Nr Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za Nemčije 4 K. ti Ameriko in drupe tnie države p K). — 1'osamezne Številke se prodajalo - po 10 vinarjev. ' prilogama: Ml kmečki dom" in Jtasa gospodinja' SpiBi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domol,iubn'\ Ljubljana. Kopitarjeva nliea. Naročnina, reklamacije in in-sernti pa: Upravništvo ..Domoljuba". - Ljubljana. Kopitarjeva ulica.- Štev. 18. V Ljubljani, dne 30. aprila 1914. Leto XXVII. Pod polovico (48'43°lo). Pred seboj imamo ravnokar izišle iradne podatke o številu posamnih stanov v državi po štetju leta 1910. Kar smo že v »Domoljubu« pred leti napovedovali, se je zgodilo: Ljudi, ki se pečajo s poljedelstvom, je v naši državni polovici že manj nego drugih. Leta 1890. je bilo 55'8 od sto vseh ljudi kmelskega stanu; leta 1900. že samo 52'43 in leta 1910. že pod polovico 48'43. Med tisoč ljudmi je bilo torej leta 1890. 558, leta 1900. 524 in leta 1910 484 kmetskega stanu. Od leta 1890. do leta 1900. se je število zmanjšalo za 34 tri tisoč, od leta 1900. do 1910. pa za 40, Kmetski stan je že pod polovico in njegovo zmanjševanje še vedno bolj napreduje. Število samostojnih kmetij se je pa med tem časom zvišalo; torej gre vse zmanjševanje na posle, delavce in kmetske rodbinske "člane. Posebno pomenljivo in nevarno znamenje pa je to, da se tudi ženske vedno bolj odtegujejo kmetskemu delu. Izmed 100 žensk jih je bilo leta 1900 nekaj nad 56 (56'6) pri kmetskem delu; leta 1910. pa že samo nekaj nad 45 (453). V desetih letih se je toiej to razmerje poslabšalo za 11'3 od sto. Za moškimi zapušča tudi ženska polja in hlev in se seli s kmetov v mesta, obrtne kraje, zadnji čas tudi v vedno večjem številu preko morja v Ameriko. Kam pridemo po ti poti? Vodo bi nosili v Savo, ko bi dokazovali, kako trpi kmečki stan vsled teh razmer. Poslov ni, ne delavcev in kar jih je, zahtevajo ravno za to, ker jih je mnogo manj, nego se jih potrebuje, vedno večje plače. Napredno kmetijstvo zahteva tudi več dela. Delavcev pa ni še za najpotrebnejše ne. Kako boš trebil pašnike, zboljševal travnike, gojil gozd, če ti manjka rok, da za silo obdelaš svojo zemljo? Nič ni čuda, če se ljudje ustavljajo vsaki tlaki, ker ne utegnejo. Zato so pota nepopravljen^, neposuta, plotovi v neredu in gmajne vedno bolj zanemarjene. Še za svoje kmet ne zmaguje, kako naj bi to delal. Pomanjkanje žensk za kmetsko delo ima pa, kakor smo že rekli, naravnost strašne posledice. V drugih stanovih je žensk vedno več, na kmetih vedno manj. Od leta 1900. do leta 1910. je narastlo število žensk, ki delajo v tovarnah in obrti sploh od 22'4 do 24 od sto, pri trgovini ln v gostilnah ter kavarnah od 10'9 do 12'8, v javnih službah (pošti, telegrafu, šolstvu, železnicah itd.) pa od 9'4 do 137 od sto. Ženska beži s kmetov. Zalo pa toliko več trpe kmetske žene in gospodinje. Ta ne more uiti; drži jo zakon in svete materne dolžnosti, da vztraja. Ko bi bilo tako, kakor ni, in kakor bi moralo biti, kakor je tudi bilo, preden se je začelo preseljevanje s kmetov, bi morala biti kmetska mali za hišo, gospodinjstvo, vrt in piedvsem seveda za otroke. Prva njena dolžnost je materna. Na polje bi jo vodila pot le tupatam, ko bi utegnila, za nadzorstvo in vodstvo plevic in žanjic, koscev in oračev. Zdaj je vse preobrnjeno. Hlev ji je na glavi in še vse poljsko delo. Kako se more tu brigati za vzgojo otrok, ki nanje pride pri tem vedno manj časa, manj nego za pujse in teličke? Kako je s kuho, s snago doma? Kje naj se mlade deklice nauče šivanja in sploh domačega gospodinjskega dela, ko je mati samo dekla brez miru in počitka. Ves svet se je uprl suženjstvu in ga iztrebil; za obrtne delavce je določeno, koliko časa smejo delati; posebne postave so za otroke in ženske v tovarnah. Kmečke žene pa nihče ne vidi. Največja trpinka je med vsemi, ki delajo, prava sužnja, ki nima ne dovolj spanja, ne počitka, ne postrežbe. Delo jo goni od ranega jutra pozno v noč, dokler ne omaga. Strašno žalostno je, kako hira pri tem zdravje naših kmečkih žen in mater, in koliko jih v krepkih letih pobere smrt. Otroci nimajo prave vzgoje. Po naši sodbi so ravno te razmere, ki v njih trpe kmečke gospodinje, izpremenile mišljenje našega ljudstva glede na šolo. Danes slišimo neštetokrat: »Vesela sem, da me puste otroci pri miru, ko gredo v šolo«. Šola pa nikoli ne more nadomestiti domače vzgoje. Ima ji biti samo v pomoč in izpo« polnitev. Pa še marsikaj druzega? Z bolniki na kmetih, z umobolnimi je vse drugače kakor je bilo. Delo sili in za bolnika ni nikogar, ki bi mu stregel. Zato potiskajo s kmetov vedno več bolnikov v bolnišnice in umobolnih, tudi takih, ki niso nevarni, in ki so jih svojčas imeli doma, v umobolnice, Vsled tega silno rastejo deželni stroški in v teh zavodih vedno zmanjkuje prostora. Prvo vprašanje kmečkega stanu je danes poselsko in delavsko, kako zajeziti po-vodenj ljudi s kmetov v mesta in tovarne, ki jo najbolj pospešuje liberalna misel. Naša dežela je na predlog dr. Kreka sklenila ustanoviti posredovalnico za delo. Naj se le kmalu otvori, toda sama ne bo pomagala. Po naši sodbi je tu starostno zavarovanje nujna potreba. Naj pomislijo tisti, kateri se temu še ustavljajo, kaj bo s kmečkim delavstvom, če bi se starostno zavarovanje uvedlo samo za tovarniške delavce, ne pa tudi za kmete. Sila kola lomi. Sila bo tudi tu prepričala kmečke ljudi in jih združila k skupnemu delu, da se uresniči klic: Nazaj na kmete! F^Sp^gggggBgggFBgSgggBgEggSggg^BggBgBBBBg^gSBBp^ mM Političen pregled fc n xonacjk olaooaooDCDDDDODGODoamaannanannannnnrnntio a ^ocnoS. nI ^^□□Dot^^oDacaDacaGaaaaaauuuuaaaauaacauaaaaacaaaa^L^afiDa^^J NOVA VOJSKA. Med Zedinjenimi državami in Mchil o se je začela vojska. Zedinjene države imajo 90 milijonov ljudi, Mehika pa 15 milijonov. Da bodo ZeJinjene države zmagale, je jasno kakor beli dan, četudi predsednik mehikanske republike, Huerta, grozi, da bo zbral štiri milijone vojakov skupaj in da mora zmagati četudi bo vojska 25 let trajala. Čemu se je vojska začela? Zedinjene države praviio zato, ker ni pustil predsednik republike v primorskem mestu Tam-piko zastav amerikanske vojne mornarice pozdraviti. V resnici so pa začeli Ameri-kanci vojsko zato. da bi si Mehiko podvrgli ali vsaj dobili veliko gospodarskih pravic in ugodnosti od nje. Amerikanci imajo v Mehiki polno železnic, tovarn, podjetij, trgovin. Zidali so veliko cest in drugih prometnih zvez. Vsega tega pa ne more:o dovolj izrabiti, ako jim Mehikanci ne odpro svojih mej in jim ne znižajo carine na njihove izdelke. Amerikanci bi dobili radi ves gospodarski trg v Mehiki v roke, kamor bi izvažali svoje tovarniške izdel';c. Ker nc gre z lepa, hočejo Mehikance k temu prisiliti! Amerikanci bodo napadli Mehiko od obeh morskih strani, od vzhodne in zahodne. Ob zahodni obali imajo J2 ladij, ob vzhodni pa 38 ladij z 17.860 možmi. Obe vojski bosta prodirali proti glavnemu mestu Mehiko, katerega besta zavzeli in vojsko končali. Sovražnosti so sc začele pretsklo srede z napadom Amcrikancev na primorsko mehikansko mesto Verakruc. Amerikanci sc namreč zvedeli, da prioeljejo evropske lad e iz Hamburga !5 milijonov patron in 200 brzcvrelr.ih topov za Mehikance v Verak-uc. Da to orerrečiio. so preje mesto aap;d i x zavze • ur 60f • i •< :•: .-h iriaat.i 5.1 — 0 ki ic so pa C-e ■ y.ir. ar: .-•-.