Političen list za slovenski narod. r* P«ltl pnjaau Ttlja: Z» oel« lete predplaSan 16 fld., u pol leto 8 fld., u 6etrt leta 4 fld., u en meaec 1 fld. 40 kr. f ■dalHlatnetJl pnJaaaH toIJA: Za oelo leto 13 fld., za pol leto « fld., la Setrt leto I tM., la en Meeeo 1 fld. V Ljabljani na dom pošiijan velji 1 fld. 30 kr. več na leto. Poeametne itevilke veljajo 7 kr. NareiaiB* prajem •pravalitve (adminiitraoija) in ekipedicija, Semeniike uliee it. 2, U., 30. Kainanlla (igrati) w iprejemajo in velji triitopna petit-vnto: 8 kr., že »e tiska enkrat, 12 ki de le Uska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjii Sokoplil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, 1., 17. Iihaja Viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/i6. uri popoludne. ^tev. S30. 7 Ljubljani, v torek 7. oktobra 1890. LetniU XVIII. Socijalno gibanje na JVeniškem. Dn^ 1. oktobra je bil za Nemško razveljavljen izjemni zakon proti socijalistom. Po dvanajstletnem suženjskem stanju vrnili so se s tem dnčm tudi za delavce oni zakoni in pravice, ki veljajo tudi za druge državljane. To je okolnost velikega pomena, tembolj, kolikor silneje se širi na površje socijalno vprašanje. Namen tem izjemnim zakonom, ki so prepovedovali socijalistom vsako prosto gibanje, bodi-si po časopisju ali pri zborovanjih, bil je zatreti razširjanje socijalističnih, državnemu redu nevarnih načel. Skušnja pa uči zakouodajce, da s tem zakonom niso dosegli svojega namena, da proti tej ideji je orožna sila brezvspešna. Nasprotno je socijalno gibanje vkljub drakoničnim zakonom raslo, Tspevalo ter si postavilo vence svojemu delovanju z velikanskim, nepričakovanim vspehom pri zadnjih volitvah v državni zbor nemški. Povdarjala se je večkrat misel in to so priznali vodje socijalistov sami, da so jim izjemni zakoni v korist, vendar so sedaj z nepopisnim veseljem vsprejeli sklep cesarjev, da s 1. oktobrom nehajo ti zakoni. Z nekim strahom vladni krogi pričakujejo nasledkov te svobode. Ta dogodek se ni izvršil nepričakovano. Ko je Bismarck odložil veslo pri državnem krmilu, bilo je le vprašanje časa, kedaj da tudi ta njegov potvor vržejo v vodo. Vrgli so ga in valovi javnega mnenja 80 se razburili, a misliti je, da se pomirijo kmalu. Znano je, kakov strasten nasprotnik bil je mož železa iu krvi vsakemu prostemu gibanju, vzlasti socijalnemu. Hotel si je vse pokoriti s svojo železno roko. Pest njegova je težko padala na nemške katolike, zavestno in ponosno se je razlegal po svetu glas: V Kanoso nikdar! Z isto silo hotel je zatreti tudi socijaliste; okolnosti zato so se mu kazale jako ugodne. Ko je namreč 1. 1878. napadel zloglasni Hudel nemškega cesarja Viljema, zvrnil je Bismarck krivdo tega zločina na socijaliste in je izročil v ta namen zakonodajnemu zboru osnovo zakona proti agitacijam socijalistov. Tedaj je zavrgel zbor poslancev to predlogo; ko je pa kmalu za tem atentat Nobillingov na Viljema razburil Evropo, tedaj je javno mnenje ljudstva samo zahtevalo, da se mora s silo zatreti gibanje, ki poraja tako strahovite sadove. Bismarck I jo koval železo, dokler je bilo vroče in vspeh njegovih naporov je bil izjemni zakon proti socijalistom I. 1878. potrjen za tri leta. Poiueje se je večkrat podaljšala ta določba. Ko pa je vlada zadnji čas, ko je potekala doba veljavnosti zakona, skušala pridobiti večino za njega podaljšanje, prepričala se je, da jej to ui več mogoče, in tako so ti zakoni izgubili svojo veljavnost dn^ 1. oktobra. Ta dan je bil za socijaliste velik praznik; po vseh mestih vrše se slavnostni zbori in navdušenje mej delavci je bilo nepopisno. Kovale so se v ta namen spomeniške svetinje, tiskale podobice, na katerih je naslikan konec zakonov, naperjenih proti socijalistom. Ta radost socijalistov ima pa tudi svoje veljavne vzroke. S tem dnem je priznana socijalna demokracija kot enakopravna z drugimi činitelji v političnem življenju. Znano je naše stališče nasproti socijalizmu; da-si obsojamo njegova načela, vendar ne obsojamo vseh. Kar je dobrega in razmeram sedanjega časa prikladnega v socijalnem gibanju, združilo se je v vrstah krščanskih socijalistov, katerim pripada važna in težavna naloga, iz ruk so-cijalistov-upornikov iztrgati zapeljane milijone neveščih delavcev, ki verjamejo sladkim obljubam socijalistov, ter hite za njimi kakor poslušna čeda — v revolucijo. Živel torej, krščanski socijalizem, ki zbira svoje vojnike pod zastavo — križa. li Hrvatske. (Izviren dopis.) Hrvatski narod je neizmerno mnogo žrtvoval, da si je utemeljil svoje vseučilišče, ki je pa dozdaj ostalo nepopolno, kajti medicinska fakulteta še ni odprta, pa tudi še menda ne bo tako hitro. Istina je, da utemeljenje medicinske fakultete stoji velike svote, pa se zatorej le počasi more razviti, kar vidimo tudi pri drugih starejših vseučiliščih, katere vzdržuje država. Še teže pa je s tem vprašanjem pri nas, kajti narod si mora sam vse svoje zavode vzdržavati. Vendar pa je od onega časa, ko je škof Strossmayer prigodom svoje zlate maše položil 40.000 gld. za utemeljenje medicinske fakultete, zavladala v hrvatskem narodu splošna želja, da se v istini spopolni čim preje naše vseučilišče. Sedanji rodoljubni župan mesta Zagreba dr. Amruš je izdelal popolno osnovo za to fakulteto ter tudi