37. številka. Ljubljana, četrtek 14. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI Izhaja vHak dan, izvaouiši t>-»fco«loHk.-j m dnove po praaiiioih, tor vcija po polti proietnan ca »vatru-Ofiorik« delol« za colo loto Iti »Id., M pol lota b , Id., p« ootrt lota 4 jflil. — Za t, j n b tj a&o hrot pofiiljanjn na dom rn ouJo leto 13 gli, a eotrt lota 8 k Id. 80 kr., ta en mosoc 1 ^ld. 10 kr. Za polttlanl« na dom so računa 10 kr. z.i iuosoc, 80 kr. r,a {-.st'.rt lota. — Za t nje duiele toliko \or\ kotikor potiti) na iznaša. — Za gospodo ući to I j o na ljudskih iouab fao /.» dljako volja znižana een* id utoer: Z» Ljubljano ra eotrt ura 8 ffld. 50 kr., p«) polti prejemati za ćeirt lota 3 nld. — Za oznanila, tf placuju od ćutiriaO pne petlt-vroto H k?.. 6c w o*nanilo ••<,Vr*>: tl*ka, 5 *r., to »n dvakrat, in 4 kr. oo ««3 tri- ali većkrat tinka. Dopisi naj bo • iTrtnJurati - Rok Opi«) t" ne vntftajo. -- UrodBlitvo le v Ljnbljani v Fhns Kobnanovoj hili |*< 8 „Klodaliilka stolba". Opravništvo, na katero *»i «a H«iff>VoHfO eoiiliat* eefO&lfoe -ik Umaci je, tananita, t. |. aiunir>;*tr*tivne roeL je v „Narodni desant" v Kohnanovoj hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Carigrad 12. februarja. V zbornici je turska vlada izrekla, da je angleška vlada popustila svoj namen, poslati flotno eskadro v Carigrad, ker je Carigrad miren In kor je porta zoper to protestirala. drška vojska jo popolnem zapustila Tesal i jo. London 13. februarja, štiri oklopne ladij o i/ kanalskega Hotnega oddeljenja so dobile ukaz v Gibraltar pluti. V zgorenjoj zbornici je Derby povedal, da on upa, da bode v Četrtek angleška flota ne dale2 ođ Carigrada ali pred Carigradom. Vse vlade so pritrdile shodu konference. Francoska In Italija sta ustavili poslanje Hote v Bospor. Diplomatieiia korespondenca obsega depešo lorda Loftusa od i), t. ni., v ka-terej Goreak6v na angleški te 1 c-gram odgovarja, da odločevali je demarkacijskih 8 rt briga prav samo v o j njo če udeležence. P*ariz 12, februarja. Havas poroča: V Atene je denes prišlo iz Carigrada naznanilo iz olicijoznoga vira, da je An glija zahtevala v soboto od Turčije dovo Jjcnja, vplai vi ti svojo II o to v Bospor. Porta se je tej angleškej terjatvi formalno ustavila in ž liga ln? da bode floto bombardirala, če bode hotela po sili skozi Dar dancle voziti se. London ll.fobr. Po poročilih, ki jih jo Mithad paša dobil iz (Carigrada, sodi on, dajo zveza 11 u k i j e s Turčijo colova h t. var. Odslej bodo Turčija sovražnica Angležem. V, js! poljskih kimonov, 2000 pušek. V bitki pri Aladžadaghu 7 pas, 12.000 mož, Si topov, 4000 satorov in 10.000 pušek. V Kaisu 1 pase, 22.000 mož, 3.r»0 kanonov, 6000 BatorOV in 18 000 pušek. V Boteskah pri Deve-Hoj umi bil je ujet 1 paša se 4000 možmi ter so zmagovalci pri-plomli 06 kanonov in 8000 pUŠek. Tedaj iznašajo vse trofeje azijske vojsko vkupe 662 kimonov, 1(1.000 šatoiov in 42.000 pušek poleg tega pa so dobili Rusi neizmerno velike za logo živeža iu streliva, število ujetih konj je 1S.O0O. Jatagani, samokresi in puško, katere so zmagoviti Uusi vzeli ter drugo polomljeno orožje bij tu všteto. Potnikov in ranjeuikov se je našlo 12.000. Obduuavska armada moro se ponašati s temi pridobitki: Curjevič nuslednikova vojska ob Lomu jo pribojevala v raznih bojih ter v bitki pri Mečki 16 kationov, 1000 šatoiov, 8000 pušek ter jo ujela jednoga pala se 7000 možmi. V Dobruči je Ziinerniauov oddelek v raznih malih bojih ujel 4600 mož; razven teli je pripleuil 100 kanonov, 400 satorov iu 4500 pušek. Deveti kor je pri Nikopolji ujel 2 paši iu 7200 mož ter prlplen.il 1)2 kanonov in 7000 pušek. V Trnovem so Uusi našli 16 kanonov, 300 pušek in ujeli 400 vojakov. Mej boji pred Plovno jo bilo ujetih 400 mož, z redu to (!ri-vico pak BO ruski vojaki priplenili 6 kanonov in 400 satorov. V Plovni same j je bilo ujetih 6 paš ter 44.000 vojakov; tam so zmagovalci našli 06 kanonov, 400 satorov in 68.000 pušek. V bo-jlh pri Telišu sta bila ujeta 2 paši ter 4000 vojakov, v plenu jo bilo 100 satorov sč 4000 puškami. V Orhnniji in okolici jo u el Gurko 1000 vojakov ter pripleuil (> kanonov in 1000 pušek. Mej boji v Šibki-soteski jo prišlo ? rusko u(etuištvo 34.000 mož se 4 pašami, poleg tega 100 kanonov, 3000 satorov in 20.000 ptiš. k. Pri Kdipoplji so ujeli