•iisa. i> « mesto ne bc rr . dri: :: Amerikanci so izkrcali nato 5000 v v; ko-, in do kratkih bojih na mestnih ulicah in po hišah so bili Amerikanci gospodarji mesta. Dosedaj se še ne ve, ali se bo vojska na celo državo raztegnila, ali se bodo Mehikanci preje udali ker upanje, da bi zmagali, je prazno. m Kdo dele za kmeta. Sedanji deželni odbor je izdal za izboljšanje hlevov in svinjakov ter gnojišč in gnojničnih jam od leta 1909. do maja 1913 166.684 kron. Vzreje-valne podpore za te'eta se je izplačalo od jeseni 1911 do spomladi 1913 134.852 kron. V letošnjem proračunu znaša potrebščina za plemensko živino 25.000 kron, za pre-movanje goveje živine in vzrejevalne podpore za teleta 40.000 kron, za hleve in svinjake 50.000 kron. Za izboljšanje travnikov in pašnikov 30.000 kron. Za kmetijsko zadružništvo 60.000 kron. Za manjše podpore za vodnjake 40.000 kron. Dokler je pa imela besedo v deželni upravi liberalna stranka, ni izdala v te koristne gospodarske namene niti enega samega vinarja! To se ne sme nikoli pozabiti, zlasti ne seli daj, ko skuša liberalna stranka na kmetih zopet nekoliko tal dobiti. Seja kranjskega deželnega odbora dne 20. aprila. Določijo sc posebni prispevki za avtomobile, da nekaj prispevajo za vzdrževanje ccst. Deželni odbor si pridrži pravico da nekntere deželne ceste za avto-mobilne vožnje prepove. — Sklene sc deželni prispevek za vpeljavo ovč^e reje v senožeškem okraju. — Dovoli sc deželni prispevek k zgradbi občinske ccstc Šmartno—Kostrcvnica—Lupinca — Primskov o Marčidol—Št. Lovrenc. Dovoli se deželni prispevek za popravo občinske ceste Travnik—Prezid. — Na podlagi cen živine ir. mesa se napravi na vlado prošnja, da sc dovoli živinorejcem prosto klanje živine. -Dovoli se deželni prispevek občini Črni vrh nad Polhovim Gradcem k zgradbi občinske poti. Duhovniške vesti. Podeljena je župnija Jesenice gospodu Ivanu Prijatelj, kaplanu pri D. M. v Polju. — Umeščena sta bila dne 24. aprila gospoda Anton Skubic, župnik na Jesenicah, na župnijo Ribnica, in Ivan Prijatelj, kaplan pri D. M. v Polju, na župniio Jesenice. Bogoslovec umrl. Alojzij Kunstelj, bo-goslovec I. letnika, je umrl dne 20. aprila doma v Zagradcu na Dolenjskem. Pobrala ga je 'etika v starosti 22 let. R. I. P.! Odlikovanja. Čas!ne svetinje za 40 letno zvesto službovanje jc priznalo deiel-no predsedstvo: deželnemu šolskemu nadzorniku, dvornemu svetniku, Francetu Le\-cu: članu cerkvenega pevskega zbora v Go-čah, posestniku Ivanu Plevelju; delavcem in delavkam tovarne slamnikov I. Ober-walder & Comp. v Domžalah, in sicer: Jo-žefu Kepiču, Ivanu Skraberju, Frančiški Ko-kaii in in Mariji Plevelj; cerkovniku Francu Lebarju v Brdu. Otvoritev belokranjske železnice je določena za sedaj na dan 25. majnika. Bla-goslovljenje proge se naj bi izvršilo na kolodvoru v Novem mestu, odtod naj bi šel slavnostni vlak najprej do Semiča in se po poti ustavil v Kandiji, Birčni vari, Uršnib Selih in Rožnem dolu. Iz Semiča naj bi šel vlak naravnost do Rosalnic, cd tam nazaj v Metliko, kjer bi bil zajtrk, iz Metlike mimo Dobravic in Gradca do Črnomlja, kjer bo slavnostni banket. Zadružna zveza v Ljubljani ima dne 4. maja svoj občni zbor v Ljudskem domu. Cerkvene vesti. Ljubljanska škofija šteje 300 župnij, 30 žtionij je praznih Dalje šteje: 1 vikarijat, dalje 3 samostojne kapla-nije, ena je prazna, 17 ekspozitur, med njimi je 6 praznih, 235 kaplanij, 102 so izpraznjene, 30 manjših beneficijev, ki večinoma nimajo lastnega duhovnika. Samostanskih cerkva je 11, podružnic 1000, 230 Marijinih kapelic. Duhovnikov šteje škofija 748, med njimi 135 redovnikov. Usmilienih bratov je 18, uršulink 169, karmeličank 14, usmiljenk 338, šolskih sester 84, križark 10. Drugovercev šteje škofija: protestantov krog 400, nezedurenih Grkov okrog 290, judov okrog 145. Poleg tega je okrog 360 uniatov (katolikov grškega obreda). Za reveže. Vincencijeva družba, ki skrbi na Kranjskem za reveže in zanemarjeno mladino, je tudi leta 1913. mnogo storila za kranjske reveže in otroke. Družba oskrbuje v Marijanišču v Ljubljani 180 rev. nih osirotelih otrok, ima v oskrbi 100 dijakov ter vzdržuje 4 otroška dnevna zavetišča z 200 otroki. Podružnic šteje družba 16. Skupno so izdale v podporo siromakov 18.104 K 31 vin. Podpirr.jmo družbo! Tržaški škof n* poti v Italijo okrp.den. Tržaški škof dr. Andrej Karlin se je podal pred nekaj dnevi v Rim. Na progi Ankona —Rim je bil okraden. Izginila mu je na postaji Poggio Mirteto njegova mala torbica, katero je imel poleg sebe v kupeju II. razreda in v kateri je imel svoje insignije dva škofovska križca, prstan, vsoto denurjj in nekaj drugih stvari. Škof je kmalu nato zapazil, da mu jc bila zamenjana; vzel jo je neki sopotnik, ki je vstopil v Folignu in izstopil na poslaii Poggio Mirteto, in pusti) svojo v vozu. Osebe, ki so bile obenem v istem kupeju, so trdile, da je to posten človek, da ga poznajo in da se prevzvišenemi ni treba bati, da ne bi dobil svo:ih stvari nazaj. Škof jc takoj naznanil v Rimu pristojnim oblastem, a do danes ie bilo vse iskanje zastonj. Slutnja, da je bil dotieni, sicer elegantno oblečeni .poster-k , rrt-brisan tat, sc skoro potrjuje. — V torti le bil prevzvišeni sprejet od sv Očeta v privatni avdienci. Sv. oče jc bil o tej nc/Oodi žc poučen. Ko ie prevzvišeni vsl-mil, g0 ic sv. Oče smehljaje nagovoril: Kje im: ,e pa križ? K panežu se oridc s križem!- Nato mu je sv. Oče podelil diagocen prstan in krasen križček z verižico, katerega mu e sam nadel okoli vratu Sv. Oče se ie n-!o dolgo razgovarj •! s Prevzvišcnim. Sveti Oče je d o d o 1 n o m a zdrav in jako č v r s t. S svonm pape*kim darom je pa r"-kaz il svo;o veliko naklon enost in znmpje do tržoško-koperskega vladike dr. Karlina. M!adenišk£ tabor na * mar nI pori, ki ga sklicuje šentviško okrožje Orlov, se vrši, kakor običajno, tudi fe'o< p r v o n e d e 1 j o v m a j u. Nanj vabimo brate Orle iz okolice, člane Marijinih družb in vsi1 noštenomisleče mladeniče. Pridite, mladeniči, da se m< rotimo Mainikovi Kraljici in da >e pogovorimo o svojih težnjah. Spored je sledeči: Ob 9. uri sv. maša z govorom. Po sv. maši zborovanje na P'ani-nici. Nastopijo razi)i govori iki. Ob tej priliki se ustanovi podzveza Orlov z;i Ljubljano in okolico. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu naj Orli oblečejo kroj. ob sle' em vremenu navadno obleko! Vsi bližnji odseki z ljubljanske strani naj pridejo, če mogoče, /. zastavami in naj se zliern vsaj do 7. ure zjutraj v št. Vidu nad Ljubljano pred odsekov«) telovadnico. Skupen odhod na goro točno ob p"1 osmi uri. Odseki z gorenjske strani nai pridejo naravnost na goro. Tabora ->' udeleži tudi orlovska godba iz I). M. v Polju. Radi lepše ureditve naj odseki svojo udeležbo sporoče Šentviškemu Orlu! — Na zdar! Poštne zveze med Novim mestom in Krškim. Od 1. maja t. 1. sc bo vršilo dnevno dvakratno poštno prevažanje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško z avtomobil'-Avtomobilni vozovi bodo odhajali iz R"' dolfovega ob 6. uri 30 minut zjutraj in ob 6. uri 45 minut popoldne, iz Krškega 7. liri 30 minut zjutraj in ob 3. uri 40 minul popoldne in prihajali v Krško ob 8. uri 30 minut zjutraj in ob 8. uri 45 minut zvečer, oziroma v Rudolfovo ob 9. uri 30 minut predpoldne in 5. uri 25 minut popoldne. — Sedanje dnevne dvakratne poštne vožnje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško se opuste s 30. aprilom. Važno za konsumna društva. Najvišji »dni dvor je razsodil, da smejo konsumn društva prodajati tudi nečlanom. Koliko kazni, potov in sitnosti so imela nekatera konsumna društva na Kranjskem vsled večnih ovadb, da prodajajo nečlanom. Kljub lej pravici bodo konsumna društva tudi za-naprej gledala, da je vsak njihov odjemalec tudi njihov član, ker samo tako se pospešuje organizacijska zavest. Važno je pa tudi, da je konsumno društvo samo tedaj deležno davčne olajšave, če prodaja samo članom. Avstrijski vinarski shod se vrši letos meseca septembra v Gorici. Priredi ga avstrijsko vinorejsko društvo s sedežem na Dunaju, skupno z goriškim deželnim odborom. Shod je namenjen za vse avstrijske kronovine, predvsem za vinorodne. Ne hodi na tuje. Pišejo nam: Dne 21. aprila popoldne je potovalo kmečko dekle, ki je imelo od izseljevalne agenture ljubljansko karto: Ljubljana-Heb-Hamburg, samo, brez spremljevalnega agenta, brez so-potnikov-izscljencev iz Ljubljane črez Heb-Hamburg v Ameriko. Rekla je, da jo je agent samo odpravil, ker ni drugih, da bi skupaj potovali. (Taka reč se ne sme trpeti.) Dekle je vešča le slovenskega jezika in z znanjem tega jezika naj se pelje po dolgi progi v Hamburg. Kje naj se presede v drug vlak, na kateri vlak, kako dolgo mora čakati na tem in onem kolodvoru, o tem ni vedela ničesar. Tako je n. pr. že v Svetni vasi na Koroškem pobasala svoj kovček in že šla ven, da bi se presedla v drug vlak, v vlak, ki je stal na kolodvoru in ki pelje v Borovlje. K sreči smo jo vprašali, kam se pelje in jo na njen odgovor pridržali v vlaku. To pa je bilo na mali postaji, na slovenskih tleh, kjer se je še mogla zgovoriti. Kako se je vozila naprej — Bogve? Kdo se jc zmenil zanjo, da bi ji pokazal pravo pot, zlasti ko pride črez mejo v Nemčijo? Četudi bi ji kdo hotel dopovedati, saj ga ne bi razumela. Še študiran človek se zmeša v tem vrtincu na kolodvorih, da ne ve ne kdaj, ne kam bi se obrnil. Gotovo zelo neprijetna vožnja. Toda za njo je bila ali je ie več;a nevarnost. Dekle je namreč zelo lepe zunanjosti, ima še precej denarja, poleg tega pa sama, neizkušena. Ali je torej varna pred raznimi pustolovci, zapeljivci deklet in tatovi, katerih se na železnicah ne manjka? Velika je tudi nevarnost, da dekle postane žrtev kakega kupčevalca deklet. Kam naj se obrne, če