natanko dokazal, koliko bi se moralo trošiti na leto, da bi se to dalo v kratkem izvesti. To je v istini lepo in za slovanski jug jako potrebno podjetje, za katero pa naši sedanji politični faktorji mnogo ne marajo, kajti vse druge osnove jim blodijo po glavi. Narod je vse to sprevidel, pa je začel sam zbirati doneske po celi deželi in dozdaj je nabral že veliko svoto v to svrho. V vsakem večem društvu, posebno pri zdravicah na domovino, spodbudi kateri od prisotnih svoje prijatelje in znance, da je treba ljubezen do domovine skazovati v dejanju in za to tudi kaj žrtvovati. In tako se zbira svotica za svo-tico, da je zdaj že nabranega denarja s Stross-majerjevim darom blizu 100.000 gld. To seveda je še-le komaj deseti del svote, katera se potrebuje za vzdrževanje medicinske fakultete, ali pri tem moramo računati na vsak način, da bode tudi deželno zastopstvo o svojem času spregovorilo resno besedo. Seveda sedanji dohodki Hrvatske in Slavonije pokrivajo komaj sedanje navadne potrebe ter ne bi bilo mogoče še kakšnih 60.000 gld. na leto uvrstiti v proračun, ker ga ni s čim pokriti. Ali za to ima Hrvatska še tako zvano krajiško zaklado, broječo milijone, in od te bi se dalo dobiti vsako leto za medicinsko fakulteto lep donesek. Ta zaklada je sicer utemeljena le za kulturni napredek bivše Krajine, ali po našem mnenju je ravno tako pravično te dohodke upotrebiti v ome- LISTEK Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. VI. Navfitala je zima. Sneg je pokril v.so krajino, drevje se je upogibalo pod težo snega in marsikatero deblo je padlo s silnim ropotom na zemljo, ker ni moglo prenašati težkega bremena. Umrl j« zopet jeden gozdni velikan ; sneg jo pokril njegovo telo, tovariši njegovi so škripali, kot bi peli pogrebno pesem svojemu drugu. Prebivalce grada Radinj je zapadel sneg in ločil od ostalega sveta. Tako mirno je bilo ondi, tako tiho, zvunaj se je pa vse pripravljalo na hud vihar, da, divjal je že povsodi, zlasti pa v glavnem mestu. »Sigmunda, verolomnega Sigmunda nočemo za kralja! Raji umremo, kakor bi ga sprejeli za svojega gospodarja! Raji naj se izpremeni lepa naša domovina v prazno puščavo, raji naj postanejo cvetoča naša mesta razvaline, raji naj pogine ves bogataški rod do dojeuca na materinih prsih, kakor bi se imenoval Sigmund češki kralj!" Tako so vpili v Pragi, in poleg Prage so vpila tudi druga češka mesta in poleg teb so vpile tudi češko vasi sicer tako tihe in mirne. Vsa Oeška se je spremenila v jeden vojaški tabor. Meščan je vrgel proč orodje svojega rokodelstva in ostril zarujaveli meč, kateri je imel shranjen po svojem pradedu in o katerem ni nikdar I mislil, da ga bo še sam rabil v boji. Nedavno je bilo še tako mirno na Ce.^kem, in zdelo se je, da je mir ohranjen na Češkem /.a večno. Kmet je pošiljal svoj lemež h kovaču, da bi ga mu prekoval v oster meč ali težko palico, in sam si je nabijal cep z velikimi žreblji. Navadno glasilo je bilo: „V boj!" Kaj učini nnmestni vladar g. Cenjek z Varten-berka? Tako so premišljevali treznejši, mirnejši narodovi duhovi. Na Radinje so prihajala poročila o občnih zadevah zelo redko. Le malokdaj je zavil kak prijatelj vitezov v grad, da je pripovedoval, kaj se snuje po vsej deželi. Početkom zime je bival Jaroslav s Štenovic večkrat na Radinjah. Vodilo ga je tja ne snmo pri jateljstvo z vitezom z Dubnjan, temveč tndi gorka ljubezen do njegove hčere. Vendar je opazil, da je ' deklica, četudi uljudna in prijazna očetovemu pri-■ jatelju, vendar hladna za njegove poglede, da mu ' ne stisne roke, če ji jo on. Ali je morda še tako neizkušena, da ne vč ničesar, kaj znači pogled, kaj tre.soča roka ? — Morda je že v dekličinem srcu drug obraz, ki ne dovoli, da bi se vselila njegova podoba? — Tako je premišljeval vitez .Jaroslav; strah se mu je vselil v srce. „Še nikdar me ni premagal ženski pogled; do sedaj še nisem čutil nobene ljubezni do deklice; a kam je sedaj izginila moja moštvo, ko jo prosim z očmi in obrazom: Usmili se me! — zdi se mi, kakor bi me ne .slišila, ne razumela, prezirala". Nekoč je jezdil skozi snežnati gozd proti gradu in premišljeval o dragi hčerki graščakovi ne zmene se za snežinke, ki so mu padale na obraz. V tem se mu je ustavil nenadoma konj in se vspel divje. Jezdec se je vzdržal komaj v sedlu. Pred njim je stal kakor kip nepremakljiv človek. „Kaj plašiš mojega konja, gozdni potepin!" zaklical je stenoviški gospodar in obraz mu je žarel srda. Ni bil Se nikdar osoren, in zakaj .se je tu razjezil? Kdo je to, ki je sicer tako mirnega moža tako razkačil. Boiek z Ledkova. njeno svrho za ves hrvatski narod, kakor ž njo zidati železnice, od katerih irasjo po tem največ koristi naši zavezniki, kateri si jih celo prilastujejo. Od te zaklade naj bi se vsako leto izločil lep donesek za medicinsko fakulteto, pa bi se potem mogel tudi kmalu utemeljiti. Ako bode moral pa narod sam zbirali po goldinarjih in krajcarjih potrebno svoto, potem se bo moralo še dolgo čakati na odpertje omenjene fakultete, ki je gotovo potrebna ne samo za Hrvatsko, nego za celi slovanski jug. Dozdaj se morajo vsi Jugoslovani medicino učiti na inostranskih vseučiliščih, potem pa bi se mogli lahko sestajati v Zagrebu, kar bi bilo tudi v drugem pogledu za južne Slovane velike važnosti. Hrvatsko