo zametala. Saj je vse to delo vsak čas izpostavljeno kritiki države in staršev in sc manjvredni prispevki prav tako vsak čas lahko izločajo, manjvredne šole lahko ukinejo.
Pa ne samo širšemu, skupnemu domu bi škodilo izločanje zasebnega sodelovanja za prosveto, izobrazbo in šolo, šc veliko škod-ljivejše bi bilo kot znak nezaupanja ožjemu družinskemu domu. Vzete bi bile staršem po možnosti vse pravice, ostalo bi jim samo pravo trpljenja in skrbi za otrokovo telo. Tista enaka in večja skrb, ki sili očeta in mater, da dajeta otroku hrano in obleko, ju sili tudi, da odpirata tudi njegovemu duhu najvarnejšo pot v duhovno lepoto, v izobrazbo, v plemenitost in značajnost.
Koliko so nam tu pomagale naše zasebne, n. pr. naše redovne šolcl Koliko zaupanja staršev so si pridobile s svojim skrbnim, preizkušenim delom! Hudo nam je že, če so zapostavljene, še žalostnejše bi jih bilo izgubiti. Vzgojile so že nešteto otrok, poznejših prvovrstnih delavcev v življenju. Obvarovale so jih razširjajoče se nravne pokvarjenosti, ki se v mnogih šolah tako težko zajezi. In naša nova domovina more le z moralno zdravim čistim rodom biti srečna.
Enako in še bolj pa je odvisna od moralnega zdravja, od čistosti in notranje plemenitost prihodnjost mladine, kakovost njenega dela, njena sreča in sreča sedanjih in prihodnjih, starih in novih družin. Le nepokvarjena mlada duša je zmožna ljubezni in požrtvovalnosti, pokvarjena mladina pa je podobna ptici s strtimi krili. Brez energije je, brez sile za delo, razbila je svojo moč, ostarela jc in izžeta v najlepših, cvetja najbogatejših letih.
Če bi si pridobili roditelji s svojim delom gmotnega bogastva, bi jim pridobljeno imetje država ščitila; če pa darujejo težko delo svojih dni in sladki mir svojih moči, da vzgoje domovini sveže in pomlajujoče krvi, tedaj je pač najmanj, kar jim gre: zaupanje domovine in pomoč. Gorje, če bi očetje in matere zaupanja ne bili več vredni! Vsako stremljenje po blaginji mladine bi izzvenelo v prazno, čc bi tisti, kateri otroke že po naravi ljubijo, ne stremeli prvi za tem, da postanejo otroci čim najboljši ljudje. Grozna priča tega dejstva nam je sovjetska Rusija. Ima najvzornejšo mladinsko zakonodajo in vendar se zastonj trudi, da bi dvignila zavržene milijone brezdomnih otrok in jih preobrazila v koristne ljudi. To veliko bogastvo mladine, katero bi bilo zrastlo iz onih brezdomnih trum, je postalo državi taka šiba, da najvernejši, najodličnejši sovjetski sodrugi skoraj mislijo na strojnice, ki naj rešijo to grozno vprašanje ruskih brezdomcev. To je posledica zanikanja rodbinske ljubezni in parola: uničimo škodljivi vpliv družine na otroke, ker družina ni mogla dovolj napojiti otrok s prevratnimi boljševiškimi idejami.
Gradimo torej notranjost svoje mlade domovine skupno in zaupno z vsemi rokami. Sodelujmo vsi, iskreno in zvesto. Varujmo se pred vsem pogubnih komunističnih metod nezaupnosti in sovražnosti proti rodbini. Skupno si ustvarjajmo varna tla pod nogami, nc s kramarsko lokavostjo, noteč drug drugega prekaniti, temveč z bratskim krščanskim hotenjem brala bližnjika nikoli oškodovati.	Ma,i-
Preohret v šolskem vprašanju
Najmerodajnejši krogi za sprejem zahtev katoliškega episkopata
Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Agencija »Avala« poroča: Nj. Vel. kralj je sprejel snoči v avdicnco pravosodnega ministra dr. Milana Srskiča in prosvetnega ministra dr. Božo Mak-simoviča. Avdicnca je trajala od pol 7 do 8.
Glede šolske zakonodaje smo dobili naslednje informacije: Merodajni krogi so se tekom včerajšnjega in današnjega dne zavzeli za to, da bi prišlo glede šolske zakonodaje do kompromisa med stališčem prosvetnega ministrstva, ki je izraženo v zakonskih načrtih, predloženih Vrh. zakonodajnemu svetu, v katerih se je VZS v gotovih načelno važnih točkah postavil proti stališču prosvetnega ministrstva in stališčem katoliškega episkopata,
ki je bilo že večkrat poudarjeno in se je na najmerodajnejšem mestu zagotovilo, da ne bo uzakonjeno ničesar, s čimer bi sc kratile pravice katoliške cerkve. Računa se, da bo mogoče prišlo v nekaj dneh do odločilnega pre-okreta in se bo iskalo z vseh strani sprejemljivega kompromisa.
Danes zvečer ob 11 je dopotovala iz Zagreba večja deputacija Narodne ženske zveze, ki je izraz organiziranih želja na Hrvatskem glede šolske zakonodaje. Deputacija se je javila tudi na dvoru in prosila za avdicnco.
VZS bo tekom jutrišnjega zasedanja razpravljal načelno o predloženem osnutku Ijud-skošolskega zakona.
Slavnosti oh kongresu »Fidaka™
Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Z vseh strani države prihajajo poročila o velikih slav-nostih, ki se bodo začele z jutrišnjim dnem. Tekom današnjega dne je prišlo v Belgrad že okrog 300 delegatov rezervnih častnikov v ci-vilu in uniformi. Da bi se mogel organizirati sprejem na železniških postajah, so prosili vse večje izvenbelgrajske železniške postaje, da v Belgrad telefonično javijo, koliko častnikov potuje z vlakom. Pričakuje se, da pride do otvoritve, ki bo jutri, v Belgrad okrog 4000 delegatov.
Istočasno so tekom današnjega dneva pričeli v večjem številu prihajati v Belgrad skavti iz vse države ter sc pričakuje, da bo pri teh slavnostih sodelovalo 2000 do 3000 skavtov. Imeli bodo tudi svoja posebna zborovanja in občni zbor. Skavti tekom današnjega dneva v skupinah ogledujejo mesto.
Ahil Reisdorf, predsednik »Fidaka«, pride jutri s Simplon orient ekspresom v Belgrad.
Tekom današnjega dneva so se vršile po vseh krajih južne Srbije, kamor so prišli francoski rezervni častniki, velike jugoslovansko-francoske manifestacije. V Skoplju in Bitolju so zbrani vsi južnosrbski generali ter so Francozi deležni slovesnih sprejemov in prisrčnih zdravic. V Belgradu so izvršili vse potrebno, da bo iluminacija mesta v teh slavnostnih dneh čim dostojnejša in impozantnejša.
Belgrad, 29. avg. G. Achille Reisdorff, predsednik Fidaka, prispe v Belgrad jutri v petek z orient ekspresom o pol ,12.
Belgrad, 29. avg. Jutri prispe v Belgrad znani publicist Jaques Hencelles, bivši urednik lista »Information« ter pisec znane knjige »0 balkanskih narodih«. Francoski publicist se bo nastanil v hotelu pri Srbskem kralju ter ostane v Belgradu nekaj dni.
Polet okoli sveta končan
Lakehurst, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« se je ob 12.55 srednjeevropskega časa pojavil nad Lakehurstom. Vrvi jc vrgel ob 1.05, ob 1.12 pa se jc dotaknil tal. S tem je bil končan »Zcppelinov« polet okoli sveta od Lakehursta do Lakehursta.
Newyork, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov je bil nad Newyorkom od 11.32 do 12.00 srednjeevropskega časa,
Newyork, 29. avg. (Tel. »Slov.«) O polnoči srednjeevropskega časa se je zrakoplov pojavil nad Chicagom. Nad mestom jc krožil 20 minut, potem pa je krenil proti La Porte v Indiani in ob 22.40 ameriškega časa prelete! Detroit, opolnoči pa je dosegel Cleveland. Radi pozne nočne ure se niso mogli dvigniti pripravljeni tamošnji zrakoplovi, tako da je prebivalcem Clevelanda izostal interesanten prizor, da bi videli na nebu naenkrat sedem zrakoplovov. Dvignilo pa se je več letal za častno spremstvo. Uro pozneje ob 5.57 srednjeevropskega časa je bil zrakoplov nad letališčem
Letalska nesreča v Zagrebu
Zagreb, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je zgodila v Zagrebu letalska nesreča. Dijak narednik, rezervni pilot Oton Papež je dobil nalogo, da opiše pri letu spirale. Pri tem jc tako nesrečno ravnal z letalom, da se je z enim krilom zadel v zemljo, pri čemer se je letalo popolnoma razbilo, letalec pa je bil težko ranjen. Obstoja upanje, da bo ostal pri življenju.
Letalske tekme male antante
Novi Sad, 29. .avg. (Tel, »Slov.«) Zjutraj ob pol 9 je krenila skupina naših letal, ki bo sodelovala v letalskih tekmah male antante in Poljske, preko Belgrada na Poljsko. Tekme sc bodo vršile od 4. do 5. septembra. Naša skupina obstoja iz treh letal »Devoitin 27« in treh »BH 33«.
Naša delegacija odpotovala v Ženevo
Belgrad, 29. avg. G. Radomir Saponič, svetnik poslanstva, šef tiskovnega urada v ministrstvu zun. del in tehnični strokovnjak naše delegacije v Svetu Društva narodov, g. dr. Ivan Perne, šef odseka za Društvo narodov v miuistrstvu zun. del in glavni tajnik naše delegacijo pri Društvu narodov, ter tajnik naše delegacije za letošnje zasedanje Dri: štva narodov g. Slavko Rajkovif, pripravnik ministrstva zun. del, so danes popoldne ob 17 odpotovali v Ženevo
Acron v Ohio, ob 9 zjutraj so ga videli v Pitts-burgu, nakar je v južnovzhodni smeri odplul proti gorovju Allegeny.
Ob 10 srednjeevropskega časa je dosegel zrakoplov Sunbury, 120 milj od Lakehursta. Letel je s hitrostjo 67 milj na uro. V Lakehurstu se je že ponoči nabralo mnogo radovednežev, ki so prenočevali kar v svojih avtomobilih. Na letališču je bil prisoten zastopnik nemške vlade in ameriškega ministrstva za zrakoplovstvo ter sprejemni odbor ncwyorške-ga mesta. Zastopnik ministrstva za zrakoplovstvo je izjavil, da bo Amerika že v kratkem razpolagala s trgovskim zračnim brodovjem, ker je »Zeppelin« nad vse dvome dokazal, da je transport po zraku praktičen in varen. Po sprejemu v Lakehurstu se bo dr. Eckcner odpeljal naravnost v Washington na avdicnco pri Hooverju. Slavnosti v Newyorku so se zato odgodile na petek. Pričakovati je, da se bo zrakoplov že v nedeljo vračal v Friedrichs-hafen.
Pred obiskom angleške mornarice
Šibenik, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Oddelek angleške mornarice, ki pride te dni v Jadransko morje, bo obiskal Šibenik 6. septembra, kjer bo ostal do 26. prihodnjega mescca. Oddelek angleške mornarice pride v Šibenik v štirih skupinah. Najprej pridejo štiri ladje najnovejšega tipa, potem poveljniška ladja s 7 podmornicami in 2 rušilcema, nato še divizija rušilccv in matična ladja za letala »Eagle«. Ta oddelek angleške mornarice je največji, ki je kdaj obiskal Šibenik. V Šibeniku ostane angleška mornarica delj časa, ker je šibeniška luka zelo pripravna.
Katoliška katedrala
v Belgradu
Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.) Svoječas-no je belgrajska občina dovolila odboru za zidanje katoliške katedrale v Belgradu zemljišče 8000 kv. m., za kar jc obstojal tudi sklep občinskega sveta. Danes pa je belgrajski nadškof nenadoma prejel pismo, da se da na razpolago samo 4000 kv. m. Zdi se, da odbor te ponudbe ne bo mogel sprejeti, ker je prostor premajhen in ker si belgrajska občina vrh" tega še pridržuje pravico, da ostali, v ta namen svoječasno že dovoljeni orostor zazida z lastnimi stavbami.
Kongres Giavne zadružne zveze v kraljevini SHS
se bo vršil v nedeljo 1. septembra dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Začetek ob 9. uri. Na vzporedu kongresa so predavanja:
1.	Ing. Varga: »Desetletnica obstoja in dela Glavne zadružne zveze«.
2.	Dr. J. B a s a j : »Zadruga in zadružna zakondaja«.
3.	Ing. V. D j o r d j e v i č : »Zadružništvo kot gospodarski sistem«.
4.	M. S t i b 1 e r : »Naše zadružno šolstvo«.
5.	N. J a g a t i č : »Načela zadružne organizacije«.
6.	M. G 1 a v i n a : »Življenjsko vprašanje našega kmetijskega zadružništva«. Prva štiri predavanja bodo dopoldne,
ostali dve popoldne. Popoldne se kongres prične ob 3. uri.
Ob isti priliki se vrši tudi v Ljubljani na velesejmu zadružna razstava, ki jo priredijo skupno zadružne zveze v Sloveniji.
Otvoritev razstave se izvrši v soboto 31. avgusta ob 10. tiri dopoldne. Skupen ogled razstave pa ho tudi po končanju kongresa. Zadružna razstava bo odprta od 1. do 9. septembra.
Poklon čeških žen kraljici
Bled, 29. avgusta. Nj. Vel. kraljica Marija jc danes sprejela gospo Šcbo, soprogo češkoslovaškega poslanika Sebe v Belgradu. Ga. Šc-ba je izročila Nj. Vel. kraljici Mariji plcnice za kraljeviča Andreja, ki so jih poklonile češkoslovaške žene v Belgradu. Nj. Vel. kraljica sc je zahvalila gospej Sebi za pozornost češkoslovaških žena ter sc pohvalno izrazila o sijajni izdelavi poklonjenih plenic v narodnih motivih.
Konference predsednika
vlade
Belgrad, 29. avg. (»Avala.«) Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je imel danes popoldne konfercnco z ministroma Nikolo Uzunovičem in dr. Srskičem.
Pričetek pouka
na strokovnih šolah
Belgrad, 29. avg. (»Avala.«) Strokovne šole (trgovske akademije, tehnične in pomorske šole itd.), ki spadajo pod ministrstvo za trgovino in industrijo, bodo začele s poukom neodvisno od odložitve začetka šolskega leta v ostalih srednjih šolah, po predpisih tozadevnih pravilnikov, ki so še vedno v veljavi.
Zvišanje prevozmne
za premog in kurivo
Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.«) 1. septembra bi morali stopili v veljavo novi tarifi za prevoz premoga, drv iu stavbnega inateri-jala. To odločbo je svoječasno izdalo železniško ministrstvo, da se civilno prebivalstvo preskrbi za zimo s potrebnim kurivom v počitnicah, da bi se tako razbremenila železnica na jesen, ko nastopa izvozna sezona in se navadno pojavi pomanjkanje vagonov. Proti tej odločbi je te dni v železniško ministrstvo naravnost deževalo prošenj in spomenic od privatnikov, gospodarskih zbornic iu tudi državnih ustanov. Po informacijah, ki smo jih danes dobili v železniškem ministrstvu, odločitev, ali se odstopi od novih tarifov, še ni padla, in so vse druge govorice brezpredmetne.
Belgrajske vesti
29, avgusta. Patriarha srbske cerkvc jc povabil odbor za zidanje pravoslavne kapelicc v Celju, da jo pride posvetit. Patriarh jc želji ugodil in obljubil, da pride tekom septembra v Celje.
Zakon o agraru bo prišel v VZS na vrsto takoj, ko bosta predelana ljudsko-šolski in gozdarski zakon.
Odbor za narodno priznanje, ki obstoja v pravosodnem ministrstvu, sc trenutno ukvarja z mislijo, da sc organizira prenos posmrtnih ostankov jugoslovanskih vojakov iz Češkoslovaške.
Skopljc in njegovo okolico jc lokom današnjega dneva ponovno zadela poplava.
Načrt zakona o vinarstvu ic izdelan v kmetiiskem ministrstvu.
Zaključek haaške konference
Beneš ponudil Avstriji veliko posojilo
Dunaj, 29. avg. »Sechs Uhr Abendblatt« poroča, da je češkoslovaški minister zunanjih del dr. Beneš na nedavnem sestanku z avstrijskim kanclerjem Streeruvvitzem ponujal Avstriji posojilo 150 milijonov šilingov, da bi na ta način okrepil položaj dunajske vlade ter onemogočil ekstremne elemente, ki skušajo Avstrijo približati Italiji in Madjarski. List poudarja, da je dr Beneš postopal popolnoma na svojo roko, ker sta Romunija in Jugoslavija izjavili, da se ne marata mešati v notranje avstrijske posle.
Politika
angl, liberalne stranke
London, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Letno poročilo liberalne stranke, ki se je izdalo za kongres 3- oktobra v Nottinghamu, označuje izid volitev kot veliko razočaranje za liberalno stranko in da pomeni kljub obdržanim mandatom zgubljeno bitko. Od raznih resolucij je posebno zanimiva ona, ki zahteva v svrho zopetne vzpostavitve avtoritete parlamenta: 1. da opozicija ne sme smatrati za svoj glavni cilj odstranitev vlade, temveč ji mora olajšati vodstvo javnih zadev. To načelo velja tudi za liberalno frakcijo, brez ozira na to, katera stranka je na vladi; 2. vlada ne sme odstopiti niti ne sme groziti z odstopom, razen pri vprašanjih temeljnega pomena. V vseh drugih vprašanjih manjšega pomena mora sprejeti sodbo parlamenta; 3. manjšinska vlada nima pravice razpustiti parlamenta, dokler ni poskusila vseh drugih sredstev za nadaljevanje vlade.
Herrsof ne obišče Bosffarske
Sofija. 29. avg. a. Listi poročajo, da je Herriot definitivno odklonil poziv, da bi prišel na Bolgarsko. Herriot je svoj sklep opravičil s pomanjkanjem časa.
Kongres Demohratičeskega zgovora
Sofija, 29. agv. a. V političnih krogih se mnogo govori o potrebi, da se skliče kongres Demokratičeskega Zgovora. Kongres se bo vršil po izjavi tajnika te stranke Danailova v najkrajšem času.
Sofija. 29. avg. a. Koncem tega tedna prispe v Sofijo bolgarski poslanik v Rimu, general Vlkov.
'Uspešen, potek razorožitvenih pogajanj
London. 29. avg. (Tel. »Slov.«) General Dawes je danes zopet imel razgovor z Mac-donaldom o razorožitvi na morju in predložil ameriško odločitev, ki se zelo bliža angleškemu stališču. Z dobro poučene angleške strani se je zvečer izjavilo, da je pričakovati zaključka angleško-ameriških pogajanj približno v desetih dneh, to je neposredno potem, ko se bo Macdonald po tridnevnem bivanju v Ženevi vrnil v London. Macdonald bo imel med tem v Ženevi tudi priliko, da se bo o rezultatu svojih pogajanj z Davvesom pocenil tudi z razorožitvenimi strokovnjaki Francije in Italije.
De Pinedo demisioniral
Rim, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Znani italijanski letalski general de Pinedo je prosil, da se ga odpusti kot namestnika šefa generalnega štaba italijanskega zrakoplovstva. Mussolini je demisijo sprejel in ostane de Pinedo v ministrstvu za zrakoplovstvo na razpoloženju. Za njegovega naslednika je bil imenovan brigadni letalski general Valle.
Vesti iz Hrvaške
Zagreb, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Te dni se je povečala Strossmayerjeva galerija za večje število slik in umetnin, ki jih je odstopila galeriji zagrebška mestna občina- Slike so vse delo naših najboljših umetnikov in jih je 30. Mestna občina je slike odstopila galeriji pod pogojem, da ostanejo še nadalje last mestne občine, ker šo slike v galeriji samo javnosti v ogled razstavljene.
Istočasno se je izvršila cenitev umetnin zagrebške občine, ki predstavljajo vrednost 12 milijonov Din. Največ je vreden Jelačičev spomenik na Jelačičevem trgu, ki se ceni na 3 milijone Din, za njim pa pride Strossmayer-jev spomenik, ki predstavlja vrednost 2 milijona Din.
Osijek, 29. avg. (Tel. -Slov.«) Oblasti so dobile podatke o škodi, ki so jo povzročila zadnja neurja v Sremu. Največ je trpelo mesto Ilog, kjer jc voda porušila večino hiš ter odnesla mnogo domače živine. Od poljskih pridelkov so zelo trpeli hmeljski nasadi in vinogradi. Več hiš je pogorelo vsled strele. Na Fruški gori je uničenih veliko cest ter je promet zelo omejen. Sava še nadalje narašča in še vedno pretijo nevarne poplave.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in
zelo toplo.
Novosadska vremenska napoved. V glavnem jasno, mestoma oblačno in slab dež. Temperatura se bo malo dvignila.