Rusi 1 l 000 mož in jednoga pašo. Zaplenili pak so 10O kimonov in 12.000 pušek V Adrijanopolji so našli zmagovalci 80 kauouov a izzatoga mesta še 1000 satorov iu 3000 pušek. Tako zatorej iznašajo ruske obdunavske vojsko trofejo od začetka vojevanja do podpisanja premirja 15 paš, 1 13 000 vojakov, (i0<> kanonov razne velikosti in vrste, 96O0 satorov in 110.200 pušek angleško sisteme. Dunavsko vojska je priplenila tudi 24.000 konj. Turškim iregularnim krdelom odvzeti jnttigani, samokresi in puško presezajo 200.000; sulic in bodal je bilo (Vrkesom odvzetih 1 .i.ooo. Število pri-plenjenih zaslav je tudi prav veliko. Aleksoj Stepanovio Hamjakov. Ideja zbliža nja Slovanov, katera je dolgo časa tlela samo v srcih nemnogih mož, sla jo v svojem razvitku po istem potu, po katerem so se razvijale in krepile vse človeško Ideje. Niti preganjanja in pritiski, ki so imeli namen zadušiti takoj v začetku hlepenji Slovanskih narodov po novem življenji, niti začasno ohlajenje v sredi voditeljev tega dviganja, niti napadaji in celo zasmehovanja, h katerimi so so obsuli najbolj cestni borile: potreb in zahtev svojega naroda, niti slednjič ravnodušje samega občinstva, sredi katerega je bilo treba delovati tem neiiiuogim trudi teljem, -- nobena reč nij mogla podušiti in obstanoviti razvitja nove namero v življenji narodov slovanskih. Ideja zbližnnja mej sorod nimi narodi, po potu vzajemnega i/poznanja BO je jela krepčati tembolj, čem daljo so jo tlačili razni zadrževalni Uplivi, in leta bolj surovo so se preganjali navdušeni njeni bo rilci. Ta nova namera v življenji Slovanov so je pokazala po uku preteklosti, da so začeli boriti se za bvojo samostojnost, in ta borba so je pojavila v zadnjih desetih letih s posebno silo. V Rusiji se vedno bolj topi število nasprotnikov solidarnosti slovanske, in potreba bliže se spoznati z enorod-iiimi, bratskimi narodi raste od leta do leta, da-si še nij davno, kar so so napadali tako misleči možje od neke strani ruskega izobraženega občinstva. Poglejmo nekoliko let nazaj! Tesni krog ljudij, ki so delali za razvitje idejo BlO« vanstva, nij našel sočutja v večini ruskih izobražencev. Treba je bilo trdno verovati v slavno zmago velike idejo, da se jo dalje še trdil kdo za njen razvitok s tako udauo- Istjo in tako ljubeznijo, kakor je pokazala stranka takozvanih S 1 a v j a n o l j u b o v. Ta mali krog je imel v sebi neizcrpljivo delavne moči. 11 0 m j a kov, A li s a k o v a , S a ni a r i n, — jeden za drugim so ne u t rudljivo delali na korist bližnjega izpozunnja ruskega naroda z sorodnimi mu n a rodi hI o v a n s k i m i, vide v tem zbbžanji načelo novega Bvetlega življenja Slovanov. Imena teh ljudij, ki bo posvetili svoje življenje v blagor domovini in Slovanov sploh, mora poznati vuak Slovan, ki želi samostojnega ra/.vitja svojega naroda iu duševnega zbližnnja bo svojimi brati. — A. S. Homnjakov spada mej najbolj ener-i-une borilce svobode slovanske; spoznati življenje in muke jednorodnih narodov, olajšati jim jarem, Ki jih jo tri, podpirati jih nravstveno in duševno — to so nameni, kojim je posvetil llonijakov svojo dolgo delav-uost. Zeleč svobodo iu Brečo Slovanom, jo j on posebno delal, so vo da, za srečo in bla- Naposled treba omeniti, da ho Runi t Aziji in Evropi dobili velike zalogo soli, kruha in riža. Streliva ho Turki povsod ogromno mnogo nakopičili, mej tem silno veliko smodnika in več od 50«) milijonov narejenih patron. Vsak ujet Turek je nosil Boboj 70 pa tron. Francozje in zdanje svetovno položje. Iz Pariza ho oficijoznemu listu piše, da bode Francoska gotovo pristopila h konferenci. Ob jednem se od francoske strani hiti povedati, da bode Francoska na konferenci ravno tako nepristranska kakor dozdaj mej vojsko. FranCOtlM vlada želi za vsako ceno mini, celo za to ceno, da se v Carigradu rusko vladanje uvede. Ona so boji žaliti Nemčijo in gleda le, kako mirno in dobro izvesti svetovno razstavo. Zarad tega je Francoska ogibala ro celo videza, da bi simpatizirala z Anglijo. — Grof de Saint Pallier, ki ima velik vpliv na zdanjo vlado, je celo misel sprožil in dela •/a njo, da bi Nemci po mirnem potu od-stopili Francozom Metz in Lotarin-gijo nazaj, a zato bi Francoska podpirala daleč sezajoče plane Pismarkove politike. Zarad tega, pravijo poročila dalje, nij so