vseučilišče bi bilo potem mnogo jače obiskovano in sicer od vseh Jugoslovanov, ki bi se med seboj mogli boljše spoznavati ter si boljšo bodočnost vstvarjati. In gotovo ni brez razloga, da je nekdo trdil, da je tudi ravno to zraven denarnega vprašanja razlog, radi katerega se današnji vlastodržci boje misliti o tem vprašanju. Rajši sevdda gledajo, da se naša mladina razhaja po tujih vseučiliščih, kjer se večkrat nasrče tudi čisto drugega, narodnim idejam protivnega duha, mesto da ostanejo na lastnem ognjišču in goje pravo ljubezen do svojega naroda. Vkljub vsem tem zaprekam pa si bode hrvatski narod, ki je že toliko žrtvoval za svojo prosveto, počasi zbiral doneske ter jih z božjo pomočjo tudi toliko nabral, da si bode tudi to krasno osnovo oživotvoril, kar naj Bog blagoslovi. Politični pregled. v Ljubljani, 7. oktobra. ]¥otran}e dežele. O shodil slovenskih in isterskih poslancev liberalni listi trosijo vedno več neresničnih poročil. Vedeti hočejo, da se bili povabljeni hrvatski zastopniki neodvisne in Starčevičeve stranke, da so se ti razgovori nadaljevali v Reki med hrvatskimi in dalmatinskimi poslanci, da bomo torej kmalu slišali ob obnovljenem Zvonomirovem kraljestvu ve-liko-hrvatskem. Ti listi popolno prezirajo, da so se slovenski poslanci kot realni politiki postavili popolno lojalno na stališči veljavne naše ustave in da na tej podlagi zahtevajo, da se uresničijo pri shodu stavljene in soglasno sprejete resolucije. — Čudno se nam pa tudi zdi, kako da so židovsko-liberalni listi tako točno poučeni o vseh točkah, in tudi o posameznih poslancih, ki so govorili pri tej ali oni resoluciji; posveti naših poslancev bili so namreč tajni in poseben odsek je skrbel za to, kar pride v javnost. Predno pa je ta odsek objavil sklepe zbranih po- i slancev, prinesli so že češki listi in po njih tudi \ takoj nemško-liberalni natančna poročila o tem ! shodu. Zanimivo bi bilo zvedeti, kje so pri tej pri- ' liki imele stene svoja ušesa. O državnem vojnem ministru har. Bauer-jii časniki že dlje časa donašajo poročila, d9i. namerava odstopiti; omenjajo tudi zadnji čas, da bo njegov naslednik sedanji ogrski deželno-brambovski minister baron Fejervarj. Vsled vpliva, ki ga imajo Ogri v naši državi, je prav verojetno, da tudi važno mesto avstrijskega vojnega ministra zasede kak ogrski magnat. Uradni listi sicer ta poročila zanikujejo, a najbrže dobimo v kratkem novega vojnega ministra. Oija volitev na Dunaji za deželni zbor v okraji „Landstr8ss" je bila včeraj jako živahna; ne le vse, „kar leze in gre", prišlo je na volišče, nosili so tudi stare in betežne volilce na volišče iu sme se reČi, da se s toliko strastjo in vstrajnostjo ua obeh straneh na Dunaji ni še nikoli agitovalo, kakor pri tej volitvi. Tu so volilci morali pokazati svojo barvo, kajti stala sta si nasproti odločna kandidata, kapelan Schnabl kot zastopnik združenih kristijanov in dr. Grflbl kot pravi prototip židovskega liberalizma; zmagal je kapelan Schnabl s 273S glasovi proti liberalnemu kandidatu dr. (iriibl u, ki je dobil 2490 glasov. S shodom čeSklh poslancev se še vedno bavi češko časopisje, vzlasti to namero podpirajo listi na Moravskem in v Šleziji; čudno pa je, da sedaj mladočeški agitatorji nočejo ničesar slišati o takem shodu, ko vendar vedno govori o češkem kraljestvu. Tak shod bi bil prvi korak, da se vsaj načelno združi češki narod po svojih zastopnikih v glavnih vprašanjih in da na podlagi teh razgovorov in sklepov po vseh čeških deželah enotno in složno deluje za vresničenje svojih željiv. Seveda Mladočehi ne marajo sloge in miru; v slogi namreč je treba delati, Mladečehi pa so dozdaj le kričali; dozdaj 80 le podirali, znajo li tudi zidati, to bodo morali še le dokazati v prihodnosti. Tnanje držare. Srbija. Iz Belgrada se poroča listom, da je začel v imenovanem mestu izhajati nov list pod imenom „Zaštita", ki se hoče pred vsem poganjati za vladarsko hišo Obrenovicev. — Milan, bivši srbski kralj, ima vedno manj veljave v Srbiji. Beli-grajski listi poročajo namreč, da je Milan pozval ministre k vkupni konferenci, toda vsi so mu odrekli svojo vdeležbo. — Kakor piše „Narodni Di^ev-nik", namerava srbska vlada popolniti poslanstva v Beroiinu in Bukreši in v Atenah novo poslanstvo osnovati. Nemčija. Kakor poroča „N. Allg. Ztg.", poslovil se je že nemški vojni minister Verdy od svojih tovarišev v zadnjem ministerskem svetu. V kratkem utegne na njegovo mesto imenovan biti general Kaltenborn-Stachau, ki je od 1888. leta poveljnik drugi gardni pehotni diviziji. Na njegovo mesto pa utepe priti, kakor pišejo listi, prestolonaslednik Meiningenski. Tudi Medell-Piesdorf, sedanji minister kraljeve hiše, utegne izstopiti iz svoje službe, ker se ne ujema z upravo hišnega ministerstva. — „Hamburger Nachrichten" so se zadnje dni oglasile o pogovoru, katerega je imel Crispi z dopisnikom nekega francoskega lista ter opomnile, dasi ta pogovor mnogi tako tolmačijo, kakor bi Crispi sedaj o trodržavni zvezi drugače sodil, kakor nekedaj. Toda temu ni tako; zakaj Crispijevo stališče do trodržavne zveze je popolnoma ueizpremenjeno. Njegov pogovor s Saint Cerom je le ugovarjanje proti njegovim Francozom prijaznim nasprotnikom „ka-toliškega mišljenja", kateri si zmirom prizadevajo, da