jo okradejo, kar je zelo mogoče. Vozi sama, dva, tri, mogoče še več dni v Hamburg po železnici. Ali je mogoče toliko časa čuvati, paziti na svoje stvari in ne zaspati? Če pa zaspi, jo tem lažje okradejo. To niso posamezni slučaji. Sprevodnik (kondukter) železnice je rekel, da se take reči od strani ljubljanske izseljeniške agenture vedno dogajajo. Ima gotovo izkušnje. Naj omenim še drug slučaj: Žena, noseča, ie šla s štirimi otroci za možem v Ameriko. Vozila se ni nič manj kakor 28 dni. Skoro neverjetno, a resnično. Z grozo se spominja onih dni, ko se je vozila po morju. Kaj mari agentu, ali pride izseljenec srečno na določen cilj ali ne. Da ima le dnar za list v Ameriko. Ali oblasti nimajo veselja ali nimajo moči, da bi to preprečile? Slovenski izseljenci, ne potujte nikdar sami brez spremstva na tuje in ne verjemite zgovornim besedam agentov, da se tudi brez spremstva na potu doseže namenjeni cilj. Počakajte primerne družbe, in potem šele odpotujte! Grozen zločin se je izvršil v nedeljo dne 19. t, m. v Novem Kotu, dober streljaj od hrvaške meje. Posestnik Mihelič je šel zjutraj k maši v Prežice, a so ga preko poldneva zadržali sorodniki, tako da ni prišel do noči domov. Ženo je moževa odsotnost skrbela in ga ie šla iskat z njegovo 14 let staro sestro. Ko sta prišli nedaleč od doma, sta skočila iz grmovja dva lopova in ju napadla. Zahtevala sta nekaj od žene, bržkone denar, nakar jima je žena odgovorila: »To jaz sama rabim.« Moževa sestra je zbežala ter začela klicati na pomoč, ko je videla, da sta pobila lopova ženo na tla. Hitela je v gostilno, kjer so bili mož in drugi, ter povedala, kaj se je zgodilo. Vsi so hiteli na lice mesta, kjer je našel mož svojo ženo umorjeno, z razbito glavo. Umor-jenka je imela usta zamašena s cun;o. Bila je stara kakih 27 let. Zločinca sta pobegnila in ju še niso izsledili. Zločinca sta menda dva Hrvata. Umorjena žena zapušča tri otročiče in je najmanjši star šele tri mesece. Išče se boljši upokojenec, ki bi se nastanil v krasnem kraju; če le mogoče duhovnik. Dotičnik bi dobil mnogo ugodnosti. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Krojač ali čevljar, ki bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašan;a in ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Čudna smrt. V Preski pri Dobrniču na Dolenjskem si je v ponedeljek dopoldne posestnik Špelič v usta natresel smodnika in ga zažgal. Špelič je eno uro pozneje vsled strašnih ran umrl. Špelič je bil pošten mož, občinski odbornik. Nesrečni mož si je svoj-čas v Ameriki oko pokvaril, odtakrat mu je nezamorjeni živec pritiskal na možgane, vsled česar je večkrat tožil, kako ga boli v glavi. Avtomobilska nesreča. Teodor Dreer, sin znanega miljonarja in pivovarnarja Dre-erja, se je ubil. Na potu z Dunaja v Trst je vozil z velikansko hitrostjo avtomobil. Pri nekem ovinku na državni cesti pri Gospo-svetskem polju ie avtomobil vrglo v neko drevo. Teodor Dreer in njegov šofer Merz sta zletela iz avtomobila in obležala. Avtomobil se je večkrat prekucnil. Osebni vlak, ki je tedaj vozil iz Št. Vida ob Glini v Celovec mimo kraja nesreče, je nalašč obstal in oba težko ranjena prepeljal v celovško bolnišnico. Teodor Dreer je ponoči v celovški bolnišnici umrl, jako nevaren je tudi šoferjev položaj. Angleški kralj v Parizu. Dne 21. aprila sta se pripeljala angleški kralj in kraljica na Francosko, in sicer v Pariz, V Parizu so ju Francozi sprejeli z velikim slavljem in navdušenjem, Nemška surovina. Odposlanci Kurdov, delavcev na bagdadski železnici, so prišli prosit inženirja, ki je vodil dela, zboljšanja plače. Nemški inženir pa je dal napoditi delavce s pasjimi biči. Ko so se nato začeli zbirati delavci na železniški progi, je pognal surovi inženir van;e železniški stroj s polnim parom. Devet delavcev je stroj povozil, 43 jih je pa poskakalo v reko ob progi in so vsi utonili. Inženir je zbežal v mesto Alepo k nemškemu konzulu. Iz siromaka najbogatejši mož v Ameriki. V Zedinjenili državah je umrl dne 4. aprila 80 letni bogataš Friderik Mejer-hauser. Prišel je v Ameriko kot 18 leten ubožen mladenič iz okolice mesta Mogun-cije na Nemškem. Pridobil si je ogromno premoženje, ki se ceni na poldrug tisoč milijonov dolarjev (5 in" pol tisoča milijonov kron). Njegova posestva, na>lepši gozdovi v Ameriki, obsegajo 40 milijonov akrov, Zapušča štiri sinove in tri hčere. r Icfok Bi« »1§ mm Na vodnjaku. Srbski spisal Lazare K. Lazarevič. Poslovenil Štefkin. Konec. Zvečer so, kakor običajno, sedeli možje za mizo po starosti. Od žensk je bila med njimi samo Radojka. Ženske jedo posebej. Samo dve ali tri strežejo možem. Ravno je bila Anoka na vrsti. Dočim sta oni dve nosili jedila na mizo in z mize in natakali vino, je slonela Anoka polog duri in vrtala s prstom po nosu. Ded se je ozrl vanjo; vsi v sobi so utihnili. Radojki je srce začelo biti hitreje. Anoka ni slutila ničesar. Po večerji so se možje prekrižali in čakali, kdaj da ded znamenje, da vstanejo. Ta je porinil kosec kruha, vilice in žlico na stran in vtaknil nož v nožnico, potom se je oprl ob komolce, pogledal vse navzoče drugega za drugim, nazadnje mu jc pogled obvisel na Anoki. Anoka jc jola postajati polagoma nemirna in roko so ji omahnile. Vzravnala se je in hotela iz sobo. »Počakaj, hči!« je vzkliknil starec nenavadno glasno. Vsi so osupnili. Prav tako glasno je nadaljeval: »Ti --dete moje — tebi se godi krivica v moji hiši. Ljudje ne ravnajo s teboj tako, kot bi morali.« Kdo jc čul katerikrat, da bi se bila kdaj drznila zagovarjati sc naša žena? Tudi Anoka je bila tilio in se prijela za bedro, da so se ji nrsti globoko za-grebli v meso. Z istim jasnim glasom in mirnim obrazom je povzel starina: »In topa iaz ne trpim, dokler bom Ribal še 31 7. mezincem! Da bi bil moj dom kateremu mojo doee hiša sužnosti! čul sem. da lo ženske (pokazal je z glavo proti kuhinji) mučijo in ti nagajajo. Toda tukaj sem jaz gospodar!« Anoka jc zapazila v obrazu dodo-vein nekaj pretečega in vkljub srdu jo jc obšlo čustvo kakor strah. »Vedno kaj iztaknejo na tebi, kar jim ni po volji. In tako X»i rado. da bi ti delala in garala mesto njih. Kakor da si prišla iz sirot i jc v našo hišo!« Govoril jo tako nerodno ljubeznjivo in nežno, da so Anoki začeli vstajati lasje. »Ali jaz tega ne trpim! Star sem in slab in težko mi je vzdrževati red med toliko ljudmi, in sedaj ne maram več — « Obraz mu je postal trd in usta so se niu treslo. Potem pa jo zakričal hri-pavo in s težavo: »Vam vsem, tudi ti. Radojka, čuj in ti, Blagoja, in vi vsi. Vatn vsem in ženam vašim ukazujem, da v vsem poslušate in ubogate to« — 7. iztegnjeno desnico je pokazal na Ano-ko »in to hočem, da ne prime v hiši za nobeno delo, da si ne omaže nežnih rok. Tudi vina naj ne nataka. In Bog naj ubije tistega, ki so ji ne bo pokoril na mestu ali jo razžalil le z besedico.« Skočil je pokonci. Ubogi staričina! Veličanstvo)! in vendar smešen in pomilovanja vreden. Tresel se je kot preplašena pličica, ko je odhaja! skozi vrata. Vsi so so pokrižnli in vstali. Molče, v velikem krogu so sc ognili Anoke, da se je pač kdo ne dotakne. Strašna in divja je bila jeza Ano-kimi! Kakor nora jo zletela nad ženske v kuhinjo. - Ali sle čule sedaj, ali sle slišale?« Žensko, ki nc bi slišale! »Nocoj mi postcljote pod lipo. De-dovo žimnico hočem imsti, Radojkovo blazino, Blagojovo odejo, in ti, Pctrija, ki imaš brata obsojenega na trdnjavsko delo, so spravi in spodi kokoši z lipe in celo noč boš čula pri meni. Kdor ne uboga, Bog naj ga ubije! Hej, hoj, ali Bte me razumeli?« Hc», čestokrat je človek hujši od živali. Nihče ni črhnil besedice. Vsi so trepetali strahu in v ušesih jim je odmevala težka kletev doclova: Bog naj ga ubije! Arzen jo tekel naravnost v skedenj, legel med dvoje snopov in poskusil zaspati. Ali spanec ni odeja, ki si jo človek lahko potegne preko glave. Tudi Anoka so je spravila spat pod lipo. Oj, pa zaspati ni bilo tako lahko, kakor si jo mislila. Kar so ji dosedaj ni primerilo še nikoli, čutila se je samo. In vrhu tega brez strehe nad glavo, kakor na raz-divjanem konju brez povodcev, brez krmarja na ladji, ki jo preganjajo viharji. V prsih so ji je boril divji srd s prirojenim dobrini srcem in nikogar ni bilo. ki bi jo bil branil in ubranil moročih 4i misli: Žalostno je danes na svetu, vse narobe --- Ali srd ni ponehal. »Kaj dremlješ, klada, ako ti uka-žem, dn čuj!« je vpila nad Pctrijo. »Ali hočeš, dn to ubije Bog?