23
Naprej podaj!
(Refnizhna pergodba.)
Menim, de bo prav malo bravzam nafhih noviz snano, kako je pred kakfhnimi 50 ali 60 leti pre-flavi knes in vojvoda Braunfhvajgerfhi Kari Vilhelm pijanzhvanje med mafho krotil. V Braun-fhvajgu *) fo imeli moshaki nekterih vafi navado ob nedeljih namefto v zerkev sahajati, po shganja-rijah potikati fe,in pijanzhvati, kolikor jim je sakosho moglo. Duhovfhina fi veliko persadeva tega odvaditi jih, ali vfe opombe in fvarila fo bile saftonj; ne prime fe jih kar befediza pobdljfhati fe, in fvoje nerodne fhege opuftiti; dokler fe savoljo tega per deshelfki gofpofki ne pertdshi, od koder jim doide ojfter ukas, shganjarije in fpilnize popuftiti, in v zerkev hoditi.
Ta ukas jih gane, in tako oftrafhi, de fe ve-zhidel vfi pijanzhvanja vanajo, rasun ene vafi, ki fe ji Ludem pravi, ktera vedno per fvoji termi oftane, in fe ne da shganjariji odpovedati in fpil-nizam.                                                           •
Pervo nedeljo po vojvodfkim ukasu in deshelfki sapovedi, ki fo sopet svonovi k boshji flushbi sapeli, fe sopet uni terdovratni L u d e m z h a n i memo zerkve in farovsha poje in shvishgaje v navadno kerzhmo pode, kjer fo ga ferkali vezhkrat do terde nozhi. Vojvoda tega svediti urno fklene, ter pravi: :,Ako fe ravno moji Ludemzhani sapovedi, ki fim jim jo uni dan osnaniti dal, savoljo pijanzhvanja in ppufhanja v zerkev hoje, vpirajo in nafproti ftavi-jo , ako fe lih puntajo pokorni biti temu, kar boshjo flavo sadene, gotovo v kratkim jim bom kafho vpi-hal, zhe bi slodja v febi imeli; pokasal jim bom pot, ki jim gaje hoditi potrebno, bom vidil, zhe bodo moje ukase in sapovedi zhiflali ali ne!"
Drugo nedeljo fe napravi, v rujavi poverhnji fuknji od verha do kolen sapet, in neposnam v ravno tifto vaf, kjer njegovi puntarji prebivajo, ter ftopi malo popred, ko svonovi v zerkev sapojd v lih tifto shganjarijo, kamur Ludemzhani vfako nedeljo sahajajo, burke vganjajo in pijanzhvajo, dokler imajo v shepi boshjakov in belizhov kaj, kjer jih zhaka misa she pogernjena. In komaj fe je sa misa vfedel, fo she svonovi sapeli, in perpodilo fe jih je pivzov polno omisje, ja fkorej bi djal polna shganjarija. Neki vampafti hruft, (rudezh in vifh-njev po želim obrasu, kakor vezhidel vfitifti, kteri radi in vfefkosi shganje in firovo vino shljevijo, okrogljiga in salikaniga oblizhja je bil, ravno tazi-ga, ko polno luno rifajo), jo nar pervi permaha.
*) Braunfhvajg vojvodfiTO na Nemfhkdm.
Voditel, poglavar in ftarafhina Ludemzhanfki je bil she vezh let, in fe vojvodu blisha. Na njegovim mefti fedeti viditi ga, mu oferzhje savre, ga meri od temena do poplatov, in pravi fvojim tovarfham raskazhen: „Kakd je to hudizha, de fe je ta ptu-jiz v nafhe f-hodifhe pertepel, in ravno namojftol savaljil?" — Ter fe molzhe na defno ftran sraven njega vfede. Ravno tako fe tudi njegovi fofedje okrog mise rozhno sverfte.
