Goriška porodnišnica z najnižjo stopnjo umrljivosti v deželi Med Štandrežem in Sovodnjami bodo gradili kolesarsko stezo Praznik kulture n priložnostjo da se predstavimo drugim KUPON-30% popusta rM vse: ! storitve -T SMIùrtï Drrtti Primorski Vse glasnejši pozivi Sloveniji in Hrvaški Rado Gruden Bolj kot se bliža 1. julij, glasnejši so pozivi Evropske unije Sloveniji in Hrvaški, naj se končno dogovorita glede nekdanje Ljubljanske banke in s tem odpreta vrata za pravočasno ratifikacijo hrvaške pristopne v slovenskem parlamentu. Časa je vedno manj, zato stalno oglašanje Bruslja ni presenetljivo. Hrvaško pristopno pogodbo je doslej ratificiralo že 22 članic, v dveh je postopek ratifikacije pri koncu, Danska, Nemčija in Slovenija pa ga še niso niti začele. Zaradi Danske in Nemčije v Evropski uniji niso pretirano zaskrbljeni, bolj pa jih skrbi Slovenija, ki ratifikacijo pogojuje z dogovorom o LB. Ta je sicer po zagotovilih iz Ljubljane in Zagreba praktično že sklenjen, vendar pa je razlogov za zaskrbljenost kljub temu precej. Slovenija je močno zaposlena z notranjo politično krizo, ki lahko celotno zadevo izredno zaplete. Vsi sicer zatrjujejo, da podpirajo vstop Hrvaške v EU, toda samo besede niso dovolj. Po drugi strani pa je slovenska južna soseda morda preveč prepričana, da je Bruselj povsem na njeni strani in da bo Ljubljana na koncu pod pritiskom, ki res obstaja, popustila in ratificirala hrvaško pogodbo. Slovenija si najbrž res ne more privoščiti, da Hrvaška zaradi njenih notranjepolitičnih problemov ostane pred vrati EU. Po drugi strani pa bodo morali tudi v Zagrebu pokazati pripravljenost na dogovor, s katerim bodo zadovoljni v Ljubljani in bo sprejemljiv tudi za hrvaško javnost. Zadeva ni enostavna, vendar ne nerešljiva. Predvsem pa je v interesu tako Slovenije kot Hrvaške. dnevnik S-lud o Icficic in flr.iVjjL DIVJCI M tal--.JI SREDA, 20. FEBRUARJA 2013 Št. 42 (20.670) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Bersani zaskrbljen zaradi konflikta interesov Prodaja mreže La7 razdvaja politiko Fo in Celentano z Grilllom - Volilni»samomor« Giannina RIM - Sporna prodaja televizije La7 nekdanjemu Berlusconijevemu uslužbencu Cairu je včeraj dodatno razvnela volilno kampanjo. Vodjo leve sredine Bersanija skrbi konflikt interesov in zahteva spoštovanje pravil, Berlusconi pa ga živčno obtožuje mafijskih groženj. Mario Monti je včeraj predlagal široko vladno zavezništvo, z desne in leve pa mu odvračajo, da skuša le ohraniti vodilno vlogo kljub pomanjkanju volilne podpore. Komik Beppe Grillo polni trge. Na Trgu Duomo v Milanu je včeraj bil z njim Dario Fo, njegovo gibanje pa je podprl tudi popularni pevec Adriano Celentano. Na 10. strani BOLJUNEC, ROVIGO - Pustni »astronavt« pristal pri izlivu reke Pad Lovre spet presenetil Na otoku južno od Chioggie ga je našel domačin, Boljunčani se že pripravljajo na izlet BOLJUNEC - Senzacionalnih poletov pustnega pustolovca Lovre-ta je bilo že veliko, kljub temu pa nas vsak nov podvig pošteno preseneti. Tokrat je lutka s pisanimi balončki, ki so jo na pepelnično sredo izstrelili v Boljuncu, preletela cel severni Jadran in pristala na plaži otoka Albarella pri izlivu reke Pad. Zračna razdalja med Boljuncem in otočkom južno od Chioggie znaša kakih 130 kilometrov. V soboto popoldne je čudno pustno lutko našel domačin, ki je takoj poklical na eno od kontaktnih telefonskih številk v Lovretovem sporočilu v petih jezikih. Boljunčani se že pripravljajo na izlet v Polesine, močvirnato območje v pokrajini Rovigo. Na 6. strani VOLITVE Igor Komel, kandidat SEL za senat GORICA - Dolgoletni direktor Kulturnega doma v Gorici Igor Komel se na listi Svobode ekologije in levice poteguje za izvolitev v senat. Kot poudarja, se je za kandidaturo za SEL odločil, ker je to stranka vseh manjšin. Na 3. strani Kraški vodovod bo nudil druge storitve Na 5. strani Dr. Zvone Žigon o slovenskih misijonarjih Na 8. strani Tržiču prispevek za slovenščino v javnosti Na 12. strani Iz centra CIE v Gradišču zbežalo pet gostov Na 13. strani Leta 313 je bil izdan Konstantinov edikt Na 14. strani CELOVEC FJK, Veneto in Koroška v novi evroregiji CELOVEC - Zrcalna dvorana v poslopju koroške deželne vlade je bila včeraj prizorišče ustanovne seje nove evroregije »Sen-za confini - Ohne Grenzen«. Prireditve so se udeležili predsedniki dežel Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Koroške Renzo Tondo, Luca Zaia in Gerhard Dörfler, za prvega predsednika nove evrore-gije, ki je bila ustanovljena 27. novembra lani s slovesnim podpisom ustanovne listine, pa je bil včeraj izbran predsednik Veneta Luca Zaia. Na 2. strani SLOVENIJA Interpelacija SD proti ministru Turku LJUBLJANA - Poslanska skupina SD je včeraj vložila interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka. Podporo interpelaciji so za zdaj ob poslancih SD napovedali tudi v DeSUS in PS, nasprotujejo pa ji v SDS, SLS in NSi. V DL se bodo o podpori odločali takrat, ko bo vložena v DZ. Turk je interpelacijo označil za politični manever. Interpelacijo je predstavila poslanka SD Majda Potrata. Dejala je, da gre za vsebinsko, zelo resno mišljeno interpelacijo, s katero poslancem dajejo priložnost, da celovito razmislijo o delu in odločitvah ministra. Na 2. strani špeter - Za praznik tudi o perečih problemih Z glasbo proslavili dan slovenske kulture SOVODNJE Solidarnost manjšinskim medijem SOVODNJE - Občinski svetniki iz Sovodenj so podprli resolucijo, s katero so izrazili solidarnost zaposlenim v manjšinskih medijih, ki zaradi splošne krize in zamud pri izplačevanju prispevkov delajo v vse težjih pogojih. Svetniki so izrazili zaskrbljenost zaradi vse hujših težav, ki ogrožajo preživetje Novega Matajurja, Primorskega dnevnika, Novega glasa, Doma ter radijskih oddaj v slovenščini, v prepričanju, da je posledice splošnega krčenja javnih prispevkov mogoče omiliti s primernimi ukrepi, predvsem pa s pravočasnim izplačilom že odobrenih prispevkov. Na 13. strani 2 Torek, 19. februarja 2013 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Podporo napovedali tudi v Pozitivni Sloveniji in DeSUS-u SD vložili interpelacijo zoper ministra Turka LJUBLJANA - Poslanska skupina SD je vložila interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka. Interpelacijo je včeraj predstavila poslanka SD Majda Potrata. Dejala je, da gre za vsebinsko, zelo resno mišljeno interpelacijo, s katero poslancem dajejo priložnost, da celovito razmislijo o delu in odločitvah ministra. Predlagatelji ministru Turku med drugim očitajo politično odgovornost, da deluje v nasprotju z javnim interesom. Turk naj bi obenem ogrožal pravico do kakovostnega in dostopnega sistema javne vzgoje in izobraževanja. Opuščal naj bi skrb za zagotavljanje pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin. Obenem poslanci SD ministru oporekajo neuresničeno odločbo ustavnega sodišča iz leta 2011, povezano z zakonom o visokem šolstvu. Interpelacija Turku tudi očita, da ni spoštoval volje DZ v zvezi z dopolnilom k proračunu za leto 2013, ki je dejavnosti visokega šolstva namenila dodatnih 16 milijonov evrov. Minister se je na interpelacijo najprej odzval na družbenem omrežju Twitter. »Interpelacija je politični manever neke stranke, ki ga pač kasiram kot še toliko drugega. Odgovoril bom vsebinsko, izčrpno in na vse,« je zapisal. V poznejšem sporočilu za javnost pa je še ocenil, da gre za predvsem za politični dokument, s katerim želijo predlagatelji testirati podporo, ki jo ima vlada v državnem zboru. Kot napoveduje, bo vsebino interpelacije komentiral, ko jo bo prebral in preučil. SD je k sopodpisu interpelacije povabila tudi druge poslanske skupine, a pisnih odgovorov ni prejela. So pa podporo interpelaciji za zdaj napovedali v PS in DeSUS. DL se o tem še ni odločila, medtem ko interpelacije poleg koalicijskih SDS in NSi ne bo podprl niti SLS. Vodja poslanske skupine PS Jani Mo-derndorfer je o interpelaciji dejal, da jo bodo podprli, če bo do nje sploh prišlo. Sicer pa v PS menijo, da interpelacija ne rešuje političnega položaja, temveč da je prava pot le konstruktivna nezaupnica. Po besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka je interpelacija korak, ki kaže na to, da razsodnosti in kohezivnosti v opoziciji ni. Po njegovem gre predvsem za »pobalinsko dejanje«, ki pomeni le nadaljnjo slabitev položaja države. Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je opozoril, da ni težava zgolj v Turku, pač pa je največji problem premier. Zato se bodo o podpori interpelaciji, če bo do njene obravnave v DZ prišlo, še odločili. V zainteresirani javnosti so bili odmevi na vložitev interpelacije zelo različni. Žiga Turk je drugi minister iz sedanje Janševe vlade, ki je dočakal interpelacijo kroma Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pe-jovnik je poudaril, da se Turk ni dovolj zavzemal za primerno obravnavo vseh področij, ki sodijo v njegov resor. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kul- ture Slovenije pa po besedah glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja menijo, da je bilo Turkovo ravnanje škodljivo za kakovost javnih storitev, je za STA poudaril Štrukelj. Kulturniki pa Turku očitajo predvsem pomanjkanje dialoga in poseganje v delovanje javnih agencij za knjigo in film. Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik meni, da minister Turk izkazuje nerazumevanje in nespoštova-nje tradicije. Predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igor Koršič pa meni, da je vložitev interpelacije v točkah, ki se tičejo kulture, utemeljena. Vložena interpelacija zoper Turka je druga v tem mandatu, decembra lani je namreč interpelacijo prestal že minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. V samostojni Sloveniji je bilo doslej vloženih več kot 30 interpelacij, pet od njih tudi zoper ministre s področja šolstva, športa in kulture. Ob robu včeraj vložene interpelacije pa se nadaljujejo pogovori o morebitnem oblikovanju nove vlade. Včeraj sta se tako sešla začasna vodja PS Alenka Bratušek in predsednik DL Gregor Virant, vendar izjav o vsebini pogovorov nista dajala. (STA) BRUSELJ - Ob pozivu EP za ratifikacijo pristopne pogodbe Podpora Sloveniji in Hrvaški pri iskanju rešitve za LB BRUSELJ - Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je včeraj sprejel predvidoma zadnje poročilo o Hrvaški, v katerem ji vnaprej izreka dobrodošlico kot 28. članici ob vstopu v EU 1. julija. Odbor je v poročilu tudi podprl prizadevanja Slovenije in Hrvaške pri iskanju rešitve za problem LB ter pozval k pravočasni ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe. Hrvaško pristopno pogodbo je doslej ratificiralo 22 članic EU. Belgija in Nizozemska sta tik pred koncem postopka. Ostajajo le še Danska, Nemčija in Slovenija, ki ratifikacijo pogojuje z dogovorom o Ljubljanski banki, kar v Evropskem parlamentu vzbuja skrbi. Zato sta bila vprašanje LB in Slovenija tudi v ospredju razprav odbora o poročilu o Hrvaški. Odbor je v poročilu oziroma predlogu resolucije podprl »prizadevanja Slovenije in Hrvaške pri iskanju konstruktivne rešitve za Ljubljansko banko«, spomnil, da »se dvostranskih vprašanj ne sme izkoriščati za oviranje integracijskega procesa sedanjih ali bodočih držav prosilk za članstvo«, ter vse članice pozval, naj hrvaško pristopno pogodbo ratificirajo pravočasno. Predlog resolucije, ki ga je pripravil evropski poslanec iz Češke Libor Rouček, so člani odbora podprli s 60 glasovi za, dva člana sta bila proti, štirje pa so se vzdržali. Evropski poslanci so k poročilu vložili 62 dopolnil, 19 so jih prispevali trije Slovenci; Tanja Fajon jih je vložila devet, Lojze Peterle šest, Ivo Vajgl pa štiri. Na koncu je bilo na podlagi dopolnil pripravljenih in potrjenih pet kompromisnih predlogov, eden od njih vključuje tudi omenjeno besedilo o LB. Veliko prahu je dvignilo dopolnilo evropske poslanke iz Romunije Monice Luise Macovei, ki je predlagala, naj EU za Hrvaško vzpostavi popristopni mehanizem nadzora boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanja reforme sodstva. Ta predlog sicer ni naletel na podporo, češ da bi uvedba tega mehanizma postavila pod vprašaj ves koncept pogajanj s Hrvaško. Podoben mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedla za Romunijo in Bolgarijo, za Hrvaško pa ga ni predvidela, ker meni, da je bila država za razliko od sedanjih najmlajših članic unije že pred pristopom dovolj nadzorovana. Iz Hrvaške je bilo v odzivu na to dopolnilo slišati užaljene besede, češ da Romunija res ni država, ki bi ji lahko solila pamet o korupciji. Padlo je tudi Vajglovo dopolnilo k pozivu Hrvaški k spoštovanju pravic manjšin, priseljencev, lezbijk in gejev. Poslanec je želel dodati opozorilo, da »nekateri najvišji predstavniki Cerkve na Hrvaškem redno uporabljajo jezik, ki odkrito poziva k nestrpnosti do lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev«. Rouček in večina članov je menila, da izpostavljanje ene same institucije v takšni resoluciji ni primerno. Resolucija Evropskega parlamenta, ki jo mora najprej potrditi pristojni odbor, nato pa še evropski poslanci na plenarnem zasedanju, ni zavezujoči dokument. Hrvaška je za vstop v EU 1. julija letos že dobila blagoslov Evropskega parlamenta, ki je potreben pred podpisom pristopne pogodbe. (STA) LJUBLJANA Erjavec obžaluje Janševo odločitev LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je včeraj izrazil obžalovanje zaradi odločitve pre-mierja Janeza Janše, da ga umakne z reševanja vprašanja LB. Povedal, da je glavno vsebinsko delo glede dogovora o rešitvi problema Ljubljanske banke že opravljeno. S hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusic bi se morala dobiti v ponedeljek v Bruslju, včeraj pa v Zagrebu, kjer bi dogovor že lahko parafirala. O vsebini dogovora, sklenjenega v začetku februarja na Otočcu, minister tudi včeraj ni želel govoriti, je pa zatrdil, da je o pogovorih stalno obveščal premierja, tudi med pogovori na Otočcu se je z njim slišal po telefonu. Zavrnil je premierjeve očitke o nekredibilnosti in pretiranem pojavljanju v javnosti ter poudaril, da je imelo zunanje ministrstvo glede LB do medijev vseskozi zadržan pristop, kar je bila tudi želja Evropske komi-sije.Po Erjavčevih besedah je bilo načrtovano, da bosta vladi Slovenije in Hrvaške dogovor o LB hkrati sprejeli 6. marca, nato pa bi hitro sledila ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU v DZ. O tem je bilo govora še v četrtek na srečanju strank s predsednikom Borutom Pahorjem, nato pa ga je v petek v Schladming poklical Janša in mu dejal, da sta se s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovicem dogovorila, da bosta sama prevzela zadevo. »Ne vem, kaj se mu je zgodilo čez noč,« je Janševo odločitev komentiral Erjavec, ki upa, da bo dogovor s Hrvaško vseeno sklenjen. Da skuša Janša s prelaganjem rešitve problema s Hrvaško podaljšati življenje svoje vlade, je po Erjavčevi oceni sicer mogoče, vendar to, kot je zatrdil, življenja vlade ne bo podaljšalo. Eden od razlogov, zakaj je Janša sprejel svojo odločitev, je po besedah Erjavca verjetno tudi njegova odločitev, da zamrzne postopek imenovanja 17 veleposlanikov, med drugim v Berlinu, Moskvi in Washingtonu. Kot je pojasnil, se mu ne zdi primerno, da bi o imenovanjih odločali, ko vlada razpada. Prepričan je tudi, da je treba imenovati ljudi, ki so profesionalni in imajo širši konsenz. Erjavec sicer ne dvomi, da se bodo postopki imenovanja veleposlanikov, potem ko se bo DZ seznanil z njegovim odstopom, nadaljevali, »bo pa to kadrovanje po strankarski izkaznici«. Karl Erjavec, ki bo odstopno izjavo s položaja zunanjega ministra podal 22. februarja, sicer vztraja, da ima polna pooblastila, dokler se DZ ne bo seznanil z njegovim odstopom. Vol¡tV6 2013 CELOVEC - Ustanovna skupščina evroregije Brez meja v — Poziv Tamare Blazina TRST - Tudi parlamentarne volitve, ki se bodo vršile ob koncu tega tedna, predstavljajo lepo priložnost, da koristimo naše manjšinke pravice in dokažemo konkretno zavzetost za dosledno spoštovanje dvojezičnosti pri vseh osebnih dokumentih. V tem smislu je pomembno, da izkoristimo tudi pravico do dvojezične volilne izkaznice, ki mora biti na razpolago v vseh občinskih volilnih uradih, poudarja v sporočilu Tamara Blažina. Istočasno tudi poziva vse tiste volivce, ki te pravice, ki jo predvideva zaščitni zakon, še niso izkoristili, naj se obrnejo na pristojne občinske urade in zaprosijo za dvojezične izvode volilnih izkaznic. Shod DS v Špetru ŠPETER - V dvorani občinskega sveta v Špetru bo danes ob 18.30 srečanje Demokratske stranke z volivci. Na srečanju bodo sodelovali kandidatki DS za poslansko zbornico Gianna Malisani in Tamara Blažina, kandidat za senat Carlo Pegorer in pokrajinski svetnik DS v Vidmu Cristiano Shaurli. Predstavili bodo program Demokratske stranke za »Pravično Italijo«. Sestavljajo jo FJK, Veneto in Koroška Prvi predsednik Luca Zaia - V prihodnosti naj bi se razširila še na Slovenijo in na dve hrvaški županiji CELOVEC - Zrcalna dvorana v poslopju koroške deželne vlade je bila včeraj prizorišče ustanovne seje nove evroregije »Senza confini - Ohne Grenzen«. Prireditve so se udeležili predsedniki dežel Furlani-je-Julijske krajine, Veneta in Koroške Renzo Tondo, Luca Zaia in Gerhard Dörfler, za prvega predsednika nove evroregije, ki je bila ustanovljena 27. novembra lani s slovesnim podpisom ustanovne listine, pa je bil včeraj izbran predsednik Veneta Luca Zaia. Kot je sporočila tiskovna služba dežele Koroške, je deželni glavar Dörfler je včerajšnje srečanje označil za »zgodovinski dan za vse tri dežele«. Napovedal je še, da hoče nova regija postati »regija človečnosti« in tudi načrti o njeni širitvi na Slovenijo in dve hrvaški regiji že obstajajo. S tem bi lahko ustvarili »majhno in vitalno Evropo prihodnosti,« je še pristavil koroški deželni glavar. Nova evroregija bo svojo pozornost posvečala pobudam na področjih, kot so izobraževanje, koriščenje alternativnih energij, raziskovalni in razvojni projekti, prometne povezave, kot je npr. prometna os med Baltikom in Jadranom, itd. Predsednik FJK Tondo je menil, da je nova regija sad dolgoletnih in intenzivnih skupnih prizadevanj. Evropa mora postati Evropa regij, nova evrore- Od leve predsedniki dežel FJK Renzo Tondo, Koroške Gerhard Dörfler in Veneta Luca Zaia gija pa predstavlja velika priložnost in resno opcijo za čezmejno sodelovanje - predvsem kar zadeva mladino, je poudaril. Začasni direktor nove evroregije »Senza confi-ni - Ohne Grenzen« je namestnik direktorja koroške deželne uprave Dieter Platzer, ki je obenem tudi generalni sekretar Delovne skupnosti Alpe Jadran, iz katere pa sta v začetku leta 2013 izstopili prav deželi Fur-lanija-Julijska krajina in Veneto. Sedež nove evrore-gije pa bo v Trstu, so še sporočili v tiskovni izjavi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 21. februarja 2013 3 PARLAMENTARNE VOLITVE - Igor Komel, kandidat SEL za senat » SEL je stranka vseh manjšin!« GORICA - Igor Komel je goriški kandidat za senat na listi Svoboda Ekologija Levica (SEL). Njegovo ime je ne-razdružljivo povezano s Kulturnim domom v Gorici, ki mu je dolgoletni ravnatelj. Toda Komelovo družbeno angažiranje je vsestransko. V devetdesetih letih minulega stoletja je bil dva zaporedna mandata občinski svetnik v Gorici, nato predsednik slovenske konzulte pri goriški občini. Bil je tudi tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško in deželni predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Zakaj kandidirate? Zakaj za SEL? Dovolite mi - morda ne zveni običajno -, da najprej izrazim solidarnost kolegu kandidatu Marcu Gergoletu za žolčne napade predstavnikov goriške desnice in pa senatorki Tamari Blažina, ki je tudi tarča neokusnih volilnih napadov. Senatorki kakor tudi njenemu sodelavcu Liviu Semoliču gre - ob vseh možnih težavah in zapletih v italijanskem parlamentu - marsikatera zasluga za dosego pomembnih rezultatov v korist naše narodnostne skupnosti. Nihče ne more zatrjevati, da je bilo njuno delovanje sektaško, v izključnem interesu stranke, saj sta ves svoj napor usmerjala v prid vseh Slovencev v Italiji. Zakaj sem pravzaprav v SEL?, me sprašujete. Zelo preprosto: Ker je stranka vseh manjšin! Italijanski problem je prihodnost mladih, a problem je tudi sedanjost 40 in 50-Ietnikov ter upokojencev. Kako lahko SEL pomaga vsaki od omenjenih skupin? Srž vseh problemov je delo. S tem je povezano vprašanje brezposelnosti mladih, srednje generacije, da ne govorimo o upokojencih, t.i. »esodatih, co.co.co.jevcih«, dopolnilni blagajni in še bi lahko našteval. Bodoča vlada bo morala odločno in prepričljivo ugrizniti v to kislo jabolko. Tu ne sme biti nikakršnega obotavljanja. Kakšno je vaše mišljenje na temo morale, privilegijev in stroškov politike? Je bilo več besed kot dejanj? V nekaj besedah: politika je ravnala skrajno podlo in nemoralno. Kakšno pa je vaše mišIjenje o istospolnih parih, obdavčenosti države in davčnem pritisku na občane in podjetja, o priseIjencih? Brez predsodkov in pomislekov sem za priznavanje izvenzakonskih zvez, istospolnih partnerskih zvez in pravice do biološke oporoke. Obdavče-nost države je skrajno neodgovorno, davčni pritisk skrajno nepravičen. Preseljevanje narodov pa je proces tega tisočletja. Kaj je državi prinesIa vIada SiI-via Berlusconija (2008-11) in kaj vlada Maria Montija (2011-12)? Berlusconijeva vlada nas je privedla na rob katastrofe, Montijeva pa nam je prinesla dodatno razočaranje. Negativne ocene pa moramo prisoliti tudi deželni upravi z Renzom Tondom na čelu in z odbornikom za kulturo Eliom De Anno - področje kulture namreč dobro poznam -, ki je pokazala skrajno mačehovski odnos do naše narodne skupnosti oziroma do kulturnih dejavnosti nasploh. Zakaj je SEL kompatibilen z Demokratsko stranko? Je aIi ni kompa-tibiIen tudi z Montijem? Naš skupni cilj je premagati desno sredino, ki je bila v vsem tem času di-skriminatorno nastrojena proti naši skupnosti. Glede na sedanji volilni sistem bomo izbirali le med Berlusconi-jem in Bersanijem. Drugih izbir ni! Prepričan pa sem, da bosta SEL in Demokratska stranka znala najti skupen jezik pri upravljanju države, še posebej v sedanjem nelahkem kriznem času. Zakaj pa SEL ni kompatibiIen z Ingroievo Iisto? Je Ievica obsojena na razkIanost? Upam, da ni tako. Moja želja je, da se bodo reformistične in leve sile itali- Ime Igorja Komela je nerazdružljivo povezano s Kulturnim domom v Gorici arhiv janske družbe znale v bližnji prihodnosti združiti. V tem trenutku so močnejše silnice razhajanja oziroma iskanja ozkih strankarskih interesov,kar pa levičarskemu gibanju nikakor ne služi. O sebi naj povem, da sem si prizadeval, vsaj v goriškem prostoru, za zbliževanje in združitev. Po tej poti nameravam tudi nadaljevati in vztrajati, saj italijanska politika potrebuje zdravo in sodobno levico. n Izigravanje okrog prispevkov je daIo vtis, da je sIovenska manjšina za Italijo deveta briga. Zakaj? Kaj lahko naredi parIament? Vprašanje je, kaj naj naredi italijanski parlament in kaj lahko naredimo sami, enotno, poudarjam enotno, kot slovenska narodna skupnost v Italiji. Parlament naj najprej spoštuje mednarodne obveze. Ponavljam:do-sedanji odnos oblasti do slovenske manjšine ni državniški, temveč mačehovski. Je Slovenija dovolj naredila, da bi Italija spoštovala obveze do manjšine? Mnogo je rezerv in odprtih vprašanj. Moja želja je vsekakor, da bi tudi Slovenija imela - ne glede na trenutno vladno koalicijo - državniški odnos do slovenske manjšine v Italiji. Slovenske ustanove in organizacije v Italiji doživljajo nadvse težke čase in veliko stisko, zato bi pričakoval od slovenske vlade večjo in hitrejšo pomoč, ki bi imela tudi solidarnostni naboj. Ne gre spregledati dejstva, da slovenska stvarnost v zamejstvu - kulturni domovi, organizacije, društva, spomeniki itd. - sodi v kulturno dediščino celotnega slovenskega naroda. Pet kandidatov izhaja iz manjšine, a nihče med njimi nima investiture, da bi manjšino predstavljal. Kaj pravite na to? Investituro bo imel Slovenec, ki bo izvoljen v italijanski parlament, saj bodo k temu prispevali tudi slovenski volivci, ki ga bodo podprli. Če pa mislite na volitve v manjšini, to je drugo vprašanje oziroma vozel, ki ga mora razplesti skupno slovensko predstavništvo. Bi v parlamentu podprli ukrep, ki ukinja goriško pokrajino? Ne, ne bi ga podprl. Glede na svojo zemljepisno lego in na zgodovino utegne biti Goriška v prihodnje še kako zanimiva, toda s sedanjo desnosredinsko upravo goriške občine, ki obrača hrbet Novi Gorici oziroma Sloveniji, res ne bomo stopali na zmagovalne stopničke Katera sredstva uporabljate za komuniciranje s svetom in v volilni kampanji? Facebook, twitter ...? Tokratna volilna kampanja je prava anomalija ... brez preferenc, dobesedni »porcellum«. Komunikacijski kanali stranke SEL so odprti v vse smeri in to na različnih ravneh, kandidati pa smo aktivno vključeni v volilno kolesje. NOVI MATAJUR Solidarnost podboneškega župana PODBONESEC - Podbone-ški župan Piergiorgio Domenis v tiskovnem sporočilu izraža solidarnost redakciji Novega Mata-jurja, ki preživlja izredno težko finančno krizo, zaradi