« XXX Polnoči. Mesec jc svetil na nebu. Vso je spalo; kmalu se zopet prebudi toplo življenje, Anokino srce pa se polni vedno bolj z nečim mrzlim. Tako ne sme iti daljo — ali kaj storiti? Vrniti se k očetu — kaj naj mu reče? Ded sam je zapovedal vsem, da jo ubogajo! Aj, kako naj gre k očetu?! Noč je potekla počasi in nad planino jc sivelo jutro. Vsak čas vzide solnce in ona, nesreč-nica, kaj naj stori? Ali naj kljubuje še dalje — pa kaj naj bo iz tega? Ali se naj spravi z njimi — kako? Se ponižati? Ne, nemogoče! Misli so se ji zapletale druga v drugo kakor nitke v tkanini, trudnost je zmagovala nad strastjo in ljubeznijo, srdom, lakoto in žejo. Na očeh ji jc ležalo težko kakor svinec, ali spanca — od nikoder. Neznosno. Da bi bila vsaj mrtva! Najboljše bi bilo! Raje smrt kakor sužnja! Spancu ded ni mogel ukazati! Anoka se jc dvignila. Nad seboj jo uzrla temno senco Petrijino. Nekaj se ji je zganilo v pršili, nekaj ilozdaj čisto nepoznanega: krščanski čut. »Pctrija, hodi spat!« Pelrija ni rekla ničesar. Odložila jo pahljačo in se obrnila. »Pctrija!« Petrija se je zganila in ustavila. Žensko srce se je omehčalo. »Anoka, duša!--« »Petrija, sestra!« Prijela jo jc za roke, jo potegnila k sebi, objela in obe sta zajokali. Vse naokrog je bilo mirno, le poljube je bilo čuti in ihtenje. Anoka je poljubljala, kamor jo bilo, Pctrija njo na vrat in čelo. »Pctrija, srce moje, umrla bom. Ti, sestra, me pokoplješ. Veliko bosiljke mi priloži. Tudi jabolko nagrizni in ga deni v krsto. Samo ti me ljubiš!« »Molči, noričica, kdo te ne ljubi? Vsi te imajo radi.« »Ne, ne. saj vem.« »Kaj veš, veselje moje. ko dosedaj niti govorila nisi z nami? Raje umrjenv, kakor bi pustila, da ti reče kdo žal besedo!* In zopet sta se med solzami objeli. »In ded?« »Ded, tako mi duše, jo star in dober. Pojdi le tako k njemu, kakor si, in videla boš.« »Dobro, grem. — Z Bogom, srce moje, ako umrem —« Petrija ji je položila roko na usta. Anoka je prijela roko in si jo ovila okoli vratu. »Ako umrem, ne spominjaj se me v zlem. In sedaj te prosim, idi!« »Ne pustim te, dokler sem živa.« »Ali prosim te. kot se prosi Bog.« »Kam hočeš?« »Pusti me, tako dobro mi jo pri duši! Pusti me, kakor ti Bog pomozi, pri deci tvoji te prosim, pusti me. Ti »u veš, kako mi je!« Petrija je odšla v kuhinjo, da od tam pazi, kam pojde Anoka. Pa bilo je še temno, zato ni mogla videti, kako si; je Anoka splazila do dedovih vrat in -u tamkaj sesedla na prag. Tudi ded ni vso noč zatisnil očesa. Prvikrat je zapel zunaj petelin, prvi znanilci jutra in življenja so se dramili iz sna. Anoki se petelinji klic, ptičjo petje ni zdelo še nikoli tako lepo. Starec se jo dvignil v postelji. Odgrnil jo odejo, napravil križ, podtegnil noge in zamišljeno obsedel na ležišču. Petelini so se oglašali drugi pot. Ded je vstal, dn gre na vodnjak. Na pragu je počez ležalo človeško telo. »Kdo si, Bože?« »Jaz som, dedko, Anoka. Umreti hočem. Odpusti mi, ako moreš.« Starec jc omahnil in trepetajo govoril: »Dete, zoper Boga grešiš! Poglej te lase. Niti jagnje nima belejše volu ' Anoka je zgrabila konec suknje, ki jo je ogrnil starec čez pleča, in ga poljubila: »Strašno sem se pregrešila ntnl teboj, vso hišo sem ti spravila v nered. Odpusti, ako ti je draga vera v Boga! • Kaj lažjega, kot ganiti starca. Oči so so mu zarosile. Z obema rokama je prijel Anoko za glavo, pa jo poljubil; »Pojdi noter!« Šla je za ujim v izbo. »Sedi!« Sedla je na klop pokraj postelje. »Tu-le, ruži grah.« Storila jo tako. Zadovoljno je gledal starec, kako je Anoka luščila grah. Oba sta molčala, rekla nista besede, samo srca so govorila in zunaj se jc danilo. »Tako, sedaj hodi z mano!« Šla sta v hlev in položila je, kakor ji je velel, vsem konjem krme. Nič se ni bala, celo Blagojevega rjavoa ne, ki . navadno besno tolkel okoli sebe. »Pojdiva dalje.« Vodil jo je do svinjakov. Devet bu< je zdrobila in jih vrgla živalim. Ljudje v hiši so se budili, vstajali in boječe ter široko razprtih oči gledali za onima, skrbno se skrivajo, tla jih ne bi zapazila. Arzen je bil tako iznenaden, tla je splezal na oreh in ondi skrit med vejami strmel nad tem nezaslišanim čudežem. Ded malo da ni poskakoval radosti. »Naprej, k vodnjaku!« Tudi tja mu je sledila potrpežljivo kakor jagnje. »Zajemi!« Anoka je potegnila čebrico iz vodnjaka. »Vlij!« Anoka je vzela bučo in vlivala toliko časa, da si jc ded uniil glavo iu obraz. »Obriši me!« Anoka je razgrnila ruto in ga obrisala. Ni se težko obrisati, ako si moker in ako imaš kaj vzeti v roko. ali star- čeve oči so bile slabe in solzile so se neprestano. Zagledal je ljudi na dvorišču. »Ilej, pridite semkaj, deca, zakaj se ne, umijete? Glejte, Anoka vas čaka z vodo.« Otročji ponos mu je seval z obraza. Vsem, vsem je hotela dati vode. Ali da bi zaprosila koga: »Daj, postrezi tudi menil« ne, tega ne. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi. Možje in ženske so sto pilo k vodnjaku. In kakor da je visoka dama, se ji je sleherni, potem, ko sc je umi], zahvalil. Arzenu sc jc zjasnilo v glavi. Spustil sc je z oreha in se nameril proti vodnjaku, se sklonil, pa nastavil roke: »Daj!« Anoka jc vlivala, Arzen je bil v sedmih nebesih. »Ali kako vlivaš? Vse po srajci!« »Nič nc de, nič ne de!« Z levico mu jo zavihala rokave, z dcsnieo nagibala posodo. »Dolgo ti življenje!« Petrinja jc tekala od svakinje do svakinje in jim vsa v solzah nekaj šepetala, kazala z rokami in se trkala na prsi. Ded se je vrnil v izbo, odprl skrinjo in vzel iz nje ovratnico iz orljih tolarjev. Zavil jo je v rutico, skril v nedrije in odšel zope>. na dvor. Vsi so sc umili in vsem je Anoka postregla z vodo. Na vseh obrazih je bilo neka j svečanega in kakor ob stvar-jenju glas božji nad vodami jim je šumelo v ušesih. Ded so jo dobrodušno-resno oziral po okoli stoječih. Ubogi, dobri stari-čina. »In njej nc bo nihče pomagal?« Vse je drvelo k čebrici. »Nc,« je vzkliknil ded. »Anoka po-služim jaz. Pojdi, dete, umi j se!« Kdo bi znal povedati, kaj se jo tedaj bolj treslo, njegova roka ali Ano-kino srce? Otrl jo jo s svojo ruto in ji obesil ovratnico za vrat. »Za vedno jc tvoja! — Ali pravim vam, pazite, kaj sem vam rekel sinoči: Kdor ji kaj prizadene, naj ga ubije Bog!« * * * ^ Ljudje! Res je, da se tudi nebo včasih nasmeje in so raduje. Revni človek vidi to, razprostre roke, začuti, kako ga nekaj peče na levi strani v prsih in duša zaliropeni kakor neviden vonj kadila proti nebu. Da, Boga mi! Gorenjske novice o[o[ 0(0(0(0(0(0 (o(a(o(o(ofo(o(o(^ g Iz brdske okolice. Na Prevojah je zadnjega sušca umrla »Štefankovka«, drugi dan pa še mož njen. Tako sta torej oba naenkrat ležala na mrtvaškem odru. Otroci so še vsi majhni! — Nov gostilničar je prišel v Lukovico. Peregrin Capuder je naš človek. Na razpolago so tudi katoliški časopisi. — Na Brdu bo katoliško izobraževalno društvo na Peregrinovo nedeljo, to je dne 3. maja, priredilo igro: »Garcija Moreno«. — Dva mlinarja v Kompoljah sta se nekaj skregala in prvi je vrgel drugega. Ta pa jezno plane pokonci in ga sune z nožem v prsa, da je bil takoj mrtev. Zgodilo se je to dne 23. aprila zvečer. g Brezje. Prihodnjo nedeljo dne 3. maj-nika, bo naš presv. gospod knezoškof blagoslovil nove orgle v romarski cerkvi Marije Pomočnice na Brezjah. Ob 10. uri bo pridiga, nato blagoslov orgel in pontifikal-na sveta maša. g Cerklje na Gorenjskem. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, dne 3. maja, ob 3. uri popoldne ob priliki desetletnice preč. gospoda župnika Fran Dolinarjevo igro »Skrivnostna zaroka« s petjem in deklamacijo, g Živinorejska zadruga na Homcu opozarja živinorejce, ki nameravajo svojo živino dati na Križko planino v pašo, da jo sedaj pasejo doma, da se živina giblje na prostem ter da se priuči paše. Kdor nima doma pašnikov, naj da živino na zadružni pašnik v Šmarco, Plača se dnevno 20 h od glave. Priženite čimprej! g Iz Kranjske Gore. Pri nas imamo zdravnika dr. Tičarja, ki je zelo mogočen gospod. Osvetliti hočemo njegovo delovanje kot občinski odbornik v Kranjski Gori in to zaradi tega, ker je le njegovi ob-lastnosti pripisati, da se ne upajo odborniki potrditi sedanjemu županu Peterma-nu popolnoma pravilnega računa. Račun je gotovo pravilen, ker ga je odobril in v najlepšem redu našel sam deželni revizor. Gospod doktor! Vi govorite o nepravilnosti računa! Kakšni so bili pa Vaši računi? Imamo v rokah pismo tukajšnjega c. kr. notarijata, ki se glasi lako-le: »Spoštovani gospod Alojzij Peterman, župan v Kranjski Gori! Vljudno Vam sporočam, da je gospod dr. J, Tičar, zdravnik v Kranjski Gori, v moji pisarni založil znesek po 300 K v svrho pokritja primanjkljaja v premoženju občine Kranjske Gore, ki je nastal baje vsled računskih pogreškov za časa županovanja g, dr. Tičarja, To vsoto Vam bom jutri, to je v soboto (dne 7. marca 1914) izročil. Spoštovanjem Karol Klander.