Haag, 29. avg. (Tel. -Slov.«) Ker je danes popoldne Francija v političnem pogledu izkazala svojo gesto, je zvečer tudi Nemčija v finančnem pogledu popustila od svojega stališča, s tem pa je tudi končana naloga haaške konference, ki je prišla do uspešnega zaključka. Jutrišnji dan se bo porabil za določitev nekaterih podrobnosti, tako da bo šele v soboto svečana zaključna seja konference. Nemške finančne koncesije so v bistvu sledeče: 1. Nemčija se odreka svoji udeležbi pri presežku 300 milijonov mark ob prehodu z Davvesove-ga k Youngovemu načrtu. Nemčija je sicer od vsega začetka zahtevala delež pri tem presežku, njene pravice pa niso bile priznane. Nemčija se je odrekla temu zato, da ne bi več ogrožala končnega sporazuma med državami upnicami in da ne bi ničesar več bilo na poti uveljavljenju Youngovega načrta. 2. Glede stroškov zasedbe se je dosegel sledeči sporazum: Ustanovila se bo skupna blagajna vseh držav, ki so prizadete pri zasedbi, z enkratnim fondom 60 milijonov mark, v katerega plača Nemčija enkratno vsoto 30 milijonov, vse druge države pa tudi 30 milijonov (na Belgijo odpade 900 000 mark). Iz tega fonda se ; morajo kriti vsi stroški zasedbe. Preko tega zneska nima Nemčija nobenih obveznosti v tem pogledu. Zato je v interesu zasedbenih držav, da brez ozira na politične dogovore čim bolj pospešijo končni sporazum. 3. Nemčija se
Haag, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Seja delegatov šestih držav po banketu pri angleški delegaciji je bila končana šele ob 2 zjutraj. Vendar pa je ta seja ostala brezuspešna.
Posvetovanja so sc danes dopoldne radi utrujenosti dr. Stresemanna nadaljevala z zakasnitvijo. V glavnem je šlo za vprašanje plačila stroškov zasedbe in je dr. Wirth predlagal, da bi se ti stroški na vse udeležene države razdelili enako. Ideja ustanovitve skupnega fonda ima največ upanja na uspeh, dasi je še negotovo, kako se bodo razdelile posamezne kvote. Ob 11 so se sestali ministri inte-resaranih držav in politični sporazum se je posrečil. Koncem junija 1930 bodo zadnje inozemske čete zapustile Porenje. Ob ?2 je politična komisija soglasno odobrila poročilo, ki ugotavlja, da so se Francija, Belgija in An-giija, ki so zasedle Porenje, dogovorile, da se določi začetek upraznjevanja na rok sredi septembra. Belgijske in angleške čete bodo takoj popolnoma izpraznile Porenje, tako da bo izpraznjevanje končano v treh mesecih. Tudi Francija bo takoj začela z izpraznjevanjem drugega pasu, trefji pa bodo začele francoske čete izpraznjevati takoj, ko bosta francoski in nemški parlament ratificirala Youngov načrt, potem pa se bo nadaljevalo izpraznjevanje nepretrgoma z največjo hitrostjo, tako da bo izpraznitev končana najpozneje v osmih mesecih. Kot zadnji termin velja konec julija 1930. Briand je izrečno izjavil, da z začetkom izpraznjevanja ne bo čakal, da bi Youngov načrt ratificirala vsaka posamezna država, ki je na tem načrtu interesi rana. Ta politični sporazum se je dosegel neodvisno od finančnega vprašanja, o katerem se bodo zedi-nili danes popoldne.
Pariz, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Desničar-! ski listi napadajo Brianda, da je preveč popuščal. »Echo de Pariš« piše, da bo morala
odreka povrnitvi škode, nastale vsled zasedbe, tako rekoč kot priznanje za hitro izpraznitev. Ostale države se pa tudi odrečejo zahtevi, da bi Nemčija vrnila predujme, katere so zasedbene države že izplačale za stroške zasedbe. Pri škodi, povzročeni po zasedbi, gre za vsoto 40 milijonov mark, pri predujmih, kateri se Nemčiji ne vračunajo, pa gre za 20 do 30 milijonov mark. Tako ureditev s skupnim obojestranskim črtanjem dolgov je predlagala najprej Anglija in se je v resnici tudi najprej sklenila z Anglijo, potem pa sta k temu pristopili tudi Francija in Belgija. Plačevanje nemških anuitet se je uredilo tako, da znaša prva anuiteta namesto 660 milijonov odslej 700.5 milijonov mark ter bo anuiteta polagoma v prihodnjih 20 letih padla na 667 milijonov, po nadaljnjih 17 letih pa 612 milijonov mark.
Besedo dobe strokovnjaki
Pariz, 29. avg. (Tel. »Slov.«) »Matin« poroča, da bodo po doseženem sporazumu z Nemčijo strokovnjaki že začetkom prihodnjega tedna začeli svoje delo v Berlinu, Parizu in morda tudi v Londonu. Izdelovanje poročila o praktični izvedbi Youngovega načrta in o organizaciji reparacijske banke bo trajalo najmanj en mesec. Oktobra pa se bodo zastopniki vlad zopet sestali h končni dogotovitvi pogodbe.
Francija sedaj prevzeti največji del stroškov. Briand iz zastavljenega Porenja ni znal pridobiti koristi.
Sporazum tudi glede
poravnalne komisije
Haag, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Glede komisije za poravnavo se je dosegel sporazum v tem smislu, da bi za spore, ki bi nastali iz čl. 42 in 43 versaillske pogodbe, zadostovale s prizadevanjem za prijateljsko ureditev med Nemčijo na eni in Francijo in Belgijo na drugi strani one komisije, ki so predvidene že v locarnski pogodbi. S tem bi se nič ne spremenilo pri že obstoječem pravnem položaju. O težkočah, ki bi nastale, bi torej odločevala ali nemško-francoska ali pa nemško-belgijska komisija, predvidena v locarnski pogodbi. S tako ureditvijo pa vendar nobeni udeleženih držav ni prepovedano, v primeru potrebe zahtevati intervencijo Sveta Društva narodov.
Na današnji seji politične komisije je imel Henderson pomemben govor, ki se bo dobesedno objavil, ker Henderson na jutrišnji zaključni seji ne bo prisoten. Za Hendersonom so govorili Briand, Huismans, Stresemann, Grandi in Adači. Stresemann je posebno hvalil zasluge Hendersona pri ureditvi porenj-sltega vprašanja in se mu zahvalil, da je vprašanje izpraznitve obravnaval brez vsake zveze s finančnimi vprašanji. Da je sploh prišlo do sporazuma, se je prav posebno zahvaliti ljubeznivosti in energiji Hendersona. Videti je seveda tudi, da se je tudi Briand osebno zelo zavzemal za ureditev kočljivega vprašanja, dasi je pri tem često zašel v hude konflikte s svojim kabinetom v Parizu. Prvi datum za izpraznitev, ki ga je imenoval Briand, je bil 31. oktober 1930, potem je popustil do konca septembra, nazadnje pa je pristal na konec junija 1930.
Zidje protestirajo
Varšava, 29. avg. Skupina židovskih rudarjev iz rudnika Dombrave je odšla pred angleški konzulat v Katovicah ter pobila okna na zgradbi konzulata. Policija je morala nato intervenirati ter je aretirala več demonstrantov. .
Varšava, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Po vse) Poljski so se vršile manifestacije radi dogodkov v Palestini. Manifestacije so bile v splošnem mirne, samo v Lvovu je prišlo včeraj do krvavih spopadov, ko je policija hotela razkropiti 1000 židovskih demonstrantov. Policija je morala rabiti orožje in je ranila 15 oseb. Druga demonstracija 2000 židovskih študentov pred angleškim konzulatom pa je bila preprečena.
Praga, 29. avg. (Tel. »Slov.«) V Pragi je bilo danes prvo židovsko protestno zborovanje proti dogodkom v Palestini.
London, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je 2000 Židov priredilo prvo protestno zborovanje proti dogodkom v Palestini. Na shodu je prišlo do hrupnih prizorov, ker so hoteli Arabcem prijazni elementi 6hod prekiniti.
Newyork, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Ameriški milijonarji Rosenbaum, Strauss in Warburg so darovali vsak po 25.000 dolarjev za palestinske begunce. Javne zbirke so v dveh dneh nabrale 63.000 dolarjev. Včeraj se je nad 1000 židovskih ameriških bojevnikov iz svetovne vojn-', prostovoljno prijavilo za boje proti Arabcem.
Bauernbund vstopil v Heimwehr
Dunaj, 29. avg. Kmečka zveza na Nižjem Avstrijskem je sklenila, pristopiti kompaktno v Heimvvehr. Ta zveza šteje 100.000 članov, V političnih krogih se pripisuje temu dejstvu velik pomen.
Povodnji vsepovsodi
London, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Kaire se poroča, da je reka Nil silno narastla iu že dosegla najvišje stanje vode od leta 1887. dalje. Ravno tako se poroča o silnem naraščanju reke Inda, posebno v pokrajini Pendžab. Tudi reka Kabul je narastla. Prebivalstvo v nižje ležečih krajih je moralo neutegoma zbežati. Brzojavne, telefonske in železniške zveze sc pretrgane.
Samomor bivšega poslanca HSS
Osijek, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Osiješki veliki župan je prejel iz Požege obvestilo, da je v Trenkovi pri Požegi napravil samoumor bivši poslanec HSS Zelič. V prijavi, ki jo je prejelo orožništvo, ni naznačen razlog, zakaj je bivši posalnec izvršil samoumor.
Izplačevanje kuponov
investicijskega posojila
Belgrad, 29. avgusta. Odsek za državne dolgove ministrstva financ objvaljajo skrajni rok za izplačilo kuponov št. 6. obveznic 7% investicijskega posojila iz 1. 1921 to-le: Ker zastara s 15. septembrom pravica do izplačila kupona št. 6. obveznic 7% investicijskega posojila iz 1. 1921, opozarja odsek za državne dolgove vse banke in denarne zavode, ki vrše službo po tem posojilu, da ustavijo s 1. septembrom izplačilo kuponov št. 6. gornjega posojila, ker zastarajo s 15. septembrom, kakor tudi da vse izplačane kupone št. 6. dostavijo temu odelenju Ukoj, a najdalje do 14. septembra tega leta. Kuponi, glede katerih se bo ugotovilo, da so bil odposlani po 14. septembru odseku za državne dolgove, bodo vrnjeni ne-likvidirani. V krajih, kjer obstojajo podružnice Narodne banke, lahko pooblaščene banke in denarni zavodi, ki vrše izplačilo kuponov, oddajo kupone št. 6. podružnicam Narodne banke do 14. septembra t. 1.
Ekskurzija praških študentov
Belgrad, 29. avgusta. Dijaki visoke šole političnih naukov v Pragi odpotujejo na veliko ekskurzijo po naši državi ter odidejo iz Prage v soboto 31. t. m. V našo državo prispejo preko Dunaja. V Ljubljani in Zagrebu bodo ostali po dva dni, nakar si bodo ogledali razna mesta po Dalmaciji. V Belgrad bodo potovali preko Mostarja in Sarajeva. Nato si bodo ogledali še Skoplje ter se 13. septembra vrnili preko Budimpešte v Prago, kamor prispejo 16. septembra.
Spomenica
starokaiolikov
Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Staroka-toliški škof Kalodjera je poslal vladi spomenico, v kateri zahteva v glavnem, da naj se v bodočih proračunih postavijo vsote, ki bi zadostovale za primemo šolanje duhovnikov starokatolikov. Starokatolikom naj so zagotovi zidanje posebnega bogoslovja. Skof Kalodjera se pri tem sklicuje na narodnostne ozi-re in delo, ki ga vrši starokatoliška cerkev, Nadalje opozarja, da starokatoliki v vsej državi nimajo niti najpotrebnejših učnih knjig ter bi bilo zato potrebno, da vlada imenuje enega ■ profesorja, ki bi tekom bodočega leta sestavil I najpotrebnejše knjige. To naj bi bil dr. Ivan-' čič, ki je končal bogoslovne študije na Du-; naju, bil profesor v Djakovu, izstopii iz katoliške in prestopil v starokatoliško cerkev in J se sedaj udejstvuje kot posvetni profesor.
Papež in dogodki v Palestini
Rim, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Italijanski listi obširno pišejo o dogodkih v Palestini, ki so povzročili tudi pozornost papeža in najvišjih vatikanskih mest. V Vatikanu se trdi, da bi fanatizem Arabcev, ki je do sedaj dovedel samo do težkih izgredov proti Židom, utegnil povzročiti žrtve tudi med krščanskimi elementi v Palestini. Papež je pozval jeruzalemskega pa-
lozai v
Jeruzalem, 29. avg. (Tel. Slov.«) Splošni položaj v Palestini je danes mirnejši, dasi napetost še vedno traja. V Jeruzalemu in Hajfi je koncentriranega 4000 mož angleškega vojaštva. Možnost splošne vstaje Arabcev je skoro izključena. V okolici Jeruzalema patru-liirajo vojaški oklopni avtomobili in letala. Časopisi še vedno ne izhajajo. Vladni komunikeji opisujejo nemire kot boj dveh enako krivih strank, dočim je vlada nevtralni razsodnik.
London, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Po dogovoru z vlado se je ustanovila necenzurirana posebna zveza zionističnega izvršnega odbora v Londonu in enakega odbora v Jeruzalemu, tako da oba odbora nemoteno lahko občujeta med seboj. Jeruzalemski odbor javlja med drugim, da je včeraj zvečer v Hajfi zopet prišlo do bojev med Židi in Arabci, v katerih je bilo več Židov ubitih in ranjenih. Arabske zgube se do sedaj niso mogle ugotoviti. Židovsko prebivalstvo je izpraznilo več ogroženih delov | mesta Hajfe in se zbralo v okraju Hada Hakar-! wal, ki je do sedaj odbil vse arabske napade. I y Tel Avivu in v Jafi ie sedaj mir. V Jafi, kjer
triarha, da obširno poroča sv. stolici o zadnjih dogodkih. Po poročilih, ki jih je do sedaj prejel Vatikan, se Arabci do sedaj niso dotaknili katoliških institutov v Palestini. Na pobudo papeža so bili za nedoločen čas odgodeni vsi romarski vlaki v Palestino, ki so se do sedaj pripravljali.
Mm o	©	e v •
je velika večina prebivalstva arabska, je razpoloženje zelo nervozno, posebno ker so našli tam umorjeni dve arabski rodbini. V nekaterih večjih židovskih kolonijah, v katerih se je radi varnosti prebivalstva odredila evakuacija, se prebivalci upirajo tej naredbi in pravijo, da se sami lahko branijo.
Muslimani proti
Ballourovi deklaraciji
London, 29. avg. a. Reuter poroča iz New Yorka, da so muslimani priredili velike manifestacije, ter zahtevali izpremembo vladavine. Obenem so napadli svoječasno Balfou-rovo deklaracijo ter zahtevali, da se izpre-meni mandat Društva narodov.
Arabska misel vstaja
Vse angleške vesti, ki prihajajo iz Palestine, javljajo, da se arabska plemena na Si-najskem polotoku, v Transjordaniji in v južnih delih Sirije nevarno gibljejo, kar vznemirja angleške vojaške oblasti. V Egiptu so bili Zidom prepovedani vsi protestni shodi.
Sporazum glede izpraznitve Porenja
Izpraznjevanje se prične sredi septembra in bo do konca julija
i930 končano
X«
t /
aj je novega
Koledar
Petek', 30. avgusta: Roza Limanska, devica; Feliks (Srečko), mučenec.
Dom za katoliške dijake v Zagrebu
V Zagrebu je na Starem sejmišču, ki se spreminja v najlepši mestni del, dograjena v vrsti popolnoma novih poslopij tudi krasna palača z mirno, dostojanstveno fasado. Napis na fasadi se glasi: »Konvikt sv. Krizina.« (Konvikt je posvečen sv. Marku Križevčanu.) Pod tem napisom sta nad glavnim vhodom dva grba: hrvatski in škofijski.
Te dni so obiskali zagrebški časnikarji novo-dograjeno palačo. Sprejeli so jih v palači belgrajski nadškof in banatski administrator g. Rafael Rodič bodoči prefekt konvikta g. prof. dr. Ivan Hulenič, soustanovnika in graditelja palače brata Carnelutti, ravnatelj Oskar Egersdorfer, stavbenik Josip Anilerlik ter še neka/j profesorjev in duhovnikov.
Prvo vprašanje časnikarjev g. nadškofu je bilo, kaj ga je napotilo, da je zgradil ta konvikt. G. nadškof je odgovoril, da se je v začetku mislilo samo na zgradbo konvikta za katoliške vseučilišč-nike iz Vojvodine. Znano je, v kako prežalostnih razmerah stanujejo vseučiliščniki, ki pridejo študirat v Zagreb, zakaj dosedanji mali dijaški dom more sprejeti samo malenkostno število dijakov. Ostali dijaki so stanovali v slabih in nezdravih hišah ter barakah, po raznih sirotiščih, šolah in vojašnicah, nadlegovani od vsakogar in povsod. Da se katoliškim dijakom preskrbi zdrav, moderen dom ter da se jim da tudi očetovsko nadzorstvo in duhovno vodstvo, je sklenjeno, da se v konvikt sprejmejo rimsko-katoliški dijaki iz vse države in vseh fakultet zagrebškega vseučilišča. Pripuščeni bodo tudi dijaki drugih veroizpovedi, vsi pa se morajo s častno besedo zavezati, da se bodo držali zavodovih pravil.
>Odkod sredstva, Prevzvišeni, za zgradbo tako velikega poslopja?«
Na to vprašanje je nadškof odgovoril: »Apostolska administratura v Velikem Bečkereku je kupila zemljišče od zagrebške mestne občine in dala zanj 1 in pol milijona dinarjev. Ostali denar si je izposodila pri Mestni hranilnici v Zagrebu in Prvi hrvatski štedionici. Poslopje bo veljalo deset milijonov dinarjev. Z onim, kar bodo plačevali dijaki, se bo krila režija in amortiziralo posojilo. Disciplina v zavodu bo primerna položaju akademskih državljanov. Na čelu zavodu bodo trije duhovniki: upravitelj in dva prefekta. Ze z dnem 1. oktobra se bodo dijaki sprejemali v konvikt, 'sredi oktobra pa bo svečana otvoritev.«
Časnikarji so si nato gledali krasno palačo, ki obstoja iz treh, oziroma štirih poslopij in to iz uličnega, srednjega in dveh dvoriščnih, ki sta spojeni, da izgledata kot eno poslopje. V podpritličju uličnega poslopja se nahaja velika telovadnica, kopalnice, tople in hladne prhe, prostori za zdravnika in oprema za centralno kurjavo. V podpritličju srednjo zgradbe je jedilnica (28 metrov dolga in 18 metrov široka), v podpritličju dvoriščnega poslopja pa je velika kuhinja, urejena na najmodernejši način po sistemu Senking. Mize se dajo ogrevati s plinskimi cevmi, tako da se jed ne ohladi. Iz kuhinje v jedilnico se jedila dovažajo po tračnicah. Posoda se pere z aparati.
Na desni strani dvoriščne zgradbe sta dve veliki dvorani, točno ena nad drugo. Dvorani sta 28 metrov dolgi, 14 metrov široki in 8 metrov visoki Ena dvorana bo služila za razne prireditve, druga pa za kapelico. V kapelici bo postavljen oltar sv. Krizina (Marka Križevčana). Na levi strani dvoriščne zgradbe bodo stanovale sestre sv. Vinc. in služinčad. Srednje poslopje ima dvorano, dolgo 28 metrov in 14 metrov široko in odprto na vse strani do steklene strehe. V ulični zgradbi so v
zgornjih nadstropjih uradni prostori, stanovanja za prefekte, bolniška soba in dijaške sobe. Vsega skupaj je 128 dijaških sob, med katerimi je 33 po dve postelji, vse ostale pa z eno posteljo. Vse sobe pa so tako prostorne (5.60 m dolge in 4 m široke, oziroma 5 m dolge in 3 m Široke ter 3.3 m visoke), da se more vanje postaviti še po ena postelja. Vse dijaške sobe imajo elektriko, vodovod, parkete in cerntralno kurjavo. Hodniki so prevlečeni z eubolitom, ki drži toplino iu ne povzroča hrupa. Seveda bodo tudi dvorane in hodniki ogrevani.
Končno je na vrhu zgradbe še terasa v velikosti 550 kvadratnih metrov, ki je namenjena dijakom za sprehode.
Dijaki dobe še radio-aparat, kegljišče itd.
Poudariti je treba, da imajo vsa poslopja polno prostora, svetlobe in zraka, da so v notranjosti zelo pregledna in primerna. Iz katerega koli poslopja se vidi v vsa ostala tri poslopja.
Za stanovanje in popolno oskrbo bodo dijaki plačevali mesečno po 1300 Diu (ki bodo stanovali v sobi z dvema posteljama, oziroma 1400. ki bodo stanovali v posebnih sobah. Konvikt se nahaja poleg tovarne »Penkala«, nedaleč od tramvajske proge, ki vozi na Kanal. Edino, kar bi bilo še potrebno, je to, da se do konvikta primerno uredi cesta in okolica.