akutnega pomanjkanja sredstev pa tedniku Slovencev v videmski pokrajini celo grozi prenehanje izhajanja. Domenis poziva vodstvo dežele Furlanije-Julijske krajine, naj se postavi v bran svoje posebnosti, ki je taka predvsem zaradi prisotnosti manjšin. Te, med katerimi je tudi slovenska, poudarja podbo-neški župan, je treba zaščititi, saj predstavljajo del zgodovine in življenja FJK. Kar zadeva Novi Matajur, pa Domenis v sporočilu poudarja, da tednik predstavlja pomembno informacijsko sredstvo, ki poroča o dogodkih, tradiciji in življenju v delu Furlanije-Julijske krajine, ki je pogosto prezrt v ostalih sredstvih javnega obveščanja. Novi Matajur je v bistvu mednarodni čezmejni tednik, ki objavlja članke tako v italijanščini kot slovenščini iz Nadiških dolin pa tudi iz obmejnega posoškega pasu v Sloveniji, nanj pa z nestrpnostjo čakajo tudi emigranti, za katere predstavlja tednik živo vez z domačimi kraji, je še zapisal pod-boneški župan v tiskovnem sporočilu. ŠPETER - Dan slovenske kulture s spevoigro Krajica Vida Praznik v znamenju aktualnosti Zaradi stalnega kratenja pravic pri Inštitutu za slovensko kulturo razmišljajo tudi o prijavi na Evropsko sodišče za človekove pravice Sobotno praznovanje dneva slovenske kulture je obogatil zelo kakovosten glasbeni program nm PORDENON - Policijska akcija Tagliavento Zaplenili 3 kg mamil in priprli dva preprodajalca PORDENON - Policisti letečega oddelka na pordenonski kve-sturi so v okviru boja proti trgovini z mamili aretirali dve osebi, opravil osem hišnih preiskav in zaplenili približno tri kilograme mamil, med katerimi je bilo največ hašiša. Šlo je za akcijo Tagliavento, o kateri so podrobneje spregovorili včeraj. Kot so povedali, so z akcijo začeli aprila lani, zaplenjena mamila pa so prihajala iz Slovenije in so bila namenjena na trg z mamili v Trevisu. Za zapahi sta se znašla 30-le-tni Marco Zanette iz Sacileja in 37-letni Franco Loiacono iz Fontanafredde. Nalog za aretacijo, ki so jo opravili v ponedeljek zjutraj, je podpisal sodnik za predhodne preiskave iz Pordenone, Zanette in Lo-jacono pa sta se v priporu znašla z obtožbo o prodaji mamil. Kot rečeno, je akcijo aprila lani začel leteči oddelek pordenonske kvestu-re, preiskavo pa je koordiniralo tamkajšnje tožilstvo. Na podlagi obvestila kolegov iz Turina so ustavili in pregledali Zanetteja, pri katerem so našli 2,5 kilograma hašiša in 60 dkg marihuane. Kasneje so svojo pozornost usmerili še na Loiacona in še nekatere ljudi iz Por-denona in Trevisa. Tako so pregledali še nekaj stanovanj na teh območjih, in sicer štiri v Sacileju ter po eno v Brugneri in Godegi di Sant'Urbanu. PROMOTUR Potrjen proračun za 2013 TRST - nadzorni svet agencije Promotur je je včeraj sprejel načrt za poslovanje v letošnjem letu. Predvidevajo, da bo na koncu poslovni izid izenačen, saj je nadzorni svet v proračun vključil 9,6 milijona evrov, ki naj bi jih zaslužili s poslovanjem do 31. decembra 2013. S tem, poudarjajo pri Promoturju, je zagotovljen normalen potek zimske sezone, ki se bo zaključila 1. aprila in pa tudi nadaljevanje opravljanja storitev v poletni sezoni v skladu z načrti posameznih turističnih središč. Ob predstavitvi proračuna so tudi poudarili zelo dobre rezultate v prvem delu zimske sezone. V smučarskih središčih se je obisk v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 12 odstotkov, dohodki pa za 25 odstotkov. ŠPETER - Tako kot se je kraljica Vida počutila obkoljeno od barbarov, tako se počutijo v tem obdobju tudi v Benečiji. Tak vtis je prevladoval v soboto na prireditvi v Špetru, ki sta jo organizirala Inštitut za slovensko kulturo in špetrska Glasbena Matica za Dan slovenske kulture. Po glasbenem uvodu pianista Davida Tomasetiga je spregovorila predsednica Inštituta Bruna Dorbolo. »Danes izpričujemo svojo ljubezen do slovenske kulture in slovenskega jezika, do glasu te zemlje, ki se govori že več kot tisoč dvesto let,« je povedala predsednica Inštituta in se zahvalila vsem, ki so se zavzemali za to bogastvo. »Vemo pa, da so tu ljudje, ki že sto let skušajo izbrisati naš obstoj. Dobro vemo, kdo so in kaj delajo. Imeli smo lepo šolo, že štiri leta imajo denar za njeno popravilo, pa še niso začeli z deli. Zdaj smo slišali, da hočejo zapreti naš časopis. Dovolj imamo vsega tega! Če se stanje ne bo izboljšalo, se bo naš Inštitut obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice,« je poudarila. Ada Tomasetig, ki je pred kratkim izdala lepo knjigo o beneških pravljicah, pa je povedala, kako so povsod po dolinah poznali legendo kraljice Vide, sama pa je napisala tisto, ki so ji jo pripovedovali doma v Sarženti. Ponekod pa je zgodba o kraljici Vidi pripovedovala tudi o tem, kaj se je zgodilo potem, ko je rešila svoje ljudstvo. Nekaj časa je živela v Bijačah, kjer je tudi umrla. Ljudi je prosila, naj jo pokopljejo pod trto, v resnici pa je bil njen grob pod bezgom. Spomladi je tam zraslo toliko rož in sena, da je bezeg usahnil. »Danes ni tako kot nekoč, danes znamo brati in pisati, zato upam, da si bomo znali sami pomagati in da bomo šli naprej,« je še dejala. Vrh kulturnega programa je predstavljala spevoigra Krajica Vida, ki so jo pripravili Mladi orkester Glasbene matice, Mladinski zbor, Otroški zbor Mali lujerji in mladi učenci gledališkega tečaja pod vodstvom Davida Clodiga, ki je tudi avtor izvirne glasbe, medtem ko je besedilo napisal Aldo Clodig. Peli so Elisa Iovele, Goran Ruzzier, Michele Perrone in Martina Ca-nalaz. Spevoigro so prvič predstavli junija lani v Špetru, mesec kasneje pa so jo uprizorili na Postaji Topolove. Vsi nastopajoči so se zelo izkazali, publika pa jih je nagradila z dolgim aplavzom in igralcem ter glasbenikom namenila »standing ovation«, kar se ne dogaja pogosto. (NM) 4 Sreda, 20. februarja 2013 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Za razvoj tržaškega pristanišča naj se zavzame politika, Italija in Slovenija pa se ne smeta izogniti medsebojnemu sodelovanju na osi Trst-Koper (v EU pa prihaja še Reka). O tem je prepričan bivši predsednik tržaške pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, gost predvolilnega srečanja stranke Levice, ekologije in svobode (SEL) v gledališču Miela. Boniciolli je bil zelo kritičen do svoje naslednice Marine Monassi, ki je izjavila, da pristaniški regulacijski načrt ni potreben. Razočarali so ga tudi italijanska in slovenska diplomacija ter Dežela FJK, ki ji sploh ne zaupa. Po njegovem mnenju uživa Dežela preveliko avtonomijo, s katero ovira državne in evropske interese. Navzoči so bili predstavniki stranke SEL Waldy Catalano, Giulio Lauri in Loredana Pa-nariti, pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich ter tajnik FILT-CGIL Renato Kneipp. Catalano se je uvodoma dotaknil vseh odprtih vprašanj v pristanišču: povečanje sedmega pomola, osmi pomol, logistična ploščad, območje železarne, železniške povezave, staro pristanišče, prostocarinska cona itd. Tako kot Boniciolli je glede odnosov med Trstom in Koprom navedel mnenje predstavnikov danske družbe Maersk, da bi se morali pristanišči združiti. Za pristaniške storitve v Kopru in Trstu skrbi isti ponudnik -Ocean Team družine Cattaruzza. Boniciolli je poudaril, da je tržaško pristanišče nastalo na pobudo (avstrijske) politike in politika mora skrbeti za njegov razvoj. »Dokler bodo o tej deželi odločali ljudje, ki nimajo evropske, če že ne svetovne vizije, bo vse zaman. Po letu 1989 sem tudi jaz mislil, da bo tržaško pristanišče spet pridobilo svoje zaledje, a se ni zgodilo nič,« je dejal. Obžaloval je, da krajevno vrtičkarstvo zavira gradnjo petega koridorja. Slovenija in Italija bi morala po Boni-ciollijevem mnenju uskladiti svoje interese, medtem ko se obe diplomaciji obnašata po načelu »ne vtikaj se v moje načrte, jaz pa se lahko vtikam v tvoje«. Slovenija stavi na povezavo Koper-Divača, nič več pa se ne omenja proga Trst- Divača: »Za to je kriv tudi kratkoviden slovenski nacionalizem, ki je delno razumljiv, saj je Koper edino slovensko pristanišče.« Adriano Sincovich je povedal, da pri Marini Monassi pogreša razvojne strategije. Govoril pa je še o tlečih problemih tržaških pristaniških delavcev, ki se po stavkah izpred nekaj let niso polegli. Težave s pogodbami in varnostjo so še aktualne, čeprav se o njih ne govori. (af) Perečih vprašanj, kot sta razširitev sedmega pomola (na sliki) in selitev prostocarinske cone iz starega pristanišča, je na pretek, po Boniciollijevih besedah pa vse skupaj ovira tudi ustavljeni postopek regulacijskega načrta; ta je že dve leti v presoji italijanskega okoljskega ministrstva, po besedah predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi pa baje ni potreben POZIV POLITIKOM - Rektorja v Trstu in Vidmu ter direktor Sisse »Univerze umirajo« Za izhod iz recesije je treba več investirati v vrhunsko izobraževanje in raziskovanje »Univerze v Italiji so v minulih petih letih preživljale daleč najtežje obdobje od zedinjenja države dalje.« Tako je rektor Tržaške univerze Francesco Peroni včeraj komentiral dokument konference rektorjev italijanskih vseučilišč, ki so tik pred volitvami želeli opozoriti politike in javnost na težave univerzitetnega sistema. »Stanje v Furlaniji Julijski krajini ni nič manj alarmantno,« so v skupni izjavi zapisali predstojniki treh vrhunskih deželnih institucij. Ob rektorju Peroniju sta izjavo podpisala še njegova videmska kolegica Cristiana Compagno in direktor mednarodne visoke šole SISSA v Trstu Guido Mar-tinelli. »Če so naše institucije v tem času kljubovale drastičnemu krčenju fi- Rektor Francesco Peroni arhiv nančnih sredstev, se moramo zahvaliti izključno njihovi sposobnosti prenavljanja. To, da smo doslej ohranili visok znanstveni in izobraževalni standard, pa naj nas ne tolaži: krčenje sredstev nas namreč neizbežno vodi v nepopravljive posledice zaradi staranja učno-raziskovalnega kadra, ki ga ni mogoče krepiti z vnašanjem svežih sil, pa še zaradi siromašenja storitev in zmanjšanja kompetitivnosti z najrazvitejšimi univerzitetnimi sistemi.« Tako ugotavljajo rektorji, ki so prepričani, da bi morala dežela, ki se odlikuje po vrhunski mreži znanstve-no-izobraževalnih ustanov, biti še toliko bolj zaskrbljena zaradi negativnega trenda. Kandidate in stranke, ki nastopajo na političnih in deželnih volitvah zato pozivajo, naj se s konkretnimi projekti in ne le z besedami zavzamejo, da se univerzam in znanstvenim ustanovam omogoči, da spet pridobijo strateško vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju, brez česar ne bomo premagali recesije. VOLITVE - Nekdanji predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli gost stranke SEL Pristanišče potrebuje politiko, Trst in Koper naj tesno sodelujeta »Po letu 1989 smo mislili, da bo tržaško pristanišče spet pridobilo svoje zaledje, a se ni zgodilo nič« Volitve 2013 Srečanje liste Ingroia o železniških povezavah Lista Ingroia - Državljanska revolucija bo danes ob 17.30 v kavarni San Marco v Ul. Battisti priredila srečanje o načrtu nove železniške povezave Koper-Divača, ki ogroža okoljsko ravnotežje območij pri Bota-ču in v dolini Glinščice. Srečanje bosta uvedla Lino Santoro in Alessandro Ca-puzzo, ki bosta predstavila tudi pripombe dveh izvedencev gibanja No tav iz Doline Susa, prof. Claudia Cancellija in dr. Luce Giuntija, v zvezi z načrtom visoko-hitrostne železniške povezave med Ron-kami in Divačo, ki bi s predori in viadukti »kriminalno« posegla v zaščiteno okolje Glinščice. Lista Ingroia zagovarja cenejšo in okoljsko prijaznejšo alternativo ojačenja in dopolnjevanja obstoječe železniške mreže, ki bi zadostila potrebi po učinkovitem javnem prevozu na celotnem območju od Avstrije do Hrvaške. Volilne pobude DS Rajonski krožki Demokratske stranke prirejajo danes več volilnih srečanj. Na tržnici v naselju Sv. Sergija na Trgu 25. aprila bodo med 10.30 in 12. uro prisotni z mizico in informativnim gradivom. Volilno gradivo bodo delili tudi med 15.30 in 16. uro pred šolo Agazzi v Ul. S.Fortunato in med 16. in 16.30 pred šolo Addobbati na Greti. Ichino v videokonferenci Montijeva lista prireja jutri ob 18. uri volilno srečanje v novinarskem krožku na Korzu Italia 13. Iz Milana bosta v vi-deokonferenci povezana Pietro Ichino, kandidat za senat v Lombardiji in Claudio Ceper, kandidat za zbornico v FJK bosta predstavila ti. model »flexsecuri-ty« za zaposlovanje mladih. Sodelujejo tudi kandidati Alessandro Maran, Gian Luigi Gigli in Pierandrea Vinci. Bandelli: Za terminal bo Tondo odgovarjal Trstu Molk dežele bi lahko privedel do tega, da bodo Trstu vsilili plinski terminal po »tihem privoljenju«. Zato predstavnika gibanja Un'Altra Regione Alessia Rosolen in Franco Bandelli svarita predsednika dežele FJK Tonda, da bo za to odgovarjal volivcem. Na razliko od Občine Trst in drugih krajevnih uprav, ki so se jasno opredelile proti terminalu, dežela do danes ni uradno zavzela nobenega stališča. Rim pa gre svojo pot. Montijev razvojni odlok v 38. členu dopušča možnost odločanja »z vrha«, toliko bolj, če dežela molči. ZAPOSLOVANJE - Projekt Pokrajine za poklicno usposabljanje mladih Bodočnost je tudi v starih poklicih V stisku in s prakso pri veščih obrtnikih naj bi mladim približali nekdanje poklice, ki »se izgubljajo« - V projekt vključena čezmejna naveza kraških občin V zadnjih letih se delež mladih, ki imajo kakršno koli obliko redne zaposlitve, drastično niža, saj veliko mladih dela predvsem honorarno. Alarmantnega stanja se dobro zaveda tržaška Pokrajina, ki je pred kratkim lansirala zanimiv projekt, v sklopu katerega bodo mladi med 16. in 35. letom starosti spoznavali poklice, ki jim grozi izumrtje. Projekt Arti di ieri, mestieri di domani (Včerajšnja umetnost, jutrišnji poklic) je bil potrjen na razpisu Dežele FJK, ki financira kulturne pobude za mlade. Podrobnosti izobraževalnega projekta sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila pokrajinska odbornica za mladinsko politiko Roberta Tar-lao in deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro. Slednji je pojasnil, da je deželna uprava zelo naklonjena projektom, ki v središče postavljajo mlade in dodal, da bodo ob koncu projekta udeleženci dobili tudi potrdilo, ki jim bo prav prišlo pri iskanju zaposlitve. Pokrajinska odbornica je izpostavila pomen projekta, ki želi spodbujati mlade na področju poklicnega izobraževanja, v tem primeru na področju kamnoseštva, lesarstva in izdelovanja piva. Vse to so poklici, ki so pred izumrtjem, je menila odbornica Tarlao in pristavila, da si prizadevajo ohraniti spomin na poklice, ki bi mladim v bodoče Z včerajšnje predstavitve projekta na pokrajini lahko prinesli tudi nove priložnosti na trgu dela. Slišali smo tudi, da je omenjeni projekt naklonjen med-generacijskim izmenjavam, ki bodo mladim omogočile stik s starimi obrtniki naše regije. kroma Pokrajina Trst se je v namen izvedbe projekta povezala z različnimi lokalnimi in "čezmejnimi" in-štitucijami. V projekt so tako vključene tudi občine Zgonik, Repentabor, Devin-Nabrežina in Dolina, pa tudi občini Sežana in Komen. Poleg občin pri projektu sodelujejo tudi nekatere šolske ustanove (med drugim tudi šolski center Srečko Kosovel iz Sežane). Projekt so razdelili v šest faz; prvo so izvedli novembra in decembra lani, ko so iskali obrtnike, ki bi bili pripravljeni sodelovati na izobraževalnih seminarjih, druga faza, ki se bo zaključila marca letos, predvideva intervjuvanje obrtnikov (intervjuje bodo pripravili dijaki tržaškega inštituta L. Galvani), od aprila do junija bo potekala tretja faza, ki predvideva informativno kampanjo in udeležbo na izobraževalnih tečajih. Predzadnji fazi projekta bosta na sporedu v drugi polovici letošnjega leta, so pojasnili na včerajšnji novinarski konferenci. Zainteresirani se bodo udeležili tečajev (20-urni tečaj varnosti in 40-urni tečaj poklicnega izobraževanja). Posebnost projekta je tudi, da bo mogoče opravljati štirimesečno prakso pri obrtnikih; za vsak poklic bodo izbrali po dva udeleženca projekta. Praksa naj bi potekala od novembra letos do marca prihodnje leto. Pomen in funkcijo nekaterih starih poklicev pa bo mogoče spoznati tudi v zadnji fazi projekta, ki predvideva organizacijo posveta, na katerem bodo predstavili vse izsledke projekta Arti di ieri, me-stieri di domani. To srečanje bo na sporedu predvidoma marca 2014. (sč) / TRST Sreda, 20. februarja 2013 5 REPENTABOR - Občinski svet je na sinočnji seji sprejel ustrezne smernice Kraški vodovod: še dodatne storitve Družba Kraški vodovod se ne bo v prihodnosti več ukvarjala samo z dobavo vode, temveč bo lahko nudila dodatne storitve, od službe za odvažanje odpadkov do pogrebnih in drugih dejavnosti. Do tega bo prišlo polagoma in ob upoštevanju donosnosti posameznih služb za javno upravo ter seveda po ustreznem preverjanju. To predvidevajo med drugim smernice za spremembe statuta delniške družbe Kraški vodovod, ki jih je sprejel re-pentabrski občinski svet na včerajšnji seji. Skupščina je namreč po ustrezni razpravi odobrila smernice za repentabrske-ga župana Marka Pisanija glede nadzora, trajanja in delovanja Kraškega vodovoda. Na seji so soglasno sprejeli nekatere točke, ki bodo prispevale h konkurenčnejši ponudbi družbe. Kot je razložil župan Pisani, to pomeni skratka več uslug za občane ob enaki ali tudi višji kakovostni ravni. Poleg dodatnih uslug je skupščina izglasovala točki glede dematerializacije delnic ter glede podaljšanja trajanja družbe Kraški vodovod do leta 2040. Na vprašanja nekaterih občinskih svetnikov o mo- rebitnih težavah z družbo Acegas-Aps oziroma možnosti koriščenja uslug drugega dobavitelja je Pisani odgovoril, da bodo glede zakonodaje stalno preverjali posamezne postavke, sprejemali pa bodo samo ekonomsko opravičljive projekte. Sicer je občinski svet sinoči med drugim odobril tudi pravilnik za notranji nadzor poslovanja. Ta predvideva na zahtevo pristojnega ministrstva poostrene kontrole bilance, računovodstva itd. in se morajo temu prilagoditi vse italijanske občine. Ne nazadnje je skupščina soglasno sprejela čezmejno resolucijo proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki jo je posredovala Občina Milje. Dokument so podpisale številne slovenske, hrvaške in italijanske občine, med katerimi so Gradež, Tržič in vse občine v tržaški pokrajini. Resolucijo so nekateri občinski sveti že sprejeli in drugi jo še bodo, nazadnje pa bodo dokument posredovali predsednikom italijanske, slovenske in hrvaške vlade ter evropskega parlamenta. A.G. Družba Kraški vodovod se ne bo več ukvarjala samo z vodo ZGONIK - Tržaška prefektinja na obisku pri občinskih upraviteljih V evropskih projektih in sodelovanju je osnova za razvoj obmejnega prostora Včeraj je bila na uradnem obisku občine Zgonik tržaška prefektinja in vladna komisarka dr. Francesca Adelaide Garufi. Prefektinjo je sprejel celoten občinski odbor in ji predstavil delovanje občine. Zupan Mirko Sardoč ji je natančno orisal problematike in možnosti razvoja ozemlja, poudaril je pomen sožitja med tu živečima narodoma in kulturama ter posebej izpostavil pozitivno vlogo, ki jo sicer majhna občina, kakršna je zgoniška, igra za razvoj celotnega obmejnega prostora. Občinska uprava si je namreč zavestno zadala nalogo spletanja povezav in preseganja nekdanjih delitev, ko je meja zarezala v ta prostor in omejila njegov razvojni potencial. V zadnjih letih so se stvari bistveno spremenile, o čemer priča nič koliko evropskih projektov skupaj s partnerji na sosednjih območjih v Republiki Sloveniji. Prefektinja je pokazala veliko zanimanje za spoznavanje te stvarnosti in je izrekla pohvalne besede o skrbi upraviteljev, da delajo v sinergiji za dobrobit državljanov. Prefektinja dr. Francesca Adelaide Garufi z županom Mirkom Sardočem in zgoniškimi občinskimi odborniki občna zgonik 1 ■ " "I V Beneški patriarh Moraglia drevi v stolnici sv. Justa Beneški patriarh msgr. Francesco Moraglia bo v stolnici sv. Justa drevi ob 20.30 odprl niz srečanj z naslovom Vrata vere, ki jih bodo priredili v postnem obdobju prek Katedre sv. Justa. Niz srečanj bo odprlo predavanje patriarha Moraglie na temo Jaz verjamem, mi verjamemo. Ostala srečanja Katedre sv. Justa bodo v stolnici sv. Justa vsako sredo ob 20.30. Izrael in globalizacija: perspektive za prihodnost V muzeju tržaške židovske skupnosti v Ul. del Monte št. 7 bo danes ob 18. uri javno srečanje na temo Izrael: delavnica globalizacije, za novo skupnost. Na srečanju bodo govorili filozofinja Donatella di Cesare, rabin Ariel Hadda in Ilana Bahbout z oddelka za vzgojo in kulturo pri zvezi italijanskih židovskih skupnosti. Srečanje bosta uvedla tržaški glavni rabin David Margalit in Davide Belleli v imenu tržaške sionistične skupine. in V kavarni Tommaseo knjiga o »tretji republiki« V kavarni Tommaseo bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo novinarja RAI Angela Polimena »Repubblica atto terzo« (založnik Mursia). V delu je analiza dogajanja v Italiji od t.i. prve republike do danes, pri tem pa avtor navaja pričevanja več politikov, od Massima D'Aleme do Gianfranca Finija. Zaključna ocena Polimena je, da predstavlja pravo revolucijo Mario Monti, ne pa Beppe Grillo. Knjigo bodo ob udeležbi avtorja predstavili predsednik družbe za jav-nomnenjske raziskave SWG Roberto Weber ter parlamentarca Ales-sandro Maran in Roberto Menia. kroma _ STEČAJ DUKE Socialni blažilci za delavce Na sedežu deželne vlade so včeraj sklenili sporazum, ki bo omogočil uporabo socialnih bla-žilcev za zaposlene v tovarni su-homesnatih izdelkov Duke. Po stečaju družbe se je namreč znašlo na cesti 52 delavcev. Ti bodo lahko na osnovi sklenjenega dogovora računali na izredno dopolnilno blagajno, ki bo krila prihodnjih 12 mesecev. Sporazum so dosegli na srečanju s stečajnim upraviteljem Ressanijem, ki so se ga udeležili predstavniki Dežele FJK, Pokrajine Trst in sindikalnih organizacij. Kot so ugotovili, so glede socialnih blažilcev zadoščeni nekateri pogoji, ki jih zahteva Rim, in sicer zanimanje drugega podjetja za odkup tovarne (čeprav neuradno), odprtje specifičnega deželnega omizja za rešitev vprašanja in prirejanje izobraževalnih tečajev za zaposlene. SAMOSPOŠTOVANJE Zavezništvo med moškim in žensko Neobičajno zavezništvo med ženskim in moškim: to je osnova tema naslednje delavnice, namenjene ženskemu samospoštovanju. Tokratna organizatorka je socio-psihologinja Tiziana Corica, ki sodeluje s centrom za boj proti nasilju GOAP. Po vzorcu, ki je zadnje čase požel uspeh, bodo delavnice ob sobotah, in sicer 23. marca in 6., 13. in 20. aprila, od 10. do 17.30. Ker bodo delavnice organizirali, če bo dovolj prijavljenih, se interesentke za dodatne informacije lahko obrnejo na center GOAP, in sicer ob torkih in sredah od 14. do 18. ure. Telefonska številka je 040 3478827, informacije nudi Tiziana Corica, lahko tudi po spletu tizianacorica@goap.it. Da bi čim večjemu številu interesentov ilustrirali tokratno delavnico, so pripravili dve javni predstavitvi, in sicer v ponedeljek, 25. februarja, in v četrtek, 14. marca, obakrat ob 18. uri v prostorih centra GOAP, Ul. sv. Silvestra 5. V grobem povedano, delavnice samospoštovanja skušajo vzbuditi v udeležencih večje zaupanje vase, kar je nujno potrebno, če hočeš v današnjem svetu udejanjiti svoje sanje in težnje. POKRAJINA Pismo Deželi FJK za rešitev Rilkejeve pešpoti Pokrajinska uprava bo pisno zahtevala od deželne vlade, da se sproži vse potrebne ukrepe za rešitev Rilkejeve pešpoti. Družina Thurn und Taxis, ki je njena lastnica, nima namreč denarja za vzdrževanje pešpoti. Zato je nujna skupna strategija za rešitev vprašanja, pravi Pokrajina Trst, ker bodo drugače čez nekaj tednov pešpot zaprli. V aprilu bo namreč zapadla konvencija, ki so jo sklenili pred 30 leti in na osnovi katere je pokrajinska uprava odgovorna za izredno vzdrževanje, devinsko-nabrežinska občinska uprava pa za redno vzdrževanje pešpoti. Pokrajinska uprava, ki se je včeraj sestala z de-vinsko-nabrežinskimi upravitelji in družino Thurn und Taxis, bo zato skupaj z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo zahtevala od pristojnega deželnega odborništva, da posreduje ustrezno finančno in tehnično pomoč. OBČINA TRST Uspešno poskrbeli za 50 brezdomcev Zimske vremenske razmere z ostrim mrazom in sneženjem ter sočasen prihod kakih 50 ljudi v stiski - kar trideset med njimi je bilo azilantov iz Afganistana - so v začetku prejšnjega tedna bili preizkusni kamen za protokol, ki ga je tržaška občina pred nedavnim podpisala z vrsto javnih ustanov in zasebnih človekoljubnih združenj. Tolikšnemu številu ljudi, med katerimi so bile tudi družine z mladoletnimi otroki, so lahko ponudili prvo zatočišče v občinski rezidenci Casa Serena in v nekem prostem stanovanju, za afganistanske pribežnike pa so poskrbeli z namestitvijo v nekdanjo šolo v lasti občine, kjer imajo ob strehi nad glavo in zavetju pred mrazom na voljo tudi oskrbo strokovno usposobljenega osebja. S tem so preprečili, da bi se brezdomci zadrževali okrog železniške postaje in silosa. Občina se zahvaljuje prefekturi, silam javnega reda, Karitasu, skupnosti San Martino al Campo, konzorciju CSI, zadrugam, Zdravstvenemu podjetju in vsem drugim podpisnikom protokola, ki so aktivno sodelovali pri uspešnem ekipnem delu. VMieli filmi v izvirnem jeziku V gledališču Miela se bo danes nadaljeval niz filmov v izvirnem jeziku, ki ga prirejata združenji Bonawentu-ra in La Cappella Underground. V tem okviru bodo danes ob 19. uri in ob 21.30 predvajali francoski animirani film Le Magasin Des Suicides režiserja Patriceja Leconteja. V sredo, 27. februarja, pa bodo predvajali film Susanne Bier Love Is All You Need (v angleščini z italijanskimi podnapisi). Ljubezen: sistemski pristop V prostorih združenja »Freccia di Ar-temide« (Ul. Santa Caterina št. 5) bo danes ob 17.30 javno srečanje s pesnikom in vzgojiteljem Renzom Mag-giorejem. Ta bo tudi predaval na temo Ljubezen: sistemski pristop. Vstop je prost. Koncert jazz skupine Greg Burk Expanding Trio V Glasbenem domu bo danes ob 20.30 koncert glasbene skupine Greg Burk Expanding Trio. Koncert jazz glasbe bodo tudi posneli in bodo na tej osnovi objavili novo zgoščenko. Morebitne informacije glede vstopnic nudijo na tel. št. 040307309. Srečanje s fotografom Claudiom Saccarijem V občinski dvorani za umetnost na Velikem trgu bo danes ob 18.30 srečanje s fotografom Claudiom Sacca-rijem. Srečanje bo v okviru razstave njegovih del, ki bo odprta do nedelje, 24. februarja, in ki si jo je že ogledalo več kot 1200 ljudi. Predstavitev knjige Antonia Budinija V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo št. 