čuditi, če bodo gotovo na prihod nje j konferenci francoski zastopnik glasoval ■ Rusijo in Nemčijo. Z zadovoljstvom jo tudi konstatirati, da neki republikanski časniki francoski vedno bolj nnglasnjo, da mora republikanska Francoska biti ali postajati Slovanom prijaznu, ker so tudi ti Francozom bolj prijazni kot vsi drugi narodi. Uže na carigradskoj konferenci je francoski znstopnik z Uusi glasoval tako, da je celo berlinsko ljubosumnost vzbudil bil. Če ko v tem smislu mišljenje na dalje razvija, potem so tudi „Rismarkovih daleč, soznjočih planov" nij bati. Anglež Glndstone proti Avstriji. Dne S. t. m. je v angleškoj zbornici govoril prejšnji minister Gladstone o razmerji mej Avstrijo in Anglijo v orijentalnoj politiki jn je našo politiko tako-le grajal in sumnil: „Celo je treba, da angleško oko puzno čuva nad Avstrijo, liže šestdeset let je nesrečna oso da Avstrije, da se v vsakej evropskej kombinaciji, kjer bi ho imela ali na to ali pa na ono stran postaviti, ona postavlja na napačno stran. Jaz puč gojim upanje, da gor Rusije. Dobro jo razumel, da samo pri blagostanji in razvitji domovino je mogoče misliti na to, da se olajša osoda pod Turkom stokajočim bratom, kakor je tudi le pod pogojem osvobojenja ruskega naroda od uplivov, ki zadržujejo njegov ra/vit.ek, mogočo pričakovati zbližanja z drugimi Slovani. To je uzrok, da se je toliko let trudil llomjakov za omiko ruskega občinstva. Trudil se jo on razbuditi svoje rojtike iz zaspanosti, kazal jo na pomanjkljivosti, ki so opovirale njegOV razvi tek, delal je na to, da so vse prenovi, vendar ne tako, da bi se slepo uklanjalo vsemu, kar je tujega; nasproti jo on svetoval živeti BO svojim umom in dovolil Izposoditi si samo to, kar zna prinesti resnično korist; terjal je, da naj se obdržo vsi nravi iu običaji, ki so svojstveni ruskemu narodu iu da bi postal narod brez lica, jo pravil, ko bi odstopil od tega svojstva. To nasvete iu terjatve je poslušal on del zdaj bolj Si nagibi vodijo Avstrijo, jiz ne tožim zdanje izvrstne glave avstrijske politike. Ali Avstrija ima z notranjimi teža vami boriti se, ki naravnost terjajo, da se Bosodnjo provincije tako uravnajo, kakor je avstrijskim notranjim potrebam koristno. Ne morem se otresti strahu, da ne bi zopet Avstrija poskušala krhati velik dar, ki se bode poklanjal narodom, bivšim pod Turčijo. Za tak cilj so Anglija ne sme vezati z Avstrijo." Te besedo velicega Angleža so prišlo našim državnikom kakor svarilo ob praven) času in morda so tudi kot tuko nameravane bilo. Dosti opomb bi se dalo nanjo navezati, razne misli zlasti o t^snej zvezi notranje naše z vnanjo politiko nam Gladstonovo besede vzbujajo, ali — v nnšoj tiskovnoj svobodi sinemo pač — misliti, tiskati jih jo tesko mogoče. Papeževa volitev. Papež Pij IX. je mrtev. Od papeževega mrtvega trupla so obrača vsa pozornost na „ konklave" aH novo izvolitev papeža. Zatorej hočemo tu nekoliko več o načinu te izvolitve sploh i/pregovoriti. Ako ne zberd kardinali za volitev papeža v Rimu, določen jim jo Vatikan v to svrho. Trije kardinali, jeden kardinal škof, drugi kardinal duhovnik, tretji kardtnal-dijakon, odločeni bo za reditelje (capi d1 ordine) po tajnem gla-sovanji. Ti imajo skrbeti, da so predpisani red in strogo zapretjo v volitvi odinenjonem poslopji vzdrži. Jednajsti dan po smrti pa-peževej ga slovesno pokopljejo, a prihodnji dan bo pričenja „konklave". Tako je umrl Gregor XVI. dno l. junija 1846, dno 12. junija so ga pokopali, a dno l.'l. junija bo ie pričel „konklave". Pij IX. je umrl dno 7. fe-brUSrja, dne 1H. t, m. ga bodo pokopali in dne IU. februarja zaprli so bodo kardiindi v novo volitev. Vsak kardinal moro vzeti Hoboj dva služabnika, kateri služabniki so zovejo konklavisti ter so ali klerik i ali lajiki. Izvolitev se vrši ali potem kvazi inspiracije, ali skrutinija, ali kompromisa. Se kvazi-inspiracijo še nij bil izvoljen nobeden papež; kompromis se Iu tedaj upotreblja, ako se po tem skrutinija ne more doseči veljavna izvolitev. Zategadelj jo skrutinij iiujiiavndnejsi način papežke volitve. Ako so dne 1!). fobr. zberd kardinali v konklave, potem imajo uže naslednji dan pričeti volitev. A prej morajo s prisego obljubiti, ruskega občinstva z zasmehovanj um, a to so bili samo na pol izobraženi, ki nij so poznali pravih potreb svojega