Ni treba poudarjati še posebej, kako ogromnega pomena bo novi konvikt za katoliško hrvatsko mladino in tudi za slovensko mladino, ki študira v Zagrebu, saj bo konvikt dostopen tudi njej.
Strašna nesreča pri Slovenjgradcu
Maribor, 29. avgusta.
Dne 28. avgusta okoli pol ene popoldne je privozil Anton Horvat, šofer in prodajalec mesnatih izdelkov tvrdke Rudolf Welle iz Krčevine pri Mariboru, v smeri iz šmartna proti Otiškemu Vrhu pri Slov. Gradcu. Vozil je s trgovskim avtomobilom v srednjem tempu. Ko pripelje z avtom do železniškega prehoda, ki nima nikakih zatvornic, pri-vozi železniški stroj, kateri zgrabi avto v bok in ga vleče s šoferjem vred 76 metrov daleč. Avto je popolnoma razbit, a šofer je obležal tako težko poškodovan, da je danes zjutraj ob petih umrl v slovenjgraški bolnišnici, ne da bi se bil zavedel. Očividci pripovedujejo, da je Horvat vozil iz Šmartna, kjer je okoli 12 odložil naročeno blago v trgovini Verdnik, zelo polagoma, a da je ovinek na mestu, kjer prekorači cesta železnico, tako nagel, da ni mogoče videti stroja ali vlaka. Horvata je
Vi ste na počitnicah,
da se odpočijete. Izogibajte se radi tega tudi kofeina in uživajte kavo Hag brez kofeina. Prav nič ne pogrešate na okusu, kajti kava Hag je izvrstna prava zrnata kava, neprekosljive dobrote. Nikdar pa ne škoduje zdravju in s tem poglobi uspeh Vašega zdravljenja in počitniškega oddiha.
Dobiva se v vseh	trgovinah j mešanim blagom.
Zahteva/te kavo Hag v hotelu in kavarni.

Kava Hag varuje srce in živce!
odpeljal slovenjgraški mehanik Tišler v nezavestnem stanju v bolnico. Govori se tudi, da je čudno, ko je lokomotiva še nad 70 m daleč vlekla avto in šoferja naprej. Šofer Horvat je bil rojen 1898 pri Sv. Benediktu v Slov. goricah in je bil že dve leti zaposlen pri tvrdki Welle. Bil je trezen in sposoben dečko. Pokopan bo v Slov. Gradcu. — Tovarnar g. Welle je takoj, ko je zvedel o nesreči, odpotoval na lice mesta. Za reveže občine Šmartno je podaril vse mesne izdelke, ki jih je vozil Horvat z avtomobilom. Razbiti avto je bil vreden okoli 40.000 Din in ni bil zavarovan.
Volitve v okrajne cestne odbore
(Dadaljnji izidi.)
Maribor, 29. avgusta.
Jelovec-Makole: Ivan Bogina, Goričan: Kiš Andrija, Podturen: Josip Nedeljko, Sv. Juraj na Bregu: Luka Sesarič, Bočna: Franc Štiglic, Dren-sko rebro: Jožef Bouha, Stogovci: Gustav Novak, Dekanovci: Lisjak Martin, Šantek Josip, Cankova: Vogler Viktor, Pečarovci: Zrinski Aleksander, Ca-kovec trg: Macekovič Matija. V Framu ni izvoljen Anton Potočnik, ampak štern Franc iz Loke.
Avtomobilska nesreča pri Grosupljem
Včeraj dopoldne okolu 10 se je peljala gospa dr. Fedranova, soproga zdravnika v Stični, s sinčkom na avtu tvrdke Renault. Pri Stari pošti blizu Grosuplja je naenkrat odpovedal volan, šofer je naglo zavrl zavoro, a bilo je prepozno. Zadeli so ob zidan steber pri ograji in ga podrli. Gospa je pri sunku dobila težke poškodbe na prsih, šofer ima le neznatne poškodbe, sinček je pa ostal popolnoma nepoškodovan. Sprednji del avtomobila je docela razbit. Gospo so z drugim avtom prepljali na dom v Stični, kjer bo ostala v domači oskrbi.
K avtomobilski nesreči pri Grosupljem.
Razstava društva Zoo
Razstava živali društva Zoo na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra je mišljena kot velikopotezna propaganda ideje ustanovitve zoološkega vrta v Ljubljani. Z razstavo hoče društvo Zoo najširši slovenski javnosti dokazati, (la je njegova temeljna ideja dobra in izvedljiva. V to svrho se društvo Zoo ni ustrašilo ogromnega truda in dela in je napelo vse sile, da poda obiskovalcem jesenske velesqjmske prireditve kolikor mogoče obširen vpogled v živalstvo Slovenije.
Z dohodki lanske jesenske razstave in s članarino ter darovi svojih dobrotnikov si je nabavilo društvo Zoo številne akvarije, v katerih bo izstavilo vse v slovenskih vodah živeče ribe, v 150 kletkah naše ptice pevke, v 30 velikih kletkah ptice ujede, v (i terarijih domačo plazilce (kače, kuščarje), v posebnih akvaterarijih dvoživke (žabe, salamandre), v 25 pločevinastih kletkah manjše sesavce (glodavce, kune), v 5 železnih zverinja-kih večje sesavce (lisice, jazbece, volkove, vidre). Razen tega bo na razstavi društvo ogradilo potrebne prostore za srne, gamze in če mu bo sreča mila tudi za mlado medvede.
Razstava živali društva Zoo bo radi svoje ob-širnosti in izčrpnosti razstavljenega živega mate-, rijjala ne le v zabavo posetnikom velesejma v jeseni, marveč tudi živa šola naši mladini, ki bo imela na razstavi priliko seznaniti se osebno z domačim živalstvom.
Da bo moglo društvo Zoo kriti velike stroške te propagandne razstave in se približalo realizaciji ustanovitve trajnega zoološkega vrta v Ljubljani, bo pobiralo od posetnikov velesejma majhno vstopnino, ki jo bo plačal pač lahko vsak, ki mu je količkaj kulturni napredek Slovenije in njene prestolice pri srcu.
Osebne ocsh
■ff Duhovniške vesti iz lavantinske Škofije.
Župnijski izpit so tc dni dovršili v Mariboru naslednji gg.: Breznik Janez, kaplan v Bogojini , v Prekmurju, K u p č i č Janez, prefekt v dijaškem j semenišču v Mariboru, L u ž a r Franc, kaplan pri I Sv. Trojici v Halozah, Nendaucr Matija, kp-plan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in Peitler Alojzij, kaplan v Ljutomeru. — Nastavljen je za kaplana pri Sv. Barbari v Halozah Božnar^An-I ton, dosedaj duhovnik ljubljanske škofije. Prestavljen je kaplan Alojzij Ciglar od Sv. Barbare v Halozah k Sv. Ani v Slov. Goricah.
•fc Voditeljica dr. Krekove meščansko-gospo-dinjske šole v Zg. Šiški je večraj 28. avg. odpotovala v Nemčijo za 5 tednov v svrho proučavania napredka tamošnjih gospodinjskih šol.
Sotshe vesti
if Na drž. gimnaziji v Kranju bo vpisovanje za šol. leto 1929-30 dne 11. septembra od 9 do 12 v direkt. pisarni za vse novince, dne 12. septembra od 9 do 12 za dosedanje zavodove učence, dne 13, septembra od 9 do 12 za morebitne zamudnike, ki jih more biti sprejetih le toliko, kolikor bo še prostora v učilnicah. Podrobnejša navodila so na oglasni deski.
Tehniška srednja šola v Ljubljani opozarja, da se vkljub poznejšemu začetku pouka na srednjih šolah ministrstva prosvete vrši vpisovanje od 2. do 5. septembra in se redni pouk prične 9. odnosno 10. septembra.
Julij Kaden-Bandrowski:
Cirk
(Z avtorjevim dovoljenjem prevel Fr. Vodnik.)
Iz zgodbe pod naslovom »Cirk« se prepričaš, kaj pomeni značaj v borbi in da na svetu niso premagani oni, ki so plemeniti v duhu.
Iz pisateljevega Uvoda.
Zgodilo se je to docela nepričakovano. Nekega dne so se pojavili na vseh zidovih, plotih in stebrih našega mesta, kakor tudi v trgovinah, knjigarnah in apotekah velikanski plakati z napisom: SIDOLI.
Moj starejši brat, Irzek, je zaklical, ko jih je opazil: »Glej, kakšen plakat! Zgoraj je zapisano: Sidoli.«
Pod temi šesterimi velikimi črkami je bila na sinjem nebu naslikana množica slik. Lev, ki je skakal skozi obroče. Dama, polna kakor bi bila vlita iz rožnega sladkornega poliva, stoječa na sivem konju. Nekoliko paja-cev, ki s cilindri na nosu prevračajo kozolce v zraku. Gospod v fraku, ki kadi cigaro, sedeč na stolpu iz dvajsetih stolcev. In veliko drugih imenitnih umetnosti, a na spodnjem delu plakata še enkrat z rdečimi črkami: SIDOLI.
V šoli je takoj po prvi uri, ko je nehal padati sneg in je posijalo solnce (vse to se je godilo koncem marca) zavpil Bazinski iz zadnje klopi v prvo Faliszevvskemu: »Ti! Cirk je prišel, zdaj že ne bo več zime!«
Med drugo pavzo je Bazinski postavil stol na kateder. Usedel se je visoko na samo naslonjalo, kadeč pri tem svinčnik kakor cigaro. Med tretjim odmorom je prinesel Fa-liszevvski obroč od izsušenega soda, ki je stal pod strešnim žlebom na dvorišču — in skakali smo.
Mateckemu toliko da ni rob tega obroča izbil očesa.
Po pouku smo idoč na prosto šli preko podolgovate veže in po vsem hodniku se je razlegala ena sama beseda: — Sidoli.
Ko smo se vračali domov, so se poleg prejšnjih pojavili drugi, še večji plakati z napisom: FRANCOSKA BORBA.
Pod temi besedami so bili naslikani atleti. Na rokah in nogah so imeli mišice nič manjše od gor na našem zemljevidu Evrope.
Nekaj strašnega ...
»Cirk je prišel!« smo zaklicali doma takoj v predsobi. »Kaj to pomeni Sidoli?«
»Ničesar ne pomeni.« Oče je skomignil z rameni. »Sidoli, ali Ciniselli. Vse eno. Italijanski priimek.«
»Čemu tedaj Sidoli, a ne na primer Ri-doli?«
»Če bi Bazinski,« se je zasmejal oče, »imel cirk, bi bil njegov priimek tiskan kot Sidoli in kak drug deček, dajmo na primer v Italiji, bi spet vprašal svojega očeta, kaj to pomeni »Bazinski?« Ali sedaj razumeš?«
Povedali smo, da razumemo, toda verjeli nismo. Sidoli — in Bazinski — lepa primera!
Iz tega pogovora se je takoj rodilo drugo vprašanje. Kdaj pojdemo v cirk? Oče je odvrnil, da imamo še čas. Nam se je zdelo, da nimamo niti trenutka do izgube, a — kajpada — tega nismo povedali.
Istega večera smo uprizorili cirk doma. Jezdili smo stojema na stolih. V šoli je bil med premorom tudi vedno cirk.
V ponedeljek zjutraj nam je pripovedoval o vsem Bazinski, ki je bil tam v nedeljo s starši. Težko smo razumeli, kar je pripovedoval, toda vsi smo bili očarani. Govoril je kakor po angleško. Stresal je venomer besede _ clown, salto mortale, žongler, žonglirati, amazonka. voltižer
Svoje pripovedovanje je zaključil z resnično cirkuškim vzklikom: — Eja hop!!...
Zvečer tistega dne smo splezali »po cirkuško« na posteljno ograjo. Odtam smo skakali v areno. Arena so bile blazine, nametane po tleh; prav ta večer so nam dali novo posteljnino. Skok je bil nevaren, a se je posrečil vsakokrat.
V	šoli je bil Bazinski naš Sidoli. Matecki je metal žogo. V torek pred veroukom je povedal, da pristopi drugo leto sam k cirku.
V	vseh odmorih se je vežbal v metanju. Nihče ga ni smel ovirati.
Med odmorom je moj starejši brat, Irzek, povedal kakor slučajno: »Matecki bo pristopil k cirku.«
To naj bi pomenilo, da če Matecki kar pristopa, bi mogli mi vsaj enkrat — iti.
Oče je odgovoril na to: Ba!
Kaj je mogel pomeniti takle — »ba«?...
Medtem se je zgodilo nekaj, kar je prepričalo celo našega očeta, sploh starše in sploh vse skupaj. Pojavili so se znova ogromni plakati, na katerih so bile le tri besede. Pred njimi so postajali vsi iu jih brali, kot bi bila tam natisnjena cela povest: PYTLA-S1NSKI PRIDE V APRILU.
»Prihod Pytlasinskega, prihod tako znamenitega atleta in to poljskega, stavlja vprašanje cirka zelo odločno v ospredje,« je rekel oče na izprehodu.
Iz hvaležnosti smo Pytlasinskega takoj nazvali »našega Pytlasa«. Imel se je boriti s celo vrsto atletov v francoski borbi. Kdo koga premaga, da ga vrže popolnoma vznak in !?a v tem položaju zadrži deset sekund.
Bazinski, ki je ostal v razredu Sidoli, je obenem postal Pytlasinski. Hodil je v cirk vsak dan"in se je imenitno razumel na francosko borbo.
Med vsemi odmori smo se v razredu bo-1 rili. Potem doma z bratom.
Bazinski jc pravil, da »naš Pytlas« položi atlete vseh narodnosti kakor vžigalice. Če se nekoliko boji, to samo enega — Švicarja Neumana.
Bazinski je pokazal, kakšne mišice ima Neuman, a kakšne Pytlasinski. Za tega je nategoval iz vseh sil, za Neumana le do polovice.
»Toda,« je dodal in to nas je zelo vznemirjalo, »tu odločuje tudi še spretnost...«
Izkazalo se je, da se naš oče tudi razume na atlete. Ko je prišel časopis, je naglo razgrnil zadnjo stran in rekel na glas do mame: »No, no, Neuman ne zaostaja prav nič za Pytlasinskim v dviganju uteži.«
Tedaj smo se vrgli očetu za vrat z vzklikom: »V cirk!«
Zganil je časopis, rekel: No, dobro,« iu naslednjega dne smo šli.
Na »Cirkuški« ulici sva si dala z bratom častno besedo in to zares, da nikdar več * življenju ne bova šla v cirk, ako naš Pyllas ne zmaga. Priznati pa moram, da sva tukaj pri vhodu pozabila na Pytlasa, na Neumana in na vse, kajti cirk nama je »strašno« ugajal.
Dišal je. Kakor po konjih, kakor po vasi, kakor po bonbonih. Arena je bila na sredi, jasno, okrogla, posuta s peskom. Okrog in okrog ograja, srebrno pobarvana. Na vseh galerijah, prav do stropa, je bilo ljudi, ljudi brez konca.
Predstava se je začela z muziko. Igrala Je tako hitro, da nama je bilo žal, ker nisva smela toči okrog in okrog arene. Nato so se odprla vrata in iz njih so priskakale amazon-ke na konjih. Sedeli smo tako blizu, da je letel na nas pesek izpod kopit.
Drobno kepico, ki me je zadela v rokav, sem si shranil v žep.
Česa vsega ni bilo tam!
Zonglerji, telovadci, tri sestre na fra-pecih.
potoval v Slobodnico z zagrebškim osebnim vlakom, stopil iz vlaka in odšel proti nasprotni strani postaje ravno v trenutku, ko je pridrvel brzovlak iz Belgrada prodi Zagrebu. Brzovlak je pahnil nesrečnega potnika ter ga vrgel na tir in povozil. Kohn je bil takoj mrtev.
Paul Eipper: Menschenkinder. (Založba Die-trich Reimer, Berlin). Znani avtor prekrasne knjige »Tiere sehen dich a n«, jc pravkar izdal bogato ilustrirano knjigo pod naslovom »Menschenkinder«. Kdor ljubi živali, ljubi tudi otroke — to je stara reč. Zatorej se ni čuditi, da je izdal Eipper najprej knjigo o živalih, zdaj pa o otrocih. Toda razlika med živaljo in človekom, tudi otrokom, je velika. Živali »nas gledajo« in to je vse njih razmerje do nas, kar je Eipper v svoji knjigi lepo in preprosto povedal. Toda otroke gledamo, skušamo si jih tolmačiti in opazujemo jih. Tudi Eipper podaja v glavnem opazovanja. Vpletati pa mora gcnljiva čuvstva, upanja, vzgoje-slovne paberke, higijeno in še mnogo drugega. In to pač ni več tako enostavno kakor pri živalih. Zato so tudi čudovito posrečene fotografije lledde Waltherjeve, ki krase obe knjigi, sijajno pogodene ter točno odgovarjajo jasnemu, naivnemu in preprostemu tekstu, kar tiče živali; v knjigi »Menschenkinder« so pa fotografije povsem samostojne in ločene od refleksij ter premišljeno
sestavljenih epizod iz otroškega življenja. *
ir Vkuhavanje in konserviranje sadja in ze-lenjadi opisuje obširno knjiga »Sadje v gospodinj-
stvu«. Spisal M. Humek. Cena 24 Din. Knjižica je namenjena pred vsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreben kažipot vkuhavati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. Knjiga je bogato ilustrirana.
Knjiga »Bržavoznanstvo« od dr. Frana OjMna (Kamnik), je pred kratkim izšla. Razen splošnih pojmov o državni ureditvi tn orisa naše državne organizacije nudi raznovrstne, za vsakogar, zlasti pa za obrtnika (industrijca), trgovca, kmetijca, urade, šole, potrebne podatke iz zakonov in predpisov (o kmetijstvu, verskih družbah, prijavljanju bolezni, delavskem .^varovanju itd.). Knjiga zaključuje z zakonom o vrhovni državni upravi in z zakonom o pobijanju korupcije ter tvori tako zaokroženo celoto. Razvrstitev snovi je dobra, obdelava — po pisateljevi zamisli — ustreza stavljenemu namenu. Knjiga obsega 150 strani velikega formata in stane — cena je znižana — broširan izvod 40 Din, vezan 50 Din. Dobi se v knjigarnah, pa tudi pri pisatelju.
Ar l&l - moloeiScle
500 in 550 cc prodajamo po znižanjih cenah Jucjo-AuJo d. z o. z., Lfubljana
Dunajska cesta 36
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nočno službo imata drevi: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Pismo s Špice
Ljubljana, koncem avgusta.
Slavni dnevi, ko je bila kopalna sezona na višku, so minuli tudi za »Špico«. Vrste kopalcev so se sila zredčile in išpicit so ostali zvesti ie še najbolj navdušeni plavači in ljubitelji vode. Je pa tudi nekaj novih gostov na »Špici«, takih, ki so v najbolj vročih dnevih dajali prednost Savi. Kar je še ostalo pravih pristašev >špiee* pripovedujejo sedaj svojim novim tovarišem:
»Veste zdaj je vsaj »fletno« na Špici. Poprej ni bilo nič. Toliko ljudstva se je gnetlo tukaj! V vrsti smo morali čakati, kdo pojde v vodo, kot med vojno na kruh pred pekarnami. Sedeti ali celo ležati na »Špici« ni smel nihče, ves prostor je bil oddan za stojišča!«
»Tako hudo nas vendar ne boste vlekli s svojo kopalsko latinščino; ne verjamemo!« so odgovarjali oni, ki so se šele sedaj zatekli na »špico«, zlasti oni s Save. Seveda ti so imeli tudi ob največji sezoni nn Savi toliko prostora, da bi lahko vsak kopalec imel zase celo nogometno igrišče. Drugače pa je ludi sedaj, ko bo vsak čas vsega kopanja konec za letos, še vedno prav prijetno na »Špici«. Zabave ne manjka.
Na »Špici« so kopalci razdeljeni na dva tabora. Nesrečno strankarstvo torej le ni izginilo še popolnoma. Prvi tabor je oni na levem bregu, drugi pa oni na »pravi Špici«. Zgodi se, da drugi tabor včasih malo povleče prvega in zakliče:
»Pridite sem, nekaj važnega vam imamo povedati I«
»Važnega? Res?«
»Res, res, samo hitro pridite!«
Alt oba nagovorjenca v prvem taboru sta nesrečna. Eden ne zna plavati, drugega pa tako strahovito zebe v vodi. Kako iti preko vode. In tako važno stvar je treba le dognati do konca! Moža se torej lepo oblečeta — pol ure je trajalo, predno sta bili kravati v redu — in prideta preko Opekarskega mostu, daleč na okoli, na »Špico«.
»Kaj je tako važnega?«
»Najprej se slecita!« Moža ubogata in že eta v plavalnih hlačicah.
»Kaj je tako važnega?«
»Gremo »vaterpolo« v vodi? Z vama dvema nas je ravno sedem!«
»Oba sta rekla samo: »Fej, kako neumna šala!«, se zopet oblekla in odšla nazaj proti Prulam. Še poslovila se nista, tako sta bila jezna.
