Z gospodarskega polja. = Drža^na snbvencija. Mlekarska zadraga na Brezo^ici 7 Ijubljanski okolici je dobila 3800 K drža^ne podpore. = N07I vinski zakon. No7i 7inski zakon, sklen.jen od poslanske zborniee 7 zadnjih dneh njenega delo^anja, je 8icer stopil 7 7elja7o z dnem 1. decembrom 1907, ali na splošno ni še izvedeu. Eua najvažaejših določb novega zakona, državna kletarska koiitrola, se narore^ doalej ni mogla uresničiti, Po §13, H07ega 7inskega zakona je 7 87rho iz^edenja in nadziranja zakonakih predpisov imenovati strokovno izobražene državne kletarske nadzornike. Imeno^anje teh organo7 pa je na^ezano na zahtevo mnenja deželnib zborov in ta okolnoat je morala naravno zakasniti uresničenje kletarske kontrole. Da se u^edenje inspekeijeke službe pospeši, je ministrst70 za poljedelat^o stopilo 7 pogajanja s poaaraeznimi deželoimi odbori. Ta pogajanja so končno do- 7edla do tega, da se je 7 zadnjih tednih moglo izvršiti provizoričao imenovauje kletarakib inspektorjev. Imenovanih je 19 državuih kletarskih uadzornikov, a namenjeno je, da se 7 izpopolujenje inspekcijske službe od 1. januarja 1909 dalje ustanovi še 9 novih nadzorniških mest. Da ae nadzorniška služba enotno izvede 7 ?seh pokrajioab, ao bili imenovani pozvani na lOdne^en poučni tečaj 7 Klosterneuburg. Nadzorniki so se 7 tem tečaju poučiii 0 službenib dolžnostih iu jih je bilo praktičiio uvesti 7 službovanje. Nadzorovalna služba se prične že pred začetkoin letošnje trgat^e. = Jetlšna žlrina. Kakor človeštvo, tako rauči tudi živali strašna bolezen jetika. Nekateri trdijo, da je najmanj 5% živine jetičoe, drugi pa pra^ijo celo, da je je 40%. Eesnica pa je, da je ta bolezen 7 uekaterih krajib mauj, 7 drugih bolj razširjena. V primorskih krajih ni mnogo jetične ži^ine. Pri živini, ki se redi 7edno 7 hlevih je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi ua pašo. Posebuo močno je podvržena jetiki lepa simodolska (aimentalska) živina. Ta bolezeo se da prenesti od živiue tudi na človeka, zato bi moral vsak kmetovalec skrbeti, da 86 bolne živine izuebi. Seveda z goto7ostjo se ne da določiti na preproat način, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa lahko določi živinozdravnik s tem, da vbrizgue zivali za kožo tuberkuliu; to je iieko sredstvo, ki provzroča pri bolui živali nekako mrzlico, pri zdravi pa nima učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi poaestniki, osobito o&i, ki se pečajo z vzgojo plemenske živine ali pa z mlekarstvom, dati svojo živino preiskati. Kar se pokaže boloega, je treba zaklati ali vsaj odstraniti, da ne pride bolezen na drugo živino ali pa na člo^eka. Posebno labko postane 6I07eku ne^arno mleko bolnib živali. — Ako pijemo tako mleko sirovo, si prav laho nalezemo jetiko, ki nas skoraj goto^o spra7i 7 grob. Zato ne pijmo nikdar sirovega mleka, marvefc le prekubano. S kuhaojem se namreč dotične glive, ki pro^zročajo bolezen, umorijo in torej ne raorejo 7eč škodo^ati. — Kdor proda tako žival, je po zakonu obvezan, da sprejme žival nazaj, ako se je pokazala 7 30 dneb po kupčiji pri živali jetika ali tuberkuloza, kakor se tudi pra^i tej bolezui. ¦= Eollko hranilnih rlog nporabIJRJo arstrijski denarnl zaTodi? Na Av- strijakem upravlja 611 hranilnic (občinakih, okrajnih, deželnih) 4748 milijono? krou, 6375 denarnih zadrug (hranilnie in posojilnic, raifajzeno^k itd. 1454 milijono? kron in 79 bank 426 milijono^ kron hranilnih 7log. Denarne zadruge upra^ljajo torej že skoraj eno četrtino 7seh hranilnih 7log, 7kljub temu da so ti zavodi mnogo mlajši nego so na^adne (občinake