bi spravili Crispija z njegovega mesta. — Temu besedičenju se ne bomo čudili, če pomislimo, da je zgoraj omenjeni list glasilo Bismarckovo. Vrana vrani oči ne izkljuje, pravi prigovor. Kaj bi zagovarjal Crispija, ko se splošno ve, kako m^ni on o trodržavni zvezi. Francija. Poročalo se je vže, da namerava Boulanger zapustiti Jersey ter se iz zdravstenih ozirov preseliti na otok Malto. Sicer je prosil general italijansko vlado, da bi smel bivati čez zimo v Italiji. Toda tej prošnji se ni ugodilo, temveč dovolilo se mu je le, da se sme na poti na Malto pomuditi nekoliko v Neapolu. Ko bi bila itaPjansKa vlada dovolila Boulangerju prezimiti v Italiji, zamerila bi se bila francoski vladi. Tega pa ni hotela, ker se hoče zadnji čas s Francijo popolnoma sprijazniti. Nizozemsko. Iz Bruselja se poroča „N. Fr. Pr." dne 4. t. m.: Vojvoda Adolf Nasavski je po- Nista si bila dobra prijatelja. Poznala, sta se že od otroških let; v prvih letih mladeništva sta živela oba skupaj v Pragi kot kraljeva pažeta in na to kot oprodi. Jaroslav je bil nekoliko starejši od Boreka. Že v kraljevski službi je bila vedno jeza in prepir mej njima. Oba sta zapustila že pred dlje časa kraljevsko službo. Jaroslav je bil podedoval bogato posestvo po ravno umrlem očetu in postal je premožen gospod. Boiek se je vrnil k očetu, streljal po gozdu zveri in hodil večkrat na Radinje skrivaj. „Zakaj mi hodiš ti na pot, ti — lesni potepin!" — ozval se je razžaljeni Bofek z jeznim glasom. „Meni je tu jezditi dovoljeno, ali tebe in tvojega očeta je zapodil kralj odtod! S poti! Sicer te zdrobi podkve mojega konja!" .Imam še toliko mjči, da se lahko ubranim tebe in tvojega konja!" Že je potegnil meč in se postavil proti jezden. Tudi ta se ni premišljal, ali bi vzel v roke svoje orožje. Boj med obema mladeničema ni trajal dolgo. Močnejši Borek je potegnil svojemu tekmecu meč iz roke, prijel uplašenega konja za uzdo, privil ga, da je padel na kolena, in zaklical: „Mogel bi potisniti meč v tvoje prsi in se tako maščevati nad teboj za vse, kar si mi kedaj žalega storil. Ali revni zemljan dd miloščino bogatemu gospodu in mu podari življenje. Ti smeš tja gori v grad, ti smeš gledati njeno obličje in poslušati njen sladki glas, in se dotikati njene mehke roke, — ali vedi, če tudi meni ni to dovoljeno, imam vendar od uje poroštvo njene ljubezni, za kar me bodeš še zavidal, — poglej!" In potegnil je iz nedrija uvelo kitico potočnic. „To sem prejel iz njene roke!" klical je viteški, ponosno. Izpustil je uzdo, stopil stran in se glasno zasmejal, raduj^ se, da je s tem poročilom in spominom iz Kliškine roke najbolj ponižal in razžalil svojega tekmeca. Ta je samo mahal z roko, pogledal škodoželjno v njegov obraz in odjezdil molče v grad. „Gospod vitez, počakaj trenotek! Ne boš šel saj v grad brez meča? Kako se boš izgovarjal, da imaš prazno nožnico? Da je zlomljen, nič ne škodi. Samo varuj se, da se ne osramotiš, če ga boš ven vzel." Klanjajoč se rau, podal je rudečemu vitezu prelomljen meč: „Vidiš, da ti more tudi gozden potepin postreči." (Dalje sledi.) zval k sebi luksenburškega državnega ministra Ey-schena, da stori potrebne priprave, če bi utegnil kralj Viljem III. umreti. V Luksenburgu se Je že včeraj govorilo, da je kralj umrl. In v resnici kaže njegov položaj, da se utegne to kmalu vresničiti. — Kardinal Lavigerie je pisal holandskemu kralju in kraljici pismo, v katerem ja prosi, da prej ko mogoče sprejmeta resolucije mejnarodue bruseljske konference protisuženjstva. Anglija. Kakor se piše iz Londona, pozvan je vendar Švicar Castioni pred sodišče v Bowstreetu, ker je obdolžen, da je umoril tesinskega državnega svetnika Rossija. Kako se bode izreklo dotično sodišče o tem zloglasnem rogoviležu, utegnemo v kratkem poročati. Greeija. Po carjigrajskih listih pišejo grški časnikarji, da je obisk ruskega carja v Carjigradu odvisen od uravnave patrijarhatskega vprašanja. Pri tej priliki omenjajo grški listi pohvalno rusko vlado, katera bode s tem namenom pospešila nerešeno vprašanje. Izvirni dopisi. Iz Šentvida nad Ljubljano, 6. oktobra. Preteklo nedeljo popoldne so napravili šentviški radovoljni gasilci pod vodstvom vrlega načelnika g. A. Belca prijazno zabavno veselico v prostorih „Kraljičeve gostilne". Večer je bil tem prijetnejši, ker se je vdeležilo zabave tudi več sosednih gasilnih društev; med drugimi je bilo navzoče gasilno društvo iz Ljubljane pod vodstvom g. Doberleta, iz Kranja, iz Lukovice, iz Polhovega Gradca, iz Šiške, iz Viča in iz Bizavika. Vsi ti zastopniki so se zbrali v društveni hiši rokodelskih pomočnikov ter skupno korakali s spremljajočo jih godbo na ^Kraljičev vrt", kjer jih je g. A. Belec iskreno pozdravil, omenjajoč, da gasilna društva po vzgledu vrlega vladarja, čegar god uprav ta dan praznujemo, delujejo v človekoljubne namene, in da jih taki prijateljski sestanki v tem plemenitem delu izpodbujajo; želeti je torej pogostnih takih shodov, in zato z radostjo vse došle g6ste prav prisrčno pozdravlja, vzlasti pa načelnika zveze gasilnih društev, g. Doberleta. Ta se zahvali za prijateljski pozdrav v imenu vseh gSstov. Občinstva sta bila prenapolnena oba obširna vrtova. Veselica s tombolo je donesla gasilnemu društvu blizu 200 gld. dohodka; dobitki so bili lepi in večinoma darovani, za kar ob tej priliki zahvalimo vse blage dobrotnike od blizu in daleč. Naše mlado gasilno društvo je ta večer pristopilo k zvezi gasilnih društev v Ljubljani. Suša je tudi pri nas jako občutljiva in vodnjaki so večinoma že brez vode. V Gameljnih so v nedeljo po noči razposajeni ponočnjaki zaklali poštenega oženjenega moža, ki je prišel mirit pretepače. Zapustil je ženo in več otrok. Iz Ajdovščine, 6. oktobra. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda pokazala je včeraj, da čvrsto stoji. Tako lepe veselice, toliko dušnega vžitka nam še ni podala, kakor sinoči. Raznovrstni program obsegal je deset točk. Zdaj smo čuli krepki moški zbor, zdaj samospev s spremljevanjem na glasoviru, zopet osmospev s „8olo" in veliki mešani zbor, naposled veseloigro „Zamujeni vlak", polno zdravega humorja. Vse se je sicer naglo menjavalo, vendar je trajalo dve uri in pol. Zakaj tako dolgo? Zato, ker so morali večino točk ponavljati. Velika dvorana bila je do zadnjega kota napolnjena ; na mostovži so stali in v dveh stranskih sobah so se razvrstili gospodje, ker dvorana ni mogla vseh sprejeti. Tu si videl priproste ljudi in vso našo inteligenco, celo družine italijanskega rodii bile so navzoče. Bali smo se, da nam javni ples, komaj pol ure stran, ne zvabi preveč ljudij na rajanje. Da, za ples so pa vneti v našem okraji! Tožimo o slabi letini, a plešemo le; suša nam jemlje jesenske pridelke, a to nas ne moti pri plesu na prostem; ni denarja, pravijo, a za ples, ki stane nad 100 gld., ga že še premoremo. In za smodnik tudi imamo, saj se strelja dan prej in na dan plesa prav obilno. Groza prešiuja človeka, če premisli, koliko za tako rajanje izdamo. Zadnjič se je potrudil neki dopisnik iz našega okraja, da je v tržaški »Edinosti" izračunil, koliko novcev zarajamo na očitnih plesih. Bila je za naše revno ljudstvo ogromna svota. A poleg denarne izgube koliko trpi mordla! Naj bi naše družbe napravljale rajši veselice, podobne naši včerajšnji, počasi bi morda odvrnili ljudi od kratkočasja, ki jim je le na kvar. Iz pliberške okolice, 6. oktobra. (Cesar ska slavnost in Pliberčani.) Podružnica sv. Ci- rila io Metoda za Pliberk in okolico sklenila je na dan 5. oktobra t. 1. v Pliberku prirediti slavnost na čast imendnevu našega presvetlega cesarja. Kdo bi si bil mislil, da nam zagrizeni pliberški nemškutarji še cesarjevega godu ne bodo privoščili mirno praznovati?! Letali so namreč že nekaj dnij prej okrog, kakor sršeni, in vso krčmarje odgovarjali, naj nam ne prepuščajo svojih prostorov! Pri „zlatem levu", kjer bi se bila imela slavnost vršiti, se je pa tudi našla v zadnjem hipu zapreka: Na novo naselivša se krčmarica ima sicer patent, ki je že odprej pri hiši, in naznanila je pred časom mestni občini pliberški, da bode ondi oštirski obrt nadaljevala ter začela točiti po stari navadi vino in pivo, za kar je prosila dovoljenja že pred tedni, katerega jej pa zagrizeni mestni očetje pliberški do včeraj niso oskrbeli. Županstvo jej tedaj ni dovolilo točiti ter bila je tako primorana, ogromnemu številu Slovencev,*) ki bi jej bili pri tej priliki gotovo donesli par desetakov dobička, vrata pred nosom zapreti. Slavnostni odbor, v prvi vrsti gospoda, ki je vso skrb prevzel, moramo pa grajati, da se ni zastran prostorov že prej trdno zagotovil. Tje v jeden dan se take slavnosti in veselice ne dad6 prirejati. Povsod je treba previdnosti in premišljenega skupnega delovanja. Šli smo tedaj nekateri v gostilno h »kroni" se malo okrepčat, pozneje pa smo se podali na občo željo še v gostilno k Hermanu, kjer je bilo zbrano veliko število Slovencev z vrlimi šmihelskimi pevkami in pevci. Tu se je sedaj pričela prav živahna veselica; zapela se je cesarska himna in vrstilo se je potem več govorov in navdušenih napitnic na svetlega cesarja. Na ulici stražili so pa žandarji, ker je bilo vse mestno prebivalstvo na-hujskano in razburjeno proti nam. Slovencem, ki so mirno dohajali v mesto, so se pliberški „kultur-triigerji" porogljivo posmehovali; požarni brambovci so pa nalašč vajo napravili, da so imeli priliko zabavljati proti nam ter lomastiti se tam okoli, kjer so bili Slovenci zbrani. Prenašati smo imeli od nasprotnikov mnogo grdega zabavljanja in psovk, ne da bi se komu kaj žalega storilo; izmej naših so pa na povelje navzočega komisarja iz Velikovca brez posebnega vzroka dva vtaknili v zapor. Jednega je gosp. komisar velikodušno izpustil koj zvečer, druzega pa, ki je prav pošten in ugleden gospodar ter ni zmožen komu kaj žalega storiti, še do sedaj (ob 10. uri zjutraj) niso izpustili. Zakrivil je pregrešek baje s tem, da je hotel preriti skozi na ulici stoječe ljudstvo v gostilno ter mu je to zabraniti hotel občinski tajnik, na kar mu je mož, ne da bi bil hotel koga žaliti, izustil besede „kanalija **), bodem ja vendar smel iti v gostilno?" — in dovolj je bilo. Imel se bode tedaj zagovarjati zaradi razžaljenja stražnega uradnika. Pliberška gospoda bolje in nižje vrste nam je pa na vse mogoče načine smela kazati svoje sovraštvo, in psovke so letele na nas tako od stoječih po ulicah kakor od onih v hišah. Da nismo dali tej pokvarjeni druhali povoda do kakega tepeža, smo iz Pliberka kmalo odrinili v prijazni, ndrodni Šmihelj, kjer smo