Zgode pa se še bolj tragični slučaji. S »Špice« priplava na levi breg kopalec. Počiva, se zaklepeta in že je večer tu. Hu, voda pa mrzla. Črez bo treba iti. Tedaj moža nekaj vščipne v meča in že se zgrozi:
»Krč me prijemlje, na suhem me je prijel!«
»No, ne bo tako hudo, samo predolgo si počival pa ti je noga zaspala!«
Mož masira nogo, masira se, tolče z robom dlani po bedrih:
»Malo bolje mi je že! Ampak če grem v vodo, me gotovo zopet prime!«
Preprosil pa je le dva svoja tovariša, taka, ki se krča ne bojita, — cepljena sta proti njemu, se bahata, — in ta dva gresta z njim preko vode in se vrneta potem nazaj. Za vsak slučaj je imel plašni kopalec pomoč pri rokah.
Največje ljubljansko kopališče, to je »špica« prav gotovo, je preskrbljeno z vsem konifortom. Za solnčne kopelji skrbi solnce samo in če še to ni dovolj, se vsedi na velike razbeljene skale na levem bregu. Igrišče za »tenis* je na desnem bregu, celo mreža je tu, samo žoge mora vsakdo sam prinesti s seboj, žal pa je igrišče vedno oddano in zasedeno.
Nogometno igrišče je na levem bregu. Tu kraljujeta in vodita največjo besedo ter mirita Iti-bice slavni širokoprsni »Kok« in pa dolgonogi Joško z Žabjeka. Kadar Kokova žoga popusti in si njena »duša« želi odmora tedaj se nogometno j igrišče spremeni v balinišče. »Na Špici« in okoli je dovoljeno balincati le s ploščatimi kamni, nikakor pa ne s kroglami. V modi je tudi slavna igra »koza-klanf«, katere izvor je treba iskati menda na Prulah.
Sladoledarjev ne zmanjka nikoli ne na tej ne na oni strani Ljubljanice. Občutno konkurenco jim dela nova baraka — na »Špici napredujemo« namreč vsako leto bolj. V tej baraki točijo pristen »šabeso« in prodajajo kolačke. Zadnjič je dobra gospa, lastnica barake malo zamudila in so ogorčeni kopalci napravili proti njej pravo demonstracijo: »Kje ste bili tako dolgo? Smo že ves denar zapravili. Ne kupimo nič!« šele, ko se je gospa vljudno opravičila, šele tedaj se je polegla jeza kopalcev.
»Hopla, sedaj pa v vodo I«
Tako se kopljemo, smejemo in jezimo na »Špici« — ali se imajo morda oni v Rogaški Slatini lepše?
*
0 V nedeljo, dne 1. septembra bo obhajal svoje novomašniško slavje v Trnovem ob 9 preč. g. F. Rudolf P a t č, D. J.
O Umrl je dne 29. t. m. g. Jakob Ogrizek, kleparski pomočnik Mestne plinarne. Pogreb bo v soboto, 81. t. m. ob pol 5 {»poldne iz mrtvašnice.
O Ljubljanske gledališke predstave. Prva predstava za časa ljubljanske jesenske razstave bo v soboto dne 31. t. m. v ljubljanski operi. Vprizori
Druge vesli
ir Zadružni kongres in državni uradnik!. Prosvetno ministrstvo je dovolilo z odlokom od 22. avgusta št. 15.140 na prošnjo Glav. zadružne zveze v Belgradu uradnikom, ki ipadajo pod prosvetno ministrstvo, tridnevni dopust, da se morejo udeležiti zadružnega kongresa. Dopust je dovoljen za 1., 2. in 3. september.
ir Konstituiranje novoizvoljenih okrajnih cestnih odborov v mariborski oblasti se bo izvršilo, čim bodo izvršene naknadne volitve. Po nekaterih volivnih edinicah je namreč treba razpisati ponovne volitve.
ir Obmejni policijski komisarijat na Rakeku ne bo izdajal nobenih kratkoročnih prepustnic za obisk postojnske jame dne 1. in 8. septembra ter je prehod meje dovoljen samo na podlagi veljavnih individualnih in kolektivnih potnih listov.
ir Zborovanje sadjarskih podružnic ptujskega in sosednih okrajev se vrši v Ptuju v nedeljo, dne 8. septembra ob 8 pri županu Brenčiču. Na dnevnem redu je: poročilo podružnic o delovanju, poročilo o zimski pozebi in škodljivcih ter sklepi, usmerjeni na poravnavo te škode s proučevanjem sadnega izbora, poročilo o sadni letini in sklepi za morebitno pokrajinsko sadno razstavo v Ptuju oBir. lokalne prireditve. Na zborovanju bodo zastopane podružnice po dveh delegatih, oblastni odbor, sadjarska in kmetijska šola ter kmet. okr. urad.
ir Nesreča pri delu. Pri Št. Jerneju ob državni cesti že delj časa pripravljajo fantje iz Loke gramoz za posipanje državne ceste. Tako so bili tudi v torek, dne 27. avgusta na delu v gramozni jami. Ker pa niso bili dovolj previdni, se je jama podsula in plast prsti in peska se je zrušila na Antona Miklavčiča iz Loke ter mu zlomila levo nogo pod členkom. Morali so ga peljati v kandij-sko bolnišnico.
ir Nemški turisti v Splitu. Iz Splita je te dni ocUlo v Benetke 105 izletnikov, članov socialističnega kulturnega odbora iz Berlina, ki so se nahajali v Splitu tri dni. Dne 2. septembra pride v Split nova skupina nad 100 izletnikov istega socialističnega kulturnega odbora iz Berlina. Istega dne pride v Split tudi skupina izletnikov ILFA iz Dresdena, z njo pa pride v Split tudi sin znanega generala Mackensena.
ir Mati v borbi za svojega otroka. Te dni se je pred splitsko policijo odigral nenavaden prizor. Mladi materi Nikolini Nakič bi morala po sodnem odloku policija odvzeti otroka, ki ga je Ni-kolina imela s svojim soprogom. Nikolina izgleda kot kako slabotno dekletce ter ni nihče mislil, da se bo policiji s tako silo uprla, vendar pa je z nenavadno energijo branila svojo pravico. Obtoževala je svojega moža, ki je brez sledu izginil od nje, potem, ko je zapravil njene zadnje prihranke. Ker je Nikolina brez vseh sredstev, da bi mogla vzdrževati otroka, sta zahtevala njen svak in otrokov ded otroka k sebi. Sodišče je tej zahtevi ugodila. Ko je Nikolina slišala, da bo morala izročiti otroka, ga je skrbno skrila, nato pa se je sama pazljivo skrivala pred zasledovanjem policije, ki jo je končno našla in odvedla na stražnico. Ni-kolino so pridržali v zaporu, detektivi in stražniki pa so nadaljevali z iskanjem otroka. Nikolina je na policiji kričala in protestirala ter izjavila, da ji vsi bataljoni sveta ne bodo odvzeli njenega otroka. Prizor je bil po svojem značaju in okolnostih vsekakor nenavadna socialna slika. Nikolina se tudi v zaporu ni umirila ter neprestano zahteva pravico matere in noče izročiti otroka drugemu.
ir Sava v Sremu narašča. V Sremu Sava neprestano narašča. V enem dnevu je v Sremski Mi-trovici narastla za 74 cm, tako da je v sredo zjutraj stala voda 348 cm nad normalo. Pričakuje se, da bo Sava prihodnje dni pričela upadati, ker se je vreme znatno zboljšalo.
ir Smrt pod kolesi brzovlaka. Na postaji Slo-bodnica pri Brodu se je predvčerajšnjim popoldne pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje enega potnika. Do nesreče je prišlo na ta način, ker je potnik Stjepan Kohn iz Sibinja, ki je do-
•k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-po-čutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josel«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mama ni hotela gledati, kljub temu, da so imeli nad areno razprostrto mrežo.
Med odmorom smo odšli k hlevom.
Bil je tu divji lev, rjavi medved, veliko psov v krasnih aksamitnih plaščkih. lrzek je pravil, da so modri »najmanj« kot ljudje. Besedico »najmanj« je ponovil dvakrat.
Konji, ponyji, oslički. Dajali so jim korenje. Na nobenem godovanju se nismo počutili tako kot v tem cirkuškem hlevu. Irzek je dejal, da to, če živali ne govore, ne dokazuje ničesar, kajti gotovo se vsega spominjajo.
Začelo je zvoniti, vrnili smo se na svoja mesta. Oče se je popravil na sedežu in vzdih-nil: »No, sedaj bi bil že čas za našega Pytlasa.<
Irzka in mene je naglo mrzlo spreletelo.. Pozabila sva bila na to borbo!
Orkester je pričel igrati sokol sko koračnico. Čez hip so se razgrnile zavese in izmed njih je stopil — sam Pytlasinski. Bil je v črnem trikoju, čez prsi je imel belo - rdeči trak. Poljska barva.
Ves cirk je vzkliknil od radosti in vpil bravo.
Irzek me je stisnil za roko in šepnil: »On zmaga k
Še vedno so vpili bravo našemit Pytlasu, ko je orkester pričel igrati nekaj švicarskega. Spet so se razgrnile zavese, izmed katerih je stopil — Neuman.
Čez prsa je nosil na rdečem traku bel križ, znak švice. Neuman je bil zelo lep v trikoju, ki se je tesno oprijemal života, a sprejet ni bil s prevelikim bravo.
Želel sem mu vsega najslabšega.
»Ali on zmaga?«
Oče se je sklonil k meni in odvrnil: »Nič se ne ve.« — Oče je bil nemiren, grizel si je brke, saj sem videl.
Medtem sla si onadva podala roke. Mu-zika je utihnila. Komaj je bilo slišati lahen ivenk nečesa.
Začela se je borba.
Nisem vedel, kaj početi, kam se dati. Želel sem sreče edinole našemu Pytlasu, pa kaj I Švicar je bil zelo lep in se je boril z uspehom. Lovila sta se za roke, zdelo se nam je zelo modro, in že ga je imel vreči, medtem pa se je izmuznil in spet iz vsega ni bilo nič.
Oče je gledal s priprtimi očmi, brke si je že zgrizel dodobra. Nenadoma je zamrmral: »Ničesar ni mogoče reči, Švicar se bori zelo plemenito.«
Mraz nas je spreletel pri teh besedah. Potegnil sem mamo za rokav in šepnil: »Naj nihče ne zmaga.«
»To ni mogoče.« Žalostno je zmajala z glavo.
Borila sta se že trideset minut. Kakor da teh trideset minut nihče v cirku ni dihal, tako je bilo tiho. Samo enkrat, ko je Pytlasin-ski imel skoraj zmagati, je završalo bravo. Toda Neuman se je iztrgal iz nevarnega ob-jetja. In drugič, ko je že imel zmagati Neuman, je znklical nekdo na galeriji: »Ne morem!!!«
Po kratkem premoru sta začela iznova. Bal sem se gledati. Sedel sem večidel s priprtimi očmi, vprašujoč od časa do časa, ali že? Kaj bo, Če nas Švicarji premagajo?!
Prav, kakor bi se naš Pytlas v areni boril za vse Poljake nasproti vsem Švicarjem, ki jih je branil Neuman.
In tedaj je naenkrat ves cirk enoglasno planil od radosti.
Odprl sem oči.
Neuman je ležal v areni. Z obema ramama se je dolikal peska. Gospod sodnik v črni suknji je zrl na uro. Videti je bilo iz premikanja ustnic, da šteje sekunde. Pytla-sinski je mirno, čeprav so se mu tresle žile na rokah, pridrževal Neumam za ramena
Ljudje so neprenehoma vzklikali z galerije, iz vseh nadstropij. Med hrupnim ploskanjem so Dridrveli v areno. Pograbili so
našega Pytlasa in ga nosili okrog in okrog stolov, kričoč: »Hura! Zmaga! Naj živi Py-tlasinski!«
Tudi jaz sem vzklikal iz vseh sil, dokler se tušem slučajno ozrl v areno. Tam je še vedno stal Neuman. Tik ob ograji sta mu dva gospoda z belim robcem otepala ramena, zaprašene od peska. Bil je bled, dihal je globoko...
Potegnil sem mamo za rokav in v oglušujočem šumu sem ji zaklica! na uho: »Kaj bo sedaj? Zal mi je Neumana!«
Pričela je nekaj govoriti, bilo je že prepozno, razjokal sem se.
»Ne jokaj!« Oče me je prijel za roko. »Takoj se vse to razjasni.«
Skozi odprto ograjo nas je peljal v areno, govoreč med potjo: »Povem gospodu Neuma-nu, da se je boril zelo hrabro in da si je pridobil tukaj prijateljev.«
Tako se je zgodilo. Oče je šel docela blizu, se pozdravil z gospodom Neumanom po nemško ali po francosko — takrat se nisem spoznal na jezike — in mu začel pripovedovati vse to. Pri tem me je držal za roke.
Sram me je postalo in nisem vedel, kam bi gledal. Ali na našega Pytlasa, ki so ga nekateri gospodje nesli vzdolž galerije, že pod samim stropom, ali na hrabrega Švicarja?
Nenadoma je smehljaj, katerega ne pozabim nikoli, razjasnil obraz gospoda Neumana. Smehljaj — sprelep.
Lepi atlet se je sklonil do mene in stisnil obedve moji roki s svojimi dlanmi. V njegovih velikih pesleh so se moje zdele majhne kakor orehi. Vprašal je nekaj očeta in mi s težavo — kajti še vedno so kričali na galerijah — povedal na uho v slabi poljščini: »Hvala.«
»Nc vznemirjaj se,« je dodala mama, ko smo že odhajali iz cirka, »kdor se bori plemenito do konca, temu se nikdar ni treba sramovati nobenega poraza.«
se Straussova klasična opereta Cigan Baron v režiji gospoda Povhelu in pod taktirko kapelnika Štri-tofa. V delu, ki je brezdvoma najpomembnejše in muzikalno tudi najvrednejše v celi klasični operetni literaturi, nastopajo; gospa Poličeva, gospa Balatkova, gospa Ribičeva, gdč. Španova ter gospodje Marčec, Drenovec, Povhe, Peček in Janko v glavnih ln večjih vlogah. Ostale vloge pojo člani našega opernega zbora. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. — V nedeljo zvečer pa se vprizori v ljubljanski drami Nestroyeva trodejanska veseloigra Utopljenca, ki je bila lansko sezono sprejeta s pravim resničnim veseljem. Glavne vloge imajo: gospa Medvedova iu Rakarjeva ler gospodje Levar, Cesar in Kralj. Sobotna operetna predstava začenja ob pol osmih zvečer, nedeljska dramska pa ob osmih zvečer.
0 Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani je vpisovanje dne 12. in 13. repternbra od 8 do 12. Služba božja je dne 16., redni pouk se prične dne 17. septembra.
0 Državni konservatorij v Ljubljani. Ker
se je v smislu odredbe ministrstva prosvete začetek šolskega leta 1929-30 prestavil na 16. september, sporoča ravnateljstvo, da se vrši vpisovanje na konservatorij v sredo, dne 11. septembra in četrtek, 12. septembra, vsakokrat od 9 do 12 dopoldne tn od 3 do 5 popoldne v sobi št. 18 poslopja konservatorija v Gosposki ulici. Stari gojenci morajo predložiti lanske indekse in spričevala ter uradno prijavo, novi pa krstni list, zadnje spričevalo zavoda, katerega so obiskovali in uradno prijavo konservatorija. Ta se dobi pri šolskem slugi že kolkovana za ceno 8 Din. Redni sprejemni izpiti bodo v petek 13. in soboto 14. septembra dopoldne ob 10 in popoldne ob 5. Redni pouk na konservatoriju se prične v ponedeljek 16. septembra. Vse podrobnosti v veži konservatorija.
Ravnateljstvo.
0 Šola Glsabene Matice v Ljubljani. Kei se je v smislu odredbe ministrstva prosvete začetek šolskega leta 1929-30 prestavil na 16. september, obvešča ravnateljstvo šole Glasbene Matice tem polom vse p. n. starše gojencev, da se vrši vpisovanje 11., 12., 13. in 14. septembra dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 3 do 5 v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Gojenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu svojih staršev odnosno njih namestnikov ter naj pred-lože krstni list, zadnje šolsko spričevalo in stanovski izkaz, ki se dobi v pisarni Glasbene Matice. V soboto, dne 14. septembra naj pridejo vsi gojenci k razdelitvi pouka v dvorano Glasbene Matice v Vegovi ulici in sicer: za klavir ob 3 popoldne, za violino ob 4 popoldne, vsi ostali gojenci pa ob pol 5 popoldne. Redni pouk na šoli Glasbene Matice prične v ponedeljek 16. septembra. Vse podrobnosti v veži poslopja Glasbene Matice.
Ravnateljstvo.
0 Československa Obec Ljubljana. Školni vybo,r českč doplnovacf školy v Lublani dovoluje si zvšti k učasti na zapisu do vyučov6nl jenž ko-nAn bude dne 3. zčrf od 3. do 5. hodiny odpoledni v mistnosti školy (Mladika). — Sprava školy pri-hližeti bude ke vhodnemu rozdelenl vyučovacfh hodin podle časovych možnosti žactva, tak, aby navšteva školy byla pokud možno umežnena všem. Konsulžt Republiky československč upozornuje pM-slušnfky českč ndrodnogti na jejich ndrodni po-vinnost a učast na zaaide do češke doplnovacf školy vrele doporučuje.
0 Nezgoda mestnega omnibusa. Te dni je dobila mestna občina nov avtobus, ki je bil takoj stavljen v promet na progi Jezica—Vič. Eden prejšnjih vozov na tej progi je bil namreč že nujno potreben temeljitega popravila, Novi voz pa je že prvi dan imel smolo. Včeraj popoldne mu je na Ježici pod klancem odpovedal stroj ter je moral potnike odpeljati proti Ljubljani drugi voz, ki so ga telefonično poklicali iz Ljubljane. Novemu, toda polomljenemu avtobusu pa so prihiteli na pomoč mehaniki iz Ljubljane, nakar j t voz spet nastopil svojo pot.
0 Številni karamboli. Sreda je bila za ljubljanske voznike, šoferje in kolesarje dokaj nesrečen dan. Pripetilo se je na raznih krajih mesta zelo mnogo karambolov. ki so se k sreči končali skoraj vsi le z manjšimi poškodbami, Omenimo naj le največje nezgode. V Florijanski ulici sta v sredo zvečer trčila avtomobil šoferja Alojzija Tavčarja, ki je privozil iz Rožne ulice in pa motorno kolo Roka Igličarja, ki je privozil po Karlovški cesti navzdol. Motorno kolo se je zelo razbilo in trpi Igličar okrog 600 Din škode, avto sam pa je le neznatno poškodovan. Igličar si je pri karambolu lažje ranil na nogo. Na mestu karambola, pred »Amerikancem«, se je nabralo kar črno ljudi, kot da bi se pobilo najmanj deset ljudi. Radovednost je ena največjih slabosti Ljubljančanov. — Na viško stražnico je bil v sredo zvečer priveden kolesar Franc R. iz Vodmata. Na Tržaški cesti je vozil po levi strani in podrl 61et.no Marico Ocepek, katero je morala mati zaradi poškodb prenesti v bolnišnico. Po ugotovitvi personalij je bil kolesar izpuščen. — Na Vidovdanski cesti sta trčila dva motociklista. Obe kolesi sta bili znatno pokvarjeni. — V sredo zjutraj je zašel na Zaloški cesti pod Gradov avtobus kolesar Ferdinand Štebil. Kolesar je v zadnjem trenutku skočil s kolesa, ki ga je avtobus nato popolnoma stri.
O Kolo najdeno, tat pobegnil. Čudna zgodba se je odigrala s kolesom, ki je bilo v sredo popoldne ukradeno v Vegovi ulici. V Latermanovem drevoredu je namreč stražnik ustavil ob tri četrt na 6 popoldne nekega mladeniča, ki se je peljal s kolesom po drevoredu. Velel mu je, naj gre z njim na stražnico. Stražnik niti slutil ni, da je morda kolo ukradeno. Naenkrat je mladenič izpustil kolo in izginil v Trubarjev park. Stražnik si je mislil: »Le čakaj fant, boš že prišel po kolo!« in je kolo zapeljal sam na stražnico. Ni še dobro povedal dogodka nadzorniku, že je pritekel na stražnico g. Anton Mavrič, oblastni uradnik, in se pritožil čez nesramne tatove koles, ki so mu kar na lepem izpred hiše v Vegovi ul. št. 2 ukradli 1000 Din vredno kolo. Pa še njegovo ni bilo, ampak njegovega brata. Na stražnici so se gospodje stražniki malo spogledali, potem pa dejali Mavriču, naj popiše ukradeno kolo. To je tudi sloril in se takoj nato zelo začudil, ko je eden od stražnikov privlekel iz sosednje sobe — ukradeno kolo. Bilo je prav tisto, ki je bilo zaplenjeno v Latermanovem drevoredu. »Od sile je izvrstna ljubljanska policija!« si je mislil g. Mavrič, ko se je vsedel na izgubljeno in najdeno kolo, na glas pa tega ni rekel, zakaj preveč hvaliti ni dobro, tudi policije ne.