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Antonia Budinija »Le memorie di guerra di papa« (založnik Beit). Delo bo predstavil novinar Pierluigi Sabatti, nekaj odlomkov pa bo prebrala Marina Calcagno. 6 Sreda, 20. februarja 2013 TRST Lovre tokrat poletel od Boljunca do izliva Pada Pogumni Lovre, ki so ga na pepelnično sredo z Boljunikom 26 izstrelili z boljunske Gorice, je s pisanimi baloni preletel severni Jadran in pristal blizu izliva Pada, največje italijanske reke. V soboto je nek Walter iz pokrajine Rovigo poklical Boljunčanko Magdo Švara in ji sporočil, da je Lovre na varnem. V soboto popoldne ga je našel na plaži na otoku Albarella, na močvirnatem območju južno od Chioggie. Tri dni po vzletu je bilo pustarjem torej že znano, kje je Lovre. »Danes smo se zmenili, da bo naša delegacija v marcu odpotovala po Lovreta v pokrajino Rovigo, kjer bomo spoznali radovednega najditelja. To je že tradicija,« je včeraj povedala predstavnica boljunskega pustnega odbora Tanja Mauri. Lovre je pustna lutka, ki z vaškega trga vzleti v nebo s pomočjo balončkov. To se dogaja vsako leto na pe-pelnično sredo, ko so na vrsti pustni pogrebi. V prejšnjih letih se je boljunski kozmonavt, ki ima ob sebi opis pustnega običaja v petih jezikih ter kontaktne telefonske številke, že večkrat proslavil s senzacionalnimi poleti. Lani ga niso našli ali se najditelji niso odzvali, leta 2008 pa so člani pustnega odbora odpotovali v Osijek, saj je Lovre pristal na tamkajšnjem polju. Njegove prijazne najditelje so povabili v Boljunec in naslednje leto so bili člani hrvaške družine častni gostje pustne prireditve, kjer so prisostvovali novi izstrelitvi. Avgusta 2008 pa so Boljunča-ni prejeli še pismo iz vasi Fohnsdorf v Avstriji. Družina Pucher jih je obvestila, da se pri njih mudi tisti Lovre, ki je iz Boljunca odletel leta 2007: z avstrijsko družino so se srečali leta 2009. Pred leti so se Boljunčani odpravili v Forli, spominjajo pa se tudi dolgega Lovretovega poleta v Črno goro. Boljunski Felix Baumgartner vedno preseneti ... (af) Zračna razdalja med Boljuncem in otokom Albarella (med Chioggio in izlivom Pada) znaša kakih 130 kilometrov; na zemljevidu letošnji Lovre med letenjem OPČINE - V petek v Finžgarjevem domu Drama o blaženem Lojzetu Grozdetu »Sem mislil, da sem sam.« To je naslov drame, ki po scenariju Andraža Ar-ka in Jana Dominika Bogataja uprizarja življenje in smrt Lojzeta Grozdeta, slovenskega fanta, ki je leta 1943 kot še ne dvajsetletnik padel v partizansko zasedo, bil mučen in usmrčen, leta 2010 pa slovesno razglašen za blaženega. Dramo je na oder postavil Antonov oder, ki ga sestavljajo mladi od frančiškanskega centra na Viču pri Ljubljani in ki jo že od prejšnje jeseni uprizarjajo po vsej Sloveniji. V petek, 22. februarja, ob 20. uri bo omenjena skupina mladih gostovala na Tržaškem, in sicer v Finžgarjevem domu na Opčinah pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete. Uprizoritev drame Sem mislil, da sem sam sodi v niz srečanj za mlade z naslovom Potovati v višine in globine, vendar je njen ogled odprt vsemu občinstvu. Drama na začetku nakaže okoliščine junakovega rojstva - bil je namreč ne- zakonski sin - se nadaljuje s prikazom njegovega otroštva, vključno z nič kaj »svetniškimi« mladostnimi pripetljaji, nato z njegovimi dijaškimi leti v ljubljanskem Marijanišču, v katere se vključujeta rast njegove vere in zorenje njegove duhovne podobe, pa tudi njegovi pesniški poskusi, vse do tragične smrti na novega leta dan leta 1943. Scenarista skušata v drami pokazati, kako svetništvo ni nekaj, kar bi bilo v nasprotju s polnokrvnim in običajnim življenjem, ampak da sta njegovo bistvo zvestoba in zaupanje v Boga, in to v vseh življenjskih okoliščinah. Ne gre torej za kakšno pobožnjakarstvo in še manj za ideološko »agitko«, ampak za živ prikaz človeka in njegove človeške in duhovne rasti. Recenzent Aleš Maver je v Tretjem dnevu o drami napisal: »Pričakoval sem dolgočasno, razvlečeno moraliziranje, doživel pa živo, utripa polno in v vseh pogledih uspelo uprozoritev.« (žč) TRŽAŠKA KNJIGARNA Liliana Batagelj Kafol danes odpre razstavo Tržaška knjigarna je ob sredah s časom postala kraj, kjer se srečujejo ljubitelji pisane besede, likovne umetnosti, življenjskih modrosti in še bi lahko naštevali. Sredina srečanja Na kavo s knjigo so tako postala priložnost za tedenska druženja s prijatelji, v tako prijetni družbi pa se je marsikdo opogumil in predstavil lastne stvaritve. Tako se nam bo danes predstavila samouka slikarka Liliana Batagelj Kafol, njene umetnine bodo prvič prestopile barkovljanski hišni prag. Izpod njenega čopiča so dolga leta nastajala izjemna tihožitja, nenavadni človeški liki in vedute. Njene umetnine so sad čiste ljubezni do ustvarjanja ter vztrajnosti osvajanja likovnih tehnik; ko končno spregovorijo, nas pustijo brez besed. Z današnjo razstavo bodo mogoče stopile na pot, na kateri se bodo lahko še naprej »razkazovale« in nudile estetsko in duhovno zadoščenje namernim in naključnim gledalcem. Otvoritev razstave »Izpod čopiča« bo ob 10. uri na že znanem naslovu, ulica sv. Frančiška 20. LA CONTRADA Čarovnije uma in tri Fraynove enodejanke V Bobbiovi dvorani ima ta konec tedna gledališče La Contrada na sporedu dve različni predstavi, in sicer v četrtek, 21. februarja, zunajabonmajski večer o skrivnostih in čarovniji uma z naslovom Mind Juggler čarovnikom Francescom Teseiem, od 22. do 25. februarja pa abonmajski večer treh enodejank Michaela Frayna The Two of Us (v italijanščini Noi due) z Lu-netto Savino in Emiliom Solfirzzijem. Francesco Tesei sam sebe predstavlja kot »mentalista« in o svoji predstavi pravi, da gledalce vodi v labirint mentalnih zrcal, v katerem je vsaka misel odsev in posledica prejšnje, skratka metateater o magiji besed, ki s komunikacijo govori o komunikaciji. The Two of Us (Midva) je prvo gledališko delo avtorja veleuspešnice Hrup za odrom, angleškega dramatika in scenarista Michaela Frayna. Gre za tri enodejan-ke za igralski par, posvečene radostim in težavam zakonskega življenja treh parov, kot so vrnitev v kraj poročnega potovanja, pomanjkanje komunikacije med partnerjema in nerodnosti zaradi večerje, na katero sta bili po pomoti povabljena komaj ločena prijateljica z novim zaročencem in njen bivši mož. (bov) Včeraj danes ¿j Čestitke M Izleti Danes, SREDA, 20. februarja 2013 LEON Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.40 - Luna vzide ob 12.37 in zatone ob 3.15 Jutri, ČETRTEK, 21. februarja 2013 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,5 stopinje C, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. Na tekmovanju v Postojni je naš navdušeni pianist JAN dobil zlato priznanje. Kar tako naprej mu kličejo Miran in vsi domači. U Kino [I] Lekarne Do sobote, 23. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 21.20 »The impossible«; 18.30, 21.30 »Lincoln«; 16.30, 20.00, 22.15 »Broken city«; 16.30, 18.40 »Warm bodies«; 16.30 »Studio illegale«; 16.20 »Zambezia«; 18.05, 20.10, 22.15 »Promised land«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Noi siamo infinito«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per mo-rire«. FELLINI - 16.00, 22.10 »Broken city«; 17.40, 20.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 18.05, 20.35 »Čudovita bitja«; 20.25 »Djan-go brez okovov«; 20.45 »Film 43«; 15.30 »Gangsterska enota«; 19.00 »Hvala za Sunderland«; 15.05, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 17.30 »Na cesti«; 17.50 »Nesrečniki«; 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 15.00 »Sa-mova pustolovščina 2«; 20.55 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00 »Noi siamo infinito«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 21.45 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.45 »Zambezia«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«; 18.15 »Warm bodies«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Il principe abusivo«; Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi italiani 3D«; 20.00, 22.00 »Warm bodies«; Dvorana 3: 17.45, 21.00 »Zero dark thirty«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«; Dvorana 5: 17.30, 19.15 »Viva la liberta'«; 21.00 »Lincoln«. www.primorski.eu * SKD PRIMOREC - pobuda Trebče v svet 3: vpisovanja za štiridnevni izlet v Budimpešto in okolico od 25. do 28. aprila, bomo sprejemali v ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 21. februarja, od 18. do 19. ure. Informacije na tel. št. 040-214412 v večernih urah. POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka). Loterija 19. februarja 2013 Bari 17 34 22 21 35 Cagliari 44 27 42 59 43 Firence 73 19 27 36 62 Genova 68 25 49 30 26 Milan 5 34 66 6 4 Neapelj 84 23 57 55 40 Palermo 81 76 31 46 28 Rim 52 20 61 55 74 Turin 27 6 20 38 45 Benetke 10 33 57 31 42 Nazionale 24 16 27 19 36 St. 22 3 34 37 55 82 90 jolly61 Nagradni sklad 1.888.522,16 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 46.449.968,54 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 13 dobitnikov s 5 točkami 21.790,64 € 1.058 dobitnikov s 4 točkami 270,52 € 36.098 dobitnikov s 3 točkami 15,77 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 27.052,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 1.577,00 € 2.821 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.250 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.987 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 20. februarja 2013 7 /H glasbena mTI matica v sodelovanju z založbama Mladika in ZTT vabi na predstavitev monografije SLOVENSKA GLASBA avtor: prof. DASJA KOTER pogovor: muzikologinja ROSSANA PALIAGA sodelujejo učenci Glasbene matice - šole »Marij Kogoj« sreda, 20. februarja 2013, ob 17.30 Razstavna dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14 V Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Bri-ščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. NA PUSTNO SOBOTO je v šotoru v Briščikih nekdo po pomoti vzel bun-do znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 3200265573. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 3492374635. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. februarja. Tel. 040-229439 [TD Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini rižarne. Toči belo in rdeče vino z domačim prigrizkom. Tel. št.: 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! Ü3 Obvestila JUS PRAPROT - TRNOVCA IN VAŠKA SKUPNOST PRAPROT sklicujeta sestanek obeh vasi ki bo v gostilni v Trnovci danes, 20. februarja, ob 20 uri. Zaradi važnih pobud: odobritev ali popravek načrta vaškega parka v Pra-protu, spomenik padlim v prvi svetovni vojni in razno. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da bo prihodnje srečanje danes, 20. februarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je Dežela FJK odobrila sklep o izplačilu prispevkov za električno energijo. Imetniki družinske kartice s prebivališčem v Občini Devin Nabrežina lahko vložijo prošnjo za dodelitev prispevka za električno energijo pri občinski Socialni službi v Sesljanu na naslovu Naselje sv. Mavra št. 124 od danes, 20. februarja do srede, 17. aprila. Uradne ure: petek 8.30-10.30 in sreda 15.00-17.00. Ob vlogi mora prosilec sporočiti vsoto računov za električno energijo v letu 2012 in šifro POD, ki jo sestavlja 14 znakov in se začne s črkama IT ter je navadno navedena na prvi strani fakture. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov danes, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KON-TOVEL ANTON UKMAR - MIRO sklicuje občni zbor v četrtek, 21. februarja, z začetkom ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. Vljudno vabljeni. FOTOVIDEO TRST80 vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri v Bar Nanos Razdrto na potopisno predavanje članice Magde Šturman »Čile«. Več na www.trst80.com. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden bo predstavila Maša Pre-garc v petek, 22. februarja, ob 19.00 v društvenih prostorih (Radovičeva soba). Prost vstop. NOČNI POHOD ob polni luni na Nanos, bo v petek, 22. februarja, ob 20. uri izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere, cepin in dereze obvezni. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija - Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri na ogled dokumentarnega filma Evgenija Čaldeja Zmaga nima kril (La vittoria non ha le ali). Predstavitev zgodovinarka Marina Rossi. 68. OBLETNICA SMRTI EUGENIA CURIELA: v soboto, 23. februarja, bo ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu krajša svečanost v njegov spomin. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA vabijo anti-fašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel. ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike in skupine. Vabljeni! Informacije: www.origa-ja.it, tel.: 349-6932994. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Kekec na smučeh na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenjske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@adformandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tapkanja. Za ne-podkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 347-2787410 (Barbara Zetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempola-ju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 333-4236902, 040 2602395. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje »Pustne fotografije«. Analiza, stil, način in metoda fotografije. Predaval bo deželni predstavnik FJK fotograf Tiziano Neppi. Več na www.trst80.com. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na drugo srečanje z mag. Janezom Ferkoljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična ko-ordinatorka študijskega centra za pa-liativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakanda - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 3334236902, 040-2602395. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, tel: 345-7733569. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 3392241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. GLASBENA MATICA, v sodelovanju z ZTT-jem ter z Mladiko, vabi na predstavitev monografije dr. Darje Koter »Slovenska glasba« danes, 20. februarja, ob 17.30 v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo danes, 20. februarja, ob 10.00. Tokrat bo druženje ob kavi priložnost za odprtje slikarske razstave Liliane Batagelj Kafol. Slikarko bo predstavila Alina Carli. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pišljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rust-jo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! KD IVAN GRBEC, PD KOLONKOVEC, DOM J. UKMARJA vabijo na Dan slovenske kulture v petek, 22. februarja, ob 19. uri v dvorano doma Jakoba Uk-marja, Ul. Soncini 112. Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič - Stepančič, Tomaž Sulli z recitacijo poezij, ZPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Napovedovalka Sara Trampuž. Slavnostni govornik Saša Rudolf. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev likovne razstave v Kavarni Gruden v petek, 22. februarja, ob 18.00. Razstavlja Taddeo Sedmak, predstavitev Ani Tretjak. SLOVENSKA PROSVETA vabi na ogled drame o bl. Lojzetu Grozdetu »Sem mislil, da sem sam«, po scenariju A. Arka in J.D. Bogataja. Igrajo mladi Antonovega odra iz Ljubljane. Uprizoritev bo v petek, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vstop prost. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »Piccoli tonfi nell'acqua -Memorie sparse di Paolo Paolin, Trie-stino«. Spregovoril bo Dušan Jelinčič. Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. KULTURA BREZ MEJ - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Istrski grmič Škofije in Kulturno društvo Hrvatini vabijo na skupno Prešernovo proslavo v soboto, 23. februarja, ob 19.30 v gledališču Verdi v Miljah. Častni govornik je umetnik Deziderij Švara, v sodelovanju z otroškim vrtcem Mavrica in COŠ A. Bubnič. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. februarja, z začetkom ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopala bosta vokalna skupina Male malice in Duo Feri; na sporedu bosta tudi dva krajša gledališka prizora Konec sveta in Na sprehodu (v režiji Vesne Hrovatin). Pustite se presenetiti in imejte s sabo košarico dobre volje! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Dan slovenske kulture 2013« v nedeljo, 24. februarja, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo: gledališka skupina SKK in MoSP-a z igro Razbojnice in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi na počastitev dneva slovenske kulture v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. Predstavili se nam bodo člani slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka-Kontovela z enodejanko Slawomirja Mrožeka »Na odprtem morju«. Režija Gregor Geč. V NEDELJO, 24. FEBRUARJA, ob 10.30 bo v Škedenjski cerkvi komemoracija ob 200-letnici rojstva škofa Jureja Dobri-le, ki je pred leti vodil tržaško škofijo. Govoril bo prof. Elvis Orbanič. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Uk-marja. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magaj-na - Fotograf svojega časa«. Režija Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Cal-ligaris. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Sinigoj, Vilma Pu-rič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Zerjala. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. Prispevki Ob 10. obletnici mame Marije daruje hčerka Marija Stopar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijateljico Albino Milič daruje Marija Stopar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Albino Ferfolja Mi-lič daruje družina Bizjak s Proseka 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na očeta, ki je umrl v nemškem taborišču, darujeta Dorica in Dinči 50,00 evrov za bivše deportirance ANED in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Valentino Pangos darujejo starši 300,00 evrov in Elda Pangos 200,00 evrov za center za rakasta obolenja iz Aviana. Sporočamo, da bo pogreb našega Edija Kapuna v petek, 22. februarja. Pokojnik bo ležal od 13.00 do 14.00 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Sledila bo maša ob 14. uri in pokop na pokopališču v Zgoniku. Svojci Božje Polje, 20. februarja 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi dragega očeta Edija Kapuna izrekava Alešu občuteno sožalje Massimo in Tarna t Zapustila nas je naša draga Jolanda Furlan vd. Legiša Zalostno vest sporočajo hči Vida z Marziom ter vnuki Marika, Jordan in Erik Pokojnica bo ležala v petek, 22. februarja v slivenski cerkvi od 11. ure dalje. Slivno, 20. februarja 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Mirno je preminula najina sestra Sonja Lavrenčič Za njo žalujemo Devana in Milenka z Milošem; nečakinji Irena s Kati in Franci ter Nadja z Gaetanom, Enricom in Tomažem Pokojnica bo ležala v četrtek, 21. februarja, od 11. do 13. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledil bo pogrebni obred. Pogreb z žaro bo v četrtek, 7. marca, ob 15.30 na škedenjskem pokopališču. Srečno pot, in če za zmerom, potem za zmerom srečno pot. Byron Poslovil se je naš tata Angel Tence (Ančko Rokč) Imeli smo ga radi Sandor, Čiana, Meta, Eda, Melita, Danilo, Nevi in ostali sorodniki Datum pogreba v Križu bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte za kriške organizacije. Križ, 20. februarja 2013 Ob smrti dragega očeta Angela sočustvujemo s Sandorjem in svojci vsi na Primorskem dnevniku Ob izgubi dragega PEPIJA MILIANIJA izrekamo svojcem globoko sožalje. Družina Lazar 8 Sreda, 20. februarja 2013 TRST / ROJAN - Poljanka Dolhar na prireditvi ob dnevu slovenske kulture društva Rojanski Marijin dom Februar bi moral postati mesec, ko našo kulturo predstavljamo drugim Govornica pozvala tudi k združevanju moči - Prireditev oplemenitili glasbeni, pevski in plesni nastopi »Všeč mi je, da si je Slovenija za svojo državno himno izbrala ravno tisto kitico Zdravljice, ki govori o bratstvu med narodi,« je na Prešernovi proslavi v nedeljo popoldne v rojanskem Marijinem domu nagovorila občinstvo časnikarka Poljanka Dolhar, ki je na prireditvi ob dnevu slovenske kulture imela priložnosti govor. Spomnila je, kolikšen je za naš narod pomen tega praznika in kako si tudi v našem ožjem prostoru v februarju sledijo kulturne prireditve. »Drugače tudi najbrž ne bi moglo biti: skoraj vsako društvo nekako "mora" prirediti svojo Prešernovo proslavo, svoj praznik - saj je predvsem poznavanje slovenskega jezika in kulture tista specifika, ki nas razlikuje od večinskega italijanskega naroda, ob katerem živimo vsak dan.« Včasih pa, je opozorila Dolharjeva, nas ta specifika tudi ločuje. »Piše se leto 2013 in mi še vedno prirejamo proslave predvsem zase. Skoraj neverjetno se mi na primer zdi, da se nista krovni organizaciji SKGZ in SSO - prirediteljici osrednje proslave ob dnevu slovenske kulture v Italiji, nikoli odločili, da bi ta dan namenili našim italijanskim someščanom. [...] Mislim, da bi februar moral postati mesec slovenske kulture v Trstu, mesec, ko bi prirejali srečanja s slovenskimi avtorji, ki so prevedeni v italijanščino (in teh je k sreči vse več), razstave slovenskih slikarjev in foto- Plesalke in plesalci folklorne skupine Mandrač iz Kopra med nastopom v Rojanu kroma grafov, koncerte slovenskih glasbenikov in skladateljev. Skratka niz dogodkov, ki bi Italijanom, Srbom in ostalim Nesloven-cem, ki živijo v Trstu, prikazal delček naše bogate kulture.