& — Vprašamo Vas, gospod doktor, ali ste ta denar povrnili prostovoljno nazaj, ali Vas je k temu prisilila deželna revizija? In kako je to, da se šele po treh letih spomnite na celih 300 kron? Kakšen gospodar pa ste? Če so bili računi napačni, saj blagajna bi morala biti pravilna in Vam pokazati, da so računi napačni. Kje ste pa hranili denar? Naj bo tako ali drugače, zadeva kaže, da ste slab gospodar. Zato je od Vas vsaj nekoliko neprevidno, če očitate sedanjemu županu nerednost samo zaradi tega, ker je ta poslednji plačal in vpisal neko malenkost par tednov po novem letu, mesto koncem starega leta, Li ne veste, da se računi zaključujejo z 31, decembrom? Vam, gosp. doktor, odrekamo vsako pravico govoriti o kakšnem dobrem gospodarstvu tudi že zaradi Vaše tožbe z Lahinjo v Srednjem Vrhu. Kako lepo se bere, da je občina plačala temu doktorju 670 K, drugemu 500 K, pričnine 168 K 60 vin.! Gospod doktor! Če je bila stvar od početka izgubljena, zakaj ste pravdo pričeli? Če je bila pa stvar pravična, kako pa, da celo trije doktorji pravde niste dobili proti neuki kmetici Neži Lavtižar? Po tem pa o slabem gospodarstvu v občini lepo tiho bodite! Kako slab računar je dr. Tičar, se razvidi še iz sledečega: V »Slovenskem Narodu« trdi, da je dobil župan Peterman ob prevzetju 1863 kron; res pa je, da je dobil samo 1088 K 27 vin., kar se dokaže z uradnimi številkami. Potem trdi, da je župan Peterman prejel 300 odstokov plače več ' kakor dr, Tičar. Res pa je, da so dobivali celo vrsto let letno odškodnino 360 K vsi župani in med njimi tudi dr. Tičar in Peterman, kakor spričuje blagajniški dnevnik. Kje je tedaj onih 300 odstotkov več, katere dobi sedanji župan Peterman več od dr. Tičarja? Potem pravi, da je sedanji župan Peterman leta 1910. kot odbornik potrdil njegove račune. Res pa je, da odborniki Peteman, Pintar in Oman niso podpisali računov župana dr. Tičarja ter celo dali na zapisnik, da nočejo nositi za take račune nobene odgovornosti. Žalibog niso mogli s tem ničesar doseči, ker je imel dr, Tičar večino odbornikov za seboj, kakor jih ima še danes. Dalje ni res, da je prejel Peterman 700 kron za popravo potov in jih obdržal v blagajni. Res pa je, da se ;e ves ta denar porabil v ta namen, seveda ne samo za popravo poli proti Pišnici do dr. Tičarjevega doma na Vršiču, ampak za popravo tudi drugih občinskih potov in mostov. Porabilo se je celo 828 kron 52 vin., torej še več, kakor je dobil župan od okrajnega cestnega odbora. Dr. Tičar je tič, ampak mi smo tudi. g Sv. Ana pod Ljubelom. Velika nesreča se je pripetila pretekli teden pri nas. Pri trebljenju se je po nesreči zažgal gozd, Vaščani so o pravem času pogasili ogenj. 66 let stara Ivana Krvar (Tominka) je našla smrt v ognju. Pogrešali so jo od torka. V petek jo je našel eden tržiških orožnikov mrtvo, vso opečeno slonečo med dvema drevesoma. Najbrž jo je omamil plamen in potem popolnoma obžgal, — Do konca majnika je razpisana učiteljska služba pri Sv. Ani. g Iz Radovljice. Imeli smo vojaški nabor za fante-nabornike iz vseh občin radovljiškega glavarstva. K naboru je prišlo čez 500 fantov in potrjenih je bilo iz celega glavarstva 128 fantov.Izgredov in pretepov ni bilo, večina fantov se jc dostojno obnašala. Tudi toliko pijanih fantov ni bilo kakor pretečena leta, gotovo dobro znamenje za abstinenco. Pijan fant je res prava sramota za župana in za celo občino in škoduje njenemu ugledu. Da bi te vrste fanti le kmalu izginili iz lepe Gbrenjske! Vsa čast pa treznim in olikanim fnntom, ki nikoli, tudi ob času nabora, z pijanostjo in surovostjo ne omadežujejo svojega imena! g Tržiške novice. Železniški vlak bo menda hitreje vozil. Upravni svet je sklenil to priporočati pri železniškem ministrstvu na Dunaju. — Dne 16. majnika bo v našem trgu premovanje goveje živine. Opozarjamo vse živinorejec našega okoliša na to premovanje. Treba bo skrbeti za izboljšanje govedoreje. S tem premova-njem želi deželni odbor vzbuditi večje zanimanje za živinorejo. r>i Dolenjske novice d Boštsnjski dopisnik -Slovenskega Doma- z dne IS. t. m. psuje -Domoljuba« z lažilju n. Vprašamo vse boštanjske liberalce, e in kdaj so bile nakopičene večje laži, kakor lansko leto v -Slovenskem Domu - v dveh donisih Boštanja. Tako jc na primer tam dopisnik klobasal o nekem Lojzetu, ki jc ud Marijine družbe in trctjcrediiik, ki jc najstrastnejši klerikalen agitator, pa jc moral -zibiko« kupiti. Vsi Boštanjci so pa prav dobro vedeli, da jc ta Lojze Drintljev Lojze, ki jc pa 1 i b e-ralni general. Torej naj -Domov-' dopisnik naslov lažiljuba prihrani za svoj Slovenski Dom . — Kar zadeva povišanje doklad, povemo Domovemii dopisniku, da bi res moral eksekutor rubiti kmete, ko bi sc deželna naklada zvišala samo na zemljiški davek. In to so zahtevali 1 i bc radii i poslanci. Naši poslanci so pa znatnejše obdavčili bogatejše in po možnosti varovali malega kmeta. — Dopisnik sc tudi hu-ditjc nad župnikom, ker nc mara imenovati za cerkvene ključarje liberalcev in naročnikov -Sloven. Doma- . Kako sc pa strinja častna cerkvena služba in pa pro-ticcrkvcno mišlcnjc? — Popraviti moramo stavce v c napake v Domoljubo-\ c m dopisu / dne f). t m. Občinska na-kl da je na m c s o in v i n o, nc na na mleko i ti vino Ponolno jc zmešal stavec nadaljnji odstavek, ki je bistven. Glasiti se mora tako Našim liberalcem jc prav, d.- sc na f. način zniža občinska nakladi na ? m 1 j i š k i davek. Ni jim pa prav, d;' c S L. S na ta način postopala pri dc/clrih nakladah-. d Iz Hinj. Zadnjič smo poročali, da s ' aprilom dobimo v Hinjc nov poštni urad. Rekli so, da bo pošta vozila iz Do-brepolja ljudi in pisma. Toda še sedaj m nič in lvidi nabrž nc bo Vse jc zopet utihnilo Mnogo potnikov jc vprašalo zadnje dni \ Dcbrcmoolju. kje jc voz hinjske po-šte Dobrcpoljčanje so pa prav začudeno gledali in rekli, da nič nc vedo, da bi iz Dobrcpolja vozila v liinic pošta. Mene so tako gledali in mislili, da c mi ob belem dnevu sanja, ko sem jih vprašal. Mislil sem, da sc bom s pošto peljal v Hinjc, toda iti sem moral peš. Res. Hinjčanje sc postavimo. Poštni nabiralnik imamo p ibit na neki stari drvarnici, pošta pa je sedaj v šolski kuhinji. Ker pa je kuharica zelo nejevoljna na njo in |i jc na poti, io nameravajo sedaj dati \ nekdanjo zajčjo - Stalo*. Prej jc bilo slabo, ko jc bila poštarica, sedaj jc na šc slabcjc, ko jc poštar. Dobro bi bilo, da ln poštna uprava malo poskrbela. Pošto pa prenašajo v Hinjc v košu štirikrat na teden, kakor mačke! d Kostanjevica. V zadnji občinski seji jc župan poročal odboru o zadevi bivšega tajnika Grloviča, ki je skozi več ict brez vednosti odbora jemal mesečno previsoko plačo. Odbor jc seveda enoglasno pritrdil predlogu, naj sc župan pooblasti, da sc krivično prisvojena vsota, kolikor je šc mogoče, iztirja. To pa Grloviču očividno ni bilo po volji. Šc isti dan jc na javni cesti fil kričal, da bo tožil odbor radi žaljenja časti. Tega sicer ni storil, pač pa se je spravil nad župana, proti kateremu je vložil potom novomeškega doktorja tožbo, menda tudi radi žaljenja časti. G, Grlovič je najbrž mnenja, da bi moral župan Drej njega za dovoljenje prositi, preden bi se smel potegniti za pravice in koristi občine. Če pa meni s takim postopanjem preprečiti iztir-jatev, sc moti. Vsi občani morejo le z veseljem pozdraviti županov predlog, da se zadeva natančno preišče in tako z lučjo posveti v skrivnostne tmine popravljenih številk in iztrganih listov. Postopanje Grloviča nam šc najbolj jasno odkriva neču-veno strahovlado, ki je vladala v občinskem uradu za časa liberalnega gospodo-vanja. Kdo bi si upal ugovarjati liberalnim mogotcem, ki so vsak ugovor smatrali kot uradno žalitev in pretili s tožbo. Le tako je biio mogoče, da je tako gorostasna krivica toliko časa mogla ostati prikrita. Upamo, da bo ta zadeva šc marsikomu, ki je doslej slepo verjel liberalni poštenosti, odprla oči. Da sc liberalna mora nc bo nikdar več vlegla na našo občino in da njeni dolgi prsti nc bodo več dosegli tuje lastnine, za to bodo poskrbeli volilei pri bodočih volitvah. Sokolu Grloviču pa svetujemo, naj si omisli knjigo L'rbanus . ker njenega pouka šc zelo potrebuje. d Mirna peč. V četrtek popoldne ob 1. uri jc pričelo goreli v gozdu blizu Iva-njc vasi pri Mirni peči; zažgali so otroci s cigaretami, ko so šli iz šole. Ker jc bil gozd prcccj zarašen, je biia nevarnost zelo velika, da sc bo ogenj razširil. V začetku sploh ni bilo upanja, da bo mogoče pogasiti, šele pozneje, ko jc prišlo veliko ljudi na pomoč, so pogasili. Požarna bramba jc bila z vsemi pripravami takoj na licu mesta, vendar zastonj, ker je bil ogenj preveč oddaljen od vode. Pogorelo je po mnenju ljudi okrog 6 johov hoste. Zadnji ogenj v grlu smo pa pogasili pri g. Patctu, ki nam je radevolje odprl svojo klet, ker jc s\. Florijan stegnil svojo roko čez njegovo hišo in jo obvaroval večje nc-sicče. d Iz Ribnice. 