se brez ovire razveseljevali še pozno v noč. Mej našimi kmeti pa je nastala sedaj velika jeza nad odljudnim obnašanjem Pliberčanov. Dogovoriti se hočejo, da ne bodo hodili več v Pliberk kupovat, ***) četudi bi morali drugje dražje plačevati. Pliberk večjidel od Slovencev živi in vendar kaže tako sovraštvo do njih! Ni sicer veliko takih pre-napetežev, pa neka liberalna nemškutarska klika ima oblast v rokah in njej se morajo tudi drugi pokoriti, zato bodo pa tudi z dolžnimi vred trpeli, če kmetje mestu hrbet obrnejo. Tej kliki se pa uklanja v najnovejšem času pliberška duhovščina in Slovenci so ondi sedaj skoro brez zastopnikov. Za danes smo to le na kratko omenili, da naše pdstvo izv4, da Slovenci na Koroškem sedaj kmalu še svojemu vladarju na častne bodo smeli prirejati slavnostij, ker strast nestrpljivih Nemcev jim hoče to zahranjevati. Kaj tacega, seveda, sme le ta izvoljeni narod prouzročiti. Pri drugi priliki pa bodemo o tej zadevi še obširneje govorili ter našim slovenskim bratom marsikaj povedali, kar jih bode gotovo zanimalo. *) Trislo nas je n.'«! 200 na slavnost v Pliberk. Opomba pis. Izraz, tu navaden, ki so v tem slučaji nikakor ni tikal osobe tajnikove. Opomba pis. ***) To bi bili morali io zdavnej storiti. Opomba pis. Našim rojakom pa pravimo: Zapomnite si dobro 5. dan oktobra in pliberških rogoviležev se izogibajte pri vsakej priliki, posebuo pa takrat, kadar bi jim imeli nositi svoje težko prislužene krajcarje, s katerimi si bodo tudi v prihodnje kupovali biče, da bodo vas za vašo naklonjenost ž njimi nabijali. Svoji k svojim ! Iz Zagreba, 3. oktobra. (Konec.) V najhujš borbi svojega življenja od leta 1865. do 1873. je stal on na strani narodne stranke kot naj-odličnejši boritelj. S svojim odličnim znanjem, s svojo spretnostjo in svojo pridnostjo boril se je najhuje in najodločneje proti dualizmu in nagodbi ter njihovim zastopnikom v Hrvatski, baronu Rauchu, Bedekovi(fu in namestniku Vakanoviču. Po reviziji nagodbe leta 1873 mogel se je on posvetiti mirnemu delu, kajti v nagodbi je videl vse pogodbe duševnega, političnega in gmotnega razvitka hrvatskega naroda, pa je tudi ostal pri obvezi, katero je prevzel, ko je odobril nagodbo. Pri tem svojem nazoru je ostal tudi po letu 1881, ko je Mrazovič s svojimi drugovi izstopil iz narodne stranke radi madjarske šole za uradnika in radi drugih pre-kršajev državnega dogovora med Hrvatsko in Ogrsko. Miškatovič je bil od tega časa vladin privrženec ter je od zdaj služil vsaki vladi, kajti mnogo je potreboval, in vlada mu je dajala nagrade, da je mogel laglje in udobneje živeti. Od tega časa ga je začela napadati opozicijonalna stranka ter je doživel gotovo tudi mnogo grenkih dnij. Za zasluge svoje, ki jih je imel za vladino stranko, je postal deželni arhivar, a politično njegovo [delovanje je osredotočil v saborskih odborih in kraljevinskih deputacijah, kjer je bil vedno izvesti telj. Miškatovič ni bil poseben govornik, premda se je odlikoval z lahkim in bistroumnim zapopadanjem, ostro logiko, izglajeno obliko, lepim jezikom, a nad vsem z nenavadnim mirom. Njegovi govori niso oduševljali, niti vnemali, ali so prepričevali. Ali čim mu je bila okorneja beseda, tem mu je bilo spret-neje njegovo pero. Njegovi politični spisi, saborske adrese, predstavke, nunciji in renunciji kraljevinskih odborov so večni in trajni svedoki njegovega visokega uma, njegovega globokega in obsežnega znanja, žal, da ne vedno tudi čistega rodoljubja. Ali on ni bil samo publicist inžurnalist; on nam je kot prelagatelj Turgenjevih del v najlepši, klasični obliki prikazal tega velikega novelista. Ti prevodi so izšli ob svojem času v podlistku „Pozora", ter kasneje tudi v posebnih odtisih, v prvih tečajih „Venca", — a „Klaro Miličevo" izdala je „Matica Hrvatska", pri katerej je bil Miškatovič nekdaj tudi odbornik. Kdorkoli hoče pisati brez afektacije prav naroduim, jedrnatim slogom, le-ta naj prebere Miškatovičeva dela, ki bodo imela vedno svojo klasično vrednost. Kot hrvatski pisatelj je on ravno radi svojega sloga gotovo najizvrstnejši. Da je ostal Miškatovič na onej stezi, po kateri je hodil do leta 1873, čisto drugače bi ga narod hrvatski čislal pri njegovi smrti. Ali zdaj ga more sicer prištevati svojim umnikom, a nikdar ne pravim rodoljubom. In to je žalostna obsodba, ki ostane zapisana v povesti razvitka hrvatskega naroda, o njegovem delovanju na političnem polju. Z Notranjskega, dnž 6. oktobra 1890. Splošna navada je, da pridejo c. kr. uradniki k sv. maši, kedar je kaka cesarska slavnost, bodisi rojstveni dan, bodi si god cesarjev. Po farah, kjer ni c. kr. uradov, obhaja se ta slovesnost ob nedeljah. Oznani se vselej nedeljo poprej, da bode prihodnjo nedeljo zahvalnica radi cesarjevega rojstvenega dneva ali godu. Ako torej med tednom ui posebne slovesnosti, morali bi cesarski služabniki in tudi drugi dostojanstveniki v nedeljo priti k sv. maši. Tudi žandarji so C. kr. služabniki. Slišijo se pa od mnozih strani pritožbe, da ti ne prihajajo k sv. maši tudi takrat ne, ako je zahvalnica za cesarja, ^.eleti je, da višje oblastvo potrebno ukrene! S 8V. Viiarjev, 5. oktobra. (Sklep romarskih pobožnost i j.) Danes, to je na rožnivensko nedeljo, smo sklenili božji pot, ki se je, kakor navadno, na