naroda. llomjakov je pa stopil s tem večjo srčnostjo proti onim, ki so se brezpogojno uklanjali sapadu ; in to zlo je bilo pognalo uže globok koren v rusko občinstvo, koje je videlo rešonjo v tom, tla so opuste običaji m nravi, lastni ruskemu na rodu. Govoreč o neumnosti takega poklanjanje tujim narodom, trudil se je llomjakov in nje govi nasledniki dokazati, da nij vso zlato, kar se sveti na zapadu; da jo v ruskem življenj-mnogo dobrih stranij, katere! nij teSko (dira niti in razviti. Da se pa spozna kje je treba ohranjanja in razvijanja, se morajo na vse strani spo/.nuti potrebe domovine in naroda. poglavitno pa, poznati njegovo preteklo živ ljenje in njegov sedanji položaj. Zal, nekateri del ruskega izobraženega občinstva nij poznal iu nij hotel spoznati lega, ter je videl vso srečo lo v tem, da se uniči vse, kar je zrastlo da hote izvoliti onega, ki je po njihovem mnenji najvrednejši. Volitev so vrSi vsak dan dvakrat, do-pnludno ob 10., popoludne ob 5. Glasovnice (bolletini) so uže pripravljene. Glasovnice so> ped dolge in na pol toliko široke ter so razdeljene na pot razdelkov. V prvem je latinski natiskano: Jaz . . . kardinal; drugi razdelek je prazen; v trot jej je vpis: volim za papeža svojega velečastitega gospoda gospoda kardinala . . . Peti razdelek ima so napolniti s& »vet'pisemskim rekom. Glasovirca se ima tako zginiti, da prde prvi razdelek na drugi, a peti na četrti. Na ta način se zakrije ime volilčevo, ter je jedino izvoljončevo ime videti. Potom se kakor si koli bodi zapečati glasovnica z obeh stranij. Glasovnice ro imajo vpričo vseh popisati in v žarico (urno) vreči. Ako kateri kardinal, kadar jo konklave, oboli, določen je zanj poseben način glasovanja, in tO tftk, da nij moči dotičnoga volitev overati ali ga z zvijačo pregovoriti. ZftrioO dobro potresojo ter so glasovnico v njej tako pomešajo, da nij možno nobega volilen izpoznnti. Totem se glasovnico javno proštejejo, da se preišče, ali je toliko volil-cev kolikor volitvenih listov. Kadar je to gotovo, bero se glasno in počasi imena izvoljencev, katera zapiše tretji skrutator. Prvi skru-tator jemlje glasovnice iz žarico, a drugi ime izvoljenčevo objavlja. Ako kaka glasovnica nij dobro zganeua iti zapečatena jo zavržejo. Dajo volitev veljavna treba bal dvo tretjini glasov. Kadar so ta vspeh ne doseže* sežgo na posebnem kaminu glasovnice. Dimf katerega vidijo od zunaj vnanji prebivalci mesta iz dimnika prihajati, imenujejo R ml junci „su-mata*. To vsele oomenja, da so nij izvršila kanonična izvolitev. Iz navedenega jo jasno, da je vsak posamezni volilec popolnem svoboden pri volitvi. Ali je kaj strankarstva v konklavu — tega no vemo povedati, samo toliko je znano, da so eminencijo tuli ljudje. Samo to stoji, da so kandidati papežki, ki so dobili ob za' Četku konklava po en, dva, tri do pot glasov večine, dostikrat propali ter je vsole kak drug zadobil papežko dostojanstvo. Najdaljši konklave je bil ob volitvi lle-neditka XIV. Trajal jo od r>. marci ja J740 do 17. avgusta — tedaj sest mesecev; najkrajši jo bil pri volitvi Pija IX Trajal je samo tri dni. Dokle bodo sedaj volili novoga papeža jo težko prorokovati Na nobeden način na ruskih tleh, kot sad mnogih stoletij njegovega zgodovinskega življenja. Odkrivajo oči ruskemu občinstvu na temno strani olikanega zapada, so llomjakov nikakor nij samo st> svojim bahal; nasproti kazal je, da je potreba preobraziti to in ono stran državnega iu ob čestvenega življenja v Rusiji. V nepopolnosti ruskega življenja je llomjakov videl le začasno bolezen, ki se da izločiti: 00 je bil globoko prepričan, da ruski narod no pogine, marveč, da doživi radostnega iu svetlega časa; da se v njem izgube ti IragOCenl (luhOVtti zakladi, s katerimi ga jo Rog iako bogato obdaril. Llomjakov je veroval v vso to, veroval pa tudi, da kmalu nastopi Bl'OČna bodoČOOSt, ko bodo slovanski bratje prišli k bogatemu viru duhovnih močij ruskega narodu, da napoj*- SVOJO duBOVnO lejO. (iojil je Homjakov prepričanji!, da za vso slovanske narode gotovo nastopi srečna doba Svobode, ne samo politične, tetuuč tudi du- pak ne bodo konklave dolg. V prvej Trsti gro za naglo veljavno izvolitev in ta je zdaj jako verjetna. Pri volitvi papoževej imajo pravico kakega oda kardinalskoga kolegija izvolitev za vreči ali ugovarjati proti