Izhaja vsak dan zjutraj razven * ponedeljkih Ib dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din l'—, lanskoletn* 2‘—; ma-•eSna naroSnina Din 20’—,za tujino 30'—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopisov a« vračam«. Oglasi po tarifi Id dogovora. Dprtvi v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica * Maribora, Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Sek. raS.j Ljubljana 15.621. St. 39 Ljubljana, torek, dne 17. februarja 1931 Leto II. General Berenguer, predsednik odstopivSe španske vlade. Odkrita beseda Grda in ostudna laž je razkrita. Vselej, kadar se je vršila v Zagrebu močna in lepa manifestacija našega narodnega edinstva, se je našla temna roka, ki je z atentatom skušala oslabiti utis te manifestacije in dopovedati svetu, da je bil atentat posledica nezadovoljstva, ki baje vlada na Hrvaškem. Stroga in objektivna preiskava, ki se je sedaj vršila zlasti po podlem umom v Novi Gradiški, pa je sedaj vso to nečedno kleveto do golega razgalila in dokazala, da so bili vsi ti atentati samo delo par tujih plačancev, da pa noben dober Hrvat noče imeti s temi ljudmi nobene zveze. Da bi utemeljili svojo potrebo neprijuteljem naše • ril pritrdilno. Po nadaljnih vesteh ima Guerra baje namen prosvetno ministrstvo poveriti Bergaminu, neko drugo ministrstvo pa republikancu Lerrouxu, katerega bivališče pa je sedaj neznano, ker se je zaradi udeležbe pri poskusu vstaje skril. Pariz, 16. februbarja. d. Po vesteh iz Madrida bo Sanchez Guerra sprejel v svojo vlado Alba, Villa Nuova, Alvareza, Melquiadesa in druge osebnosti z levico. Celo odstopivši ministrski predsednik Berenguer je nasvetoval kralju in Guerri, naj se sestavi kolikor mogoče levičarska vlada z eventuelno pomočjo skrajnih levi čarjev, ker samo levičarske stranke lahko še obvladajo današnji položaj. Ijondon, 16. februarja. AA. Danes je od potovala španska kraljica v Madrid. Snočl je posetila buckinghamško palačo ter se poslovila od kraljeve dvojice. Na postiji Victoria so se poslovili od kraljice odlični člani španske kolonije, osobje španskega poslaništva ter mnogo angleških uradnih zastopnikov in prijateljev. Pred važnim preobratom v Indiji Alahabad, 16. februarja. AA. Angleški podkralj lord Irwing je ugodil Gandhijevi prošnji za razgovor. V svojem pismu na podkralja pravi Gandhi, da želi pojasnilo o nizu važnih vprašanj. Ko so v Alahaba iu zvedeli to vest, so člani celotnega odseka indijskega kongresa prekinili seje in se napotili v Delhi, da bi bili v Gandhijevi bližini za časa njegovega važnega razgovora s podkraljem. V nacionalističnih krogih sodijo, da zavisi od toga razgovora ne posredna bodočnost Indije. New Delhi, 16. februarja. AA. Poučeni krogi trde, da je Gandhi zaprosil za sestanek z indijskim podkraljem, ne da bi slavil pogojev. Gandhi ju gre za odkritosr- čen razgovor s podkraljem o položaju. Indijski voditelji Sapru, Sastri in Jayakar bodo imeli sestanek s podkraljem danes popoldne. Allahabad, 16. februarja. AA Poročajo, da se sestane Gandhi z lordom Irvvingom v sredo. Gandhi je zaprosil lrwina za av-dijenco na pobudo naboba iz Bopala ;n zaradi spopadov med hindujci in muslimani v Benaresu. Ilombaj, 16. februarja. A A. V Suratu su vse trgovine, ki prodajajo angleško blago, sklenile razprodati svoje zaloge. l)o tega koraka so jih primorali šolarji, ki so odvračali njihove kupce. Treviranus zahteva za Nemčijo »svobodo orožja« »Nemčija si mora to pravico vzeti« — Nov izpad proti vzhodni meji Berlin, 16. februarja. AA. Včeraj je konservativna stranka priredila javen shod. Glavni govornik je bil minister Treviranus. Govornik je napadel desnico, ki je zapustila parlament, in zagovarjal politiko vlade. Zatem je zagovarjal borbo proti Versaillesu in govoril za nemško svobodo v okviru obnove Evrope. Na shodu je bila naposled sprejeta soglasna resolucija, ki v njej konservativna stranka podpira predlog Stahlhelma, da se naj vrši ljudsko gla-Bovanje o razpustu pruskega pokrajinskega zbora. Berlin, 10. februarja. A A. Treviranus je rekel v svojem govoru, da je najvažnejše vprašanje za Nemčijo svoboda orožja. Ker so pogodbene stranke odbile izpolnitev obljub o razorožitvi, ima Nemčija polno svobodo oboroževanja. Nemčija si mora to svobodo vzeti. Nemčija se poslužuje svojega članstva pri Društvu narodov v glavnem zato, da odkrije pred svetom, kako neodkrito in nepravično je sedanje stanje. Nemčija ne prizna reparacijskih bremen radi tega, ker so ji ta bremena vsiljena na temelju laži, da je ona odgovorna za vojno. Treviranus je opozoril posebno na to, da Nemčija nikoli ne bo priznala krivice glede vzhodne meje Silni snežni viharji v Liki Ogromne količine snega — Tri Zagreb, 16. februarja. Včeraj ves dan in vso preteklo noč je divjal na vseh koncili in krajih silen snežni vihar, zaradi katerega Je bil prekinjen na več krajih železniški promet. Danes so na vseh železniških progah zopet vzpostavili promet, ra7.eti na liški progi, kjer je med Zrmanjem in Molavnjo zapadel sneg v strašnih količinah. Zameti so visoki po 3—5 metrov. Na progi je zaposlenih 200 delavcev, ki kidajo sneg s tirov. Pa tudi motorni snežni plugi so v delu. Železniška direkcija meni, da do pet metrov visoki zameti bo promet, če ne nastopijo nove nepriiike, do večera vzpostavljen in Split zopet zvezan po železniški progi z Zagrebom. Šibenik, 16. februarja, k. Vso preteklo noč je padal sneg, ki pa se je sproti topil. Danes je že drugi dan, da ne prihajajo v Šibenik nilcaki vlaki. Ljudje čutijo pomanjkanje listov. Subotica, 16. februarja, k. Po predvčerajšnjem dežju je znova zapadel sneg. V pretekli noči je temperatura padla na — 20. Dvanajsti mednarodni sejem v Milanu Naša država se ga letos prvič uradno udeleži stavljalce Navodila za raz- Beograd, 16. februarja. AA. Dvanajsti mednarodni sejem v Milanu bo od 12. do 20. aprila t, 1. Kraljevska vlada je sklenila, da se tudi naša država uradno udeleži tega sejma s svojim narodnim paviljonom in sir or to pot prvič. Organizacija naše udeležbe na tem sejmu je poverjen ministrstvu za trgovino in industrijo. V našem narodnem paviljonu mora biti reprezenti-rano celokupno naše gospodarstvo. V to* svrho so bila razposlana vabila vsem gospodarskim organizacijam, da zbero vzorce in ves propagandni materijal, po možnosti v italijanščini. Priporoča se, da se razstave udeleže v prvi vrsti oni gospodarstveniki, katerih proizvodi io ti že našli trg na italijanskem tržišču in katerih proizvodi bi se E uspehom mogli plasirati v Italiji. Razstavljale! dobe razstavljeni prostor v našem narodnem paviljonu brezplačno in prav tako brez* plačen prevoz, že do 10. marca pošljejo svoje vzorce na naslov: Trgovski muzej Beograd, Miloša Velikog ulica 29, da bo ministrstvo za trgovino in industrijo moglo poslati tudi ta materjal obenem s svojim transportom v Milan. Vsi tisti, ki •c nameravajo udeležili te razstave, naj se takoj N j. Vel. kraljica Marija lahko obolela BoogTad, 16. februarja. AA Poročajo iz Bukarešte, da je Nj. Vel. kraljica Marija, ki se mudi v posetih pri svoji materi, prod dvema dnevoma lalmo obolela na ogepnieah.. Bolezen poteka normalno in ni nikake bojazni za krkrš-uekoli komplikacije. Seminar za italijanski jezik in književnost Beograd, 16. februarja. AA. Na predlog filo-lofske fakultete univerze v Beogradu je odobril minister prosvete na osnovi člena 3, uredbe o univerzah, da se na filozofski fakulteti univerze v Beogradu osnuje seminar za italijanski jezik in književnost. Učitelji smejo biti tajniki poljedelskih zadrug Beograd, 16. februarja. AA. S sklepom ministra za prosveto je dovoljeno učiteljem narodnih šol, da postanejo tajniki in knjigovodje poljedelskih zadrug pod pogojem, da to delo vršijo izven šolskega časa. Revizija tabel ekvivalenta dohodkov Beograd, 16. februarja. AA. Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je pod v/.el akcijo za revizijo tabel denarnega ekvivalenta dohodkov od marca meseca leta 1925. Uprava Suzorja je razposlala predlog o redigiranju tabel vsem gospodarskim organizacijam v državi, da izrazijo svoje mnenje. Novi predsednik finske republike Hftlsitigfors, 16. februarja. AA. Danes so izvolili za predsednika finske ■ republike dosedanjega ministrskega predsednika Svdnbufsuda. Bil je kandidat skrajne desnice in pristaš gibanja Lappo. V prvih dveh volitvah ni imel absolutne večine, ker je prof. Stahlberg, podpiran od socijalistov in naprednjakov, zbral veliko število glasov. Končno je bil izvoljen v tretjem skrutiniju, ker je glasovalo zanj 6 Švedskih poslancev. Med makedonstvujuščimi Dunaj, 16. februarja, n. Mihajlovci »o začeli, kakor to potrjujejo vestii iz Sofije, z novo taktiko. V soboto je bilo javljeno, da so odpeljali popa Hriatova in njegove telesne čuvaje. Vdrti eo v njegovo hišo in Iiristova in druge odpeljali z avtomobilom. Najbrže so jih odvedili v Petrič. Mihajlovoi so se odločili za to taktiko prejkone *aito, ker so neprestana umori na sofijskih ulicah vse javno mnenje razburili proti njurn. Pop Briatov je bdil skupaj z Mihajlovitn in Pro-tofiferovim v odboru trojice. prijavijo svoji orgnizciji z navedbo, koliko prostora bi želeli imeti v paviljonu. Tisti gospodarstveniki, ki prijavijo udeležbo kasneje, ne bodo mogli dobiti brezplačnega prevoza. Vsi oni, ki se prijavijo za udeležbo na tej razstavi, ae je morajo brezpogojno udeležiti, ker se pozneje na njih določeni prostor ne bo mogel izpolniti i drugim materijalom. — Če nekateri razstavljale! ne bi mogli do 10. marca poslati svoj materijal v Beograd, ga pozneje lahko pošljejo naravnost na naslov: Padiglione Jugoslavo, Fiera di Milano. Troske prevoza, kakor že omenjeno, v tem primeru nosijo sami azstavljalci. Ministrstvo za trgovino in industrijo pričakuje, da se bodo naš gospodarski krogi to pot odzvali ▼ večjem številu kakor pri dosedanjih gospodarskih manifestacijah. Oni, ki si žele te razstave udeležiti, morajo takoj sporočiti ministrstvu za trgovino in industrijo: 1. katere predmete hočejo razstaviti; 2. na koliko prostora v paviljonu reflck-tirajo; 3. kolikšna je količina vzorcev; 4. kakšni so vzorci in 5. kako žele razposlati materijal, ali preko trgovskega muzeja ali pa direktno v Milan. Velik plaz snega se je sesul na cesto pri Polhovem Gradcu Ljubljana, 16. februarja. Ker le nastopilo južno vreme, *o se utrgali v polhovgrajskih gorah veliki plazovi snega in docela zasult cesto. Na lice mesta je takoj odšel ljubljanski župan dr. Dinko Puc kot načelnik cestnega odbora, da vida nastalo Škodo. Zavarovanje kaznjencev proti nezgodam pri delu Beograd, 16. februarja. AA. Minister pravde Je na osnovi člena 63 zakona o izvršitvi kazni jemanja svob<.de in zakona o uvajanju novega kazenskega zakonika kazenskega postopanja in zakona o izvrševanju kazni jemanja svobode predpisal uredbo o zavarovanju kaznjencev proti nezgodam pri delu. Dovolitev polovične vožnje Beograd, 16. februarja. A A. Minister za promet je odobril polovično vožnjo na vseh državnih železnicah delegacijam krščanske zadruge za konferenco in šolo ki se vršita od 23. do 28. februarja. Popust velja od 21. februarja do 2. marca za vse razrede in vlake razen 0SS. Italijanski protest v Pragi Rim, 16. februarja, d. Kakor poročajo listi, je italijanski poslanik v Pragi dotoiil naročilo, da mora zarad i »tendencioznih« vesti, ki so jih priobčili nekateri češkoslovaški lietii o navzočnosti madjarskih državljanov v italijanskem zrakoplovstvu, pri češkoslovaški vladi vložiti ugovor. Protirežimske zarote v Turčiji Ankara, 16. februarja. AA. V Brussi in v Clia-nakali je policija odkrila novo zaroto proti vladi ter retirula več odličnih oseb. Policija je presenetila sestanek tajnega verskega društva, katerega se je udeležilo 36 oseb, med temi 18 žensk. Vsi so bili aretirani ter bodo sojeni zaradi veleizdaje. Oblasti nznanjajo, da bodo najstrožje kaznovale zarotnike. Nova stranka na Madjar-skem Budimpešta, 16. februarja, n. Včeraj je poslanec Gastan Gaal priredil zborovanje, na katerem se je ustanovila nova kmetijska stranka. Prisotnih je bilo nad 2000 delegatov iz vseh krajev Madjarske. Stranka se je odločila, da ee povrne na Kossuttaove ideje. Na shodu so ostro kritizirali sedanji režim. Navzoči so pozdravljal Gaal a kot bodočega ministrskega predsednika. Po zločinu v Mengšu Priljubljenega župnika g. Fr. Ku čitku več tisoč ljudi — Mengeš, 16. februarja. N«d strašnim roparskim umorom našega sivolasega dušnega pastirja se zgraža vse prebivalstvo Mengeša in okolice. Mengeš se je odel v žalovanje, na vseh hišah visijo črne zastave. Dasi je bila včeraj pustna nedelja, nikjer nisi slišal muzike ali petja. Sokolska maškerada, ki bi se Imela vršiti v nedeljo zvečer je bila odpovedana. Vsi, prav vsi globoko žalujemo za našim dobrim in skrbnim g. župnikom, ki mu je bil pri srcu le dušni blagor svojih faranov in gospodarski ter kulturni napredek našega trga. V nedeljo dopoldne in popoldne so prihajale od vseh strani v Mengeš velike trume okoličanov, da se poslove od priljubljenega duhovnika. Prihajali so njegovi znanci in prijatelji od blizu in daleč in prinašali vence in izraze Božalja od društev, organizacij, uradov itd. Župnika Franca Kušarja so po obdukciji položili na mrtvaški oder v zaprti krsti v veliki sobi nasproti pisarne, v kateri je bil umorjen. Na visokem odru leži med svečami, cvetjem in venci. V sobi je vedno toliko žalujočih faranov, da se komaj pririneš do odra, dokaz, kako priljubljen je bil rajnki gospod župnik pri vseh. Marsikatero oko se orosi pri spominu, kako strašne smrti je moral umreti mož, ki je v vsem svojem življenju delil samo dobroto in nikomur storil nič žalega. Kako globoko je pretresla prebivalstvo vest o tragični smrti svojega dušnega pastirja in kako je bil pokojni priljubljen pri vseh, priča veličasten pogreb, ki se je vršil danes dopoldne v Mengelu. Ze pre 9. uro so pričele vreti v Mengešu nepretrgane proceisje ljudstva. Vsak, kdor je le mogel zapustiti dom je prišel, zlasti pa je bil velik dotok prebivalstva iz Jarš, Trzina, Topole, Male Loke itd., ki vse spadajo v prostrane mengeško faro. Na vseh prostorih pred cerkvijo, župnijo in kaplanijo se je gnetla v§lika množica Aiudi, gotov« ne manj ko 4000. ^Tekaj minut po 'poFlO." uri so prEHlSII pogrebci krsto iz župnišča, pevci so zapeli žalo-gtinko in sprevod se je začel pomikati po Mengšu mimo društvenega doma do Marijinega znamenja in po isti poti nazaj v cerkev. V žaljnem sprevodu je stopala na čelu šolska mladina iz Mengša, Jarš in Trzina, sledila ji je Marijina družba z zastavo, usmiljene sestre sv. Vincencija iz Mengša, člani izobraževalnega društva s praporom, mengeški pevski zbor, gasilci iz Mengša, Trzina in Most v uniformah in mengeška godba, ki je svirala žalo-stinke V žalnem sprevodu so nosili 9 krasnih vencev, 3 venci pa so ležali na krsti. Vence so poklonili občina Mengeš, občina Trzin, Slamni-karska zadruga, Električna in strojna zadruga, Okrajni šolski odbor, Hranilnica in posojilnica, Kat. prosvetno društvo, Cerkveni pevski zbor, Marijina družba, družina dr. Stembergerja Iz Mengša, mengeški kaplan Stanko Škrbe in brata ter sestre pokojnega. Tik pred krsto je stopala duhovščina, 50 po številu, s knezo«kotom dr. Rožmanom na čelu. Ob krsti »o korakali gasilci s prižganimi svečami, za krsto pa so stopali pokojnikove sestre in en brat in ostalo sorodstvo. Drugega brata, univerz, prof. dr. Vladimirja Kušarja, ki se mudi v Dubrovniku, žal niso mogli pravočasno obvestiti. Za sorodniki so korakali pokojnikovi znanci