itd.) branilnice iu banke. = V No7em mestn na Doleujskem bo koncem meseca septembra velika razstava aadja. Z razatavo bo 7 Z7ezi tudi velik sadjaraki shod, na katerem se bodo razpravljala razna vaŽDa sadjarska vprašanja. = Planlnski ŽaJ je najboljši in najzdravilnejši, ako 7zarnemo eno pest subega lipo^pga C7etja, tega kuharao 7 litrskem loncu, zalijemo napol z 7relo 7odo, napol z belim kislaatim virioni, zra^en dodenemo toliko žlic medu, za kolikor oseb kuhamo. To se kuha pol ure, in čaj je gotov. Med ima posebno zdravilno moč zoper 7se grlo^e, pljučne ia želodčne bolezni. = Koštrssto zelje (ohro^t) in zgorDJe kolerabiee hranimo čez zimo 7 kleti lahko do Velike noči, ako jib 7 jeseni izrujerao z vrta s korenino in prstjo. Te preneserao 7 pol toplo klet na tla 7 kot iia nanošeoo prst. Te rastline ae smejo tiščati 7 kleti druga druge. = Rdeča jedllna pesa se obrani ves mesec in še dalje 7 steklenici, ako je dobro skuhamo, olupimo in zrežemo 7 tauke koace, ohlajeno 7ložimo 7 atekleno posodo, zalijemo z ^inskira oetom, denemo 7raea celega kimelna, 7rh zalijemo z dobrim laškim namiznim oljem, en prat 7isoko s pergamentnim papirjem pokrijemo in za^ežemo z 7rvco. Hrani se na bladnera kraju. Taka pesa kri čisti in pospešuje prpba^anje. Uži^a se potem odcejena pri mesu ali s črnim domačim kruhoro. = Rumene domsče bače so redilne, osobito za otroke. Med mlečno kašo akuhane ao prava pristna 8lašfciea. Kosi, lepo oljupljene skorje iu mehkih notranjih ano^i se zrpžejo na drobiie koekp. V tn'6etrt ure je buča med kašo razkubana. Zabeli ae potem s sirovim ali kuhanim maalom. Ogri jo kuhajo s krompirjera kot obaro in kisom 7kisajo in nekoliko zamešajo s štupo. Bučna jed je Iahko preba7lji7a. = Spinačo imamo lahko do zime, ako uporabljamo ralade kopri^e, peano ia hreno7o listje. Posebno aredstvo za pok^arjen želodee. = Zemljiška posest na Norreškem je boljše in pra^ičnejše razdeljena kakor kjerkoli drugod na S7etu. Nor^ežani ao demokraški narod, ki nima ne plemst^a ne 7elepoaestva. Na celem Nor^eškem so le komaj tri posest^a, ki bi zaalužila irae 7eleposest7a, 7sa druga zemlja je razdeljena 7 kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje s S7ojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč pa je oddanih 7 najpm. Tudi na Danskem. kjer živi po kr7i in jeziku Norvežanom naJ8orodnejši narod, bodo veleposestva kmalu izginila. Neprestano jib parcelirajo in prodajajo kmetom. Norveški in danski kmetje 80 7 nekaterih strokah kmetijat^a prekoaili 7se narode na s^etu. To je plod iz^rstnega šolstva 7 teh deželah. V obeb kraljevinah ni 7eč domačina, ki bi ne znal čitati in pisati; takib srednjib in visokih kmetijskih šol nima noben drug uarod na svetu kakor Dauei iu Norvežani. == Konsum mleka r Pariza znaša 2,600.000 hl na leto; mesto šteje 2,700.000 preb. ter odpade na glavo ]/4 litra mleka oa dan. To je na^adni minimum. V Berlinu, na Dunaju, 7 Pragi se použije po 7s 'itra na g'avo ia dan, Pariz dobiva svoje mleko iz 12 najbližjib departementov, dovaža se pa tudi iz 100 kilometro7 oddaljenih kraje7. Na Francoakem pridejo na 100 prebi7alce7 203 molzne kra^e, na Ceškem, 174, na Moravskem 182, na Nemškem 177, na Danskem 414. = Mlekarstro na Francoskem. Fraucoski poljedelci ia živinorejci so prodali leta 1902. skupaj 77,242.000 bektolitro^ mleka za 1064 milijoiiov frankov. Povprefina cena za en liter je bila 13 vioarjev. V teb številkah ni všttita ne muožina ne vrednost mieka, ki so ga poljedelci in živiuorejci porabili zase iu s^oje rodo^ine. Vseb raolznib kra7 je bilo 8,318.000.