njoj: kralj francoski, kralj španjski in nomSki cesar. Ta pravica — katera so zove „veto" ali oksklusivo — so opira na silno staro navado, katero je priznal Gregor XV. v konstituciji „Aeterni patris" dno 20. nov. 1031 1. Ko jo razpalo nemško cesarstvo, dobil je to pravico avstrijski cesar Franjo kot takov. Pij VII jo to prenaredbo potrdil. S prepovedjo ali „veto" treba poveriti kneega kardinala. To ima do fcro paziti, da ve in zna, kedaj jo čas, to pravico uporabiti, t. j., ako moro dotični knrdi nnl dobiti dovoljno številno glasov ali no. Kadar je prepoved oddana, no more biti tist kardinal, proti komur je bila vložena, izvoljen. Travica ekskluzive je jasna in nedotakljiva. Kar so tiče „veto"-pravico avstrijskega cesarja, dovolj je da aponrniinno Audrasaive. iz Uusi/t* se poroča, da je ukazano So 120 bataljonov mobilizirati. Vvoz angleških ladij v Dardanele nekateri smatrajo za za četek rusko vojno z Anglijo. V Itiintiiiii/i so močno agitira za to, da bi ko deželna celokupnost ohranila in ne odstopila Besarabije Rusom. V časnikih in javnih shodih se v tem sin slu deluje, a — zgodilo se bodo kakor bode ear hotel. V //#♦.#'#»; zbornici je minister Komon-duros povedal hrabrim Helenom, da je vojsko nazaj poklical /uto, da bi dobi pomoč vele vlastij. „Hrabri" Heleni so to z veseljem na znanje vzeli. Kilo bode prihodnji pitp<*£? Zdaj ime nujejo štiri kandidate: Pecei, Bil i o, Monaco La Valetta m Morichiui. Zadaja dva sta mej najmlajšimi udi kardinal koga koleg'ja: eden jo 59 drugi 51 let star. Pecci in Monaco Lfl Valetta sta — tako pripove dujejO — smerna, In ce bo eden Sd teh izvoljen, ustavil bode razpor cerkve z d rta v o ali vKaj ga ohladil. Isto se govori o Morchini|U To pa so morda tuli te kombinacije. Dosti krut jo bil uže tist za papeža i/.voljen, ki gn nij nihče prej mislil Po nekaterih krajih Ft«/»/*» 80 bile »le monstračije zoper garantijsko postavo, (ki potrjuje popolno svobodo pri pupežkoj volitvi itd.) ali italijanska vlada jo povsod take demon-stracije zatrla /lW«.i-/i# cesar Vilhelm je sprejel pred* aedništvo državnega shoda in iiaglasul v svojem odgovoru, da je zdanii trenutek jako re-seu, da pa on upa mir ohraniti. Dopisi. Ik 4nB*i*«lc**a 10. februarja. {Izviren dOpiS.] (Dva slovanska shoda. ) Ako-ravno po naključbi nekoliko po/no, moram vendar denes poročati kratko o dveh shodih v Gradci živečih Slovanov. — Prvi je bil osnovan po društvu slovenskih dijakov „Tri-glavu" in je veljal starini slovenskih pesnikov, V. Vodniku. Program temi večeru je bil jako priprost, a izpeljal so je bit p«av dobro. Slavnostni govor g. Z odlikoval so je tako po za-držaju, kakor po obliki. Hvalevredna bila jo deklamacija gosp P., od katerega hi bil vsak rad sli^ul obširneje predavanje radi njegovo spretnosti v tej stroki Prav primerna bila J6 tudi prelistava prizora QojS Vodnik-Pinhurt glede časa in zadržaja. Gg. Igralcem g«o tedaj hvala, da so si izbrali ta predmet in da so so tako vrlo obnesli pri predstavi. Polo se jo tudi dobro in lepo v olieijalnoin in ne-eli-ijnliiom delu. Na vrsto so prišlo razno pesni, kar se je tem lože in tem raji zgodilo, ševne. Od todl se razume ta ljubezen, katero skazujejo llomjakovu vsi zapadni Slovani, in da se nadejajo s\oje svobode. Zato se njegove veličastne pesni posebno v Galiciji dečki uče na pamet in postale so lustnija vseh Slovanov. Vse, kar jo bilo posebno drago llornjakovu, iu kar je on menil, da se bo izpolnjevalo še le V daljnej prilmdnjosti, to uže Btojl pred na širni očmi se BVOJIm pričetkom. Rusija, ki je dve sio let mirno delovala in se krepeala v notranjem, dvignila je svoj ;:ro/ui meč, da privojuje svobodo najbolj tlačenim Blovanskim rodovom iu sočutje vseh njenih bratov jo spremlja v tem blagem delu. Tega Brečnega trenutka si jo vedno želel lloinjakov. NjegOVO življenje in delavnostjo tedaj daodeuea veli kega pomena za vsueega Slovana. I/, oko! i i u njegovega življenja h hko vsak previdi, kako so se rodile iu krepilo v njem ideje, kojih nij mogel videti uresničenih. O llomjakovu, pravi Ikirtencv, se mora reči, da jo bil čisto ruske krvi, po cčelu in materi, rojenej Kirjejevei, je spadal k staiemu ruskemu plemenitomu rodu. V hiši Homjako vili BO se hranile rodhinsl.o pripovedke, starinsko reči iu papirji Iz časa ttli/.uhete, Petra in carja Alokseju