O Dve tatvini denarja. Akademik Ivan Gruden je prijavil policiji, da se je v sredo popoldne splazil v njegovo nezaklenjeno sobo v Vrhovčev: ulici neznan tat in odnesel listnico, v kateri je bile 220 Din denarja. — Na vrtu neke gostilne na Dolenjski cesti je izginila Francu Svetku iz žepa listnica s 130 Din denarja.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Maribor
□	Orlovski tabor na Livadi ob starem mestnem pokopališču bo otvorjen dne 15. septembra. Mariborsko Orlovstvo vabi že sedaj okoliške orlovske družine, da 15. septembra prihite v Maribor.
□	Nove uradne ure pri sodiščih v Mariboru. Pri sodiščih v Mariboru so uvedene sledeče uradne ure: za mesec september od pol 8 do pol 18 in od 16 do 18; od 1. oktobra dalje pa od 8 do 12 in od 15 do 18. — Vložišče je odprto meseca septembra od 8 do 12 in od 16 do 17; od 1. oktobra naprej pa od 8 do 11 ure in od 13 do 15.
□	Umrli sle: Ema Turk, roj. Engler, stara 65 let in Marija Adler, roj. černčič, slara 69 let, obe soprogi strojevodij.
□	Pešpot na desni strani Drave. Lokalni listi zopet pišejo o potrebi zgraditve pešpoti ob desni strani Drave od državnega do železniškega mostu. Notice so pisane tako, kakor da je kriva občina, da se pot še ni začela graditi. Resnici na ljubo moramo zabeležili, da ima glavno nalogo pri izvršitvi tega načrta Olepševalno društvo za V. okraj. Niso še rešeni prizivi za razlastitev privatnega in odstop eraričnega sveta ob Dravi. Dokler vse to ni rešeno, ni misliti na začetek dela.
□	Cene stanovanjskim hišam so se močno dvignile. Ker sledi deložacija za deložacijo, odpoved za odpovedjo, je povpraševanje za malimi in srednje velikimi hišami zelo veliko. Posredovalcem in pre-kupcem cvete pšenica.
□	Mariborčani se vračajo z Dunaja. Radi nevzdržnih razmer, ki vladajo zadnje dni med Heimwehrom in Schutzbundom na Dunaju zapuščajo tujci Dunaj. Mariborčani, ki so se te dni vrnili, pripovedujejo, da se vršijo vsak dan boji in da so vsak dan žrtve. Sigurnosti ni nobene. Časopisi imajo strogo cenzuro. Poboji se nadaljujejo celo med pogrebi žrtev na mirodvorih.
□	II. OIcrtno licitacijo za oddajo gradbenih del pri popravi garniz. zlagal, v Mariboru razpisuje komanda Dravske Div. oblasti. Licitacija se bo vršila dne 3. septembra t. 1. ob 11 v pisarni inž. oddelka Dravske Divizijske oblasti v Ljubljani. — | Natančnejši po?oji so razvidni pri vseh komandah , voj. okrožij kakor tudi na uradni deski mestnega | magistrata v Mariboru.	'
□	Kostanjarji, ki hočejo poči kostanje v ob- j močju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože . kolkovane prošnje najkasneje do 10. septembra i mestnemu tržnemu nadzorstvu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo.
□	Gostilna v bivšem socialističnem »Delavskem domu« se bo oddala s 1. oktobrom 1929 v najem. Sedanji lastnik »Delavskega doma« je »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev«. Dosedaj je bila ta gostilna izključno zbirališče socialističnih organizacij. Po razpustil dosedanjega odbora »Podpornega društva« pa odleča o upravi hiše sosvet, ki ga je imenoval spomladi veliki župan. »Podporno društvo« ima svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta 65.
□	Naval na vinotoč- Na nekdanjem dr. Tur-nerjevem posestvu v Krčevini tik oblastne vinarske in sadjarske šole je otvoril veleposestnik dr. Glanč-nik vinotoč sortiranih vin lastnega pridelka. Ob nedeljah je naval na vinotoč tak, da vedno zmanjka steklenic. Vrt pred vinotočem je ob nedeljah popoldne podoben velikemu človeškemu mravljišču.
□	Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 30 delavcev za kamnolom. 3 čevljarje, 3 oglarje, 1 bakrokotlarja, 4 perfektne kuharice za Belgrad lil Zemun, 2 šivilji za perilo, 1 veziljo za Celje, 1 starejšo gospodinjo, 2 natakarici in 2 kuharici k orožnikom.
□	Nezgode. 16 letnega vajenca Maksa Le-tonja je prevrgel nek zasebni avto in ga ranil na desni nogi. — 9 letnega kmečkega sina Matijo Kanclerja iz Sv Martina pri Vurbergu št. 13 je vrgel na tla nek neroden kolesar ter mu je pri-zadjal rane nad desnim očesom. — 22 letni delavec Vinko Munda se je pri delu i>oškodoval na levi strani čela in na levem podkolenu. — 68 letni delavec Simon Vok je padel v omotici na cesti in se je poškodoval na levi strani čela.
toviti niti, kakšen je bil vlomilec, niti v katero smer jo je popihal.
Pametnim Nemcem v prevdarek. Prijatelj našega lista nam sporoča: Pred dnevi sem se ob nekoliko poznejši uri mudil v kavarni »Merkur« na Krekovem trgu. Čeprav vem, da je ta kavarna prvenstveno zbirališče celjskega nemštva, se nisem ženiral je posetiti, ker nisem eden onih, ki jim njih petelinja kri takoj zavre, čim kdo na svetu ne zna slovenščine. Ta večer pa sem se čudil strpnosti tudi mirnih slovenskih someščanov. V kavarno je prihrumela družba (reete tolpa) mladih ljudi, pijanih, in pričela peli nemško pesmi na način, ki ne žali zgolj glasbeno kultiviranih ušes, temveč mora predvsem razburiti narodno mislečega človeka. Česar bi si Slovenec v pokojni Avstriji na javnem prostoru v Celju niti misliti ne bi smel, to je sedaj dovoljeno nemški mladini, med katero sem žal opazil tudi ljudi, ki jih je slovenska mati rodila, ki pa radi službe pri nemški firmi nimajo korajže, da bi se vsaj tako ostenlativno nemškim izstopom odtegnili. Vprašamo celjsko policijo, ki ima sicer zelo budna ušesa, ako kdo opolnoči nekoliko strastnejše kihne na ulici, kako da takega heilanja ne vidi in sliši. Mislimo pa tudi, da je dolžnost obrtnika, h kateremu radi zahajajo tudi Slovenci, da takih izgredov proti slovenskemu značaju Celja ne trpi.

Ceiie
•©"" Poroka. V sredo popoldne ob 5 se je vršila v Marijini cerkvi poroka med tehničnim uradnikom L. Vrabičem in gdč. Greto Rischnerjevo, hčerko znane celjske rodbine. Novoporočenca uživata zlasti v celjskih nemških krogih mnogo priljubljenosti in je bila slavnostno okrašena cerkev polna radovednežev.
& Vpisovanje gojencev v šolo celjske Glasbene matice se ne vrši v nedeljo, 1. septembra, kakor smo pred dnevi pomotoma poročali, temveč v ponedeljek, dne 2. septembra.
er Za polaganje temeljnega kamna za pravoslavno cerkev sv. Save, ki se bo izvršilo v nedeljo 1. septembra ob pol 11 dopoldne, so se včeraj pričele na Vrazovem trgu prve priprave. Na stavbišču se je mudil projektant nove stavbe g. arh. Koru-novič iz Belgrada, ki je stavbo zakoličil.
Razstava hrneljskih vzorcev. Tekom jutrišnjega dne bo razstavno vodstvo pobralo od vseh onih, ki so se za razstavo prijavili, vzorce hmelja. V poštev pridejo v prvi vrsti hmeljarji iz celjske okolice ter onih okolišev, kjer ni podružnic Hmeljarskega društva. Principijelno bo razstavljen samo oni hmelj, ki mu vzorec vzame razstavno vodstvo samo. Vzorci, ki jih hmeljarji sami prinesejo na razstavni prostor (v hotel »Evropo«), bodo razstavljeni le, v kolikor bodo odgovarjali zahtevam primerne kvalitete, a razstavno vodstvo iz umljivih razlogov ne more prevzeli odgovornosti, če bi kupec na podlagi takega vzroca kupljeno količino hmelja kot vzorcu neodgovarjajočo zavrnil.
■& Radi hrneljskih trgovcev dobivamo pisma, v katerih se naprošamo, da razkrinkamo ta ali ali oni nereelni postopek v trgovini hmelja. Naši prijatelji naj bodo zagotovljeni, da bomo na vse možno načine ščitili interese našega hmeljarstva, da pa bi časopisna kampanja proti temu ali onemu zlasti inozemskemu kupcu mogla trgovini več ško- / dovati kot koristiti. Poleg lega marsikdo vidi mnogo bolj črno, kot je res. Treba je vedeti, da tudi v hmeljski trgovini vlada svoboda in načelo konkurence, pa bi zato izventrgovsko poseganje v način trgovanja moglo biti le Škodljivo.
e/ Ponočni vlom v stanovanje. Včeraj zju-trai okoli 1 ponoči je bilo, ko je trdno spečega
skozi okno njegovo kolo in še neke druge stvari, nato pa jo z vsem skupaj jadrno odkuril v gosto nočno melgo. Medved je lekel na policijo, ki je ugotovila, da je vlomilec odtrgal raz okno žičnato mrežo, se splazil v predsobo in od tam v Medvedovo spalnico ter se prepričal, da Medved dovolj , trdno spi. Nato je vzel s seboj novo Waffenrad kolo St. 801 RISBI. črno pleskano, par novih moških ševro-čevljev in dva para ie nošenih moških ševro-čevljev ter oškodoval skupno za 2620 Din Medveda. Zasledovanje zločinca je otežkočeno s tem, da Medved vsled merie in hione razburjenosti ni mogel ueo-
Ježica pri Ljubljani
Kmetovalci, pozor! Vse člane kmetijske podružnice na Jezici opozarjamo, da bo občni zbor v nedeljo dne 1. septembra po prvi jutranji sveti n-.aši (ob 7 zjutraj) v gasilnem domu. Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi volitev dveh delegatov za glavni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani.
Vič
Naš trg. V pretežni večini po tovarnah zaposleni prebivalci naše občine se preživljajo od vsakdanjega zaslužka in le malo jih je, ki imajo v najemu kak kos zemlje za obdelavo, ali da so srečni posestniki lastnih vrtov. Ako navedemo, da šteje naša občina že 5—6 tisoč prebivalcev in da je ljubljanski živilski trg vsled svoje oddaljenosti od nas sila nepriročen, postane jasno, da je bil r.am lasten živilski trg že zdavnaj potreben, ki je v malem obsegu dejansko že nekaj časa obstojal in se do pravega razmaha povzpenja šele v zadnjem času. Prejšnji prostor, kamor so v zgodnjih lutranjih urah razpostavljale branjevke svoje blago, je bil desni obcestni hodnik od gostilne Oblak do prodajalne konzumnega društva na Glincah. Ta prostor pa se je kmalu izkazal za ta namen silno nepraktičen, ker je to pač hodnik za pešce, ki sc ravno zgodaj zjutraj največ pojavljajo, hiteč na delo. Zato je bil živilskemu trgu nedolgo tega od-kazan od strani občine zelo lep in prikladen šti-rioglat prostor nasproti gostilne Oblak, kjer se križata Tržaška cesta in cesta v Rožno dolino. Vsak dan že ob 6 zjutraj je na tem prostoru prav živahno vrvenje. Branjevke hite z vozovi ponajveč z Brezovice in Dobrove in nudijo odjemalcem na razpolago svoje blago, ki obstoja v tem času največ i;: sočivja, to je salate, fižola v stročju, zelj-natih glav, kolerabe itd., ne manjka pa tudi krompirja, jajc in sadja. Prodaja se večinoma po istih dnevnih cenah kot na ljubljanskem živilskem trgu. Ob semanjih dneh pa je vrvež še živahnejši in dolgotrajnejši kot običajno. Nato odpeljejo branjevke ostalo blago naprej v Ljubljano.
Zavetje ubogim. Kakor v vsaki občini, tako se dobe tudi pri nas ljudje, katerim je ravno na stara leta usoda tako neprijazna, da nimajo mesta, kamor bi položili trudne giave. V svrho omejitve bede takim onemoglim starčkom in starkam obstoja v naši občini že delj časa nekako humanitarno zavetišče oziroma občinska ubožna hiša, kamor more priti le star domačin ali domačinka brez premoženja. V stari šoli na Glincah nasproti cerkve imajo odkazani dve sobi, kjer je njih stanovanje. Imajo namreč samo stanovanje, le najrevnejši, ki nimajo od nikoder nikakega dohodka, dobe na teden 25 Din za osebno vzdrževanje. Razen tega jim je dovoljeno beračenje po občini. Vseh skupaj je okreg 10, torej v vsaki sobi po 5. Kakor se je informiral dopisnik teh vrstic pri ubožcih samih, so s svojim položajem povsem zadovoljni in hvaležni občini za humano ravnanje z njimi, le stroge ločitve moških od žensk si žele.
ČATEŽ OB SAVI.
Pri nas so prišli na sled znanstveniki ljubljanske univerze velikemu in jako obsežnemu obzidju nekdanje rimske trdnjave. Razprostira se obzidje na tako zvanem Gradišču pri Veliki Ma-lenci. V tem kraju in v celi bližnji okolici so že pred nekaj leti izkopali več rimskih grobov; tudi starorimski vodovod so odkrili pri Cerkljah. Iz tega se vidi, da so bili Rimljani tukaj gosto naseljeni. — Gospa Emilija dr. Prenjeva, soproga predsednika upravnega sodišča v Sarajevu, ki se mudi vsako leto pri nas na počitnicah s svojim soprogom, je bila te dni odlikovana radi zaslug na polju dobrodelnosti z redom sv. Save 4. stopnje. Tako imata sedaj s soprogom vsak po en red sv. Save 4. stopnje in soprog še enega sv. Save 3. stopnje. Čestitamo!
SV. LOVRENC NA POHORJU.
Na inicijativo g. sreskega načelnika dr. Ha-cina se je vršila tu v nedeljo, 25. avgusta, ustanovna skupščina društva Rdečega križa. Delegat ljubljanskega oblastnega odbora g. Fr. Malnarič je s toplimi, prepričevalnimi besedami pojasnil navzočim zastopnikom vseh slojev trškega prebivalstva svrho in važnost organizacije ter nakratko očrtal njeno plemenito delovanje in razmah v poslednji dobi. Tekom zadnji treh let se je število članstva v Sloveniji podesetorilo, kar najlepše dokazuje eksistenčno potrebo te velevažne socijalne ustanove, ki je vselej pripravljena nuditi uteho, kjer je sila največja. — Za predsednika je bil soglasno izvoljen zdravnik g. dr. Lojze Pirnat. Tudi imena ostalih odbornikov jamčijo za obstoj in uspešno delovanje tuk, kraj. organizacije Rdečega križa.
Slovenska Krajina
Veliko veselje je zavladalo povsod, ko smo v časopisih brali vest, da Slovenija pri ukinitvi gimnazij ni prizadeta. Na ta način je tudi gimnazija v M. Soboti rešena in to dejstvo je vsa Slovenska Krajina vzela z veseljem na znanje. Veseli se zlasti dijaštvo, ki je bilo zadnje dni radi raznih neugodnih vesti zbegano in je že s strahom mislilo na to, da bo moralo drugod nadaljevati študije.
Pomemben dnn. V nedeljo, dne 1. septembra blagoslovi mi!, škof dr. A. Karlin novo poslof>je dijaškega doma »Martiuišče«. Ta dogodek je pomemben ne samo za M. Soboto, kjer >Mar1tnišče« stoji, marveč za ves prekmurski narod, ker bo Martinlšče nudilo streho in vzgojo dijašfvu cele Slovenske Krajine in bo iz njega izhajal pretežni del bodoče inteligence
tri srce
mmmmmm:
Ivan Veider, škofjeloški kaplan:
Novoodkrile freske Jerneja iz Loke iz let 1534.-1540. pri svetemu Filipu in Jakobu v hribih
Ni kmalu kraja v Sloveniji, ki bi bil tako bogat na starih umetninah, kot je Škofja Loka in njena okolica. To je pač pripisovati vplivu bri-žinskih škofov, nekdanjih loških lastnikov. Marsikateri izmed njih je bil pravi mecen umetnostim kot n. pr. škof Filip, sodobnik loškega slikarja Jerneja. Tem možem se imamo zahvaliti za čudovito učinkujoč gotsko poslikani prezbiterij na Suhi, za izredno fino in precizno izdelane gotske freske na Križni gori ali v Crngrobu itd. Veliko tovrstnih zakladov pa še skrivajo naše druge, zlasti gorske podružnice. Ena teh je idilično skrito ležeča cerkvica sv. Filipa in Jakoba v hribih. Oddaljena je pičle tri ure od Škofje Loke nad slavnim Sv. Vol-benkom v Poljanski dolini. Kljub svoji skritosti in nepoznanosti je la cerkvica v umetnostno zgodovinskem oziru izredno zanimiva. Zidana je bila v dobi pozne gotike in sicer v letu 1534., kar nam pove .silno zanimiv urbar te cerkve, ki sega nazaj v leto 1522. Prezbiterij krasijo poznogotska rebra z dvema sklepnikoma z relijefom sv. Filipa in Jakoba ter Matere božje. Razsvetljuje prezbiterij troje gotskih oken, katerih srednji je okrašen z lepim gotskim ogrodjem iz rumenkastega kamenja. Ladja, prej z lesenim stropom, je zdaj obokana. Oprema cerkve je baročna, lični trije oltarčki, v zakristiji zanimiva kredenca, po ustnem izročilu delo zadnjega bitriškega prelata, poznejša črno-vrškega župnika p. Bruno Ortnerja. V stranskem oltarju se nahaja izredno ljubka noznogotska sedeča Madoua. V njenem naročju se igra Dete z grozdom. Zunaj krasi prezbiterij mogočua treska sv. Krištofa. Kot okvir k tej srednji ^odobi služijo miniature angelov in škofov, lepo razvrščenih v pravokolnikih. Sicer je slika že mnogo trpela, vendar pa še po svojem mirnem dostojanstvu oseb, po njihovih značilnih rokah, jasno razodeva mojstra — našega domačina Jerneja iz Loke, ki je deloval v prvi polovici 16. stoletja, in dcer zlasti na Suhi spodnje slike, v Bodovljah lani odkrite freske in tu pri Sv. Filipu in Jakobu. Vedno sem bil mnenja, da mojajo Jernejeve slike krasiti tudi notranje stene cerkvice v hribih. In nisem se motil. En teden letošnjih počitnic sem prebil v tihoti in v planinskem zraku prav pri Sv. Filipu in užival gostoljubje starodavne Koširjeve družine. Ta čas sem porabil tudi za to, da sein odkril freske v prezbiteriju razen na stropu. Delo ie bilo bogato poplačano. Prišle so na dan slike, stare skoraj 400 let, ki jih je že kakih 300 let pokrival belež. Vseh sedem jiolj prezbiterija je okrasil naš Jernej z dragocenimi slikami, ki so ostale bistveno nepoškodovane. Slikati je začel umetnik po svoji navadi koj pri tleh in izpolnil ves prostor v prezbiteriju s slikami. Za ogrodje in medsebojno vez spodnjih slik služi jako lepo — ne več gotsko, temveč že renesansko ozadje: pri tleh že se začno ljubki stebrički s preprostimi kapiteli, na katerih sloni ravna streha kot završek spodnjih slik. V enem polju se dvigajo po trije stebri, med vsakim stebrom sloji po en svetnik, torej vedno po dva v enem polju. Stebri so zvezani med seboj s pol-krožnim zidcem, ki služi kot ozadje svetniku. Na vsaki strani svetnika je po eno okence, pri katerem se vidi skozi omrežje modro nebo. Vse to se stereotipno ponavlja pri vseh spodnjih slikah. Ta mirna arhitektura čudovito obogati sicer tako preprosti prezbiterij. Gledalcu, ki stoji sredi prezbiterija, se zdi, da ga obdajajo lepe arkade, med katerimi zrejo nanj resne in mogočne postave svetnikov.
Kaj predstavljajo slike: spodaj med arkadami stojijo apostoli. Najodličnejša med njimi sta cerkvena patrona sv. Filip kot mladenič in sv. Jakob kot mož z brado. Prav slična sta sv. Filipu in Jakobu v že prej imenovanem sklepniku nad velikim oltarjem. Svetnika držita v rokah odprti knjigi, kar sploh opazimo skoraj pri vseh drugih svetnikih. Tej sliki odgovarja nasprotna na evangelj-ski strani: sv. Janez Evangelist s kelihom in sv. Jakob star., spet z odprto knjigo. Za oltarjem so vse slike z ozadjem in svetniki potisnjene nekoliko nižje, ker so zgoraj dolga gotska okna. Te slike predstavljajo spet po dva in dva apostola, ki stoje popolnoma na tleh prezbiterija. Tudi arkade so tu nižje postavljene, drugače pa iste kol na obeh straneh oltarja. Zal so te slike precej uničene vsled razpok po potresih, morda je nanje tekla tudi voda iz oken. Vendar pa med njimi še razločno spoznamo sv. Andreja s križem. Za oltarjem nad temi sj>odnjimi slikami ni drugih fresk, ker prostor zavzemajo okna. Pač i>a so slike nad apostoli okoli oltarja. Te vrhne slike segajo prav do stropa. Nimajo nobenega arhitektonskega ozadja, temveč se zdi, da svetniki stoje kar v prosti naravi, ki jo znači zelenkasta barva. Vse te štiri slike predstavljajo škofe v bogatih, širokih in gu-bastih oblekah. Vedno stojita po dva škora skupaj na eni sliki, vseh skupaj je torej osem. Eden ima poleg sebe leva, drugi vola, tretji orla. Vsi drugi imajo le odprto knjigo iu pastorale. Obrazi so obriti in zelo izraziti. Dočim pri spodnjih slikah prevladuje sivorjava barva, je zgoraj več slvozelcne. Zanimivo je, da pri vseh do sedaj odkritih slikah ni niti ene ženske svetnice.