16. t. m je bil za Ribnico slovesen dan. Prihajal jc k nam novi župnik in dekan preč. gosp Anton Skubic. 1 ricakovala ga jb skoro cela fara. Do Gro-supha so mu šii naproti zastopniki vseh občin ribniške farc z g. poslancem Lovšinom na čelu. Na postaji so ga pozdravili zbrani občinski odborniki Ribniške doline. na cclu ribniški župan in farna duhovščina s sosedinimi župniki kakor tudi mnog, drugi odličniaki. Trg Ribnica jc bil ves v zastavah. Ob vhodu v trg je stal veličasten slavolok, ki ga jc postavila obema Ribnica kol pozdrav svojemu duš-nemn pastir,u. Od tega slovoloka pa do ccrkven,h vrat so napravila špalir društva solsk, otroci in Marijina družba. _ Pozdravili so ga naši Orli. Dekliška zveza v narodni noši, požarne hrambo iz Juric-v.ce in Sušja nadalje deška in dekliška sola kakor tudi Marijina družba. Dekliška zveza. Manuna družba in šolska mladež so mu poklonili tudi lepe šopke. — Kakor ,c bil lepo okrašen trg pred cerkvijo, vendar ,e ta dan farna cerkev sv. Štefana daleč prekašala ves zunanji sijaj. Mo- gočni venci in drugi njen okras je kazal, kako vesela sprejema svojega novega g0i spodarja. Na belo nedeljo se je nato vršila slovesna instalacija. Prišel je presvetli knezoškof opravit cerkveno opravil,,. 2 radostjo v srcu so obljubljali ribniški fa. rani po nagovoru presvetlega knezoškofa zvestobo novemu gospodu župniku in de-kanu. Posebna deputacija iz ribniških občinskih odbornikov vseh občin se je ob tej priliki zahvalila presvetl. gosp. knezo-škofu za njegovo veliko naklonjenost rib-niški župniji, ki je ustregel splošni želji faranov, da postane župnik ribniške župnije g. Skubic. — Pripominjamo, da se je priredil 16. t. in. ob dohodu g. Skubica zvečer novemu župniku in dekanu na čast mirozov. Pevci pod vodstvom g. Sicherla so mu zapeli kot podoknico nekaj lepih pesmi. — Šc nekaj moramo omeniti! Ribniška požarna bramba se je tudi (o pot izkazala kot veliko prijateljico Cerkve — k sprejemu je ni bilo, kakor tudi ne k procesiji na Veliko soboto. — Gospodinj, ski tečaj se je zaključil 23. t. m. z javno skušnjo gojenk in razstavo nare ei ili kosov perila, obleke, nekaj peciva i!d Pri skušnji je bil zastopnik deželnega ocbora dr. Pogačnik. Kot zastopnik deželri vlade jc bil navzoč okrajni glavar gosp 1 ,M»rk. Udeležili so sc tedi naš novi dekrn g A. Skubic, vodia g. M. Tomšač. deželna poslanca gg. Škuij in Lovš'n ter zastopnik krajnega šolskega sveta. Razstava >'c pokazala, koliko so se dekleta naučila šivanja razstavljenih je bilo 240 kosov perila in obleke. Dek'ela so si v kratkem času nabavile vednosti, ki iim bodo v go-spodin'stvu in v življenju veliko koristile. Ich hi si nc mogle nikoli pridobiti brez gospodinjskega tečaja. Računstvo v gospodinjskem tečaju je brezplačno pros' voljno poučeval naš šolski vodja gosp Milar Tomšič. Redki slučaj! d Št. Lovrenc. Čebelnc painc >e prav dobro ohranjene, Droda Franc O hen na Korenitki pri Veliki Loki. Ima ji1 čez 100 komadov. d Škocijan pri Mokronogu, Pr penzi-joniranemu žandarju Jeniču je isk .ln komisija z upniki dne 21. maja denar. Jenič io poprodal, kar je mogel, in dena: iz strahu pred rubežnijo skril. Jeniču s" brskali • predale ravno isti dan, ko sla marala (k-kaplana na njegovo ovadbo po nepotrebnem k sodišču, če* da sla sklic la shod, ker se jc ob njunem posetu pri Rženu bralo nekaj ijudi. Zdaj, ko bo predano gospodarju Jeniču škocijansko gosoodar-stvo, ga lahko nasvetujejo njegovi liberalm tovariši za gospodarja čez deželo Kranjsko. d Iz Šmarijc pod Ljubljano. Pretekli četrtek ic umrl v ljubljanski deželni bc -nišnici Franc Železnikar iz Ganjič v najlepši fantovski dobi, star šele 28 let. Sel je v Ameriko, misleč, da si prisluži lepe denarce, namesto tega dobi v amerikanskin tovarnah neprizanesljivo jetiko. Nato je sel proti domu, a preden jc prišel domov, je moral ostati v ljubljanski bolnišnici. Pokopali so ga na domačem šmarskem pokopališču; pokojnika so spremljali in nosili gasilci, ker jc bil rajnki vnet član gasilnega društva. Tako jc zopet poina ta nesrečna Amerika enega mladega fanta. Ljudje božji, dajte si dopovedati in ne hodite v amerikanske tovarne si služit nalezljivo sušico. Saj zgledov imate menda dovolj v domači fari! Poglejte malo nazaj in boste videli, koliko jih je že šlo pod zemljo ravno zaradi Amerike. Torej nikar v Ameriko, domača gruda ima dovolj zakladov še za domače ljudi. — Kranjska hranilnica in posojilnica je podarila prostovoljnemu gasilnemu društvu v Šmariju 200 K, za katere ji na tem mestu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. — Prihodnjo nedeljo, dne 3. maja, pride iz deželne kmetijske šole predavat o živinoreji gospod ravnatelj Rolirman. Udeležile se predavanja v obilnem številu, gospodarji in gospodinje. Ravno tako ne bo škodovalo fantom. d Šinarjeta. To, kar je bilo zadnjič od nas v > Domoljubu« pisano, je bilo ljudem res treba povedati. Le to moramo popraviti, da ni res, da bodo krčmarji v šmarješki fari plačevali 12 vin. doklade; res je, da bodo plačevali vseh doklad le dobrih 10 vin., ker so občinske doklade odpadle. Poglejte torej, kako debelo naši liberalci in njih nad vse vredni sobratje v Škocijanu lažejo! To so res pravi lažnjivi klukci! Poslušajte, kaj pišejo v svojih liberalnih časopisih o lepi šmarješki fari! Meseca aprila so pisali, >-da Šmarječani še trave vredni niso, da bi jih moral poslati žc v hosto resje in osat pomulit«. Ali slišite, kakšni prijatelji poštenega ljudstva so ti liberalci? Mar morete od njih kaj dobrega pričakovati? Kako neki? Saj so poročali med svet, da so celo za glavnega liberalca v naii fari, katerega sami imenujejo «80 let starega moža, ki je trden, neomajen na-prednjrk«, mokronoški naprednjaki zbrali 20 K, da je mogel plačati kazen, ko je bil obsojen radi Johance! O nekem drugem, ki ima vse lastnosti pravega liberalca, se pripoveduje, da poletu največ živi ob sadju, da po hišah hodi, da dobi jesti — njegov oče pa je hudo liberalen kmet. Od liberalcev zastonj upate pomoči; imajo dosti opraviti, če hočejo zase in za svoje skrbeti! Pri miru jih pustimo! Naj le hodijo v Škocijan, magari četudi vsak dan, tolažit bvojo užaljeno čast, ker v fari nimajo nič »kredita«; naj le hodijo tja v tisto lepo, svetovnoznano liberalno družbo, pa nai se s skupnimi močmi norčujejo iz šmarješkega ljudstva, pa naj zabavljajo in hujskajo zoper tukajšnje duhovnike, kakor se jim ljubi! Mi jim privoščimo to neumno veselje! Mi ostanemo kakor smo bili! V ljubezni, edinosti in zastopnosti z obema gospodoma ostanemo mirni krščanski Šmarječani! d Šmartno pri Litiji. V oklicu glede mladeniškega tabora na Sveti gori v zadnji številki »Domoljuba« je v toliko izpopolniti, da je shod kot tak pač namenjen v prvi vrsti mladeničem, vendar so pa tudi dobro došli možje, ki se zanimajo za mlade-niško organizacijo. Čuje se namreč, da nekaterim možem ni po volji, da bi bili izključeni, kar je zanje dobro znamenje. Sedaj pa velja: »V hribih se dela dan, v hribih žari — bratje le ven na plan, na vrh planin!