« To bogastvo ostaja namreč večini še nepoznano, je opozorila govornica. Kriv je šolski sistem, ki v italijanskih šolah ne poučuje jezika in kulture soseda, pa tudi kratkovidnost politikov, ki so v preteklih de- setletjih vodili to mesto. Delno pa »smo krivi tudi sami, ki ne znamo promovirati svoje specifike, tega, kar smo. Morda tudi zato, ker v naših vrstah vedno primanjkuje ljudi, ki so si pripravljeni zavihati rokave, ker smo aktivni vedno eni in isti, naše sile razkropljene med številna društva ...in naša društva včlanjena v različne krovne organizacije, med katerimi ni nobenega pravega sodelovanja in koordinacije,« je še dejala Poljanka Dolhar in spomnila, da sta prav v Rojanu v preteklih letih društvi Rojanski Marijin dom in Rojanski Krpan lepo sodelovali. Danes, ko »se je Ro-janski Krpan kljub legendarnemu imenu utrudil,« bi se morda lahko začeli pogovarjati o tem, kako združiti moči in ponuditi Rojanu še marsikaj zanimivega »v imenu tiste slovenske kulture, ki nas združuje,« je pozvala govornica. Prireditev, ki jo je organiziralo društvo Rojanski Marijin dom v sodelovanju z Glasbeno matico, je ponudila pester spored glasbe, petja in plesa, ki ga je povezovala Dorica Žagar. Glasbene točke so prispevali gojenci GM pianistka Katarina Visintin (iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli) in violinist Vanja Zu-liani ob klavirski spremljavi Jane Zupančič (iz razreda prof. Jagode Kjuder). Pesem je bila prisotna v izvajanju mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja, folklorna in ženska pevska skupina KD Mandrač iz Kopra pa je v spremljavi godcev in pod vodstvom Mojce Lepej ponudila splet istrskih in gorenjskih plesov. DSI - Novinar in nekdanji konzul dr. Zvone Žigon jim je posvetil študijo Slovenski misijonarji Po poklicu ni teolog ali zgodovinar, temveč novinar. Izseljenci so zanj v najbolj grobem pomenu vsi tisti, ki se izselijo za določeno obdobje, naj so to begunci, misijonarji ali taboriščniki. V eno izmed teh kategorij spadajo tudi slovenski misijonarji. Nekdanji generalni konzul v Clevelandu dr. Zvone Žigon, doma iz Postojne, je zaposlen v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, še prej pa je bil raziskovalec na ZRC SAZU. V Društvu slovenskih izobražencev je govoril o slovenskih misijonarjih, ki jih je tudi sam obiskal in o njih napisal knjigo Ljudje odprtih src - slovenski misijonarji o sebi. Kot je dejal, je o tej temi našel veliko člankov: eni obravnavajo misijonarje kot nosilce kolonializma in osvajanja sveta, drugi pa kot svetnike na Zemlji. Žigona ni zanimal misijonar kot oseba, ki oznanja versko resnico in kulturo, temveč kako se misijonar spreminja, doživlja kulturni šok in se prilagodi kulturi, jo razume ter z njenim jezikom oznanja to resnico. Študije se je lotil na pol novinarski oziroma antropološki način. Napisal je pismo, v katerem se je predstavil in sestavil triindvajset vprašanj, ki jih je razposlal na vse misijonske naslove. Iz odgovorov in poznejših intervjujev je naredil sintezo in analizo, v čem se slovenski misijonarji razlikujejo od ostalih. Glede na število prebivalstva Slovenije je misijonarjev veliko. Trenutno jih je razkropljenih po vsem svetu, od Afrike do Indije in Južne Amerike kar 72. To niso samo duhovniki, temveč tudi redovniki, redovnice in laiki. Lahko so mizarji, krojači, šivilje, mehaniki ali bolj izobraženi ljudje, ki grejo za krajše obdobje, tri leta, v mi-sijon. Misijonsko središče v Ljubljani ima pestro delovanje in res težko oz. subtilno nalogo, da razume, ali je oseba res zrela za misijon. Za to poteka večletna priprava s predavanji, saj je zmotno mišljenje, kot je povedal predavatelj, da se odločimo za mi-sijon za reševanje osebnih problemov. Misijonarjem je postavil osebna vprašanja in presenečeno dobil iskrena razmišljanja, brez samohvale in realistične odgovore. Odločil se je, da bo misijon tudi sam obiskal. Pozitiven odgovor je dobil od Francija Pavliča iz Bolivije in Dori-ce Sever na severu Kanade. Ker je hotel razumeti, kako poteka misijonarsko delo v razviti državi, kot je Kanada, kjer ne moreš ljudi kupiti s kosom kruha, se je odločil, da obišče sestro Dorico Sever. O tej iz- Dr. Zvone Žigon med predavanjem v Peterlinovi dvorani kušnji je zbranim v Peterlinovi dvorani pokazal najprej slike, nato še video, ki ga je sam posnel. Socialna dejavnost je lahko v breme cilju misijona, saj prebivalci nerazvitih dežel vidijo misijonarja kot bogatega belca, ki jim lahko pomaga. Prav zaradi tega slovenski misijonarji ne dajejo otrokom bombone ali odraslim priboljške, njihovo glavno poslanstvo je to, da jih naučijo misliti s svojo glavo, da niso odvisni od drugih. V tem smislu so »antiglobalisti« in drugačni od npr. španskih, belgijskih in drugih misijonarjev: »Kot majhen narod smo se Slovenci morali vedno prilagajati drugim, tudi glede jezika, nikoli nismo bili kolonialni. Prav zaradi tega, ko Slovenec pride v Afriko, se lažje vživi v kulturo in se nauči njihovega jezika, s katerim oznanja versko resnico; domačini ga sprejmejo za svojega.« Njihovo slovenstvo ostane nedotaknjeno, spremeni pa jih sistem vrednot. Prav zato, ko se misijonar iz Ruande ali Konga, kjer mu ljudje umirajo v rokah in išče vsak dan ogromno količino riža ali pa materialna sredstva za šole, vrne v Slovenijo in vidi razprtije med strankami in škofijami, mu zgleda vse brez veze. (met) EFT - Delavnica v KD Barkovlje Kako odpravimo kramo iz sebe Emotional Freedom Technique (EFT) ali tehnika doseganja čustvene svobode je učinkovita metoda, ki nam omogoča, da na hiter in enostaven način omilimo ali odpravimo naša negativna čustva, kot so strah, jeza, žalost itd. Čeprav metode predvsem pri nas v Italiji velika večina ljudi še ne pozna, je precej razširjena v Združenih državah Amerike, v Angliji in v Avstraliji, v zadnjih letih pa je vse bolj poznana in uporabljena tudi v Sloveniji. Tehnika sloni na enem izmed bistvenih spoznanj tradicionalne vzhodne medicine, to je na načelu energijskih meridianov. Ti tečejo po našem telesu, od njih pa je odvisno naše ravnovesje in dobro počutje. Če se nekje v meridianih iz kateregakoli vzroka pretok energije zaustavi, nastanejo energijske blokade, ki lahko povzročijo slabo počutje, v nekaterih primerih pa prinašajo tudi hujše posledice. Iz tega izhodišča so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja nekateri ameriški zdravniki in psihoterapevti prišli do spoznanja, da so naša čustva tesno povezana s pretokom energije po telesu. Po njihovih zaslugah in dolgih raziskovanjih je leta 1995 nastala tehnika EFT, ki nam pomaga odpraviti te motnje in uravnovesiti naše čustveno stanje. EFT lahko uporabljamo pri najrazličnejših težavah. Poleg golega odpravljanja negativnih čustev je EFT učinkovit tudi pri odpravljanju stresa, tesnobe, fobij, strahu pred nastopom v javnosti in pred neuspehom, pri šibki samozavesti, problematičnih medsebojnih odnosih, težavah v šoli, nizki produktivnosti pri delu, psiholoških blokadah v športu itd. Seznam je neskončno dolg in izkušnje potrjujejo, da EFT deluje pri razreševanju najrazličnejših osebnih čustvenih težav. EFT lahko uporabimo kot pomožno orodje tudi pri čiščenju prostora ali bolje rečno pri odpravljanju navlake iz našega doma ali delovnega prostora. Nered vpliva na nas bolj, kot si predstavljamo, in ovira našo sposobnost, da bi se v življenju premaknili za korak naprej. Vse okoli nas zrcali naš notranji jaz in če uredimo naše domače okolje, se bodo odvijale spremembe tudi v nas samih. Nered povzroča celo vrsto negativnih učinkov: nas odvrača od pomembnih stvari, povzroča utrujenost in zaspanost, nam nalaga dodatno čiščenje in torej potrato časa, nam povzroča stroške. Vsi mi imamo doma nekaj nepotrebnih predmetov in neuporabljenih stvari, nekateri pa nakopičimo toliko navlake, da se komaj premikamo, nikakor pa se krame ne moremo znebiti. Dobra volja včasih ne zadostuje in vsi najboljši nameni ostanejo le to, kar so. Posluževanje metode EFT je pri tem koristno in nam pomaga, da se na povsem nenasilen način odrečemo odvečnim predmetom. Kdor bi rad spoznal, kako odpraviti kramo iz svojega življenja, je vabljen v ponedeljek, 25. februarja, v barkovljansko društvo, Ul. Bona-fata 6 v Trstu, kjer bo izvajalka 3. stopnje Barbara Žetko vodila delavnico. Začetek je ob 16.00, za poznavalce metode pa ob 17.00. Delavnica se bo zaključila ob 19.30. Za dodatne informacije tel. 347 2787410. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 20. februarja 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Podtalna reka stika med sosedi Ace Mermolja MS S predstavitve knjige (11. feb. K.D.Gorica) Branka Marušiča Sosed o sosedu (ZTT, 2012) bom izpostavil dva elementa dovolj splošne narave, ki sicer nista osrednji temi knjige. Predstavitev knjige pa je dala piscu članka motiv za razmislek. Uvodoma bi vseeno naglasil, da si Marušičeva knjiga s podnaslovom »Prispevki k zgodovini slovensko-italijan-skega sožitja« zasluži natančno branje. Avtor seže v dvajseto in devetnajsto stoletje in z bogato dokumentacijo razkrije mrežo odnosov med mnogimi slovenskimi in italijanskimi intelektualci, politiki in umetniki. Po Trubarju in nato Čopu in Prešernu, ki je pisal sonete po Petrarcovem zgledu, je sledila podtalna struja odnosov, ki jih je v uvodu h knjigi dr. Milica Kacin Wohinc lepo označila z naslednjo mislijo: »Objavljene razprave in članki pričajo o Maruši-čevi strasti po raziskovanju osebnega življenja, po odkrivanju biografskih podatkov o delovanju in usodah posameznikov, po odkrivanju individualnih pogledov in stališč, skratka o medčloveških odnosih. (...) Govorijo za sožitje v dobrem in slabem, manj o sovražnosti, k čemur se Primorci, zgodovinarji in nezgodovinarji, po navadi nagibamo. Govorijo bolj o momentih dobrohotnosti med ljudmi dveh narodnosti, o medsebojnem razumevanju v razvoju novejše in sodobne zgodovine.« Marušič je po formaciji zgodovinar, ki ga bolj zanimajo dokumenti in informacije kot pa interpretacije. V trenutku, ko je pričel zasledovati stike med Slovenci in Italijani, predvsem na Goriškem, je naletel na množico dokumentov, dopisov, člankov in epizod, ki kažejo zanimanje piscev za soseda, saj lahko samo zanimanje sproža bolj poglobljene razmisleke in medsebojno komunikacijo. Sovražne drže so se in se običajno poenostavijo v nekaj parol, ki so kvečjemu dovolj za časopisni članek. Zapisano sproži prvi problem. Mrežo stikov med Slovenci in Italijani so v preteklosti preglasili politični proglasi, ideologije, simboli spora, mastni časopisni naslovi itd. To je v določenih segmentih aktualno še danes, ko se nekateri »segrejejo« le ob fojbah, ob dnevih spomina in raznih simbolih spora, manj pa jih zanimajo pozitivni stiki, vplivi, skupna razmišljanja, ki so v odnosih med dvema narodoma bila in se nadaljujejo. Očitno je, da so se stvari v marsičem spremenile. Alessijev Piccolo ne bi objavljal člankov o Kosovelu ali Borisu Pahorju (faktično jih ni). Stiki, vplivi in kulturne izmenjave med dvema narodoma pa bodo dosegle polnokrvno dimenzijo, ko bo kompleksna zgodovinska stvarnost naši krajev postala učna snov v šolah in ko bodo imeli italijanski dijaki možnost in radovednost, da se vpišejo k pouku slovenščine (v nekaterih primerih to obstaja, vendar gre za primere). Kosovel ni vsa slovenska poezija, kot ni vsa italijanska poezija Saba. Prvobitni utrip tržaške kulture in umetnosti nista ne Rilke in ne Joyce, ki sta prišla v naše kraje zaradi razlogov, ki verjetno niso bili usodni za njuno umetniško formacijo. Tu pa smo že pri drugem vprašanju, ki ga je med predstavitvijo knjige povedal avtor Branko Marušič. Ne gre v bistvu za nič posebno novega, vendar je pomembno. Svojo vlogo igra star problem, da italijanski zgodovinarji, ki proučujejo zgodovino, preteklo in polpreteklo, naših obmejnih krajev, zveči-na ne poznajo slovenščine, hrvaščine ali kakega balkanskega jezika. To pomeni, da so jim mnogi viri povsem nedostopni in jih lahko prebirajo le v prevodu, če obstaja. To pa je podobno sicer neobstoj- ni hipotezi, da bi npr. biblisti, ki proučujejo sveta pisma in spise (kanonizi-rane in ne), ne poznali hebrejščine, ara-mejščine, grščine in latinščine, skratka jezike svetih knjig. Kot laiku mi zadostuje branje svetega pisma v slovenščini ali v italijanščini. Ko bi bil biblist, bi moral nujno opraviti filološko raziskavo, primerjati prevode itd. Očitno pa lahko italijanski zgodovinar raziskuje slovensko prisotnost na naših tleh, ne da bi poznal slovenščino. Večina slovenskih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s primorskim obmejnim območjem, obvlada italijanščino. Razlika ni od muh. Isto bi lahko dodal za literarne zgodovinarje, za kritike, novinarje in vse tiste, ki se poklicno ukvarjajo z našim prostorom in s slovensko-italijanskimi odnosi. Do določene in poljudne mere se lahko npr. ukvarjam s Kosovelom ali Pahorjem, da ostanemo pri avtorjih, ki najbolj odmevata v italijanskem prostoru, tudi če poznam pisatelja le v prevodu. Umestiti pesnika in pisatelja v nek šiši kulturni in umetniški kontekst ter poglobljeno poznati njuno delo pa predpostavlja možnost, da berem dela tudi v slovenskem jeziku, saj moram tako ali drugače seči v širšo slovensko književnost. Kontestualizirati Sabo ali Ma-grisa v širši kulturni prostor pomeni upoštevati nekatere najpomembnejše italijanske pesniške, literarne in literar-no-zgodovinske tokove. Če torej po eni strani primanjkuje pri Italijanih, kot tudi med Slovenci, zadostno znanje o slovensko italijanskih odnosih, tako primanjkuje na italijanski strani vsaj pasivno poznanje slovenščine. Če želimo stopiti v čas poglobljenih odnosov in preprečiti, da bo demagogija še nadalje izkoriščala pomanjkljivosti in ropotarnico starih sporov, pozna naslednji korak eno samo besedo: učenje. JEZIK NA OBROBJU Že nekaj časa se tako v Sloveniji kot pri nas vedno pogosteje pojavlja pridevnik dodaten -tna -o tam, kamor ne spada. Pomen besede ni sporen, vsi vemo, kaj pomeni nekaj (k) čemu dodati. Vsi vemo, da je IVA imposta sul valore aggiunto, slovenski DDV pa davek na dodano vrednost. Večkrat beremo, da je zadnji izdaji pesniške zbirke dodanih deset novih pesmi. Ko po receptu pripravljam testo in dodam moki jajce, sol in sladkor, so to moki dodane stvari. Če pa želim testo izboljšati in dodam moki še eno jajce, je to dodatno jajce, ker je dano povrhu, preko tistega, kar določa recept. Vendar dodatne stvari niso pravilo, ampak izjema. Oglejmo si nekaj primerov. Dijaku s posebnimi potrebami pedagoška služba odobri dodatni pouk, ker je zanj potrebna dodatna razlaga, poleg tiste, ki je namenjena vsem drugim. Ko se profesor pri izpitu ne more odločiti za oceno, postavi dijaku še dodatno vprašanje; odgovor nanj odločilno vpliva na oceno. Kadar je zanimanje za kako prireditev zelo veliko, večkrat postavijo v dvorano še dodatne sedeže, navadno kar stole. Sladkosneden otrok večkrat prosi še za dodatni sladkor, s katerim si dosladka čaj. Kdor ima nizko plačo in v prostem času sprejme še kakšno honorarno delo, si s tem priskrbi dodatni zaslužek. V vseh teh primerih je raba pridevnika dodaten utemeljena, v zadnjih časih pa se raba tega pridevnika širi v tisku tudi tam, kjer je nepotreben, ali celo pomensko popolnoma neustrezen. V času razprodaj se večkrat zgodi, da trgovci po tednu ali dveh neuspešne prodaje ponovno znižajo cene, vendar to niso dodatno znižane cene, ampak ponovno znižane, saj veljajo za vse kupce. Lahko pa odločijo, da imajo imetniki kartice ugodnosti ob nakupu še dodatni popust. Zanje torej velja poleg že določene znižane cene še dodatno znižanje. Tak dodatni popust bi lahko odobrili tudi kupcem, ki bi porabili za nakup npr. 200 evrov, za presežek bi jim dali dodatni popust. Brala sem tudi: »V zadnjih mesecih se je stanje države Italije dodatno poslabšalo.« S koristnimi pobudami lahko stanje dodatno izboljšamo, s škodljivimi pa močno poslabšamo. Zato bi moral pisec namesto dodatno zapisati, da se je stanje ponovno ali spet poslabšalo. V neki vasi so preuredili po-klonjeno kmečko poslopje in zapisali: »Za dodatno obogatitev kulturnega življenja«; čeprav ni bilo nobene dodatne obogatitve. Nasprotno, niti vseh načrtovanih del niso dokončali, ker jim je zmanjkalo denarja. Upravičeno so pisali o obogatitvi vaškega kulturnega življenja, le pridevnik dodatno bi morali izpustiti. Neustrezni so bili tudi zapisi: »V Doberdobu so okradli pet hiš, v dodatnih pet pa so skušali vlomiti« in »Dodatnih osem odpustov.« Obakrat bi morali zapisati: »Vlomiti pa so skušali še v pet hiš« in »Še osem (spet osem) odpustov.« Dodatno je tisto, kar kdo dobi povrhu, je torej nekaj pozitivnega, dobrega, koristnega, kar vidimo v prvih zgoraj omenjenih primerih. Pri vlomih, odpustih, krajah, ponaredbah in podobnem pa moramo poiskati kakšen drug pridevnik, npr. ponovni, novi, spet odpusti, kraje, ponaredbe in tudi ponovni potresi, poplave nesreče. Večjemu potresu sledijo manjši po-potresni sunki, ne dodatni. Lelja Rehar Sancin LITERATURA - Jubilej Veno Taufer osemdesetletnik Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in urednik Veno Taufer je včeraj praznoval 80. rojstni dan. Idejni oče mednarodnega literarnega festivala Vilenica in od leta 2011 predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), je že ves čas družbeno aktiven. Je tudi eden vidnejših članov Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS). Veno Taufer se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde je objavil leta 1958. Leta 1960 je diplomiral iz svetovne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pesnik je predstavnik modernizma in obenem najizrazitejši predhodnik slovenskega pesništva avantgarde v 60. letih minulega stoletja. Pomembna je tudi njegova prevajalska dejavnost, ki je delno vplivala na njegovo lastno poezijo. Prevaja angleško, srbsko, hrvaško in makedonsko poezijo. Piše tudi literarne in gledališke kritike ter eseje. Sprva je bil zaposlen pri RTV Ljubljana, zatem nekaj let pri BBC v Londonu. Po vrnitvi je ponovno delal v kulturni redakciji RTV. Po osamosvojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za kulturo. Bil je tudi urednik pri Reviji 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive. Leta 1985 je bil pobudnik in prvi vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let. Festival, ki ga organizira DSP, je v svojem prvem statutu deklariral vpetost v srednjeevropski prostor, takratno razumevanje pa je bilo povezano z zahtevo po strmoglavljenju političnih režimov. Če je festival v svojih začetkih te- žil k preseganju takratne »železne zavese« in je predstavljal nekakšen disidentski forum, je pozneje postal predvsem prostor srečevanja vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo. Med letoma 1999 in 2006 je bil predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN. Leta 1976 je prejel So-vretovo nagrado, leta 1987 Jenkovo nagrado, leta 1996 Prešernovo nagrado in leta 2005 zlati red za zasluge RS. Je tudi redni član Evropske pesniške akademije (Academie Europeenne de Poesie) in prejemnik več mednarodnih nagrad. Ze v drugi polovici 80. let minulega stoletja je bil kot tajnik DSP soudeležen v prizadevanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Ob napovedi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo je januarja lani kot predsednik pisateljskega društva sodeloval pri ustanovitvi KOKS. Ze ves čas se močno angažira tudi ob protestnih shodih, ki se v slovenski prestolnici vrstijo od novembra lani. (STA) ŠKOFIJE - Praznik KD Istrski grmič Obisk Borisa Pahorja Pisatelj Boris Pahor in predsednica škofijskega KD Istrski grmič Vlasta Jerman manca valenčič V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Kulturnemu društvu Istrski grmič Škofije dne 14. februarja uspel velik kulturni dogodek. Gost večera je bil starosta slovenskih pisateljev - Tržačan Boris Pahor. Brez prijazne pomoči Nad-je Rojac, bi željo po srečanju s pisateljem Pahorjem težje uresničili. Večnamenskega prostora škofijske osnovne šole niso napolnili le domačini, temveč v lepem številu tudi mnogi obiskovalci iz drugih krajev, ki so želeli slišati pisateljevo živo besedo. Knjigarna Libris je na povabilo društva tudi predstavila pisateljev obsežni knjižni opus. Za prijetno vzdušje je uvodoma zapel moški kvartet (iz nekdanjega Okteta Škofije), zatem je predsednica društva Vlasta Jerman besedo predala Borisu Pahorju. Pahorjeva pisana in tudi živa beseda neustavljivo vre iz težkih osebnih izkušenj tržaškega in primorskega Slovenca, ki so posledica obdobja italijanskega fašizma ter grozot v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Gre predvsem za to, da bi se človeštvo zmoglo in znalo upreti zlu in tudi temu, kar nevarnega prinaša sodobna globalizacija, ki ogroža zlasti številčno majhne narode, med katere sodi tudi slovenski. »Če se vzame narodu pravico do besede, če se mu hoče vcepiti občutek manjvrednosti, se mu hoče ubiti dušo in samozavest. To se je dogajalo, a smo se ohranili. Tudi po zaslugi takih ustvarjalcev, kot je bil Istran in pesnik Alojz Kocjančič,« je poudaril Pahor, ki je med drugim opomnil odgovorne v Mestni občini Koper, naj vendar omogočijo izdajo monografije o našem istrskem in slovenskem pesniku Alojzu Kocjančiču. »To bi se moralo zgoditi že davno,« je pribil. Ko so članice Istrskega grmiča brale odlomke iz pisateljevih del, tudi iz Knjige o Radi, se mu je še posebej razvedril obraz, kajti oživil je spomine na svojo soprogo Rado ali Zivko ali Radonči, kakor jo je kdaj ljubkovalno ogovarjal. Bogat večer s pisateljem Borisom Pahorjem je ob koncu popestrila osemletna „pevka" Kristina Čok s Plavij. V zahvalo in spomin na večer na Škofijah pa je pisatelj kljub kar pozni uri zapisal: Zelo prisrčno! (Vera Vezovnik) 10 Sreda, 20. februarja 2013 ITALIJA, SVET VOLITVE - V zadnjih dneh se kampanja zaostruje Spopad Bersani-Berlusconi o prodaji televizije La7, Beppe Grillo pa polni trge RIM - Pred nedeljskimi volitvami imamo le še tri dni volilne kampanje, temperatura na političnem prizorišču vse bolj narašča, čeprav tu pa tam kak dovtip prispeva k zmanjševanju napetosti. Bersani z »jaguarjem« Tako sta se glavna tekmeca Pier Luigi Bersani in Silvio Berlusconi včeraj srečala na sedežu časopisa Corriere della Sera, kjer sta drug za drugim imela intervju. Ob rokovanju je Bersani hudomušno nagovoril tekmeca z namigom na znani dovtip o očiščenju peg z jaguarja: »Una smacchiati-na?«, kar je Berlusconija pustilo brez besed in z napetim nasmeškom. Sicer pa sta se liderja leve in desne sredine včeraj ostreje obdelovala glede sporne prodaje televizijske mreže La7 založniku Urbanu Cairu, ki je še pred nekaj leti bil me-nedžer Fininvesta in Berlusconijeve reklamne družbe Publitalia. »Ne vem če je prijatelj Mediaseta, gotovo pa bi bilo dobro izogniti se konfliktom interesov,« je izjavil Ber-sani, na kar je Berlusconi odvrnil, da so to mafijske grožnje, lider DS pa: »Čim omeniš pravila, ga popade alergija«. Za Montija se ne zmenijo Kandidat centra Mario Monti je včeraj moral vzeti na znanje, da nihče ne sprejema njegovega predloga o televizijskem soočenju v troje z Bersanijem in Berlusco-nijem. Slednji bi kvečjemu sprejel le dvoboj z liderjem leve sredine, »ker sta le ona dva v igri za zmago«. Bersani bi bil za soočenje vseh šestih predsedniških kandidatov, tega pa spet ne bo, tudi ker Grillo noče na televizijo. Monti je včeraj predlagal ponovno oblikovanje nekakšne vlade nacionalne enotnosti, a tudi ta predlog je v bistvu padel v prazno. Z leve in desne mu očitajo, da je to le poskus, da bi v pomanjkanju volilnega konsenza po drugi poti pridobil odločilno vlogo v bodoči vladi. Celentano z Grillom Beppe Grillo je včeraj imel shod na prepolnem trgu Duomo v Milanu, kjer ga je na odru spremljal nobelovec Dario Fo. Po- litikom drugih strank je namenil svarilo: »Vdajte se in odidite z dvignjenimi rokami, pa vam ne bomo naredili nič žalega«. Grožnjo je izrekel z nasmeškom na ustih, sicer bi utegnila imeti zaskrbljujoč prizvok. Ob igralcu Foju je komik pridobil še pevca: Adriano Celentano je objavil novo pesem, ki nedvoumno podpira njegovo gibanje in mnogi mislijo, da se bo v petek pojavil z Gril-lom na zaključnem shodu kampanje v Rimu. Signal pozornosti ne toliko do Grilla kolikor do njegovih bodočih parlamentarcev pa je včeraj prišel od Bersanija, ki je na- povedal možnost dialoga o specifičnih vprašanjih, »če bodo parlamentarci odločali samostojno in ne bodo od zunaj vodeni«. Gianninov »samomor« Komentatorji se sprašujejo, kdo se bo okoristil s hudim spodrsljajem liderja liste Fare Oscarja Giannina, ki se je neupravičeno ponašal z masterjem na univerzi v Chi-cagu. Laž je razkril njegov strankarski somišljenik prof. Zingales, ki v Chicagu poučuje. Giannino je laž priznal in obžaloval, danes pa bo vodstvu liste ponudil svoj odstop. Bo to podarilo ščepec glasov Berlus-coniju, Montiju, Grillu? Nobelovec Dario Fo se je včeraj v Milanu pojavil na odru ob Grillu ansa TARANTO - 2,5 milijarde investicije za okoljsko sanacijo 6.500 delavcev jeklarskega koncerna Ilva za dve leti v dopolnilno blagajno Pogled na obrat Ilva v Tarantu ansa BRUSELJ - Odobril ga je odbor za ustavne zadeve EP Načrt za razdelitev sedežev parlamenta po volitvah 2014 BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta za ustavne zadeve je včeraj v Bruslju podprl načrt za razdelitev sedežev po volitvah leta 2014, po katerem bi sedeže izgubilo dvanajst članic EU, a nobena več kot enega. Slovenija po tem načrtu ostaja pri osmih. Že od prej je sicer dogovorjeno, da z omenjenim letom Nemčija izgubi tri evropske poslance. Nova razdelitev sedežev bo potrebna zaradi vstopa Hrvaške v EU, s katerim se število poslancev povzpne na 766, medtem ko je z lizbonsko pogodbo omejeno na 751. Po več mesecih intenzivne matematične telovadbe sta se avtorja poročila o razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu po volitvah leta 2014, Italijan Roberto Gualtieri iz vrst socialistov in Poljak Rafal Trzaskowski iz desnosredinske Evropske ljudske stranke, odločila za »najmanj slabo« rešitev, ki naj bi najlaže dobila blagoslov vseh članic unije. Predlagala sta, naj 12 srednje velikih članic unije izgubi po en sedež. Belgija, Bolgarija, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Portugalska, Češka, Romunija in Švedska pa tudi Hrvaška, ki ima sedaj v parlamentu 12 opazovalcev, naj bi tako po njunem predlogu na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo predvidoma maja 2014, volile po enega poslanca manj. Člani odbora za ustavne zadeve so včeraj njun predlog podprli, a z eno spremembo: da en sedež namesto Švedske izgubi Avstrija. Izid glasovanja o tej menjavi je bil sicer zelo tesen: deset glasov proti devetim. Celoten načrt je potrdilo 21 članov odbora, eden pa se je vzdržal. S to rešitvijo bi se morali biti spos- Evropski parlament med zasedanjem obni izogniti »travmatičnim kupčijam s sedeži, ki bi se končale z velikimi izgubami za srednje in majhne države ter velikimi dobički za velike«, menita poročevalca. Ta «pragmatična» rešitev bo po njunem prepričanju tudi najverjetneje dobila potrebno večino v parlamentu in soglasje članic unije. Leta 2014 bo sicer izgubila tudi Nemčija, ki ima sedaj 99 poslancev, in to tri sedeže, a to je bilo dogovorjeno že v sklopu pogajanj o lizbonski pogodbi, ki je število vseh evropskih poslancev po volitvah 2014 omejila na 751, vključno s predsednikom, pri čemer ima lahko posamezna članica največ 