ln prijatelji, deputacije društev, med njimi depu-tacija Sokola v civilu z znaki, sreski načelnik vL svetnik dr. Ogrin in dr. Žvokelj iz Kamnika, bivši poslanec Štrcin iz Komende, občinski odbori iz Mengša, Trzina in Jarš ter ogromna množica prebivalstva iz Mengša in iz bližnje ter daljne okolice, v številu okrog 3000. Takega pogrebnega sprevoda Mengeš še ni vi Jel. Kjer se je pomikal sprevod so stali ljudje v gostoti špalirju in v globoki žalosti izkazali zadijo čast rajnkemu. Žalni sprevod je trajal skoro tri četrt tre in se je nato vrnil v cerkev, lsjer ss je v gin-Ijivem govoru poslovil od pokojnika v imenu duhovščine in prebivalstva kamniški dekan g. Matej Rihar. Mašo zadušnico m pogrebne obrede za pokojnim je opravil škof dr. Rožman ob asistenci dveh bivših kaplanov pokojnega župnika Demšarja iz Zaspega in Klemenčiča iz Iga. Po maši so položili Hagega g. župnika k večnemu počitku na mengeškem pokopališču, 10 korakov od vhoda, ob cerkveuiim r.idu, ravno nasproti glavnemu oltarju, ob kationi je skozi 30 let vsak dan molil za blagor svojih faranov, dokler mu ni zlobna zločinska loka iz pohlepa po denarju pretrgala niti njegovega plodonosnega Bogu dopadljivega delovanja. Mengeški pevci pa so ob odprtem grobu zapeli kot zadnji pozdrav žalostinko »Nad zvezdami t, trikrat so se poklonile zastave v slovo id našega blagega gospoda župnika, kakršnep gotovo ne bomo imeli več v Mengšu, vesi "ga, skrbnega nepristranskega, pravičnega _ proti vsem in priljubljenega pri vseh brez izjeme, je prevzela v svoje okrilje mati zemlja. Njegovi farani pa ga bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. V Ljubljana, 16. februarja. O zverinskem umoru župnika Kušarja v Mengšu so bile že v Raboto obveščene vse orožniške postaje v Dravski banovini. V z-vezi z umorom je balo izvršenih več aretacij. Tako so v Mengšu aretirali nekega brezposelnega Viktorja B. iz Ljubljane, ki se je potepal v okolici Mengša, v Šmartnem pri Kranju pa dva sumljiva moška, ki sta prišla v soboto zvečer v župnišče in zahtevala od župnika, da jima da jesitu in denarja za na pot. O obeh potepuhih eo Se pravočasno zvedeli orožniki, ki so obkolili' župnišče in oba neznanca aretirali pri večerji. Eden aretirancev je doma z Jesentic, druga pa t Vrhnike in sta oba stara kriminalna tipa ki »ta že ponovno imela opraviti z oblastmi. V Brežicah »o včeraj zjutraj aretirali nekega šarja je spremilo k večnemu po-Morilcu so za petami 47-letnega Ivana V. i* Malega Mengša. Možaka* je bil potolčen in okrvavljen tor je bil brez suknjiča. Aretiranec je izpovedal, da ee je mudil v noči od petka na soboto pri gostilničarju Mihi R. v Ljubljani in da se je i njim in z živinskim prekupčevalcem Rogljem odpeljal v Dušečo vas pri Krškem nakupovat vino. V Bušeči vasi se je sprl in stepel s ta/raožnjwni fanti. Rogelj je ostal v Sušeči vasi, gost/ilničair se je vrnil v Ljubljano, on pa jo je mahnil v Brežice, kjer “je bil aretiran. Aretirani V. je odločno zanikal, da bi bil s umorom mengeškega župnika v kakršnikoli zvezi. Suknjič, je dejal, je izgubil v Bušeči vasi. Tam »o ga t resnica našli. Ivan V. je znan kot nasilen delomržnež. Orožniki v Brežioaih ao daktiloekopirali njegove prste in poslali odtise ljubljanski polioi|i. V. bo pre-p Ijaili z močno eskorto v Ljubljano in ga izročili policiji. Mengeš, 16. februamjg. /a potek zasledovanja morilca g. župnika Kušarja vlada med mengeškim prebivalstvom ogromno zanimanje. Nikjer ne slišiš govoriti o ničemer drugem, kakor o tem nezaslišanem in edinstvenem umoru v zgodovini naše fare. Orožniki so prav neutrudljivo na delu. Po i..engšu in okolici eo marljivo poizvedovali oba dneva in prebivalstvo jam je rado šlo na roko. Od vsakega sumljivega neznanca, ki se je usodnega dne pojavil v Mengšu, so dobili natančne popise in ni izključeno, da je kateri izmed teh pravi morilec. Neverjetno je, koliko postopačev in nasilnih beračev se je tega dne pojavilo v Mengšu. Neki tak postopač je prišel v ugledno hišo v trgu ob 11. uri dopoldne in kar nahrulil gospodinjo: > Jesti mi dajl« Ko mu je odvrnila, da ob tej uri še nima kuhanega kosila, je pograbil na štedilniku lonec mleka in ga popil ter brez zahvale odšei naprej. Tudi drugi vedo poročati o sličnih primerih nasilnega beračenja. Med prebivalstvom se od časa do časa raznese novica, da so morilca že prijeli, vendar se je doslej vedno izkazala kot preuramjena. Orožniki eo res aretirali nekaj moških, vendar med njimi najhrž ni pravega morilca. Poročajo nam o aretacijah v Brežicah, na Brezjah in tudi dr-K'--!. ''ndar je težko izvedeti kaj natančnoj-Še<»a, Mednarodna agrarna konferenca Bukarešta, 16. februarja, n. Dane* dopoldne je poljedelski minister Madgearu otvoril v Bukarešti mednarodno agrarno konferenco. V svojem otvoritvenem govoru je minister naglasil potrebo sodelovanja med agrarnimi državami. Nemški industrijalci obiščejo Jugoslavijo Beograd, 16. februarja. AA. Na podlagi akcije Rudarskega lista in našega generalnega konzulata v DUsseldorfu bodo obiskali nemški industrijalci začetkom maja t 1. našo državo. Večinoma so to lastnik rudnikov in težke industrije. V kratkem bo v Beogradu konferenca predstavnikov ministrstva trgovine in industrije ter gozdov in rudnikov gospodarskih organizacij in vseh drugih, ki bodo izdelali program za sprejem in bivanje nemških industrij-cev v Jugoslaviji. Snežna kalamiteta v Avstriji in na Madjarskem Dunaj,^ 16. februarja, d. Snežna kalamiteta na Dunaju je-po večjem delu odstranjena. Na delu je bilo več kot 10.000 delavcev, ki so čistili ulice in trge, kar je veljalo vsak dan 200.000 šilingov. ' Še veliko hujše je na meji, posebno na Gradiščanskem. Tako so železniške proge proti Madjarski in proti Češkoslovaški in avstrijski strani in še bolj onstran meje zasnežene. Brzovlak iz Budimpešte kakor tudi D-vlak iz Košič, ki bi morala danes zjutraj oziroma dopoldne priti na Dunaj, sta Se pred prevozom avstrijske meje obtičala v snegu in jih ni bilo mogoče niti popoldne izkopati iz snega. Seveda tudi naslednji vlaki niso mogli voziti. Budimpešta, 16. februarja, d. Kakor poročajo iz Zalaegerszega, je mesto zaradi velikega snega, ki od sobote naprej neprenehoma pada, in zairadi hudih viharjev, popolnoma odrezano od zunanjega sveta. Več vlakov je bilo zasneženih, tniko da je moral biti promet na vseh progaih, ki vodijo v Zalaegerszeg, ustavljen. Prav tako počiva vozni in avtomobilski promet. Po sporočilu ravnateljstva državnih železnic so v Transdanubiiji trajali viharji vse dopoldne z nezmanjšano močjo. Promet počiva na 21 lokalnih progah. Popoldne je Načelo v Budimpešti deževati. Samomor Josipa Poropada Zagreb, 16. februarja. AA. V noči od sobote na nedeljo ob 2.20 je Josip Poropad, ki je bil nedavno aretiran v zvezi z atentati s peklenskimi stroji v Zagrebu in ki se je nahajal v policijskem zaporu ter je s svojimi izpovedbami dosti pripomogel k pravilnemu razvoju preiskav, prosil Jamica Mairtimoviča, stražnika, naj ga spremi na stramišče. Toda komaj so bila vrata odprta, je skočil n* okno in se vrgel n tretjega nadstropja na dvorišče, lqer je obležal na mestu mrtev. Zdravniška komisija, ki ao jo takoj poklicali, je mogla ugotoviti samo smrt. Policija je takoj zahtevala sodno komisijo, VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 10. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Pričakovati je zopet poslabšanja vremena a padavinami. Izid voliiev v II. skupino rudarske zadruge Trbovlje, 16. februarja.- Kakor je iz dosedanjih rezultatov volitev zaupnikov v 11. skupino razvidno, je odnesla ZRJ }>ri včerajšnjih volitvah zmago. Udeležba je bila jako slaba, kar je bistveno pripomoglo bivšim socijalistom do zmage. Volitve so se izvršile eicer v miru in redu, vendar je pa povzročilo velike zmešnjave dejstvo, da so krožile med delavstvom trt liste, in sicer »socijailistična« t. j. ofioijelna lista ZRJ, »Združena kandidatna lista strokovnih organizacij in II. skupine« in razen teh dveh oficijelnih list še stara lista »Združenih strokovnih organizacij in II. skupine«, na kateri so bili tudi kandidati ZRJ. Mnogo delavcev je napisalo kandidate kratkomalo s te liste % veri, da je to enotna lista tudi bdia. Izid volitev zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge bo morda marsikoga, zlasti pa nepoznavalca tukajšnjih razmer precej presenetil. Oni, ki je paano zasledoval strokovni delavski pokret v trboveljskem revirju, je videl, da si je r-lasti v sedanji težki rudarski krizi zlasti vodstvo ZRJ najbolj prizadevalo delavstvu dokazan, da edino njihova organizacija razume us-j«*no zastopati interese rudarskega proledari-jata. Na številnih dobro obiskanih shodih, ki so jih tekom krize sklicevati v Delavskem domu, •o predočevali delavstvu vse mogoče korake in ukrepe, kii da so jih podvzemali za omiiljenje obstoječe rudarske krize. Oslaile stroikovne organizacije so pa delovale tiho, brez hrupnih shodov in zborovanj in šele v zadnjem času, ko so bile volitve v II. skupino že razpisane, so po-Btale aktivne ter sklicale dva shoda, na katerih so delavstvu pojasnile in predložile bilanco svojega sicer tihega, a vztrajnega dela za interese rudarskega delavstva. Pri vsem tam pa ne smemo pozabiti, da je tudi znani manever ZRJ, ki se je dva dni pred volitvami izneverila z ostalimi skupinami sklenjenemu sporazumu, ter postavila samostojno listo, znatno pripomogel k zmagi ZRJ, kajti ostale tri skupine so poslale skupno kandidatno listo v tisk šele v petek, tako da je bila objavljena Sele v soboto, t. j. en dan pred volitvami, dočim so imeli bivši socijalisti svojo listo že davno prej, dasiravno 90 sklenili sporazum z ostalimi strokovnimi skupi nami, pripravljeno, tiskano in razdeljeno. Brezdvoma .pa bodo tudii včeraijšne volitve pripomogle do konsolidacije delavskega gibanja v rudarskih revirjih. Dočim 90 obstojale preje 4 strokovne skupine, od katerih se je vsaka po svoje trudila za interese rudarskega delavstva, bodo v bodoče obstojale samo tri, in sicer legalna II. skupina, dalje Združena strokovna federacija, kateri se pa očividno ZRJ ne bo hotela priključili, zlasti sedaj ne, ko je dosegla pri volitvah zadovoljiv uspeh, daisiravno hi bilo to v interesu rudarskega delavstva želeti. Moramo pa še posebej naglasiti, da stališče novoizvoljenih zaupnikov danes, ko se gre za eksistenčne interese delavstva in ko grozi še hujša kriza, nikakor ni zavidljivo, kajti s prevzemom zaupniških dolžnosti, ki jim jih je poverilo delavstvo, bodo morale postati iz dosedanjih besed dejanja, ki morajo biti usmerjena edinole v dobrobit rudarskemu delavstvu. To pričakuje danes delavstvo od novih zaupnikov odnosno novoizvoljene II. skupine in če bo novi odbor s tako požrtvovalnostjo in s takim uspehom vršil svojo nalogo, kot jo je etari odbor, potem bo v polni meri vršil svojo dolžnost. Seja uprave inženjerske zbornice Ljubljana, 16. februarja. Danes popoldne se je vršila seja nove uprave fnženjerske zbornice. Odbor se je konstituiral tako-le: predsednik inž. Šuklje, I. podpredsednik inž. Kasal, II. podpredsednik inž. Šapič iz Splita, tajnik inž. Škof in blagajnik inž. Ru-stija. V odboru inženjerske zbornice so še naslednji gg.: inž. Pavlin Josip, Kagotič Mihovil iz Splita, Sponza, Kipah Milan iz Maribora, Pirkmajer Milko, Remec Vladimir in Dukič Adolf. Kakor na sobotni skupščini tako le bilo tudj na današnji seji na dnevnem redu vprašanje komercijalizcije tehničnega oddelka banske u-prave. Banska uprava namerava namreč ustanoviti gradbeno podjetje z dalekosežnim pro» gramom. V to svrho namerava pokupiti delnic« gradbenega podjetja »Slograd«, ki naj bi izvrševalo vsa ona dela, za katera po zakonu 0 državnem računovodstvu ni predpisan javni natečaj in ne presegajo zneska 100.000 Din. Takih del bi bilo za okoli 10 milijonov Din. Novi upravni odbor je zavzel stališče k temu ?rojektu in razpravljal o spomenici, ki se pred-oži v tej zadevi banu dr. Marušiču. Izvoljen je bil 3 članski odbor: inž. Tavčar, Kasal in Šuklje, ki bo spomenico redigiral in jo izročil banu. F« Naše kmeisko nadaljevalno šolstfvo Z zborovanja učiteljskega društva ljubljansko okolice, zahodni del Ljubljana, 16. februarja. Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico, zahodni del, je zborovalo na osnovni šoli v Grabnu. Zborovanja se je članstvo udeležilo skoro polnoštevilno. Na dnevnem redu je bilo poleg internih društvenih zadev predavanje banovinskega šolskega svetnika g. Krošla o lcmet-sko-nadaljevalnih šolah. Po predavateljevem mnenju se da splošna gospodarska kriza rešiti, ako se pravilno reši kmetsko vprašanje. Rešitev pa ni odvisna le od zboljšanja zemlje, od kmetijskih strojev, od povišanja produkcije in od dostopa do svetovnih trgov, temveč tudi od zboljšanja značaja kmetskega človeka. Utrditi vez med kmetom in zemljo, okrepiti ljubezen do zemlje in dela, buditi kmetsko zavest, krepiti voljo do kmetskega dela, da vzdrži v težkih razmerah na svoji zemlji in si skuša Zboljšati življenje — to je pogoj za napredek v tehničnem-gospodarskem oziru. To je tudi cilj kmetske prosvete, ki naj ohrani kmetsko kulturo. Ta cilj v naši banovini imajo kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole, ki smotreno širijo zdravo kmetsko kulturo in pospešujejo gospodarski napredek. One so dostopne vsem, !|i najrevnejšim kmetovalcem, brez posebnih izdatkov in je njihov vpliv stalen in smoteru. Banovina skrbi prav posebno za to šolstvo. Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole skuša ustanoviti v najoddaljenejših in najzaosta-lejših krajih. Letos imamo v Dravski banovini nad 150 kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Ce upoštevamo, da imamo okoli 600 podeželskih šol in da bi morale biti povsod, kjer so osnovne šole, tudi kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole, potem vidimo, da nam še mnogo manjka do uresničenja tega ideala. V šole pohaja komaj okoli 3000 kmetske mladine, zunaj šole pa jo je nad 50.000. Učiteljstvo se za pouk v kmetsko-nadaljeval-nern šolstvu usposablja v posebnih tečajih. Letos sta se vršila dva tečaja za učitelje in učiteljice v Mariboru. V prvem tečaju je bilo 33 udeležencev, v drugem '28. Letos so predvideni uvodni in strokovni kmetijski in gospodinjski tečaji v Mariboru in na Grmu, deloma v šolskem letu, deloma v počitnicah, poleg tega še krajši enotedenski specijalni sadjarski kletarski tečaj v Mariboru in živinorejski tečaj na Grmu. Konlrola dohodkov se vrne v Maribor? Prometni minister pristal na to, da se del kontrole dohodkov vrne v Maribor Maribor, 16. februarja. Znano je, da je bil poleg ukinitve velikega županstva, oblastne samouprave in finančnega ravnateljstva najhujši udarec za naše mesto sklep prometnega ministrstva, po katerem se je železniška kontrola dohodkov premestila v Beograd. Tako je Maribor zapustilo okrog 150 rodbin. V starih uradnih prostorih je ostal samo arhiv s par uradniki in nameščenci. Tendenca ministrstva je bila, koncentrirati vse to delo v Beogradu. Razvoj dela v Beogradu je pa pokazal, da je tam za ves veliki aparat kontrole premalo prostora in tako se je že pred tedni pojavila vest, da se bo ta institucija premestila najbrže v Subotico. Cim se je v Mariboru za to doznalo, je bila uvedena akcija, da bi se železniška kontrola dohodkov, če že mora iz Beograda, vrnila v Maribor, kjer so še vedno na razpolago prejšnji uradni prostori in kjer živi še sedaj veliko družin v Beograd premeščenih uradnikov in nameščencev. V tej zadevi je te dni posetil prometnega ministra tudi minister v p. in član VSZ g. prof. Ivan Vesenjak. Na pojasnilo in realno utemeljen predlog je g. prometni minister naposled pristal na to, da se tisti del kontrole, ki se bavi z inozemskimi dohodki, lahko brez nadaljnjega zopet premesti v Maribor, izključil pa tudi ni možnosti, da bi se sploh’ celotna kontrola namestila v našem mestu. S tem je dosežen vsekakor prvi uspeh, katerega moramo zares iskreno pozdraviti in na merodajnih činiteljih je sedaj, da započeto akcijo nadaljujejo do popolnega uspeha. Že z vrnitvijo dela kontrole dohodkov bi bilo Mariboru pomagano, če bi se pa vrnila vsa, bi mesto zopet nekoliko oživelo in nastal bi nov vir dohodkov, ki bi koristil vsem mestnim slojem, posebno pa še naši trgovini in obrti. Apeliramo na mestno občino in na vse druge oblasti in korporacije, da store vse, kar morejo, da pride od prve obljube tudi do dejanske izpolnitve! Župnik g. Baša iz Bogojine I* Mu roka Sobota, 15. februarja. V noči od petka na soboto je umrl po daljšem bolehanju katoliški župnik v Bogojini g. Baša. Pokojni je bil znan iz bojev za osvoboditev Prekmurja in je do svojega zadnjega diha neumorno deloval za nacijonalni in kulturni dvig svoje ožje domovine. Zelo priljubljen je bil pri svojih faranih, ki ga gotovo ne bodo nikoli pozabili radi njim izkazanih dobrot. Pred dvema letoma je zgradil monumentalno cerkev po načrtih arhitekta Plečnika. Sodeloval je tudi pri raznih odborih, ki so zlasti delovali v nacijonal-ni smeri. Prekmurje je izgubilo z njim odličnega javnega delavca, ki ga bomo gotovo težko pogrešali. N. v m. p.l Besedi bral Rodil se je posestniku Blazniku pri Sevnici. Sevnica, 15. februarja. Tista pravljica o desetem bratu, katero so nam pripovedovali, ko smo bili še otroci, se nam je zdela vedno le pravljica, kajti le redko se zgodi, da se rodi komu deset otrok, ki bi bili vsi moškega spola. Pa tudi življenjske izkušnje so nam pokazale, da zadene marsikoga, ki ni ravno deseti v družini, bedna usoda desetega brata. Desetih bratov, ki 90 komaj peti ali šesti po rodu, blodi dandanes vse polno okoli. Posestniku Francetu Blazniku na Ledini pri Sevnici sa je pa pred dnevi rodil sinček, ki je pravi deseti brat, kajti ima devet bratcev in nobene sestrice. Oče je bil sinčka kljub temu vesel; vrhutega bo deležen davčnih olajšav, kar bo njegovo očetovsko veselje še povečalo. Morda bi vseeno raje plačal nekaj davkov in imel manj številno družino, toda, če je Bog tako hotel... Trojčki Žeua revnega delavca je povila fantka in dve deklici. Trojane 15. februarja. V vasi Podzid, župnija Št. Gotard pri Trojanah je žena revnega delavca Razboršek Ana 12. t. m. porodila trojčke, fanta in dve deklici. Doslej je že imela 2 nezakonska otroka. Poroka obeh zakonski hroditeljev teh otrok je bila v ponedeljek 9. t. m. in v treh dneh po poroki je že 5 otrok v družini. Mati in otroci 90 zdravi. Ker sta mati in oče siromašna in v pomanjkanju, tako blagoslovljeno družino priporočamo dobrim ljudem, da jim pomagajo z obleko ali živili. Snežni zameti v Prekmurju Murska Sobota, 15. februarja. Na koncu prošlega tedna »o divjali po vsem Prekmurju hudi snežni meteži, tako da je bil promet skrajno oviran. Avtobusni promet je docela ukinjen. Tudi vlaki so imeli precejšnje zamude. V soboto je radi obilnega snega nastal defekt pri električnem transformatorju in ves dan ni bilo električnega toka. Konja je zgubil Poljčane, 15. februarja. Je to mogoče ali nemogoče, ampak res se je tako namerilo. Posestnik Zorko iz Lovnika pri Poljčanah, se je pripeljal v četrtek s sanmi na našo postajo. Ko je robo, ki jo je pripeljal, odložil, se je vračal proti domu. Ker pa je bilo hudo mrzlo je spotoma stopil za nekaj minut v gostilno »pri Flisu« na čaj, da se ogreje. Zdaj se uganka pričenja. Ko je stopil ven, čujte in strmite, konja in sani nikjer. Spraševal je gostilničarja, toda ta ni ničesar vedel. Ker sta se tisti dan potikala po Poljčanah dva sumljiva človeka, so bili vsi ene misli, da sta jo ta dva s konjem pobrisala. Predno je Zorko javil orožnikom, je še pogledal domov, če bi se žival morda sama tja zatekla. Pa konja in sani nikjer, zato je naznanil obupan gospodar tatvino orožnikom. To je bilo popoldne. Ko se je okrog 23. ure pri njem zglasil orož., da bi se odpravila kot domenjeno na zasledovanje tatov, pa je Zorko vesel Rjavil: »Pomislite, ko se vračam od vas žalosten domov, čujem v bližnjem gozdu konjsko hrzanje. Takoj si mislim, to bo pa moja kobila. In res sem jo našel še vpreženo, ko ni mogla ne naprej ne nazaj. Najbrž jo je kdo splašil, da se je zatekla v gozd in tam zgubila.« No orožniku je bilo tudi prav, da se je zadeva tako srečno končala. In tako 90 bili zadovoljni konj, ki je že v hlevu spal, gospodar in orožnik. Radeče pri Zidanem mostu Ciril Metodova podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. svečana ob 15. uri v gostilni gospe Hmelj. 634 Št. Rupert na Dolenjskem Ciril Metodova podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo dne 22. februarja ob 15. uri popoldne v prostorih Kmetske posojilnice. 635 Pragersko Poroka. V nedeljo sta bila poročena g. Franjo Damjan in gdč. Marica Lenardova, doma z Gorice pri Pragerskem. Želimo jima obilo sreče. Maškerada. Danes na pustni torek, bo v gostilni Alojzija Luršaka velika maskeradna pustna prireditev. Sneg. Tudi pri nas smo dobili velike snežne zamete, ki ovirajo promet Po glavnih cestah vlačijo sicer pluge s po 7 pari konj, a stranske poti 111 steze so se neprehodne. Tudi vlaki imajo še vedno zamude. Šoštanj Vodovodni red. Pojasnjujemo, da je vodarinski odsek občinskega odbora določil, da se mora napeljati vodovod v hiše, ki so se zgradile v zadnjih 5 letih, še letos, v starejše hiše v teku 2 let, v nove hiše pa ob zgraditvi. Vsi imetniki vodo: voda se delijo v 2 skupini. V prvo spadajo splošni vodni konzumenti, n. pr. hišni posestnik, ki ne izvršuje nobene obrti, ki ima samo pipe, ne pa tudi kopalnico ali ungleškega klozeta. Ta plačuje od vsake glave njegove družine in služinčadi po 2 50 Din na mesec ter od vsake pipe po 5 Din mesečno. Če vzamemo, da obstoji družina tega vodnega konzumenta s služinčadjo vred iz 4 glav ter ima 1 pipo, bo plačeval vsak mesec 4X2 50 Din = 10 Din in 5 Din za pipo, skupaj tedaj na mesec 15 Din. V drugo skupino spudajo vsakojaki obrtniki in trg. ter posestniki privatnih kopalnic. Ti plačujejo od vsake gluve njih družine in nameščenstva po 4 Din mesečno ter vrhtegn od pipe 5 Din, od kopalnice 10 Din in od angleškega klozeta po 3 Din na mesec. Recimo, da ima kak trgovce poleg 4 članske družine še 3 nameščence ali služinčad ter 2 pipi, plača mesečno 7X4 Din = 28 Din ter 10 Din za 2 pipi, skupaj mesečno 38 Din. Po 2'50 Din mesečno splošno se plačuje od vsakega goveda, svinje, konja, avtomobila in kočije. To pa je še le predlog odseka in ga mora obč. zastop še sprejeti. Ker vodovoda še nimajo vsi napeljanega in zato vodarina vodnih konzumentov še ne zadostuje za plačilo obresti in amortizacijskega obroka vodo-vodnega posojila ter za vzdrževanje vodovoda, se je vnesla v občinski proračun vrlitega še vodna doklada, ki jo trpi vsak ohčan-davkoplačevalee in zadene tedaj tudi one, ki še nimajo vode napeljane. Čim bo imela vsaka hiša vodovod, se bo vodovod lahko vzdrževal od vodarine in bo vodna doklada odpadla. Te pristojbine se bodo pobirale od 1. jan. 1931 dalje. Vodovodni rdi predvideva, da se more vodarina do polovice zvišati, ko bo dopuščalo finančno stanje. Predpustne ljubljanske prireditve Kakor smo že poročali, se je večina letošnjih predpustnih prireditev slabše obnesla nego la ni. Zavladalo pa je prepričanje, da bo vsaj črno-bela redu ta potekla v takem sijaju, kakor že nekaj let. Toda tudi ta reduta se ni mogla ogniti krizi, ki vlada po vsej deželi in ki se, kakor v marsičem, izražava tudi v razpoloženju in uspehu raznih veselic, karnevalov, redut itd. Obisk črno-bele red ute v soboto v Unionu je bil sicer lep, toda gneče res ni bilo. Lani in« predlanskim si se komaj zavrtel, ko je zaigral orkester valček, letos si si pa lahko privoščil še »figure«. Kljub temu je prireditev potekla dokaj živahno. Maske so bile okusne in tudi precej jih je bilo. Manj je pa bilo skupin; v prejšnjih letih so ravno te prinesle seboj največ razpoloženja. Dvorana je bila lepo dekori-rana po načrtih arhitekta g. Spinčiča. Žirija je izvršila svojo nalogo kolikor je mogla in znala, le škoda, da je sodila z nekako enostransko objektivnostjo. Prvo nagrado kot najlepši maski »Fantazija« in obenem tudi kot najlepši dami črno-bele redute je žirija prisodila z občinstvom vred gdč. Jeunetti Schein, ki je vzbujala s svojo eksotično zunanjostjo, kakor tudi s svojim iz redno okusnim redutnim kostumom, ki je bil narejen v ateljeju »Hity«, veliko pozornost in občudovanje. Glede skupin žirija ni imela težkega posla, kajti bila je samo ena skupina, ki je prišla v poštev in to Napoleonovi grenadirji z Bleda. (gdč. Mary Gulič, Tuši Klimek, Fani Smuk, Cilka Černe in Meta Belčič). Drugo nagrado je dobila gdč. Anka Hubadova iz Škofje Loke. — Prireditev so posetlle tudi številne odlične osebnosti in številni predstavniki naše javnosti, med katerimi sta bila tudi ban dr. Drago Marušič in podban dr. Pirkmajer. Svi-ral je orkester Jonny do zgodnjih jutranjih ur, v baru pa manjši orkester, ki je pa igral za to bolj temperamentno in vzpodbujal goste, ki so pa bili letos zmerni. Pokanje šampanjskih steklenic si namreč slišal tudi v baru prav redko. Klubu Primork gre pa zopet zasluga, da Je aranžiral tako spretno letošnjo reduto. Vse okroglo Sokol I. je priredil na Taboru svojo maškarado z geslom »Vse okroglo«. Obisk je bil izredno velik in tudi razpoloženje odlično in Izredno živahno, ker goste ni silila v tesnobo nobena druga deviza, razen »vse okroglo«, ki je že sama na sebi povzročila res okroglo in prijetno razpoloženje. Otroška maškarada Priredila jo je, kakor že nekaj let KD Atena pod vodstvom ge. Minke Kroftove. Udeležba maskiranih otrok je bila lepa in ko so se malčki uživeli v svoje vloge, je nastalo otroško razposajeno razpoloženje, ki je vzdržalo do konca. Otroci so bili zelo okusno maskirani in so bolj ko sebe zabavali številne odrasle, starše, znance itd., ki so jih spremili na maškerado. Najbolj srčkani so bili seveda malčki, ki še nikoli niso bili na takih prireditvah in ki so se res po otroško zabavali in plesali, z vsemi nerodnostmi, ki se pač pripete otrokom. Najbolj sta se priljubila Črtek in Koka, ki sta bila kol holandski par res najoriginalnejša, tako po ma-ski, kakor po otroški ljubkosti. Všeč so nam pa bili tudi metuljčki, zajčka, medved, male plesalke, ki so se v solo-plesih prav izkazale Rdeča kapica z babico. Pat in Patachon, dimuikarčki Japonka in Kitajec, lift-boy, Španjolka in vsi drugi, ki so ringarajali, dokler se jim ni v glavi zvrtilo. ■* Mesarski ples V nedeljo so imeli v Kazini svoj ples mesarski pomočniki, katerega so se udeležili med drugim tudi mestni fizik in šef tržnega nadzorstva dr. Mnvricij Rus, ravnatelj klavnice g. Pestotnik in drugi. Prišle so tudi maske, ki so prinesle s seboj predpustno razpoloženje in s katerimi so se številni plesalci prav luštno zabavali. Godba »Zarje« je prav pridno igrala ' m je prireditev v prav prijetnem razpoloženju nehala šele proti jutru. Živahen ples Grafike. V soboto je imela v Kazini svoj ples Grafika, ki je bil nadvse pričakovanje dobro obiskan. 1 lesalei so seveda kljub temu prišli na svoj račun. Ruzpoloženje je bilo živahno, posebno že zaradi mask, med katerimi je bilo nekaj prav okusnih. Igrala je godba Dravske divizije, ki je v precejšnji meri s svojimi temperamentnimi godbeniki doprinesla k razpoloženju. Bled Bled ima, kakor običajno vsako leto, avoj originalne pustne senzacija, kakršnih ni mend nikjer drugje. 2e ves trden gre od ust do u živahna govorica, kdo bo zmagal? Kdo bo tisti Po vseh načelih pravičnosti pravi Ravnikov Ji rij bo oni, ki bo prišel na pustni torek ob dru| uri popoldne k meni ter bo izpolnil predpisan pogoje. Pri njem bodo startali samo neverifie runi in nekvalificirani smučarji, ki niso člani Ji goslovanskega zimskega športnega saveza, katerii bo starost in zdravje pregledal domač zdravni g. dr. Janežič. Proga meri samo 10(10 klafter br< vratolomnih zaprek. Debelubarji in muškare imi jo previlegij pri startu. Vozil bo atnbulančni a' tomohil ter pobiral vse slučajne ponesrečenci Prvi in zadnji vsakega razreda prejme dragocen darila, med njirni dobi prehodni pokal. Na cilj bo totalizator in številni progarji* kjer bosta i: vajala propagandne skoke Sultan in Satan. Pijave s prijat nino 20 Din sprejema Ravnikov Ji rij do torka opoldne. Zvečer se vrši razdelite daril vsem zmagoslavnim dirkačem. Pridite vs v novi Sokolski dom oh 20. uri, kjer se bo po protektoratom blejskega Kosmačevega Franceln vršila prvovrstne pustna prireditev. Vabljeni vsi Odlit d iniljuldjenega inženjerja-arhitekta gos1 Skubica. Danes nat zapušča g. inženjer-arhitek Saša Skubic, ker je nastopil službo pri gradben direkciji banske uprave v Ljubljani. Kako pr ljubljen je bil, je pokazal lepo obiskani posle vilni večer. Zato ga bomo vsi prav težko pogrt šali. Želimo mu vsi na novem službenem mesti vse najboljše! Jz banovine d Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto mizarskega mojstra — •vaničnika na deškem vzgajališču v Ponovičah. Prošnje, opremljene po določilih 61. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter kolkovane s kolekom za 5 Din, je predložiti najkasneje do 15. marca 1931 kr. banski upravi v Ljubljani. d Minister za soeijalno politiko in narodno »dravje Nikola Precca od IG. do 21. t. m. ne bo »prejemal strank, ker mora reševali nujne posle •vojega resorja. d Sadjarji! Kljub neštetim konkurenčnim sredstvom je še vedno ARBOllIN najboljši preparat za spomladansko zatiranje sadnih zajedavcev. Arborin dobite pri tvrdki: »Chemotechna« družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). 495 d Posebni vlaki za tekme v Bohinj. JZSS naznanja, da bo vozil v nedeljo 22. t. m. k mednarodnim smuškim tekmam v Bohinju poseben vlak iz Maribora in poseben vlak iz Ljubljane. Iz Maribora bo vlak odšel v soboto 21. t. m. ob 21.50. Odhod ljubljanskega vlaka pa bo v nedeljo 22. t. m. ob 5 52. Potniki bodo imeli polovično vožnjo (34.50 Din Ljubljana -Bohinj in nazaj, 90 Din Maribor - Bohinj in nazaj. Odhod iz Bohinjske Bistrice bo v nedeljo ob 20. Vstop bo dovoljen na vseh postajah. Napovedani so tudi ppsebni vlaki iz Zagreba In Beograda. d Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in teprememb s skrajšanim rokom 15 dni. I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del tgradbe ceste Sv.Peter —Ložane km 2.648 — km 5.727 (III. del). Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 d Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse •bsolvente višjih oddelkov Tehnične srednje šole v Ljubljani na sestanek, ki se vrši dne 19. t. m. ob 20. url v Prešernovi sobi hotela »Novi »vet«, Gosposvetska cesta. Odbor. d Velik uspeh slovenske znanstvenice. Dne 14. februarja je zagovarjala pred slavnostno komisijo na univerzi v Parizu svoji tezi o gospodarskem položaju Ilirskih provinc (1809 — 1813) In o virih za gospodarsko zgodovino Ilirskih provinc naša rojakinja dr. Melita Pivec-Stcle, uradnica državne licejske knjižnice v Ljubljani. S tem si je naša znanstvenica pridobila akademsko čast in naslov Docteur fes Lettres. G. doktorica je hčerka direktorja »Kristala« v Mariboru Ruperta Pivca in žena konservatorja dr. Fr. Steleta. Njeno nad 400 str. obsegajoče delo je izšlo kot publikacija Instituta za slovansko znanost v Parizu pod naslovom »La vie čcono-mique des Provinces Illyriennes« (1809—1813) in je bilo s 16. februarjem izročeno knjigotrž-tvu. d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani ob 7. uri 751, termometer 04, relativna vlaga 90%, mirno, oblačnost 10. Snega je nanovo padlo do 7. ure 0 4 mm. V Mariboru je kazal barometer 750'1, termometer 0, relativna Snežni zameti ovirajo železniški promet V soboto je začel pihati zopet močan severni veter, istočasno je začelo snežiti, da je bila v nekaj urah liška proga, katero so šele pred dnevi očistili in na njej zopet vzpostavili železniški promet, na novo zasuta z debelim snegom. Na progi od Ogulina do Zrmanje je padal gost sneg in zameti so ponekod dosegli višino 2 metrov. Okoli polnoči je prevozil zadnji vlak to progo, nakar je bil ves promet zopet ustavljen. Brzovlak, ki je odpeljal v soboto popoldne lz Splita, se je moral ustaviti v Zrmanji. Vlak pa, ki je odšel iz Zagreba proti Splitu, je obtičal pri Cerovcu. Progo med Malovano in Zrma-njo se je posrečilo očistiti in iz Zrmanje je od-lel brzovlak, ki je prišel v Zagreb s 5-urno zamudo. Na progi Moravice-Sušak je divjala burja t snegom. Na progi iz Liča in Plasa so bili toliki zameti, da brzivlak, ki je odšel iz Sušaka, Bi mogel zvozili in je obtičal v snegu. Proga Je bila za promet hesposobna 8 ur. Iz Ivanjca poročajo, da je v okolici zapadel visok sneg. V petek ponoči je prenehalo snežiti, v soboto »jutraj je pa začel sneg zopet padati. Snežni »emeti so zatrpali vse ceste ter onemogočili vsak promet. Avtobusni promet so sploh ustavili, vlaki so pa prihajali na postajo z veliko zamudo. V poročilih iz Zagreba je bil v soboto popoldne ob 6. uri ukinjen ves železniški promet na liški progi. Vlaki iz Zagreba v Split vozijo samo do Gračaca, iz Splita v Zagreb pa samo do Knina. Na progi Zagreb-Sušak je bil promet včeraj popoldne zopet vzpostavljen, enako tudi na belovarski progi. Iz Splita poročajo, da je po južnem vremenu *°n£t začelo snežiti in so snežni zameti onemogočili ves promet. Po vsem Primorju je divjal severni veter. Zlasti visoki zameti so na podnožju Mosora in vzdolž .Tiokova. Ljubici prerezal vrat Pred vojaško bolnico v Zagrebu na Kunišča-ku se je odigrala v nedeljo popoldne krvava drama. V tem času je prišel tod mimo 44-letni Ivan Supevc s svojo bivšo ljubico Marijo Čelo-figa, ki je stara okoli 30 let. Živahno sta se razgovarjala, končno pa sprla. Supevc je izvlekel iz žepa oster čevljarski nož in ga zasadil vlaga 90%, smer vetra NE, oblačnost 10. Iz Mo-stara meteorološka postaja ni dobila vremenskega poročila. Mirno je bilo v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Snežilo je v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 4’8, najnižja pa —0’4, v Mariboru —4, v Zagrebu —0’4, v Beogradu —1, v Sarajevu —3, v Skoplju 1, v Splitu 2. Torek, 17. februarja 1931., Pust. Pravoslavni: 4. februarja, Isidor. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * H Velika pustna maškerada Sokola Ljubljana II se vrši danes ob pol 9. uri zvečer v prostorih Kazine. // Spored bo zelo pester. // Priznan jazz-band. II Izvolitev kraljice cvetlic in naj lepše maske. // Vabimo vse prijatelje, da se v sokolskem krogu poveselijo. // Zdravo! ■ Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolici mestne občine ljubljanske za mesec januar 1931 je določila na 9-13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. ■ Proslava 80-lctnice patra Hugolina Sattncr-ja. Pater Hugolin Sattner, naš sloviti skladatelj, bo dopolnil letos svoje 80. leto. Ob tej priliki mu bo Glasbena Matica priredila koncert, na katerem bo izvajala njegovo kantato za solo zbor, ld ga bo vodil operni ravnatelj g. Mirko Polič. ■ Diploma častnega meščanstva polkovnika Švabiča. V izložbi tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici je razstavljena in vzbuja splošno pozornost diploma za častno meščanstvo, ki ga je podelila ljubljanska občina polkovniku Svabičn. Ta je ob prevratu, kakor je znano, na Vrhniki energično ustavil prodiranje tujih čet v našo deželo in si s tem pridobil velike zasluge. Diplomo je izdelal prof. Ivan Vavpotič. Predstavlja junaka, ki straži za vsako ceno Ljubljano. ■ Kaj bo * Mascotto? Nekaj se bo zgodilo v torek popoldne v operi in to v drugem dejanju. Kaj? Nekaj posebnega — vsakdanjega — hm — Prijatelji in vsi, ki se radi smejete — pridite! Pust bomo pokopali — z Mascotto! Vse prijazno vabi: Knez Lorenzo XVII. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Osredkar Elizabeta, rojena Smole, 86 let stara, vdova mestnega policijskega stražnika, Vidovdanska cesta 9. H Damsko zlato zapestno uro sem našel. Dobi se pri g. Slavku Meznariču, Hranilnišlca ul. 4, pritličje med 12. in 13. uro ali med 18. in 20. uro. ■ Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (na Balkanu). 199 H Poledica je zahtevala več žrtev. Na poledenelih tleh je paznik Pipan Jože iz Most tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko in se tudi potolkel na glavi. 121etni posestnikov sin iz Ljubljane Šlibar Josip je na hodniku Jernejevi ulici 24 padel in si zlomil levo roko. Mariji v desno stran vratu. Nesrečnica je še stopila nekaj korakov naprej in poklicala na pomoč, nato pa vsa okrvavljena padla na tla. Supevc je zbežal, neki Brkič pa, ki je prizor videl, je stekel za njim, da bi ga vjel. Neki vojak, ki je prišel slučajno mimo, je napadalca vjel, težko ranjeno Marijo so pa med tem odpeljali v bolnico, kjer so jo operirali, toda kmalu po operaciji je umrla. Supevca so na stražnici zaslišali. Izjavil je, da je iz Zaloko v Dravski banovini in po poklicu konjar. Imel je službo v Zagrebu in se seznanil z Marijo, s katero se je pa sprl. Marija ga je tožila in Supevc je bil obsojen, nakar je odšel v Slovenijo in prišel v soboto zopet v Zagreb, da bi našel službo, sestal se je tudi z Marijo, ki mu je pa izjavila, da ima že drugega prijatelja. Zaradi tega sta se sprla in spor je končal z Marijino nasilno smrtjo. b Dva samomora v Zagrebu. V nekem hotelu v Gajevi ulici v Zagrebu je izvršil samomor prokurist neke banke v Gospiču, 71-letni Franjo Sudec. V banki je služboval 32 let. Prišel pa je v nasprotje z vodstvom, ki ga je odpustilo. Postal je trgovski potnik, vendar ga je pa odslovitev tako potrla, da si je sklenil končati življenje. Našla ga je sobarica, obešenega ob oknu. V nedeljo popoldne se je pa neka mladenka vrgla v Savo in utonila. Na mostu so našli njeno torbico, v kateri je bilo nekaj dinarjev in predmetov, toda nobene listine, s katere bi bila razvidna njena identiteta. b Dete zgorelo. Pred dnevi se je zgodilo, da je vstal 71etni Luka Zečevič, sin delavca iz Bare pri Mrkonjič-Gradu, sam v kuhinji. Fantek se je igral s steklenico, v kateri je bil petrolej. Polil se je z njim po rokah in obleki in misleč, da je voda, se je hotel osušiti pri štedilniku. Tedaj se mu je vnela obleka. Hudo opečenega so ga pripeljali v bolnico, kjer je umrl. b Novorojenček vržen iz vlaka. Iz Sopota poročajo, da je neki čuvaj našel na progi med Djurinaca in Raljo mrtvega novorojenčka, katerega je zločinska mati vrgla iz vlaka. Dete je ženskega spola. Zavito je bilo v cunje. Komisija je ugotovila, da je dete staro 3—5 dni in ga je mati zadušila ter nato vrgla z vlaka. 631etna Ivana čebaček si je prav tako zlomila, ko je padla, levo roko. Na poledenelih tleh je padel tudi llletni rudarjev sin Knez Josip iz Hrastnika in si zlomil desno roko. BI Požar v Gerbičevi ulici. Včeraj ob 12.55 je pričelo goreti v hiši Koritnika Jožeta v Gerbičevi ulici 25, in sicer pri stranki Andreja Franc. Od žerjavice se je vnela lesena stena in je začel ogenj ogražati ves vrhnji del hiše. Na pomoč poklicani gasilci so ogenj kmalu zadušili. Škoda znaša 1500 Din. ■ Nesreče in nezgode. V ljubljansko bolnico so prepeljali več ponesrečencev: Lapuhu Antonu, rudarju iz Kisovca, je padel tram na levo nogo in mu jo zlomil. — Vidmarju Francu, ključavničarskemu vajencu iz Verda, je odletel kos železa v desno oko in mu ga težko poškodoval — Nahtigal Kristina, posestnikova žena iz Velikega Sirnika, občina Št. Rupert pri Krškem, se je s sanmi vred prebrnila in si zlomila levo roko. B Trije krvavi napadi. V bolnico so pripeljali tri žrtve krvavih napadov: 561etnega brusača Jereba Ivana iz Ljubljane, ki sta ga okla-la dva neznanca z nožem, 241etnega delavca Zupana Staniča iz Aržiš pri Litiji, ki so ga napadli trije neznanci in ga oklali po vsem ži-, votu, in 211etnega zidarja Franka Matevža z Vrhnike, ki ga je na predpustni zabavi sunil nekdo z nožem dvakrat v trebuh in ga težko poškodoval. WLtivibcs m Izročitev odlikovanja. Včeraj dopoldne je okrajni poglavar dr. Ipavic izročil uradniku delavnic drž. žel. in rezervnemu pehotnemu podporočniku g. Milutinu Cilenšku red Jugoslovanske krone V. stopnje. m Občni zbor mariborske podružnice SLD. V nedeljo dopoldne so imeli pri »Orlu« svoj letošnji občni zbor mariborski lovci, organizirani v Iiodružncii Slovenskega lovskega društva. Ude-ežba je bila zelo velika, tako iz mesta kakor iz obeh glavarstev, pa tudi gosti od drugod so prišli. Korporativno so prišli gojenci gozdarske Šole pod vodstvom g. Vodopivca, izmed zastopnikov javnosti pa so bili navzoči tudi gg. okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin, podžupan dr. Lipold, za ribiče podpredsednik Jugovič in ravnatelj Storch, za strelce prof. Cestnik itd. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. ravnatelj Bogdan Pogačnik, ki je predložil tudi udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki g. min. predsedniku generalu Zivkoviču in ministru za šume in rudnike g. prof. Schaup. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da ima podružnica 650 članov in da Je reteklo leto izvršila vsestransko veliko delo lagajniško poročilo je podal g. Košir, gospodarsko g. Vlašič, strelsko g. Mihorko, knjižni-ško g. dr. Fludernik, kinološko pa g. ravnatelj Klobučar. Pri volitvi so bili namesto treh izžrebanih in dveh odstopivSih odbornikov izvoljeni gg. dr. Kovačec, dr. Robič, Vlašič, Leban in Wregg, za preglednika pa gg. mag. Vidmar in Emil Vodopivec. Nadalje so bili v odbor še kooptirani nekateri člani in storili so se važni sklepi za tekoče poslovno leto. m Zborovanje delničarjev Obrtne banke. Na občnem zboru delničarjev Obrtne banke iz mariborskega okrožja v soboto je bilo zastopanih 800 delnic. V odbor podružnice, ki se bo meseca aprila ustanovila v Ljubljani, so bili izvoljeni za člane gg. Franjo Bureš, urar v Mariboru, Stojan Holovar, slikarski mojster v Celju in Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi, za namestnike pa gg. Ivan Kravos, sedlar, Ljudevit Pucelj, slikarski mojster, in Matko Zalar, lesni trgovec iz Šoštanja. Cel#© * Nocoj na pustni večer bo velika maškerada Tujskoproinetnega in olepševalnega društva v Celjskem domu. Najlepša maska bo nagrajena. * Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla 14. t. m. 39-letna Vidic Jožefa, žena jetniškega paznika, stanujoča v Prešernovi ulici št. 10, 15. t. m. pa 30-letna Turk Terezija, žena posestnika iz Imenovega. * Borza dela v Celju portebuje 2 konjska hlapca, 1 hlapca za govejo živino, 1 majarja-lcrainarja, 1 kravarja-švicarja, 1 gospodarskega upravnika - šoferja, 12 rudarjev, 1 rudarskega paznika, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 mojstra za izdelavo kovino-medenih predmetov, 8 mizarje, 2 kolarja, 2 mlinarja, 2 predilca in ko-dralca živine, 2 zidarja, 1 prodajalca peciva, 13 vajencev, 1 kmečko varuško, 38 kmečkih dekel, 2 natakarici, 1 kavarniško kuharico, 15 služkinj, 1 sobarico, 1 varuško, 1 postrežnico, 2 gospodinji, 1 orožniško kuharico, 1 vajenko. * Kolesar trčil z avtomobilom. 11. t. m. zvečer se je peljal elektromonter M. B. z avtomobilom po Gregorčičevi ulici proti Levstikovi ulici. Pred njim je vozil mestni avtobus, ki se je vračal v garažo. Tedaj se je s kolesom pripeljal nasproti železniški delavec Hanžič Ivan z Babnega. M. je ustavil svoj avto, da ne bi prišel Hanžič med oba avtomobila. To pa je bilo baš usodno, kajti vsled zledenele ceste je zaneslo avto v stran in ga je vrglo proti kolesarju. K sreči je dobil Hanžič le lažje poškodbe na levi nogi in na glavi, pač pa je kolo precej pokvarjeno. M. je naložil Hanžiča in ga peljal na njegov dom. * Novost za Celje. Hotelir g. Bernardi Drogo je po vzorcu ljubljanskih potujočih kuhinj za hrenovke v Celju uvedel tako kuhinjo. Celjska pa se razlikuje od ljubljanskih po tem, da ni postavljena na voziček, temveč na tricikel ter se radi tega hitreje prevaža iz enega kraja na drugi. Kuhinja je začela obratovati v noči od sobote na nedeljo ter ima svoje stajališče na vogalu pred Werenovo trgovino. Vsekakor za Celje praktična novost. * Nezgode. 23-letni kovaški pomočnik Kupec Rok z Gornje Rečice pri Laškem si je pri delu s kladivom udaril v levo nogo ter si jo hudo poškodoval. — Služkinja Bizjak Marjeta, stanujoča v Celju v Gregorčičevi ulici št. 3, si je pri kuhinjskem delu z nožem vrezala globoko v roko. — V Spodnji Hudinji se je delavčeva hčerka Stanič Sonja poparila s kropom in dobila hude opekline po obrazu. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski javni bolnici. Se|em plemenske živine v SsaČBii V četrtek dne 19. februarja t. 1. se bo v Stični pri kolodvoru nakupovala plemenska živina monlafanske pasme za Zetsko banovino. Nakupovali se bodo biki do starosti poldrugega leta in breje telice. Komisija prične z nakupovanjem ob 9 dopoldne. Šmartno pri Litiji Žalostna vest. Golobarjeva družina je prejela iz Beograda žalostno vest, da se je sin Vinko, ki je bil v prestolnici zaposlen kot tesarski vajenec, zadušil, o čemer je »Jugoslovan« včeraj podrobno poročal. Pogreb žalostno preminulega Vinka bo danes dopoldne na tamk. katoliško pokopališče. Brata Ivan in Franc sta takoj odpotovala v Beogrud, da uredita potrebno glede po- i grehu. Frizndetim naše sožuljc! Vinku pa bodi ruhla bratska srbska zemlja! Cestni srezki proračun je razgrnjen v občinskem uradu strankam do 1. III. t. 1. v pogled-Pri cestni seji je bil izvoljen ing. Pavel Kobler za prvega namestnika, g. Erjavc pa za drugega namestnika. Zagorje Sokolski oder. »Glavni dobitek«, ki so ga igrali sokolski igralci v soboto zvečer, je prav lepo uspel. Igro bodo naši igralci ponavljali v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri na Izlakah v zdraviliški dvorani. Sneg. Dobili smo do pol metra visok sneg. Na mnogih krajih so visoki zameti, da je bil promet ponekod nemogoč. V soboto ni mogel voziti niti avtbus. Vsled viškega snega na Sv. Planini so morale tudi odpasti nameravane smučke tekme, sedaj že v drugič. V tretje gre rado! Pust. Vsem čestilcem slovanskega boga Kurenta želimo danes mnogo zabave, na pepelnično sredo pa malo pepela I Mnogo komentarjev je zbudila med našimi rudarji vest o ustanovitvi »Samopomoči«; tudi pisalo se je že o tem. Rudarji pozdravljajo brez izjeme to^ ustanovo, vendar se rudarski nameščenci ne strinjajo • trditvijo, da je to zavarovanje »obvezno«. Rudniški nameščenci, ki jih je tu okoli 60 so mnenja, da o kakšni obveznosti tu •ploh ne more biti govora, ker je ta ustanova popolnoma privatnega značaja. Na svojem občnem zboru so sprožili nameščenci tudi to vprašanje, »er so pristop k »Samopomoči« enoglasno odklonili, ker poseduje D. R. N. že več let enak fond, ki ima stalno okoli 15.000 Din v blagajni. Sicer •e bo razpravljalo o tem, kakor nam javlja tajništvo tukajšnje podružnice, na glavni glavni skupščini rud. nameščencev, ki bo predvideno drugi mesec. Vič Uprava sokolske iupe Ljubljuna je na svoji zadnji seji potrdila naslednjo društveno upravo Sokolskega društva na Viču: starosta br. Jože Mesec, podstarosta in gospodar br. Janez Cašperin, načelnik br. Bruno Borštnik, podnačeliiik in blagajnik br. Vladimir Dekleva, prosvetar br. Pavle Borštnik, tajnik br. Viktor Ambrož, statističar br. Jože Šeme, odborniki in njihovi namestniki br. prof. Vinko Zaletel, Hartman Ivo, Lojk Bernard, Antosicwisz Franc, Podlogar Karel, Dacar Avgust, ravnatelj Fukin, Prinčič Edo, Leskovic Stane, Kosec Lipe, Verbič Josip st., Marinčič Rudi. Re-vezijski odbor bratje Zavašnik Jože, Jcločnik Viktor, Klemenčič Franc, namestniki bratje Knez Mirko in Beg Ante, društveno razsodišče bratje ravnatelj Fakin, Leskovic Stane, Gašperin Janez, Perkon in Knez Andrej. Jesenice Poroka. V nedeljo sta bila poročena g. Franc Torkar, ml. iz ugledne jeseniške rodbine in znan športnik in gdč. Minka Bulovčeva. Novoporočen-cenm želimo obilo sreče in blagostanja 1 Predavanje. Jutri v sredo 18. t. m. ob pol 20. uri predava v stranski dvorani sokolskega doma starosta br. dr. Maks Obersnel o »Ustroju Sokola kraljevine Jugoslavije«. Pridite polnoštevilno in točno! Obrtna veselita. V soboto zvečer je priredilo Obrtniško društvo svojo predpustno veselico v prostorih tukajšnjega Sokolskega doma, ki je uspela proti vsemu pričakovanju izborno. Bilo je Era v malo tako živahnih zabav kot je 'bila ta. isti dobiček gre v fond za gradnjo Obrtnega doma na Jesenicah. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Krožka prijateljev Francije na Jescnicah« s tem javlja vsem Interesentom, da so pravila že potrjena in da bo ustanovni občni zbor v prihodnjih dneb. Vsi oni, ki so svoj neoficijelni pristop ze podpisali, bodo pravočasno obveščeni o točnem datumu občnega zbora; vsi ostali, ki še niso javili svojega pristopa, pa bi želeli biti člani, se na-rosajo, da javijo to šefu obmejnega policijskega omisarjala n« Jesenicah g. Grbiču ali pa odvetniku g. dr. Štempiharju. Nekaj o sankah. Poleg vsega onega lepega, kar užije človek pri priljubljenem sankanju, mora marsikdo prenesti tudi občutnejšo škodo, ki jo trpi s tem, da je prišel ob sanke. Tako se ču-jejo v zadnjem času, ko je dovolj snega in sankanje izborno, precej pogoste pritožbe o kraji sank. Sedaj jih zmanjka temu, zdaj onemu, tako da je veden prepir. Nekaj te zmešnjave gre pač na račun dejstva, da sankaši nalože svoje sanke pred gostilno na kupe, in jih potem kdo vedoma ali nevedoma zamenja. Nedvomno pa je tudi nekaj takih elementov, ki »na ta način« najlažje pridejo do sank. Zato pazite vsak na svoje! Ljudje se pritožujejo tudi, da nimajo ponoči miru preti sankači, ki se sankajo po klančkih v mestu. Da je le malo »navzdol«, pa jih je že cela gruča, ki tudi delajo precej vrišča in hrupa. Poleg tega pa so ceste zglajene in obstoja nevarnost, da no postane kdo žrtev poledice. Večina cest je v tem oziru že zaščitena po prepovedi sankanja na njej. Cesta mimo Torkarja preko železnice proti glavni pisarni KID pa v tem oziru nima zaščite. Prosimo, da mestna občina tudi to uredi. Jz dheugih bamevin CEJ32 zVov svcicvni pelcžaf Senzacijonalna izjava velikega državnika: Vojske ne bo, dokler bo mir — čisto nov položaj — Razorožitev in brezposelnost — Zveza Slovenije z morjem Od našega posebno nesposobnega poročevalca Janeza Diplomata) Ženeva, 12. februarja. (Zlagano.) Na debeli •etrtek (zaradi snega na telefonskih žicah zakasnelo). Danes na debeli četrtek, ko se ves svet veseli mastnih špeliovk, posebni lakotniki pa poleg Ipehovke tudi 8e v margarinu in kunerolu ocvrtih krofov, se je začela velika mednarodna predpustna konferenca, ki se je udeležujejo najodličnejši zastopniki vseh rodov in plemen. Gospodje zastopniki so se začeli zbirati že včeraj. Na kolodvoru so jih pozdravljali člani občinskega zastopa, na ulicah pa ljudje in viharnih ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Po ovacijah so odšli gospodje zastopniki spat, pa ne ▼Bi. Mnoge je čakalo še težko delo. Na debeli četrtek ob devetih zjutraj so se *brali zastopniki rodov in plemen vsega človeškega zaroda na prvo sejo in grobna tišina je ▼ladala v svečano okrašeni dvorani, ko je pred-•ednik zborovanje otvoril in prebral svoj globoki pozdravni govor. S posebnim zadoščenjem so gospodje zastopniki poslušali tisti del glasnega branja, kjer je gospod predsednik naglasil, da bo treba predvsem ugotoviti, kaj je ta konferenca pravzaprav. •11 je rodna, ali je narodna ali je med-narodna? Kaj je rodno, je rekel, vemo vsi. Toda kaj je med-narodno? Kaj leži »med« narodi? Ali se ne dotika rod rodu in narod naroda tako tesno, da med obema ni nič? Ta odstavek predsednikovega govora je izzval med navzočimi zastopniki silno zanimanje, čuli •o se pa tudi klici: »Kaj, mi nismo nič?« Nadaljujoč svoje branje se je gospod pred-»ednik dotaknil tudi položaja in je rekel: »A11 je položaj, ali ga ni? Ce pride človek domov zvečer, ima vsak svoj položaj, tak ali JW tak: ali zleze v posteljo ali pa pade poleg ■ ———— Ribniške (Prosto po Štemburju.) Pokojni Stembur je bil nenadkriljiv Šaljivec, Mi smo ga! Mi bomo dobili nagrado.' postelje. Samo mi, zastopniki rodov ln plemen, če nimamo jasnega položaja. Imamo sicer položaj, ampak ta je star in obrabljen kakor 50 let stara zimska suknja, ki je še berač ne mara več. Zato pa je naša sveta dolžnost, da v Interesu evropske civilizacije in ohranitve svetovnega miru ali ustvarimo nov položaj, ali pa da damo vsaj starega obrniti. Nov položaj pa bi bil draga stvar in zato mislim, da bi bilo najbolje, če damo starega obrniti. Ce le žepe in knofe na njem prestavimo, pa bo zopet dober ln mi si bomo pridobili nesmrtno slavo in vsi rodovi ln vsa plemena nam bodo postavljala spomenike hvaležnosti in priznanja. Jasno je, da moremo z ozirom na to velepomembno izjavo z gotovostjo računati na nov položaj v najkrajšem času. Ni pa še gotovo, kako bodo stari položaj obrnili: ali bo to, kar je bilo prej zunaj, potem znotraj, ali pa bo vse narobe obrnjeno. Na to važno vprašanje bo odgovorila šele podrobna razprava. Za delavstvo vsega sveta pa so važna izvajanja gospoda bralca (bravca) o brezposelnosti. Rekel je: »Ljudje stokajo, da nimajo dela. To ni prav. Kdor nima dela, naj nikar ne stoka, ampak vesel naj bo, da ga nima. Dela pa ni dovolj zato, ker izdelujemo premalo orožja. Kolikor več orožja bi naredili, toliko več dela bi bilo. In kolikor dražje bi bilo orožje, toliko večji bi bili zaslužki in vsem bi se tako dobro godilo, da nikomur ne bi bilo več treba delati. Vojske pa vseeno ne bi bilo, čeprav bi naredili vsak dan cele kupe orožja. Ali je treba orožje razdeliti med ljudi? Velikansko odobravanje pa je vzbudila sledeča izjava gospoda predsednika: Vojske ne bo, dokler bo mir! Upravitelj Blahna, rodom Ceh, posluša, potem pa se zrine do vozička, da si ogleda silno zver. »Prosim počakajte, kakšen pa je ta volk?« Takoj naito začuden zakriči: »Za božji volji, to pa je naž Sultan, grajski Sultan! Pa kedo ga je ustrelil? Pa kedo ga je ustrelil?« Ribničani odločno zanikajo: »Mi ga najsmo, so ga umi!« Možje iz Gorenje vasi pa hudi: »Vi ste ga, vi, smo dobro videli odkod je ta nrav šus pou!« To pričkanje je trajalo pol ure. Končno je forštmajster Blahna zapustil družbo, led »e je še nadailje preganjala, kdo je ustrelil volka. Od samih skrbij, kaj bo zdaij, je pri telo Tomaža Kluna trgati po čeljustih in Sel je k trškemu padarju Bobku, po domače Sipci, da mu izruje gniili zofo Sipca ga je celo uro vlačil s klešami po sobi, pa mu je zob le razmajal, zato je šel Tomaž v Ljubljano, da se tam reši hudih bolečin. Razgledoval se je po izložbah in zagledal v židovski! ulici v nekem oknu polno klešč. Aha. to bo pa pravo. Da so bili poleg klešč razstavljeni tudi čevlji in kopita, tega mož m opazil. Ponižno vstopi in vpraša, če pulijo tam zobe. »0. seveda«, se je glasil odgovor, »dn še brez vseh bolečin.« In že je sedel na trinožnem čevljarskem stolčku in sam mojster mu je navezal zob na dreto in pripomnil: »Le nategnite!« Tomaž je stegnil glavo, kolikor se je dalo, tisti tremi*ek pa ie začutil ob sedežu skelečo boiečino, kakor bi ga bil kdo pičil s šilom, in skočil je pokonci, da je prevrnil vse okrog sebe, mojster pa je vrgel zdravilno šilo iz rok Ta pametna izjava je vse poslušalce tako razvnela, da so hrupno zahtevali konec seje. Ženeva, 12. II. (Zlagano.) S posebnim zado-ičenjetn vami more vaš dopisnik »poročiti veselo vest o zvezi Slovenije z morjem. Ko se je namreč vas dopisnik obrnil po prvi seji na gospoda predsednika za nekatera velevažna pojasnila, med drugim tudi glede omenjene zveze, Je rekel gospod predsednik: »0 tej zadevi se je vršila že včeraj zvečer seja posebnega odbora, ki je odobril nakup potrebnih jeklenih vrvi v Ameriki za to zvezo. Ko bodo vrvi spletene, jih bodo takoj prepeljali na lice mesta in začeli vezati.« Strah, da bi utegnili vezati otrobe, je torej popolnoma neopravičen. Nov obrtni rod za celo državo! Beograd, 16. februarja. (Zlagano zvečer ofo 8.) Danes so podpisali v kavarni »Kod tri še-Sira« nov obrtni red za vso državo. Po novem obrtnem redu sme biti v celi državi za vsako ofort le po 1 mojster, ti pa imajo pravico imeti svoje pomočnike po vseh krajih, kjer bi to bilo potrebno. Novii obrtni red bo posebno težko zadel Ljubljano, zato je pričakovanje opravičeno, da pride v Beograd kmalu posebna deputaoija iz Ljubljane, ki bo predlagala potrebne izpremembe. Ce bo deputacija kaj pri groših, bo povsod sijajno sprejeta. Pozor, govorniki! Vsem, zlasti pa gg. govornikom, županom, tajnikom, gostilniškim moram in sploh vsem, ki imajo opravka z ljudmi, toplo priporočamo nabavo novega stroja za vrtanje. Stroj je najnovejšega sistema in zavrta lahko tudi po 100 lukenj na minuto v trebuh vsakega poslušalca, tovariša ali družabnika. Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno »Mora«, d. d. v Ljubljani. Podružnice v vseh večjih krajih. Iščemo žagarja spretnega in sposobnega za vsako dedo. Prednost imajo tisti, ki znajo dobro žagata županske, banske in podobne stoile. Les odžaganih nog sl obdrže lahko sami. Ponudbe na tvrdko »Staro-kopit«, Ljubljana, Avstrijska ulica 97. Predpustna kultura. Hvalevreden sklep. Uprave vseh tukajšnjih dnevnikov, tednikov, mesečnikov in letnikov eo sklenile, da bodo od pepelnice naprej vsem pesnikom, pisateljem im umetnikom sploh nakazovale predujme v višini dvojnega običajnega honorarja proti kasnejšemu obračunu. Nova tvornica v Ljubljani. Kakor natn poročajo, je mestni magistrat odobril na svoji zadnji seji načrte za novo tvoraioo parfumov v Ljubljani. Nova tvoraica bo stala tik ob Ljubljanici, koncesijo pa'je dobil gospod Smerdelj. Pocenitev stanovanj. Hišni lastniki v Dravski banovini so na pustno nedeljo sklenili, da bodo najemnine znatno znižali. Za sobo, kjer stanuje sedaj le ena oseba za 1000 Din mesečno, bo treba plačati dvema osebama le po 600 Din, kar pomeni silno olajšavo za osebo. Ce bo stanovalo pa v sobi po 100 oseb, bo treba plačati le po 20 dinarjev za osebo, s čemur bo stanovanjska kriza rešena. Literarni krošnjarji. X. Y.: »Hvala gospodje, — imam ravno še za »Figovca«! in hitel pobirat izruvani zob, ki se je z dreto zakotalil po prašnih tleh. »Presneto je imu velike korenine,« se je začudil Tomaž, božaje se po skelečem mestu, »tle dol gein ga začutu. U ujatih me pa prou n6 ve! na buli .. Kulk je pa za plačat?« »Za vas samo en goldinar, oče.« »Kaj, pr maj diiš! Ribenški dohtar me je cej-lo uro ulajku za zob, pa je rajtou d vej set krajce rju, tle bom pa za pet minut dajal goldinar? Sej jih ne dejlam.« Tm vrgel mu je v naročje dve dajači, pljunil ta zaprl vrata za seboj. Nekaj dni na to je imel Tomažev prijatelj Janez Smolo opraviti na sodniji. Okrajni sodnik Rozina je bil dofora duša, le od sile nervozen, Jan ez Smole pa spet druge vrste dobričina ln šaljivec, ki se mu ni nikdar nvudilo. Tudi takrat se je počasi pripeljal v sobo, ravno še o pravem casu, da je slišal, kako Je sodnik zaklical: »Janez Smole.« »Tukej sem, tukej?« se je počasi oglašal. »Založen ste, da ste v kontrabant lovil ribe.« »Sej sem jih.« Zakaj pa ste jih?« »Vejo, gspud, ker me nejso tle počakat.« Sodnik ves rdeč od jeze udari po mizi in se zadere na Janeza: »Vi ste bik!«, kar pa slednega ni spravilo prav nič te ravnotežja. Priliznjeno se je naklonil proti mizi: »Gspud, na smejo zamerit, kaj je pr nh kej drgač al kaj?« Ob nesrečnem volčjem lovu se je še neki drugi Ribničan tako prehladil, da je prav nevarno zbolel. Ker je bil reven kot cerkvena miš, tudi Sipce ni bilo blizu, da bi mu bil puščal prehlajeno kri in ubožec je pričel umirati. Sin, dober kristjan, je tekel k sosedu spo- Borzna in tržna poročila lT „ Ljubljana, predpustom. Ha včerajšnji borzi bi bilo kmalu prišlo do silnega poloma. Zaradi nenadnega južnega vremena se je pojavila na trgu ogromna množina ■ljubljanske plundre, našega glavnega izvoznega blaga. V dobro poučenih krogih zatrjujejo da stoji firma »Kramp, Lopata & Co« tik pred tonik urzom. Visoko pa sto se dvignile cene ljubljanskim jezikom. Ljubljanski jeziki, 4 metre dolgi in 2 metra široka, dobro ošpičeni, so dosegli rekordne cene, ker jih nakupujejo po vsem svetu, da na mogoče^ ugoditi povpraševanju. Zenski jeziki •o Se drazjii, ker jih rabijo za ugotovitve koliko ima kdo robcev in srajc v perilu. Nobenega povpraševanja pa ni bilo 'včeraj zaradi današnjega praznika po kislem zeliu in repi. Majhna nezgoda pa -se je zgodila sinoči mesarjem v klavnici. Cez noč je namreč zmrznil led v ledenici... Nesreča pač nikoli ne počiva. Predpustna listnica uredništva. Gospod Janez Srce v Križevi vasi. Vprašate, če lahko napoveste pagaita nazadnje saimo s 8 taroki v rokah. — Lahko, če imate dovolj denarja. Gospodična Sina-Tina, Srčni dol: Za zaupanje, ki ste ga nam izkazali z vprašanjem, ali bi se možili ali ne, vam odgovarjamo prav iskreno: Ce imate kaj prida denarja in če ste ga voljni izročiti ženinu še pred poroko, potem stopite mimo pred altar, rnagari sama. Janez Krhan, Tihe vode: Le ženite se, vami bo v»aj enkrat žal. Miha Siromak: Delnice Trboveljske premogo-toopne družbe niso za vas nič vredne, če jih nimate. Iščem moža, M se je včeraj zvečer nekje izgubil. Okoli vratu je nosil št. 817 na lepi vrvici. Kdor ga najde, dobi lepo nagrado. Pasja ulica M. 16/1. Zatekel se je pes, plemenite pasme, rjave barve, Včeraj zvečer »o ga videli pijanega v neki Bfiikotni ulici v družbi neke sumljive osebe. Kdor ve kaj natančnejšega, naj piše na naslov: »Doma® zmaj« na upravo. Rekordna svinja Le poglejte njeno sliko! Saij je večja od svoje gospodinje ta reddteljice Marij« Jereletove, mlinarjeve žene v št. Jerneju pod Gorjanci. 257 om mori v dolžino, črez prsi obsega točno dva metra, visoka je 106 om in tehta polnih 880 kg. To se pravi, vse to je bilo, zdaj se njene »šunke«, že »mode v dimniku, ker jo je za pustni teden po pet in pol letih doletelo neizbežno. Nosila je 18 kg težko kožo in dala šest zvrhanih mernikov zmletega Špeha. Mesa je imela kot drv. Poznalo se ji je, da je dnevno trikrat vži-vala kuhane žgance. Tudi sicer je bila to zanimiva žival, ki ne bo tako zlahka našla primere. Devetkrat je bila mati ta je imela skupno 146 mladičev, izmed katerih jih je s svojim mlekom od gojila 103, drugo so domači oddali sosedom. Njeni mladiči so tehtali že po osmih tednih 25 do 28 kg in so bili po vseh sejmih prvenstveno iskani in pobrani. Kdo bi se branil potomcev tako krasne mešane jorkširke ! sodit »i blagoslovljeno svečo in jo je prižgano držal umirajočemu, ki pa le ni hotel umreti. Mučil se je in mučil, čas je potekal, sveča se je krajšala. Pa se okorajžd sin in poprosi očeta: »Oče, dajte, dajte no umret, al svejča uej naša!