Per ti prizhi prinefe kerzhmar nekakfhno pre-fneto veliko pofddo shganja na miso, in ga pred ftarafhina poftavi, in pravi: „Ozhe Matija! To je kapljiza le, obljubim, taziga nifte she sdavnej ferkali. — §tarafhinu to flifhati fe she s zurkama fIme zede, popade fteklo s obema rokama, vojvoda v lev sanizhljivo pogleda, jo s posheljenjem k uftam na-ftavi, is ktere ga ferzhe, de je kaj. Potem jo fvo-jirau tovarfhu na defno ftran poda, rekdzh: „Pi in naprej podaj!" — In ftekla gre po verfti is rok v roke, dokler pride do sadniga mosha, ki na levi ftrani vojvoda fedi. Tudi ta jo s vefeljem sgrabi, in k uftam nagne, vojvodu odmajaje, de ne bo fer-kal is nje — pije, in jo da fvojimu blishnimu, lih po tem poti nasaj, po kterim je k njemu dofhla, rekdzh: „Pi in jo sopet okrog nasaj poaaj!44 Na to fe pofdda s shganjam sopet v lev verne nasaj , ktero mosh sa mosham ferzhno objame, in zhverfto is nje pije, jo naprej poda, de fpet v fta-rafhinove roke pride. Tudi ta, she po podobi med vini nar huji piviz, ga vfeka is nje tako, de bi jo bil kmalo na fuho djal, in rezhe proti vojvodu hlinjen in pofmehljaje fe: „Sopet okrog nasaj jo podaj r
Blagi knes tega f lif hati, ferdit na kvjf hko plane , fvojo poverhnjo fuhnjo odpne, fe jim v vo-jafhki obleki pokashe, in s fvetinjo na perfih. Sa-gromi prefneto hudo nad njimi, in fposnaje ga, de je njih deshelfki vladar in oblaftnik, fvitli knes in vojvoda Kari Vilhelm, fe na enkrat jamejo vfim krog mise hlazhize trefti. On jim napravi ojftro pridigo savoljo nemarnofti, ki jo she toliko zhafa doperna-fha.jo, in obeta veliko kasnoft, zhe ne bodo fvojih nerodnih navad in fheg, pofebno pa pijanzhvanja popuftili. V tem hipi vfeka togoten ofhabniga vam-pesha sa' liho, tako, de mu sobje saroshljajo, de je troje folnz vidil, ter sakrizhi nad njim: „Na-p r e j p o d a j!" Preftraf hen to f lif hati ne zhaka dru-giga ukasa; ampak urno vbrifhe fvojiga tovarfha na defni plati, kolikor more. „0 jaj! ta je bila slodjevo gorka!" savpije njegov fofed po sadob-ljeni saiifhnizi sa ufhefam poprafkaje fe, — odla-fha in premifhljuje, kaj bi ftoril, ali bi naprej podal ali ne. — Sdaj sgrabi vojvoda fvoj mezh, oterne po miši s njim, in sakrizhi: „Le urno naprej podaj! in vfaki, kdor ne bo rozhno delal tega. kar vam sapovem, temu bom s mezham pomagal. Ta rasfddni glaf in olefkani mezh fpodbdde in vname vfe Ludemzhane, tako, de fo, ko bi trenil sapdved fvojiga premiliga knesa na tanjko dopolnili, in is žele mozhi. In saiifhnize plofkajo okoli ufhef in brenzhe od glave do glave noter do sadniga mosha, in komaj jo je ta na levo ftran dobil, mujaki knes she drugo na defno pertifne, rekozh: „Sopet okrog nasaj jo podaj!" In saiifhnize trefkajo lih po tiftim redi do ftarafhina nasaj. Tega Braun-fhvajgerfki knes sopet drugizh sa liho vfeka, in pravi: „Sopet okrog naprej jo podaj!"
Potem, ko je saiifhnize she nekih fheft potov fem ter tje okrog misedervil, vftane, ponovi fvoje opombe in  fvanTa fhe enkrat,  jim perti in shuga
kaj fe jim fhe sgoditi sna, zhe ne opuftijo fvoje gerde terme in pijanzhvanja, in fe odrine od ondot, kjer sapufti fvoje vshalene pivze, in napol omamljene , kterih ufliefa od prejetih saiifliniz od shar-javize gore, in salifhi in rudezheji od fhkerlata zveto. — Gotovo ne bi jih bilo nar bolji shganje, ne shiva ljubesen in ferzhna poboshnoft lepfhiVi-fati samoglo. In njih ufliefa fo bile po prejeti sa-ufhnizhbi tudi vfimu dobrimu in koriltnimu odperte in vglajene. Pridno in pogoftama fo potlej sahajali v zerkev, in v isgled fo bili kmalo veliko drugim ljudem v zelimu Braunfhvajgu.
Ali bi ne bila tudi prinaf na §lovenfkim tii in tam ravno taka saufhnizhba doftikrat potrebna? —
------------------                 Danecki.
24