96 in najmanj šest sedežev. V Evropskem parlamentu sedaj sedi 754 poslancev - ker je lahko Nemčija začasno obdržala 99 poslancev, a na naslednjih volitvah se bo morala trem odre- ansa či. Z vstopom Hrvaške se, upoštevajoč njenih 12 sedežev, to število povzpne na 766. Torej ga je treba oklestiti za 15 - pospraviti tri nemške sedeže in še 12 drugih. S številom evropskih poslancev se je sicer zapletlo, ker so bile prejšnje volitve v Evropski parlament junija2009 in so morale potekati v skladu s pogodbo iz Nice, ki je predvidevala največ 736 poslancev, medtem ko je lizbonska pogodba, uveljavljena le nekaj mesecev pozneje, decem-bra2009, več članicam, tudi Sloveniji, prinesla dodatne sedeže. Te države - Španija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Avstrija, Italija, Poljska, Nizozemska, Bolgarija, Latvija in Slovenija, ki so skupaj pridobile 18 sedežev - so zaradi te majhne časovne razlike zahtevale, da se število poslancev poveča že v tem mandatu Evropskega parlamenta, ne šele na volitvah leta 2014. (STA) TARANTO - Vodstvo železar-sega koncerna Ilva, ki je že več mesecev pod Damoklejevim mečem sodne preiskave zaradi neznosne ravni onesnaževanja, bo državo zaprosilo za dve leti izredne dopolnilne blagajne. V podjetju zagotavljajo, da nihče ne bo odpuščen, bo pa šlo v dopolnilno blagajno 6500 delavcev. Ukrep je po oceni podjetja neizbežen, kajti potrebni sta dve leti, da podjetje uresniči načrt prilagoditve normam o varnosti in zdravju. Načrt predvideva 2 milijardi in pol evrov investicij, dopolnilna blagajna pa bo zadevala preko polovico delavcev obrata v Tarantu, poleg tega pa še obrata v Novi Ligure in v Prati-ca di Mare. To je cena, ki ga morajo jeklarski kolos in prebivalci Taranta plačati, da se zadosti okoljskim predpisom, ki so jih odgovorni v obratu dolga leta sistematično krčili, dokler ni prišlo do nevzdržnega položaja. Vodstvo podjetja Ilva je navedeni načrt včeraj predstavilo sindikalnim predstavnikom, veljati pa bo začel s prihodnjim 3. marcem in bo trejal 24 mesecev. V tem trenutku ima obrat v Tarantu kakih 2600 delavcev v dopolnilni blagajni, a ta se bo iztekla 2. marca. Po predvidevanjih podjetja se bo ob ugasnjenju glavne talilne peči proizvodnja jekla znižala na 10 tisoč ton dnevno, kar bo za podjetje zelo občutljiv trenutek. Gre spomniti, da samo obrat v Tarantu v sedanjih razmerah proizvaja 40% vsega jekla v Italiji. Po dveh letih bo podjetje po napovedih izpolnilo vse okoljske pogoje in bo njegova proizvodnja spet normalno stekla. Pri tem je vodstvo Ilve izrecno poudarilo, da bo proizvodnja obnovljena s celotnim organikom delavcev in torej ni predviden višek organika. Sindikati včeraj ob prejemu načrta niso dajali izjav, pričakovati jih je za danes ali v prihodnjih dneh. CGIL 9 milijonov ljudi brez dela ali na robu MILAN - Po podatkih sindikalne fundacije Di Vittorio, ki sodi pod okrilje sindikata Cgil, je bilo samo v zadnjih treh mesecih lanskega leta izgubljenih 200 tisoč delovnih mest. Lansko leto pa je bilo po podatkih fundacije kar zadeva zaposlenost resnično črno leto. Predsednik fundacije Ful-vio Fammoni je skupaj s sekretarko Cgil Sereno Sorrentino ugotovil, da je imelo težave z delom nič manj kot 9 milijonov ljudi, če se poleg rednih nezaposlenih upoštevajo še prekerni delavci in začasno zaposleni. Nič boljši niso podatki o kakovosti dela. Po podatkih zavoda za statistiko Istat je »tipično« delo izgubilo skoraj milijon delovnih mest, močno pa se je povečalo začasno delo. O dramatičnih številkah je spregovorila tudi vsedržavna sekretarka Cgil Susanna Camusso, ki je govorila o alrmantni stopnji revščine, kar je veliko ljudi postavilo v nedostojanstven položaj. Camussova je s tem v zvezi naglasila potrebo po vzpostavitvi poglobljenega dialoga s Confin-dustrio in vsemi sorodnimi organizacijami, kajti gre za potrebo po rekonstrukciji politike dela v državi. Če tega ne bo bodo posledice izredno hude za vse. ZLATO (999,99 %%) za kg 38.510,09 € -119,99 SOD NAFTE (159 litrov) 117,66 $ -0,29 EVRO 1,3349 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 19.2. 18.2. ameriški dolar 1,3349 1,3352 japonski jen 124,81 125,24 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,434 25,388 danska krona 7,4599 7,4596 britanski funt 0,86310 0,86190 madžarski forint 290,79 291,97 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6997 0,6995 poljski zlot 4,1679 4,1891 romunski lev 4,3786 4,3861 švedska krona 8,4483 8,4598 švicarski frank 1,2332 1,2332 norveška krona 7,41 70 7,4070 hrvaška kuna 7,5890 7,5863 ruski rubel 40,2100 40,2300 turška lira 2,3720 2,3587 avstralski dolar 1,2905 1,2946 braziljski real 2,6169 2,6279 kanadski dolar 1,3504 1,3439 kitajski juan 8,3356 8,3391 indijska rupija 12956,12 12923,07 južnoafriški rand 11,8713 11,7906 SVET Sreda, 20. februarja 2013 1 1 Predsednikov apel kongresu SOFIJA - Ljudje na ulicah proti revščini Za Obamo so avtomatični proračunski varčevalni * in I •• ukrepi »mesarska sekira« Z3JGI BOlQSriJO Val protestov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj, svež po treh dneh prazničnega igranja golfa na Floridi, v Beli hiši pozval kongres, naj prepreči avtomatične proračunske varčevalne ukrepe, ki bodo stopili v veljavo 1. marca. Takšen pristop k zmanjšanju primanjkljaja je označil za »mesarsko sekiro«. Obama je dramatično opozoril, da bodo avtomatični varčevalni ukrepi povzročili izgubo delovnih mest, kar ne bo pomagalo gospodarstvu. Opozoril je tudi, da bo ogrožena vojaška pripravljenost, poleg vseh drugih investicij v razvoj. Kongres je pozval, naj podpre načrt senatnih demokratov, po katerem bi se ostrim rezom v porabo izognili z višjimi davčnimi prilivi in krčenjem porabe, ki ne bo ogrozila delovnih mest in gospodarske rasti. Republikanci, ki imajo večino v kongresu, so že večkrat zatrdili, da naj Obama kar pozabi na nove davčne prilive, ker je glede davkov dobil vse, kar bo dobil v začetku leta, ko so se dogovorili o povišanju davčnih stopenj na družinske dohodke nad450.000 dolarjev na leto. Demokrati sicer sedaj govorijo o zapiranju davčnih lukenj z odpravo olajšav za naftna podjetja in tista, ki selijo delovna mesta na tuje. Republikanci želijo to ohraniti za kasnejša pogajanja o celoviti reformi davčne zakonodaje. ZDA je v začetku leta grozil tako imenovani fiskalni prepad s potekom davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Geor-gea Busha mlajšega, in avtomatičnimi proračunskimi varčevalnimi ukrepi. O teh so se dogovorili leta 2011, ko so republikanci blokirali povišanje dovoljene meje Ukrajinski magnat pol bogastva namenil v dobrodelne namene KIJEV - Ukrajinski bogataš Viktor Pinčuk, znani medijski in metalurški magnat in s približno 3,7 milijarde ameriških dolarjev premoženja drugi najbogatejši človek v Ukrajini, se je odločil, da bo polovico svojega bogastva poklonil v dobrodelne namene. 52-letni Pinčuk je tako prvi bogataš z območja nekdanje Sovjetske zveze, ki se je pridružil prizadevanjem Billa Gatesa in Warrena Buffetta, da bi najbogatejši morali svoje bogastvo deliti tudi z revnimi. Kot je dejal, se mu zdi prav, da polovico svojega premoženja nameni za financiranje izobraževanja, zdravstva in umetnosti. »Post-sovjetska tranzicija je bila zelo boleča za Ukrajino in ostale države v regiji. Nekateri smo imeli možnosti, da izkoristimo priložnosti, ki so se pojavile, in si ustvarimo bogastvo. Prišel je čas, da ga nekaj vrnemo, da bi kar največ prebivalcev lahko imelo od tega korist«, je dejal Pin-čuk v izjavi za javnost. Pinčuk je sicer napovedal, da bo za dobrodelne namene dal polovico svojega premoženja, vendar ni povedal, koliko naj bi to bilo. Po ocenah ameriške revije Forbes ima pod palcem 3,7 milijarde dolarjev oz. 2,7 milijarde evrov. V Kamerunu ugrabili francoske turiste YAOUNDE - Na severu Ka-meruna v bližini meje z Nigerijo je bilo ugrabljenih sedem francoskih turistov, domnevno trije odrasli in štirje otroci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ugrabitev je potrdil tudi francoski predsednik Francois Hol-lande.Hollande je povedal, da so ugrabljeni člani iste družine, ugrabila pa naj bi jih »dobro znana teroristična skupina iz Nigerije«. Tam deluje islamistična skupina Boko Haram in domnevajo, da so Francoze odpeljali v Nigerijo. javnega dolga, kar je povzročilo prvo znižanje kreditne ocene ZDA s strani bonitetne agencije S&P. Republikanci so v zameno za povišanje meje javnega dolga zahtevali konkretne korake v smeri zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in tako je prišlo do avtomatičnih varčevalnih ukrepov, ki se jih sedaj vsi otepajo. Republikanci zato, Obama je dramatično opozoril, da bodo avtomatični varčevalni ukrepi povzročili izgubo delovnih mest, kar ne bo pomagalo gospodarstvu. ansa ker bo skoraj polovica prišla iz proračuna za obrambo. Demokrati in republikanci so se januarja dogovorili o povišanju davkov, reševanje vprašanja avtomatičnih varčevalnih ukrepov pa so preložili do 1. marca. Rok se ponovno izteka, rešitve pa za zdaj ni na vidiku in lahko se zgodi, da bodo oboji vroč krompir spet vrgli naprej. (STA) Kardinal Roger Mahony LOS ANGELES - Prikrival pedofilske duhovnike »Kardinal Mahony naj ne voli papeža!« LOS ANGELES - Organizacija ameriških katolikov »Catholics United« je sprožila pobudo proti udeležbi nekdanjega nadškofa Los Angelesa, kardinala Rogerja Mahoneya na konklavu za izvolitev novega papeža. Mahoney si po prepričanju organizacije udeležbe ne zasluži, ker je dolga leta prikrival spolne zlorabe otrok. Nadškofija Los Angelesa je leta 2007, ko je bila še pod Mahoneyevim vodstvom, dosegla dogovor o plačilu odškodnine okoli 500 žrtvam spolnih zlorab v višini 660 milijonov dolarjev. Na položaju nadškofa je Mahoneya leta 2011 zamenjal Jose Gomez, ki je v skladu z dogovorom iz leta 2007 objavil dokumentacijo o spolnih zlorabah do 80. let prejšnjega stoletja. Otroke je zlorabljalo več kot 100 duhovnikov ali cerkvenih uslužbencev. Dokumenti, ki jih je januarja objavil časopis Los Angeles Times, dokazujejo, da je Mahoneya predvsem skrbelo, kako bodo zlorabe pometli pod preprogo, proti obtoženim duhovnikom pa tudi ni postopal, temveč je omogočal njihove »diskretne« premestitve. Nadškof Gomez je potem v začetku februarja Mahoneya razrešil vseh cerkvenih dolžnosti, tako notranjih administrativnih kot javnih. Vendar pa Gomez ne nasprotuje udeležbi 76-letnega Mahoneya na konklavu. Mahoney sicer sodi v skupino 117 kardinalov, mlajših od 80 let, ki imajo pravico do sodelovanja na volitvah novega papeža po odstopu Benedikta XVI. Pismo katoliške organizacije je zelo osebno. »Kardinal Mahoney, ostani doma! Tvoja vpletenost v cerkvene spolne škandale in prepoved javnega duhovniškega delovanja v nadškofiji Los Angelesa bi morala pomeniti, da ne smeš na konklave,« pravijo pobudniki in dodajajo, da bi udeležba le povečala škandal in sramoto v ameriški Katoliški cerkvi. (STA) SOFIJA - Bolgarski premier Bojko Borisov je včeraj za pomiritev protestov v drža- Na fotografiji vi napovedal odvzem licence zgoraj češkemu elektropodjetju CEZ posnetek ter visoke kazni še enemu če- proteStov v škemu in avstrijskemu elek- Sfiji, deSno tropodjetju, ki so z višanjem premier Bojko cen elektrike poskrbela za BonSoV napete razmere v državi in za- _ četek protivladnih protestov. ansa Borisov je včeraj poskušal pomiriti strasti in je napovedal, da bodo češko elektropodjetje CEZ takoj kaznovali z odvzemom licence za delovanje. Češkemu Energy-pro in avstrijskemu EVN pa so izrekli visoke denarne kazni, je pojasnil. Sicer so bila tarča protestnikov tudi omenjena elektropodjetja. V Plovdivu na jugu države so protestniki zažgali štiri vozila podjetja EVN, je poročala bolgarska televizija. Borisov se je že v ponedeljek odzval na nedeljske množične proteste in odpustil finančnega ministra Simeona Djankova, ki naj bi bil glavni avtor nepriljubljenih varčevalnih ukrepov v državi. Napovedal je tudi preoblikovanje vlade, a protestnikov to očitno ni pomirilo in še naprej zahtevajo odstop vlade. Do množičnih protestov je prišlo proti vladi in revščini v državi. Protesti so mestu Veliko Tarnovo zahtevali prvo smrtno žrtev, saj se je 26-letnik domnevno v znak protesta polil z bencinom in zažgal. Poškodbam je podlegel kasneje v bolnišnici, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po navedbah policije je bil moški duševno bolan. Na bolgarskih družbenih omrežjih pa so 26-let-nika že razglasili za bolgarskega Mohameda Buazija, ki je predlani s samoseži-gom v Tuniziji sprožil proteste, ki so privedli do strmoglavljenja tunizijskega predsednika Zineja el Abidina Ben Alija. V protestih v glavnem mestu Sofija, kjer se je zbralo okoli dva tisoč ljudi, je bilo v noči na torek ranjenih 15 ljudi, med njimi tudi policisti. Osem ljudi so aretirali. V eni od stranskih ulic je tudi prišlo do streljanja, saj je nek lastnik avtomobila s plinsko pištolo streljal na množico, da bi tako zaščitil svoje vozilo. Policija ga je nato aretirala. Proteste so pripravili med drugim tudi v drugem največjem bolgarskem mestu Plovdiv, kjer so protestniki zažgali štiri vozila avstrijskega podjetja za oskrbo z električno energijo EVN. Protesti so se začeli minuli teden, domnevno zaradi previsokih cen električne energije, nato pa so prerasli v splošen protest proti revščini in vladi. Opazovalci razmere v Bolgariji tik pred obletnico usmrtitve bolgarskega narodnega junaka Vasila Levskega, ki je eden od najbolj znanih borcev za svobodo proti Osmanskemu carstvu, ocenjujejo kot zelo napete. »Nastajajo revolucionarne razmere. Ljudje zavračajo, da bi jim vladala peščica monopolistov in oligarhov,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil politični analitik Evgenij Dajnov. Hkrati opozicijski socialisti že zahtevajo predčasne volitve. Redne bi morale biti julija. (STA) ATENE - Včeraj vladal medijski mrk, danes splošna stavka Hollande na obisku v Grčiji med stavko, ki je ohromila državo ATENE - Francoski predsednik Francois Hollande je bil včeraj na prvem obisku v Grčiji, odkar je prevzel predsedniški položaj. Po srečanju z grškim premierom Antonisom Samarasom je francoski predsednik v Atenah pozdravil reforme v Helenski republiki in hkrati pozval k francoskim vlaganjem v to obubožano evropsko državo, poročajo tuje tiskovne agencije. Hollande ob tem ni zanikal, da je gospodarski položaj v Evropi in tudi njegovi državi slab, so pa težave evrskega območja po njegovi oceni že mimo. Če v Evropi govorimo o solidarnosti, moramo govoriti tudi o tem, kako doseči gospodarsko rast, je ob tem dejal francoski predsednik. Samaras je, tudi z mislijo na Nemčijo, dejal, da Grčijo, ki je sicer že šesto leto zapored v recesiji, podpirata »oba najmočnejša partnerja«, kar je za Atene pomembno. »Evropa pomeni sodelovanje,« je dodal. Grški predsednik Karolos Papuljas je Samaras in Sarkozy ansa na srečanju s Hollandom opozoril, da grška družba ne bo preživela nadaljnje recesije. »Smo pred socialno eksplozijo, če bomo od tega naroda zahtevali še več. Ljudje so resnično dosegli svoje skrajne meje (znosnega),« je dejal Papuljas. Francoski predsednik je v zvezi s tem dejal, da »napori niso bili zaman in da je za Grčijo bolje, če ostane v območju evra«. V Grčiji je včeraj vladal medijski mrk, saj so zaposleni v javnih in zasebnih medijih začeli 24-urno stavko, s katero izražajo nasprotovanje nizu odpuščanj v njihovem sektorju, ki je posledica uveljavljanja varčevalnih ukrepov. Medijska stavka je potekala dan pred splošno stavko, ki bo verjetno ohromila celotno državo. Zaradi stavke v Grčiji ni slišati ali videti nobenih radijskih oz. televizijskih poročil, spletnih strani nacionalne tiskovne agencije in drugih medijev ne obnavljajo, časopisov in revij pa ne bo do četrtka, poročajo tuje tiskovne agencije. Medijski delavci želijo s stavko doseči ukinitev varčevalnih ukrepov in zaščito več sto brezposelnih, ki so nekdaj delali v tem sektorju. Zaradi krize je moralo svoja vrata zapreti več tiskanih in avdiovizualnih medijev. Od začetka krize leta 2010 je brez dela ostalo 30 odstotkov novinarjev. (STA) 2 Sreda, 20. februarja 2013 TRST APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Odbornica Silvana Romano o varnosti oddelka, ki mu preti zaprtje V goriški porodnišnici najnižja stopnja umrljivosti »Stopnja umrljivosti v goriški porodnišnici je najnižja v deželi. Nočem podžigati razprave o tem, ali mora oddelek še naprej delovati ali ne, želim pa povedati sledeče: razlog za zaprtje goriške porodnišnice očitno ni varnost, pač pa politični načrt, ki so ga začeli izvajati že pred leti. Imajo nas za norca.« Do tega zaključka je goriška občinska odbornica za zdravstvo in socialo Silvana Romano prišla v zadnjih tednih, ko ji je goriško zdravstveno podjetje posredovalo podatke o rojstvih ter neo-natalni umrljivosti v goriški in tržiški bolnišnici. Romanova pravi, da je kljub temu, da je upraviteljica, do podatkov prišla z veliko težavo, ko jih je preučila pa si je ustvarila mnenje, ki je v nasprotju s stališčem tistih, ki zagovarjajo zaprtje porodnišnice v Gorici iz »varnostnih razlogov«. Romanovi je v zvezi s tem na ponedeljkovem občinskem svetu postavil vprašanje občinski svetnik Ljudstva svobode Francesco Piscopo, ki je v vi-demskem tedniku prebral, da je umrljivost novorojenčkov na Goriškem najnižja v deželi. »Januarja sem zdravstveno podjetje zaprosila za podatke o rojstvih in umrljivosti novorojenčkov v Gorici. Potrebovala sem jih pri preverjanju in načrtovanju števila razpoložljivih mest v občinskih jaslih in vrtcih v prihodnjih letih. Podatke so mi posredovali samo po večkratnih pozivih in pismih, kar me je zelo razjezilo,« je povedala odbornica, ki je naposled dobila, kar je zahtevala: »Pristojni so mi sporočili, da se je leta 2012 v goriški in tržiški porodnišnici rodilo 992 otrok, dodatna dva sta se rodila na domu, štirje malčki pa so umrli. To se mi je zdelo čudno, saj nisem vedela za nobenega umrlega otroka v goriški porodnišnici. Ko sem zaprosila za dodatna pojasnila, so mi povedali, da se ti podatki nanašajo na bivališče mamic. Do omenjenih smrti namreč ni prišlo ne v Gorici ne v Tržiču, pač pa nekje drugje, kljub temu pa jih pripisujejo našima dvema porodnišnicama.« Romanova je zato na javnem srečanju izročila pismo direktorju goriškega zdravstvenega podjetja Marcu Bertoliju in zahtevala dodatne podatke. »Ugotovila sem, da se je v zadnjih desetih letih v Gorici rodil 4.201 otrok. Devet jih je umrlo, kar pomeni, da je stopnja umrljivosti 2,1 ti-sočinke. V Tržiču je stopnja umrljivosti 2,7 tisočinke, deželno povprečje pa je 3,3 tisočinke. FJK sodi med dežele z najnižjo umrljivostjo, saj je na ravni držav severne Evrope,« pravi Romanova, ki seveda dobro ve, da nosečnice s težavami običajno rojevajo v bolnišnici Burlo Garofolo ali drugih večjih porodnišnicah, kljub temu pa ne sprejema izjav o »nevarnosti« goriškega porodniškega oddelka, saj podatki kažejo popolnoma drugačno sliko. »Če bodo goriško porodnišnico zaprli, se to ne bo zgodilo, ker ni varna, pač pa iz drugih razlogov. Zakaj nam tega ne povejo jasno?« je zaključila Romanova. Goriška porodnišnica bumbaca TRŽIČ - Občina 60 tisoč evrov za slovenščino v javnosti Tržiška občina je prejela prispevek 60.000 evrov za izvedbo niza projektov za spodbujanje uporabe slovenskega jezika v javnosti. S tem denarjem bodo omogočili nadaljnje delovanje slovenskega občinskega urada, občinsko spletno stran bodo prevedli v slovenščino, v slovenskem tisku - vključno s Primorskim dnevnikom - bodo objavljali uradna sporočila. Dežela je na podlagi prošnje tržiške občine namenila 42.000 evrov delovanju slovenskega urada, 12.000 evrov bo šlo za spletno stran, 6.000 evrov pa za objave v slovenskem tisku. Slovenski urad so na tržiškem županstvu prvič odprli leta 2004; junija lani je bila dejavnost v njem prekinjena, nato pa so ga ponovno odprli avgusta. Slovenski urad je urejen v pritličju t.i. beneške palače (Palazzetto Veneto) v Ulici SantAmbrogio, kjer je ljudem na razpolago ob ponedeljkih in sredah med 15. uro in 17.30 ter ob torkih in petkih med 9. uro in 12.30. Dežela je tržiški občini dala na razpolago tudi 7680 evrov za projekte, vezane na prisotnost furlanske narodne skupnosti. S tem denarjem bo omogočeno nadaljnje delovanje furlanskega okenca, za katerega v dogovoru z občino skrbijo člani tržiške sekcije združenja Fogolar Furlan. GORICA - Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta »Razkol« zaradi transparentnosti Sklep izglasovan z odločilnim doprinosom leve sredine - Italija vrednot predlaga odobritev etičnega kodeksa Med ponedeljkovim občinskim svetom je prišlo do »razkola« v vrstah desne sredine glede odobritve sklepa o transparentnosti, ki ga morajo občinske uprave čim prej izglasovati na podlagi določil zakona št. 213 iz lanskega decembra. Na podlagi omenjenih določil morajo vsi izvoljeni predstavniki v občinah nad 15.000 prebivalci letno objaviti svoje dohodke ter seznam svojih nepremičnin in lastniških deležev v podjetjih, družbah in investicijskih skladih. Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta je Fabio Gentile (Ljudstvo svobode) predlagal odložitev glasovanja, na koncu pa njegov predlog ni bil deležen zadostne podpore. Za odložitev je glasovalo le 13 občinskih svetnikov, saj so se številni svetniki desne sredine odločili, da podprejo sklep, v korist katerega se je množično izrekla leva sredina. Tako do odložitve glasovanja ni prišlo, »spor« v desni sredini pa je bil kaj kmalu uglajen, saj so nato sklep o uvajanju novih določil o transparentnosti sprejeli s soglasjem vseh 35 prisotnih svetnikov. Še več transparentnosti, ki jo predvidevajo omenjena zakonska določila, pa si želijo goriški predstavniki Italije vrednot. Zaradi tega so pripravili predlog resolucije, katere prvi podpisnik je njihov občinski svetnik Stefano Abrami in o ka- terem bo občinski svet razpravljal na svojem prihodnjem zasedanju. V predlogu Italije vrednot je predvideno, da izvoljeni predstavniki objavijo tudi višino sejnin, plač, potnin in drugih povračil za stroške, ki jih prejemajo. »Ljudje so prepričani, da upravitelji bogatimo z javnim denarjem. To za krajevne uprave ni nikakor res. Osebno bi zaslužila več s svojim profesorskim poklicem kot z opravljanjem odborniške funkcije,« razlaga pokrajinska odbornica iz vrst Italije vrednot Donatella Gironcoli, ki je s svojimi strankinimi somišljeniki prepričana, da je treba uvesti tudi etični kodeks, ki bi ga morali že pred volitvami podpisati vsi kandidati. »Obvezati bi se morali tudi k temu, da med volilno kampanjo in nato med mandatom ne bodo prejemali daril,« poudarja Abrami, ki je v svoj predlog resolucije vključil tudi zahtevo po snemanju in objavi na spletu vseh zasedanj občinskega sveta. Njegov predlog resolucije za večjo transparentnost je doslej podpisalo še devet občinskih svetnikov leve sredine. V ponedeljek je župan Ettore Ro-moli občinskim svetnikom prebral pi- smo, ki ga je poslal vsem kandidatom na parlamentarnih volitvah. V njem jih je opozoril, naj si prizadevajo za spremembo pakta stabilnosti, za ohranitev brigade Pozzuolo v Gorici in za revizijo področni analiz (v ital. »studi di settore«). Romoli poudarja, da je od omenjenih vprašanj v veliki meri odvisna prihodnost Gorice. Ponedeljkovo zasedanje občinskega sveta se je nadaljevalo sinoči; na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje predstavnikov večine in opozicije v kon-zulto za vprašanja slovenske narodne skupnosti. GORICA - Delegacija Demokratske stranke v Kulturnem domu Kultura z družbeno vlogo Blažinova in Brandolin opozorila na mačehovski odnos dežele do vprašanj slovenske narodne skupnosti SREČANJA Z AVTORJI 2013 Gostja: JASNA JUREČIČ Predstavitev zbirke novel »PASJI DNEVI« Uvodna misel: Dr. ZOLTAN JAN iz Nove Gorice Delegacija Demokratske stranke v Kulturnem domu fotod.p. Delegacija Demokratske stranke s kandidatoma za poslansko zbornico Tamaro Blažina in Giorgiom Brandolinom na čelu je včeraj obiskala goriški Kulturni dom. Uvodoma je spregovoril pobudnik srečanja Livio Semolič, ki je opozoril na pereče težave ustanov slovenske narodne skupnosti. Delovanje Kulturnega doma je nato predstavil njegov ravnatelj Igor Komel, ki je opozoril, da je treba biti v sedanjem obdobju gospodarske in socialne krize še toliko bolj prepričani v pomembno družbeno vlogo, ki jo odigrava kultura. Rav- natelj doma se je nato zahvalil Blažinovi in Brandolinu ter Alešu Waltritschu, ki ju je spremljal, za vsestransko sodelovanje pri razvoju slovenskega kulturnega hrama v Gorici. Brandolin in Blaži-nova sta v nadaljevanju še posebej izpostavila mačehovski odnos dežele Furlanije-Julijske krajine do težav slovenske narodne skupnosti. V razpravo sta se vključila tudi Laura Fasiolo in Waltrisch, ki je potrdil pomembno vlogo slovenskih kulturnih in drugih organizacij v korist celotnega goriškega prostora. Danes, 20. februarja 2013, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. februarja 2013 13 sovodnje - Na seji občinskega sveta o industrijskem konzorciju in letališču Vzdolž Ulice Gregorčič kmalu kolesarska steza V kratkem naj bi se v Ulici Gregorčič začela dela za ureditev kolesarske steze, ki bo povezovala