Mihailovieu, kateri jo bil posebno milo-11 ji v predniku Alekseja Stepano-vič.i namreč Petru S-Miienoven, ter mu je pisal pisma, ki se branijo v arhivu Horajakovih. Aleksej Btepauović flomjakov je tnal našteti svojih dedov za 200 tet, nazaj. Stara Rusija nij bila zanj Buino predmet zabavnega učenja marveč živela je ena z vsemi svojimi boljšimi stranmi, z živo vir', z Iskrenim čuvstvom m-rodnega bratstva in zdravim Bintslom, \sa \ njegovoj bifii. Po drugoj .trani ne vemo prilike, da bi se bili iloiujikovi mešali s lujci, /, eno beseda A. S. Honjakov je bil ml.a kor« nina. (Konoo prltiodn |(6.) ker sta bili društvi „ Hrvatska" in »Srbadija* po mnogih udih zastopani. V neoticijalnem delu govorilo ho je dosti in mej tem tudi marsikaj lepega in važnega. Kdino to je želeti, da bi dobilo govorjeno besede tudi kri in m e s o I Mej mnogimi napitnicami bile so tri posebno dobro sprejete ; prva, katera jo veljala g. prof. dr. K. kot učenjaku in prijatelju dijakov ; druga napita pesniku Pariš Miranu in tretja romanopiscu J. .1. Prav veselo in prijateljsko smo so imeli — le prehitro so nam takrat poteklo ure. — Drugi shod priredilo bilo je „slovansko pevsko društvo višjih šol v Gradci" 7. t. m. /bralo se je tudi ta večer mnogo Slovanov rasnega stanu iu poklica — nekateri so prišli tO svojo družbino, kar so sicer rodkokrat Zgodi iz nam neznanih icrokov. — Program bil jo precej obširen, kljiihu temu, da ga je slavna policija nekoliko pristrigla. — () zad-iijej moglo bi so prav dosti in zanimivo pisati, uko bi našo tiskovno razmero bile drugače. — Sedaj pa moramo marsikaj zamolčali, ..koravno vemo, da imamo pravo za-se. Glede petja so more reči, da je bilo prav dobrp in da bi bilo izvrstno, ako bi se bili vsi gg. pevci enako marljivo vaj udeleževali. Kajti dobro uho zapazilo je to pomanjkljivost lehko brž, ker glasovi nijso bili ugla-jeui deloma, deloma se nijso prav zadeli, deloma so delali prehodi nekoliko preglavico. — Občinstvo bilo jo jako zadovolpio in morale, so se nekatero pesni ponavljati. Ta prvi večji uspeh mora pa pevce spodbujati k daljnemu marljivemu delovanju, ker I s tem kasejo ljubav dO umetnosti. Slovansko 1 občinstvo pa ne smo in no moro pozabiti, da je potrebno, podpirati tako društvo duševno lin (lenaino. Nekateri gospodje so to potrebo [res tudi sprevideli in žrtvujejo svojo prosto ure ter no preobračajo groša petkrat, prodno ga Izdajo. Gg. dr. 11. L, R. in T. morali bi posnemati dijaki in nedipiki in društvo bi stalo kmalu na drugih nogah. Gotovo bi tudi njegovi »pevski večeri" prisil do tako dobrega glasu, kakor so ga imeli in kakor ga imajo drugod slovanski pevci. Društvo ima v gospo u Fr. Dole j šii tudi prav marljivega in spretnega pevnvodjo. Gospod razumu svoj predmet popolnem iu je prav ljube/.njivega obnašanja nasproti pevcem. V tem o/.iru no more njim nič kai;ti veselja do točnega obiskovanja pevskih ur. Obema društvoma želimo tedaj dosti sieč.o pri daljnem delovanji. Domače stvari. — (Iz Mozirja) se nam piše: Denes 11. februarja vršilo so se pri nas volitve župana iu svetovalcev. V prvoj volitvi je bil iz-voljea naš prejšnji župan gospod Tone Gori-čar. Ker se jo pa tisti zahvalil iu nij sprejel volitve, vršila se jo drugič in pri tej jo bil izvoljen za župana gospod Jožo Lipold; za svetovalca pa Tono Goričar in Dragutin llof-bauer. — (A u a t o m i č e n in u /. o j) baje eden \ ičjih, bode se odprl 10. t. m. v ljubijan- ske| red nt i. V Trstu ga jo baje v tivh tednih 35.000 ljudij šlo gledat. — - (V se/, a n s kej čitalnici) bodo 17. februarja t. I. veselica z deklamacijo: „Na šmarno goro", s petjem, burko: ,,1'uior v kovafikej ulici" iu s plesom. V.-.topnina 80 kraje. — za ples 50 kraje. K tej veselici vabi uljudno odbor. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 17. t. m. veselico s sledečim programom : 1. „Medeni tedni", veseloigra v 1 dejanji, in rPo ple.su pozabljeni" ali „Četrta ura populunoči'", šaloigra v enem dejanji. 2. Ples, pri katerem bo svirala vojaška godba. UUudno se vabijo vsi čestiti gg. udje k obil-nej udeležbi, ter naj blagovole posebno ne-ude s soboj pripeljati. Odbor. — (Slavjanska čitalnica v Trstu) ima v soboto 16. februarja besedo i ples. Spored je: I. 1. Noč tihotna, A Hribar, poje zbor. 2. P. Campana: duetto „Maria e Rizzio". Po-jeti gospodičini Marija pl. Pikeljeva i II. Az-zolini. 