praznik Vuebohoda začel. Ta čas (140 dnij) je obiskalo Višarje 50.000—60.000 ljudij. Cez 24.400 jih je sprejelo sv. obhajilo. Svetih maš je bilo 534 darovanih, 84 tujih duhovnikov je tu tekom časa maševalo. Nizka cena železnične vožnje pripelje sem sicer mnogo romarjev; pa ne mislite, da je to glavni ^ vzrok pomnoženja romarjev. Le lepo vreme je mero- dajno. Od leta 1860, ko se je petstoletni jubilej praznoval, ni bilo še sicer nikdar toliko romarjev tukaj, kakor letos. Le leta 1872 je bilo 84.000 komunikantov. Ginljivo je posebno popoldne, ko se vzame doli čudodelna podoba Device Marije in daje romarjem poljubovati. Največ romarjev pride s Kranjskega, potem z Goriškega. Nemcev je nekda 5—10 odstotkov. Dnevne novice. (Afera Kllnigl.) Praška „Politik" je v 272ti svoji številki objavila popravek, katerega je poslal C. kr. konceptni praktikant pri deželni vladi kranjski, g. Karol grof Kiinigl. Gosp. grof trdi, da je vse neresnica, kar je »Politik" o njem priobčila po slovenskih dveh dnevnikih. Dalje g. konceptni praktikant pravi, da slovenskim listom zaradi tega ni poslal popravka, ker so premalo razširjeni. — „Politik" sama po pravici dostavi, naj bi bil slovenskim listom poslal popravek. To bi bil moral g. grof tembolj storiti, ker smo tudi poročali o deputaciji odličnih meščanov, ki se je g. deželnemu predsedniku zaradi znanega dogodka poklonila. Po vsem tem si g. grof misli, da je prevzvišen nad slovenske liste, ki ga niti ne morejo doseči. (Župnijski izpit) delajo te dni naslednji čč. gg. Janez Kunauer, župni upravitelj v Polomu na Kočevskem; Anton Lesjak, kapelan na Dobrovi; Janez Možina, kapelan v Slavini, in Janez Šega, kapelan v Vodicah. (Iz Sorice.) V petek, dn^ 3. oktobra, ob V* 10 nastal je ogenj v spodnjih Danjah in je hipoma upepelil 8 gospodarjem vsa poslopja in vse imetje. Zgorelo je tudi več prešičev. Rešili niso skorej nič, nekateri le to, kar so na sebi imeli. Revščina velika, in še tem večja, ker so 1^-ti že pred 10 leti pogoreli in se že takrat močno zadolžili. Nekateri nimajo kar nič upanja, da bi mogli postaviti poslopja. Razven dveh 80 bili sicer zavarovani, ali le za male svote. Župnijski urad v Sorici (p. Železniki) priporoča jih usmiljenim in dobrim ljudem, ter prosi slavna vredništva, naj blagovolijo nabirati in sprejemati mile darove za ponesrečene. (Deželna razstava štajerska) je bila zadnjo nedeljo zvečer slovesno zaključena. Obiskalo jo je do 300.000 oseb. (Slovenski napisi v Trstu.) Kakor čitamo v »Edinosti", je slovenski trgovec v Trstu gosp. Ivan Prelog obesil slovenski napis nad svojo proddjal-nico. To pa ni bilo všeč lahonski sodrgi, ki je po noči napis namazala z blatom. Trgovec je to naznanil policiji in z jednim stražnikom pričakoval hudobneža, ker je slutil, da se povrne. Pouličnjak res pride in prične metati blato v napis, pa stražnik ga zgrabi in odvede v zapor. Naj bi g. Preloga posnemali tudi drugi slovenski trgovci, katerih je na stotine v Trstu, in mesto bode dobilo drugo lice. »Edinost". (Učiteljsko drnštvo za šolski okraj novomeški) je C. kr. deželna vlada Kranjska dovolila z odlokom z dne 31. julija in potrdila pravila. Društvo na-merja izdavati nov časnik »Dolenjski učitelj" kot društveno glasilo. V odbor so izvoljeni gg.: načelnik P. Kalinger, nadučitelj na Toplicah; njegov namestnik Alozij Potokar, tajnik nadučitelj Davorin Ju d nič; blagajnik Maks Sribar; odborniki: Al. Jerše, K. Krištof in J. J ar m. (Promotio snb auspiciis imperatoris.) Včeraj je bil na graškem vseučilišču promoviran sub auspiciis imperatoris doktorjem modroslovja Konrad Zindler, sin deželnega šolskega nadzornika. (Umrl) je na Malijevem gradu v Hradeckijevi vasi v nedeljo stotnik g. K. Pott v pokoji; truplo so prepeljali v tukajšnjo vojaško bolnišnico in danes popoldni pokopali. (Osnovalna slavnost »Celjskega Sokola".) Tako je naslov knjižici, ki je izšla kot poseben odtisek iz »Slovenskega Naroda". Knjižica ima na osmih straneh kratko zgodovino snovanja društva, potem pa na oseminštiridesetih straneh popisuje zanimivo to slavnost in ima čitatelj tu skupaj zbrane tudi vse telegrafično pozdrave. Gotovo bode vsak vdeležnik slavnosti celjske rad segel po tej knjižici, ki mu bode drag spomin na slavnostne dni celjske. Ker je čisti dohodek namenjen »Sokol-skemu domu" v Ljubljani, je v prvi vrsti takorekoč narodna dolžnost sokolskih društev, da knjižico razširjajo mej svojimi člani in prijatelji Sokol-stva. Dobiva se po 20 kr. v »Narodni Tiskarni", ter se bode tudi poslala v vefjih partijah vsem društvom, ki se oglasijo zii njo. (I niforme in uradniki.) Kakor se nam poroča, je ministerstvo prepovedalo vsem poštnim in brro-javuim uradnikom hoditi v uniformi k društvenim zborovanjem ter se vdeleževati politiških iu narodnih izjav. Živel »schimmel" ! (V Reko) je te dni priplul jeden največjih trgovskih parohrodov, ki so se doslej usidrili v reškem pristanišču. Parobrodu je ime »Belgravia" in jft lastnina neke trgovske hiše v Glasgovu; naložiti more 800 ton. („Pomenik za prijatelje citer") imenuje se zbirka 73 najlepših jugoslovanskih nilrodnih pesni, katere je dal na svetlo Jos. Sorg v Zagrebu. Delo stoji 1 gld. SO kr. in 15 kr. poštnine. (Razpisana) je služba učiteljice na osemrazredni