« Skoro istočasno je odšel na oni svet tudi bogat kmet onkraij trga. Že prvo noč je prišel strašit in razbijat po hiši. In to se je ponavljalo noč za nočjo, dokler se prikazen ni srečala ■ sinom. »Kaj pa je, oče?« vpraša sin. »Veš, dragi sinko, tisto parcelo za kozolcem sem prigoljufal, jo moraš vrniti, pa bom rešen!« ga je prosil oče. Sinu pa to ni bilo kdo ve kako všeč, »O, kej bom pa jat pol kosiv! Tejga pa že ne! Le ostanite u peklu, spočetka se vsak težku privadi !« In očeta ni bilo nikdar več nazaj. Sinov sinček Janezek pa je tekaj za kozami majil piščalke, prepeval in uganil marsikatero brihtno. Nekoč ga je na paši nagovoril gosposko oblečen človek. »Kako ti je imel?« »Janezek sem.« »Kaj pa delaš?« »Saj vidite, da koze pa sem. r »Ti, ali veš, zakaj ima koza rep pokonci?« »Vem.« »No, povej!« »Dajte krono, pa bom povedal.« Dobil je krono. »No, le povej!« Janezek se je odmaknil malo od poti In se odrezal: »Zato. da fo vil lahko nekam pišete!« In že je bil pri svojih kozah- V. P. Naša zunanja irgovina in nemški gospodarski pritisk na Balkanu V zadnjem času smo dobili podrobnejše podatke našega izvoza za leto 1930. Glavna publikacija generalne direkcije carin pa že ni do-gotovljena in zato bo statistična obdelava ma-terijala mogoča Sele enkrat pozneje. Kljub temu pa nam dosedanji podatki kažejo, da je naS izvoz v zadnjem letu doživel različne preobrazbe. Posebno se ta preobraženja prikazujejo na udeležbi posameznih držav tako pri uvozu, kakor tudi izvozu posameznih gospodarskih dobrin. Predvsem je zanimiva konstatacija, da se je v letu 1930 udeležba Nemčije na našem uvozu izvanredno dvignila in tvori skoro 18% vsega našega uvoza. Ta udeležba se je od 1. 1923 zvišala od 9% na 18%. Nadalje pa je veliko važnosti tudi okolnost, da se uvoz Avstrije pri nas niža. Od 26% avstrijske udeležbe, zaznamuje leto 1930 samo še ne celih 17%. Poleg teh dveh držav sta udeleženi na našem uvozu z nad 10% uvoza samo še Češkoslovaška in Italija. Če nadalje primerjamo udeležbo Nemčije na uvozu v druge balkanske države Grčijo, Bolgarijo, Romunijo in Turčijo, potem nam postane ta ogromni porast nemške udeležbe na našem uvozu nekoliko le preveč očiten. Gospodarski pritisk Nemčije je z 80-milijonskimi atmosferami usmerjen napram Balkanu. Nekdanjemu političnemu pritisku (ki je še vedno zelo agresiven!) se je umaknil gospodarski. Posebno značilna je ta konstatacija tudi iz razloga, da se za balkanska tržišča zanimajo tudi druge države z istimi interesi, predvsem Italija. Nemčija pa vsem tem državam prednjači. Vprašanje nastaja kake koristi, ali bolje, kake nevarnosti pretijo Balkanu s strani nemškega gospodarskega »Drang nach Silden«. Te koristi, oziroma nevarnosti so za gospodarstvo balkanskih držav ravno tako važne, kakor so važne za politično ravnovesje v bodočnosti. Razni uspehi nemške gospodarske agresivnosti so tudi pri nas že vidni. Z nemškim uvozom industrije se veča število nemškega gospodarskega življa, ki prihaja v našo državo in sploh na Balkan v obliki inštruktorjev, specijalistov in kakor se vsi ti priseljenci imenujejo. V nove investicije, ki jih država izvršuje in uvaja v gospodarsko življenje, importirajo netnške tvrdke svoj odvi-šen in ne vedno najboljši človeški materijal, tako da so koristi takih investicij vsaj trenutno le stranskega pomena. Kake so nacijonalno-po-litične posledice takega importa, ne bomo na tem mestu razpravljali. Vsled preobrazbe našega zunanjetrgovinskega položaja, smemo pričakovati v tekočem letu veliko konkurenčno tekmovanje posameznih držav, ki z zavidnim očesom zasledujejo razvoj gospodarske ekspanzije Nemčije napram Balkanu. S strogo gospodarskih vidikov bomo morali vsled tega tudi mi tem vprašanjem posvečati več pažnje. Predvsem bomo morali industrijskim državam odločno povedati v brk, da bomo kupovali naše Industrijske potrebščine samo tam, kjer se bo nudil ugoden odjem tudi našim proizvodom. Deviza naše trgovinske politike v tekočem letu se bo morala glasiti na protivrednost. Kdor nam te v dovoljnl meri ne more nuditi, temu moramo pod pritiskom gospodarskih prilik zapreti pota. Kakor smo naglasili v nedeljskem članku, na tem mestu, ni pričakovati v doglednem času posebnega zboljšanja na polju gospodarskih depresij, ki motijo svetovno gospodarstvo. Posebno agrarnim državam prihodnjost ne bo prinesla olajšav, vsaj toliko časa, dokler se Evropa ne najde v gospodarski Panevropi, ki bo določala racijonalizacijo posameznih držav in odmerjala, koliko in kaj naj se producira. Do tega spoznanja pa smo najbrže še zelo oddaljeni. Agrarni protekcionizem industrijskih držav in industrijski protekcionizem agrarnih držav bosta tekmovala tudi še nadalje in to do tolike napetosti, da bo gospodarsko stanje Evrope doživelo popoln polom, ali pa se bo skušalo zdraviti s starimi zdravili z — vojno. Gospodarske vesti X 2ična železnica Kotor—Cetinje. Prihodnji mesec se prično v Kotoru dela za vposta-vitev nove žične železnice, ki bo vezala Kotor 8 Cetinjami. Ta nova zveza, ki bo za gospodarski razvoj Zetske banovine velikanskega pomena, bo izgotovljena še v teku tega leta ;n predana prometu. S to železnico se bo odprem-ljalo blago in ne bo služila osebnemu prometu. X Podružnica Poštne hranilnice v Podgorici. Zbornica za TOI v Podgorici je naslovila na ministrstvo gradb prošnjo, da se v Podgorici o-tvori podružnica Poštne hranilnice. X Ruski duittping vina tudi že pri nas. Ruski parobrod »Milost je prispel na Reko iz Krima natovorjen s 1500 sodi vina (sod po 600 litrov). Na Reki bo iztovorili 1000 sodov, medtem ko je bilo 500 sodov takoj prodanih na licu mesta po Lit 45'— (135.— Din) za hektoliter. Ni izključeno, da bodo poskušali vino v eni ali drugi obliki plasirati tudi pri nas. X Točaj za voditelje rodovnika priredi kmetijski ref. Jos-ip Sustič v okviru »Živinorejske skupine za srez Kranj«. Tečaj bo v Ljudskem domu v Kranju v petek, dne 20. februarja t. 1. in prične ob 9. uri zjutraj. Namenjen je praktičnemu pouku v vodstvu rodovnika in pomožnih knjig pri živinorejskih zadrugah, kakor tudi za delo nadzorovateljev pri kontrolni molži. Število živinorejskih zadrug v kranjskem okraju je narastlo na 15, pri katerih so rodovne komisije s punktiranjem (ocenjevanjem) na 100 točk ravnokar odbrale plemensko živino zadružnikov za sprejem v rodovnik. Še tekom tega meseca ima slediti samostojno podrobno zadružno delo. Na tečaju naj se zadružniki čimbolj upeljejo in izurijo v beleženju podatkov v rodovne knjige. Zato naj prinesejo udeleženci s seboj rodovnik in vse pomožne knjige. K tečaju imajo pristop tudi drugi živinorejci in zadružniki. . X Šesttedenski kmetijski tečaj r Cerkljah pri Kranju je v poplnem razmahu. Obisk je bil že od začetka prav dober, vsakokrat po 80 do 90 oseb. Zadnje tedne pa je obisk narasel na 120 do preko 130 udeležencev. Zanimanje za kmetijski pouk je izvanredno živahno. Vse priznanje gre krajevnim činiteljem, ki so nepretrgoma širili zanimanje za številen in stalen obisk tega koristnega tečaja. V soboto, dne 21. februarja se bo dopoldne takoj po predavanjih predvajalo velezauimiv poučni kmetijski film. Ta dan bodo predavanja in filmska predstava v Ljudskem domu. X Tečaj za mizarsko lužonje v Ljutomeru. Zavod za pospeševanje ob rta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi dne 28. februarja in 1. marca t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko luženje. V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Udeležbo je prijaviti Obrtni zadrugi, III. skupina, v Ljutomeru. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10X20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali fornira-no) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruškovega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o rednem obisku. X Največje zavarovanje v zgodovini. »Times« poroča, da so pogajanja med angl. zavarov. družbami in člani Lloyda glede zavarovanja velikega francoskega parnika, ki ga gradijo v Saint-Nazaire. sur-Loire, zelo napredovala. Zavarovalnina bo zna šala približno 2,300.000 funtov sterlingov ter bo plasirana na angleškem trgu. Približno 500.000 funtov bodo zavarovali v drugih središčih. lo zavarovanje bo eno liajvečjih, kar so jih doslej sklenili. Pred še ne 14 dnevi so zavarovali novi parnik kanadske paroplovne družbe »Empress of do 11-17 (11-15—11-16). Koruza: maj 1221 do 12-29 (.12-22—12-24), trans, maj 900—9 70. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpreinenjeno slaba, promet 1 vagon bukovih letvic. <$p©z?I Britain«, ki bo pričel voziti med Anglijo in Ameriko poleti, za dva milijona funtov sterlingov. Za čas, ko leži omenjeni parnik v Southamptonu do izročitve lastniku, je bila ta ladja zavarovana za 2,500.000 funtov sterlingov. X Oddaja adaptacijskih del v Centralni ambulanti. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede oddaje adaptacijskih del v Centralni ambulanti. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) X Naraščanje nezaposlenosti v Angliji. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo. koncem leta 1930 v Angliji 2,600.000 nezaposlenih delavcev, med temi je nezaposljenje najobčutneje v tekstilni stroki, ki izkazuje preko pol milijona delavcev. Borzna poročila dne 16. februarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 16. februarja. Amsterdam 22-80, Berlin 13-4875—13-5175, Bruselj 7-9157, Budimpešta 9-9096, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9814, London 276, Newyork 56-725, Pariz 222-72, Praga 168-11, Trst 296-23-298-23. Zagreb, 16. februarja. Amsterdam 22-77 do 22-83, Dunaj 796-64—799-64, Berlin 134875 do 13-5175, Bruselj 789-57-793-57, Budimpešta 989-17-992-17, London 275-60-276-40, Milan 296-29-298-29, Newyork 56-625—56-825, Pariz 221-72—223-72, Praga 167-71—167-51, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 16. februarja. Amsterdam 22-77 do 22-83, Berlin 13-4875—13-5175, Budimpešta 989-46—992-46, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 796-64—799-64. London 275-60—276-40, Milan 296-30—298-30, Newyork 56-6250—56-5250, Pariz 221-72—223-72, Praga 167-71—168-51. Dunaj, 16. februarja. Amsterdam 285-65, Beograd 12-5237, Berlin 169-10, Bruselj 99-11, Budimpešta 194-20, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 190-15, London 34-5737, Madrid 69'85, Milan 37-25, Newyork 711-70, Pariz 27-895, Praga 21-06, Sofija 5-1545, Stockholm 190-30, Varšava 79-71. Curih 137-30. Curih, 16. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-32, London 25-1775, Newyork 518'45, Bruselj 72-225, Milan 27-14, Madrid 50-60, Amsterdam 208-05, Berlin 123-18, Dunaj 72'84, Sofija 375, Praga 15-345, Varšava 58’—, Budimpešta 90 425. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 16. februarja. Državni papirji: 7% inv. posojilo 86-50—87-50, vojna škoda ar. 417 do 418 (418, 417), febr. 417—417-75 (417-50), marec, april, maj, junij 418 bi., 4% agr. obv. 51-51-50, 7% Bler. Sl-62-81'75 (82-25. 81-75), 8% Bler. 92'25-92'50 (92 25), 7% pos. hip. b. 81-25—81-75 (81-75, 81-02, 82-50). Banke: Hrvat-ska 50 d., Praštediona 975—977-50, Udružena 194—194-50, Ljublj. kred. b. 125 d., Medjuna-rodna 68"50 d., Narodna banka 8150 d. industrije: Šečerana Osijek 275—283, Trboveljska 341-50—343, Slavonija 200—202, Vevče 128 d. Dunaj, 16. februarja. Bankverein 16-50, Kreditni zavod 46-80, Dimav-Sava-Adria 15-30, Prioritete 92'40, Trbovlje 42'50, Leykam 3-50. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 16. februarja. Vse neizpremetijeno. Promet: pšenica 40 vagonov, koruza 10 vago nov, moka 3 vagoni, otrobi 2 vagona. Tendenca mirna. Budimpešta, 16. februarja. Tendenca stalna Promet miren. — Pšenica: marec 14-86—14-87 (14-86-14-87), maj 14;91-15 (14-96-14-98), Rž: marec 1612-1619 (1119—1120), maj 1108 Nedelja v znamenju smučarstva Ljubljana, 16. februarja. To je bila nedelja, ki je morala zadovoljiti slehernega smučarja. Po dolgem čakanju so vendarle prišli do veljave. Vsi, ki imajo »dilce«, so odhiteli iz mesta na prostrane snežne poljane — vsi, prav vsi. Razumljivo je, da tudi športniki niso držali rok križem. Po raznih krajih so se vršile smuške in sankaške tekme. Pravi narodni smuški praznik je bil v Kranju. Tu se je vršilo prvo prvenstvo Gorenjske sokolske župe. Toliko smučarjev ni bilo še na nobeni smuški prireditvi. Okrog 200 sokolskih smučarjev se je zbralo v Kranju — v resnici cela armada. Vršila se je tudi skakalna tekma, ki je naravno vzbudila največje zanimanje. — V Ljubljani se je vršila juniorska tekma Smučarskega kluba Ljubljana. Golovec je kar mrgolel mladine, katerih rdeča lica so žarela od tekmovalnega navdušenja in prekipevajočega zdravja. — Motokolesarska Ilirija je priredila krasno uspeli motoskijoring na progi Brezovica—Vič. Ta panoga športa je v raznih oblikah izredno popularna v vseh državah in ima tudi pri nas veliko število pristašev. — Prvič je javno nastopila tudi zimskošportna sekcija SK Reke s smuško tekmo na Rožniku. — Kamničani go izvedli propagandno smuško tekmo na 10 km, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva. — Tudi naši Štajerci niso mirovali. V Celju in Mariboru so bile kar tri tekme. — Prav lep uspeh je dosegel Stane Bervar (Sin. k. Ljubljana), ki si je v Delnicah pri Karlovcu priboril naslov prvaka savske banovine. V Zagrebu se je navzlic snega vršila medmestna nogometna tekma Beograd : Zagreb in so gostje sigurno zmagali. Sokolska smučarska tekma v Kranju Sokolska župa Kranj je dosegla s svojo prvo smuško tekmo izvanreden uspeh. Vsa Gorenjska je bila po svojih društvih zastopana in je ogromna armada smučarjev nudila izredno pestro sliko. Kdor je bil ta dan v Kranju, bi mislil, da je na Norveškem ali pa v Davosu ali St. Moritzu. Okoli 200 tekmovalcev obeh spolov je nastopilo na startu, kjer so bili zbrani poleg funkcijonarjev prireditelja (smuški odsek kranjske župe) tudi oficijelni zastopniki SKJ I. podstarosta E. Gangl, savezni načelnik I. Bajželj, zastopnik bana sre-ski poglavar I. Žnidaršič in mnogo zastopnikov raznih sokolskih društev. JZSS so zastopali gg. Goreč, Cvetko in Predalič. Največ zanimanja je vzbudila skakalna tekma, na kateri so nastopili izven konkurence savezni trener Norvežan Guttormsen, Zupan in Golob. Člani so tekmovali na 14 km, članice in naraščaj na 3 km. Pri članih je tekmovalo 33 patrulj, od katerih jih je 8 izstopilo. Rezultati so bili: Patrulje članov: 1. Sokol Gorje 1:18:18, 2. Jesenice 1:21:40, 3. Dobrava 1:23:20, 4. Mojstrana 1. 1:25:25, 5. Mojstrana II 1:29:00, 6. Tržič 1:31:40. Članice: 1. Klančnik Slava (Mojstrana) 20:45, 2. Tomažič Angela (Bohinj) 22:23, 3. Klančnik Ela (Mojstrana) 22:26, 4. Lah Mici (Jesenice) 22:36, 5.‘Šega Nada (Jesenice) 23, 6. Lebar Mora (Bled) 23:20. Naraščajniki: 1. Tratnik Franc (Jesenice) 15, 2. Novšak Albin (Bohinj) 15:04. 