3. Itossini : Romanza nell'opera „Otelio". Poje gosp. Marija pl. Pikeljeva. 4. Rossini: Cavatina del „Barbiere". Poje gospodičina II. Azzolini. 5. Slavčku, A. Hribar, čveterosper. 6. Roženkravt, nagelj in rožmarin, J. Kocijančič. Petje vodi gosp. S. Bartelj. II. Plesna zabava z vojaško godbo. K tej veselici vse ude najuljudneje vabi odbor. Vsak čč. gg. članov, koji želi vpeljati kacega prijatelja, naj blagovoli to poprej odboru naznaniti, da oni dobi poziv. Vsak povabljeni nečlan, pa naj izvoli vabilo soboj prinesti. — (Iz Ljutomera) se nam piše: Življenje postaja v naši čitalnici vedno živahnejše in privablja vedno več udov. Poslednja zabava je bila po vsem prijetna; nekaj ljudi, čeravno še dosta premalo, privabijo tudi govori ob sobotah o s lova t vene j zgodovin slovenski. 11. t m. imeli smo odhoduico po zelo spoštovanem družabniku, g. M., ki se žalibog poslovi od nas in v Pt. preseli. V kratkem osnuje pa društvo zopet plesni venček. — (Učiteljske službe) so razpisane: Učiteljska služba na 1 razredni šoli v Svetini pri Celji s COO gld., stanovanjem in vr tom, do konca februarja na kr. š. sv. Poduči teljske službe pa: v Braslovčah (2 razredna šola, s 480 (3U0) in stanovanjem), a Črešnjevcih pri Slovenskej Bistrici (3. r. š.), v Laporji, v Gornji Poljskavi (2. r. S.) — V8e s 440 (330) gld. do konca fe bruarja na kr. š. svete. — („ Glasbena Matica") slovenska razpošilja ravno svojim udom dva nova zvezka katera bosta zopet dokaz, da odbor skuša raznim terjatvam po mogočosti ustreči. Izdalo je sedaj društvo III. zvezek dr. B. Ipavčevih „Milotink", ki obseza 4 prav lepili samospevov, mej njimi je posebno krasna pesen „va bilo" s katero bodo naši baritonisti pri raznih titalniških besedah „furore1' delati. Posebno imenitno pa je, da je glasbena matica izdala in založila prvo kompozicijo znanega slavnega umetnika Franja Krežme, namreč romanco za gosli in glasovir pod naslovom „moje sanje". To skladbo smo slišali od Krežme igrati v koncertu 20. julija 1877 v tukajšnjej čitalnici in dobro nam je še v spominu, kako krasno se razlivajo skladateljeve sanje v glasovih, kako je občinstvo očarano slušalo to delo. Ponosna sme »glasbena matica" na to biti, da je ona prvo delo slavnega hrvatskega virtuoza na svitlo dala. Neudje dobijo to romanco, ako se oglase pri društvenem tajniku. Cena jej je 1 goldinar. g. Pajka v šaljivem distihu, naj bi, popravljajo heksametre, vsaj cezur ne pozabil in besed ne škandiral po akcentu, ki ga navadno nimajo. Na to mi je dne 22. marcija 187G odgovoril tako-le: Iržek, kak sam vc3 (kot profosor) vsak ja početek, Ali izvrstno potem teče keks iineter tvoj! To bil jo Olfok, «ia sem s kraja (pustivši a itn o c e z u r e) Jel popravljati tvoj vers, pačiti „kranjski" akcent." Tem besedam, ki je le prisiljen od g. P. priobčujeiu, nij treba komentara. V Ljubljani 13. febr. 1878. V. K. Štev. 1075. Razpis (45-1) J in/j h* vesti« * (Velikansk potres) je v južnej Ameriki razdejal in razrušil mesti Lima in Ouayaquil skoro popolno, drugod pa tudi r-ira-ne nesreče naredil. * (Cesarsk dar — zapili.) Neka ogeruka občina se je telegratičnim potem obrnila do cesarja ter ga prosila podpore. Nj. veličanstvo jej je takoj 500 gld. odkazal v ta namen. Zvečer onega dne, ko je prišla denarna vsota, zbrali so se občani v vaškej krčmi in so ves denar — zapili. * (Zakaj nij sultan razvil prorokove zastave V) O tem poročajo Brbski listi ter pravijo, da Turki one zastave niti nemaj o več. Pred več leti je namreč nek potujoč Italijan podkupil čuvaje v mošeji ter je prorokova zastava v turinskem muzeji. Iz prva nijso Turki prišli na sled tatvini, ker je več jednakih zastav v mošeji, a pozneje bo se bali to žslovest raznesti v javnost. Turški popje pak v sedanjem položaji trdno verujejo, da je vsem nezgodam Turčije kriva samo izguba prorokove zastave. * (Umen klepar.) Minolih dnij se je oglasil na pošti v Draždanah kleparsk pomočnik, ki je h tel 100 državnih mark poslati^ v Vratislavo: „Kdo je pošiljatelj?" — „ Kari S." — „Kdo naj denar prejme?" — „Karl S.", — poste restante, Vratislava. — „Ali je to vas oča, ali sin?" — „Ne, to sem jaz sam." — „ Zakaj si potem dajete pošiljati denar po pošti?" — „Jaz odpotujem sam tija." — »Tedaj morete sami soboj nesti denarno vsoto." — ,,To ti je ravno ono, zakaj je ne vzamem. Jaz se namreč samega sebe predobro poznam in vem, da bi ne miroval prej, dokler ne bi vseh teh sto mark zapravil. Zatorej sem si izbral to najboljšo pot, da ne pridem s prazno roko v Vratislavo." vrtnarske službo na deželnej vino- in. sadjereoskej šoli v Slapu poleg Vipave. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave je odduti služba vrtnarskega pomagača za praktični poduk učencev, za opravljanje dela v sadnem, v zelenjadnem in v botaničuo-pomologičueni vrtu in čebelarstvu. Prošnjiki za to službo, z letno plačo 250 gold , prostim stauovališčeiu, ter, ako morda treba, z brezplačnim užitkom zelenjave, naj dokažejo, da so neoženjeni, da so čvrstega zdravja, lepega vedenja, slovenskega jezika zmožni in da so v sadje-, zelenjado- in čebelo-reji prav dobro, m če mogoče, tudi v cvetlico-reji izurjeni. Prošnjo z navedenimi dokazi naj se d<» konca fcbrtiiiija t. I. če mogoče osobno izroča vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 12. februarja 1878. JPOMlttHO. Gosj*. J. 1'ajku v Mariboru. Za odgovor g. J. P. navedem le njegove laBtne besede. Ko sem one pokvarjene verze V I. listu „Zoreu 1. 187G bral, opozoril sem Tujci. 11. februarja: Pri Slonu i Jenitsch iz Novega mesta, — Zornimi ii Kolovrata. — Halanč iz Preseka. — Janiš iz Gradca. — Mally iz Tržiča. — Luser iz Hrastnika. — Makovec iz Ajdovščine. Pri Mulići: Selig, Ffantor, Oborbauer iz Dunaja. Pri Zauioreli Fodlipo iz Laškega trga. v Ljubljani 13. februarja t. \. Pionic.i hektoliter 9 gld 43 ar.; — raž 6 g!d. T>0 kr.; — juduieu (> gM. — kr.; — oves 3 gld. — 58 kr.; ajda 6 gld. 34 kr.; — proso G gld. 18 kr.: — koruza 6 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 03 kr.; — fiv.ol hektoliter H gld. 50 kr.; masla Kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — •ipoh frišen — gld. G8 kr.; — špeh povojen — gld. 72 ki.; jajc« po 2 kr.; — uiieka Utor 7 lir.; govediene kilogram b'A kr.; — teletniue 5-i kr.; — svinjsko um... • 52 kr.; — soua 100 kilogramov 2 gld. 23 kr. — slamo 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov -> gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 13 lebruarja. (Izvirno tolegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . el2 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . €0 „ 15 „ Zlata renta........ 73 „ 80 „ 1H60 drž. posojilo..... 110 „ 50 „ Akcijo narodne banke .... 790 „ — „ Kreditne akcijo...... 2^0 „ — „ London......... 119 . 20 „ Napol.......... 9 „ 54«/, „ O. kr. cekini....., . 5 „ <>3 „ Srebro......... 104 „ 50 „ Državne marke ...... 58 - 85 _ Prvo naznanilo. Pransener-jev muzej. Soboto IG. t. in. ob '2. uri popoludnc se odpre Bvetovno znimi (4(1) W anatomični muzej ~w w sobani deželno reclute. Muzej budu lu nekoliko Unij tu razpostavljen, na piepotuvanji 1« Trsta na Dunaj, Muzej ima več kot aooo umetnih ln mit urnih prepa« ruto v. — Več povedo plakati iu dmg mserat. Kdor želi kaj V J z aga »j a kupiti, naj pišo pod naslovom: Žugrnije, poste restatnte v Borovnico il/raii/«lm-l' . Dobiti je lepega žaganja žakoj, kateri KO klg. moko diži, po 15 kr. (36—4) JNovošegnega, rokodeluega, konfekcijskega, suknenega in platnenega blaga zaloga C. Wannischa, v Ljubljani, n« uuetttuein trnu f*t. 7, priporoča svoje velike sklade izdulkov, primernih za. salone in plen« v pustnoj dobi 1878. (9—13) Mesto kirurga je i%i»r«iziijcii<>. V občini hv. Štefana, okrajnega glavarstva celjskega, okrajnega sodiača šinarijskega pri Jel-šoveu nainešeuje so takoj služba kirurga. Dotični gospod kirurg uživa od ustanovljeno glavnice gold. 430O uu/0 obresti. Natančnejšo pogodbo so izvedo pri podpisanem občinskem uranu ustno ah pismeno. Prošnje naj no do konca aprila t. 1. poši-ijajo naravnost občinskem uradu. OLčiiiski urad pri sv. Ničlami, ilno 8. februarja 1878, Občinski predstojnik: (44_2) /k ii «1 v e j T fpež. V „Narodnoj tlakami" v LJubljani jo izšlo in se dobiva: VHI. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal 1. Turgenjov, poslovenil dr. M, Samec. 8° 17 pol. Cona nO kr. Potem Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šukljo, lv. Tavčar in proi. Fr. VViostbaler v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cona 30 kr. fadetelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodno tiskarne*.