mestni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani z letno plačo 600 gld., eventualno mesto pod-učiteljice z letno plačo 500 gld. Prosilke, uspo.sob-Ijene za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom, imajo pri sicer jednakih razmerah prednost. Prošnje do 15. novembra mestnemu šolskemu svetu. Raznoterosti. — Novi brezdimui smodnik ima tudi to prednost, da mu mokrota ne škoduje. Skušnjo so pokazale, da je tak smodnik že pol ure v vodi ležal ter bil istotako sposoben za strelivo. — Na biciklu iz Peterburga v Pariz. Iz Pariza se dne 4. t. m. poroča: Včeraj je došel semkaj ruski poročnik pri topničarstvu, Martos, kateri je pridrčal iz Peterburga v Pariz na biciklu. Prešel je v 30. dneh -3100 kilometrov dolgo pot. Iz Pariza pojde Martos v London in potem v Ostende, od koder se povrne zopet na svojem kolesu v Peterburg. Izvrstni kolesar ima še-le 22 let. — „Saj je pokojnik sam to želel." Nedavno je stal pred nekim berolinskim sodiščem zatoženec, ki je ukral cvetlice na pokopališči. Za-toženec je priznal, da je to storil, a krivega se ni spoznal. „Saj je pokojnik sam to želel." Zakaj na njegovem nagrobnem spomeniku stoji zapisano: »Popotnik, ustavi se na mojem grobu iu utrgaj si v spomin cvetko." Te besede so sodnika iznenadila, toda kmalu je izrekel nad njim svojo sodbo : »Ce bi bili eno cvetko utrgali, bi bili prav storili. Toda napis ne govori, da bi se jih smelo celo pest natrgati." Telegrami. Dunaj, '). oktobra. Pri današnji ožji volitvi v tretjem dunajskem okraji je bil voljen v deželni zbor kapelan Schnabl z 2738 glasovi proti liberalcu Griiblu, kateri je dobil 2490 glasov. Radmer, 0. oktobra. Oba cesarja se odpeljeta pojuteršnjera vkupe do Kleinreiflinga ter se tu poslovita. Od tukaj se poda nemški cesar čez Budejevice in Prago v Berolin. Budimpešta, 6. oktobra. Finančni minister dr. Weckerle se je odpeljal s sekcijskim svetnikom Enpedyjem in tajnikom Popovičem na Dunaj, da bode nadaljeval s finančnim ministi-om Dunajevskim obravnave o uravnavi valute. Berolin, ♦>. oktobra. „lveichsanzeiger" objavlja odpust vojnega ministra Verdyja in imenovanje generala Kaltenborna Stacliau-a. Amsterdam, <>. oktobra, četudi se ni stanje kralja od včeraj poslabšalo, pričakuje .se vendar, da se v kratkem skliče ministerski svčt in razglasi vladarstvo. Bern, 0. oktobra. Pri ljudskem glasovanji v tesinskem kantonu sklenilo se je z 11.1128 proti 11.834 glasovom, da so pregleda kan-tonska uprava. Bruselj, 7. oktobra. Ministra javnih del Debruyna je sprejel del prebivalstva v Mecliel-nu, kamor se jo bil podal k blagoslovljenju vodnih zgradeb, z žvižganjem in sikanjem. Zvečer so bili tu pa tam nemiri, žandarmi so se posluževali orožja. Mnogo je ranjenih, (^^ez 20 oseb so deli pod ključ. Hatifli s. oktotira. .lakob Miheli«, bogo.slovee, 23 let, Gospodske ulice 11, sri-na liiba. 4. oktobra. Anton Robaves, čevljar, 31 Ut, sv. Petra cesta 35, jetika. — .Vntonija Sedej, mestna uboga, .53 let, Karlovska cesta 7, srčna ' 'ba. .5. oktobra. Ivan Meze, posestnikov sin, O mesecev, Črna vas 4(i, bo/,ja.'it. — Ivarol Pott, umirovljeni c. in kr. stotnik, let, llradeckega vas 8, marasmus. V bolnišnici: 30. septembra. Marija liregar, kajžarica, 74 lot, m:i rasmus 1. oktobra. Franc Arhar, delavec, 60 let. morbus Brigthii. 4. oktobra I.ukas Spreieer, dninar, 18 let, pljučna tuberkuloza. VremeiiNko Hporot^ilo. (^as opazovanja Stanje Veter Vreme ® t lil gg zralcomerit T mm toplomera po Celiijn 744 0 7439 7440 80 20-3 130 brezv. si. zap. n , i megla jasno H 0 00 7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zv«. ---- Srednja tainperatura 13-8°, za O O" nad normalom IHinajMka borzu. (Telegrafično poročilo.) 7. oktobra. Papirna renta 5 % po 100 gl. (a 16 % davka) 88 gld. Srebrna „ 5';, „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ Akeije avstr.-ogerske banke...... 977 „ Kreditne akcije .......... 309 „ London.............115 „ Srebro............— „ Francoski napoleond.........9 „ Cesarski cekini...........5 „ Nemške m..ike ..........SG _ 90 kr. 10 „ 90 ,. 55 „ " n 25 „ 05 „ 09 " 43 „ 50 „ Ziihviila. Podpisani izreka v imenu odbora najtoplejšo zalivalo slavutmu vodstvu in vsem gg. članom pevskega diuštva v Slurijah, kakur tudi gg. gledališkim dile-taatom na niihovem skupnem delovanju pri ve.4t;lici, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico dne 5. t. m. v Ajdovščini. Kličem mlademu društvu: Čvrsto naprej za vzvišeno stvar! V Ajdovščini, dne 6. oktobra. 1890. Ivan Duguliu, načelnik podružnice. Iskrena ziilivala. GInjenega srca izrekamo najtoplejšo zahvalo prečast. duhovščini, blagorodnim gospodom uradnikom, gospodom pevcem s Pivke, darovalcem prekrasnih vencev, vsem prijateljem in znancem in konečno vsem, kateri so v tako obilnem številu spremili našega nepozabnega soproga, oziroma očela, gospoda Aleksandra Ličan-a na kraj večnega počitka. Naj bodo vsi prepričani, da nam je sočutje, ljubezen in spoštovanje, katero so skazovali našemu predragemu ranjkemu za čas njegove dolge bolezni in pri njegovem pogrebu, v veliko tolažbo v žalosti in britkosti, s katero nas je Gospod obiskal. V ILIESKI niSTRICI, dno 5. okt. 1890. (1) Ii(>ljaiii. (II) Tadftjatclj: Matija Kalar. Odjrovomi vrednik: Ignaol] Žitvik. Tisk ..Katoliške TiskarnA" v Ljubljani.