Vendar bi nam te slike, čeprav zanimive, ne nudile kaj posebno svojskega, saj vse te motive srečujemo mnogokrat. Toda imamo še eno sliko, ki vse druge nadkriljuje po svojevrstnosti in zanimivosti. To je slika nasproti zakristijskih vrat: marlirij sv. Jakoba mlajšega. Scena je sicer tudi stisnjena v opisano arhitektonsko ozadje, vendar pa se osebe prosto gibljejo v prostoru brez ozira na razne stebričke. Da, slika se celo prelomi in se pravokotno na prvi del nadaljuje na slavoloku, ki loči prezbiterij od ladje. Kakšna je torej ta zanimiva slika: njeno središče tvori rabelj, komična prikazen krvnika iz srednjega veka. Pisana iu našemljena obleka, oduren in bradat obraz, vse to ga kot rablja karakterizira. S »lino gesto je pravkar zavihtel zakrivljeno turško sabljo, da z enim udarcem odbije svetniku glavo. Na levi strani slike stoji sodnik, pravi tip strogega srednjeveškega sodnika. S prstom kaže rablju, kako naj izvrši smrtno obsodbo. Zanimiv je njegov sodnijski kostum. Za njim stojijo njegovi svetovalci, še bolj ob strani pa kleče kristjani, učenci Jakobovi. Na desni strani slike kleči sv. mučenec, s hrbtom proti rablju 111 sodniku. Roke ima sklenjene in zamaknjeno moli in pričakuje smrtnega udaren. Postava sv. Jakoba zelo spominja na Kristusa na Oljski gori, delo istega Jerneja iz Loke, ki se hrani v ljubljanski muzejski galeriji. Zanimiva je poslednja osebn te slike, ki pa je upodobljena že na slavoloku, pa je vendar v zvezi z drugimi, to je mladi rabljev pomočnik, ki čaka, da ujame odsekano glavo. Nad
tem pomočnikom je brez dvoma slikar sam kar 2 isto barvo, kot je slikal, napisal prosto na steno nek napis, ki ga za enkrat šo nisem mogel razbrati. — Tej lepi freski nasproti so vrata v zakristijo, ki so jo prizidali cerkvi fiozneje. Na mestu vrat je bila brez dvoma freska martirija sv. Filipa, Jakobovega tovariša. Edin ostanek te freske je konj, ki se še razločno vidi.
To so slike na stenah v jirezbiteriju. Kakšne so slike na stropu, še ue vem. Prav tako so sliko tudi v ladji, kar se opazi v kotu pri Marijinem oltarju. Vse te freske pa je težje izluščiti. Te čakajo spretne roke našega restavratorja g. profesorja Sternena, ki nam bo brez dvoma odkril So mnogo zanimivosti v gorski cerkvici sv. Filipa in Jakoba.
B0G0VEC JERNEJ je povest iz proti-reformacijske dobe. Koliko zgodovinskih zanimivosti, koliko čudovitih slik iz neizčrpnega bogastva le"pote naših krajev, koliko doživetij 111 tresljajev uboge človeške duše je nagromadenih v tej pristno »kranjski« povesti našega velikega pripovednika Ivana Preglja! Drobne Balade v prozi, izklesane iz krhke tvarine uma ter oživljene z dihom toplega srca dopolnjujejo drugi zvezek velezanimivih Izbranih spisov Ivana Preglja v izdaji Jugoslovaske knjigarne
Pred novo gledališko sezono v Belgradu
Novi gledališki program v Belgrada je po kvaliteti osrednji. Domačih premijer bo malo. Obljubljajo: Centrifugalnega igrača (plesavca) Todo-ra Manojloviča, družinsko dramo Velmarja Jan-koviča: Bez ljubavi in Nušičevo dramsko delo: Velika nedelja (Srpska Golgota). Sicer je bila slednja že vprizorjena v Skoplju in Sarajevu. Ena prvih premijet bo Kulundžičev: Misteriozni Ka-mič, ki ga bo najbrže režiral autor sam. Repri-zirana bodo naslednja dela: Naši sinovi (Vojislav Jovanovič), Cučuk Stana (Milorad Petrovič), Na nizbrdici (Blagoje Nedič). Pričakuje se tudi drugi del Nušičeve komedije: Put oko sveta. Od domačih dram bo igrana še: Ljubavnik svoje žene Mite Dimitrijeviča, ki je lani uspela v Zagrebu. Od klasičnega programa pride kot sedmo Shakerspeare-jevo delo letos na vrsto: Hamlet. Iz svetovnega slovstva obetajo: Hašeka (Dobri vojak Švejk), Vautela (Naš pop pri bogatih), Molnarja (Liliom), Laugerja, Bernsteina, Tolstoja, (Živi mrtvec) itd. Vodilni režiser belgrajskega odra, dr. Branko Ga-vella pa je zapustil gledališče.	Tone P.
Še o krizi „Matice Srpshe"
Čim bliže smo 1. septembru, ko bo voljen Oov odbor za »Matico Srpsko« v Novem Sadu, tem bolj gre neka vzvalovanost skozi srbsko inteligenco in dnevniki skoraj vsak dan prinašajo članke posameznikov o krizi v njej, objavljajo kritike in proti-kritike težkega položaja. Člani so se razdelili v več v mnogih osnovnih vprašanjah nasprotujočih si taborov, tako da bo občni zbor verjetno zelo buren. Posebno močna je skupina, ki hoče kandidirati za predsednika dr. Mirka Kosiča. Belgraj-čani zase predlagajo starega matičarja dr. Milana Jovanoviča-Batuta. Nekateri so tudi industrijalcu dr. Gedeonu Dunderskemu ponujali predsedništvo. Zanimivo je dejstvo, da vse te manjše in večje frakcije izredno agilno zbirajo nove člane, ki naj bi posameznikom pomogli do visokih mest. Tekma in borba se vrši, ki bo, kakor izgleda, prešla vse meje in bo ugledu in visoki nalogi »Matice Srpske« samo v škodo. Dr. Jovanovič-Batut je v petek zvečer sklical na zborovanje belgrajske člane Ma-tičine. O krizi so se člani različno izražali, Nekateri vidijo v njej samo borbo za posamezna mesta in iskanje osebne koristi. Velibor Jonič je predlagal, naj prestolniški Matičarji pomirjevalno vplivajo in poskušajo doseči sporazum. Povdarja da v večini organizacij pri nas vlada neki nezdravi demokratizem. Kot zgled dobre organizacije navaja angleška društva. Dr. Slavko Šečerov omenja napake književnega odbora, odvetnik Svetolik Grebenac pledira mišljenje, da bi Matica svoj delokrog razširila po celi Srbiji in res postala »Matica Srpska«, a ne sar/io vojvodinska. Za nocoj je dr. Jovanovič-Batut zopet sklical zborovanje,
Še mišljenji dveh uvaževanih kulturno-književ-nih delavcev, dr. Milana Kašanina, naj navedem. Prvi pravi v članku objavljenem v »Vremenu«: »da je krajnje vreme, da na čelo M. S. i u njenu upra-vu dodu nov: ljudi, ne samo mladi po godinama, nego po duhu, po shvatanjima, po kulturi i men-talitetu.« Celo serijo imen navaja: dr. Isidoro Se-kulič dr. F. Nikiča, dr. M. Kašanina, Anico Savič-Rebac, dr. SI. Šečerova, dr. Kosiča, St. Stanoje-viča in druge. Povdarja socijalno preorientacijo M S. Odločno je proti prenosu sedeža M. S. v Belgrad. Tako-le definira krizo: »Uloga M. S. i srpske Vojvodine nije prestala, ona je samo dobila drugu formu i drugi zadatak: ona je u prošlosti bila kolevka srpskog kullurnog nacionalizma, ona je u sadašnjosti i budučnosti prva i najvažnija odbrana kulturnog srpskog nacionalizma.« — Dr. Milan Kašanin je v intervjuvu »Pravdi« med drugim dejal: »Onoga dana, kada Vojvodina hude imala, sem posla i hleba, visoke škole, muzeja, pozorišta, kulturna društva, časopise i druge kulturne institucije, toga dana biče rešen i problem njene inteligencije, pa i problem Matice Srpske.« Vsekakor jedrnate in resnične besede. Tudi za ustanavljanje pododborov in poverjeništev M. S. po vseh večjih me«stih se zalaga dr. Kašanin. Zato, ker je M. S do danes bila vse preveč aristokratska, za posameznike pomembna orgnaizacija in ustanova, a za preprosti narod je imela premalo uvaževanja. Bije se eden največjih srbskih kulturnih bojev v zadnjih desetletjih. Boj za stoletno in najosnovnejšo srbsko kulturno-narodno ustanovo. Končna rešitev pa je še negotova.
Belgrad, 25. avg, 1929.	Tone P.
Lovec, septemberska številka, prinaša: V. Kapus: O gamsovih rogljih, I. Burger: V kraljestvi) jereba, Gošar: Fr. Dolencu ob 60letnici, V. strelskt tekma sekcije Maribor, II. Mednarodna razstava psov, Iz lovskega nahrbtnika. Iz ribarske mreže.
Meh mhntGip vrvenje^
Nikdar siti
Pred kratkim smo poročali o položaju to-časnih ruskih polarnih ekspedicij. Sedaj brzo-javlja Sovjetska brzojavna agentura o strašnem doživljaju Samojlovičeve skupine:
Ledolomilec »Scdov« se nahaja tačas pri Franc Jožefovi deželi. Prof. Samojlovič se jc izkrcal v velik čoln in sc prepeljal na otok Scott, da bi na ledenih poljanah proučeval biološke pojave; načelnik ekspedicijc Schmidt pa se je odpravil na kopno, da bi na ledu, kjer se je bila napravila globoka votlina, raziskoval vodo. Pod vodstvom kapitana Voro-nina je odšlo na kopno še nadaljnjih deset oseb. Lcdolomilec je ostal 50 metrov oddaljen od omenjene votline in se pečal z raziskovanjem ledu glede rastlinstva in živalstva.
P. Andrej Hlinka, voditelj slovaške ljudske strajike, ki jc pred sodiščem odločno zagovarjal veleizdaje obtoženega slovaškega poslanca Tuko.
Komaj so člani ekspedicijc stopili v ledeno votlino, so se ledene plošče premaknile ter vhod v votlino zaprle. Z največjo naglico so skušali raziskovalci splezati po ledu navzgor, toda plošče so se pod njihovo težo začele pogrezati. Z naporom vseh sil in v neprestani smrtni nevarnosti so se vzpeli na prosto v trenutku, ko se jc votlina pod pritiskom ledu že začela pogrezati. Istočasno sc je začelo gibati celokupno ledeno polje, se udrlo na lcdolomilec in ga začelo potiskati proti visoki ledeni steni. Ledolomilec je mogel samo še potegniti kvišku čolne, ni pa
Palestinski zemljevid.
mogel rešiti Samojlovičeve skupine, ki je ostala na ledu brez živil in v skrajno nevarnem položaju. Šele naslednji dan se je posrečilo Samojloviču in njegovim ljudem, da so dospeli do ledolomilca. Pot do njega je bila tem težja, ker so morali vleči preko nakupi-čenih ledenih plošč tudi težki čoln. Vendar je bila topot raziskovalcem sreča še mila, ker so vsi ušli zijajočemu ledenemu grobu.
Vse drugače tragično je potekla pot ameriški ekspediciji na ladji »Jeannette«, ki je poleti 1879, torej ravno pred 50 leti odplula iz San Francisca proti Severnemu Ledenemu morju. Opremil je to znamenito ckspedicijo newyorški založnik Gordon Bcnnctt, Pod vodstvom mladega pomorskega častnika Dc Lon-ga jc imela najprvo namen, da poišče Norden-skioldovo ladjo »Vega«, o kateri žc dolgo ni bilo nobene vesti. Toda v Beringovem prelivu je Dc Long zvedel, da jc Nordenskiold srečno objadral severno obal Azije in nadaljuje sedaj pot proti vzhodni obali. S tem je bila prva naloga »Jeannette« izvršena in De Long se je obrnil sedaj proti drugemu cilju: doseči severni tečaj.
Dc Long je imel s seboj 32 spremljevalcev; k opremi so spadali eskimski psi, sani in čolni. Pluti mj poizkušali kolikor mogoče v severnem pravcu, toda kmalu jc zašla »Jeannette« v tak obiem polarnega, visoko nako-
pičenega ledu, kakor enakega slučaja zgodo-1 vina polarnih voženj ne pozna.
Že 6. septembra, ko se jc nahajala ladja pri Vranglovi deželi, jo jc oklenil led, iz katerega se ni mogla več rešiti. Meseca januarja 1880 je na ladji nastala razpoka, skozi katero jc udirala voda; parne črpalke so delale 17 mcsecev noč in dan, da so ohranili ladjo nad vodo. V tem stanju se je ladja z ledovjem vred počasi pomikala proti Novosibirskim otokom. To jc tista velika otoška skupina, odkoder so prinašali nekoč ruski »iskatelji slonove kositi« ogromne množine mamutovih zob.
Tako je preteklo celo 1880. leto. De Long je skrbel, da je bila posadka neprestano zaposlena; na ladji se je vršil šolski pouk in razne športne igre, hodili so na lov na severne medvede. Toda mraz jc bil večkrat tako silen, da je zamrznilo živo srebro. Na krovu sarnem je bilo ledeno mraz, ker je kljub vsem mašitvam neprestano pronicala voda. Meseca junija 1881, ko sc je nahajala ladja severnovzhodno od Novosibirskih otokov, jc postal pritisk ledu neodoljiv. V največji naglici so znosili z ladje na led iivež, čolne, znanstvene priprave, obleko itd. Dne 13. junija 1881 jc ladja izginila v globočino z razvito zastavo ...
Sedaj se je začel križevi pot preko gru-dastega ledu. S seboj so vlekli tudi čolne, dokler niso slednjič dospeli do odprtega morja. Počivali so nekaj dni, nato pa razdelili v tri čolne zaloge in ljudi. De Longov čoln, ki je bil 6 metrov dolg, je dobil 13 mož, drugi čoln 10 mož s poročnikom Chippom na čelu in tretji čoln, ki mu jc načeloval krmar Mclville, tudi 10 mož.
Sredi septembra so se bližali ustju Lene, ko jc nastal silen vihar ter je valovje požrlo Chippov čoln z vso posadko. Čez nekaj dni je Dc Long dosegel celino in kmalu nato tudi Melville. De Long jc odposlal dva moža, da bi šla iskat pomoč. Sam je z ostalo skupino med strašnimi napori prodiral proti jugu, pri čemer so vsi drug za drugim našli svoj grob. De Longovo truplo jc kasneje našel Melville. On in njegova skupina ter oba De Longova odposlanca, vsega 13 ljudi od 32, so ostali živi, vsi drugi so postali žrtev polarnega ledu.
Čez tri leta so našli ob južnem koncu Gronlandijc zamrznjene v ledu razne predmete z ladje »Jeannette«, med drugim tudi seznam živil z De Longovim podpisom. Iz tega je Frithjof Nansen sklepal, da mora iti preko celega polarnega področja v smeri Sibirija—Gronlandija močan morski tok. Da bi to dognal, sc je odpravil Nansen na svojo znamenito pot, na kateri se je dal gnati zgolj od morskega toka. V ta namen si jc bil dal zgraditi posebno ladjo — »Fram«, ki je dejansko kljubovala polarnemu ledu. Nansen sicer ni dospel na severni tečaj, vendar pomenja njegova ekspedicija enega najznamenitejših dejstev v zgodovini polarnega raziskovanja.
Smrt najslavnejšega angleškega detektiva
V Londonu jc umrl v starosti 59 let slavni detektiv Albert Hawl«ns. Hawkins je bil najmočnejša opora londonske policije in najpopularnejši izmed velike detektivske petoricc — »Big Five«. Po zunanjosti je bil podoben boljšemu kmetu in so ga tudi splošno imenovali »Farmar«, posebno tudi zločinci. Na čudovito enostaven način je znal zvabiti zločince v past in razvozljati najbolj temne in zapletene kriminalne slučaje. V krog njegovih prijateljev in občudovalcev je spadal zlasti tudi znani angleški pisatelj Conan Doyle, ki je ove-kovečil Hawkinsa v svojih detektivskih romanih pod imenom Shcrlock Holmesa.
Hawkins se je pečal posebno rad s slučaji, v katerih je šlo za izsiljevanje. Nekega
Dr. Niemcovič, ki je na šahovskih tekmah v Karlovih varih dosegel 15 točk in s tem zmago. — Slavna šahista Spielmann in Capablanca sta dosegla po 14'A točke.
dne je prejela policija od lorda Rothschilda ovadbo, da so mu došla tri izsiljevalna pisma, v katerih mu groze z atentatom, ako ne položi na točno določeno mesto v garderobi nekega londonskega hotela večji denarni znesek. Policija je stvar poverila Havvkinsu, kateremu je bilo sedaj predvsem za to, da zasači zločinca na činu, ker le tako ga je smel po angleškem zakonu aretirati in izročiti sodišču.4
Neprijetna preizkušnja
Prebivalci vasi Nošanskaje v sibirskem okrožju Kanski so preživeli nedavno zelo težko noč. V vas jc pridrvela četa Belorusov v uniformi Kolčakovih častnikov iz 1. 1920. ter se ustavila na trgu. Od tod so sc razkropili po vasi in dvignili iz postelj vse člane krajevnega sovjeta in posebno voditelja tamkajšnjih komunistov. Rekli so jim, da je sovjetski režim v Moskvi padci, jih aretirali in odgnali v sami spodnji obleki na trg. Eden izmed prvih komunistov sc jc tako prestrašil, da je skočil skozi okno in kriče tekel po ulici. Nekateri so se z junaškim mirom udajali v usodo, nekateri so prosili milosti in nekateri so se premoči hrabro upirali. Belorusi so zelo pazno motrili posameznike in njih obnašanje, kakor bi si hoteli vse dobro zapomnili. Nenadoma je završalo v vasi: »Kolčak je tu! Kolčak je tu!« Ljudje so se poskrili po kleteh, večji del pa ie bežal v gozd. Naslednje jutro se je vse mirno izšlo: Nočni »napad« jc vprizorila sovjetska komisija za izčiščenjc stranke — »Čistka«, da bi preizkusila zvestobo vaških sovjetskih činiteljev in prebivalstva.
„Kulturno zdravljenje" pijancet
V tiskarni v Irkutsku so uvedli poizkus, da bi delavce s kulturnimi pripomočki odvadili pijančevanja. Poizkusi se vrše pod nadzorstvom celokupnega delavstva. Prvi mesec »kulturnega zdravljenja« pijancev je prinese! baje samo ta uspeh, da so začeli piti tudi taki, ki preje niso pili. Kljub temu upajo, da se bo poizkus obnesel.
K položaju v Palestini: Zgoraj, levo obzidje objokovanja v Jeruzalemu; desno najmodernejša židovska naselbina. Spodaj od leve na desno: sedanji angleški vrhovni komisar Palestine Chancellor; Jaffska cesta v Jeruzalemu; sir Herbert Samuel, ki najbrže znova prevzame vrhovno komisarstvo
v Palestini.
Gospa llanau, ustanoviteljica sleparske banke »Ga-zette du Franc« v Parizu, ki je tisočem izmamila vse njihove prihranke in jih spravila na beraško i palico. V proces so zapletene tudi visoke osebno- ! sli, radi česar se mora boriti preiskovalni sodnik ; z velikimi ovirami.
Havvkins jc položil na določeno mesto zavoj bankovcev. Denarja ni zaznamoval, ker jc doživel, da sc zločinec takega denarja ne dotakne. Pač pa je bankovce posul z nevidnim prahom, ki pušča na rokah modrikaste madeže. Razen tega je bil sveženj po silno tanki žici zvezan z električnim zvoncem v sosedni sobi.
Malo pred določeno uro se je Hawkins zaprl v to sobo in pripravil revolver. Kmalu nato jc zvonec zaropotal in Havvkins je z napetim revolverjem stopil v garderobo. Tam je našel troje moških. Zločinca med njimi jc na prvi mah spoznal po tem, da si jc nervozno tri in drgnil prste, na katerih so sc poznali modri madeži.