3. Bručan VI. (Kranj) 15:06, 4. Primožič R. (Tržič) 15:07, 5. Klančnik K. (Mojstrana) 15:20. Naraščajnicc: 1. Ažman Z. (Tržič) 20:30, 2. Pavlič S. (Kranj) 23, 3. Kump II. (Kranj) 24:30. Skoki: 1. Razinger S. (Jesenice) 109 točk, najdaljši skok 25 m, 2. inž. Janko Janša (Bled) 108'8 23 m, 3. Oman Slavko (Javornik) 100 6 19 m, 4. Ulčar Matko (Bled) 95‘4 — 18 m, 5. Ravhekar Tomaž (Jesenice) 88 — 21 m. Izven konkurence je bil placement nasledji 1. Zupan 23 m, 24 m, 24 m, 2. Guttormsen najdaljši skok 28 m padel, ker je skakalnica prekratka, 3. Palme, 4. Golob. Juniorska tekma Sm. k. Ljubljana Nedeljska tekma »Ljubljane« za juniorje na Golovcu je prav dobro uspela. Tekmovalo se je v dveh kategorijah: starostni razred do 14. leta na 3 km, od 14. do 18.1eta na 6 km. i. kategorija: 1. Priboršck F. (Ilirija) 17:02, 2. Bevc E. (neorganiziran) 17:09, 3. Marinko M. (Ilirija) 18:47, 4. Ponikvar L. (neorganiziran) 18:56, 5. Urbanc D. (neorganiziran) 19:03. II. kategorija: 1. Jakopič Avg. (Ljublj.) 26:44, 2. Dečman Tone (Ljublj.) 29:59, 3. Ogrin I*'r. (Ljub.) 32:13, 4. Zadnik Lado (neorganiziran) 33:15, 5. Lagovič D. (Ilirija) 33:36. Vršila se je tudi interna klubska tekma na 12 km. Zmagal je Teran Maks v 1:08:36, 2. Okorn 1:08:24, 3. Završan F. 1:10:36. Motoskikjoring M. K. Ilirije Na 3 km dolgi progi Brezovica—Vič je priredila motokolesarska Ilirija prav zanimiv motoskikjoring z naslednjimi rezultati: kategorija do 250 ccin: 1. vozač šiška Janko (M. K. Ilirija) na Arielu, smučar Jakopič Avg. (Ljublj.) 2:53, 2. Starin Franc (M. K. Ilirija) Puch, Pelc Pavle 3:48 — kategorija 350 ccm: 1. Pečnik Avg. (M. K. Ilirija) BSA, Okorn D. (Ljublj.) 2:49, 2. Kušar N. (M. K. Ilirija) BSA, Kunst J. 4:36 — Kategorija 500 ccm: 1. Doberlet M. (M. K. Ilir.) Harley Davidson, Gostiša M. (Ljublj. 4:24. — Motorji s prikolicami: 1. Maček Josip (M. K. Ilir.) Harley Davidson, Stergar V. (SK Ilirija) 3:4. Prvenstvo Savske banovine V Delnicah pri Karlovcu se je v nedeljo vršilo prvenstvo savske banovine in zagrebškega pod-saveza. Iz Ljubljane sla tekmovala tudi Bervar Stane in Frank Stane od Sm. k. Ljubljane in si je prvi priboril naslov prvaka Savske banovine. Prvenstvo banovine na Iti km: 1. Stane Bervar (Sm. k. Ljublj.) 1:42:42, 2. Eca Valentekovič (Ilašk) 1:46:10, 3. Stane Frank (Sm. k. Ljublj.) 1:49:29, 4. Peter Stiasny (Hašk) 1:51:01, 5. Rud. Singerin (Maraton) 1:56:37. Prvak zagrebškega podsaveza je postal ponovno Valentekovič. Prvenstvo jitniorjev na IB km: 1. Melko Rašica (Cone.). 1:59:07, 2. Robert Tauger (Runolist) 2:01:34, 3. VI. Miloševič (Runolist) 2:01:48. Juniorji 14 do 18 let na 8 km: 1. D. Cipri-janovič (Runolist) 59:04, 2. M. Ju5 (Makabi) 1:05:30, 3. Bluhweiss (Mark.) 1:05:43. Prvenstvo dam na 6 km: 1. Zorko Esapovič (Hašk) 57:39, 2. Renola Čabrijan (Cone.) 1:03:01, 3. Štef. Radman (Runolist) 1:03:07. Slalom tekma SPD Celje Slalom tekme SPD Celje na Celjski koči na razdaljo 1500 m se je udeležilo 32 tekmovalcev, med njimi tudi vojaštvo. Seniorji: Kopinšek A. (SPD Celje) 3:05, 2. Božič Z. (SPD) 3:14, 3. Tkalčič R. (Olimp) 3:35. Juniorji 1200 m: 1. Božič R. (SPD) 2:21, 2. Mastnak Tine 2:22, 3. Kranjc B. 2:33. Vojaštvo: 1. narednik Gerželj (39. pp) 5:24, 2. potporuč. Drame (39 pp) 7:25. Nogomet Zagreb: Beograd—Zagreb 3 : 1 (1 : 0). Subotica: Jugoslavija (Beograd) : Bačka 3 : 1. Novi Sad: Jugoslavija B (Beograd) : NAK 6:1. Miinchen: Eserima (Argent.) : Miinchen 1860 4 : 0. Pariš: Češkoslovaška : Francija 2 : 1. Smuška tekma SK Reka na Viču V nedeljo popoldne ob 15. je priredil niladt in agilni SK Keka svojo prvo smuško tekmo za senijorje in junijorje. Start in cilj je bil pri Strelišču pod Rožnikom, kjer se je ob 14*30 zbralo precej občinstva. Vodstvo tekme je imel predsednik SK Reka Ivo Hartman, kot sodnika pa sta fungirala Bruno Borštnik in Ambrož. Tekmovalo pa jih je 9 seniorjev in 5 juniorjev. Tekmovalna proga za seniorje je bila dolga ca. 10 km in je vodila od strelišča na vrh Rožnika, nato po zapadni strani Rožnika na Večno pot do gostilne Vodnik pod Utikom nazaj za čez Brdo zopet na Večno pot do strelišča. Juniorji pa so tekmovali na progi 5 km po pobočju Rožnika in nazaj po Večni poti do cilja. Kot prvi je prispel na cilj Banovec SK Ilirija (izven konkurence) v času 1:8:38, 2. Zucatto SK Ilirija (izven konkurence) 1:9:38. 3. Battelino Oto SK Reka 1:21:20. Izmed juniorjev je prispel prvi na cilj Prebil Bruno 39:30, 2. Štrukelj Slavko 40:4, in 3. Zucatto Vinko SK Ilirija (izven konkurence) 41:50. Tekma Celjskega smučarskega kluba V nedeljo se je vršila v Celju pri Celjski koči smuška tekma Celjskega sm. k. na progi 18 km. Udeležilo se jo je 10 seniorjev in večje število juniorjev. Seniorji: 1. Gračner Ervin, 2. Kalčič (izven konkurence), 3. Prinčič. Juniorji: 1. Skoberne Fric, 2. Skoberne Karl, 3. Steinbiick. Dame: 1. Urh Ria, 2. Steinbiick, 3. Filipič. Smučarska sekcija SK Ilirije. Danes v torek dne 17. t. m. ob 19. sestanek vseh tekmovalcev _ seniorjev v klubski sobi — radi udeležbe na mednarodnih tekmah v Bohinju. — Točno in vsi. Guttormsen Je skočil v Bohinju 54 m! Ljubljana, 16. februarja. AA. Pri treniranju v Bohinjski Bistrici je v soboto 10. t. m. Norvežan Guttormsen Sigmund, ki je prišel, da se udeleži mednarodnih zimsko-sportnih tekem v Bohinju, skočil 52 in 54 m. To so najboljši skoki, ki so bili kdaj postavljeni v naši državi. Pri tej priliki je izjavil, da je skakalnica tehnično tako popolna, da tudi Norveška nima boljše. Smuška skupinska tekma za Streharjev pokal Ob ogromnem zanimanju občinstva sc je danes vršila štafetna tekma pri Treh ribnikih, ki jo je priredilo SPD Maribor za pokal Lojzeta Streharja. Startalo je 9 skupin s 27 tekmovalci. Proga je bila dolga okoli 20 km. Rezultati so bili naslednji: 1. SPD Maribor (Mirko Dolinšek, Priveršek, Mušič) v času 1:56:10. 2. I. SSK Maribor (Džamonija, Vezjak, Stopar) 2:00:5. 3. SK Železničar (Jošt, Cinoti, Zupanc) 2:28:15. 4. T. K. Triglav (Govedič, Kotnik, Mazi) 2:30:5. Sokolskim edinicam župe Maribor! Na željo Saveza SKJ 6mo preložili župni občnf zbor, ki smo ga biti prvotno razpisali na 22. t. m., na I. marc. Tega dne sc vrši oh istem času in na istem prostoru, ki je označen v okrožnici. — Edinice, katere še niso vrnile velikih statističnih izkazov, naj store to takoj, ker bomo sicer objavili imena zamudnikov v »Sokolskem Glasniku«. — Zdravo! — Župna uprava. 'Medi cttefi Ogluši socijulne m posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6--. Zakoni v kniiži-cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4. Elegantne maske, kostume, posodim po Uin 100’—. Naslov v upravi MJujroslovana“. Ribe žive s 1 a d k o - v o d n e, tar namočeno polenovko najboljšo, vedno svežo, nadalje vso delikatesno in špecerijsko blago po na j n ižj ih conah nudi f. K. KOVAČIČ Ljubljana, Minlošiteva Cesta 32 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg Kultura Dijak prosjak (Premijera dne 15. t. ni.) V nedeljo je bila operetna premijera MiUiik-kerjevega »Dijaka prosjaka«. To opereto sem slišal prvič in moram priznati, da je eno najbolj kvalitetnih med vsemi. Ima zelo mnogo lepe glasbe, dialoga je le mak), blog se mi zdi še boljši od Straussovih ter je ie bUzu - operi«, kakršne je pisal n. pr. Lortring. 1 nih banalnosti v njej skoraj m, tudi operetne šablone ne preveg. Naštudirana je bila zelo dobro deloma z opernimi mofimi. lo je popolnoma v redu. Dirigiral je Neffat sigurno in z elanom in je orkester zvenel prav delikatno. Tudi reži-ger Povhč je tokrat pokazal mnogo ambicije in je zadevo postavil na vgodovinsko bazo. lemP° igre je bil zelo živahen, slog je učinkoval - z izjemo kuhinjskih girlsov, ki v ono dobo ne spadajo In mislim, da bi pri reprizah prav lahko izostali. Pevsko so se odlikovali vsi »operni« (Politeva, Kogejeva, Ribičeva, Gostič in Zupan) ter Peček, ki si je ustvaril pravilen način operetnega deklamacijskega petja, igr*J*o Pa prav vsi Tudi ansambli so bili zelo zadovoljivi. Pravilno je, da so počakali s premiero, ki je bila napovedana prvdtno za 7. t. m. Pn Gostiču ugotavljam tudi napredek v igri. 81. Osterc. Nova veseloigra na šentjakobskem odru V nedeljo zvečer je praznoval zopet en član tega delavnega gledališča svoj stoti nastop. Gospod Cuk si je kot tajnik društva in talentiran igralec pridobil splošno priznanje V veseloigri »Ekstemporale« igra simpatično vlogo osmošolca Hoffmanna. Po prvem odmoru mu je vsa dvorana priredila ovacije, društvo pa mu je čestitalo s predsednikovim pozdravom, z darilom in a cvetjem. . Premiera Ekstemporala v režiji g. Polarja je odlično uspela in uveljavila novo vrsto odrskih del za kar moramo odru čestitati. Vloge so dobro’ oddane in skupna igra vse:h oseb zagotavlja popoln uspeh. Delo si ne stavi velikih ciljev Stel bi ga med skromne nemške veseloigre. I o svoji svežosti in življenjski enovitosti pa presega marsikako renomirano stvar in s tem preseneča, kajti publika ima tu priliko, pokazati svoj čut. Vsa zgodba živi v šolskem vzdušju, kjer se vdoveli profesor skrivoma ženi s- pisa-teljico-vdovo, ker je njegov ravnatelj krut sovražnik zakona. Počasni razvoj prekine profesorjeva hčerka, neugnanka, ki se je vrnila iz gospodinjske šole že celo dekle in ki gre takoj na delo, da bi uredila očetovo stvar. M tem ure in popravi polomljeno latinsko nalogo, da bi rešila dijaka, svojega bivšega oboževalca, a sama zagreši bridko napako, ki se končno — ne maščuje. Veseli potek dejanja doseže najvišjo napetost v konferenčni sobi, kjer se ravnateljevi detektivski naravi končno posreči nenadna rešitev zapletita. Profesor g. Lavriča je bil igralsko dober, po- Eolnoma na mestu je bil osmošolec (g. Cuk). ejanje, katero sproži Lota (gdč. Pirčeva), dvigajo učinkovito profesor, njegova zaročenka (gospodična Gorupova) pa šolski sluga (g. Moser). Začetek in konec sta v rokah postrežnice (ga. Bučarjeva) in gimnazijskega ravnatelja (gosp. Kunc). Vsi so rešili svoje naloge s sa'mosto|no zamislijo in vzporedno igro. Oblikovno so dovršili celoto. Podali so tesnobo malomeščanske province, sliko profesorskega doma, duha srednje šole in širino neugnane mladosti, v katero se preliva in osvobodi ves v dveh urah obseženi svet; Šentjakobu pa obogateli pestri letošnji repertoar. V. B. Dva pomembna literarna jubileja. Danes mine 75 let, kar je v Parizu umri veliki nemški pesnik Heinrich Heine (17. februarja 1856). Heine se je kot sin obubožanih židovskih starčev rodil v Diisseldorfu in dovršil pravne študije; v literaturi pomeni še danes največjega burda nemške nacionalne in politične svobode ter borca za socialni progres. — Dne 15. t. m. pa je minilo 150 let, kar se je rodil nemški Eesnik, dramatik in estet Gotthold Epbraim e s s i n g. Po svojih dramah (Ulinna von Barnhelm, Nathan der Weise), predvsem pa po svojih kritičnih in umetniško-literarnih delih (Laokvan oder liber die Grenzen der Malerei und Poesie) je bil Janez Krstnik velike nemške klasične umetnosti, ki je po njem vstala v Goetheju in Schillerju. @led.ališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Torek, 17. februarja ob 21. uri: »Trije važJd svetniki. Ljudska predstava pCorso«. 18.30 Novice. 20.30 Kabaretni večer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Kabaretni večer (da.lje). Zagreb, sreda. 18. februarja. 12.20 Kuhinja. 13.90 Novice. 17.00 Pravljice. 18.80 Uvod k prenosu. 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Prenos zvočnega Jilma. Beograd, torek, 17. februarja. 11.80 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče (jazz glasba). 17 00 Predavanje. 17.30 Citre (Iv. Skalar). 18.00 Narodne pesmi 19.30 Nemščina. 26.00 Večerni koncert radio orkestra. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Beograd, sreda, 18. februarja. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 17.00 Narodne na harmoniko. 17.30 Vokalni koncert; ga. Ev. Mlkotlič. 18.00 PoTnoJldianski koncert radio orkestra. 19.30 Pr" ’ ">Tiife. 20 00 Zdravstvo. 22 00 Por^la. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA 1 ■ KAVA LDUBL-13 A,Sl /K •-VODNIKOV TRG ST. 5.— Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 3230/1. 898 Razglas. Občina jeseniška namerja na železniški postaji na Jesenicah odnosno ob tej postaji zgraditi carinsko skladišče in potrebno do-vlačilnico. V ta namen bi bilo med drugim treba podaljšati tri propuste v km 37-726, 37-869 in 38-022 železniške proge Ljubljana—Planica ter nadvoz v km 37-898. Te naprave bi se zgradile deloma na svetu občine, deloma na sedaj tujih zemljiščih, in sicer na pare. št. 721/2, 726/1, 728/1, 726/3, 727/1, 826/3, 119 in 128/1 kat. občine Jesenice. Na prošnjo imenovane občine ee razpisuje o tem na podstavi rešenja g. ministra za promet od 6. julija 1929, G. D. br. 43075/29, in po predpisih ministrske na-redbe od 18. januarja 1879, drž. zak. št. 30 ter vodnopravnega zakona kranjskega, politični obhod v zvezi z vodnopravno obravnavo ter razlastitveno obravnavo za razlastitev gori imenovanih zemljišč odnosno njih delov, potrebnih v označeni namen. Obravnava se bo vršila na mestu samem dne 6. marca 1931. s sestankom komisije ob desetih na železniški postaji na Jesenicah. Seznamek prizadetih zemljišč in dotični načrti bodo od dne, ko se objavi ta razglas, v občini Jesenice do dne 5. marca 1931 na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu imenovane občine. V tem času do dne 4. marca 1931 lahko vloži vsak udeleženec pri sreskem načelstvu v Radovljici usten ali pismen ugovor zoper zgradbe in namerjano razlastitev. Najkasneje pa se morejo prijaviti taki ugovori med obravnavo do konca razpravljanja vodji komisije. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 13. februarja 1931. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. S tarč, s. r. * 860 Razglas licitacije za zgradbo palače banske uprave v Banja Luki. Na podlagi sklepa kraljevske banske uprave Vrbaske banovine, tehnični oddelek V., št. 2198 z dne 6. februarja 19.31, se bo po zakonu o državnem računovodstvu, čl. 86. do 98, v tehničnem oddelku pri III. odseku v Banja Luki vršila dne 11. marca 1931. ob enajstih dopoldne I. ofertalna licitacija za izvršitev navedenega dela. Odobrena proračunska vsota znaša Din 4,681.088 p 49. Kavcija v vsoti Din 286.000 za naše, Din 570.000 za tuje državljane se mora položiti v tehničnem oddelku na dan licitacije do desetih. Ponudbe, sestavljene po procentih popust na odobreni proračun, se bodo sprejemale samo od onih ponudnikov, ld predlože dokazila o sposobnosti, o plačanih davkih za vse predpisane termine in potrdilo o položeni kavciji. Pogodbene dokumente in pogoje za izvr- šitev razpisanega dela dobe reflektanti na vpogled v pisarni tehničnega oddelka za ceno Din 200-—. Ponudbe, kolkovane e kolkom za 100-— Din, ee morajo zapečatene oddati na dan licitacije do enajstih. Telegrafske, naknadne in nejasne ponudbe se ne bodo jemale v poštev. Iz pisarne tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Banja Luki V., št. 2198, t dne 6. februarja 1931. Kraljevska banska uprava Vrbaske banovine ▼ Banja Luki, dne 6. februarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 914/30—12. 387 Dražbenl oklic. Dne 3 0. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika Goba, vi. št. 89 in 258. Cenilna vrednost 45.764-95 Din; vrednost pritikline 6.000 Din, ki je že vsebovan v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek 30.510 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 12. februarja 1931. Razne objave Vabilo na občni zbor 388 Celjske posojilnice d. d. y Celju, ki se bo vršil dne 10. marca 1931. ob petih popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1930. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. Upravni svet. * 379_3_1 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo, izdano od bivšega Oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani dne 12. marca 1923, štev. 419, legitimacijo za nošenje orožja, izdano od sreske uprave fin. kontrole v Murski Soboti dne 11. decembra 1928, štev. 3081, in legitimacijo za vožnjo po železnici s 50% popustom, izdano od Direkcije državnih železnic v Ljubljani dne 1. januarja 1930, štev. 184330. Proglašam jih za neveljavne. Gederovci, dne 9. februarja 1931. Kos Alojzij, s. r., preglednik fin. kontrole. CuidLa: ‘Roman 2 »Ah, gospod,« je rekla tiho, ko se ji je približal, »kako smeli ste bili tistega večera 1 V polnem diru naprej drvečima konjema ste stopili naproti. To je bil zares pogumen, junaški čin. Moj rešitelj ste bili!« »Sram me je vaše hvale,« je odgovoril s precej ravnodušnim nasmeškom. »Rekel sem vam že, da me je pogled iz vaših oči preplačal za moj trud.« Dama je dvignila izpod svilnatih vek svoje oči k njemu. »Prilizovalec!« je rekla smejoč se. »Pa se mi ie dobrikajte, to imam rada, samo da ni podsmev preveč poudarjen.« Gledajoč lepo tujko, si je moral gospod priznati, da ni videl še take ljubkosti, kakršna je odsevala od te mlade lepe ženske, razen na Tizianovih in Latourjevih slikah. Kdo je bila ta ženska? Moivla kakšna dama iz visokih slojev, ki je premagala predsodke, da se more nepoznana pomešati med ljudstvo? Morda romantična princesinja iz kakšne nemške ' neževinice, kakršnih je v Nemčiji na ducate? Ce bi se spodobilo, bi jo najrajši vprašal: »Povej mi, lepa tujka, kdo si?« »Ali se vam ne zdi, da je najino srečanje na tej majhni češki ladji nekaj izrednega?« je zašepetala, ko je molčal. »Hotela sem se peljati po vodi, ker je večer tako topel — ali je tudi vas isti vzrok sem privedel? Ah, gospod, to je ukrep usode. Bilo je pač zapisano, da se morava zopet sniti.« »Ce je tako, tedaj sem usodi iz srca hvaležen,« je odgovoril, toda na ta odgovor se je, nesrečnež, v svojem poznejšem življenju večkrat spomnil. »Da,« je nadaljevala s koketnim nasmeškom, da se mu je njeno obličje zazdelo še bolj očarujoče. »Bilo je tako zapisano. Ali pa smem vprašati, kako je ime mojemu rešitelju, ki sem mu dolžna tako veliko hvaležnost?« »Seveda, gospa. Moje ime je Farnmor, Cecil Farn-mor.« »Farnmor?« je ponovila zamišljeno. »Lepo ime. Torej ste Anglež, gospod, zato me boste imeli za muhasto, nespodobno žensko, ker se vozim zvečer na tej majhni češki ladji samo v spremstvu svoje sobarice.« Farnmor je odločno zavrnil njeno domnevo. Pobral je šal, ki ji je zdrknil z naročja na tla, ter jo prosil, naj mu tudi ona pove svoje ime, ki ga bo spominjalo na njegov najlepši doživljaj v življenju. Zasmejala se je in poredno odkimala z glavo. »0 ne,« je rekla. »Potujem nepoznana in ne morem vam odkriti te skrivnosti. Sem nekoliko muhasta in romantična in rada hodim svojo pot, namesto da bi se ix-prehajala med pustimi zidovji predsodkov in opreznosti. Kajpak da imam zaradi tega mnogo sovražnikov. Toda klo jih nima?« »Samo povprečneži, gospa, samo njih nihče ne aud-leguje in no napada. Na solncu pa vidijo ljudje vedio f je, ker jih njegov blesk slepi,« je izjavil Farnmor. Pri tem pa je pomislil: >Za vraga, govorim docela tako, kakor govore ljudje Errolovega kova.« Ko sta se tako pogovarjala, se je solnce znižalo do obzorja in megle so se polagoma vzpenjale po hribovju. Prav na koncu čolna so godci igrali svoje vreščeče postni, vmes pa hodili pobirat darove h kmetom. Farnmor je slonel na robu ladjice, ki je neslišno plula naprej v večerni zarji. Ni se mogel nagledati krasnega bitja s črno mantiljo prek zlatih las, dasi ni bil med onimi, ki jih ženski čari docela omamijo. V tistem hipu je čoln nenadoma obtičal. Nespretni čolnarji so ga zavozili na neko kleč. Ni bil bogve kako poškodovan, toda tičal je med skalovjem in se ni mogel nikamor premakniti. Z i tisti večer je bilo izključeno, da bi mogli priti v Aussig. Potnikom ni preostajalo drugega kakor počakati jutra v čolnu, ali pa se izkrcati in si po iskati v kakšni bližnji vasici zasilno prenočišče. Na srečo pa je bila v bližini večja vas, ki je imela celo gostilno. Večje število potnikov se je namenilo tja, med njimi tudi Farnmor in njegova lepa neznanka, ki j? ta dogodek nikakor ni spravil v slabo voljo. »Vidite, gospod,« je rekla smejoč se, ko ji je Farnmor pomagal stopiti iz čolniča, ki ju je prepeljal do brega. Pri tej priliki so se njeni mehki, dišeči, svetlo-plavi lasje dotaknili njegovega obličja. »Vidite, da naju usoda šiloma združuje. Morava si biti dobra. Bog tako hoče!« 0 £. M. flcmartjue: f*©f nazaj Roman (Copyright by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Pred mestno hišo so razdeljevali cele kupe letakov. Vmes je posegel veter in Jih vrtinčil tako visoko, da Je bilo vse podobno krdelu belih golobov. Obešali so se povsod po golih vejah dreves in so šumeli. Tam od Marijine cerkve Je zaropotalo par strelov. Dve ženski, oblečeni kot vdovi, ste zakričali. Začeli ste stokati nekaj o Ypernu. Willy se Je obrnil proti nam, raztegnil roki in dejal: »Oh, otroci, kako kolosalno mirno je vse to v primeri s Flandrijo?« Zavil je v Hackenstrasse. Pri tem Je nekoga podrl na tla. »Rlnoceros!« je zatulil mož na tleh za Willyjem. Willy se je vrnil in izzivajoče postavil predenj. »Pardon, niste li nekaj dejali?« je vprašal in se s prsti poigraval po čepici. Mož se je pobral in pogledal Willyja. »Ne vem, da bi kaj dejal,« je odgovoril nevoljno. »To je vaša sreča,« je dejal Willy, »ker za zabavljanje niste prav zrasli.« šli smo skozi vrt in prišli do krčme »Kralj Viljem«. Napis je bil že prepleskan. Zdaj se je imenovala »Nemška dvor«. Willy je zagrabil za kljuko. »Trenotek!« Kosole ga je potegnil za roko. »Wil-ly,« je dejal potem svečano, »če pride do tepeža, bom tolkel jaz! Daj mi roko!« »V redu!« je potrdil Willy in odprl vrata. * V nas je buknil ropot, dim in svit luči. Kozarci so žvenketali. Avtomat je grmel koračnico iz Vesele vdove. Pipe na točilni omari so se lesketale. Val smeha je obkrožal umivalno kad na točilni mizi, pri kateri ste dve dekleti spirali penaste kozarce. Krog njiju je bila zbrana kopica tičev. Zbijali so šale. Voda je pljuskala čez kad. V nji so se razcefrano zrcalili obrazi. Neki topničar je naročil žganja za omizje in zagrabil deklino za zadnjico. »Lina, to je še gotovo mirovno blago, kaj?« je rjovel navdušeno. Prerili smo se. »Tam stoji,« je dejal Willy. Z visoko zavihanimi rokavi in odprto srajco, poteč se, z mokrim rdečim vratom, je točil krčmar pivo. Pod njegovimi debelimi pestmi so se stekali rjavo zlati žarki v kozarce. Zagledal nas je. Po obrazu se mu je splazil širok nasmeh. »Dober tek! Tudi tukaj? Kakšnega bodete, svetlega ali temnega?« »Svetlega, gospod narednik!« je odgovoril Tjaden smelo. »Sedem,« je dejal Willy. »Sedem,« je ponovil krčmar in uprl pri tem svoje oči v Ferdinanda, »šest in Kosole v resnici.« Ferdinand se je preril do točilne mize in se z rokami oprl ob rob. »Povej, Seeling, ali točiš tudi rum?« Krčmar si je dal opravka za svojimi nikljastimi nastavki. »Seveda imam tudi rum.« Kosole ga je pogledal od spodaj navzgor. »Tega piješ gotovo rad, kaj?« Krčmar je natočil vrsto kozarcev za konjak. »Se- veda ga rad pijem.« »Ali se še spominjaš, kdaj si ga pil zadnjič?« »Ne —.« »Jaz pa se!« je zarjovel Kosole in stal pred točilno omaro kot bik pred ograjo. »Se spominjaš na ime Schroder?« »Tako se jih piše mnogo,« je odvrnil krčmar malomarno. To je bilo Kosolu preveč, že je hotel skočiti, toda Willy se ga Je oprijel in ga posadil na stol. »NaJ-prvo bomo pili! — Semed svetlih,« je dejal čez mizo. Kosole je molčal. Sedli smo k mizi. Krčmar sam nam je prinesel pijačo. »Na zdravje,« je dejal. »Na zdravje,« je odvrnil Tjaden. Pili smo. Potem se je Tjaden naslonil na stol in dejal: »No, kaj sem vam pravil?« Ferdinand se je oziral za krčmarjem, ki je šel zopet k točilni omari, »človek, če se samo domislim na vse tisto,« je škripal, »kako je smrdel ta kozel po rumu, takrat ko smo pokopavali Schroderja.« Umolknil je. »Samo nikar ne postajaj nežen,« Je dejal Tjaden. Nastanjeni smo bilit takrat za fronto v nekem sestreljenem jarku. Vso noč smo morali kopati skupni grob. Zelo globoko nismo mogli, ker je začela prodirati voda. Končno smo stali že v debelem blatu. Bethke, Wessling in Kosole so skrobili stene. Ostali smo zbirali pred ograjami mrliče in jih polagali v dolgi vrsti drugega poleg drugega, dokler ni bil grob gotov. Albert Trosske, podčastnik naše čete, je pobiral od mrličev spoznavalne znake in plačilne knjižice, če so jih sploh še imeli. njene natančne osebne in premoženjske podatke od vei kakor 10.000 ljudi. Ta arhiv pa bo dala po svoji smrti sežgati. Kot nagrado za posredovanje zahteva nekaj 100 mark naprej, če pa pride do poroke, pa zahteva še 2 odstotka od ženine dote. Ce pa žena nič niina, mora plačati on. Stroškov pa ima po njenem priznanju na leto okoli 100.000 mark (1 marka =■ 14 Din). Ženifovanie brez ženina in nevesrfe Nedavno bi se bila morala poročiti edina hčerka angleškega generala Hordyja, ki službuje v Indiji. Vse je bilo že pripravljeno za poroko, gostje so bili že zbrani in nestrpno so čakali na prihod ženina in neveste. V splošni napetosti pa je nevestina mati nenadoma silno zakričala: zagledala je namreč svojo hčer na vrtu, kako se opira nepremično na mizo, pred njo na tleh pa je ležal njen ženin mrtev. Tudi nevesta je bila mrtva. Na vrt se je bila namreč priplazila strupena kača »kobra« in je ženina in nevesto pičila, da sta v hipu umrla. IzumHeli vžigalic Neki nemški pesnik — Klopstock — je že pred več kot 100 loti tožil, da so Imena izumiteljev le prerada »zavita v temo črne noži«. To je bridka resnica, ki velja zlasti za izumitelje takih predmetov, ki jih vsak dan toliko rabiipo, da pri tem le preradi pozabimo vprašati, odkod imamo vse te lepe in koristne stvari. Im tudi ime izumitelja naših ekromnih vžigalic bi ostalo bržkone pozabljeno, če ne hi bili našli v uradnih spisih na Dunaju zapisano, da je tota 1831. neki pl. Romer prosil za »privilegije mi bi danes rekli: za patent — za iz/letovanje vžigalic,. Id se vnamejo ob trenju. Ta »privilegij« je pl- Romer tudi dobil. Romarjeva iznajdba si je že zdavnaj osvojila »vet, o njegovi osebi pa so šele v novejšem času našli nekaj podatkov. Stelam pl. Romer je bil rojen leta 1788. na Ogrskem v mestecu Ujheily. Leta 1809. je prišel na Dunaj, kjer si je napravil kemični laboratorij, občeval pa je tudi mnogo s tedanjimi znanstvenika in pesniki! in znan tedanji dunajski satirik Safir mu je napisal tudi nagrobni napis. Napad na češkoslovaškega poslaniškoga tajnika na Dunaju V poslopju češkoslovaškega poslaništva na Dunaju je oddal foški trgovec Zetka več strelov iz revolverja na poslaaiškega tajnika Zajlček-a in ga smrtno nevarno ranil. Na sliki vidimo (zgoraj) poslamiškega tajnika, spodaj pa napadalca. Posredovalnica za ženine Nekdaj so imoli ljudje za veliko sramoto, če si je kdo iskal svojo življenjsko družico 8 posredovanjem kakšnega znanca ali znanke, da o znanih časopisnih oglasih niti ne govorimo. Kakor pa je pokvarjeni moderni svet skoraj že vse postavil na glavo, kar so spoštovali naši predniki, tako tudi danes v raznih posredovalnicah sklenjena znanja in ženitve niso nobena redkost več in še manj posebnost. Posredovanje ženitev je zlasti v velikih mo-Btih silno razvito. Čeprav namreč stanuje v velemestih na stotisoče ljudi na ozkem prostoru, se ti ljudje skoraj manj med seboj poznajo kakor kje daleč zunaj na deželi. V Berlinu je n. pr. neka posredovalka dosegla take uspehe, da stanuje danes ▼ najbolj elegantnem delu mesta v svoji vili, vozi se pa okoli svoje »klijentele« z luksuznim avtomobilom. Ta ženska ima v svojem poslu silno dosti izkušenj. Delati začne že zjutraj ob pol osmih, kar ni nič čudnega — vsaj prejme na dan po ♦00 do 500 dopisov. Dopoldne narekuje odgovore, popoldne pa obiskuje vse, ki so se zatekli k njej po pomoč. Doslej je baje posredovala že nad 10.000 porok. Pri posredovanju se ravna vedno po pravilu, naj se jemljejo ljudje iz ljubezni ali vsaj iz simpatije, toda šele potem, ko je urejeno denarno vprašanje. »Jaz nikdar ne spravljam skupaj ljudi,« tako pravi sama, »ki niso na približno enaki’ življenjski stopinji. Tudi starost obeh delov je važna in praksa uči, da je najboljše, če je mož vsaj 10 let starejši kakor ženska. Ce pa je mož vdovec in ima otroke iz prvega zakona, naj bosta oba enako stara.« V svojem arhivu ima ta posredovalka shra Sr. Oče pred mikrolonom Slika nam kaže papeža Pija XI. pred mikrofonom, govorefoga svoj znameniti naMvor Mia vaer. Na levi strani slike stoji državni tainik kardinal Paccelli, v ozadju pa Izumitolj Marconi, ki j« »tpradl oddajno postajo v Vatikanu. Prva slika rekordne hitrostne vožnje Malcolma Campbclla Kapitan Malcolm Campbell je dosegei s svojim vozom hitrost skoro 400 kilometrov na uro. Homerju se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo izumiti neko maso, ki se je vžgala že drgnjenjem. Prej so rabili za podžiganje smolnate niti, toda ravnanje z nitkami je bilo zelo nerodno in zamudno. Podobne poskuse je delal prva leta preteklega stoletja tudi Francoz Charles Derosne, ampak do pravega vspeha ni prišel. Sele Romerjev izum si je utrl pot po vsem s/ctu, zlasti potem, ko so izpodrinile prvotne sestavine — fosfor in žveplo — modernejše, zdravju neškodljive snovi. Izumiteljske slave pa ni žel pl. Romer, ampak nekdo drugi. ICo je namreč pl. Romer let* 1946. umrl, se je polastil njegove zapuščine njegov pomočnik in sluga Prehsel, M ni občeval toliko s pesniki kakor njegov ranjki gospod, ampak se je družil rajši s trgovci. Ta je prodal vso zapuščino svojega gospodarja trgovcem • »patentom« vred in zato je dolgo časa veljal on aa izumitelja užigalic. Dame* so pa uradni spisi n. Dunaju razkrili resnico. Ljuliavna pismo za 30.000 ' inariev Ali se dandanes še izplača pisati ljubavna pisma? Takšna, kakor so jih pisali naši predniki, polna ognja in sladkih čuvstev? Na to vprašanje »ali se še izplača«, odgovarjajo moderni ljudje navadno z »ne«. Kdo pa naj še danes piše dolge romane, ko imamo vendar na razpolago telefon? Neki londonski list pa je hotel vendarle ugotoviti, kako ta stvar pravzaprav stoji in je razpisal posebno nagrado v znesku 30.000 dinarjev za najboljše ljubavno pismo. Zanimanje občinstva za to nagrado je bilo silno veliko in na uredništvo je prišlo na tisoče pisem. Pisma so začeli nato priobčevati, na eni strani pisma mož, na drugi strani pa pisma žensk. Kaj posebnega pa v teh pismih ni bilo, ampak vedno so se ponavljale stare, obrabljene in že pozabljene fraze o večni zvestobi in kar je še podobnih bedarij. Prvo nagrado - 30.000 Din — pa je dobila gospodična Annerly, ki je poslala uredniku sledeče pismo: »Dragi! Srce me žene, da Ti povem, kaj^pomeni za mene Tvoja ljubezen. Tvoja nežnost in Tvoja ljubezen me ovijata kakor širok plašč, pod katerim se Čutim varno pred vsako zemeljsko nezgodo, In žar najine ljubezni me bo večno ogreval. Kar ne upam ai misliti na leta, ki morajo še priti; toda Če me bo kruta usoda kdaj odtrgala od tebe, me bo oblival sij najine ljubezni, kakor obliva zahajajoče solnce žareče gore. Nimam besed, da Ti opišem ljubezen, ki ml navdaja srce. Ljubim Te kakor ljubi otrok, In upam, da ni nikjer nič zlega, pred čemur me Tvoja moška moč ne bi mogla varovati. Lju bim Te kakor ljubi mati, ki si od življenja ne želi večje sreče kakor, da sme skrbeti za svojega otroka. Ljubi moj, Jaz te ljubim kakor more ljubiti samo žena in drhtim, ko me božaš, kakor struna na harfi, če igra nanlo velik mojster. Rodi mi pozdravljen, dragec; želim Tl do svidenja vso srečo in vse vesel le.