Štandrež in Sovodnje. Stezo, v katero bodo vložili okrog 1.200.0000 evrov, bo gradil konzorcij za razvoj goriške industrije, ki ga vodi Ariano Medeot. Predsednik konzorcija je bil v ponedeljek gost so-vodenjskega občinskega sveta, kjer je poročal tako o industrijski coni - občina So-vodnje je namreč članica konzorcija - kot o načrtih za oživitev letališča na Rojah, saj je Medeot septembra postal tudi predsednik upravnega sveta družbe Aeroporto Amedeo Duca D'Aosta. »V minulih tednih smo izvedli javno dražbo in izbrali izvajalca del. Pričakujem, da bodo gradbišče odprli že v prihodnjih tednih,« je povedal Medeot in spomnil, da je o kolesarski stezi govor že več let, postopek pa se je zavlekel tudi zato, ker so načrt nekoliko spremenili in posodobili. »Steza bo potekala vzdolž odseka Ulice Gregorčič, ki je v pristojnosti industrijskega konzorcija. Na vsaki strani ceste oz. nad obcestnima kanaloma bo zgrajena ena enosmerna steza, ki bo tudi primerno osvetljena. Menimo, da gre za pomemben projekt, s katerim bomo izboljšali varnost udeležencev v cestnem prometu na območju industrijske cone,« je povedal Medeot, ki je poročal tudi o zasedenosti le-te. »Nekatera nova podjetja so izrazila zanimanje za vselitev, ostali pa smo le na ravni pogovorov. Dejstvo je, da v nekaterih industrijskih conah zasebniki prodajajo površine po zelo nizkih cenah, mi pa tega ne moremo narediti, saj smo javna ustanova,« je pojasnil Medeot, ki so mu svetniki postavljali predvsem vprašanja, povezana z zračnim in zvočnim onesnaževanjem na območju ob industrijski coni. Medeot je odgovarjal tudi na vprašanja o razvoju letališča na Rojah in načrtih družbe Aeroporto Amedeo Duca D'Aosta. »Trenutno preverjamo, ali bi lahko od ustanove Enac dobili delno koncesijo nad območjem. Radi bi začeli z obnavljanjem obstoječih objektov ob vhodu na letališče, ki so v zelo slabem stanju,« je povedal Medeot, ki upa, da bodo v prihodnjih mesecih že prejeli odgovore, ki jih pričakujejo, nato pa bodo morali poiskati denar za obnovo. Na ponedeljkovi seji je občinski svet sprejel tudi nekaj pravilnikov in občinski akustični načrt, sovodenjska županja Alenka Florenin pa je poročala o Butkovičevi domačiji in paktu stabilnosti, ki spravlja občinske uprave - vključno s sovodenjsko - v veliko negotovost. »Tvegamo, da ne bomo mogli izvajati niti del, ki so bila že načrtovana in financirana,« je bila zaskrbljena županja. (Ale) Vzdolž Ulice Gregorčič med Sovodnjami in Štandrežem bodo gradili kolesarsko stezo bumbaca sovodnje - Resolucija o težavah manjšinskih medijev Svetniki solidarni z uslužbenci: »Glas šibkejših ne sme utihniti« Na ponedeljkovi seji so občinski svetniki iz Sovodenj podprli resolucijo, s katero so izrazili solidarnost zaposlenim v manjšinskih medijih, ki zaradi splošne krize in zamud pri izplačevanju prispevkov delajo v vse težjih pogojih. Resolucijo je predlagal svetnik Vlado Klemše (Skupaj za Sovodnje), podprli pa so jo vsi člani občinskega sveta. »Svetniki občine Sovodnje ob Soči soglasno izrekajo globoko solidarnost novinarjem in ustvarjalcem časopisov in radijskih programov v naši deželi in posebej novinarjem, ki v izredno težkih materialnih in socialnih pogojih skrbijo za redno informiranje v manjšinskih jezi- kih. Sklicujoč se na dejstvo, da je svobodno izražanje mnenja temeljna pravica demokratične družbene ureditve in da se prav preko medijev uresničuje ustavna pravica enakopravnosti jezikov manjšinskih skupnosti, občinski svet izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse hujših gospodarskih težav, ki pogojujejo in ogrožajo preživetje in redno izhajanje Novega Matajurja, Primorskega dnevnika, Novega glasa, Doma ter radijskih oddaj v slovenščini, v prepričanju, da je posledice splošnega krčenja javnih prispevkov v okviru splošnega varčevanja mogoče omiliti s primernimi ukrepi, predvsem pa s pravočasnim izplačilom že odobrenih prispevkov,« piše v resoluciji. Občinski svetniki menijo, da bi bilo tako ravnanje »dovolj viden znak novosti v politiki, oziroma v uravnavanju družbenega življenja in torej tudi pomemben prispevek vnovični vzpostavitvi in utrjevanju zaupanja med državo in državljani.« Sovodenjski svetniki so prepričani, da je v tem trenutku posebej pomembno, da »Država, Dežela in druge institucije prisluhnejo težavam, ki ogrožajo obstoj manjšinskih medijev in posredno tudi manjšinskih skupnosti, njihovih jezikov in kulturne identitete ter ustrezno, predvsem pa hitro ukrepajo, kajti glas šibkejših ne sme utihniti.« nova gorica Na spletu primorski biografski leksikon Novogoriška knjižnica Franceta Bevka je v sodelovanju s koprsko knjižnico Srečka Vilharja pripravila spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev. K sodelovanju so privabili tudi slovenski knjižnici iz Trsta in Gorice, tako da je slovenski prostor, vključujoč zamejstvo, vsaj v tem projektu združen. Zamisel so začeli udejanjati leta 2010, v zgled pa jim je bil projekt spletni portal Gorenjci.si, ki so ga pripravili v Kranju. Poskusne vnose so naredili leta 2012, ko so k projektu pristopile vse primorske splošne knjižnice in Tolminski muzej. Spletni portal Primorci.si so prvič predstavili 7. februarja letos, sledile bodo še dodatne predstavitve in nadgradnja portala. V spletni biografski leksikon so vključene osebnosti, ki so bile rojene, so živele ali pa umrle na Primorskem in so s svojim delom zaznamovale oziroma zaznamujejo razvoj pokrajine. Leksikon nastaja sproti in se nenehno dopolnjuje, tako da njegova vsebina nikoli ni dokončna, je na današnji novinarski konferenci povedala Irena Škvarč iz novo-goriške knjižnice. »Veseli smo novih predlogov za vpise, ki nam jih lahko za spletni portal posredujejo tako različne organizacije kot tudi posamezniki,« je povedala Škvarčeva. Dodala je, da je spletni biografski leksikon živ organizem, ki nenehno raste. Doslej je v spletni biografski leksikon vpisanih 326 oseb, vanj pa je vnesenih tudi 266 dejavnosti in 210 krajev. Za uporabnike je zanimiva tudi bogata foto galerija, ki se, tako kot vpisi, nenehno dopolnjuje, je povedala Luana Malec iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra. Ob tem je poudarila, da so vsebine na spletu tudi primerno zaščitene, morebitni uporabniki pa so ob njihovi uporabi dolžni navajati vir, ob navajanju nejavnih osebnosti pa morajo pridobiti dovoljenja za objavo. Škvarčeva je poudarila še, da predstavljajo pokrajinski spletni biografski leksikoni dobro osnovo za vzpostavitev vseslovenskega spletnega biografskega leksikona. Doslej so svoje pripravili že v štirih pokrajinah, v kratkem naj bi spletni biografski leksikon pripravili tudi na Celjskem in »vse bliže je čas, ko bodo tako pokrite vse slovenske pokrajine«. Sicer pa to ni prvi projekt, pri katerem sodelujejo primorske knjižnice. Dobro je zaživel projekt Primorci beremo, v prihodnje pa bodo skupaj pripravili nov spletni projekt, katerega delovni naslov je dobreknjige.si. (sta) gradišče - Iz centra CIE zbežalo pet priseljencev Pobeg in zažig V centru za priseljence CIE je spet prišlo do množičnega protesta, ki ga je pet priseljencev izkoristilo za beg. Kot pojasnjujejo predstavniki policijskega sindikata SAP, je v nedeljo poskusilo zbežati kakih trideset priseljencev, ki so razpolagali s ključi notranjih in zunanjih vrat. Priseljenci so se razbežali na vse strani, petim izmed njih, ki so varnostnike napadli z uporabo železnih palic, pa je nato beg uspel. Protesti so se v centru CIE nadaljevali tudi v ponedeljek; priseljenci so zažgali več blazin v notranjosti sob, k sreči pa se požar ni razširil na ostalo opremo. Angelo Obit iz sindikata SAP spričo novega protesta poudarja, da morajo na kvesturi imenovati enega funkcionarja, ki bi se ukvarjal izključno z upravljanjem centra za priseljence CIE. V zvezi z begom iz centra je v teku preiskava, saj preverjajo, kako so priseljenci prišlo do ključev; po drugi strani so varnostniki iz sob odstranili blazine, da bi preprečili nove poskuse za-netenja požarov. Center CIE v Gradišču bumbaca Le pred nekaj dnevi je beg spodletel alžirskemu priseljencu. Policisti so ga pospremili v goriško splošno bolnišnico, kjer naj bi ga podvrgli zdravniškemu preverjanju, v kolikor je požrl prenosni vžigalnik. Medtem ko je zdravnik na njem opravljal pregled, je naenkrat odtrgal s sebe napravo za in- fuzijo in se pognal v dir po hodniku urgence. Karabinjerji so se pognali za njim in ga ujeli, med prerivanjem pa je enega izmed njih lažje ranil. Tako si je nakopal še ovadbo zaradi upiranja uradni osebi in povzročitve poškodb v ob-težilnih okoliščinah. Sodnik je zanj odredil pripor v goriški kaznilnici. tržič - Zaključen kongres kovinarjev Goriško-tržaški Fim dobil svoje vodstvo Goriško-tržaški Fim-Cisl je dobil svoje prvo vodstvo. Po dvodnevnem kongresu - v ponedeljek v Trstu in včeraj v Tržiču - sta se tržaški in goriški sindikat kovinarjev združila in skupaj izvolila svoje novo tajništvo. Na kongresu sta 102 delegata v predstavništvu dva tisočih članov za novega tajnika izbrali Umberta Sal-vaneschija, medtem ko so bili v novo tajništvo imenovani še Giampie-ro Turus (namestnik tajnika) ter Anna Pelli in Alessandro Contini. »Industrijski sektor je v hudi krizi tako na Tržaškem kot na Goriškem, zato pa je treba čim prej sprejeti nove protikrizne ukrepe,« je poudaril Salvaneschi ob robu kongresa in pojasnil, da v sindikatu Fim z zanimanjem gledajo na združevanje zvez industrialcev iz Gorice in Tržiča. »Ne glede na to, ali bo do združitve prišlo v kratkem času, bomo čim prej zaprosili za srečanje vodstvi obeh zvez, saj si želimo Umberto Salvaneschi čimprejšnjih skupnih pobud za oživitev gospodarstva in naših podjetij,« je včeraj v Tržiču poudaril novi tajnik goriških in tržaških kovinarjev, včlanjenih v Fim-Cisl, Umberto Sal-vaneschi. / Delavnica o tkaninah Kulturno združenje Noi... dell'arte prireja v soboto, 23. februarja, med 14.30 in 16.30 v pinakoteki palače Attems-Petzenstein v Gorici ustvarjalno delavnico o ekoloških tkaninah, ki je namenjena otrokom med 6. in 12. letom starosti; obvezna je prijava (tel. 3471733342, noidellarte@libero.it). »Alzheimer caffe« Društvo Go-Spominčica prireja jutri ob 16.30 v domu upokojencev v Gregorčičevi ulici v Novi Gorici srečanje na temo »Alzheimer caffe. Sproščen pogovor ob kavi za vse, ki smo se srečali z demenco, živimo z njo in ob njej«. Spregovorila bosta psihiater Aleš Kogoj in Mihaela Španja. Proslava v Ronkah Prešernova proslava v organizaciji Združenja staršev Romjan, društva Jadro iz Ronk in društva Tržič bo v soboto, 23. februarja, ob 20. uri v občinskem avditoriju v Ronkah. Nastopili bodo harfistki Paola Gregoric in Martina Caricci, gojenki Glasbene matice iz Trsta, in moški pevski zbor Kraški dom iz Repentabra. Slavnostni govornik bo Janko Malle. Na ogled bosta razstavi rezbarjev Jožeta in Ivana Kuka, člana rezbarskega, intarzij-skega in restavratorskega društva iz Solkana ter idrijskih čipk članic društva Jadro. Gypsy Quintet v Gorici V Kulturnem domu v Gorici bo v 14 Nedelja, 17. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR GORIŠKA - Pred 700 leti je bil izdan Konstantinov edikt Zaznamoval je zgodovino Ogleja in vse Vzhodne Evrope Maketa cesarske palače v Romuliani Felix (levo); oglejska bazilika (desno) foto v.k., p.d. Papeževa odločitev o umiku s Petrovega prestola, po drugi strani parlamentarne volitve in polemike, ki jih spremljajo, so precej zasenčile pomemben jubilej - 1700-letnico Kon-stantinovega edikta, s katerim je bila kristjanom v zahodnem delu rimskega cesarstva priznana pravica do svobodnega izražanja vere, zbiranja in gradnje cerkva. Cesarjev ukrep je bil izdan februarja leta 313 v Milanu. Odločitev je imela zelo daljnosežne posledice, ki segajo pravzaprav do današnjega časa. Krščanska veroizpoved je dobila status »religio licita« in je v naslednjih stoletjih v bistvu spodrinila vsa druga verstva v tedanji Evropi. Krščanstvo, ki je bilo v tistem času sicer že prisotno, vendar v nekakšni ilegali, se je po sprejemu edikta začelo hitro širiti zlasti v italijanskih deželah in v srednjeevropskem prostoru. Pomembno središče krščanstva je kot drugo največje mesto v imperiju postal Oglej, ki je to vlogo ohranil skozi stoletja. Od 8. stoletja dalje so misijonarsko vlogo tudi med Slovani opravljali predvsem irski duhovniki. Krščanstvo pa se je širilo tudi iz jugovzhoda, iz Bi-zanca. Pomembno vlogo sta na tem področju odigrala solunska brata Ciril in Metod. Seveda se je v teh stoletjih dogajalo tudi marsikaj, kar z vlogo krščanstva ni imelo nobene veze. Zanimivo, a žal doslej ne dovolj znano je dejstvo, da je bil Konstantinov edikt sprejet z nekajmesečno zamudo v primerjavi z vzhodnim delom cesarstva. Cesar Galerij (Galerius) je namreč podoben ukrep razglasil že leta 311 in sicer za območje, ki je bilo pod njegovo upravo. Konstantin, ki je bil rojen v Nišu, v današnji Srbiji, je odločitev sprejel šele po bitki proti tekmecu Maksenciju, v predmestju Rima, jeseni leta 312, v kateri je bil uzurpator premagan. Na obeležitev pomembne obletnice se pripravljajo tako v Milanu, kakor v Nišu, poroča dnevnik Dolomiten (v številki 9. in 10. februarja), Ob tem velja dodati še podatek, ki ga v zadnjem času vse bolj izpostavljajo zgodovinarji z območja današnje Srbije in Bolgarije in ki nedvomno potrjuje takratno pomembno vlogo pokrajin med Savo in Donavo v rimskem cesarstvu. Pol ducata rimskih cesarjev se je namreč rodilo v mestih na omenjenem območju. Konstantin je bil rojen v Nišu, dva cesarja sta bila rojena v bližini današnjega Beograda. Spomniti velja tudi na cesarja Dioklecijana, ki je bil menda rojen v Splitu in tam dal sezidati ogromno, še danes v dobršnem delu ohranjeno palačo. V bližini srbsko-bolgarske meje pa je bilo pred nekaj desetletji na novo odkrito pomembno vojaško in politično središče Romuliana Felix, ki naj bi ga zgradil prav cesar Galerij in ga posvetil svoji materi. Arheološko najdišče vse bolj pridobiva na pomenu in se uvršča v seznam svetovne kulturne dediščine. Morda še drobcena zanimivost, tokrat povezana z našimi kraji oziroma ljudmi. Pred dvema letoma so Ro-muliano Felix obiskali tudi goriški planinci, člani SPDG, na poti v Bolgarijo. (vk) okviru koncertne sezone združenja Rodolfo Lipizer v petek, 22. februarja, ob 20.45 koncert skupine Gypsy Quintet Remake. Rezultati in pogajanja Člani Hitovega nadzornega sveta se bodo jutri sestali na redni seji. Poleg poslovnih rezultatov za letošnje leto imajo na dnevnem redu tudi informacijo o pogajanjih za nov plačni sistem ter predlog reševanja težkega finančnega stanja družbe Hit Alpinea. Neuradno pa je slišati tudi govorice o morebitni zamenjavi vodstva družbe. GORICA - V galeriji Studiofaganel Dugovi Picasso in ostali mojstri V galeriji Studiofaganel v Ulici XXIV maggio v Gorici bo do 9. marca na ogled razstava goriškega grafika in umetnika Franca Duga z naslovom Picasso in ostali mo-stri. Na ogled je postavljenih 24 del na papirju, v različnih formatih in tehnikah, ki se tematsko gibljejo na polju, zamejenem na eni strani z »mitom«, na drugi s »stvarnostjo«. Na listih nastopajo tako izjemni likovni umetniki, ki so s svojimi stvaritvami usmerjali tok zgodovine umetnosti in so za Franca Du-ga vir navdiha, kot prijatelji in kolegi, s katerimi goriški umetnik deleži vzajemno spoštovanje in prijateljstvo. Na razpolago je tudi razstavni katalog, natisnjen v stotih izvodih, ki jih je Franco Dugo oštevilčil in podpisal. Prvih dvajset izvodov vsebuje tudi »Tihožitje«, priložnostno jedkanico majhnega formata, ki jo je natisnil sam umetnik. Dugov Picasso GORICA - Obiskali Pevmo, Oslavje in Štmaver Goriški upokojenci odkrivali zanimivosti vasi ob vznožju Brd Polaganje cvetja na grobova dveh bivših predsednikov društva bumbaca Pri hladnem, toda sončnem vremenu si je skupina goriških upokojencev v soboto privoščila kratek sprehod po Pevmi, Oslavju in Štmavru. Pobudo, v okviru katere bi spoznavali zgodovinske in naravne zanimivosti v vaseh na desnem bregu Soče, si je omislilo zelo delavno Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice, ki za svoje člane od časa do časa prireja tudi krajše oglede krajev v neposredni bližini mesta. Na ogled zanimivosti v treh vaseh na začetku Brd sta skupino pospremila domačina Majda Mačus in Vili Prin-čič, ki sta pohodnikom pokazala in obrazložila posebnosti treh zaselkov. Med sprehodom po Pevmi so si ogledali stari vodnjak, nato spomenik NOB, hišo zadnjega pevmskega župana Mohorja Dominka in hišo Angele Boškin, prve medicinske sestre na Slovenskem. Nato so se pomudili na vaškem pokopališču, ki hrani več zgodovinskih zanimivosti. Tam se nahajajo dokaj stari sklopi grobov plemiških družin Thurn-Hoffer, Strassoldo-Graffenberg in Teuf-fenbach-Thomel, na koncu pa še mo-numentalno grobnica družine Fogar, iz katere je izhajal Luigi Fogar, znani tržaški škof. Na pokopališču se nahaja tudi grob Angele Boškin, monsinjorja Antona Rutarja, dolgoletnega župnika v Pevmi, na spodnjem delu pokopališča pa skupna grobnica padlih partizanov. Skupina upokojencev se je pomudila tudi ob grobovih dveh predsednikov društva upokojencev, ki sta pokopana na pevmskem pokopališču: to sta Emil Paulin in Miladin Černe. Obeh bivših predsednikov se se spomnili s šopkoma cvetic. Obiskali so tudi pevmsko cerkev, ki se ponaša s poslikavami Toneta Kralja iz leta 1934. Pot jih je nato vodila na Oslavje, kjer so si ogledali notranjost velike vojaške kostnice padlih v 1. svetovni vojni. Nazadnje so se odpeljali še na štmavrsko pokopališče, ki hrani veliko starih nagrobnih kamnov, med katerimi izstopa grob monsinjor-ja Štefana Bense, po rodu iz Štmavra, osebnega tajnika goriških nadškofov Zorna, Missie in Golmayerja. Zgodovinsko vrednost z daljšim slovenskim napisom predstavlja tudi nagrobni kamen, ki ga je leta 1855 dal postaviti taisti monsinjor Bensa, ko je izbruh kolere na Goriškem bil usoden za kar šest članov njegove družine. Kraji v obiskanih vaseh skrivajo še marsikaj zanimivega, ki bo prišlo na vrsto kdaj drugič. Tako so ob slovesu obljubili goriški upokojenci. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. februarja 2013 15 GORICA - Jutri v Kulturnem domu ■ « ■ v« v • • v« v Volcic in Gustincic o gibanju neuvrščenih J. Gustinčič Pravica narodov do samoodločbe, neodvisnosti in suverenosti, načelo ozemeljske celovitosti, boj proti imperializmu, kolonial-izmu, neokolo-nializmu, rasizmu in okupaciji, nev-mešavanje v notranje zadeve držav in mirni soobstoj vseh narodov, zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih, socioekonomski razvoj, prestrukturiranje mednarodnega ekonomskega sistema ter enakopravno mednarodno sodelovanje. To je le del ciljev, ki si jih je zadalo gibanje neuvrščenih, ustanovljeno leta 1955, v katerega je včlanjeno več kot sto držav, predvsem bivših kolonij, ki je prvič zasedalo leta 1961 v Beogradu in si je za deklarativne temelje zastavilo ambiciozne in hvalevredne ideje. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom ZDA, ali za pol pod vplivom SZ. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija, njen predsednik Josip Broz Tito in drugi protagonisti blokovske delitve. Kako se je Jugoslavija premikala v tem ravnovesju? Nesposobnost neuvrščenih za ohranjanje miroljubnega so-bivanja se je navsezadnje na žalost pokazala ravno ob razpadu Jugoslavije. Do kakšne mere lahko verjamemo v preporod severno afriških držav, ki so sicer prešle iz državnega sistema, na čelu katerega so bile močne figure kot Ga-dafi, do danes pa si še niso izoblikovale in utrdile novega, kolikor toliko demokratičnega vodstva? V tej splošni svetovni negotovosti, tako finančni kot gospodarski, v še nedorečenem političnem ravnovesju med starimi in novimi velesilami, kakšno vlogo lahko odigrajo manjše države, predvsem iz arabskega in afriškega sveta, zato da naj bi D. Volčič se ne nadaljevala politična in gospodarska nadvlada maloštevilnih? Ali je model sistema neuvrščenih držav iz prejšnjega stoletja lahko še aktualen in katere so tiste države oz. liderji, ki lahko kaj takega uresničijo? O tem in marsičem drugem se bosta v svojem značilnem slogu pogovarjali dve veliki imeni slovensko-itali-janskega in slovensko-jugoslovanskega novinarstva, Dimitrij Volčič in Jurij Gustinčič. Njuni karieri sta si zelo sorodni. Volčič, rojen v Ljubljani leta 1932, je svojo kariero začel na tržaškem radiju, najprej kot lokalni kronist, kasneje pa se je kot mednarodni poročevalec in stalni dopisnik ter vodja urada za vzhodno Evropo (Dunaj, Praga, Moskva, Bonn) stalno zaposlil v ustanovi RAI, pri kateri je v letih 1993-94 bil tudi glavni urednik informacije na prvem kanalu. Bival je na Kitajskem in v Združenih državah, na Poljskem (doba Solidarnosti), sodeloval je na mednarodnih konferencah, vrhunskih sestankih SZ - ZDA, konferencah mednarodnega komunističnega gibanja. Gustinčič pa, rojen v Trstu leta 1921, se je v 50. letih prejšnjega stoletja zaposlil kot novinar zunanjepolitične beograjske redakcije. Bil je dopisnik v Londonu, kasneje v New Yorku; poročal je tudi iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela. Leta 1968 je ravno tako kot Volčič iz Prage poročal o invaziji sovjetskih sil na Češkoslovaško. V 80. letih se je iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj; še vedno piše komentarje za slovenski tednik Mladina. Srečanje, prežeto s številnimi anekdotami, bo jutri ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 3 Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z dete-ktivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Zerjal. SKD HRAST IN KD JEZERO vabita v soboto, 23. februarja, ob 20.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na gledališki večer, na katerem bo gostovala gledališka skupina Tik Tak teater z igro »Pravljica za odrasle«. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: četrtek, 28. februarja, ob 20.45 deželna ekskluziva »Principals of New York Ballet«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 23. februarja, ob 21. uri »Vite private« (Noel Coward), igrata Corrado Tedeschi in Benedicta Boccoli; informacije in predproda-ja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it.. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 21. februarja, 20.00 - 21.20 »Bogastvo« (Aristofan); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 9. marca, ob 16.30 »Berta«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 23. februarja, »T-Shirt Story - storia di una maglietta«, gledališka skupina CTA; informacije v ura- dih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. Dvorana 2: 17.45 »Studio illegale«; 20.30 »Lincoln«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Promised Land«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi lontani« (digital 3D); 20.00 -22.00 »Warm Bodies«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Die Hard - Un buon giorno per morire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.15 »Viva la li-bertà«; 21.00 »Lincoln«. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. 0 Mali oglasi GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. 0 Prireditve V OBČINSKI DVORANI V KOPRIV- NEM bo v četrtek, 21. februarja, ob 20.30 srečanje s psihiatrom Marcom Bertalijem na temo dobrega počutja, kot ravnovesje med telesom, razumom in dušo; vstop prost. ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja štiri srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcoli-jem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 21. februarja z naslovom »Gli artisti "guida" del '900«; 28. februarja »Gli anni '80. La transavanguardia. Il neoespressioni-smo«; 7. marca »Nuove forme di pit-tura e di scultura«; 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI vabijo v palačo Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis 2 v Gorici v petek, 22. februarja, ob 17.30 na predstavitev publikacije »Antonio Morassi: tempi e luoghi di una passione per l'arte«. Sodelovali bodo Maddalena Malni Pas-coletti, Fausto Pocar in Saša Quinzi. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 22. februarja, dramski igralec in avtor krščanskim komičnih monodram Gregor Čušin z naslovom »Vera levega razbojnika«; v ponedeljek, 25. februarja, zakonca Vilma in Dani Siter na temo »Ali najin zakon potrebuje "transfuzijo"?«; v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in nara-vovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«. »PRAZNIK PRIJATELJSTVA« prirejata občini Števerjan in Brda v sodelovanju z občinami Krmin, Dolenje ter Gorica in bo v soboto, 23. februarja, v dvorani Vinske kleti Goriška Brda na Dobrovem v sklopu čezmejnega projekta »Kultura brez meja«. Posvečen je pesnikoma Ludviku Zorzutu in Pie-tru Zoruttiju: ob 17. uri bo odprtje likovne razstave »Kultura brez meja« v priredbi Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75; ob 18. uri bo »Večer ljudske poezije in glasbe« pod vodstvom režiserke Jasmin Kovic in v izvedbi skupine pevskih zborov MePZ Mirko Špacapan Podgora, MePZ F.B. Sedej Števerjan, MoPZ Štmaver, Vokalne skupine Vinika Brda in MoPZ Ludvik Zorzut Medana, učencev glasbenih šol SCGV Emil Komel - oddelek Ple-šivo, Pro Musica Dobrovo ter Glasbenega in kulturnega društvo iz Krmi-na, pihalnega orkestra Brda in recita-torjev Damijana Mariniča in Roberta Juretiča. Napovedovalca bosta Andrej Benedetič in Nikolaj Pintar. Sledila bo družabnost. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja srečanje z direktorjem centra za duševno zdravje Francom Perazzo z naslovom »I benefici dell'arte come terapia« v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v konferenčni dvorani vile Lenassi v Ul. IX Agosto 8 v Gorici. Na ogled bo razstava del Brune Albertin; več na www.centroculturaletulliocra-li.it. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. februarja, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske etike; vstop prost, več na www.vege-tariani.it in www.veganima.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 26. februarja, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« na temo psihoterapije; vstop prost. SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala v prihodnjih dneh v Gradišču, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolnici. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. n Razstave M Koncerti M Izleti V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4/6 v Gorici je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Giorgia Sterna »Nativi dAmerica. Wounded Knee. La strada per un massacro americano«; do 24. februarja vsak dan 10.00-12.00, 16.00-19.00. Ob razstavi bo predavanje z naslovom »Wounded Knee. Interes-si elettorali ed un massacro annuncia-to« v četrtek, 21. februarja, ob 17.30. V KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca dAosta v Tržiču je na ogled fotografska razstava Riccarda Marti-nuzzija na temo pusta; do 21. februarja 7.00-21.00, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled likovna razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713 - La rivolta dei Tolmi-notti nel 1713«; do 25. februarja 9.0012.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodeluje 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaške; od torka do sobote do 28. februarja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«; do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava slik in video Ane Sluga in Marjana Gumilar-ja; do 8. marca, 9.00-13.00 in 15.0019.00, več na www.kulturnidom-ng.si, mestnagalerija@kulturnidom-ng.si. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.00-19.00; vstop prost. RETROSPEKTIVA DANILA JEJČIČA bo do 15. marca na ogled v Ajdovščini v Pilonovi Galeriji od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, v Lokarjevi galeriji od torka do petka 16.00-18.30, ob sobotah 14.00 -17.00, ob nedeljah 14.00-18.00 in v MC Hiši mladih od ponedeljka do petka 8.00-22.00, ob sobotah in nedeljah 8.00-13.00. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bas-sano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA: agencija Adriatica.net Centro Viag-gi vabi na predstavitev potovanja v Ukrajino v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri v piceriji Veto na Opčinah (nasproti cerkve). Predstavnik agencije in vodič Gorazd bosta nudila informacije in zanimivosti o izletu že vpisanim in tistim, ki jih potovanje zanima a se niso še vpisali; nujna potrditev prisotnosti po tel. 040-637025 od ponedeljka do petka med 9. in 18. 13 Obvestila SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL Gorica prireja koncert v spomin na Silvana Kerše-vana z naslovom »Silvanu... z ljubeznijo« v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo mladinski pevski zbor Emil Komel, Aleš La-vrenčič (violina), Marta Carlesso (violina), Marko Kodelja (viola), Aleksander Sluga (violončelo), David Šu-ligoj (kontrabas), Aleksandra Pavlovič (klavir), Alessandra Schettino (sopran), Neva Klanjšček (klavir), Alexander Gadjiev (klavir). Za zaključni del, ki bo posvečen improvizaciji, organizatorji vabijo vse tiste, ki bi na neformalen in spontan način želeli zaigrati; vstop prost, prostovoljni prispevki za Sklad Silvan Kerševan. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prijavljeni udeleženci se bodo zbrali v četrtek, 28. februarja, ob 15. uri pred podgorsko cerkvijo. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. februarja, v prvem sklicu ob 12. uri in v drugem ob 19. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2012; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2013; 5. razno. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Italia Patruno vd. Morelli iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališče. DANES V KRMINU: 10.30, Giuseppe Terpin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Anna Furlan vd. Bello s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče; 13.45, Lucia Tartara vd. Trevisan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Miria Dolfi vd. Liprandi na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.30, Iginia Fulaz vd. Capello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 16 Sreda, 20. februarja 2013 TRST APrimorski r dnevnik BOLE ČETRTI MALAGA - Slovenski kolesarji še naprej dobro nastopajo na dirki po Andaluziji. V 2. etapi je četrto mesto zasedel Grega Bole (Vanansoleil), v skupnem seštevku pa je četrti Simon Špilak (Katjuša). Tako kot prvo je tudi drugo etapo v sprintu dobil Francoz Jonathan Hivert (Sojasun), ki je tako zabeležil že tretjo etapno zmago v sezoni. Bole sicer po etapi ni bil najbolj zadovoljen, saj je nekoliko prehitro začel s sprintom, za to pa naj bi bil kriv moštveni kolega. Simon Špilak je na cilj prišel kot 32., imel je isti čas kot zmagovalec, Jani Braj-kovič (Astana) pa je 194,2 kilometra dolgi progi zaostal 45 sekund (59. mesto). NA SP 2014 S TEHNOLOGIJO ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza je sporočila, da bo na svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji uporabila tehnologijo gol-linije, s katero bo lahko sodnik v spornih primerih določil, ali je žoga s celim obsegom prečkala gol črto. Fifa je to video tehnologijo, ki je že vrsto let prisotna na primer na največjih turnirjih v tenisu, preizkusila že lani na svetovnem klubskem prvenstvu na Japonskem, pred svetovnim prvenstvom v Braziliji pa ga bo izpopolnila še na pokalu konfederacij letos pozno jeseni. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ŠKOF ODHAJA V FRANCIJO KOPER - Vratar Cimosa Kopra in slovenske rokometne reprezentance Gorazd Škof bo kariero nadaljeval pri francoskem prvoligašu Nantesu, kamor se seli po koncu letošnje sezone. »Ponudila se mi je priložnost, da ob koncu kariere zaigram tudi veni najmočnejših lig na svetu, v odlično organiziranem klubu in z direktorjem Cimosa Alešem Koršičem sva se dogovorila, da po koncu sezone lahko grem,« je za spletno stran koprskega kluba potrdil 35-letni Škof. NOGOMET - V ligi prvakov zmagi Bayerna in Porta Messi straši MILAN - V nedeljo so v Italiji volitve, tako da je Berlusconi, ki ne more iz svoje kože, tudi tekmo lige prvakov med Milanom in Barcelono izkoristil za svojo kampanjo. Trenerju Allegriju je ukazal, »da je treba Messija braniti mož moža«. Za to pa naj bi bila najbolj primerna Muntari in Flamini. Ali bo Milanov trener poslušal »ukaz«, bomo videli šele nocoj (začetek ob 20.45). Flaminija sicer ne bo niti na klopi. Poleg njega niti Nocerina. Milanov trener pa bo lahko računal na El Shaarawyja, ki ga je pestila lažja poškodba. V taboru Barcelone je vzdušje sproščeno. Ka-talonci pa ne podcenjujejo rdeče-črnih: »Maksimalno spoštujemo enega izmed najbolj uspešnih klubov v Evropi. Mi pa ciljamo na zmago, saj želimo letos osvojiti vse, kar se osvojiti da. Vključno z ligo prvakov,« je dan pred tekmo izjavil kapetan katalonskega kluba Puyol. Na San Siru bo delil pravico škotski sodnik Craig Thomson. Danes se bosta med seboj pomerila še Galatasaray in Schalke 04. Z eno nogo v četrtfinalu lige prvakov je že Bayern, ki je na stadionu Emirates v Londonu premagal Arsenal. V angleški prestolnici so se gostje hitro znašli v vodstvu z 2:0. V 7. minuti je po podaji Thomasa Müllerja z desne strani s polvolejem s 16 metrov prvi zadel Toni Kroos. V 21. minuti je po kotu, strelu Daniela van Buytna z glavo in odbiti žogi vratarja Wojciecha Szczesnyja Müller še sam potisnil žogo v mrežo iz bližine. V 45. minuti je bil Mario Mandžukic (na sliki ANSA, brani ga Laurent Koscielny) zelo blizu povišanja na 3:0, po predložku Philippa Lahma je z 11-metrov za las meril mimo vrat. Upanje topničarjem je v 55. minuti vlil nekdanji član Bayerna Lukas Podolski. Po podaji s kota je žoga preletela veliko igralcev in vratarja Neuerja, na drugi vratnici pa jo je pričakal Po-dolski in jo brez pravega skoka s približno petih metrov preusmeril v mrežo. V 72. minuti sta kmalu po vstopu na zelenico rezervista Tomaš Rosicky in Olivier Giroud izvedla lepo akcijo, Francoz je s sredine kazenskega prostora streljal, toda žoga je zletela naravnost v Neuerja. Pet minut pozneje se je namesto 2:2 na semaforju izpisal izid 1:3. Prodrl je Ar-jen Robben, na desni strani zaposlil Lahma, ta pa je podal v sredino, kjer je Mandžukic z nekaj sreče zagotovil lepo prednost Munchenčanov pred povratno tekmo. Na drugi tekmi je Porto z 1:0 ugnal Mala-go. Zmagoviti zadetek je dosegel Moutinho v 56. minuti. ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze po SP v Schladmingu Z belih strmin na morje Maze: »Ocena SP je sedi 4« - Konec tedna v Meribelu v Franciji jo že čaka vikend hitrih disciplin Najboljša alpska smučarka na svetu Tina Maze je na svoji spletni strani objavila zapis o dogajanju v Schladmingu. »Bilo je nepozabno, polno energije, pričakovanj, navdušenja! Ocena svetovnega prvenstva je sedi 4 (v Sloveniji je štirica enaka devetici v Italiji op. av.),« je med drugim zapisala Mazejeva. »Avstrija se je zopet pokazala kot nacija številka ena v smučarskem športu!Bučanje v ciljni areni, korektno navijanje in veliko spoštovanje do najboljših smučarjev! Pravi smučarski praznik! Zato je bilo lepo biti del tega dogodka in se pokazati v najboljši luči,« je v uvodu zapisala Tina Maze pod fotografijo njenih treh medalj - srebrnih iz veleslaloma in super-kombinacije ter zlata iz superveleslalo-ma, ki se bleščijo v soncu na peščeni plaži v Gradežu, kjer se slovenska smučarka pod taktirko goriškega trenerja Andree Massija pripravlja na zaključek sezone. »Počitek je prišel prav. Zamenjati belo barvo snega za zeleno barvo trave in modro morje je pravi balzam za dušo. Ker sem veliko energije, moči in hitrosti nabirala na plaži, sem vse tri 'gospe' prinesla v zahvalo.« »Ocena svetovnega prvenstva je sedi 4! Nisem naredila vsega, nisem vedno pokazala svojih najboljših voženj. Kljub temu so zlata in dve srebrni medalji izjemen in zgodovinski uspeh. Preveč sem popustila v smuku in super kombinaciji. Vse ostalo štejem za dobro borbo,« je nastope na svetovnem prvenstvu v Schladmingu ocenila Mazejeva. »Utrujenost je bila že prisotna, zato se zahvaljujem vsem navijačem, sponzorjem, novinarjem in konec koncev tudi moji družini, ki razume, da ob takšnem norem ritmu potrebujem več časa zase, da se lahko dobro pripravim na tekme.« Tina Maze bo znova stopila na sneg že konec tega tedna, saj jo v Meri-belu v Franciji čaka vikend hitrih disciplin. V skupnem seštevku svetovnega pokala ima 29-letna Črnjanka 1694 točk, drugouvrščena Nemka Maria Hoefl-Riesch pa 806. Do konca sezone oziroma finala v švicarskem Lenzerhei- Tina Maze se je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu izkazala tudi kot pevka ansa deju so še tri postaje - Meribel, Garmisch-Partenkirchen in Ofterschwang. »Čaka nas še sklepni del sezone. Nanj se bom pripravila z vsem svojim znanjem. Želim izpeljati sezono v vrhunskem slogu. Verjetno mi bo adrenalin popustil šele maja in od sreče se bom zjokala nekje na samem. Do takrat pa pokončno naprej,« je zapis zaključila Tina Maze. CONI Nepričakovan izid volitev: zmagal Malago RIM - Novi predsednik italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) je Giovanni Malago, 53-letni Rimljan, predsednik veslaškega kluba CC Aniene, glavni mož v komiteja za SP v plavanju 2009 in SP v odbojki 2010 ter bivši predsednik košarkarskega kluba Virtus Roma. Malago' je bil včeraj izvoljen povsem nepričakovano, potem ko je bil glavni favorit dolgoletni tajnik CONI-ja in tesni sodelavec Giannija Petruccija Raffaele Pagnozzi. Malago' je prevladal s 40 glasovi, Pagnozzi pa jih je prejel 35. Naslednik Petruccija v prvem nagovoru ni izključil morebitne nove olimpijske kandidature, priznal je, da so športne dvorane v Italiji v zelo slabem stanju in zato se bo zavzel za to področje, ki je bilo po njegovem mnenju prej nekoliko zapostavljeno. Predstavili še Williams BARCELONA - Potem ko je večina moštev formule 1 že pred tedni predstavila svoje nove dirkalnike za sezono 2013, je od včeraj karavana v elitnem av-tomobilističnem športu popolna. Kot zadnji je namreč dirkalnik za letošnje tekmovanje predstavil še Williams, novi bolid z Renaultovim motorjem se bo imenoval FW35. V britanski ekipi so se odločili za skromno predstavitev, pregrinjala so tako z dirkalnika potegnili kar v garažah dirkališča v Barceloni, kjer bodo ta teden potekala uradna testiranja pred novo sezono. V ekipi je kot prvi voznik stari znanec Venezuelec Maldonado, ki je tudi že zmagal, najboljši je bil prav na lanski dirki v Španiji, ob njem pa bo v vlogi drugega voznika novinec Valtteri Bottas. Nova sezone formule 1 se bo začela 17. marca z dirko v Avstraliji. Katjuša (mogoče) z licenco PARIZ - Mednarodno športno razsodišče (Cas) je razsodilo, da je ruska kolesarska ekipa Katjuša neopravičeno ostala brez licence svetovne serije. Čeprav odločitve Casa Mednarodna kolesarska zveza še ni dokončno potrdila, pa so organizatorji dirke Pariz-Nica Ruse že povabili na svojo dirko, tako da lahko na nastop upa tudi Simon Špilak. NORDIJSKO SVETOVNO PRVENSTVO - Od danes do 3. marca v Val di Fiemme v Italiji Slovenski »orli« za kolajne Največ pričakujejo od smučarskih skakalcev - Prva primorska kolajna na SP? - Tudi predstavniki iz naše dežele VAL DI FIEMME - Prireditelji svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v dolini Fiemme v Italiji že nestrpno pričakujejo začetek tekmovanja, ki se bo s slovesnim odprtjem začelo danes (konec SP bo 3. marca). Čudovito snežno kuliso je v zadnjih dneh obsijalo tudi sonce, po zagotovilih organizatorjev pa je vse pripravljeno za začetek 49. svetovnega prvenstva. Na letošnjem prvenstvu bodo nastopili športniki in športnice iz 57 držav, tudi iz Slovenije, kjer imamo zlasti v smučarskih skokih vrsto kandidatov tudi za odličja. Glavnina tekmovanj bo potekala v Predazzu in v okolici jezera Tesero, slovesnost ob odprtju pa bo v Trentu. Dobitniki odličij bodo slednja prejemali v Cavaleseju. Kot so po zaključku prijav razkrili prireditelji, se bo za odličja borilo največ tekačev in tekačic, kar 501, 148 bo skakalcev in skakalk, 72 pa bo nordijskih kombinatorcev. Po pričakovanjih je največ predstavnikov iz skandinavskih držav, Rusije in Nemčije, na prvenstvu pa bodo sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke iz Alžirije, Toga, Brazilije in Venezuele. »Az- zurrov« iz naše dežele je štiri: smučarski tekač Giorgio Di Centa iz Treppa Carnica, skakalca Sebastian Colloredo iz Trbiža, Andrea Morassi iz Ravascleta in Alessandro Pittin iz Cerciventa pri Tolmeču. Slovenci, ki bodo v prihodnjih dneh nastopili na Tridentinskem so: smučarske tekačice Katja Višnar, Vesna Fabjan, Barbara Jezeršek, Alenka Čebašek, Lea Einfalt in Nika Ra-zinger ter moška Rok Tršan in Boštjan Klavžar, kombinatorci Marjan Jelenko, Mitja Oranič, Matic Plaznik in Gašper Berlot ter skakalke Katja Požun, Špela Rogelj, Urša Bogataj in Maja Vtič. Veliko pričakovanje pa vlada za slovenske »orle«, ki ciljajo na eno izmed kolajn: Robert Kranjec, Peter Prevc, Jurij Tepeš, Matjaž Pungertar in primorski skakalec Jaka Hvala, ki naskakuje prvo primorsko kolajno na nordijskem SP. Prve končne odločitve bodo na sporedu jutri, ko sta na sporedu klasična sprinta za moške in ženske, v petek bo posamična preizkušnja nordijskih kombinatorcev, tekmovanje pa bodo začele tudi smučarske skakalke. DANES: 18.00 slovesno odprtje Smučarski tek: 10.45 5 km (prosto), ženske - kvalifikacije 12.45 10 km (prosto), moški - kvalifikacije JUTRI: Smučarski tek: - sprint (klasično), ženske, moški 10.45 kvalifikacije; 12.45 finali. Smučarski skoki: 15.30 srednja skakalnica, ženske - kvalifikacije PETEK, 22. 2.: Kombinacija: - srednja skakalnica/10 km 10.00 skoki 15.00 tek; Smučarski skoki: 16.00 srednja skakalnica, ženske 18.00 srednja skakalnica, moški - kvalifikacije SOBOTA, 23. 2.: Smučarski tek: 12.45 skiatlon 2 x 7,5 km, ženske 14.15 skiatlon 2 x 15 km, moški Smučarski skoki: 17.00 srednja skakalnica, moški. NEDELJA, 24. 2.: Kombinacija: - ekipno, srednja skakalnica: 10.00 skoki 15.00 tek 4 x 5 km Smučarski tek: - ekipni sprint (prosto), ženske, moški 10.00 kvalifikacije 12.00 finali Smučarski skoki: 17.00 srednja skakalnica, mešane ekipe. / ŠPORT Nedelja, 17. februarja 2013 2 1 TEK NA SMUČEH - Po zamejskem prvnestvu Kako naprej? Letošnjo zimsko ponudbo je spet dopolnilo tudi zamejsko smučarsko prvenstvo v teku na smučeh, kot na prvih treh izvedbah pa je bilo tekmovanje bolj podobno društveni tekmi Športnega kluba Mladina, ki se s panogo tudi ukvarja. S to ugotovitvijo so se strinjali tudi protagonisti tekmovanja, med njimi že trikratna zamejska prvakinja Mateja Bogateč: »Ni smiselno, da organiziramo zamejsko tekmovanje, če na njem nastopajo samo člani enega društva. Tudi za nas, tekmovalce Mladine, tako tekmovanje ni ravno privlačno,« je poudarila Bogatče-va. »Premisliti je treba, ali je še smiselno nadaljevati s tako tekmo. Naš začetni cilj je bil predvsem ta, da bi to športno panogo približali ljudem.« Na lanski izvedbi so se tekmovanja udeležili izključno člani Mladine, letos pa je ob njih nastopila le še članica SK Brdine. Po opozorilu Bogatčeve smo o tem povprašali še predstavnike ostalih klubov. Predsedniku SK Devina Dariu Štolfi se vsekakor zdi, da med člani slovenskih klubov v Italiji obstaja zanimanje za panogo, vendar težko verjame, da bi se začetniki kar podali na tekmovanje: »Začeti bi morali s postopnim in sistematičnim uvajanjem v ta šport, s tečaji. Da obstaja interes, kažejo tečaji SPDT-ja, ki so vedno polnoštevilni. Skratka, dobiti treba pravi način promocije športa.« Z njim se strinja tudi duša smučarskega odseka SPDG Marta Vizintin, ki poudarja, da bi morali pri slovenskih klubih sprva začeti gojiti dejavnost, šele potem pa organizirati tekmovanje: »Ker ostala društva te panoge ne gojijo, odziva na tekmi ni. Res je škoda, saj je nenazadnje prvenstvo lepa pobuda, vendar v takih razmerah je tekma izključno sama sebi namen.« Nenazadnje pa je prvenstvo tudi velik vložek: »Letos je na primer sodelovalo 27 tekmovalcev, pokalov pa smo imeli skoraj enkrat več, in sicer 50, saj smo jih pripravili vnaprej za vse kategorije. Enako velja za zakusko,« je dejal predsednik Marčo Piččini, ki meni, da terja tekma z Start mladincev in članov na letošnjem zamejskem prvenstvu peter sedmak nižjim številom udeležencev prav toliko trudi kot če bi jih bilo sto. Kot kaže, bodo o bodočnosti zamejskega prvenstva v teku na smučeh razpravljali že ta teden na seji smučarske komisije ZSŠDI. Tako je napovedal načelnik En-nio Bogatez, ki pa vsekakor podpira, da bi z organizacijo prvenstva vztrajali: »Morda bi se morali odločiti le za kako drugo formulo. Seveda pa je to moje osebno mnenje, na seji bom vsekakor prisluhnil tudi mnenju ostalih.« Načelnik je vsekakor priznal, da je bil prvi triletni odziv negativen, saj se poleg Mladine ni vključilo nobeno drugo društvo, poudaril pa je, da so člani komisije in društva vsekakor pokazali dobro voljo. »Ponudili smo tudi tečaje, vendar ni bilo odziva. Treba bo premisliti, kako bomo nadaljevali. Ob vsem tem pa bomo na komisiji ocenili tudi alpski del tekmovanja. Tudi tam ni več tistega odziva kot je bil nekoč.« Bogatez je napovedal, da bi lahko prav pri alpskem delu morda dopolnili pravilnik, ki na društveni lestvici ne bi nagrajeval samo številčnosti kluba, ampak tudi kvaliteto. (V.S.) JADRANJE Pri Barceloni Germanijeva na 6. mestu V Palamosu pri Barceloni se je v nedeljo zaključila mednarodna regata za razred optimist, ki so jo v španskem obmorskem središču organizirali že 24. Med rekordnimi 456 udeleženci sta nastopila tudi tržaška jadralca Jana Germani (JK Jadro Izola) in Nicolas Starc (SVBG). Mladi jadralci so v treh dneh zaključili štiri plove: prvi dan so bile vetrovne razmere zahtevne predvsem za mlajše jadralce, v soboto je prevladalo brezvetrje, v nedeljo pa so uspeli dokončati samo en plov. Germanijeva, ki je prepričljivo zmagala v zadnjem plovu v svoji skupini, je zaključila regato na visokem 6. mestu in bila druga med deklicami. Starc, ki raje jadra v lažjih vetrovnih razmerah, pa je bil na koncu 200. ORIENTACIJSKI TEK Tekmovalci Gaje nastopajo na ZKOP-u V nedeljo še zadnja preizkušnja pri Svetem Ivanu v Trstu Kar nekaj tekmovalcev Gaje se bori za kolajne na Zimskem kraškem prvenstvu v orientacijskem teku (ZKOP). Na nedeljski tretji preizkušnji v Zgoniku (tokrat je bil organizator tržaški Cai) so ze-leno-rumeni šestkrat stopili na zmagovalni oder. Na krajši progi sta v ženski konkurenci osvojili prvo in drugo mesto Roberta Petrucco in Joshna Pipolo, pri moških je bil Giusto Almerigogna 3. Na dolgi progi je zmagal odlični ruski tekač Mul-hidinov. Na 3. mesto se je uvrstil gajevec Fulvio Pacor. Na srednji progi je bila ga-jevka Chiara Sepin 2., pri moških pa Peter Ferluga 3. Nastopilo je okrog 40 tekmovalk in tekmovalcev Gaje. V nedeljo bo na sporedu še zadnja preizkušnja v parku Svetega Ivana v Trstu. Zbirališče bo ob 9. uri pri gledališču Basaglia (Ul. Weiss 13). Prvi tekmovalec se bo na progo, ki so jo pripravili predstavniki Gaje, podal ob 10. uri. Tekmovalci bodo lahko izbirali med dolgo, srednjo in kratko progo. Lahko tekmujejo skupine in tudi otroci. Na zadnjo preizkušnjo, ki je odprta za vse (lahko tekmujete tudi prvič), se lahko prijavite še danes preko elektronske posta@origaja.it. Gajevci se obenem pripravljajo na marčevske nastope. Nastopili bodo na mednarodnem Lipica Open (9. in 10. marca) ter na prvi preizkušnji deželnega prvenstva v Valeriana KOŠARKA Jadran boljši tudi od 213 cm visokega centra Jadran Qubik- San Vito64:56 (18:12, 34:24, 48:40) Jadran: Žerjal 4, Valentinuz, Daneu 15, Majovski, Gregori 6, Leghissa, Ridolfi 18, Batich 15, Mattiassich 6, trener Oberdan. 