Katakombe v Rusiji
Pred sovjetskim sodiščem v Samari je zadnjih 14 dni tekla razprava proti pravoslavnim redovnikom, ki so se nastanili v rudniških rovih pod mestom Samaro in tamkaj opravljali službo božjo in delili zakramente. Obtožnica jim je seveda očitala, da so huj-skali kmete proti sovjetom in razprava je končala z razsodbo, ki določa za menihe stroge kazni.
Zveza med Črnim in Severnim Ledenim morjem
Iz Moskve poročajo, da bodo 1. 1930. začeli graditi vodno zvezo Kama — Pečora. Celokupna dolžina plovne proge bo znašala 3000 km in bo vezala Kaspiško morje s Severnim Ledenim morjem; ko se pa otvori kanal med Volgo in Donom, bo odprta plovna pot med Črnim morjem in Severnim Ledenim morjem. Ob jezovih se zgrade tri velike električne ccntrale, ki bodo proizvajale letno 800 milijonov kilovvattnih ur. Stroški vodne zveze so proračunani na 120 do 130
ljev; od tega odpade na __________________„...
70—80 milijonov.
Tudi judom hočejo vzeti Boga
Pred praznikom židovskega novega leta se je začela med židovskim prebivalstvom v Moskvi velika protiverska agitacija. Židovski »sodnji dan« se proglasi za »židovski praznik industrializacije«. Židovski delavci in obrtniki se pozivljejo, da zaslužek tega dne darujejo za industrializacijo dežele.
Smešnice
»AH niste mislili na svojo bodočnost, obtoženec, ko ste šli poneverjat tuj denar?«
»O pač! Saj sem ga takoj vložil v banko.« *
Gospodinja: »Vi ste torej brat naše Anel Ali ste edini brat?«
Pismonoša: »Upam, da, miloslljiva.« •
>Ali vas ni sram, da o belem dnevu ko-lovratite pijani po ulicah?«
>Ni moja krivda. Hotel sem ostati do večera v gostilni, pa me je gostilničar vrgel ven.«
Pogled na chicaške nebotičnike, preko katerih je letel Zeppelin.
Šeepedarsfoo
Otvoritev velesejmske razstave »Ljubljana v jeseni"
Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« se otvori v soboto, dne 31. avgusta in traja do 9. septembra. Običajna slavnostna otvoritev odpade. Od 9. ure dopoldne dalje se vrši skupni obhod po razstavi.
Razstava je kulturnega in gospodarskega značaja in naj povdari ono ozko vež, ki se je vpredla in veže naše gospodarstvo s kulturo.
Vabljeno je občinstvo, da si že v soboto dopoldne ogleda zanimivo prireditev. Blagajne se odpro ob 9. uri zjutraj.
Vloge regulativnih hranilnic
Kakor posnemamo iz razprave vseuč. prof. dr. Albina Ogrisa »Kako se je varčevalo v Sloveniji v letih 1927 in 1928« v »Trg. lislu«, so znašale vloge pri regulativnih in oblastnih hranilnicah (v milj. Din):
1926 1927 1928 na knjižice . . 425.8 493.4 550.4 na tek. račun . 198.4 227.0 278.6 skupaj . . 642.2 720.4 829.0 Tu je vpoštevana okrajna hranilnica v Škofji Loki, ki je pričela poslovati začetkom 1928. K tem podatkom navajamo podatke še o bankah (vse v milj. Din):
Reg. hran.	banke
vloge upniki
1926	. . 642.2	598.3 754.7
1927	. . 720.4	630.3 803.3
1928	. . 829.0	698.8 825.5 Dočim so vloge leta 1926. le malo diferirale,
je bil dvig vlog pri regulativnih hranilnicah znatnejši kakor pri bankah.
Na prirastku vlog pri reg. hranilnicah so udeležene pripisane obresti 1926 (21 odst.), 1927 (36 odst.) in 1928 (37 odst.). Pravi prirastek je torej znašal: 1926 111.3 milj. Din, 1927 59.6 milj. Din in 1928 66.7 milj. Din. To nazadovanje prirastka v zadnjih dveh letih je v manjši meri pripisovati odtoku vlog v Drž. Hip. banko. Tako so koncem 1.1928. znašali pri ljubljanski podružnici te banke: razni fondi 2.46 milj. Din, kapitali javnih ustanov pa 7.46 milj. Din, skupaj 10.02 milj. Din (privatne vloge 4.3 milj. Din). V glavnem pa je pripisovati nazadovanje prirastka zastoju v gospodarstvu posebno v kmetijstvu, v katerem so vremenske nepri-like povzročile stomilijonske škode.
Razvoj mizarske industrije v Sloveniji
V Ljubljani, v njeni bližnji okolici, predvsem pa v Št. Vidu in Vižmarjih je mizarska obrt za stanovanjsko opremo že od nekdaj udomačena. Male razmere, tuja konkurenca in drugo je vplivalo na to, da se je delalo v ožjem okvirju in da se je z nenavadno marljivostjo držalo že prej za-vojevana tržišča.
Preobrat je pa namah razširil delokrog teh mizarjev in jim otvoiil nova hvaležna tržišča, treba je bilo pa, da nudijo obrtniki proizvode, ki vzdržijo ne le glede cene, ampak predvsem glede okusa konkurenco veliko bolj razvite iuozemske industrije.
Mizarji morajo biti hvaležni ljubljanskemu velesejmu, ki jih je v nekoliko letih seznanil s kon-zumenti Slovenije in ostale države in jim dal s tein priliko, da kot prvi zasedejo še ne saturirana tržišča na jugu naše države. Dokazali so naši mizarji sicer svoje obrtno-strokovne zmožnosti, svoj izreden okus, ne morejo pa kriti povpraševanja radi tega, ker si ne marajo z bančnimi posojili otežkočiti bodočnosti, zato 'investirajo v svoje delavnice le dobiček, kar je iz gospodarskega stališča ]x>polnoma pravilno. Z veseljem pa opažamo, kako rastejo omenjene delavnice in kako se trudijo vsi mizarji, da zmagajo preobilna naročila.
Tudi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani kakor tudi oblastni odbor sta si prizadela, da po svojih močeh podpreta to prevažno panogo naše obrti. Urad za pospeševanje obrti prireja že četrto leto celoletne tečaje za mizarske mojstre in pomočnike, kjer se izdelajo popolni načrti tudi najfinejšega pohištva. Na razpolago je tečajnikom strokovna literatura (predvsem nemška). Oblastni odbor je pa s podporami, ki dosezajo skoro 30.000 Din omogočil dekorativno opremo razstavnega prostora. Sporazumno z ostalimi prej omenjenimi čini-telji, kakor tudi z ravnateljstvom ljubljanskega velesejma se je dosegel primeren popust, ki je pripomogel, da so tudi manj premožni obrtniki prišli do besede.
Pokazal se je vpliv vseh teh prizadevanj na kakovosti izdelkov, do še višjega razmaha je pa prišla ta obrt, ko so priskočili na pomoč priznani arhitekti, ki so se seveda pred tem prepričali, da so naši mizarji zmožni izvršiti brezhibno še tako komplicirane načrte. V naše pohištvo, katero smo imeli priliko občudovati na pomladanskem velesejmu, je prišla linija, je prišla duša. Oblike tako moderne, tako enostavne in tako praktične, da dajo slutiti moderno stremljenje po nekomplicirani lepoti. K temu pride še podčrtavanje karakterja uporabljenih lesov, ki se je v zadnjem času tako razvilo. Kdo bi verjet, da je mogoče z domačimi lesovi zadovoljiti še tako razvajen okus. Ni mi treba tu posebej povdarjati, da se je mehanizacija omenjenih podjetij razvijala v skladu s povpraševanjem.
Na jesenski razstavi ljubljanskega velesejma bomo imeli priliko, da občudujemo nagli napredek mizarskega obrta in upamo, da bodo razstavljala prekosili sami sebe. Razstava bo v paviljonu »E«, ki je skoro izključno rezerviran za ta obrt. Seveda bodo tudi cene konkurenčne.
in Ljubljana?
i.
Letos so bili objavljeni prav zanimivi podatki o številu prebivalstva nekaterih mest v državi. Če za primer še navedemo podatke o Ljubljani, kakor smo jih objavili 28. aprila t. 1. ob priliki raz-motrivanj 0 položaju ljubljanske trgovine, dobimo tole tabelo (število prebivalcev v tisočih): 1910 1921 1928 Belgrad	90 112 226
Zagreb	79 108 139
Ljubljana 47 53 57 Skoplje	47 41 73
Split	21 25 39
Ra/en za Belgrad in Skoplje, kjer se je izvršilo štetje, navajamo cenitve objavljene v raznih virih, ki so pa vsi poloficielnega značaja.
Dejstvo je in pokazalo se bo to tudi gotovo pri štetju prebivalstva, da no cenitve vedno nekoliko nižje in da bo štetje ugotovilo nekaj več prebivalstva kakor pa cenitev. Toda v splošnem je slika.
ki jo dajejo ti podatki, točna. Belgrad je ogromno narastel kakor tudi Skoplje, kjer so se povsod še 1. i 1921. poznali sledovi svetovne vojne; Zagreb beleži j stalen dvig kakor tudi Split. Le naraščanje prebi- 1 valstva v Ljubljani je izredno majhno v primeri z drugimi mesti, upoštevajoč tudi vse posebne okolnosti, ki so vplivale na razvoj mest. Iz številk je raasvidna, da druga mesta hitro napredujejo, napredek Ljubljane pa je prepočasen. Dočim je bila še 1. 1921. Ljubljana pelo mesto v državi, jo je daues že prehitelo Skoplje in Novi Sad se ji prav hitro približuje: saj se je še pred nedavnim vršila debata o tem, ali ima mesto že 50.000 prebivalcev ali ne. In pri hitrem razvoju je v desetih letih pričakovati, da bo Novi Sad dohitel Ljubljano.
II.
Mesto samo torej narašča počasi. Na drugi strani pa opažamo zelo nagel razvoj predmestij. Tako je štela Ljubljana in najbližja okolica (Vič, Zgornja Šiška in Moste, torej v glavnem policijski okoliš):
mesto predmestja 1910	47	10
1921	53	13
1928	57	27
Razvoj predmestij je veliko hitrejši. To pa je pojav, ki ga opažamo splošno pri naraščanju, vendar pa pri nas zavzema take dimenzije, da ga je pripisovati posebnim vzrokom.
Dejstvo je, da po vojni nimamo zabeležiti v Ljubljani ustanovitve večjih industrij, ampak ves veliki industrijski razvoj Slovenije po vojni se je vršil v Mariboru, Kranju, Kočevju itd., torej strogo vzeto v provinci. Vzrok za to je iskati v dejstvu, da nimamo industrijske politike, da ne nudimo dovolj ugodnih pogojev za naselitev industrije itd. Najbolj značilno pa je, kar smo že na več mestih poudarili, da imajo predmestne občine znatno cenejšo elektriko kakor Ljubljana. Da seveda tako komunalno podjetje ni konkurenčno, razumljivo. Ob talcih razmerah je razumljivo, zakaj mesto tako počasi narašča. Tako smo v splošnem našteli par dejstev, ki morajo komunalne politike zganiti k
razmišljanju ob teh problemih.	D. P.
*
Likvidacija ravnateljstva za kmetijski kredit. V Belgradu se je predvčeraišujim vršila likvidacijska seja ravnateljstva za kmetijski kredit Iz poročila na tej seji posnemamo, da se je letos povečalo število novih mestnih zadrug za 268, tako da jih je sedaj 1220 v 6 oblastnih zadrugah. Sedaj je osnovana (14. avg.) Glavna zadruga za kmetijski kredit kot revizijska in organizacijska centrala in k tej pripadajo vse zadruge. Finančna sredstva direkcije so znašala nekaj nad 120 milj. Din (od tega 5 milj. iz letošnjih dotacij). Koncem 1928 je bilo oblastnim zadrugam podeljeno 66.1 milj. kreditov, letos pa še 37.9 milj. Din, torej nad 100 milj. Din. Nadalje je bilo zadružnim zvezani in centralnim kmetijskim organizacijam odobreno 15 milj. Din kreditov, od teh izčrpanih 10 milj. Din. Ravnateljstvo si je kljub nizki obrestni meri in izdatkom za organizacijo napravilo 7 milj. Din rezerv. Na podlagi pregledanih knjig se bo predala vsa imovina Privilegirani agrarni banki.
Obtok bankovcev se je od 15. do 22. t. m. znižal za 20 milj. Din na 5336 milj. Saldo raznih računov je oslabel za 74.5 milj. Din kakor tudi ter. jatve na žiro računih za 32 milj. Din na 826 milj. Din, saldo pasivnih računov pa za 12 milj. Državne terjatve so z ozirom na bližajoči se ultimo narasle za 87 milj. Din na 220 milj. Din.
Carinski dohodki so znašali v drugi desetini avgusta 36.1 milj. Din napram 37.85 milj. Din v prvi desetini. Skupno so dosegli carinski dohodki od 1. aprila do 20. avg. t. 1. 588 milj. Din napram proračunu 574.9 in v istem času lani vplačanih 605.2 milj. Din.
Nova delniška družb«. V Zagrebu se je v trg. register vpisala R. Turčič i sinovi, d. d. za lesno industrijo s kapitalom 3 milj. Din (30.000 delnic), zaenkrat vplačan 1 milj. Din. Pri ustanovitvi je sodelovalo Splošno jugoslovansko bančno društvo.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji): Amsterdam 2278-2284 (2281), Berlin 1354.50 do 1357.50 (1356), Bruselj 791.67 blago, Budimpešta 993.53 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 800.36 -803.36 (801.86), London 175.64 —276.44 (276.04), Neworyk 56.725 - 56.925 (56.825), Pariz 221.82-223.82 (222.82), Praga 168.26-169.06 (168.66), Trst 297.75 bi.
Zagreb. Amsterdam 2281 bi., Berlin 1354.50 do 1357.50, Budimpešta 992.03—995.03, Dunaj 800.36 do 803.36, Curih 1094.10- 1097.40, London 275.64 do 276.44, Ne\vvork 56.715 -56.915, Pariš 222.82 bi., Praga 168.26-169.06, Trst 296.77—298.77.
Belgrad. Amsterdam 2288—2284, Budimpešta 992.03 -995.03, Borliu 1351.50—1357.50, Curih 1097.40-1094.40, Dunaj 800.35—803.35, London 275.64-276.44, Ne\vyork 56.7250—56.9250, Pariz 221.82, Praga 168.26-169.06, Trst 296.75-298.75.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.785, Budimpešta 60.625, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.18. London 25.18S75, Madrid 76.45, Ne\vyork 519.575, Pariz 20.3375, Praga 15.39, Sofija 3.76, Trst 27.1725, Varšava 58.26.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.475, valuta 12.47, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpreme-
njeno.
VREDNOSTNI PAPIRU
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 d., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 406—406.50, kasa 406 —406.50, termini: 11. 416.50—418, 12. 420 —421 (421.50), 7% inv. pos. 89.50-90, igrari 53.50 —54. Bančni pap.: Hipo 202 d., Poljo 15.75—16 (15.75), Kred. 93 d„ Jugo 81-83 (81), Ljublj. kr. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8300 d., Praštediona 855 —859, Srpska 155-160, Zem. 127—135, Obrtna 30 d., Etno 164 d., Kat. 31 d. Ind. pap.: Guttmann 180-195, Slavonia 85—100, Slavex 96-100, Danica 120 d., Drava 430—460, Šečerana 400-410 (410), Osj. ljev. 210-220, Brod. vag. 130—145, Union 165 —170, Isis 15-20, Ragusea 405—430, Trbovlje 465 —467.50 463.50), Vevče 130—133 (130), Nar. šum. 415, Piv. Sar. 205 bi., Oceania 195 -200.
Belgrad. Narodna banka 8330—8345, 7% inv. pos. 89, agrari 55.25, vojna škoda 406—406.75, 12. i 421.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.35, VViener Bankverein 21.90, Bodencredit 99.80, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 21.25, Slavex 11.75, Mundus 184.50, Alpine 41.90, Trboveljska 57.05, Kranjska ind. 36.50, Rima Murany 115.70.
Posetniki jesenskega velesejma .»Ljubljana v jeseni« od 31. avg. do 9. sept., če so v posesti sejm-se legitimacije za 30 Din. imajo pravico do polovične vožnje v obe smeri. Pri odhodu na domači postaji dajo žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karte ne sme oddati vratarjem na ljubljanskem kolodvoru. Ob vhodu na velesejem se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Če v vašem kraju legitimacij ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani.
Mod na razstavi. Ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jesenk od 31. avgusta do 9. septembra se priredi tudi lepa čebelarska razstava. Mnogo pristnega medu bo po zmerni ceni na razpolago. Prosimo interesente-kupce, da prineso na razstavo seboj posodo, da jim ni treba plačevati kozarcev.
Mlekarska razstava se vrši letos v okviru splošne zadružne razstave V zadružništvu zavzemajo mlekarske zadruge odlično mesto in so za slovensko mlekarstvo največjega pomena. Nad polovico mleka, ki ga pride pri nas v prodajo, gre skozi zadruge, ki imajo tako v mlekarski industriji odločilen vpliv. Izdelki mlekarskih zadrug se odlikujejo po dobri kvaliteti in jim je v vsakem oziru dati prednost pred izdelki nezadružnih podjetij. Zadružna oziroma mlekarska razstava se vrši v okviru velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra.
Vinska razstavn na kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« od "51. avgusta do 9. septembra t. 1. Nu številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljčnih in odprtih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, du pokusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico, pridelek priznanih štajerskih in dolenjskih goric.
Poljedelski stroji in orodje bodo tvorili ob letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 51. avgusta do 9. septembra posebno razstavo, da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodar jeni, ki se za to zanimajo.
les
Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon remeljnov. Tendenca neizpremenjena.
Žito
Radi valujočih notacij na čikaški borzi je položaj za pšenico na svetovnih tržiščih nestanoviten, j Na našem domačem žilnem tržišču fluktuira cena ! med 200—202.50, na nekaterih postajah tudi nižje;
promet v pšenici je zopet živahnejši. Koruza, ki je • na svetovnih tržiščih stalna, je pri nas neznatno ' nazadovala ter velja 197.50—202.50 nakladalna po-; staja v Bački in Sremu. Promet je manjši. Ječmen ' se precej živahno prodaja, istotako oves, vendar so ! cene slabejše. Merkantilni ječmen 62/63 kg velja v ! Bački 150—155, oves pa 162.50—167.50 nakladalna I postaja. — V ostalem je položaj neizpremenjen.
V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo j ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni. dobava i pi'omptna). Pšenica bč. 80 kg 2% 250—252.50, nova 247.50—280. Koruza laplatska za september 285 do I 287.50, bč. nav. voznina 247.50—250. ml. tar. 242.50 do 245. Ječmen bč. oz. 67-68 kg 217.50—220. Oves bč. 225—230. Moka Og vag. bi. fko Ljubljana 375 do 380.
Zaključen je bil 1 vagon pšenice.
Novi Sad. Pšenica bač. 195—200, srem. 190— 195, ladja 205—220, oves 160—162.50, koruza bač. 190—195, ječmen bač. 145—150, moka 00 in 0 g 300-305, št. 2 200—285, št. 5 260—265, št. 6 235— 240. št. 7 205—210, št. 8 130—135, otrobi 112.50— 117.50, fižol 365—370. Tendenca slaba. Promet: 92 vag. pšenice, 74 ovsa, 26 koruze, 2 rži, 15 ječmena, 5 moke, skupaj 187 vagonov.
Budimpešta. Tendeca medla. Pšenica oktober 22.96-22.70, zaklj. 22.69—22.70, marec 23.46—25.19, zaklj. 25.17—25.19, rž okt. 17.40—17.18, zaključek 17.18—17.9, marec 19.08—19.42, zaklj. 19.40—19.41, koruza maj 18.23—18.02, zaklj. 18.03-18.05.
SLADKOR
Stanje sladkorne pese v naši državi je odlično. Pričakuje se zato znatno večji donos kakor lani in s tem tudi jiovečanje produkcije sladkorja. Pesa je dobila dovolj vlage in je postala težja ter jo bo lažje ruvati.
100 m prsno Muhe 1:26.3 (1928). 200 m prsno Muhe 3:11.2 (1928), 400 m prsno Baron 6:456 (1928), 100 m hrbtno Braun 1:21.4 (1929), 200 m hrbtno Braun 2:59.2 (1928), 400 m hrbtno Braun 6:16.8 (1928).
Olimpijski rekordi.
Moški. 100 m prosto Weismiiller 58.6, 400 m prosto Zorilla 5:01.6, 1500 m proste Arne Borg 19:51.8, 200 m prsno Tsuruta 2:48.8, 100 m hrbtno Kojac 1:08.2, 4 X 200 m prosto Amerika 9:36.2.
Ženski.
100 m prosto Ossipovich 1:11, 400 m prosto M. Norelius 5:42.8, 100 m hrbtno Braun 1:21.6, 200 m prsno Schrader 3:11.2, 4 X 100 m Amerika 4:47.6.