« — Podružnica »Slovenske Straže« opozarja, da prodaja njen blagajnik E. D r-č a r razglednice in kolke v korist obmej- nim Slovencem. Priporoča tudi vsem zavednim rojakom, naj zahtevajo po prodajalnah razno blago, zlasti žveplenke in ci-korijo v korist obmejnim Slovencem, — Igra »Mala pevka« se bo na splošno željo ponovila v nedeljo, dne 3. majnika, ob 3. uri popoldne. Ker je igra res nekaj izrednega, je pričakovati nič manjše udeležbe kot zadnjič, tem bolj, ker do jeseni ne bo več nobene igre, — Čebeloreja, ki je iz več vzrokov zadnja leta močno opešala, je jela zopet rasti. To nam dokazuje zares lepi in po najnovejših načrtih napravljeni umetni čebelnjak g. krojaškega mojstra Bernika na Bregu. Potrudili naj bi se tudi drugi čebelorejci, da se s skupnim delom povzdigne ne malo važna in lepa panoga našega kmetijstva. V tem oziru je pripravljena tudi kmetijska podružnica iti vsakomur na roko. — Našim vinorejcem priporočamo v naročbo »Dolenjske Novice«, ki prinašajo med drugimi spisi marsikatere tudi iz živinorejstva. Oni pa, ki mislijo naročiti kaj galice, naj to store nemudoma pri kmetijski podružnici. — Čuje se, da je vlada dovolila nekaj tisočakov podpore občinam, ki so zadnja leta trpele vsled neurja. — C. kr. kmetijska družba je naklonila tukajšnji podružnici za napravo nove drevesnice podporo 500 K. Kmetijska podružnica je kupila letos za svoje člane en trier, pet gnojnih sesalk, en okopalnik in en razruševalec, tako da je sedaj podružnica z orodjem precej dobro preskrbljena. Kakor je poročal »Slovenec« se je dovolila deželna podpora za cesto črez Primskovo, Pri gradnji te ceste se bo treba vsekako ozirati na lastnike gozdov po dolini. S to cesto bodo enkrat izpolnjene tolikoletne želje hribovskega prebivalstva, — Na lovu na divje peteline se je mudil te dni v polš-niških hribih vojvoda meklenburški. — Cesta proti Javorju je več kot do polovice zgrajena. d Trebelno. Tukaj je umrl Jožef Cvetan. Bil je dober in pošten mož; več let je bil cerkveni ključar na Trebelnem. Dosegel je lepo starost 90 let. Bil je celo življenje vedno čil in čvrst. d Žužemberk. Tatovi se oglašajo po doljnjem koncu naše fare. Znabiti so si izbrali tako »delo« nekateri delavci, ki so jih odslovili od dela pri belokranjski železnici, ki bo že pravkar otvorjena. Enega uzmo-viča so menda dobili v osebi ubežnika iz ljubljanske prisilne delavnice. — Zadnji »jurjev« semenj ni kazal živahnega vrvenja, kakor ga je bilo opazovati ob drugih semnjih dneh. Kupčija je šla slabo, posebno še goveja živina ni imela nobene cene. Krivi temu so seveda — liberalci so to laž raztrosili — klerikalni poslanci, ki so odprli državne meje tuji živini in tako domače sedaj ni mogoče spraviti v denar. A ljudje, ki berejo »Domoljub«, vedo: ravno poslanci S. L. S. skrbe za kmeta in se posebno upirajo temu, da bi se državne meje odprle. — Cuje se, da je prepovedal deželni odbor avtomobilno vožnjo po deželni cesti, ki pelje iz Zatičine proti Žužemberku, »Prav,« pravijo pametni možje. »Tudi na želje kmetov naj se ozira dežela.« — Začele so se predpriprave za bližajočo se volitev novega poslanca v deželni zbor. Liberalci imajo že kandidata, oziroma, sedaj v dobi naprednjaštva, kandidatinjo v osebi »Pilče Johance«. Dvakrat se je že v zadnjem času »producirala« in »razvijala svoj program«. Prvič je na Belo nedeljo v neki gostilni na »oni strani« pri plesu tako razvnela s svojimi načrti kri mladih »somišljenikov«, da je slednjič.pametni gostilničar izgnal vse vkup iz hiše na cesto. Potem so pa zalesketali noži in »posvetili« enemu junaku tako, da je obležal ravno pred orožniško postajo v mlaki krvi. Zadnjič, na semanji dan, je pa vodila zborovanje ponoči in, kakor se kaže, precej živahno. Še opolnoči je hodila okrog vsa krvava, v eni roki luč, v drugi nož. Junakinja je namreč od dežele plačana občinska babica, in najbrž ji ne bodo pustili toliko »služb«, zlasti še, ker je pričakovati, da bodo napravile poklicane oblasti, ki jih je občinski odbor že parkrat soglasno napro-sil za to, konec njenim škandalom. d Dobrniče. Omračil se je um Janezu Smolič, vulgo Lovrenc iz Preske, ki se je dne 20. t. m. nesrečno končal. Zavil je smodnik v papir, ga vtaknil v usta in za-žgal z vžigalno vrvico, nakar je čez 1 uro v hudih bolečinah umrl. Rajnki je bil vrl možak, pristaš S. L. S., večletni občinski odbornik, zvest naročnik »Domoljuba«. Bodi mu Bog milostljiv! — V nedeljo, dne 26. t. m. je predaval gospod kulturni tehnik iz Ljubljane o napravi kapnic, vzornih hlevih in svinjakih ter gnojnih jamah, da kmetje lahko sami delajo s cementom v hlevu in kapnicah, ker so zidarji dragi in tudi dobiti jih ni. Deželni odbor je dal brezplačno cement, za katerega je pri nas veliko zanimanja. Prav. Deželnemu odboru lepa hvala. — Na Belo nedeljo je priredilo Slovensko katoliško izobraževalno društvo velezanimivo igro »Jurij Kozjak«, slovenski janičar. Igra je jako zanimiva v prvi vrsti zato, ker se je to godilo na Kozjeku v naši fari, drugič pa, ker je slovenska zgodovina. Igra je last našega društva, če jo hočejo tudi druga društva igrati, morajo naše društvo prositi za dovoljenje in plačati odškodnino. — V nedeljo, dne 3. maja priredi naše društvo zopet igro »Trije tički«, in sicer za društvene člane in članice brezplačno, za druge goste sedeži; 40 h, stojišče 20 h, za otroke 10 h. d Na Zaplazu je tretjo nedeljo po Veliki noči, ko se obhaja praznik varstva sv. Jožefa, ob 10. slovesna služba božja. Letos bo v tej božjepotni cerkvi postavljen veliki altar, katerega izdeluje podobar Pavlin v Radovljici. Notranjske novice VOLILNI BOJ NA NOTRANJSKEM. Iz Vipave, Dobro nam je še v spominu krasno uspeli shod v Vipavi, Dr. Pogačnik je s svojim možatim nastopom in temeljitim govorom o temeljnih načelih naše stranke napravil na nas najboljši vtis. Kar so imeli liberalci čez našo stranko, je prinesel na papirju zapisano umni gospodar Žanče Lek&nov. Pošteno ga je zdelal dr. Pegan v veliko veselje vseh zboro-valcev. Naše ljudstvo ne mara za liberalca, pa na) pride še v tako elegantni obleki na oder. Gospod Habe iz Goč je na shodu lepo povedal. Če bi celo dr. Žitnik, ki je bil tako priljubljen, krenil na liberalno pol, niti enega našega glasu bi ne dobil. Srečno ie pobijal liberalne laži o deželnih nakladah naš deželni poslanec Miro Perhavc. Kmečki zvezi pa jc bilo naročeno, naj posreduje, da se naj vsaj zniža, če ne odpravi naklada na delavsko vino. Na tak način bomo marsikaj dosegli — vsaj imamo gospodarsko in politično organizacijo in po teh organizacijah lahko dosežemo od svojih poslancev, kar se da doseči, ne pa z zabavljanjem in kričanjem po oštarijah, kakor deIa>o libcralci. Po liberalnih listih sc že hvali in ponuja neodvisen kandidat notranjskih kmetov Pene Lavrenčič. Oglejmo si tega moža od blizu. Pepe Lavrenčič ic postojnski žuoan in žc preccj časa občinski odbornik; sedaj, ko sc ponuia okrog, pa obljublja, da bo delal za snlošni blagor —-- Pepe Lavrenčič naj naiprej poskrbi za splošen blagor v svoji postojnski občini, — pol milijona ima občina dolga — in ko bo revizija končana, bomo lahko obč"dovali Penetovo občinsko gospodarstvo. Deželni odbor bo potreboval nove metle, preden bo red — mestne gosoodarstvo ie zapravilo vse l"e, da jih bo deželni odbor lahko pregledal! Kako na Lavrenčič rad osebno pomaga ljudem, vedo na'bolj kmet;e. ki ga poznajo; noben kmet, ki Pcpeta od blizu pozna, mu ne bo dal g'asu, sai sc Lavrenčič v najbližjih okoliških vaseh ne u p a prirejati shodov, ker dobro ve. kako ga imajo kmetic radi... Kdor poded»;e milijone, kakor Peoe Lavrenčič, že lahko nekaj časa dobro živi - drugače hi se pa Penetova gospodarska modrost tudi pri riegovi lastni opekarni pokazala v pravi luči. In kaj bi na Lavrenčič v državnpm zboru delal, kai bi dosegel — sam edini neodvisen lil-»praien kmečki državni poslanec? Eno figo' Liberalna burkla, Lekan, e nasfor.il na vipavskem shodu za razporoko in loči+pv zakona in Lavrenčič ie seveda istih misli. Pri zadniih deželnezborskih volitvah ie zmagal Lavrenčič v no'raniskih trgih in mestih. In kai se je zgodilo tisti večer Pe-petu na čast? Postojnska liberalna dr u hal je priredila zvečer p r o c e s i i o i n s o r e d a j n e s 1 a k r i ž, da bi pokopala našo stranko in kriz. P o s t o i n s k i o k r ain i glavar je moral oosečivmes inje od-s t r a r 11 k r i r , d a -i a n i s o š e n a d a -' j .?, k r u n i 1 i. _ T0 Se ie zgodilo pri zadni-h d«želno7borskih volitvah pred r^mi žimana Pe-pta Lavrenčič«. katerega liberalci ''and'Hirajo v dr?avni zbor. T" neha vsaka obzirnost, ker imamo opraviti z na'hnišim sovra«r>i' 0m p^čerfa l'i'dstva. In noiem še trobi po shodih, da ni proti veri! Hinavec! Hi Noben človek, ki ima šc kaj vesli, ne more in nc sme dati glasu takemu kandidatu, ki dopusti tako kruto žaljenje križa. Z največjo požrtvovalnostjo se bori naš kandidat dr. Lovro Pogačnik, da bi našo slovensko mladino zbral v močno armado dobrih in poštenih fantov — njegov protikandidat liberalec Pepe Lavrenčič se pa smeje, ko liberalna sokolska fakinaža njemu na čast tuli in javno sramoti sv. križ. Pametnemu volilcu ie to dovolj. Pe-peta bodo volili nekateri liberalni birti, nekaj breznačelnih uradnikov in pa take zmešane glave, kakor je Žane Lekanov. Pri agitaciji bo napel Pepe Lavrenčič vse sile, ker je pri tem delu predrzen do skrajnosti; vračati mu moramo vsaj z isto mero. Slišimo, da bo poslal Pepe vsakemu volilcu svojo fotografijo in pa vizitko — vrzite vse v peč! Dr. Pogačnik bo tako izvoljen — toda vsak naš zaveden pristaš bo prišel ne samo volit, ampak bo tudi kot agitator storil svojo dolžnost in bo tako vsak naš glas povzdignil strankarsko zavest našega naprednega notranjskega kmeta v taboru S. L. S. Naš kandidat je dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani. Slap nri Vipavi. Jože Lavrenčič že straši po Vipavi, Zadnjo nedeljo je imel skriven sestanek za povabljene v nekem mlinu na Slapu. Liberalci vpijeo po časopisih, da je bilo na »javnem, shodu »200« Slapencev in da so ga hoteli kar pridržati za državnega poslanca! Vseh volilcev na Slapu je 120 in od teh jih je bila komaj ena tretjina v tistem mlinu, ker bi radi videli gospoda ceglarja — pa še ti niso bili vsi liberalci. Ko ie začel burkla Lekanov fant javno sramotiti pokojnega velezaslužnega dekana g. Erjavca, da je bil slepar — so vsi razsodni mo?'p zop"stili libera'ca Lav-renčiča z eno mislijo, da tak kandidat, ki se ponuja okrog v družbi slapenskega Jerne>a Žorža in Lekana, ne more biti dosti prida. Vsakdo ve, kako je pokorni gospod dekan Eriavc šele povzdignil Vipavo in vipavsko dolino in sedaj pride liberalec pa javno sramoti spomin nepozabnega g. Erjavca. Kdor še čuti iskrico poštenja v svo:i duši, bo hrbet obrnil Lavrenčiču in njegovi lebralni stranki. Z Lekanom bo pa imelo opraviti sodišče. Tako je prav! — Slapenci, dobro se držimo in pustimo, naj se obiameta Žorž in Lavrenčič — mi bomo pa volili našega kandidata! Volilni shodi na Notranjskem. Kandidat S. L. S. deželni tajnik dr. Lovro Pogačnik je imel prav dobro obiskane volilne shode dne 13. aprila v Hrenovkah in Slavini, dne 19. aprila v Zagorju in K n e ž a k u in dne 26. aprila v Vremah in na Suhorju. Povsod so volilci njegova izvajanja sprejeli z največjim zanimanjem in odobravanjem. Posebno njegovi politično gospodarski nauki so ga priljubili notranjskim volilcem. To pa nikakor ne ugaja liberalcem, vsled česar na vse pretege hvalijo »gospodarske« talente svojega kandidata. No, no, saj vemo, da je Žerjavove in Agro - Mer-kurjeve žlahte! Zato pa bo dne maja propadel po notah! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj lo l. popoldne. Glej Inserat! ČEBELARSTVO. Enodnevni čebelarski tečaj v Krtini pri Dobu se vrši dne 10. maja t. 1. v ondol-ni šoli. Spored: Dopoldne: 1. Nagovor predsednika kamniške čebelarske podružnice. 2. Od 10. do 12. ure: Namen čebelarstva. Občevanje s čebelami. Razširjenja vališča. Rojenje, naravni in narejeni roji. — Popoldne: Od pol 2. do 4. ure: Preprosta vzgoja matic. Špekulativno pilanjc in pitanje za silo. Vzimljenje. Albertijev panj. Orodje. Praktične vaje. — Čebelarji, ako Vam je za napredek čebelarstva, ne zamudite lepe prilike in pohitite ta dan v Krtino, ne bo Vam žal. Marsikaj novega in koristnega bodete slišali in videli. Vstop je prost. — Kdor izrfted udeležencev bi hotel opoldne kosilo, naj sc javi po dopisnici pri gospe Ani Korošec, goslilničarki v Krtini št. 33, p. Dob. Navadno kosilo slane 60 vin. Izobraževalno društvo žnžer pri Vrhniki vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, 10. maja, ob 3. uri popoldne v korist cerkvi sv. Ane v žažcrju. Spored: 1. Pozdravni govor. 2. Trije tički«, igra v dveh dejanjih. 3. Srečolov. Katoliško slovensko izobraževalno dru& vo v Mengšu priredi v nedelje!' dne 3. maja 1914, v društveni dvorani predstavo. Spored: 1. Petje. 2. Rabeljsko jezero. Sim. Gregorčič, deklama-eija. 3. »Skrivnostna zaroka«. Spisal Silvin Sardenko. Prirede članice Marijine družbe. Začetek ol) 3. uri popoldne. Narodna slavnost v prid koroškim Slovencem v Kamniku. Podružnica »Slov. Straže« v Kamniku priredi dne 3. maja t. 1. veliko narodno obrambno slavnost v proslavo 5001etnice ustoličenju koroških vojvod na gosposvetskem polju v prid koroškim Slovencem ob pol i. uri popoldne v vseh prostorih hotela »Krištof«. — Slavnost obeta hiti zelo lepa in zanimiva. Domače gospodične nastopijo v narodnih nošah. Poleg drugih točk je posebno privlačen srečolov, ki nudi lepe in krasne dobitke. Razstavljeni so v izložbi Murnikove trgovine do soboto, dne 2. maja. Na sporedu je dcklamaeija rodoljubnih pesmi. Domači pevski zbor društva »Kamnik« zapoje par lepih mičnih pesmi igra salonski orkester. Komur je mar usoda naših koroških bratov, pride k nam. da skupno pokažemo, da je usoda koroških Slovencev skuna slovenska zadeva. Dne 3. maja vsi.v Kamnik! Gospodarske vesti. Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 11., 12. in 13. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 11. maja: Od 2. do i. uro popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 12. maja: Od K. do 10. ure dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in inedsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 0. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 13. maja, od 8. do 10. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in vkuhavanjc zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. uro. Vkuhavnnje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podporo potrebnim udeležencem iz ^Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 h na dan. Podporo dobe le tisti, katerim se izrecno dovoli in ki za njo do 4. maja po dopisnici prosi jo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečai do 4. maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska I dekleta k obilni udeležbi! Deželni odbor kranjski priredi premova-nje goveje živine v Vipavi dne 7. maja, v Senožečah dne 8. maja, v Grahovem pri Cirknicl dne 9. maja, na 13oh. Bistrici dne 11. maja, v Kranjski gori dne 12. maja, v Zireh dne 14. maja in v Tržiču dne 10. maja. Premovanje se vrši vsakikrat ob 10. uri dopoldne. Premovali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe tolice. Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je najmanj pol leta lastnik k premovanju prignane živine. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več najlepših živali. Tečai za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi 14. in 15. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V četrtek, dne 14. maja: Od 2. do 4. ure: Setev detelje in travo na njivah za dvo-in večletno košnjo. Nakup potrebnega Semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poizkuševališču. V petek, dne 15. maja: Od 8. do 10. ure dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. ure popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi na poizkuševališču. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko), in sicer do (i. maja. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 h na dan za prehrano. Podporo dobi pa le kdor za njo pravočasno prosi in ki se mu je izrecno dovolila. Dražba košnje. V torek, dne 5. maja, dopoldne ob 10. uri se vrši pri Kobitovi hiši v Podpeči dražba najemnine knezoškofij-skih travnikov. Posestnike iz župnij Borovnica, Brezovica, Preserje opozarjamo, da se bodo oddali travniki v najem za dobo šestnih let. Steckenpferd - iilijno mlečno milo BERGMANN & CO., Te sin ob Labl je sle jkoproj neobhodno potrebno za racionalno nogovunjo kože in lepoto. Vsaki dan pohvalnicc. JJobi se povsod & 80 vin. 745 BIRMA! Botri in botrioe! Ako hočete kupiti dobro in po ceni. si oglejte mojo največjo zalogo ali pa pišite, da Vam pošljem cenik brezplačno. F. ČUDEN ur ur, Ljubljana 250 Prešernova ulica i. Verižice, ure, uhani ln druge zlatnine. Zanesljivo blago t Nizke cenet Slavni zdravstvenik in antropolog Mantegazza, kojega knjige so razširjene po vseh kulturnih državah, torej gotovo avtoriteta v vsem, kar zadeva človeško zdravje, piše dobesedno o naravni grenči-ci »Hunyadi Janos«: »Hunyadi Janos« grenčica, je najboljša odvajalna voda. Ker že majhna množina, pol ali cel kozarec, učinkuje hitro in brez bolečin.« Virchow jo imenuje zelo dragoceno, in prvi nemški kliniki so jo uporabljali z velikim uspehom. Kdor hoče dobiti redno prebavo in se zavarovati pred nevarnostjo nadležnega zaprtja, naj uporablja prijetno in hitro učinkujoče odvajalno sredstvo grenčico »Hu» nyadi Janos«. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 22. aprila: 22, 72, 50, 89, 33. Dunaj, 25. aprila: 19, 20, 24, 6, 40. Zas.užek povsod v last. domu. Lahko pletenje. Prosp. zastonj. Kari Woll, Dunaj, vil, Nariahillersir. 2 Vzorce franko modnega blaga, kakor cefirja ummmmmmmmmmmmmm batista, platna, platnenega in bombažastega blaga razpošilja U. 3. Havtlčoh i M Kupaliste Podobrsd, Češko. [t3- Pišite takoj. "fcJl „CAS" znanstvena revija, Izhaja lOkrat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino prejem anrnvniStvo v I