3 točke: Ridolfi 3, Batich 1. PON: Ridolfi. Jadran se je San Vitu oddolžil za poraz iz prvega dela: takrat so Oberdanovi varovanci res igrali brez visokega Daneua, upoštevati pa je treba, da je tokrat postavo gostov dopolnil 213 centimetrov visoki Fauro. Jadranovci so srečanje začeli s pravim pristopom in takoj povedli z 8:0. V tretji četrtini so prveli tudi s 13 točkami prednosti in kazalo je, da je tekme že konec. Nasprotniki pa niso popustili: z nekaj protinapadi (ob slabi učinkovitosti ja-dranovcev v napadu) so se jim nevarno približali. V končnici pa so Batich in ostali spet strnili vrste in zasluženo zmagali. Ob nosilcih gre tokrat pohvala tudi Gregoriju, Žerja-lu in Mattiasichu (nekateri so igrali tudi z gripo), Leghissa pa je uspešno branil Faura. DEŽELNO PRVENSTVO U19 Dom Mark - Ardita 73:49 (19:16, 38:25, 65:32) Dom Mark: Coz, Zera, Franzoni 7, Za-vadlav 7, Bogaro 2, Termini 14, Abrami 11, Bensa 10, Antonello L. 15, Antonello M. 2, Pe-teani 5. Trenerja: Zavrtanik in Dellisanti. Po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu so domovci dosegli suvereno zmago v prvem krogu povratnega dela. Po izenačenem začetku, ko je Ardita tudi povedla, so domovci lepo odreagirali in po zaslugi odličnega Ter-minija visoko povedli že pred koncem polčasa. V tretji četrtini so rdeči z visokim ritmom igre popolnoma onesposobili nasprotnike, ki so si nabrali visok zaostanek tridesetih točk in v bistvu vrgli puško v koruzo. Poleg odlične skupinske igre domovcev gre tokrat pohvaliti publiko, saj se je za mestni der-bi v Kulturnem domu zbralo res veliko število ljudi. (av) Sokol nocoj v Trstu V promocijski ligi bo Sokol nocoj ob 21.15 igral v gosteh (Ul. Monte Cengio v Trstu) proti ekipi Cus. ODBOJKA - Minivolley na Tržaškem Igra in zabava V tržaški športni dvorani Pala-Calvola je v nedeljo v jutranjih urah stekel tradicionalni turnir minivol-leya, ki ga pokrajinska odbojkarska BOR: Giorgia Meton (2002), Irene Cristofoletti (2003), Gaia Meton, Elena Puppin, Silvia Toncich (vse 2004). Trenerka Daniela Ciocchi. BREG: Isabel Biekar (2006), Ivana Antler, Martina Ciuk, Nika Cocevari, Kim Locatelli, Karin Lovriha, Karin Mesar, Tea Strani, Tessa Zeriali (vsi 2005), Giulia Di Nicuolo, Dorotea Giugovaz, Lara Krašna, Dana Mahnič, Tanja Olenik, Gaja Salvi, Nika Starec, Petra Zobec (vse 2004), Sara Mahnič, Asja Rapotec, Michelle Visintini, Nicole Richter (vse 2003). Trenerke Samoa Mauro, Mateja Košuta in Irina Pertot. KONTOVEL: Mila Vattovaz, Martina Maniacco Martina (obe 2004), Carolina Salotto, Sara Di Nino, Alice Svab, Silvia Degrassi, Giorgia Zaccai (vse 2003), Margherita Emili, Gaia Bigolo, Martina Bole, Tina Husu (vse 2002), Caterina Celea, Lara Misson, Margherita Salotto, Beatrice Lonzar, Sofia Bertolini, Margherita Linardon, Lejla Juretič, Nicol Calabrese, Virginia Lanza (vse 2001). Trenerka Ilenia Cassanelli. SOKOL: Petra Gulič, Cecilia Olivotti (obe 2006), Mateja Gulič (2005), Lara Bearzi, Karen Cancellari, Sofia Cusma, Martina Ferfolja, Nataša Močnik, Tinkara Vidoni, Anja Škabar, Veronica Spadafora, Sofia Umek (vse 2004), Sofia Avanzo, Petra Doglia, Maja Grilanc, Chanti Rizzarelli, Zdenka Pupis, Megan McGrath Craihg, Giorgia Radina (vse 2003), Nikita Cancellari, Martina Zidarich (obe 2002). Trenerke: Lajris Žerjal, Norči Zavadlal in Martina Villatora. SLOGA: Gabrijel Smeraldi (2006), Ivana Verginella, Veronika Marochini (oba 2005), Stefano Taučer, Samantha Carli, Eva Černe, Benjamin Kralj, Meresa Marochini, Paola Racman (vsi 2004), Samuel Sancin, Eva Nacson, Erik Smeraldi, Denis Stefan (vsi 2003), Jennye Benvenuti, Cristina Manzon, Boštjan Petaros, Kristina Marcelli, Nicole Smeraldi, Vera Fonda, Veronika De Luisa, David Balbinot, Davide Celardi, Matej Terčon, Neža Gruden (vsi 2002). Trenerja Franco Drassich in Sara Cernich. zveza organizira vsak mesec. Zaradi gripe je bila udeležba tokrat nekoliko skromnejša, kljub temu pa se je v Trstu zbralo kar nekaj malih tržaških od-bojkaric, ki so se ob igri tudi zabavale in širile prijateljske vezi. Na turnirju so nastopile tudi ekipe Bora, Kontovela, Sokola in Sloge, Brežanke pa so bile tokrat odsotne zaradi bolezni. Ekipe razdeljene v več skupin so se v jutranjem delu pomerile med sabo in pokazale staršem naučene vrline. V popoldanskem delu so po skupinah merile moči igralke Sokola in Brega U12, o katerih bom še poročali. več fotografij na www.primorski.eu 18 Sreda, 20. februarja 2013 KULTURA / KONCERT - Uveljavljena harfistka iz Škednja na tržaški prefekturi Tankočuten in suveren nastop Jasne Corrado Merlak »Die Zauberharfe - Čarobna harfa« je naslov melologa, ki ga je skom-poniral Franz Schubert in bi lahko bil naslov koncerta, ki ga je Jasna Corrado Merlak oblikovala v lepi dvorani tržaške prefekture. Društvo Chamber Music je letos kar dva koncerta niza 18 ob 18. uri organiziralo z domačimi glasbeniki in dokazalo, da imamo v našem mestu prvovrstne umetnike. Škedenjska harfistka nedvomno sodi v sam vrh in njena kariera beleži vedno bolj laskava priznanja: čeprav je harfa instrument, ki ga bolj redko vidimo na koncertnih odrih, je tudi nepogrešljiv element simfoničnega orkestra in Merlakova je v zadnjih letih sodelovala z imenitnimi sestavi kot so Državni orkester Rai iz Turina, orkester beneškega gledališča La Fenice, operna orkestra iz Cagliarija in Trsta, zadnje veliko zadoščenje pa je bilo sodelovanje z orkestrom Akademije sv. Cecilije v Ma-hlerjevem Das klagende Lied, od 23. do 27. februarja pa bo umetnica z istim orkestrom angažirana v produkciji Wa-gnerjevega Das Rheingold. Ne manjka niti prestižnih solističnih nastopov doma in v tujini, od Pariza do Srbije in Ljubljane, zraven bogate koncertne dejavnosti pa je harfistka tudi docentka na konservatoriju v Lecce-ju, zato smo lahko kar hvaležni, da si je Merlakova izrezala čas za pripravo lepega in bogatega programa, ki je v dvorano privabil polnoštevilno občinstvo. Umetniška vodja društva ACM Fedra Florit je pred koncertom pred- stavila nekatere značilnosti in zgodovino harfe, solistka pa je osredotočila svoje izbire na skladatelje ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Originalnih skladb za harfo ni bilo, poslušali pa smo okusne priredbe bolj in manj znanih melodij, začenši od Berceuse Petra Iljiča Čajkovskega. Priredba izpod peresa ruske harfistke Ksenie Alexandrovne Er-dely je osvetlila najlepše značilnosti plemenitega glasbila, ki je pod prsti Ja- sne Corrado Merlak zazvenelo z očarljivimi barvnimi odtenki: interpretka dokazuje svojo zrelost in muzikalno suverenost s prosto, a smiselno in okusno oblikovano agogiko, ki vtisne posameznim frazam lepoto in sporočilnost. Ruski skladatelj je bil protagonist tudi druge točke s Fantazijo tem iz opere Evgenij Onjegin, ki jo je za harfo spisala Ekaterina Walter-Kühne: od otož- nih melodij do elegantnega plesnega valčka je glasba zaživela v blišču po-ustvarjalnega veselja, ki ga je interpretka izžarevala. Tankočutne vezenine so se oglasile v Škrjančku (LAlouette) Glinke in Balakireva v priredbi Ksenie Erdely, nato se je barvna paleta razgrnila v sanjavo razpredenih mislih, ki jih je Claude Debussy natresel v svoje Arabeske. Hanus Trnecek je bil edini predstavnik moškega spola v vrsti izbranih umetnic, katerim se je na koncu pridružila tudi sama solistka z lastno priredbo: češki mojster je avtor priredbe znamenite simfonične pesnitve svojega sonarodnjaka Bedricha Smetane in Vltava (ali Moldava) je že dolgo let zasidrana v repertoarju Merlakove, ki zna preliti v zvočno razkošje tako opisne detajle kot božajočo nostalgijo Smetanove glasbe. Vse skladbe je povezovala roman-tično-pripovedna nit, virtuozna po-ustvarjalna plat je bila le izrazno sredstvo, ne pa protagonist koncerta, ki se je zaključil v zasanjanem vzdušju Spominov iz Alhambre-Recuerdos de la Al-hambra-Francisca Tarrege: Jasna Corrado Merlak je original za kitaro zelo lepo prilagodila svojemu instrumentu ter dokazala izrazit smisel za ovrednotenje njegovih specifičnih značilnosti. Povsem očarano občinstvo je umetnico nagradilo z dolgimi aplavzi in kot dodatek iztržilo ponovitev uvodne skladbe, nežne Berceuse. Katja Kralj KNJIŽEVNOST - Novosti založbe Goga Trije romani in antologija gruzinske kratke proze Novomeška založba Goga je včeraj v Ljubljani predstavila nova dela - romane Zahod jame Petra Rezmana, Nč bat Juliana Barnesa in Vdova Zevede-jev Brankice Bogdanovic Cašine ter antologijo gruzinske kratke proze Vrhovi levjih barv. Delo slovenskega pisatelja Rez-mana, ki je širšemu občinstvu znan predvsem po zbirki kratke proze Skok iz kože, za katero je leta 2009 dobil nagrado fabula, predstavlja zgodbo ostarelega rudarja Ivana, ki mora sinu umrlega prijatelja odgovoriti, kako je njegov oče umrl. Izkaže se, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Da bi razumel očetovo smrt, mora razumeti tudi jamo, njeno temo, požrešnost, pa tudi tovariško toplino in domačnost, so zapisali v založbi. Glavna metafora romana je nenehno prehajanje med višino in nižino, med smrtjo in življenjem ter med temo in svetlobo, je o knjigi na predstavitvi povedala glavna urednica založbe Go-ga Jelka Ciglenečki. "V temi pa ni samo slabo, je tudi neka skrivnost, ki vleče vase in se ji ne moremo odreči - tako v naših življenjih, kot junaki te knjige," je dodala. Avtor je želel "obdelati rudarske smrtne nesreče, ki so venomer prisotne". "Druga stvar, ki sem jo želel vplesti v zgodbo in izhaja že iz naslova, je, da 'kolna' ni neskončno in ga pravzaprav že zmanjkuje," je pojasnil. Po Rezma-novih besedah je delo nekakšen literarni spomenik zadnji generaciji rudarjev, ki je "denar resnično služila v svojem znoju". Delo Nč Bat z bookerjem nagrajenega avtorja so v založbi opisali kot briljantno popotovanje po miselnem mikro- in makrokozmusu izjemno duhovitega in slogovno elegantnega avtorja. Avtor se skozi spomine posveča temam, kot so smrtnost in strah pred smrtjo, vera v boga in dvom o njem. Po mnenju prevajalke Valerije Cokan želi Barnes v svojem delu poudariti nepogrešljivost in pomembnost umetnosti v življenju. Pisec spremne besede Matej Bogataj pa verjame, da delo navkljub Barnesovemu zanikanju, da bi šlo za avtobiografijo, pravzaprav vsebuje avtorjeve spomine na smrt. "V knjigi združi vse spomine na pogovore o smrti, slavi in podobnem s pisateljskimi kolegi in sorodniki," je pojasnil. Delo srbske pisateljice Brankice Bogdanovic Cašine pripoveduje o Lji-ljani Dakic, poročeni Zevedejev, ki je po otroštvu, ko je zanjo skrbela babica, zaradi težavne finančne situacije pristala v zakonu s slavnim, premožnim in veliko starejšim skladateljem Ilijo Zeve-dejem. Njene sanje o lepšem življenju se razblinijo na poročno noč, ki je le uvertura v dvajsetletno zlorabljanje, so o zgodbi romana zapisali v založbi. V antologiji gruzinske kratke proze Vrhovi levjih barv je zbranih sedem zgodb sedmih gruzinskih avtorjev 20. stoletja. Zbirko uvede zgodba Hogais Mindija Konstantina Gamsahurdije, ki je poskus slogovne in tematske ureditve gruzinske legende o Mindiji, ki je še v času plemenskih bojev že sanjal o bratstvu med plemeni, je dejala vodja založniških projektov Brigita Judež. "Potem naredi knjiga lok skozi 20. stoletje in predstavi geografske in kulturne značilnosti pa tudi zgodovinske momente iz gruzinske kulture. Čeprav je ta kultura oddaljena in nam manj poznana, skozi knjigo spoznamo junake, ki jih lahko prepoznamo tudi v nekaterih slovenskih delih. Lahko potegnemo kar nekaj vzporednic med gruzinsko in slovensko kulturo," je pojasnila. Delo je zaradi zahtevnosti gru-zinskega jezika iz ruščine prevedla Li-jana Dejak, ki je dejala, da naj bi s tem delom Slovenci dobili vsaj malo občutka za gruzinsko književnost. Knjiga vsebuje tudi slovarček izrazov povezanih z gruzinsko kulturo in kratke življenjepise avtorjev zgodb. (STA) SSG - Kulturni dom v Trstu Jutri v mali dvorani enkratni Mandicstroj Rdeči abonmajski sklop Slovenskega stalnega gledališča, ki je z avtorskimi projekti in osebnimi, sodobnimi dramskimi govoricami vzbudil veliko zanimanja, se bo nadaljeval v četrtek, 21. februarja, s performansom "gledališkega ekstremista" Marka Man-dica Mandicstroj. Njegov igralski temperament se v tej predstavi prikaže v kaleidoskopu osemintridesetih vlog, ki jih je igralec ustvaril med letoma 1998 in 2010 predvsem v Drami, Mini Teatru, Gledališču Glej in na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S to predstavo Mandic ponovno dokazuje, da je neizčrpen vir energije in mojster preobrazbe. Koprodukcija Vie Negative in SNG Drame Ljubljana izpostavlja telo enega od najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev kot izrazno sredstvo, jedro preobrazb, vrelec umetniškega naboja, skratka pravi »igralski stroj«. Uprizoritev v režiji Bojana Jabla-novca je prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2010/11. V utemeljitvi je žirija napisala, da je predstava »oblikovno večplastna celota osupljivega psihofizičnega izraza, ki v asociativnem poteku in povsem vidnih premenah dialo-ško obuja pretekle igralske stvaritve, raziskuje lastne avtomatizme ter se ozre preko določenosti interpretativ-nih vlog«. Enkratna ponovitev brez nadna-pisov bo v Mali dvorani SSG; zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna. Abonenti Rdečega programa, ki se ne bodo udeležili predstave so naprošeni, da najavijo morebitno odsotnost. Za nakup vstopnic bo blagajna Slovenskega stalnega gledališča odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. št. 040 362542). Nova premiera Gledališča Koper Ay, Carmela! z vprašanji o svobodi in herojstvu Gledališče Koper se bo 22. februarja predstavilo z novo pre-miero, elegijo španske državljanske vojne Ay Carmela! Joseja Sanchisa Sinisterre. Predstava, ki jo koprski gledališki ansambel pripravlja v koprodukciji z beograjskim gledališčem Atelje 212, odpira številna aktualna vprašanja, med drugim o svobodi, eksistenci in herojstvu. Zgodbo o potujočem paru varie-tejskih umetnikov, ki se v času španske državljanske vojne znajde na ozemlju frankistov, režira srbski režiser mlajše generacije Marko Manojlovic. Vlogi glavnih junakov Carmele in Paulina, ki pod pritiskom družbenih okoliščin sprejmeta vsak svojo življenjsko odločitev, sta prevzela Lara Jankovič in srbski igralec Branislav Trifunovic. Če se Carmela odloči za svobodo in stopi na stran ujetnikov mednarodnih brigad, kar jo stane življenja, je Paulinova odločitev drugačna. Odloči se za življenje, a mora preostanek življenja prenašati težo svoje odločitve. Tekst, v katerem se ljubezenska drama prepleta z romantično komedijo in elementi teatra absurda, je po Manojlovicevih besedah žanrsko težko umestiti. Poleg intimne ljubezenske zgodbe postavlja v ospredje vprašanja posameznikove svobodne volje in he-rojstva, pri čemer slednjega pro-blematizira. Jankovičeva v ospredje poleg eksistencialnega postavlja tudi vprašanje vloge umetnosti. "Ali v danih okoliščinah pustiti režimu, da zlorabi tvojo ustvarjalnost za svoje namene, ali pa se odločiti drugače", je poudarila. Tudi zato je svojo vlogo posvetila aktualnim protestom in "aktivnim državljanom, ki se danes borijo za pravico in resnico". Kljub močnemu družbeno-kriti-čnemu elementu bi bilo po mnenju direktorice gledališča Koper Katje Pegan krivično, če bi tekst presojali zgolj s tega vidika. Ma-nojlovic je delo namreč režiral predvsem kot intimno dramo Paulina in njegove vesti, je poudarila. Malomeščanska svatba Bertolda Brechta v slovaški uprizoritvi Malomeščanska svatba v slovaški uprizoritvi in v režiji slovenskega ustvarjalca: o rezultatu bodo lahko presojali slovenski, ljubljanski gledalci. V soboto, 2. marca bo namreč na velikem odru SNG Drama Ljubljana gostoval ansambel SNG Bratislava, ki je pod režijo Diega de Bree pripravil odmevno uprizoritev znane Brech-tove enodejanke. Vsaj sodeč po odzivih na slovaško predstavo, ki jo je del občinstva pozdravil z odobravanjem, drugi pa so svoje nasprotovanje vidno pokazali z izhajanjem iz dvorane. Vsekakor Slovaško narodno gledališče svojo spletno predstavitev Malomeščanske svatbe, ki je premiero doživela 9. februarja, zaključuje z opozorilom o ekspresivnosti besed in prizorov ter o neprimernosti za otroke in mlajše od 18 let. Brechtova enodejanka Malomeščanska svatba (1919), ki jo odlikujejo duhoviti in sproščeni dialogi, besedne igre, alogični preobrati in absurdistični humor, ponuja groteskno karikaturo, izkrivljeno ogledalo navidezne popolnosti, lažne morale, sentimentalnosti, duhvne izpraznje-nosti in izprijenosti malomeščanskega razreda, ki je izgubil stik z vsemi temeljnimi načeli človeškosti. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 20. februarja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari Tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Film: Ricatto d'amore (kom., '09, i. S. Bullock, R. Reynolds) 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 20.40 Champions League 22.45 Champions League - Speciale 0.00 Italia Domanda C/ Italia 1 La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 6.50 Risanke 8.10 Nan.: Le sorelle McLeod 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.55 17.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 - Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Volitve 201310.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buon-giorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prate-ria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.10 Volitve 2013 - Intervju 23.20 Ritratti u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Rescue special iperations 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Io e Caterina 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Io sto con gli ippopotami (kom., '79) 23.301 bellissimi di R4 ^ Tele 4 7.00 Otroški program: OP! 10.00 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.3019.05 Točka 15.40 Igralci brez maske 16.20 Dok. serija: To bo moj poklic 16.50 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Mistero 0.15 Nad.: The Vampire Diaries 21.00 Nad.: Črni bratje (po povesti Franceta Bevka) 21.50 Odd.: Bleščica (t* Slovenija 3 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Redna seja Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 17.25 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja z ministrom za delo Andrejem Vizjakom 21.30 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.20 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Ve-nezia 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Serge Lopez Trio 22.25 Potopisi 22.55 Artevisione 23.25 Effe's Inferno 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: L'ultima spiaggia (zf, '59) 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche 0.15 Omnibus notte Tv Primorka 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.35 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Odd.: Zlatko Zakladko 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Polž v solati 11.50 Dok. film: Tomos 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.55 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risanke 8.15 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nabn.: Zdravnikova vest 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.45 Nan.: Ko listje pada 15.45 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Izredni ukrepi (dram., ZDA, '10, i. H. Ford) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Politične živali 23.25 Nan.: Razočarane gospodinje 23.35 Film: C'era una volta in Messi-co (vestern, '03, i. A. Banderas) 20.05 Film tedna: Lars ima punco (kom., '07, i. R. Gosling) 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst Kanal A 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: Veritas 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Zmešani teroristi 22.05 Film: Predator (akc., '87, i. A. Schwarzenegger) 7.55 Risane serije 9.05 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.3014.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izzivi časa; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, balerina - 12. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. februarja 2013) Vodoravno: osemletka, stoletnik, Mal, K. A., S. R., Milič, Tola, licitacija, Brumen, posest, raca, Galet, OI, Azi, kroj, KLM, Iranka, Irena, Nena, dinofiti, idol, baka-nal; na sliki: Luciano Milič. Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sreda' 20- februarJa 2013 VREME, RUBRIKE jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla Nad deželo dotekajo severni tokovi; v sredo zvečer se bo Alpam bližalo ciklonsko območje. To se bo pomikalo iz Rusije proti Švici, kar bo v višjih plasteh okrepilo dotok vlažnih južnih tokov. 7p>S5}04JNA ° ^^ KOČEVJE . O PORTOROŽ O --' - ČRNOMELJ 1/2 ZAGREB -3/0 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo oblačno z verjetnim rahlim do zmernim sneženjem, predvsem v spodnji nižini, ob morju in na Krasu ter na območju Trbiža. Na Kraški planoti in ob morju bo pihala okrepljena burja; v nižini pa zmerna. Tla bodo lahko poledenela. Jutri in v petek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Rahlo bo lahko snežilo tudi na Primorskem, tam bo pihala burja. ZGODOVINA TRŽAŠKE POŠTE (2) V drugem delu zapisa o zanimivi razstavi tržaške pošte, ki je bila v poštnem muzeju v Trstu, nadaljujemo pripoved o zgodovini pošte v naših krajih. Do srede 18. stoletja so poštarji prenašali pošto peš ali, kdor si je to lahko dovolil, na konjih. V tistem obdobju se je povečalo število trgovcev, obrtnikov in meščanov, ki so si dopisovali. Zato je bilo treba izboljšati poštno službo: popraviti ceste, urediti poštno mrežo in vpeljati prevoz pošte z vozovi in kočijami. Prvo poročilo o prevozu pošte s postiljoni je bilo izdano na Dunaju novembra 1779. Poročilo dvorne komisije govori o slabih cestah med Ljubljano in Trstom in o slabi oskrbi za poštne vozove na raznih postajah, ki so bile v večjih gostilnah ob poti. Leta 1784 je cesarica Marija Terezija izdala zelo strog poštni red, ki je predvideval pravice in dolžnosti poštarjev in potnikov. V Trstu je bil prvi postiljon neki Johann Minelli. Po strogih pravilih avstrijskih oblasti je moral opraviti najprej razne preglede in izpite, ker so za to službo zahtevali zdravega in močnega človeka, ki je bil sposoben upravljati konje in vozove ter skrbeti za varno poštno službo. Z Dunaja so mu dostavili livrejo, poštni rog, klobuk, škornje in rokavice, pa tudi sabljo in dve pištoli. Orožje so postiljoni rabili za obrambo kočije in potnikov pred razbojniki, ki so večkrat čakali v zasedah. Med Trstom in Ljubljano je bil najbolj nevaren prehod pri Postojni, kjer so zato oblasti uvedle policijsko postajo, ki so ji domačini prav kmalu dali ime Ravbarkomanda. Med leti 1797 in 1813 so v Trstu vladali Francozi in so v okviru Ilirskih provinc preuredili poštni sistem. Po odhodu Francozov je Avstrija spet uvedla svoje zakone in svojo upravno ureditev tudi na poštnem področju. Med drugim so uvedli pomorske poštne urade na ladjah, ki so prihajale in odhajale iz Trsta. t i t r S ■A . '-TJm gK* -'fl ....... »tf ^ Avstrija je, kot znano, z veliko zamudo izdala svojo prvo poštno znamko 1. junija 1850, čeprav je njen poštni funkcionar Lovrenc Košir že leta 1835 predlagal, kako naj bi uporabljali znamke za poštne pošiljke. Z uvedbo znamk je bila povezana globoka preureditev poštnega sistema, ureditev poštnih poti, poštnih postaj, izdelava poštnih žigov itd. Med prvimi mesti v Avstriji, ki so dobila svoj poštni žig, je bil tudi Trst (1.6.1850). Žig je imel dvojni krog, V zgornjem delu je pisalo TRIEST, v spodnjem pa 1850. V sredini je bil nad črto vpisan dan 1, pod črto pa mesec JUN. Kmalu so poleg dveh poštnih uradov v mestu (glavna pošta in železnica) odprli poštne urade tudi po nekaterih okoliških vaseh. V Dolini je začel obratovati prvi poštni urad leta 1873, na kar se nanaša spominska medalja izdana ob stoletnici in je bila razstavljena na razstavi v poštnem muzeju. (Slika 1) Vse to je pripomoglo, da se je močno povečal poštni promet. Izdajati so začeli vedno več znamk in zato se je povečalo tudi zanimanje zanje. V to obdobje spadajo pri nas in v Evropi prvi začetki filatelije. Leta 1875 je med prvimi v Evropi začel izhajati v Trstu časopis za filateliste Corriere dei francobolli. Izdajal ga je Teodoro Mayer, ki je šest let kasneje začel izdajati v mestu tudi dnevnik Il Piccolo. Dvajset let kasneje so v mestu zgradili novo veliko poštno palačo. Načrte zanjo je pripravil inž. Fredrich Setz, ki je bil strokovnjak za take zgradbe, saj je izdelal načrte za 26 poštnih palač v Avstriji: med njimi za glavno pošto na Dunaju, v Tridentu in v Ljubljani. Novo palačo, ki še vedno služi svojemu namenu, so slavnostno odprli v Trstu 28. novembra 1895. PND ILIRSKA BISTRICA V začetku letošnjega leta smo prejeli novo številko Glasila primorskega numizmatičnega društva s fila-telistično sekcijo iz Ilirske Bistrice. V uvodniku, ki ga je napisal predsednik društva Vojko Čeligoj, piše, da je dru- 4II ALI pil rHLify. KUwIft'ilA h K '■UdJ] Jlrfd Hrti Ji» Él ' Hi, k-UV«, v w: n hyViV lUTOf M.u L 5 BÉA fnvJin ..uru .. .-lujlVI J aftdi iirui ™cy iiq0fj£ Vtau* Llrk-ULt t kdtfj .u .¡l. pori^J hákAii iOirt.ii j iu lliili'kinii /-t 2 U^ir-IP M DIH^-J t.ri ¡Al štvo letos dopolnilo štirideset uspešnih delovnih let. V tem času so skrbeli za raziskovalno delo o njihovih krajih, obogatili so društveno knjižnico, uredili vrsto zanimivih zbirk, izdali 19 številk svojega glasila, natisnili več kot 150 dopisnic in kartic, izdali vrsto osebnih znamk o uglednih domačinih, organizirali za svoje člane vrsto strokovnih predavanj in za razvedrilo tudi vrsto uspešnih izletov. Iz bogate vsebine te številke bi omenili le zapis o začetkih organizirane filatelije na Bistriškem, zgodovino poštnih uradov in žigov v Bistrici ter seznam osebnih znamk in spominskih poštnih žigov od leta 2008 do 2012. Posebno zanimiva sta zapisa o generalu Rudolfu Maistru v Ilirski Bistrici in članek Snežnik in reka Reka na italijanskih vojaških razglednicah. V spomin na 40. obletnico ustanovitve društva so pri Pošti Slovenije naročili priložnostni poštni žig. V osrednjem delu je prikazan motiv z rimskega bakrenega sesterca, ki prikazuje boginjo Venero Celestis. Kovanec je iz 2. stoletja po Kr. Ob tej priložnosti so v društvu izdali tudi doti-skano dopisnico. (Slika 2) NOVE ZNAMKE Italijanska poštna uprava je letos izdala pet znamk: dve posvečeni pustu, eno kvesturam, eno svetovnemu smučarskemu tekmovanju v nordijskih disciplinah in eno posvečeno Anni Mariji Luisi de Medici. (1667-1743), ki je bila zadnja predstavnica nekoč vplivne florentinske rodbine Medicejcev. Vse premoženje svoje rodbine je prepustila toskan-ski državi. Pošta Slovenije pa je 25. januarja izdala štiri znamke. Znamka iz serije Ljudske noše letos prikazuje ljubljansko nošo. Iz serije Kitajski horoskop je znamka posvečena letošnjemu letu kače. Sledi voščilna znamka, ki prikazuje obesek oz. žabico, ki jo mladi zaljubljeni pari obešajo na mostove kot dokaz večne ljubezni. Zadnja je znamka iz serije Znamenite osebnosti posvečena sloven- skemu filologu in slavistu Franu Miklošiču (1813-1891). Doma iz okolice Ormoža je študiral v Mariboru in na Dunaju slovansko filologijo. Izvoljen je bil v dunajski parlament in bil je v skupini, ki je pripravljala program Zedinjene Slovenije. Kasneje je postal dekan filozofske fakultete in eno leto tudi rektor dunajske univerze. Vsekakor je bil ena najpomembnejših znanstvenih osebnosti svojega časa. (Slika 3) SEJEM ZA FILATELISTE Od četrtka, 21. do sobote, 23. marca bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 7. mednarodni sejem zbirateljstva. V četrtek bo sejem odprt od 12.00 do 18.00, v petek in soboto pa od 9.00 do 18.00. Velik uspeh Collecte v prejšnjih letih kaže, da na taka srečanja in sejme radi prihajajo filatelisti in zbiralci iz Slovenije, iz raznih držav srednje Evrope in z Balkana. I.T.