KumiU : ; ! E BON DE! NajtUrejil ■Ibvenski dnevnik v Ohio NAKOPR Oglati v tem listu touspeini XXVII.—LETO XXVII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium 3,500 LETAL 1®"^^ nominiran I za senatorja, ^ŽUJE BOMBE iKovach za poslanca CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 11, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 110 DA EVROPO tračne armade iz Anglije Italije razbijajo ^siŠčne postojanke v ^Vstriji, Franciji '1 Belgiji -'ONDON, 11. maja. So zavezniške zračne arma-''^^aljevale s predinvazijsko ®|i2ivo, ki je nastopila svoj ^""'^vajseti dan. Nad Ev-° je bilo 3,500 zavezniških J^|kov in bojnih letal, ki so y ®tili na osiščne postojanke ^ 50 Franciji in Izmed naših ljudi, ki so bili v torek v volilni borbi, sta bila na demokratskem tiketu nomi-nirana dva; sedanji državni senator William M. Boyd je zopet dobil nominacijo, in istotako je bil ponovno nominiran državni j poslanec 'Joseph W. Kovach. ' i Kovach je v Ameriki rojen | Slovenec, in se je pred leti pre-} J. V. FORESTAL, NOVI TAJNIK MORNARICE Roosevelt je imenoval mornariškim tajnikom dosedanjega podtajnika, ki je demokrat WASHINGTON, 10. maja. selil iz Minnesote v Cleveland, I James V. Forrestal, 52-letni tonov bomb. Belgiji lo ^I^anes zgodaj zjutraj je bi- bir ^ naznanjeno, da so 6i ^ bombniki tekom no- ^°Pet na delu nad Evropo), ameriških letal iz Angli je v Na ter biva v newburski naselbi- podtajnik mornariškega depart-. ni. menta, je bil danes imenovan j /n . od predsednika Roosevelta mor-Boyd (Bo.ch ) ,e rodom tajnikom. Forrestal I nastopi mesto, katerega je za- ^■azne postojanke v Av- vat in je prišel v Ameriko kot otrok. Politično se udejstvuje že mnogo let ii. Je bil več terminov državni poslanec, potem pa državni senator. Do zadnje konvencije je bil podpredsednik Hrvatske Bratske Zajednice. Noininiraui za državne senatorje Boyd je dobil 23,968 glasov in stoji na petem mestu med šestimi kandidati, ki so dobili de- "tfiii ^ ■ "■___ i.„, • .. , ■ tJouiajniK, DO oa senata neavom- nl T ""okratsko nominacijo za drzav-l^^ v&ditelji v se- ^^pad ameriška zračna si- spnntnno i/ r!,,wckr.arc vzemal nedavno umrli Frank Knox,, ki je bil republikanec, dočim je Foriestal demokrat. Naznanilo o imenovanju je bilo objavljeno v Beli hiši s kratko izjavo, ki ni povedala drugega kot da je bilo Forresta-lovo ime predloženo senatu v potrdilo. Forrestal, ki je bil izza Kno-xove smrti delujoči mornariški podtajnik, bo od senata nedvom lila ki ima svojo bazo v Italiji, dočivv, ■ bfft-" ameriška zračna sila, 800 letal, iz AngiTje Ve ■ železniške napra- ''i nacijske instalacije v Fran-Belgiji. 'l^^'^'ikanci so iz Italije bom-hirali industrijske naprave v ja'.27^'' Newstadt, ki se naha-jet v ''j južno od Dunaja. Bil Og ° ^sti napad na velike tovar-ha' f^^^^schmitt letal, ki se na-v dotičnem mestu. ^''lerikanci podprli partizane močna ameriška zrač-bor^!l^ je v podporo težko se, citn jugoslovanskim parti-bombardirala železniške v Kninu, 40 milj seve-^hodno od šebenika. Ob: Ve la g in sila zračne ofenzi-^acijski Nemčiji, ki di-več kot tri tedne brez postane očitna vzpri-klg ®j®tva, da je bilo od prete-|)Qg ®obote napravljenih 16,000 napadov in da je W teh vrženih na sovražni 23,500 tonov bomb. ne senatorje v Cuyahoga okra ju. Ostali demokrijitje, ki so dobili senatorske nominacije, so ■sledeči: Metzenbaum, Mahoney, Bar-tunek. Day in Ptsk. Kovach na tretjem mestu Kovach je dobil 17,674 glasov in stoji na tretjem mestu med 18 kandidati,^ki bo bili no-minirani. Ostali demokratje, ki so dobili nominacije za državne j poslance, so; B a b k a , Sawipki, Svoboda, Metzenbaum, Humi, Day, Sulz-man, O'Brien, Pokorny, Carney, Gorman, Sotak, Hanratty, Hart Zona, Cipra in Gallagher. Kennick in Tomse izgubila William J. Kennick, ki je kandidiral za državnega senatorja, in Anthony Tomse, ki je bil kandidat za državnega poslanca, nista dobila nominacij. Kennick je dobil 8,006 glasov, za Tomseta pa je bilo oddanih 4,990 glasov. natu so takoj odprto komentirali, da smatrajo imenovanje za izborno. Imenovanje je napravilo konec ugibanju, da bo Roosevelt morda za Knoxovega naslednika izbral kakega republikanca. I Knox, ki je vstopil v Roosevel- j^gj^y^ drUŠtva tov kabinet istočasno z vojnim j ^ tajnikom Stimsonom, je bil re-! 5 S. N. P. J, ptiblikanec * Rev. Orlemanski se vrnil v Ameriko SEATTLE, K), maja. — Rev. Stanislav Orlemanski, ameriško - poljski župnik iz Springfielda, Mass., ki se Je v Moskvi posvetoval s premierjem Stalinom, se je nocoj % aeroplanom vrnil v Zed. države. Z reporterji, ki so ga čakali, ni maral govoriti o podrobnostih svoje misije v Moskvi. Rekel je samo: "Stvari še niso končane, in za sedaj ne morem podati nikake izjave. To bomo storili ob primernem času in na primernem kraju." Ko Je bil vprašan, kaj misli z izrazom "bomo storili," ni hotel podati nobenega na-daljnega pojasnila. Lausche dobil 179,905 glaso v državi; vseh pet njegovih tekmecev oa 158299 NJEGOV DOMAČI OKRAJ CUYA HOGA MU JE DAL 82% VEČINO DE VALERA ODREDIL VOLITVE NA IRSKEM DUBLIN, 10. maja. — Predsednik Eamon De Valera je danes, potem ko je bila vlada v parlamentu poražena tekom glasovanja glede transportnega' zakonskega načrta, naznanil razpis splošnih volitev, ki se bodo vršile 30. maja. Zakonska predloga, ki bi za praktične svrhe nacijonalizirala železniško in motorno transpor-tacijo, je bila poražena z enim glasom večine. Naši fantje-vojaki * C' hI Ogromna zmaga župana Franka J. Lauscheta pri torkovih demokratskih primarnih volitvah je postala očitna včeraj, ko se je zaključilo štetje glasov. Za njegovo governersko nominacijo je glasovalo v državi 179,905 vo-lilcev, dočim je vseh pet ostalih demokratov, ki so stali proti njemu, dobilo samo 158,299 glasov. Lauschetova večina nad vse-* mi ^njegovimi tekmeci znaša I 52.3 procentov. Zaključne uradne številke v I demokratski tekmi za gover- Stewart dobil 9 glasov zii vsak dobil nominacijo za o KRAJNEGA KOMISARJA , Vž Je A/ov grob I'ETER JALOVEC ob 12:15 uri popoldne Charity bolnišnici umrl Pe-Jal iog star 66 let, stanu 1044 E. 61 St. V bolniš-df je nahajal nekaj dni raki bolečin vsled poškodb, je dobil pri delu, in za ® se je zdravil po raznih ^'''®čih. Doma je bil iz Ca-Prij Dolenjskem, odkoder je ^ v Ameriko leta 1902. Pr-^ je delal po premogoro-njih^^^^^^žavi Pennsylvaniji zad-° let pa se je nahajal v Slo^ Bil je član društva SKRIVNOST TRUPLA V KOVČKU POJASNJENA CRYSTAL CITY, Tex., 10. maja. — Oblasti so danes tukaj izjavile, da je bila umorjena ženska, katere truplo je bilo v kovčku poslano iz Chicaga v Los Angeles, Mrs. Louise Vil-lesgos, in da je njen 26-letni mož podpisal izpoved, v kateri je priznal umor svoje žene. Mlada dvojica je do zadnjega časa živela v Chicagu. Soyla Villegos je bil aretiran tukaj po prihodu iz Chicaga na priporočilo chicaške policije. '^Vetiec" št. l's. D. Z. in po- št. 6 S. M. Z. Tu zapu-^^^'^P^ogo Anno, rojeno Po-iz vasi črni vrh, it) Jurij na Taboru, Vfjij ^ Alojzija. Pogreb se bo Soboto ob 8. uri zjutraj jj^^^'fbnega zavoda A. Grdi-'H ^ cerkev sv. Vida ^ Oa Calvary pokopališče. Darovi ^b^jj^^sto venca za pokojnim ''lag.. Somrakom so darovali v \ 5° SS št. 2, Mr. in lic ' košuta $5.00, Mr. in Mrs. ^^-00, za kar se jim lo-kt ^"^bor prisrčno zahvalju- NA OPERACIJI Včeraj je srečno prestala o-peracijo dobro poznana Mrs. Frances Stolfa, 6712 Bonna Ave. Nahaja se v St. John's bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji, da bi čimpreje okrevala! Ena navječjih presenečenj v torkovih primarnih volitvah je bila zmaga Johna J. Pekareka, ki je dobil eno izmed dveh de-Ijnokratskih nominacij za o-krajnega komisarja. Pekarek, ki je župan v Maple Heights, je dobil 24,406 glasov, oziroma pet tisoč glasov manj kot John F. Curry, ki že mnogo let zavzema urad okrajnega komisarja. Kot razvidno, je Pekarekovo zmago pripisovati državljanom slovanske narodnosti, med katerimi je vodil aktivno kampanjo. Pekarek je namreč v Ameriki rojen Čeh. Curry je irskega porekla. VILE ROJENICE Pri družini Mr. in Mrs. Myers, 18901 Cherokee Ave., so se zglasile vile rojenice in pustile V spomin zalo hčerko. Mlada mamica, rojena Frances Bo-stič, je hči pokojnega Johna Bo. stiča, ki je bil tajnik društva "V boj" št. 53 SNPJ, in tako je tudi ona članica omenjenega društva. Čestitamo! POROKA in Mrs. Anton Mr. in Mrs. Anton Pierce 924 Wheelock Rd., naznanjata, da se bo poročila njih hčerka Josephine Mildred, z Joseph Thomas Potochnik, AMM 3/c, sinom Mr. in Mrs. Frank Potochnik, 976 E. 69 PI. Poroka se bo vršila, 13. maja, ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi St. Phillip Ne-ri, 8215 St. Clair Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeležijo. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Društvo Naprej št. 5 SNPJ je na svoji redni mesečni seji dne 7. maja pretresalo stališče, ki ga zavzema eksekutivni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta glede svetov-j nih dogodkov in naptam razme-j ram v Jugoslaviji, ter je prišlo do zaključka, da je stališče eksekutivnega odbora popolnoma pravilno in v skladu z resolucijami, ki so bile sprejete na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu. Zato pa društvo Naprej št. 5 SNPJ ponovno obsoja list "A-meriška Domovina", patra Am-brožiča in vse ostale, ki ovirajo SANSovo delo in lažejo, o voditeljih SANSa. Prav tako naše društvo odobrava delo in stališče Odbora Južnoslovanskih Amerikancev. Največja podlost od teh kršilcev narodove sloge in solidarnosti pa je, da kot hijene napadajo našega zasluženega pisatleja, Častnega predsednika SANSa Louisa Adamiča, ki se baš sedaj nahaja bolan v sana-toriju. Isto tako najogorčeno obsojamo napade na velikega narodnega idealista in bojevnika Etbina Kristana, ki je predsednik SANSa, in neutrudliivo vrši delo za naš narod^ navzlic njegovi visoki starosti. Društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. kliče vsa napredna društva, da javno obsodijo grdo, narodu tu in v domovini škodljivo početje zgoraj imenovanih oseb. Ta izjava je bila soglasno sprejeta. Za društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. Joseph Skuk, predsednik Ludvik Medvešek, tajnik John Lazar, blagajnik. Frank Barbir in I t. Eugene Barbie Slika predstavlja poznanega Franka Barbiča, usli^žbenca poulične železnice Cleveland Tran glas, ki je bil oddan za Herber-ta. To K.gleda sumljivo, zlasti z. ozirom na dejstvo, da se Her- nersko nominacijo so sledeče: ^ nahaja v Cleve- i landu. Frank J. Lausche 179,905 Martin L. Sweeney 64,209 James W. Huffman 88,074 Frazier Reams........ 26,7X8 Frank A. Dye ...... 11,417 Walter Baertschi.. 8,033 Za Slewartoni stoji Schorr •boss" I V ohijski republikanski poli-1 tiki obstojita dve struji. Vodja : clevelandske struje je zvezni se-V okraju Cuyahoga je dobil {nator Harold Burton, ki je v Lausche nič manj kot 82 od- j boju z "bossom" Ed Schorrom stotkov vseh oddanih glasov in j iz Cincinnatija, kateri je v vo-_ F svojega najbližjega tekmeca, j''hii borbi podpiral Stewarta, 3it System, in njegovega sina, I biysega kongresnika Sweeneyja, dočim je Burton stal za Tho-nadporočnika Eugene, ki se na-j porazil z večino 61,655 glasov, j masom Herbertom. haja pri letalskem koru armade! Samo okraj Cuyahoga ie Lau-i , Zedinjenih držav. Sedaj se na- ,chctu dal 72,696 glasov dočim! ■ dvema siru- • C J. b, ' " 'jama utegne biti v novembru v le Sweeriey, o.gar dom se .sto-|^^,i^„ podporo demokratom, in tako nahaja v Clevelandu, do-Ui^^^ Lauschetu, kajti mnogi ^'»'"Irepublikanci iz Clevelanda, ki j bodo najbi že raje volili za Lau- Republikanci so nominirali j scheta, ki je Clevelandčan kot Stewarta ' pa za Stewarta, čigar politične ■r, uri 1 • •• j mahinacije v Clevelandu so o- Republikansko riominacjo .a J.,,odločilno vplivale na governerja je dob.l Jame^ Gar-' volitev in pov,.m«le Hcr-lie d Stewart, župan ,2 C.ncm-; p.,.,,, natija. Vendar pa izid ni bil gd-i haja v Alaski. Mr. in Mrs. John Renko, 1016 E. 76 St., sta prejela pismo od svojega nečaka Pfc. Charles F. Lukjarie, ki se z armado nahaja nekje v Angliji. Piše jima, da čeprav je lepo vreme tamkaj, da bi vseeno še najraje bil doma. Vožnja preko morja ga ni niti najmanj mučila. Jedila pravi, da so dobra, toda pivo je bolj podobno našemu "bock" pivu, glede žganja pravi, da se mu ga ni še posrečilo dobiti in sitnosti je tudi imel nekaj časa, dokler se ni privadil angleškemu denarju. Pred svojim odhodom k vojakom, je Pfc. Lukjarie stanoval pri svoji stari materi, Mrs. Lukjarie, na 1533 E. 47th St. IMA ZLOMl^IENO ROKO Pri delu si je zlomila desno roko Mrs. Frances Skvarca, 14703 Sylvia Ave. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjo o-krevanje! V POČAST MATERAM tov, dokler niso bili prešteti gla-' sovi iz zadnjih precinktov v državi. j Stewartova večina nad Tho-j Kot je bilo že poročano, bodo mas J. Herbertom, sedanjim Progresivne Slovenke, krožek državnim pravdnikom, č-igar št. 1 v nedeljo s posebnim prodom se nahaja v Clevelandu,' gramom počastile vse matere v znaša samo 2,262 glasov. ' Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Program se bo REDNA SEJA Jutri, dne 12. maja, se vrši redna mesečna seja društva "Svoboda" št. 748 S. N. P. J., v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se polnoštevilno u-deležijo. IZ BOLNIŠNICE Poznani čevljar Frank Dacar, iz Grovewood Ave. in E. 173 St. se je vrnil iz bolnišnice. Sedaj se nahaja na domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske. Herbert bo zahteval novo štetje Z ozirom na Stewartovo majhno večino, je Thomas Herbert naznanil, da bo zahteval ponovno štetje glasov v petih clevelandskih vardah. Možno torej je, da bo novo štetje pri-neslo spremembo, ki utegne spremeniti končni izid. Novo štetje se bo zahtevalo v petih vardah, v katerih se nahaja "trdnjava" republikanske mašine v Clevelandu. Te varde 5o: 11, 12, 24, 25. in 27. V 12. vardi, ki je trdnjava veteranskega republikanskega councilmana Hermana Finkle, je otvoril ob 5, uri popoldne. Podana bo krasna živa slika, ki jo bo pripravil Mr. Vinko Coff, mojster v tej stroki, nastopili bodo pevci in pevke zbora "Jadran" in Mladinski pevski zbor S. D. D., in podana bo za današnje čase zelo primerna igra: "Za dom in -svobodo", ki jo je spisal in jo režiral poznani Frank CeseVi. Lepe znake se bo pa podarilo sleherni materi, ki ima sina ali moža-očeta pri vojakih. Po programu se bo ser-viralo večerjo in sledil bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. PARTIZANI SO ZAVZELI KLADANJ V BOSNI IN ŽUŽEMBERK V SLOVENIJI VESTI IZ 2IVL.IENJA AMERIŠKIH SI/) VENCEV Imperial, Pa. — V bolnišnici Mercy v Pittsburghu je umrla Mary Dolinar, stara 62 let in doma iz vasi Podgora pri Stari Oslici. Zapušča moža, štiri sinove (dva pri vojakih), dve hčeri, dva brata in eno sestro, v starem kraju pa enega brata in dve sestri, če so še živi. NEW YORK, 10. maja. — Radio z glavnega stana maršala Tita je danes naznanil, da so partizanske čete zavzele kraj Kladanj v vzhodni Bosni, v Sloveniji pa da so partizanske čete iznova zavzele Žužemberk. V bojih za Kladanj so partizani zadali Nemcem težke izgube in zaplenili mnogo vojnega materijala. Komunikej, ki so ga ujela po-slušalna postaja ameriške vlade, tudi poroča, da so čete Jugoslovanske osvobodilne vojske zavzele Trebinje, ki se nahaja 25 milj od Dubrovnika v notranjosti Dalmacije, in da so zavezniška letala o b dalma-tinjski obali potopila dvoje nemških oboroženih parnikov. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. maja ''ENAKOPRAVNOST'' Owned and. Published by yUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: KPo raisnašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................J............................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: KPo pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00'' For 3 Month! — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: ,(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, mider the Act of; Congress of March 3rd, 1879.* p" ———- ^Združeni odbor J. S. A.: IZ PARTIZANSKEGA TISKA II. Ako tissk zares razume ta problem, tedaj mu mora biti jasen tudi problem naše skupne državnosti, kakor tudi problem vsakega našega naroda posebej. Tisk bo vedel, kam naj nameri ostrino svoje puščice, koliko moči jn prostora naj oddeli za uničenje negativnih faktorjev jn koliko za razvijanje pozitivnih,, ki se porajajo iz današnje borbe ali so podedovani iz prošlosti. To pomeni Jvonkretno na primerih: hrvatski narodno-osvobodilni tisk pravilno precenjuje, ali v sedanjem trenutku škoduje ustvarjenju močne demokratske Jugoslavije bolj ustaštvo ali bivša Jugoslavija. Popolnoma natančno ocenjuje koliko moči je treba za uporabiti za uničevanje negativnih in koliko za razvijanje ppzitivnih elementov, vezanih na našo bližnjo in daljšo preteklost, v kateri je bilo mnogo pozitivnih teženj in narodov želj, ki jih sedaj mi uresničujemo. Kadar tisk pravilno razume svojo nalogo, tedaj, v njem ne bo sledu o pokrajinskem "nacionalizmu," ozko-grudnosti in malenkostnosti. Po.ieg tega ne bo v tisku eno-stranosti, ki obstoji v tem, da so lahko predelki polni člankov o izdaji in izdajalci, kakor bi borca in borci, osvobodilna vojska in njeni voditelji ne bili poroki za našo bodočnost, vsaj toliko kakor uničenje izdaje in izdajalcev. Kadar preneha enostranost, dobi tisk vsebinsko in zunanjo uravnovešenost. Uravnovešenost onemogočuje zbadljivke, nervoznosti, šablonizitane očitke, enoličnost sloga in jezika. Od drugega zasedanja AVNOJ-a je Jugoslavija nova država v nastajanju. Kot celota je domovina vseh Južnih Slovanov, domovina vsakega naroda posebej. Vsaka izmed njenih pokrajin—življenjska gruda vsakega naroda posebej. To se pravi: Jugoslavija je celota, ki ne more obstojati brez svojih delov: Hrvatska, Srbija, Slovenija, Črna goia, Macedonija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, to so deli, ki ne morejo obstojali drugače kot organski tleli žive celote. V življenju in tisku to pomeni: .vprašanje priklopljenja Istre Hivatski je. postalo vprašanje zmage, bodočnosti, državnosti- vsakega naroda posebej: Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev, Srbov, Macedon-cev. Če je Hrvatska jugoslovanska (to se pravi tudi hrr yatska!), tedaj je hrvatska Istra jugoslovanska. Priključitev Istre Hrvatski—to je plod borbe vseh naših narodov, zagotovitev te priključitve je dolžnost borbe vseh naših narodov in vsakega našega naroda posebej. To znači, dolžnost vseh »asih narodov in vsakega našega naroda posebej, dolžnost vseh naših listov od Triglava do Djevdjelije. Osvobojenje Črne gore in njena enakopravnost v družini jugoslovanskih narodov—to je problem in cilj narodno-osvobodilnega tiska v Srbiji, črni gori itd. Formiranje macedonskih narodno-osvobodilnih bi-igad, prvih macedonskih nacionalnih vojnih edinic, ki so eden najvažnejših tvorcev macedonske svobode in neodvisnosti—mora biti veselje cele naše domovine, našega celega tiska. Macedonska yojska—to je naša nada! Pravilno razumevanje in obravnavanje osnovnih vprašanj, ki izhajajo iz odločb Drugega zasedanja AVNOJ-a, mora razjasniti in rešiti vrsto drugih problemov naše borbe in tiska. Ozirati se moramo še na en "podproblem." Z razvijanjem vseh pozitivnih, bitnih in tvor] .h osebnosti jugoslovanskih narodov moremo ostva-riti (.iinstveno bratsko enoto naših narodov. Vse pojave pa, ki šku<"ujejo občemu jedinstvu in jedinstvu posameznih narodov, ju treba pobijati. Uvedba pokrajinskih dialektov v tiftk posameznih narodov je sicer močno podobna demokraciji, v lesnioi pa škoduje razvoju in enotnosti teh narodov, kakor tudi razvoju in enotnosti družbe teh narodov. Škoduje tisku, ki ne more služiti uspešno interesom naroda in interesom naše bratske družine. In slednjič—če pravilno razumemo probleme naše PISMA Piše Frank Kerže IN MI? Ves svet je nekako izgubljen v svetovnih bojih. Ni pa s tem rečeno, da smemo puščati v ne-mar zadeve, katere so med nami. Naša Amerika je postavim v velikih bojih glede bodočih predsedniških volitev. Naš kongres se lasa in mikasti med sabo, kakor da ni nikjer pametnejšega dela. Delavstvo vrši svoje dolžnosti, a se prav tako zaveda svojih pravic. Vojska gori vojska doli, kadar delavec čuti, da se mu godi krivica, si ne da zamašiti ust. Ce treba, tudi zaštrajka.* Zasledujem naše liste in najdem, da so skoro vseskozi posvečeni zunanjim dogodkom. Nobenega uredniškega članka ne najdem, ki bi se pečal z nami, našim stališčem, našo bodočnostjo. Človeku se zdi tako, kakor da smo mi, ameriški Slovenci kar z vsem preskrbljeni in da gre vse lepo svojo pot. V resnici ni tako. Mi imamo polno problemov, o katerih ne vemo, kako jih bomo rešili. Kolikokrat v življenju sem že pisal o naših listih in njihovem položaju, a zdi se, kakor da kar migamo z ramami in' molčimo. Imamo kakega pol ducata svobodnih listov, o katerih nam ne sme biti vsejedno, ali so ali niso. V Chicagu je, Ameriicanski Slovenec in Proletarec. V Clevelandu Enakopravnost in Ameriška domovina, v New Yorku Glas Naroda in v Milwaukee Jugoslovanski obzor. Amerikan-ski Slovenec izhaja menda dvakrat na teden—ga redkokdaj vidim in vem samo toliko, da je prenehal ko dnevnik. Proletarec je tednik že celo vrsto let. Edino Cleveland ima dva popolna dnevnika. Glas Naroda je moral opustiti sobotne izdaje, da se tako nekaj prihrani. Jugo-slovenski obzor izhaja na dva Ledna in se mi zdi resnična škoda, da ga ne vidim vsaj tedensko. Da ne pozabim: izhaja še katoliški mesečnik, kateri mi pa nikdar ni prišel pred oči. Vsem tem listom gre slabo. Kaj bi skrivali resnico. Povedati se mora to narodu, da bo vedel, pri čem je. Zakaj od izhajanja teh publikacij je odvisno življenje našega naroda v Ameriki. Kadar jih ne bo, nas ne bo več. Praviš, da imamo še glasila? Res, imamo jih in nekatera so dobro urejevana. Ampak glasilo ni svoboden list. Treba ni ;irugega, kakor vzeti afero odbora SNPJ in bivšega urednika Moleka pa boste videli, pri čem smj. Ni tukaj vprašanje, kdo je imel prav in kdo napak. Jedro vsega leži v tem, da je odbor sklenil drugače, kakor je bilo pisanje in prepričanje Moleko-vo. In posledica tega je, da je resigriiral, drugače bi ga bili pa pahnili ven. To je pri SNPJ že drugi slučaj. Baš jaz sem bil tisti, ki sem bil prisiljen storiti tak korak, kakor Molek. Upiral sem se neki resoluciji od društva "Triglav" v La Salle, ki je bila naperjena proti mojemu članku. Nimam stvari gred sabo, a kolikor se spominjam, sem zavzemal stališče, da se delavca pošteno »plača za njegovo delo. Jednotina in zvezina glasila zastopajo vsako svojo organizacijo. To je vse. Da imajo med uradnim gradivom nekaj splošnega, je umevno, ker bi drugače bila presuha. Ni pa rečeno s tem, da bi kdaj mogia vršiti to delo, kakor ga izpolnjujejo svobodni listi. Kadar ne bomo ime-'i drugega med nami, kakor glasila, se bo lahko reklo, da smo dodelali. Mi bi morali ustanoviti ne-I kak narodni davek, ki bi se po-! hiral vsako leto za podporo svo-; bodnih listov. Toliko se zahteva od njih, a tako malo se mi-i sli, kako žive. Večkrat trosimo ' velike vsote tobože za namene, ki so danes aktualni. Ali se kdaj I ustavimo in vprašamo samega ! sebe: ali je to res potrebno ? i Kakšne rezultate smo dosegli do i danes? Koga smo informirali in koga prepričali? Cele koše še-. petanja—svet pa gre svojo pot. ! Naši listi gube svoje naročnike. Kdo'uhire, nima več naslednikov, ki bi podpirali naš tisk. Težko je človeku pri srcu, ko čita dan za dnem kolone: ; preminil je. Tisoči legajo leto I za leto n v grob in nikogar ni, : ki bi prevzemal njihovo mesto. 1 še nas je nekaj, četudi ne toliko, kakor mislijo nekateri. Mi-! slim, da bo nekako prav, če so-I dim število naših ljudi na kakih j petdeset tisoč. In vsi ti tisoči so ! v visokih letih. Ce bi imel po-: datke na roki, bi pronašel. da je povprečna starost okoli sest-deset let. Torej leta, ki pome-njajo prej ali slej konec, j Ampak dokler smo živi, lahko delamo. Tega se držim jaz— zakaj bi se ti ne? Vsak nekaj, pa bi se lahko, veliko pomagalo. Ampak treba je iti na delo. Ce odlašamo, bomo kmalu tepeni. Mi v Ameriki imamo tri skupine naroda. Prvi smo tisti, ki smo dovršili starokrajske šiVe, kolikor jih je bilo. Prinesli smo samo jezik, tradicije, petv^m in vsakega nekaj, kar spada k e-nemu nar-odu. Mi naseljenci smo tisti, ki r;mo se borili, učili, pisali in dvigali samega sebe. Kar je dela med nami, je vse od nas. nove državnosti, to pomeni, da vemo, da mi kot država, ki se tvori kot čvrsta vez v nizu demokratske verige, izražamo isto stališče napram vsem zaveznikom, stališče borcev za svobodo proti borcem za svobodo, enakega proti enakemu, žrtvujočega v skupnih naporih in odločnega v borbi z-a skupno stv#r. Moramo se jim pridružiti kot edinstveni sili, da olajšamo in podpremo jedinstvo njihovega stališča napram naši borbi, neodvisnosti, vojski itd. Moramo se oddolžiti njihovim narodom in njihovemu tisku tako, kakor se oni oddolgujejo nam. Ne skrivamo, da so naši zavezniški odnosi do Sovjetske Zveze poglobljeni s kivnim sorodstvom in zgodovinskimi vezmi.-S' tem pa naglašamo samo, da so naši zavezniški odnosi z Sovjetsko zvezo razviti samo do one mere, do onih obvez, za katerimi je treba, da težijo vsi zavezniki med seboj. Tisk, ki je navdahnjen s takim stališčem, ima čist obraz in čiste roke in nima vzroka, da skriva^ svoje prste za hrbet. V njem ni fraz in šablon, nejasnih dogovorov, skrivnostnih ugank in vpiašanj, nervoze in malenkostnosti, lastnih samo ljudem, ki se ne počutijo enake med enakimi. Dosegli smo marsikaj. A bilo bi vsega veliko več, ko bi se bili kdaj zavedali česa labi narod in kako se ga vzgaja. Če pomislim nazaj na vse, kar je bilo, ne morem reči drugega, da je bila vsa naša preteklost samo lasanje za—prazen nič. Društva podpornih organizacij niso združevala in učila ljudi. Imeli smo nekdaj narod v organizacijah, danes je vse razdrto. Narod se je naveličal večnih sporov in pustil vse skupaj. Danes so podporna društva samo še razvaline, kamor ne spraviš nikdar več polovice ali voaj tretjine naroda. Ljudje enostavno ne pridejo, pa če se še tako trudiš. Kaj pomaga, če se človek odkrito bori za kak napredek, ko pa najdeš ljudi v vsaki naselbini, ki ti vae sproti podero za tvojim hrbtom. In podiranje je vselej veliko lažje, kakor gradnja. Ljudje, ki smo prišli semkaj, smo torej še danes vse in za vse, kar je našega. Tega se moramo zavedati, zakaj na vsakih ramah je nekaj narodne odgovornosti. Ce je prekasno za vsako novost, se lahko zedinimo vsaj v tem, da ohranimo, kar imamo. In nimamo drugega, kakor nekaj svobodnih listov. Praviš, da imamo tudi naše organizacije? V koliko so naše? Še par let, pa bodo popolnoma v drugih rokah. Lahko, da bodo tan!i ljudje naše krvi— a ne več naši. Imamo poleg naseljencev drugi del naroda, katerega pa ni dosti. To so ljudje, ki so vsaj deloma hodili v starokrajske šole in prinesli sabo jezik ter zavest. Tukaj so nadaljevali s študijami. Torej bi rekel: da so pol od tam, pol od tukaj. Ni jih sicer veliko, a nekaj jih je vsejedno, ki opravljajo delo med svojim narodom. Žal, da jih ni več. Tretji del naroda so naši tukaj rojeni, ali boljše: naši, ki so se šolali v Ameriki. Edini smo v tem, da so to pojjolnoma A-meričani. Četudi zna kdo pa kdo izmed njih naš jezik, je njihov nazor in prepričanje čisto ameriško. Nikomur ne bom delal krivice, če povem po pravici, da nima naš narod od teh čisto nič =)0 sicer posamezniki, ki res kaj štejejo in' so v življenju že veliko dosegli. Ampak to so samo Izjeme med splošnim pravilom. Otroci, ki so' tukaj roje A, po veliki večini sploh ne znajo našega jezika. Človeku se čudno zdi, kako je to, da so se mogli tako hitro izgubiti. A resnica je tukaj, na dlani. Mnogi so govorili s svojimi otroci v slovenščini že iz enostavnega vzroka, ker niso znali drugega. Slednji naš otrok je začel s slovenščino. Ampak čim bolj so rastli, toliko bulj se je gubil naš jezik in nazadnje izginil popolnoma. Kaj je vzrok temu? Največ lo, da niso imeli tukaj rojeni o-troci nikdar tistega v sebi, kar smo imeli mi. Ce nima človek zavesti, ponosa In prepričanja za jezikom in narodom, potem je kakor papiga, ki ponavlja naučene besede. V preteklosti je bilo dosti več zaničevanja naseljenih ljudi od strani trapastjh Američanov, kakor je danes. In otroci so se varovali govoriti v javnosti naš jezik, če so hoteli, da jim je bila prihranjena kaka žaljiva beseda. Ko bi bili imeli mi Slovenci v preteklosti tisto, kar imamo danes, bi bilo drugače. Danes ima naš narod velik zgodovinski dogodek, kakoršne-ga nimp. razven ostalih slovanskih bratov noben narod na svetu. Danes smo znani, poznani in občudovani vsled naših bojev proti Hitlerju, Mussoliniju in fašistom sploh. Vse to čuti da- nes naša tukaj rojena mladina in verjemite mi, da je marsikomu žal, da ne pozna več jezika svojih staršev. Slišal sem to večkrat na svoja__ lastna ušesa in vem, da je res. Kolikokrat sem jaz v preteklosti pisal: ljudje, učite svoje otroke slovenščine. Nr nas sicer dosti, a imamo nekaj drugega: slovanske brate, katerih je do dvesto milijonov. In do Vseh teh se lahko pride, če imate ključ slovenskega jezika. Pravil sem, da bo bodočnost v slovanskih narodih. Kdo me je poslušal, sicer ne vem. Vem pa to, da je vsak tukaj rojeni otrok naših ljudi danes srečen, če, zna vsaj deloma jezik svojih staršev. Zakaj ljudi, kakor smo Slovenci in Sloviun, ni nikjer več na tem sveti* Ce ni jezika več, še vedno lahko nekaj storimo za tiste, ki so naši. Vlijemo jim lahko našo zavest. In vpričo dogodkov, ki se vrše danes, ne bo težko. In to je tudi nekaj vredno. Jezik je sicer važen, a ne vse. Poleg jezika je zavest prva in največja. In če morete svojim dopovedati, da so sinovi največjih in najhrabrejših narodov na svetu, jih fjoste pridobili. Ce je Jud vseh jezikov na svetu še zmeraj Jud, zakaj bi ne bil Slovenec in Slovan, vsak, ki se čuti ko takega. V Ameriki zahtevajo navadno od ljudi vse mogoče podatke. In zapisati, da je Slovenec ali Slovan, je bi'atje moji čast, ža katero nas danes zavida ves svet. Torej: če hočemo, še vedno lahko delamo,za svoj narod.Do-kler smo živi, moramo naprej. Ampak brez dela in žrtev ne bo nič. : čanem programu se bo sei'Vir^ lo okusno večerjo in vse haj boljše v spodnji dvorani. Po , čerji se razvije ples in prosta zabava. Za ples bodo igrali Va nalovi. Torej, še enkrat vas vse sku paj prav lepo vabimo, da sf udeležite prireditve ProgrC'^'^ nih Slovenk, kiožek št. 1, v deljo, 14. maja, ob 5:30 uri P" poldne, v Slovenskem delavska® domu na Waterloc Rd. Frances Wolf- Ženski odsek počasti Ženski odsek Doma zapadw|' Slovencev priredi plesno veS® ^ co, dne 14. maja, to je terinski dan. Članice vlju vabijo cenjeno občinstvo, da udeleži, v velikem številu, ^ skupno obhajamo ta pomeff ^ dan kot ena družina. Tako čudi pri domovih, njih desna ka je Ženski odsek, kajti teh marljivih članic bi se P®*^ si napredovalo. Tako tudi nas rade pomagamo v ko Urednikova pošta Za dom in svobodo" na odru Slov. del. doma Za "Materin dan", v nedeljo, 14. maja bodo Progresivne Slovenke od krožka št. 1 priredile igro "Za dom in svobodo". Že ime igre znači, da bo ne-' kaj posebnega, nekaj iz današnjega časa, ko se naši sinovi nahajajo v vojnem vrvežu. Med odmorom bo petje in godba. Nastopil bo pevski zbor "Jadran" in mladi pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora SDD. Tako vam že sedaj obljubljamo, da boste imeli par uric lepega duševnega užitka. Naše matere prijazno vabimo, da bodo na ta dan, ki je I njem posvečen, pustile na stra-; ni vse skrbi in delo, in da pridejo na našo proslavo, ki jo prirejamo materam v počast. Seveda, vljudno vabimo tudi vas očete, sinove in hčere, da posetite to prireditev in napolnite dvorano Slovenskega delavskega doma do zadnjega kotička. Vloge imajo zelo dobri igralci in igralke, ki jamčijo, da bodo občinstvo zadovoljili. Po kvn- Doma, ter hočemo še naprej magati, seveda s pomočjo na zavednih rojakov in pri jate j ki poseči^jo naše priredbe. Ako so vedno eni in isti zabavah, se zgubi veselje do ^ la. Potom sporazuma dela roka v roki. Poza4pimo . bilo, in pojdimo sedaj ^ skupno in složno, saj žiViro"^ deželi, na katero sme lahko nosni, in v kateri lahko mo slovenski jezik in zapo.1 ^ tia naših veselicah v našem ziku. Ko smo pa doma, so misli seveda pri sinovih, ki vojaški službi. Človek si ra dati malo razvedrila v P' svojemu zdravju. Če hočeino meti svobodo, moramo s potrpeti. Srečni smo, da pod drugo križevo zastavo- Vsak je dobrodošel na ^ proslavo. Matere, le P'il^^ očete in družino. , , LOVCI IMAJO DKLO FARMI o . člani St. Clair Rifle & " ing kluba so pi'oSeni, da P' jo delati v nedeljo, 14. klubovo farmo, in sicer Zo g. zjutraj. Postaviti bo tre ^ ......drug':' iti vožnje, naj pokliče telefonu; IV. 5722. John Pacesh, t'- grajo in dosti je še dela. Kateri ne more priti , nii-' X <; "H? su'v believes in p!"'-no hcif, no tee'i^ * ,,vUi" t . \ ukrajinskim kmetom na deželi. Za povojno uporabo, Nacijski tank bo ■dobi'^..,},is*' -Courtei>y 11. main. 104.4 ENAKOPRAVNOST STRAN d $ Hi ZAROČENCA Milanska zgodba iz 17. stoletja Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni Poslovenil dr. Andrej Budal (Nadaljevanje) Ta If KO sta se vrgla drug na Sega. Služabniki obeh so se feiali, da branijo vsak svoje-Boj je bil neenak, po številu, potem pa tudi %i' ^;dovik skušal bolj ^ jati udarce in nasprotnika ^ ® razorožiti nego ubiti; ta pa -,njegovo smrt, naj sta-edg hoče. Ludovika je bil že j 'zmed razbojnikov ranil z oiti v levo roko in razen te-cu lahko opraskan po li-pa se je glavni sovraž- nik %ga kar spravil nadenj da ga konča Se Cristoforo, videč svo-Sospoda v skrajni nevar-Hj.'' zažene z bodalom na ple-je zdajci obrnil vso |ifeb° proti njemu ter ga z mečem. Ob tem po-^ J® Ludovik ves iz sebe po- l)Uh *^oj meč napadalcu v tre-je zgrudil v zadnjih L . Jajih skoro obenem z u-Cristoforom. Ko so ple-jg ' aševi razbojniki videli, da ti konec, so pošteno zbi-Ludovikovi, ki so bili dj .^(^Glani in porezani, videč, več po kom udrihati, Ijhj ostanejo zamešani med •^1, ki - - -- so se že stekali, so jo ^"nsaii ko i ^ nasprotno smer; ta-Ludovik ostal čisto sam iHfj Jttnožice, tistima dvema , tovarišema pri nogah. ^ ^ko se jg zgodilo? — E-Dva sta. — Isfavrtal ?a ^^"^bico v trebuh. ^ ubili? Tako je tudi on končal. — Kakšen udarec! — To bo še resna stvar! — In oni drugi nesrečnež! — Milost božja, kakšen pogled! — Rešite ga, rešite ga! — Tudi on jo je izkupil. — Poglejte ga, kako je zbit! Od vseh strani vre kri iz njega. — Bežite, bežite. Ne dajte se ujeti." Te besede, "ki so se iz zmede-n e g a trušča množice slišale pred vsemi drugimi, so izražale olapno željo; z nasvetom je prišla tudi pomoč. Prizor se je bil odigral blizu neke kapucinske cerkve, zavetišča, ki je bilo takrat, kakor vsakdo ve, popolnoma nedostopno biričem in vsemu tistemu skupku reči in oseb, ki se je imenoval pravica. Tja je množica odvedla ali ne- žico ter se postavila v določeni ni; primerno vsoto vdovi, ka-irožje. Sorodniki mrtvega so ra-razdalji od vrat tako, da ni mo- kor bi ji hotel določiti nekako! zen tega lahko mislili in se hva-gel jti nihče neopažen noter, j protiodškodnino, ostalo pa o-! lili, če jim je bilo všeč, da je po- Prišli so tudi brat umrlega, dva, smerim Cristoforovim otrokom njegova bratranca in star stric,, Ludovikova odločitev je pri vsi oboroženi od pete do teme- baš o prav^em času in je bi-na in v velikem spremstvu razbojnikov; začeli so krožiti in so ______, ren OWI r- "THIS^AN^WANTSJO DO SOMETHING THAT WlllTRELEASE_A \^: WAG FOR ACTIVE DUTY AT.THE FRONTS gledali z izrazom in kretnjami grozečega kljubovanja navzoče radovedneže, ki se niso upali reči: "Prav mu je", a jim je bilo to zapisano na obrazu. Jedva je Ludovik mogel zbrati svoje misli, je dal poklicati redovnika spovednika ter ga prosil, naj poišče Cristoforovo vdovo, naj jo v njegovem ime- stal redovnik iz obupa, in iz strahu pred njihovim srdom. In res, pripraviti človeka do tega, lil zelo dobrodošla njegovim go-j da se odpove svojemu imetju, stiteljem, ki so se radi njega j si obrije glavo, hodi bos, spi na zapletli v nemajhno zadrego.! slamnici in živi od miloščine, to Da bi ga odpustili iz samostana ter ga tako izročili pravici, to se pravi maščevanju njegovih sovražnikov, o takem sklepu ni bilo mogoče niti razpravljati. To bi bilo isto kakor odpovedati se lastnim predpravi-cam, samostanu dober glas pri ljudstvu, nakopati si grajo vseh kapucinov vesoljstva, ker bi s je vsekakor lahko veljalo kot zadostna kazen tudi v očeh najbolj prevzetnega užaljenca. (Dalje prihoanjič) ,Qr!ainalB>!Cpnnell MSBfeTDiesT' mirnost smrti, to je bil pogled, ki je mahoma spremenil ubijal- čevo dušo. Ko so ga zavlekli v samostan, skoro ni vedel, ne kje je, ne kaj dela. In ko se mu je vrnila zavest, je videl, da je . , .. , ... ...I V bolniški sobi, na postelji, v sla ranjenega ubijalca, ki le bil , , , ^ ^ , , i,- J ■ rokah redovnika ranocelca (ka- j pucinci so imeli navadno v, vsakem samostanu po enega), ki je urejeval robove in obveze na ;ko Ko- — Tistega preo-Sveta Devica, ka-^^zbih! — Kdor išče, Ena plača za vse. — eza. že skoro brez zavesti; redovniki so ga prejeli iz rok ljudstva, j ki ga je priporočilo, rekoč: "To je pošten človek, ki je vzel življenje ošabnemu lopovu; storil je to v samoobrambi, zavlekli 30 ga v to proti njegovi volji." Dotlej ni Ludovik še nikdar prelival krvi in dasi je bil uboj v tistih časih nekaj tako navad: nega, da so ušesa vseh bila vajena poslušati take zgodbe in o-či gledati take prizore, vendar je pogled na človeka, ki je u-mrl zanj, in na človeka, ki je umrl od njegove roke, napravil nanj čisto nov, nedopovedljiv vtis: bilo je to razodetje dote-daj neznanih čuvstev. Padec njegovega sovražnika, sprememba njegovega obraza, ki je hipoma prešel od grožnj e in besnosti v pobitost ^n slovesno njegovih dveh v spopadu dobljenih ranah. Redovnega očeta, ki je imel posebno nalogo pomagati umirajočim in je moral že večkrat izkazovati to uslugo na cesti, so brž poklicali na mesto, kjer se ' je bil boj odigral. Cez malo minut se je, vrnil, vstopil v bolniško sobo, se približal postelji, na kateri je ležal Ludovik, in rekel: "Potolažite se; vsaj umrl je krščansko. Naročil mi je, naj mu pri vas izpro- nu prosi odpuščenja, da ji je po- vzrdčil toliko žalost, kar se je I tem dopustili, da se kršijo pra-zgodilo čisto proti njegovi volji j vice vseh, obrniti proti sebi ter naj jo istočasno zagotovi, jezo vseh cerkvenih oblasti, ki da prevzame on skrb za njeno j so se smatrale za zaščitnice teh družino. Med nadaljnim razmiš- j pravic. Po drugi strani se je Ijanju o žalostnih usodah je za- družina ubitega, zelo mogočna čutil, da se mu živeje in resneje j sama zase in po svojih zvezah, sim odpuščenje in naj vam ne-j nego kdaj poprej spet poraja' postavila na stališče, da hoče sem njegovo . Ta beseda je u-, misel na samostan, ki se mu je' maščevanje, in je proglašala /li' bogemu Ludoviku popolnoma prej že večkrat vsiljevala; zde- svojega sovražnika vsakogar. vrnila zavest in v njem še bolj ^ lo se mu je, da ga je Bog sam' ki bi jo skušal v tem ovirati. ' živo in razločno vzbudila čuv-^ privedel na pravo pot ter mil'Zgodovina ne pravi, da jim jej stva, ki so mu z zmedenostjo dal znamenje, kaj je njegova] bilo zelo žal ubitega, in tudi ne. i polnila dušo, bolest radi prija-j volja, ko je pripustil, da so ga ali je bila v vsem sorodstvu le' telja, strah in očitanje radi u-1 v takih okolnostih zanesli v ta ena solza prelita zanj; poroča j darca, ki mu je bil nekako ušel, samostan — in sklep je bil | samo, da so vsi hlepeli po tem, j BOSTONOMASST^S^lindphoto IZ roke, in onenem tesnobno so- storjen. Dal je poklicati gvar- da bi imeli ubijalca živega ali j —^ Thisjis a^cloaeup of Cardinqi cutje s človekom, ki ga je ubil.j dijana ter mu razkril svojo že-1 mrtvega v krempljih. Ce je pa j %o - paLJd in oni drugI, je vprašal re- Ijo. Dobil je odgovor, da se je ta zdaj oblekel kapucinsko ha-1 theiyjctim^of.bronchial pneumonia. dovnika strahoma. "Drugi je izdihnil preden sem jaz dospel." Medtem je pri vhodih in v o-kolici samostana vse mrgolelo radovednega ljudstva; a prišla le četa biričev, razgnala mno- treba varovati prenagljenih Ijo, je s tem vse najlepše po- i sklepov, a da ne bo zavrnjen, če bo vztrajal pri tem. Tedaj je naročil notarja ter mu nareko- val podaritev vsega svojega i-metja (bilo je vsekakor lepo premoženje) Cristoforovi druži- ravnal: popravil je nekako svo-j io krivdo naložil ip nokoro —MUHIiUHIII5-»rMonwB«t! ,]0 Krivao, ndiozil bi je POKOIO, , - k relict from ilching caused by nvnynal ia nnnara vnn^t ri« lo nn athlete's foot, scabies, pimples and other annoy- piiznai je nenaravnOSL, aa je on j ingskmtroubles. use coolinff. medicated. liauUi vsega kriv, uiqaknil se je vsa-' kemu tekmovanju, skratka, bil ing skin troubles, use cooling, medicated, liquid d. d. d. prescription. A doctor's formula. Greasetcse and stainles». Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money Imck. Don't suJfcr. Ask your ■je zdaj sovražnik, ki odlaga o- i druggim way for d. o. d. prescription. V BLAG SPOMIN prvi obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče • ••' - r f v V) .< . /t:■ ANDREW GERL ^^tisnil je svoje blage oči dne 11. maja 1943. -žalostni in potrti smo ob spominu Tvoje prerane ločitve. Dragi soprog in preljubljeni oče, prezgodaj odšel si od nas; zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. \ Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, Mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas. Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas, in edina zdaj tolažba nam je še ostala, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje. Žalujoči ostali: I^ary, soproga; andrew, Jr., max, William in cpl. michael, sinovi; julia, poročena novak^ hči; anton novak, zet; josephine in mary, sinahi; vnuki in vnukinje. f'l ^^^Umd, Ohio, dne 11. maja, 1944. ■ u. s. MILITARY PLANE PRODUCTION «5,yoo EACH SYMIOL ■ir represents' ~ qtr -J- tO.OOO nANf< (All TYKS) "t- 47,900 -t- 23,200 "^4*^ -t- -t" "t"' Tr TT ■It JUIY IMO TH90U&H PEC 1»41 1942 1943 JUIY IMO TH90U&H PEC 1»41 1942 1943 "Mnogo rok opravlja lahka dela" Najsi izgotavljajo obveze za bolnišni-c(!, ali če delajo zavitke za naše fante in dekleta v bojni sili, poznajo ženske "mnogo rok, ki opravljajo lahka dela." Danes je milijone ameriških žensk na delu, ki opravljajo brezštevilna dela na domači fronti in celo na bojni fronti dela, ki pomaK'aju k vojnemu naporu dežele ter pomagajo vsak dan, urO za uro, da pi-inašajo zmago bližje. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom i vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! llAl DISCOVERY FOR HIGH BIOOD PRBSURE Dangerous High Blood Pressure (Essential Hypertension) is usually marked by distressing symptoms much as dizziness, throbbing headaches, sleeplessness and nervousness. If disregarded, this may lead to Heart Trouble, Stroke. Paralysis, Hardening of the Arteries or Kidney Trouble. Diamonex, discovery of a heart specialist, is designed to quickly aid in the relief of these distressing symptoms. A Chicago resident says: "I suffered from High Blood Pressure for several years with increasingly severe throbbing headaches, dizziness and shortness" of breath. I I showed the Diamonex formula to my doctor and, on his advice, tried the treatment for two weeks under identical conditions as previous treatments. Within only three days my bad headaches and dizzy spells were gone. My high blood pressure was reduced and I sleep fine." Diamonex goes directly to work in three different ways to aid in the relief of these dangerous symptoms. Results are speedy—within as short a time as two weeks sufferers often find that Diamonex has accomplished 75% of the total redaction possible with tjii^ formula. If. you suffer from High Blood Pressure you may'try DIAMONEX without risking- a penny. To introduce this wonderful treatment to a million new sufferers this liberal trial offcf is made for a limited time only. Send only $1.50 to the Diamonex Company, .318-A North Michigan Av, "kat/le so krivi s tem, da so pogazili bansko zastavo." "Zaklinjam se," reče zopet ban. "Da ne boš miroval tako dolgo, dokler ne stres glave ti kači Uršuli, dokler moja posastri-ma Helena ne pride zopet kot gospodarica na Susjed." "Zaklinjam se pri živem Bogu," zakliče ban. "Hvala Bogu," vzdihne Helena in položi roko na srce. "Amen," kihne Gašper in se zasuče na peti; "pojdiva, ban, ne smeva izgubljati časa." Oba moža odideta iz sobe. Dolgo je bil Gašper v sobi gospoda bana Petra, dolgo sta govorila ta dva svaka potiher% premetavala došla jima pisma, štela glasove poslancev deželne ga zbora, sestavljala kratke dopise velikašem in plemičem; precej kasno je že bilo, ko se je poslovil Gašper Alapič od bana Petra. Pri slovesu reče gr-bec: "Ena skrb mi leži še na srcu, in sicer je to gospoda Turopolj-ska. Mnogo jih je Kosturašev in vsak ima svoj glas. To je e; dini antiaotum proti tvojim plemenitim sosedom Dragani-čancem, ki so jih Gregorijanci in Samoborci naščuvali proti tvojemu gospodstvu. Ko sem bil kmalu po nesrečni bitki pri Su-sjedu, iz katere sem komaj odnesel živo glavo, na svojem gradu v Vukovini, sem zbral okoli sebe turopoljsko gospodo, in sem jih napajal in jim govoril, kakor lucifer grešni duši. Župan je naš, pa tudi Poglediči, in mislil sem si: Kadar ti kihnejo, da bo želela cela občina f Na zdravje! Toda zmotil sem se. Gospod Vurnovič, ta zvita buča. je prodal dušo našemu sovražniku Gregorijancu in podira na skrivnem, kar sem jaz s težavo sezidal. Plemenitaši ne poslušajo več župana. To me skeli. Moram jih na kak način vpreči v svoj jarem in vzeti Vurnoviču izpred nosa mastno pečenko." "Kako?" vpraša Peter. "Ej, ne skrbi! Najel sem svata, ki bo šel k njim snubit; in ko se nekoliko omehčajo te plemenite buče, pridem jaz in jih popolnoma omehčam in obdelam." "Veliko sreče, Gašper, in lahko noč," odvrne ban in svaka se razideta. (Dalje prihodnjič) Za delavce Državljanstvo ni potrebno Izvrševalci naročil Lahko delo v stock-room Predznanje ni važno 51/2 dni v tednu — 48 ur Stalno delo Z povojno priliko do dela The Geo. Worthington Co. 802 N. St. Clair Ave. med W. 9th in W. 6th St. Mali oglasi »t® TURNEV RD. HARDWARE Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972 Garfield Heights Pos+ena oseba išče dve sobi v najem, med E. 55 in E. 92 St. Lahko preskrbi priporočila. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S BASEMENT DARILA ZA MATERIN DAN! ...ZAVASSAME! 5 glavnih vzorcev čisto novih Oblek 4 .94 • Bemberg Rayon Sheer! • Cotton Seersuckers! • Rayon Seersucker#! • Cotton Chambrays! Tu je skupina oblek, ki bodo zgledale sveže in privlačne skozi vso pomlad In poletje! Sleherna obleka je dober uspeh '^leherna je ukrojena, da se dobro in zadovoljivo poda životu! Mej-e do 20 in 38 do 44. m % r THE MAY CO.'S Style D. Peplum efekt v Bemberg Rayon Sheer. Zelena, modra ali rjava barva. Mere 38 do 44. BASEMENT Sfyle L Nabrani žepi, daisy gumbi. Bemberg Rayon Sheer v zeleni, rjavi, navy ali co-pen barvi. Mere 38 do 44. Za delavce Za delavce Za delavce TAPCO potrebuje NEKAJ MOŽ ZA DELO NA VRTU Izkušnja ni potrebna Plača od ure Visoka plača na uro, dovolj overtime Zglasite se dnevno med 8 zj. in 5. pop., ob sobotah do poldne Prosta vožnja z busom od Euclid poulične do urada. Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. Tovarniški delavci za lahko Strojno in ročno delo Predznanje ni potrebno Dobra plača od ure poleg "overtime" Dnevni ali nočni šift Motch ^1^ Merryweather Co. 888 E. 70 St., od St. Clair Ave. Kuharica za industrijsko cafeterijo 6. zv. do 1.30 zj. Obedi, uniforme in transporta- cija na dom Dobra plača — 6 večerov v tednu — nič ob nedeljah The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Kupujte vojne bonde In vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče In vse. kar ono predstavlja! Mali oglasi Ženske, pozor Dajte vaše pralne stroje in električne čistilce ekspertnim mehanikom v popravilo. Delo jamčeno za eno leto. Associated Washer Co., 3112 E. 130 St., LO, 4862, ali SK. 0552. CRISAFI REALTY CO. 4390 Pearl Rd., FL. 2390 Točna in zanesljiva posluga pri nakupu, zamenjavi in prodaji zemljišč. Za fina delikatesna jedila, meso za sendviče, tobak, cigare in slaščice, obiščite Tomson's Reliable Gro eery, 2683 W. 14 St. Odprto od 8. zjutraj do 10 zvečer, ob nedeljah od 9. zj. do 10. zvečer. POZOR! Da se seznani čitatelje z The Vogue Photo Studio na 9007 BROADWAY, vam nudimo znaten popust. Imamo posebnost na poročnih shlcah, družinskih slikah in na slikah otrok. Odprto 7. zv. do 10. zv., ob sobotah, poldne do 10. zv., ob nedeljah 10. zj. do 2. pop. POGREBI $125—$225 do $1000 Vedno najboljša postrežba LOREE A. WELLS Pogrebni zavod 8303 Hough Ave. CE. 7038 Moderno prenovljena Nu-Annex Restavracija Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Oblo Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. POMOČ SKRAJŠA VOJNO Mi potrebujemo Tool Makers Tool Grinders Strojne operatorja Strojne popravljače Inšpektorje Delavce za splošno tovarniško delo Dnevni in nočni šift Visoka plača od ure in overtime 10 ur dela dnevno, 6 dni v tednu Bishop Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) V neposredni bližini iz katerekoli strani mesta Mali oglasi SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopljih in do movih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service llOe St. Clair Ave. — CH. 837g-8377 Ob večerih: ME. 4767 Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike in violine. PTAK'S 5416 BROADWAY Zgubilo se je žensko zapestno uro, preteklo soboto v Slov. nar. domu, St Clair Ave; Pošten najditelj je prošen_ da proti nagradi sporoči po telefonu: HEnderson 6292 Dekleta in žene pomagajte pridobiti vojno mi potrebujemo Strojne operotoric® Inšpektorice Tool Crib Attendon^* Time Keepers Za splošno tovarniško de'" Visoka plača od ure in overt'"' Dnevni in nočni šift 10 ur dela dnevno, 6 dni v ted" Centralna lokacija. V ni bližini z vsake strani Bishop Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. — od St. Claf Ženske za likanj® ^ Potrebujemo nekaj ženskih za likanje v našG0^ delku za popravila. Dobra plača The Halle Bros. C«' Employ. Office 1228 Euclid Ave. MOŠKE IN 86 potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni ▼ 48 ur dela na tede» Plača za ZACETH^ Moški 77 %c na ^ ttfO Ženske 62%ic na Morate imeti izkazilo Ijanstva. ^ Nobene starostne ^ ste fizično sposobni za ga imamo za vaa. Zglasite se na EMPLOYMENT OFfi 1256 W. 74 St National Carb«" Co., Inc. Naprodaj je lepa hiša za eno družino, 7 sob, lota 45x187; garaže; blizu Eddy-St. Clair Ave. Zglasite se pri lastniku na 608 E. 125 St., ali pokličitg GL. 7293. Dva načina za hranitev denarja: Kupite več vojnih bondov in znamke Vložite vsak plačilni dan nekaj v banko — tu pri 127 PUBLIC SQUARE OSKRB Polni čas: 5.10 zv. do šest večerov na te" DOWIfTOW#: 750 Huron 700 Prospect PLAČA $31.20 NA ^ Delni čas: Tri ure dnevno, 6 PLACA $9.90 NA ^ Če ste sedaj brambnem delu, se d® ^ ^ EMPLOYMENT 0^ w do 5. Proda se grocerijsko trgovino; ustanov-jena pred 40. leti; na 4204 Bucyrus Ave., na vogalu. Proda se zelo poceni z ali brez hiše za 2 družini. Za podrobnosti se zglasite med 2. in 3. uro popoldne na 8429 Broadway. ODPRT 8 zj. ao . jj razen ob nedelj Izkazilo državlja zahteva THE OHIO TELEPHOt^^ 700 Prospect Ave. K Kuharica dobi dobro službo ^ , 7, jii ji; navadna kuha. ^ 2. pop. Prosta ob P nedeljah. Zelo dobr^^e^ Zglasite se na 3839 • ali pokličite EN. ® •-