Svunajne povefti.
(§trafhna flikoda per obertnifki ras-ftavi v Parisu) fe je 9.pretezheniga mefza popoldne sgodila. Franzosi fo tudi letaf veliko ras-ftavo obertnifkih rezin v P ar is u napravili; ker je pa ondi filo veliko blaga fkupej prifhlo, fo pod milim nebam lefeno pofldpje napravili, gavmelno sno-trej in svunej olepfhali in ftreho s zinkam pokrili* Sjtrafhen vihar je pa gori imenovani dan, ftreho rastergal, grosna ploha je pritifnila, in kmalo je bilo zelo pofldpje polno vode. §ilo veliko ljudi je she poprej femkej priderlo, hudimu vremenu oditi, sato je taka smefhnjava vftala, de je bilo joj! — Veliko nar drashjih rezhi je tako pofhkodvanih bilo, de je žela fhkoda —kakor pravijo — okoli 80 tavshent goldinarjev v frebru snefla!
107
(Shvajzi letaf kebri veliko fhkodo de-lajo.) V vezhih kantonih fe kmetovavzi prav slo persadevajo, to fhkodljivo shival pokonzhati. Lan-fko leto fo v devetih fofefkah 114,304 bokalov (pintov) ali po fhtivilu fedemfto in devet in dvajfet mil i ono v kebrov nabrali in koriftno porabili. Nek linmi mosh je is njih drago vifhnjevo barvo (Berlinerblau) pridobil. Zhe bi tudi pri naf kmetovavzi kebre tako salesovali, kakor gre, koliko shita, drevefov in drusiga selifha bi ohranili! koliko kebroviga olja bi fi s njimi lahko pridobili ali pa faj dobriga gnoja. Nizh na fvetu fhkodlji-viga ni, kar bi tudi koriftno ne bilo, ako ga zhio-vek le oberniti sna!
108