Seznam navaja tudi rekorde v yardih, ki jih plavajo zlasti v anglosaških deželah. Ker pa v * mednarodnih tekmah plavanje na yarde ni običajno, teh rekordov nismo navedli. Včasih sporočamo o kakšnem boljšem času, kot je zgoraj naveden; ta čas ali ni še priznan ali pa ni bilo vse v redu.
ALI JE TOLAN NAJHITREJŠI SPRINTBR?
Beremo: Veliki uspehi ameriških atletov v Evropi so Amerikance zelo navdušili. Vidijo v njih tudi nekakšno popravilo ameriških neuspehov na amsterdamskih tleh. Zlasti so Amerikanct veseli da so si njih zastopniki zopet osvežili sprinterske lavorike; rajši bi pač videli, če bi bil zmagovalec beli Sinipson in ne črni Tolan. A slednjič je Tolan vendarle Amerikanec, čeprav je črn. Njegovi tovariši ga na potovanju gledajo od strani, in v Berlinu se je bridko pritožil; dejal je: »Moji tovariši niso dobri.« Sprinterski prvak je bil pred Tolanom Simpson, o kojega čudovitih tekih smo I že parkrat pisali; a letos v spomladi se je nekaj | ranil, ni mogel več tekmovati, in na mjegovo rne-j sto je stopil Tolan. Vsekakor je v zadnjem času I Tolan dokazal, da se mu zaenkrat ni treba bati S nobenega drugega sprinterja na svetu; vse nje-i gove zmago proti evropskim in ameriškim tekmecem so bile izvojevane v sijajnem času, nihče mu nI mogel blizu, ln Tolan še nobenega dobrega sloga nima. Ko bo prišel v Ameriko nazaj, mu bodo postavili nasproti Simpsona in dvakratnega olimpijskega zmagovalca \Villiamsa. In spet bodo imeli senzacijo, dvojno; prvič boj med belim in črnini plemenom drugič pa dejstvo, da je borba za svetovno sprintersko prvenstvo čisto notranja ameriška zadeva in da nima ostali svet nobene besede zraven.
fšocfto
S pori
Borza
29. avgusta 1929.
DENAR
Devizni promet je bil danes srednji. Tečaji Berlina, Dunaja in Londona so se učvrstili. Narodna banka je intervenirala v devizah Amsterdam, Berlin, Curih, Dunaj, Newyork, Praga ter deloma Pariz, dočim jo bilo v devizi London zaključeno privatno blago kakor tudi deloma v devizi Pariz.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v petek točno ob 18.30 na igrišču važen sestanek igralcev
skupine 1. Udeležba je obvezna, prosim točnosti. Danes razen tega od 17. dalje trening skupine IT. — Načelnik.
SK Jadran. Pozivam članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba naše ustanovne članice ge. Antonije Mrakove. — Predsednik.
Službeno iz LNP-e. Vabim člane predsedstva gg. Lukežiča, Vičiča, Šetino, Mahkovca, da se udeleže važnega sestanka danes v petek ob 20.30 v Narodni kavarni. — Predsednik.
SVETOVNI PLAVALNI REKORDI.
V vseh državah so se vršile prvenstvene plavalne tekme, padali so rekordi in vstajali so novi. Zato bo pač vsakdo, ki se zanima za plavalni šport, rad pogledal v svetovni seznam rekordov in bo primerjal uspehe tu in uspehe tam. Navedli bomo samo najvažnejše.
Moški rekordi. 100 m prosto Weismiiller 57.4 (1924), 200 m prosto W. 2:08 (1927), 300 m prosto Arne Borg 3:33.5 (1926), 400 ra prosto A. Borg 4:50.3 (1925), 500 m prosto A. Borg 6:08.4 (1925), 1000 m prosto A. Borg 13:02 (1928), 1500 m prosto A. Borg 19:07.2 (1927), 100 m prsno Spence 1:14 (1927), 200 m prsno Rademacher 2:48 (1917); boljši Spen-
ccjcvi uspehi niso priznani, 400 m prsno Rademacher 5:50.2 (1926), 500 m prsno Rad. 7:40.8 (1925), 100 m hrbtno Koiac 1:08.2 (1928), 200 m hrbtno Tošijo Irije 2:37.8 (1928), 400 m hrbtno T. I. 5:42 (1928).
Ženski rekordi,
100 m prsno Lackie 1:10 (1926); ko je izdala Mednarodna plavalna zveza ta seznam, ni bil *e priznan rekord Madisonove Helene 1:08, 200 m prosto Marta Norelius 2:40.6 (1926), 300 m prosto Marta Nor. 4:08.3 (19291. 400 ra prosto M.. Nor. 5:39.3 (1928), 600 m prosto M. Nor. 7:19.6 (19271, 1000 m prosto Mnvnc ' 5:49.6 (1926).
I 1500 m prosto Marta Nor. 23:44.6 11927),
DRAG KLOBUK NAPOVEDOVALCA V RADIU
Mr. Smead je bil na|5ovedovalec radio-progra-mov pri oddajni postaji v Philadelphiji. Nedavne je dal na javno dražbo svoj lepi panama-slamnik. Dobil je zanj 8000 dolarjev (okoli 400.000 Din). Ni bil to navaden slamnik. Mr. Smead je bil prišel namreč na izvirno misel, da je prosil vsako odlično in splošno znano osebnost, ki je nastopila pred mikrofonom v radiu, naj ovekoveči napovedovalčev slamnik s svojim podpisom. Tako je slamnik vseboval zanimivo zbirko samih slavnih podpisov, kar je bilo nekemu kupcu tako všeč, da je plačal za ! slamnik omenjeno premoženje.
PAMETNO.
Ameriška federalna radio komisija je na sploi-no zahtevo 38 radio oddajnim postajam odvzela koncesijo oddajanja. To pa iz razloga, ker so oddajale večinoma samo reklamo med to pa posebno in v pravem pomenu besede kričečo reklamo za neko veletovarno cigaret. Več kot 1500 raznih družb, med temi tudi ameriška prehranjevalna industrija, sc je združilo ter zahtevalo ukinjenje take vrste reklamo, katera le škoduje, mladino navaja h kajenju škodljivih cigaret in ki poslušavcem ne nudi posebnih koristi.
Programi Hadio-Ljubljana:
Petek, 30. avgusta: 17.00 Reproducirana glasba. 19.00 Gospodinjska uro. 19.30 Barcelona in okolica, predava g. Bonač. 20.00 Pevski koncert malega zbora »Ljubljanskega zvona«:
1.	Moški zbor: t. O. Dev: Pastirc pa pase ovce tri, 2. Spev ptičke pojo, 3. Spomlud pa luštno je, 4. Vigred približa sc, 5. J. Prelovcc: Oj Doberdob, 6. O. Dev: Sem šel čez gmajnico. — ti. mešani zbori: 1. O. Dev: Pojdem v rute.
2.	Oj tam za goro, "V Po zimi pa rožice ne cveto, 4. Barčica, 5. M. llubud: Jc dro uštno poleti, 6. St. Pirnat: Gor če? izaro 7. Dr. Fr. Ki-movec: Marko skače. — Uvodno besedo govori pevovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec. 21.00 Koncert Radio-kvartclu: Večer slov. skladateljev: I. Ipavic: Seienuda, 2. Volarič: Pesem, valček, 3. Kogoj: Adagio, vijolina solo. 4. Jeraj: Ob Sori, valček, 5. Novuk: Noeturno, cello solo,
6.	Bravničar: Vulse dolente. Valse triste,
7.	Tome: Rondo za 2 vijolini in klavir. 22. Časovna najioved in poročila.
Drugi programi i
Petek, 30. avgusta.
Belgrad: 12.45 Plošče. 13.30 Dnevne vesli. 18 Radijski kvartet. 20 G. dr. J. Mušič govori o izdelovanju sere. 20.30 Koncert Antonijeviča, člana belgrajske opere. 22 Čas. Devne vesti. 22.20 Izleti na Savi in Dravi (Milanče Cincarče). — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.35 Moderna slovanska pesem. Sodelujeta: koncertna pevka Lidija Vedral iz Ljubljane (nit) in prof. Srečko Kumar (klavir). 22 Lahka večerna glasba. — VarSavas 12.05 Plošče. 16.30 Plošče. 18 Mandolinski koncert. 20.30 Simfonični koncert. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert. 18 Iz Salzburga: »Der Rosenkavalier«, — Nato večerni koncert. — Brnos 12.20 Koncert. 16.30 Komorna glasba iz Prage. 21 Poljudna glasba. 22.20 Iz Proge: Poljudna glasba. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.35 Domača glasba. 20 Porenje. — Berlin: 14 Iz ital. in nem. oper (plošče). 16.30 Iz Španije. 19 Ogrska nar. glasba. 21 Komorna glasba. — Katovicc: 16.20 Plošče. 18 Poljuden koncert iz Varšave. 19.20 Koncert s poljudnim sporedom. 20.30 Simfon. koncert iz Varšave. — Toulouse; 12.45 Orkester. 13.15 Godba za ples. 20.30 Fragmenti iz kom. oper. 21 Koncert. — Stuttgart: i6 popoldanski koncert. 20 Simfonični koncert. 21 Potujoči ljudje. 22 »Trubadur« v ploščah. — Praga: 12.20 Koncert. 16.30 Komorna glasba. 21 Poljuden orkester. 22.20 Godba zn ples. — M. Ostrava: 12.20 Koncert. 16.30 Iz Prage: Komorna glasba. 21 Rudarska godba. 22.20 Iz Prage: Poljudne glasba. — Leipzig; 12 Plošče. 16.30 Solist, koncert. 20 Zborov, koncert. 20.30 Simfon. koncerl Do 24 godba za ples. — Breslau: 16.30 Komorni koncert. 20.15 Poljuden koncert.
MAtI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas . 5 Din. Oglasi nad devet vrstio so računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
IFfSBPSPffiHfPBPBPM I
mSSffi Wmm£mxaJBa I
Mizarski pomočnik
išče službe; nastopi takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9394.
Službo sluge
skladiščnika ali kaj stičnega iščem. Vložim kavcijo. Ponudbe na upravo pod značko »Služba 5«.
murna
Zastopnike (cc)
za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din.
Potniki
in potnice za zelo ugoden predmet z 20% provizijo, se sprejmejo za vse kraje v državi. Gaj-
Hlapec
za kmetijska dela se sprejme takoj v župnišče v Kranju.
Šivilje za dežnike
dobe delo na dom. Tovarna Vidmar, Pred škofijo št. 19, Ljubljana.
Prodamo
Krepkega dečka
poštenega, kateri ima veselje do pekarske obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji kot vajenca parna pekarna Josipa Lavtižar v Kranjski gori.
Trgovska učenka
zdrava, poštena in pridna, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, po možnosti znanje nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v manjšem mestu. Ponudbe pod »Zanesljiva in pridna št. 9389« na upravo »Slov.«
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme. — Naslov v upravi ret, Zemun," Pa'šiče'v 1 »Slovenca« Pod šf- 9378"
Dva hlapca
pridna in trezna, eden h! konjem, drugi k goveji | živini, če mogoče nekoliko znanja nemščine, se sprejmeta. Pismene ponudbe na Oskrbništvo Loka pri Zidanem mostu.
Kjupiitu*
Kupimo
trgov, specerijsko opravo. Ponudbe na: Konzum, Kongresni trg 2,
Bencin motor
36 akumul., pod ugodnimi pogoji naprodaj v Šmartnem ob Savi 16. -Natančna pojasnila daje »Vincentinum«, Ljubljana.
Motorno kolo
poceni naprodaj. Vprašaj v Kamnici pri Mariboru, Bračko.
Portal za trgovino
ugodno naprodaj, 4 m širok, 3.50 m visok in 100 cm globok, z dvema izložbama in pri strani še dve male, vhod v sredi, mecesnov les, skoraj nov, v najboljšem stanju, zraven tudi senčnik, se vsled prezidave po zelo nizki ceni takoj proda. Vprašati pri upravi Slovenca pod štev. 9260.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto). Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega
Pleskar, pomočnikov
več dobrih takoj sprejmem. Ivan Strojan, Ljubljana, Sv. Petra nasip 65.
Prodajalka
mešane stroke dobro vešča tudi manufakture, sc takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slov.« brez i priloge znamk pod št. 9405
Sadfe in zeleniad
vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Weckovih pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo \Vecka pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam pre-tužno vest, da sc je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded, brat, stric, tast in svak, gospod
1V9H PIBERNIH
davčni upravitelj v pokoju
danes ob pol 18 po dolgotrajni, trpljenjapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu življenja, preselil v boljšo večnost.
Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v petek, dne 30. t. m. ob 18 iz doma žalosti Opekarska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1929.
Tončka Pibernik, soproga. Ivan, Božo, Minka, Franci, Vera, Mirko, Milena, otroci in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod.
Po$e$tva
Gostilniško posestvo
z vsem inventarjem, na periferiji Ljubljane, ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9336.
EZBB3
Gostilno v najem
restavracijo ali hotel — iščem na prometnih točkah. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Sigurno«.
Razno
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam
Po povzetju najmanj 5 kg. otem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, rezano in cele glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po konkurenčni ceni. — G. Erklavec - Kodeljevo št. 313, Ljubljana.
Žaganje drv
najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20.
PSeniCno moho
iiH]buljiib mlinov nuli nftjoi-»eio eletrgovina rita in mievskiTi izdelkov
A. VOLK. Lfubllona
Resljeva cesta 24.
Brinje
dobite najceneje pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Družabnika (co)
za dobro idočo modno krojačnico za gospode in dame v dobrem industrij, kraju, letni dohodki 150 tisoč Din, sprejmem takoj - kateri (a) položi 5000 Din v obrt. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Nastop takoj«.
Vsakovrstno
zlato
po najvišjih cenah. CERNE, juvelir, Liubtjana. Wollova ulica St. 3.
Izjava!
Podpisani obžalujem proti Ivanu Lasanu, trgovcu z vinom v Ljubljani, iz-nešene obdolžitve kot ne-osnovane ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Belč Jakob.
Jnseraii
v "Slovencu
imajo največji uspeh:
Močen in gibčen in eleganten za oba
Oakland je ljubljenec razvajenih avtomobilistov
Ljubke linije Oaklanda, njegov vitki radijator — simbol gibčnosti in jakosti motorja — in harmonične barve raznih modelov so ta voz vse povsodi priljubile med mladini moškim in ženskim svetom.
In Oakland deluje tako kakor obeta s svojo vnanjostjo. Nagel pri startu in voljan, kadar je treba pospešiti hitrost, z lahkoto razvija brzine, ki jih boste tudi na samotnih cestah !e
redko uporabili. Protiutež tej bliskoviti hitrosti so s posebno skrbjo izdelane Oaklandove Steeldraulic — zavore, ki so tako popolne, da se voz po nekaj sekundah ustavi kakor uko-pan.
Voz si morete ogledati pri vseh zastopnikih Oaklanda, tudi na cest? ga lahko preizkusite; prodajalec vam bo na zahtevo rade volje dovoli] poskusno vožnja
Oakland — Pontiac
CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOB1LE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL - LA SALLE CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI
FISHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
u.C a) O N N N?- • 4> a	a
> 0> m t:
-M , -J N.S •• u I hsj S o
« N	S"
*— O . -
s > a-a -g
.2. n ^ i- a " — I—J ra
"J." (M rt O t> 1 . tC <"> in . a-
.S
oQ a ffi • nQ hO
'C7IŠ » -i bz -k
slg-s-s
I0-*'!! Ko
-J g H > Z
cJi N-
5 8.8
•SOD"
o -r 03 •
-š*1- <r a
»Soj ^ <oo c-3
,3uZo0 £
:SL_ -,0 ^ .
c <J —O
J?-2
-S &06 "5 1=
ISO
-J .S h:.1- <*>
» D3 tOti. <M
n m
Francis Jammes:
.i.)
Rožni venec v soincu
lijanščino, potem pa je naenkrat obmolknila, dala Dominiki otroka nazaj, zaprla oči, položila roke na odejo ter dejala z milim glasom:
Izražala se je naglo v francoščini, mešani z ita-
»Moj Kristus, ko si šel v nebo na praznik, na katerega sem bila krščena, si pustil svojo Mater na zemlji. Spoznal si, da je pametno, če se iočiš od nje, zakaj vse si premeril z vrha križa, in vedel si, da ti bo Mati kmalu sledila. Ona je sprejela to žrtev. Danes sem jaz mati, ki odhaja in zapušča svojega sina. Podarim ti ga radevolje za svojo bol.«
Dominika je zamrmrala:
»Mira!.. .c
Nagnila je malega Januarija in pritisnila njegovo lice na lice one, koje duša se je pripravljala na vne-bohod.
Mira ni več odprla oči. Dejala je:
»Izročam ti ga in mirno umrjem, Dominika.«
Kmalu pa je še dodala:
;; Jezus, ti si za vrati, tvoja roka pritiska na kljuko. Bila sem ubogo dekle. Vstopi, jaz ti sledim.«
Culo se je samo ihtenje Dominike, in temu y; odgovarjalo iz daljave ihtenje zvona Naše ljube Gospe, ki je bila darovala svojega edinega Sina za človeško revščino.
Binkošti.
Sveti Duh razsvetljuje naša srca in jih odpre, enako "kot solnce razsvetljuje in oplodi gnezda.
Mladi mož, ki je ljubil Dominiko, se je bil vkrcal na ladjo ter odpotoval v daljne dežele. Ni bil eden
J onih, ki se romantično poglabljajo v posameznosti i velike boli, zakaj njegova bol je bila preponosna. j Odhajajoč bi lahko izrekel krščansko besedo: »Ne ! odhajam sam.c
Vse leto, odkar je bilo njegovo najdražje upanje uničeno, je sprejemal Boga vsak dan, zakaj na ladji je bil duhovnik. | Ladja se je že nekaj dni peljala ob obrežju otoka i Guadelupe, kjer so učenjaki študirali morske živali j in rastline. Leni morski valovi so počasi udarjali na
I nizko morsko obrežje, na katerem so tik oceana rastle kokosove palme. Vročina je bila neznosna. Mladi mož je stal na sprednjem delu ladje in gledal žalostno pokrajino, ki je spala svoje svinčeno spanje pod gorečimi jeziki, ki so padali z neba. Razmišljal je o skrivnosti Binkošti, zakaj navadil se je bil, kot Dominika, na oni način rožnega venca, ki združuje z vsakim delom posebno razmišljanje. Toda za koga naj bi bili ti jeziki, ko se na tej žalostni obali ni prikazala živa duša?
Na to morje, na katero so pripekali solnčni žarki, so spustili čoln, ki je zapustil zasidrano ladjo in se pripeljal k obrežju. Mladi mož jc skočil na suho, pustil svoje tovariše in odhitel v skromno cerkev. Ko je vstopil, se je ustavil in solze so mu zalile oči, zakaj odkar je doživel svoj žalostni dan, ni mogel nikoli videti Lurške Matere božje, ne da bi jokal. In našel jo je spet tukaj na majhnem oltarju.
Pred Materjo božjo je klečala stara zamorka v rumeni obleki, z rokami suhimi kot tenka stebla glicinije. Pokleknil je poleg nje, in ona ga ni pogledala. Molil je dolgo, toda včasih je prekinil svoje razmišljanje o tretji slovesni skrivnosti, da se z grenkobo v srcu spomni Dominike, ki se je veselo kre-
tala med svojimi sovrstnicami. Zakaj ga je storila tako nesrečnega? Zate, naš Gospod, hoče zapustiti svet, in pristati moramo na to žrtev.
Vstal je. Zamorka, ki se je menda zbudila iz dolge molitve, ga je nenadoma pogledala. Opazil je, da je bila videti silno žalostna. Ko je šel iz cerkve, mu je začela nekaj na dolgo in široko razlagati v kreolskem jeziku, ki ga ni prav nič razumel. Govorila mu je izredno živahno, ga prijela nervozno za rokav in ga skušala povleči seboj.
Naenkrat je zazvonilo poldan. Zamorka je nekaj trenutkov obmolknila, kakor da bi molila, potem mu je pa spet govorila v tujem jeziku.
Slučajno je šla ženska iz vaši mimo in dejala je mlademu možu po francosko:
»Poštena ženska je, toda ne pustite, da bi vas nadlegovala. Vsem ljudem pripoveduje svojo dolgo in žalostno zgodbo, če jo le hočejo poslušati.
Potem pa je rekla zamorki v kreolščini:
»Cuj Zeza, pusti no gospoda v miru! Saj vidiš, da ga ne zanima, kar mu pripoveduješ. Saj te niti ne razume ne!«
Ženska je odšla, zamorka pa je pripovedovala naprej in slednjič tako milo jokala, da je mladi mož nazadnje odnehal ter se pustil od nje odpeljati. Vedla ga je na pokopališče, kjer je bilo strašno vroče. Vse je bilo polno rdečih, rumenih in plavili rož, po katerih so se lovili metulji, čebele in druge žuželke. Zamorka ga je vedla naprej mimo grobov ter si delala pot v visoki gosti travi in med cvetlicami Nazadnje ga je pripeljala v kntn rlo knmenitn plošče, okoli katere jc bil plevel skrbno odstranjen. Mladi mož se je sklonil in čital v kamen vklesane sledeče besede: