PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 139 (8845) TRST, petek, 14. junija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČENA POSVETOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ZVEZI Z VLADNO KRIZO Leone zavrnil odstop vlade Predsednikova odločitev je nekoliko presenetila politične kroge - Sedaj se bo morala vlada predstaviti parlamentu za zaupnico RIM, 13. — Po končanih posvetovanjih s predstavniki političnih strank in parlamentarnih skupin je tiskovni urad predsedstva republike objavil sledeče sporočilo: «Predsednik republike je po končani posvetovanjih, upoštevajoč resen gospodarski položaj in potrebo, da se dajo nujne pobude, da se brez zavlačevanja in omahovanja omogoči gospodarski napredek, zavrnil odstop vlade in jo povabil, naj se potrudi in naj stori vse, da se doseže sporazum v občo korist države.» Predsednik Leone se je torej o- Predsednik republike Leone Ministrski predsednik Rumor aiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinimnimiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiitiiiraiiiiiiiiiiiii V NEDELJO NA SARDINIJI Volitve novega deželnega sveta Mnogi pričakujejo, da bodo izidi nedavnega referenduma vplivali na sardinske deželne volitve CAGLIARI, 13. - V nedeljo bodo na Sardiniji volitve za obnovitev deželnega sveta. Tem volitvam dajejo vse politične stranke veliko važnost, saj bodo obenem tudi preizkus predvsem za krščansko demokracijo, če bo obdržala aii ne glasove, ki jih je zgubila na referendumu. Krščanska demokracija v zadnji legislaturi deželne uprave ni pokazala, da zna upravljati otok, ki se počasi spreminja iz izredno zaostale kmečko - pastirske dežele v bolj razvito družbo. V zadnjih petih letih so demokristjani zamenjali precej predsednikov deželne uprave, saj je deželni odbor kar petkrat odstopil. Zaradi politike na Sardiniji je prišlo do precej ostrega spora med demokri-stjanskim vodstvom v Rimu in demokristjani na otoku, ki so proti vsem nasvetom osrednjega vodstva sestavili listo z istimi ljudmi, ki so v zadnjih letih slabo upravljali deželo. V zadnjih dneh so se vsi govorniki političnih strank sklicevali predvsem na gospodarsko in vladno krizo. Še danes je socialistični poslanec Signorile v Sassariju dejal med drugim: «Kar se je zgodilo v dneh po vladni krizi, od ovrednotenja zlatih rezerv do intervjuja predsednika Confindustrie, od razprave na seji vodstva krščanske demokracije do stališča sindikatov, dokazuje, kako neresna so bila tragična stališča ministra Colomba.» Signorile je dejal, da so na žalost prav to ljudje, katerim so stranke toliko časa zaupale. Izrazil je zadovoljstvo, da so se sedaj zavedli tudi mnogi gospodarski krogi, s kakšno neodgovornostjo je Colombo zagovarjal gospodarsko politiko, ki bi, če bi jo uveljavili, še bolj zaostrila socialne krivice in povzročila na milijone brezposelnih. Po drugi strani pa so nekateri demokristjanski govorniki gospodarsko politiko svoje stranke zagovarjali in jo prikazali kot edino, ki lahko reši sedanje težave. Italija in Francija imata največjo vrednost svojih valutnih rezerv v zlatu. Zato je ta sporazum najbolj ugoden za ti dve državi, saj se je njuna vrednost zlata početverila. Guverner Carli je v svoji izjavi tudi opozoril, da sporazum ne pomeni dokončne rešitve vprašanja svobodnega obtoka zlata državnih rezerv izven ozkega kroga osrednjih bank. Je pa važna rešitev, ki omogoča obtok zlata med osrednjimi bankami, «kot plačilnega sredstva». Guverner Carli o pomenu ovrednotenja zlata državnih rezerv WASHINGTON, 13. — Guverner «Banca d’Italia» Carli je danes izjavil, da Italija še ni proučila možnosti, da bi v najkrajšem času izkoristila včerajšnji sporazum med tako imenovano «skupino desetih», ki daje možnost, da uporabi • uradne zlate rezerve po cenah, ki so zelo blizu tržnim cenam, za najetje mednarodnih posojil. Guverner Carli, ki se udeležuje mednarodnega zasedanja o denarnih vprašanjih v ameriški prestolnici, je poudaril, da je sporazum tudi dokaz zaupanja mednarodne skupnosti do Italije. Ne glede na ugodnosti, ki jih nudi ta sporazum Italiji, je izjavil Carli, predstavlja tudi velik prispevek k ublažitvi sedanjih italijanskih težav. Seja ZIS BEOGRAD, 13. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji preučil več vprašanj s področja gospodarske politike. Zvezni izvršni svet je med drugim ugotovil, da je bilo doseženo soglasje republik in pokrajin v družbenem dogovoru, o delu za pripravo družbenega načrta Jugoslavije za dobo od 1976 do 1980. V tem dokumentu se predvidevajo naloge vseh nosilcev načrtovanja v pripravah srednjeročnega načrta razvoja. S posebnim odlokom zveznega izvršnega sveta je dovoljeno proizvajalnim organizacijam, da določijo cene tekstilnih izdelkov, v skladu s pogoji trga, toda skupni nivo povišanja cen mora biti v skladu z gospodarsko politiko in politiko cen, ki je bila določena z resolucijo o osnovah družbeno - gospodarskega razvoja Jugoslavije v tekočem letu. dločil za najbolj enostavno rešitev. To pomeni, da se bo morala vlada sedaj predstaviti parlamentu za zaupnico. Razumljivo je torej, da ima Rumorjeva vlada sedaj vse možnosti, da ostane na oblasti, saj se bo v parlamentu težko našla stranka leve sredine, ki bi glasovala za nezaupnico vladi. Obenem pa pomeni odločitev predsednika republike, da ni imel na razpolago druge izbire in da so mu dejansko predstavniki vladnih strank več ali manj izrazili obžalovanje, da je prišlo do tega «incidenta» v tre nutku, ko vsi izjavljajo, da so pripravljeni storiti vse za ublažitev gospodarske krize. še v današnjih popoldanskih urah so v Rimu pričakovali, da bo predsednik Leone dal Fanfaniju poizve dovalni mandat, ali pa, da bo pooblastil Piccoli ja. ki predstavlja ta ko imenovano skupino mladih do-rotejcev, da sestavi novo vlado. Socialisti so še danes zjutraj nasprotovali rešitvi, ki jo je sprejel Leone, ker so menili, da to ne prispeva k rešitvi vprašanj, ki so predvsem pohtične narave. Sedaj se je socialistična stranka znašla dejansko pred izvršenim dejstvom. Kaj bodo socialisti storili bomo videli v prihodnjih dneh. Sicer pa v Rimu pričakujejo, da se bodo še pred razpravo v parlamentu odločili, da nadaljujejo s sodelovanjem v vladi, če dobijo jamstva, da bodo demokristjani v vladi sprejeli gospodarsko politiko, ki jo v zadnjih časih odločno zagovarjajo socialistični ministri,. .... Da se bodo trenutno razburkahé vode pomirile priča tudi članek, ki bo objavljen jutri v glasilu krščanske demokracije «Il Popolo» in v katerem je med drugim rečeno: «Poziv predsednika republike obvezuje vse stranke večine, da napne jo vse svoje sile, da dosežejo na osnovi odkritega dialoga dogovor za rešitev odprtih vprašanj v državi. Poslanec Rumor, katerega so predstavniki krščanske demokracije predlagali predsedniku republike kot najbolj primerno osebo, da reši krizo, ima vse možnosti in daje vsa jamstva, da bo uresničil nalogo, ki mu jo daje predsednik Leone». Sedaj pričakujejo, da se bodo v najkrajšem času sestala vodstva strank leve sredine, da proučijo novi položaj preden se bo Rumorjeva vlada predstavila parlamentu za zaupnico. Pri tem je treba še dodati, da se je trenutno položaj državne blagajne nekoliko izboljšal z washingtonskimi sklepi, da se za štirikrat poviša uradna vrednost zlata, ki ga imajr državne banke, kot del državne denarne rezerve. To pomeni, da ima sedaj italijanska državna blagajna na razpolago več sredstev, da lahko najame v tujini še kako posojilo za kritje najnujnejših potreb plačilne bilance. Obenem pa je treba ponovno povedati, da z zaupnico Rumorjevi vladi v parlamentu še ne pomeni, da so spori v vladni koaliciji poravnani, ampak je to samo začasna rešitev pred nedeljskimi volit- Predsednik republike Leone je po končanih posvetovanjih presenetil z odločitvijo. Zavrnil je odstop Rumorjeve vlade in jo povabil, naj ostane na oblasti, da se rešijo huda gospodarska vprašanja. To pomeni, da se bo morala vlada sedaj predstaviti parlamentu za zaupnico. To se bo zgodilo prihodnji teden. Medtem pričakujejo, da se bodo vodstva vladnih strank pred sejo zbornice in senata dogovorila, da se izglasuje vladi zaupnica in da se tako za silo reši kriza, ki je grozila, da bo še bolj zaostrila gospodarski in politični položaj. Palestinski gverilci so izvedli včeraj novo teroristično akcijo z namenom, da bi povzročili težave arabskim voditeljem v trenutku, ko se pogovarjajo z ameriškim predsednikom Nixonom. Štirje oboroženi Palestinci so vdrli v neki izraelski kibuc v Zgornji Galileji, kjer je prišlo do streljanja Po izraelski verziji so teroristi ubili tri ženske, preden so bili sami ubiti. Po verziji «Ljudske fronte za osvoboditev Palestine — Generalno poveljstvo», ki si je prevzela odgovornost za atentat, pa so bili gverilci ubiti skupaj z 31 talci, potem ko izraelske oblasti niso hotele sprejeti zahteve po osvobo- ditvi večjega števila Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih. Organizacija afriške enotnosti, ki zaseda v Mogadišu, je odločno podprla osvobodilna gibanja v portugalskih kolonijah in bo svojo podporo izrazila tudi lizbonskemu zunanjemu ministru Soaresu, ki je z OAE navezal stike. Tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki se je udeležil «afriškega vrha» je pozval Lizbono, naj prizna neodvisnost Gvineji - Bissau, Mozambiku in Angoli. Waldheim je istočasno opozoril Južno Afriko in Rodezijo na nevarnost celinske vojne, če ne bosta prenehali s svojo rasistično politiko in izzivanjem drugih afriških držav. Danes bodo med sejo tržaškega občinskega sveta izvolili pet članov, ki bodo zastopali tržaško občino v svetu kraške gorske skupnosti. Dva člana bosta vrst opozicije, trije pa bodo predstavljali večino. Danes se bo začelo tridnevno zasedanje, med katerim bodo predstavniki mednarodnih kole-džov orisali njihove učne sisteme in proučili sistem, ki bi moral obveljati v sesljanski šoli UWC. Dopoldne bo uradna otvoritev s pozdravnimi govori predstavnikov oblasti, popoldne pa bodo na vrsti referati. vami na Sardiniji in pred poletnimi meseci, ko v Italiji težko pride do političnih sprememb. Predsednik republike je danes i-mel zadnja posvetovanja z republikanci in demokristjani. Republikanci so pri odhodu s Kvirinala ponovili svoje stališče, da ne bodo stopili v bodočo vlado, da pa jo bodo podpirali od zunaj. Zelo umirjena pa je bila izjava demokristjanskega tajnika Fanfanija, ki je sicer dal priznanje demokristjanskim članom vlade, da so odločno zagovarjali gospodarsko politiko krščanske demokracije, obenem pa je poudaril, da so demokristjani pripravljeni na izboljšanje svojih predlogov. Fanfani je dejal, da krščanska demokracija meni, da je treba vse pred. loge, ki so povzročili krizo, ponovno preučiti skupno s strankami vladne večine in s pripombami, ki so jih dali opozicija, organizacije delo- dajalcev in sindikati, da se najde pravilna pot za rešitev krize. V Fanfanijevi izjavi ni bilo danes nobene polemike s socialisti, kar je v nasprotju z izjavami, ki so bile dane do včeraj. V to boljše ozračje spadajo tudi nekateri govori, ki so jih imeli demokristjanski predstavniki v raznih krajih Italije in v katerih je prav tako izpadla ost proti socialistični stranki ter je prevladova-lo stališče, da za sedaj v italijanskem parlamentu ni druge alternative, ra: zen sodelovanja med političnimi silami levosredinske večine. Tito sprejel zastopnika indijskega parlamenta BEOGRAD, 13. — Predsednik republike Tito je sprejel danes dopoldne v Karadjordjevu voditelja indijske parlamentarne delegacije in predsednika interparlamentarne-ga sveta dr. Dilona in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Sprejema sta se udeležila predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov in jugoslovanski .veleposlanik v Italiji Ilija Topolcivski. S TEKMO MED BRAZILIJO IN JUGOSLAVIJO V Zahodni Nemčiji se je začeto svetovno nogometno prvenstvo .....................................................................................mn................ NKON IN SADAT STA VČERAJ OBISKALA ALEKSANDRIJO Palestinsko vprašanje v ospredju razgovorov med ameriškim in egiptovskim predsednikom Sadat bo še pred koncem leta šel na uradni obisk v ZDA ALEKSANDRIJA, 13. — Nixon m Sadft .sta se danes odpravila-' v Aleksandrijo, kjer so ameriškemu predsedniku pripravili prav tako topel sprejem, kot že včeraj v Kaira. Skoraj en milijon ljudi, torej polovica mestnega prebivalstva, se je zgrnilo po ulicah Aleksandrije in vzklikalo Nixonu in novemu ameriško - egiptovskemu prijateljstvu. Med številnimi transparenti pa so bili tudi taki, ki so opozarjali Ni-xona in Sadata, naj ne pozabijo na Palestince. Ameriški in egiptovski predsednik ste danes nadaljevala politične razgovore na vlaku, s katerim sta se peljala iz Kaira v Aleksandrijo. Vožnja je trajala skoraj štiri ure, saj je vlak zelo počasi vozil skozi obljudene kraje, kjer se je ob progi zbralo veliko ljudi, da bi pozdravilo državnika. Nixon in Sadat sta pogostoma prekinila pogovor, da bi pozdravila množico. Na vlaku sta predsednika imela tudi kratko tiskovno konferenco, med katero sta med drugim povedala, da sta se domenila, da bosta imela nove razgovore še pred začetkom ženevske mirovne konference. Sadat je dal tudi razumeti, da bi se teh razgovorov utegnili udeležiti tudi predstavniki nekaterih drugih arabskih držav. To pa je bilo tudi vse, kar sta predsednika povedala zanimivega, saj je bil ves ostali del konference posvečen izključno izmenjavi medsebojnih pohval. Ob prihodu v Aleksandrijo se je Nixon s spremstvom nastanil v palači Ras El Tin, nato pa je obiskal Sadata v njegovi rezidenci. Zvečer pa je Nixon priredil svojemu gostitelju sprejem, med katerim je sporočil, da je Sadat sprejel njegovo povabilo, da še pred koncem leta obišče ZDA. O vsebini pogovorov med obema predsednikoma je za sedaj le malo vesti. Glasnik Bele hiše Ziegler je samo povedal, da so razgovori «izredno koristni in plodni glede proučevanja položaja na Bližnjem vzhodu in odnosov med ZDA in Egiptom». Jutri bi morali objaviti skupno poročilo v katerem bodo po pričakovanjih začrtana stališča obeh držav glede vseh obravnavanih vprašanj in predvsem glede bližnjevzhodne krize. Dokument bi moral omeniti tudi problem Palestincev, glede katerega so si stališča Washingtona in Kaira najbolj oddaljena. Znano pa je, da ste Sadat in Nixon govorila tudi o tem vprašanju, saj je sam egiptovski predsednik v svoji zdravici med včerajšnjim sprejemom v Kairu izrec-P" oudaril, da ne more biti trajnega miru na Bližnjem vzhodu brez politične rešitve palestinskega problema. Sadat je sicer pojasnil, da to nikakor ne pomeni poskusa likvidacije izraelske države, po drugi strani pa je tudi poudaril, da mora tudi Izrael spoznati, da je to ključno vprašanje krize. Po nekaterih vesteh naj bi Sadat pričakoval, da bo Nixon govoril o palestinskem problemu med obiski, ki jih bo opravil v prihodnjih dneh v Tel Avivu, Damasku in Amanu. Nixon in Sadar pozdravljata množico po ulicah Aleksandrije ■nuiiiiiiiiiiiiuiiiriiiiiimiiiiiiimtiiiinniiiiiimiiiinmiiiiiiiiiiiiiitiiuniiiiiiiiiimiiiiuiiHiiiiiimiiiitiiiiianniiKiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiuuniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DA BI PREPREČILI USPEH NIXONO VEG A POTOVANJA Oborožen napad palestinskih gverilcev na izraelski kibuc v Zgornji Galileji Po verziji teroristične organizacije je bilo 31 talcev ubitih skupaj s štirimi Palestinci - Izraelske oblasti pa pravijo, da je bilo samo 6 ali 7 žrtev TEL AVIV, 13. - Skupina palestinskih gverilcev je danes zjutraj vdrla z orožjem v rokah v neki izraelski kibuc v Zgornji Galileji z izpovedanim namenom, da sproži resen incident, ki naj bi povzročil težave v pogovorih, ki so v teku med ameriškim predsednikom Nixonom in arabskimi voditelji. O poteku teroristične akcije obstaja več verzij, ki so zelo različne, predvsem kar zadeva število žrtev: Izraelci trdijo, da so Palestinci ubili tri ženske, nato pa so bili sami ubiti. Po izjavi glasnika «Ljudske fronte za osvoboditev Palestine — Generalno poveljstvo», ki si lasti odgovornost za akcijo, pa je šlo za pravi pokol: ubitih naj bi bilo 31 izraelskih talcev in štirje Palestinci. Poglejmo najprej izraelsko verzijo: trije ali štirje Palestinci so ob 8.30 vdrli v kibuc Shamir v Zgornji Galileji, kakih dvanajst kilometrov od meje z Libanonom. Komaj so stopili v kibuc, so začeli streljati in ubili neko 22-letno novozelandsko dekle, ki je bilo tam začasno zaposleno. Skupina oboro Ženih članov kibuca je začela streljati na napadalce ter enega ubila, drugega pa ranila. Eden ali dva terorista sta se zatekla v bližnje poslopje, kjer sta ubila dve ženski. Iz poslopja so se nato zaslišale močne eksplozije, poslopje pa je zgorelo. Ko so bili plameni po-gašeni, so našli zoglenele človeške ostanke, ki jih ni mogoče identificirati. Po izrae’ski verziji se je vsa akcija iztekla v zelo kratkem času. Povsem drugačna je verzija palestinskega glasnika v Damasku, ki pa jo izraelske oblasti odločno zavračajo. Po tej verziji so štirje teroristi zbrali več talcev in zahtevali od izraelskih oblasti, v zameno za njihovo izpustitev na svobodo, osvoboditev stotih Palestincev, ki so zaprti v izraelskih zaporih. Ko bi v šestih urah ne bil izpolnjen ta pogoj, bi gverilci ubili vse talce. Izraelci pa so začeli oblegati poslopje in ga nato po treh urah napadli, pri čemer sta bila dva terorista ubita, najmanj 15 izraelskih vojakov pa je bilo ubitih ali ranjenih. Preživela terorista pa sta se še tri ure branila pred izraelskimi napadi, nakar sta razstrelila poslopje, pri čemer sta bila sama ubita skupaj s talci. Kot smo omenili, je bilo po tej verzij’’ ubitih 31 talcev. «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — Generalno poveljstvo», ki si je lastila tudi odgovornost za pokol v Kirjat šmoni, je pozneje FRANKFURT, 13. — Danes se je v Frankfurtu, s tekmo med Brazilijo in Jugoslavijo pričelo deseto, jubilejno svetovno nogometno prvenstvo. Tekme v zahodnonemških mestih bodo za petindvajset dni polarizirale zanimanje gledalcev na okroglo usnjeno žogo, pri tem pa bodo ostah ob strani, vsaj tja do 7. julija, drugi pereči problemi. Mrzlična dejavnost, ki je trajala mesece in mesece, je teko v Zahodni Nemčiji dosegla višek in milijoni gledalcev po vsem svetu so točno ob 16. uri prisostvovali slovesni otvoritvi letošnjega svetovnega prvenstva. Ogromen organizacijski stroj je začel z nemško natančnostjo delovati ir. vanj so zapleteni športniki, športni delavci in navijači po vsem svetu, ki bodo v teh dneh dali duška svojemu navijanju in le malokdo bp ostal brezbrižen ob tem velikem športnem dogodku, ki sp na zahodnonemških tleh odvija le dve leti po olimpijskih igrah, ki so jih nekateri izrabili, s krvavim atentatom, v svoje namene. Zahod-nonemška policija je zato uvedla izredne varnostne ukrepe, tako da je na stadionih skoraj več varnostnih organov kot pa gledalcev (samo v današnji tekmi je na vsakih trideset gledalcev na Valdstadionu prišel po en policist). Kurt Neubauer, berlinski župan, ki je danes otvoril tiskovni urad nogometnega prvenstva v tem mestu, je med svojim nagovorom poudaril, da svetovno nogometno prvenstvo ne sme postati mesto kriminalnih dejanj, čeprav se je nakopičilo sovraštvo do nekaterih predstavnikov na SP. Vendar pa ne bi smeli izrabiti take športne manifestacije za medsebojno obračunavanje in za izsiljevanje. (Na sliki: prizor s tekme Jugoslavija — Brazilija, ki se je zaključila z rezultatom 0:0). Madžarska vladna delegacija v Kopru (Od našega dopisnika) KOPER, 13. — Madžarska vladna delegacija, ki se na čelu s podpredsednikom vlade dr. Matiasom Timesom mudi na obisku v Sloveniji, si je danes ogledala luko Koper in se s predstavniki podjetja pogovarjala o možnostih za poglobljeno sodelovanje med koprskim pristaniščem in madžarskimi gospodarskimi organizacijami. Madžarska je namreč v tranzitnem prometu najmočnejši partner luke Koper. V zadnjih dveh letih je pripeljala prek koprskega pristanišča 400 tisoč ton ..... I-, J pnsiamsca wu usoc ton objavila sporočilo, v katerem raz-1 blaga, pri tem pa se kaže interes laga vzroke teroristične akcije. «Sklenili smo izvesti operacijo v Shamiru — pravi dokument — v trenutku, ko se Nixon mudi na tem področju, da bi izpričali stališče palestinskega ljudstva in arabskih množic do poskusov, da bi pod-vrgli celotno področje Američanom». Sporočilo pravi dalje, da je akcija pomenila odgovor palestinskih revolucionarjev tistim voditeljem, ki so začeli sprejemati kompromise v škodo palestinski stvari. Po mnenju «Ljudske fronte» je namreč oboroženi boj edina pot za osvoboditev Palestine. V tej zvezi dokument polemizira s palestinskim nacionalnim svetom, ki je pred kratkim zavzel precej ohlapno stališče in dopustil možnost palestinske udeležbe na ženevski mirovni konferenci. Organizacijo, ki je izvedla današnjo akcijo, in ki se je že leta 1968 odcepila od «Ljudske fronte za osvoboditev Palestine», vodi bivši častnik sirske vojske Ahmed Jibril. že pred dvema mesecema, kot smo omenili, si je prevzela odgovornost za napad v Kirjat šmoni, kjer je poleg treh teroristov bilo ubitih tudi 18 Izraelcev. tudi za siceršnje tesnejše sodelovanje. Ob sonaložbi kapitala bodo tako v luki Koper zgradili hladilnico v vrednosti 4 milijonov dolarjev za izvoz madžarskega mesa ter silos s kapaciteto 40 tisoč ton. Dogovarjajo se tudi za skupno gradnjo terminala za uvoz fosfatov, medtem ko je tudi dolgoletna ideja, da bi Koper postal matjčna luka za madžarsko ladjevje, vse bolj realna. Madžarska vladna delegacija si je ogledala luko in njene naprave in se pri tem zanimala za razvojni program pristanišča. Predstavniki luke so jim razložili dolgoročni načrt do leta 1985. L. O. BEOGRAD, 13, — Na večdnevni obisk v Split je prispela delegacija borcev, članov enotnega odbora odporniškega gibanja italijanske province La Spezia, ki jo vodi senator Flavio Bertone. Delegacija je gost občinskega odbora Zveze borcev Splita. MOSKVA, 13. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin bo 18. junija odpotoval v Sofijo, kjer se bo udeležil zasedanja SEV. VAZNA VPRAŠANJA NA DNEVNEM RED L PRIHODNJIH SEJ OBČINSKEGA SVETA Danes bodo izvolili pet predstavnikov tržaške občine v kraško gorsko skupnost Svetovalca PSI De! Tutta bo zamenjal Pesante - Imenovanje komisije za dodelitev zemljišč gradbenim zadrugam tu z osmimi svetovalci in kolikor ne pride do sporazuma med antifašističnimi svetovalskimi skupinami je možno, da bo v kraški gorski skupnosti, v kateri je prebivalstvo odločno antifašistično in kjer je večina prebivalstva slovenske narodnosti, tudi predstavnik neofašistične desnice, ki bi prav gotovo zaviral normalno delo skupnosti. Na današnji seji bodo poleg tega imenovali člane komisije za dodelitev zemljišč gradbenim zadrugam na osnovi zakona št. 167. Gre za važno vprašanje, saj so bile gradbene zadruge ustanovljene že dalj časa in niso mogle pričeti graditi ljudskih stanovanj, ker je občinska uprava zavlačevala, kar je imelo težke posledice, saj so se med tem Načelniki skupin tržaškega občinskega sveta, ki so se sestali v ponedeljek, so odložili sejo občinskega sveta s torka na danes, ker je v torek grozila odsotnost številnih odbornikov in svetovalcev, zaradi česar so bili najbrž prisiljeni sejo prekiniti. Na dnevnem redu treh sej, ki se bodo zvrstile, so nekatera zelo važna vprašanja. Na današnji seji bo župan Spac-cini prebral ostavko svetovalca PSI Del Tutta, ki se je do sedaj sej redko udeleževal in ki je ostavko utemeljil z zadržanostjo na delu. Ni še povsem dokončno dogovorjeno kdo bo stopil na njegovo mesto. Neposredno za Del Tuttom je izvoljen Segene, ki pa je sindikalist in zaposlen v tovarni Grandi Motori, kjer je član notranje komisije ter istočasno član pokrajinskega vodstva FIOM - CGIL, Po vsej verjetnosti bo zato tudi Segene podal ostavko na mesto občinskega svetovalca in bo optiral za delo v sindikatu, saj je znano, da je po novem pravilniku sindikalne federacije nezdružljivo istočasno mesto v vodstvenem organu sindikalne organizacije in krajevne uprave. Tako bo po vsej verjetnosti novi občinski svetovalec PSI prof. Pesante, ki je nekaj časa bil tajnik tržaške federacije in ki je znana in ugledna socialistična osebnost. Z njegovim vstopom se ne bo spremenil odnos med strujami v svetovalski skupini PSI, ker Pesante pripada De Martinovi struji «riscossa socialista». Na današnji seji bodo izvolili pet članov v svet kraške gorske skupnosti. Voli se na tak način, da lahko vsak občinski svetovalec odda samo en glas in da se voli izključno občinske svetovalce. Iz tega volilnega sistema že avtomatično izhaja, da ima svetovalska skupina KPI zagotovljenega enega svetovalca v svetu gorske skupnosti. Ne moremo z gotovostjo reči, koga bo skupina kandidirala, vendar je zelo verjetno, da bo domačina, slovenskega svetovalca Dolfija Wilhelma, katerega izvolitev je na tak način že skoro zagotovljena. Zelo zapletena pa je nadaljnja razdelitev o-stalih štirih svetovalcev in obstaja celo nevarnost, da bi bil izvoljen predstavnik skrajne desnice. MSI namreč razpolaga v občinskem sve- V OKVIRU SPORAZUMA ALPE ADRIA časom zvišale cene materiala itd. Končno bodo na današnji seji tudi obravnavali zadržanje deželne uprave do ustanavljajočih se konzorcijev za javne prevoze, saj dežela podpira zlasti zasebne prevoznike in namerava menda podpirati samo medmestne proge, kar pa bi zelo resno prizadelo Trst. Na prihodnji seji, ki bo v torek. 18. junija, bodo obravnavali načrte o gradnji gledališča, danes pa bo med drugim na dnevnem redu re solucija o petrolejskem pristanišču, ki jo bo vložila svetovalska skupina KPI v zvezi s številnimi novimi govoricami o pobudah za gradnjo naftovodov in širjenja že obstoječih zmogljivosti petrolejskega pristanišča. V DEVINSKEM GRADU MNES ZAČETEK ZASEDANJA Q DELOVANJU ZAVODA UWC Zavod bodo odprli jeseni leta 1976 v Sesljanu Zasedanja se bodo udeležili pedagogi iz 12 držav Danes dopoldne se prične v devinskem gradu mednarodno zasedanje o vzgojni in pedagoški vsebini mednarodne šole UWC, ki jo bodo zgradili v Sesljanu. Otvoritev te šole je predvidena za jesen leta 1976. Prvi del današnjega zasedanja bo namenjen pozdravom devinskega princa, deželnega odbornika Sergia Colonija, devinsko - nabrežinskega župana dr. Legiše, predstavnika i-talijanske komisije UWC poslanca Corrada Belcija in predsednika tržaške pokrajine dr. Zanettija. Zasedanje bo razdeljeno na tri o-srednje tematike. Danes bo ravnatelj urada Baccalaureate International iz Ženeve prof. Peterson, ki je bil pred časom ravnatelj fakultete za pedagogiko na univerzi v Oxfordu, govoril o rednem učnem programu sesljanske šole. O tem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU SKORAJŠNJEGA VELESEJMA Na mednarodni lesni razstavi podjetja iz čezmorja in zaledja Jugoslovanske izdelke bodo razstavili Slovenijales, Exportdrvo in Jagodno Mednarodna lesna razstava na letošnjem 26. velesejmu bo nameščena v paviljonu C, to je v zgradbi, kjer je bila v zadnjih letih razstava mehaničnih izdelkov. Teh izdelkov bo letos manj kot po na vadi, ne morda iz razloga, ker bi se ustrezna podjetja umaknila, temveč zato, kor bodo nastopila na posebni razstavi z naslovom «Tecno-mar 74», na sporedu na sejmišču pri Montebelu od 8. do 13. septembra. Na lesni razstavi bo tudi letos nastopilo več držav, in sicer Avstrija, Poljska, Jugoslavija in Gana, poleg tega pa so se nanjo prijavila številna pomembna podjetja iz Italije. Avstrija bo nastopila prek Zveznega sveta za lesno gospodarstvo (BHWR) z Dunaja: njen prikaz bo urejen na temo «Design iz Avstrije». Jugoslavijo bodo na razstavi zastopala tri vodilna podje- Izmenjava blaga v vrednosti 2,5 milijarde lir v vsaki smeri Prošnje sprejema vladni komisariat do 28. junija letos Zunanjetrgovinski oddelek gene-. in filmi 50, rekviziti za šport, lov ralnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča prizadete trgovce, da je ministrstvo za zunanjo trgovino sporazumno s pristojnimi jugoslovanskimi oblastmi dovolilo tudi za letošnje leto izvedbo «posebnega sporazuma Alpe Adria». Sporazum se nanaša na trgovinsko izmenjavo med podjetji iz italijanskega in jugoslovanskega obmejnega pasu in predvideva izmenjavo raznih vrst blaga v skupni vrednosti 2,5 milijarde lir v vsaki smeri. Na našem področju se ugodnosti sporazuma lahko poslužijo podjetja s sedežem v tržaški, goriški, videmski in por-denonski pokrajini. Ustrezne prošnje morajo prispeti na zunanjetrgovinski oddelek komisariata najkasneje do 28. junija letos. Prošnje, ki bi prispele pozneje, se bodo upoštevale le v primeru, da bi bili posamezni kontingenti neizčrpani. Za uvoz kmetijskih pridelkov, ki spadajo v pravilnik Evropske gospodarske skupnosti, veljajo določila EGS. Za uvoz iz Jugoslavije so določeni naslednji kontingenti (pri večini postavk se po potrebi dopuščajo tudi večji kontingenti): sadje in povrtnina, konservirani in suhi izdelki, gozdni sadeži (razen gob) in semena 230 milijonov lir, zamrznjeno sadje in povrtnina 70, sokovi in koncentrati 160, grah in mak 30, tropine 10, sirkova slama in metle 60, koruzna slama 200, sveže mleko in mlečni izdelki 200, med in čebelarski proizvodi 10, mineralna voda 40, pivo 10, vino in dru^e alkoholne pijače 20, živi polži in izdelki 15, živa in zaklana divjačina 15, goveja živina in meso, svinje in svinina 300, suho, soljeno in prekajeno meso 100, konji za rejo in zakol 200, perutnina živa in zaklana 13, klavniški proizvodi 40, kraški kamen in kamen za gradbeništvo 60, premog 40, konoplja in predivo 20, kemični proizvodi, eterična olja in odpadki u-snjarske industrije 150, bombažno predivo in tkanine, pletenine, konfekcija 100, obrtniški izdelki 50, izdelki iz kavčuka in gumija 10, plastične mase in izdelki 10, papir in lepenka 20. lesni izdelki 167, kovinski izdelki 90, električne naprave in stroji 20, odpadki bele pločevine 20, odnadki in embalaža iz stekla 20 milijonov lir. Za izvoz v Jugoslavijo pa veljajo naslednji kontingenti: sadje in povrtnina 120 milijonov lir, prehrambni izdelki 40, alkoholne pijače in pivo 30, cvetje 50, papir in izdelki 60, pisarniške potrebščine 130, kemični proizvodi 200, izdelki iz plastike in gumija 50, predivo, tkanine in konfekcija 200, galanterijski izdelki 120, izdelki iz porcelana in stekla ter keramične ploščice 100, kovinski izdelki in orodje 200, fotografski in filmski a-parati, nadomestni deli, pritikline in ribolov 50, električni material 500, stroji in nadomestni deli 300. nadomestni deli za kolesa, motorje, avtomobile in druga vozila 300 milijonov lir. Smrtne posledice prometne nesreče Včeraj dopoldne je v tržaški bolnišnici umrl 56-letni težak Cario Pipitene iz Zindisa pri Miljah, ki je predsinočnjim pri ladjedelnici Sv. Roka podrl upokojenca Antonia Cotoneja iz Milj. Pri tem je Pipitene padel z motorjem in udaril z glavo ob tlak. Kljub vsem tja z lesnega področja, in sicer Slovenijales iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba in Jugodrvo iz Beograda. Poljska bo prisotna prek organizacije za izvoz lesa «Paged» iz Varšave. Medtem ko bodo Avstrijci in Jugoslovani poudarili zlasti končne izdelke lesne industrije, bodo Poljaki postavili v ospredje lesne polizdelke. Gana bo nastopila prek organizacije Timber Marketing Board in bo razstavila parket, lesni mozaik, drobno pohištvo v domačem stilu in vrsto obrtniških izdelkov. K temu je treba dodati še izbor lesnih izdelkov, ki ga bo obsegala razstava afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, ki bo nameščena v pritličju paviljona H. Kar zadeva sodelovanje italijanskih podjetij z lesnega področja, naj navedemo zlasti nastop ravnateljstva za državne gozdove, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. V okviru lesne razstave bo propagirala svoje storitve tudi piranska «Splošna plovba», ki se med drugim ukvarja tudi s prevozom lesa na relaciji vzhodna Afrika - Jadransko morje. Polaganje venca pred jamo, kjer se je ponesrečil K. Debeljak Včeraj popoldne so člani jamarske skupine «K. Debeljak» iz Trsta položili venec k vhodu v kraško jamo pri openski železniški postaji, kjer se je pred 26 leti ponesrečil komaj ]7-letni jamar Karel Debeljak. Med vračanjem iz jame mu je spodrsnilo in je strmoglavil v globino. Včerajšnjemu polaganju venca so prisostvovali tudi člani nekaterih drugih jamarskih organizacij. ja do polnoči 18. junija. Avtomobilisti bodo morali odpeljali svoja vozila v sledečih ulicah: Ul. Aldraga, Ul. Capitelli, Ul. S. Silvestro. Ul. Riecaiuc, Trg Riccardo, Ul. Trionio ter Uljca delle Mura. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slove, .e šole sklicuje za danes 14. junija, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek izvoljenih sindikalnih predstavnikov v deželno komisrio za slovensko šolo. Seje se bodo u-deležili tudi predstavniki, ki jih je imenovala pokrajina. Na dnevnem redu bodo: razprava o konstituiranju komisije ter o njenem delovnem pravilniku. Na : :anek vabi tajni- štvo sindikata f"Hi člane in vse, ki jim je pri srcu razvoj slovenske šole. vprašanju je na sporedu tudi več koreferatov, kajti domnevajo, da bo učni spored tega zavoda nekoliko drugačen od učnih načrtov podobnih šol drugod po svetu. Jutri bo razprava o športnih in rekreativnih dejavnostih šole ter o raznih družbenih in podobnih dejavnostih. O tem bosta poročala rektor West London Coliegea prof. Bonney Rust in ravnatelj odseka za vzgojo pri vladi zahodnonemške dežele Ba-den - Wùrtemberg dr. Albert 3o-denmiller. V soboto bodo tudi predvajali dokumentarni film o dejavnostih drugih podobnih zavodov Nedvomno bo najzanimivejši del zasedanja v nedeljo, ko bo skupina dijakov — bivših gojencev zavodov UWC — podala poročilo o svojih izkušnjah na potovanju skozi našo deželo in o iniciativah, ki bi jih lahko zavod izpeljal sKupno s krajevnim prebivalstvom. Gre predvsem za sodelovanje pri razvoju in planiranju kmetijstva, za ureditev protipožarne službe na Krasu in za razne rekreativne, športne, kulturne in znanstvene dejavnosti, ki bi lahko zanimale tudi dijake mednarodne šole. Na zasedanje so bili povabljeni vidni predstavniki vzgojnih organizacij mnogih evropskih držav. Svojo prisotnost so poleg predstavnikov Italije, zagotovili še predstavniki Madžarske, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Belgije, ZDA, Malte, Švice, Avstrije, Poljske, Norveške in Romunije, med dijaki, ki bodo podali poročilo, pa je tudi neki udeleženec iz Botsvvane. Pomembna je predvsem prisotnost predstavnikov vzhodnoevropskih držav, kajti ena izmed nalog tega zavoda bo tudi tesnejša povezava z vzhodno Evropo. Udeleženci zasedanja bodo nocoj prisostvovali koncertu mladega pianista Maria Patuzzija, ki ga priredi sesljanska turistična in leto-viščarska ustanova ob 21. uri stari štivanski cerkvici. • V okviru naporov za sprostitev prometa v mestnem središču je župan odredil preklic enosmerne vožnje na Borznem trgu in sicer od Ul. Canal Piccolo do Ul. della Borsa ter odredil enosmerno vožnjo za vsa vozila v nasprotni smeri (to je v predelu od Ul. della Borsa do Ul. Canal Piccolo). OB ŠESTDESETLETNICI ČRTOMIR A KOLENCA Ugledni družbeno - politični delavec Črtomir Kolenc slavi danes šestdesetletnico svoje življenjske poti. Rodil se je 14. junija 1914 v Zagorju ob Savi, večidel svojega življenja pa je preživel na Primorskem, kjer je opravljal številne pomembne funkcije Z njegovim imenom so povezane vse pomembnejše etape boja za združitev Slovenskega primorja in Istre z matično domovino in tudi pozneje, ko je šlo in ko še gre za uveljavitev določil londonskega memoranduma. Črto-miru Kolencu sem ob obisku najprej prisrčno čestital k njegovemu življenjskemu jubileju — seveda tudi v imenu uredništva in bralcev Primorskega dnevnika, nato pa sva se zapletla v nevezani pomenek. — Navada je, da se začne pomenek z jubilantom z njegovimi mladimi leti. Preživel si jih v rudarskih revirjih in menda ni treba posebej poudarjati, da se je tvoj pogled na življenje oblikoval v delavskem okolju. Morda bi iz tistega razdobja izluščila tvoje delovanje na ljubljanski univerzi — Na ljubljanski univerzi sem študiral in diplomiral na pravni fakulteti. Organizacijsko sem delal predvsem v društvu slušateljev pravne fakultete, kjer sem bil tudi nekaj časa predsednik, hkrati pa sem bil tudi predsednik medstro-kovnega odbora vseh ljubljanskih fakultet. Naše delo je bilo usmerjeno k boju za celovitost ljubljanske univerze. Pozneje, ko smo se neposredno približali vojni, pa smo ustanovili tako imenovani akademski narodni blok, v katerega so se vključile vse napredne politične skupine. Spominjam se, da smo se začeli tudi konkretno pripravljati za spopad z nacizmom, saj smo točno vedeli, da bo do tega spopada tudi prišlo. Med drugim smo imeli tudi redne vojaške vaje, ki so bile obvezne za vse študente. Lahko rečem, da je bil akademski narodni blok v bistvu že nekak zametek poznejše Osvobodilne fronte in ta blok se je leta 1941 tudi takoj vključil v to organizacijo. — Iz vojnih let, ki si jih preživel kot aktivist OF v Ljubljani in pozneje kot interniranec v Italiji, se gotovo spominjaš vrsto dogodkov. — Dogodkov je bilo vse polno. V Ljubljani sem bil član tričlanske skupine, ki je imela nalogo o-krog današnje Cankarjeve ceste organizirati ulične odbore OF. Uspeli smo vključiti mnogo mladih ljudi, ki so se udeleževali listkovnih, napisnih in drugih akcij. Delo je bilo nevarno, morali smo biti skrajno previdni in natančni, vendar smo imeli uspehe. Junija 1942. leta so me odpeljali v internacijo v Gonars. Tu smo v vsaki baraki organizirali OF, ki je skrbela za politično vzgojo internirancev, dogovarjali smo se, kako reagirati na ukrepe taboriščnih oblasti, hkrati pa smo se tudi pripravljali na odhod v partizane. — Kot pravnik si v partizanih sodeloval pri formiranju novega, partizanskega sodstva. Morda, besedo, dve o tem. — Kot pravnika so me povabili takoj, ko se je začelo formirati partizansko sodstvo. Do takrat sem delal kot šef propagandnega oddelka v 30. diviziji. V sodnem oddelku IX. korpusa sta bila med drugimi tudi dr. Danilo Dougan in dr. Boris Puc. Naša naloga je bila, da kot pravniki vzpostavimo to pomembno organizacijo v naši vojski in da jo potem izpopolnjujemo. Po vseh brigadah so ustanovili sodišča, prav tako po odredih, medtem ko jé LJUBAN OMLADIČ Pevski zbor «Fantje izpod Grmade» priredi v nedeljo, 16. junija, v Medji vasi LJUDSKI PRAZNIK Ob 17. uri otvoritev, ob 19. uri kulturni program. Zvečer zabava z ansamblom Iga Radoviča. Delovali bodo dobro založeni kioski. S PREDSINOČNJEGA SESTANKA NA OPČINAH Delegirani zakoni pomemben deivnik za preobrazbo italijanskega šolstva Predstavniki združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva so se seznanili s to problematiko • Zaradi gledališke prireditve na odprtem, ki bo v ponedeljek. 17. ju- _ _ _ ___ nija, ra Trgu Barbacan. je župan zdravniškim negam je včeraj oko-1 odredi! izpraznjenje omenjenega trga li 11.30 podlegel poškodbam. ' ter okoliških ulic od polnoči 16. juni- m,h.m................................................................................................... PO TATVINI V SESLJANSKEM KAMNOLOMU V Prosvetnem domu na Opčinah je bil predsinočnjim zanimiv in koristen sestanek, ki ga je priredil osrednji odbor združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva. Sestanek tokrat ni bil sklican z namenom, da bi na njem razpravljali o številnih, večkrat iznešenih, a še vedno nerešenih vprašanjih, ki tarejo slovensko šolo na tem področju Krasa, temveč je bil bolj informativnega značaja. Odprl je pogled predstavnikov združenj staršev iz krajev od Bazovice do Križa v tisto problematiko na šolskem področju, ki načenja z uvedbo dele- Policija našla 214 detonatorjev 500 metrov vžigalne vrvice m Vik#:: J ■ . .1: S; ! ?-■ :. ■■ PNf ■: >m ; Agenti sesljanskega komisariata javne varnosti, ki ga vodi dr. Cozzi, so včeraj malo po 13. uri našli večino detonatorjev in drugega plena tatvine v sesljanskem kam-nolomu. ki so jo neznanci opravili 27. maja letos. V luknji ob deblu nekega drevesa kakih 300 metrov od kamnoloma v smeri proti Trstu so našli 198 švedskih električnih detonatorjev, 500 metrov vžigalne vrvice, 16 detonatorjih pripravljenih za uporabo z meter dolgo vži-galno vrvico in star neuporaben sprožilec dinamitnih nabojev (na sliki). Miner kamnoloma je prepoznal vse najdeno blago. Na kraj najdbe so se podali izvedenci znanstvenega oddelka tržaške kvesture in vodstvo političnega oddelka, ki mu načeluje dr. Volpe. Nekoliko čudno je dejstvo, da niso našli vse- ga ukradenega materiala. Iz prijave lastnika kamnoloma je razvidno, da manjka še 482 detonatorjev, medtem ko lastnik ni prijavil tatvine vžigalne vrvice in 16 pripravljenih detonatorjev, čeprav je bila količina taka, da bi jo bilo treba opaziti. Ker lastnika niso še izsledili, bodo šele danes lahko u-gotovili, kako je lahko prišlo do take pomote. giranih zakonov o kolegialnih svetih novo poglavje v družbenih odnosih v Italiji. Delegirani zakoni namreč predvidevajo za jesen izvolitev posebnih svetov, ki jih bodo sestavljali poleg učnega osebja tudi predstavniki staršev in dijakov. S tem počasi prehajamo k demokratizaciji italijanskega šolskega sistema, čeprav se istočasno pojavlja nevarnost, da bodo skušali določeni nazadnjaški krogi strumenta-lizirati to pridobitev ter jo vpreči v funkcijo svojih interesov. Na to nevarnost so opozorili nekateri povabljenci na predsinoč.njem sestanku. Osrednji odbor združenj staršev je namreč povabil na sestanek slovenskega poslanca Šker-ka, predstavnika šolskega sindikata CGIL prof. Spadara ter prof. Škerlja, ki so nazorno osvetlili ta problem. Poslanec Škerk je v prvi vrsti orisal zakon o slovenskem šolstvu. Naštel je glavne pridobitve, ki jih zakon prinaša ter razne pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju. Škerkov oris je dopolnil prof. Škerlj, ki je posebej poudaril pomen in vlogo deželne komisije za slovensko šolo, ki jo predvideva zakon Škerk-Belci. S komisijo se za slovensko šolo v Italiji odpirajo nove perspektive, je dejal prof. Škerk, vendar bo od celotne slovenske narodnostne skupnosti odvisno, do kakšne mere bo ta komisija lahko učinkovita. Specifično o delegiranih zakonih o kolegialnih svetih je nato spregovoril prof. Spadaro, ki je izčrpno orisal vlogo, ki bi jo morali imeti novi organi pri povezovanju šole z družbeno-gospodarskimi dejavniki. Tudi ob tem bo uspeh nove pridobitve zagotovljen predvsem od zavestnega vključevanja in zanimanja naprednih demokratičnih sil. Prof. Škerlj se je tega vprašanja dotaknil predvsem z vidika učinka, ki ga bo izvajanje delegiranih zakonov o kolegialnih svetih imelo na slovensko šolo. Dejal je, da bi na ravni posameznih šolskih svetov ne, smelo imeti negativnih posledic za slovensko šolstvo, drugače pa je, če gledamo na širše okrajne svete. Nevarnost je, da bi v teh svetih imeli slovenski predstavniki le malo besede in bi bila zato uso da slovenske šole prepuščena na milost in nemilost naklonjenosti ali nenaklonjenosti italijanskih svetovalcev. Zato je prof. Škerlj predlagal, da bi se morala slovenska narodnostna skupnost zavzemati za enotne okrajne svete za slovensko šolo tako na Tržaškem kot na Goriškem. Predstavniki združenj staršev so na predsinočnjem sestanku ta predlog sprejeli ter naslovili na deželnega odbornika za šolstvo pismo s sledečim besedilom: «Delegi i niela. rani zakoni o kolegialnih svetih določajo, da bodo posamezne dežele predlagale ministrstvu za prosveto določitev števila okrajnih svetov v svoji deželi. Zato predlagamo, da bi za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem bila ustanovljena dva posebna enotna okrajna sveta». Delo nadzorne službe komisariata za higieno Osebje nadzorne službe občinskega higienskega komisariata je v maju pregledalo 3.166 proizvodnih podjetij ter raznih skladišč prehrambnega sektorja ter prevzelo 342 vzorcev, da bi jih analizirali v kemičnem oddelku laboratorija za higieno in profilakso ter v zdravniško - mikrografskem oddelku istega laboratorija. Obenem je omenjeno osebje pregledalo 317 stanovanj, ki so v slabem stanju. V istem mesecu je komisariat prijavil sodišču en primer prodaje steklenic vina brez zadevnih napisov. Pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso pa je prijavil j na Bencovem trgu 3 bo jutri 15. pristojnim oblastem štiri primere potvarjanja testenin. Osebje komisariata je tudi stalno nadzorovalo stopnjo onesnaženja morske vode. (Nadaljevanje na 6. strani) Razstave V Tržaški knjigarni bo do 17. t.m. razstavljal linoreze in barvne risbe študent Marko Oblak iz šole prof. Avgusta Černigoja. V galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini. V galeriji Forum bodo do 15. junija razstavljali svoja dela Caramori, Celli. Devetta, Mascherini, Palčič, Predonzani. Righi. Rosignano, Sorma-ni in Spacal. V galeriji Torbandena bo do 15. junija razstavljala svoja dela Carla Tolomeo. V umetnostni galeriji «C. Sofiano-pulo (Trg Papa Giovanni, 6) so odprli razstavo del slikarjev F. von Kirchmayra in C. Piceme. V galeriji Mignon (Korzo štev. 9) je razstava del slikarja Emilia Pri-mossija. Razstava bo odprta do 15. junija V koprski galeriji «Meduza» sta odprla razstavo svojih grafik Štefan Galič in Marjan Kravos. V tržaški galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del znani likovnik En rico Paulucci. V občinski galeriji Megi Pepeu razstavlja svoja dela. Jutri, 15. junija 1974, bo v galeriji «Rettori . Tribbio 2» na Staiem trgu 6 odprla razstavo svojih del Milan-čanka Bruna Tavazzi, ki bo v našem mestu razstavljala do 5. julija. Jutri, 15. junija 1974, ob 17. uri bo v galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici odpri razstavo tržaški slikar Giordano Sedmak, ki bo razstavljal do konca meseca. V galeriji ENDAS, v Ul. fcudecche razstavlja skupina tržaških likovnikov v okviru letošnjega že desetega tekmovanja za kupo ENDAS. Razstava bo odprta do 28. junija. V galeriji S Maria Maggiore, v Ul. Collegio 6 bo jutri 15. junija odprl razstavo svojih del Mario Bes-sarione, ki bo razstavljal do konca meseca. V razstavišču Galleria degli artisti, Ariston — I.N.C. 16.00—22.00 «E' di Shaul e dei sicari sulle vie di Damasco». Barvni film. Nazionale 16.00 «La musica nelle vene». Victoria Zinny, R. Pellegrin. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 «L'uomo che uccise se stesso» Roger Moore in" Olga George Picott. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. lenite 16.00 «Ingrid sulla strada». F. R. Coluzzi in E. M. Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «La banda di Harry Spikes» I,ee Marvin Barvni film. Prep#> vedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «America 1929 — Sterminateli senza pietà». Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «Come eravamo». Barvni film. Cristallo 16.30 «I tre avventurieri». Alain Delon. Barvni film. Impero 16.30 «L'Amerikano». Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Le calde cugine. Moderno 16.30 «Anche se volessi lavorare, che faccio?». Barvni film. Ideale 16.00 «Ku fu? Dalla Sicilia con furore». Franco Franchi, Irina Ma-leeva. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30—21.30 «Il ponte sul fiume Kwai». W. Holden, A. Guinnes, I. Hawkins. Abbazia 16.30 «Il mio nome è Mello-ry (M come morte)». V glavni vlogi igra Robert Wood. Barvni vestem. Astra 16.30 «Wu Kung, la mano della vendetta». Prepovedano mladini pod 14. letom. Radio 16.00 «Il solitario del west». I-gra Charles Bronson. Barvni film. Izleti Dva ranjena pri trčenju z motorjem Na cesti Bazovica — Pesek, pri odcepu za Drago, sta se sinoči o-krog 21. ure ponesrečila 28-letni študent Loris Pascolai iz Ul. Ghirlandaio 5 ter 27-letna uradnica Luciana Vivoda iz Ul. Panebianco 4. Z motorjem suzuki sta trčila v avto fiat 125, ki je nenadoma privozil s stranske ceste na glavno. O-ba so po prevozu v bolnišnico sprejeli na ortopedski oddelek zaradi kostnih zlomov na nogah ter ran in udarcev po vsem telesu. Zdraviti se bosta morala približno 50 dni. Policija zajela tolpo tatinskih mladeničev V noči med 29. in 30. majem so neznani tatovi vlomili v več parkiranih avtomobilov na Opčinah ter iz njih odnesli vrsto predmetov. Prijave so se kar vrstile in agenti letečega oddelka so se morali precej truditi, da so prišli na sled tatinski tolpi ter jo zajeli. Pod obtožbo številnih tatvin so namreč prijavili ter izpustili na začasno svobodo pet mladeničev med 19. in 25. letom. Eden od teh, 22-letni Mario Cia ri. je prijavljen sodišču tudi zaradi poskusa ropa. V noči med 16. in 17. maiem je punreč napadel 5? letnega ribiča Emilia Car- t.m., ob 16.30 odprla svojo razstavo tržaška slikarka, ki se podpisuje z imenom Parna. Razstavljala bo do 25. junija. Jutri, 15. junija, bo sredi Rima, v galeriji «Colosseo» odprl razstavo svoj del naš tržaški likovnik Demetrij Cej, ki bo razstavljal do 30. junija. Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel» Trst, Ul. Ginnastica 72 — Campo S. Luigi 11, tel. 793-167 in 722-246 prireja od 1. do 30. avgusta letos TFf'AT 7A POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure, do vključno 26. junija. SPDT organizira v nedeljo, 16. t.m. izlet v Brkine. Dopoldan bo obisk turistične jame Dimnice pri Mar kovščini, popoldan pa se bo izlet nadaljeval v Odolino v Brkinih. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji. Odhod avtobusa v Markov-ščino ob 8.10. SPDT priredi 29. in 30. junija t.l. dvodnevni avtobusni iziet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Začetek vpisovanja bo naknadno javljen. Včeraj-danes Danes, PETEK, 14. jimija METOD Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 14.38. Jutri, SOBOTA, 15. junija VID Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 12,7 stopinje, ob 19, uri 18,2 stopinje, zračni pritisk 1007,3 mb, stanoviten, veter 5 km na uro zahodni, vlaga 50-odstot-na, nebo 3 desetinke pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura mo- rja 18,6 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo. Trg Garibaldi 4: Godina. AUTgea. Ul. Ginnastica 6: Chiari — Ciotti. Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8,30.) All'Alabarda, Istrska ulica 7: de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec itel. 228-124); Bazovica (tel. 226 165): Opčine del. 21! 001); Prosek (tel. 225-141): božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Naorežina (tel. 2(;0 121); Sesijan (tel. 209197', Zavije 'tel. 213-137); Milje (tel. 271 124). URADNI TEČAJ BANKOVCEV 12. junija 1974 Ameriški dolar 657,— Funt šterling 1570,— Švicarski frank 218,50 Francoski frank 133,40 Nemška marka 259,40 Avstrijski šiling 35,80 Dinan debeli 42,— drobni 42,— MENJALNICA vseh tujih valut Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki, a mučni bolezni, za vedno zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat ANTON BOŽIČ (BOSSI) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 14. junija, ob 15.45 iz mrt. vašnice glavne bolnišnice. Žalujoči žena Mira, hči Sonja, vnuk Denis, zet Herol. sestre in brata z družinami ter drogo sorodstvo Trst, 14. junija 1974 'e &Z4 ORISKI« DNEVNIK^^H 14. junija 1974 Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline vabi na ogled razstave risb in drugih šolskih izdelkov svojih učencev v prostorih torklje v Dolini. Razstava bo odprta v soboto popoldne in v nedeljo. Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini 16. t.m., ob 17. uri Istega dne bo na sedežu šole razstava risb m ročnih del. Od-v Dolini. Razstava bo odprta jutri popoldne in v nedeljo. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se vstopni izpiti za posamezne razre de začno 17. junija, ob 6.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski. UČNI USPEHI NA SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH SREDNJA ŠOLA «IVAN CANKAR» SV. JAKOB I. a - Izdelali so: Suzana Javornik, Martina Samsa, Ingrid Vigini, Iviana Zadnik. David Blasina, Roberto Cressevich, Samo Ferluga, Rajko Pertot, Elio Scarpa. Etika Slama, štirje dijaki imajo popravne izpite, trije so bili odklonjeni. I. b - Izdelali so: Barbara Campana. Maura Čepar, Mirjam Pecchiari, Romana Pecchiari, Tatjana Škrlj, Michela Vassallo, Floriano Maeor. Sergij Stančič, Franco Zugna. Trije dijaki imajo popravne izpitt, dva sta bila odklonjena, eden pa ne- ,ocenjen. Na znanstvenem liceju «France i II. a - Izdelali so: Jožica Mržek. Marina Orel, Erika Roncelli, Tatjana Smerdel, Dora Tomsich, Laura Prešeren» bodo dijaki razstavljali svoje risarske izdelke od jutri, 15. do vključno sobote, 22. junija. Raz stava bo odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure. dva sta odklonjena. II. b - Izdelali so: Wadja Apollonio, Elisabetta Bossi, Barbara Co-rossez, Cristina Cupin, Bruno Franco, Nadja Godina, Elisabetta Uršič, Darij Andlovič, Aldo Cunja, Boris Gruden, Aleksander Jančar, Štirje dijaki imajo popravne izpite III. - Petnajst dijakov je pripušče-nih k zrelostnemu izpitu. SREDNJA ŠOLA «F. ERJAVEC» - ROJAN I. r. - Izdelali so: Borut Bajc, Walter Kerpan, Aleksander Sancin, Nadja Furlan. Šest dijakov ima popravne izpite, štirje pa so bili odklonjeni. II. r. - Izdelali so: Igor Ambrosi, Igor Poljšak, Darko Pulič, Walter Starc, Ana Marija Basa. Ebzaoeta Pertot, Graziella Pertot, Marina PO ODGOVORU ODBORNIKA STOPPERJA SVETOVALCEM | Ob prvi številki «Trojke» Delavski svet tovarne SAFOG v Gorici! glasila dijakov v Gorici zavrača očitke na račun delavstva Za morebitno slabo finančno poslovanje tovarne so krivi upravitelji, ne pa delavci - Proizvodnja se je kljub vsemu v zadnjih letih dvignila Valli, Milena Vrabez, Mauro Lo- , Počkaj, Marina Ukmar. En dijak renzi, Marko Mesesnel, Igor Švab. ima p0pravne izpite, eden pa ' je Trije dijaki imajo popravne izpite. ■lllllllllllll■Illll■lllllll1lllllll■lllllllllllllllllllnllllllllMtllllllIIlIll■llll(||||||||||||||■llllllllllll||||||||||||||||||l■« PRIREDITVE IN RAZSTAVE ROČNIH DEL odklonjen. III. r. - K zrelostnemu izpitu ,je bilo pripuščenih vseh 14 dijakov. ŠOLA Šolska prireditev Razstava ročnih del dne ob uri dne od — do Nabrežinski okoliš SLIVNO GABROVEC 16. junija Na dan zaključne šol. maše od 9. do 12. ure 9.00 - 12.00 - 16.00 - 19.00 BRKČIKI 20. junija 9.00 - 12.00 Dolinski okoliš DOLINA 23. junija 9.00 - 12.00 — 17.00 - 20.00 MAČKOLJE 24.6. 19.00 23. junija 9.00 -12.00 — 17.00 - 19.00 BOLJUNEC 16. junija 9.00- 12.00 — 16.00 - 20.00 PESEK 23.6. 16.30 23. junija 9.00 - 12.00 ŽAVLJE 23. junija 9.00 - 12.00 KOROŠCI 13. junija 9.00 — 12.00 Učenci in učitelji šole s celo dnevno zaposlitvijo v Ricmanjih m pri Domju bodo imeli šolsko prireditev v Ricmanjih 15. junija Vpis v slovenske osnovne šole Didaktična ravnateljstva sporočajo, da bo na vseh osnovnih šolah na Tržaškem vpisovanje učencev v 1. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Znanstveni licej «France Prešeren» vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri. 15. junija 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Ul. Petronio 4. Na sporedu bo Linhartova veseloigra v dveh dejanjih «Županova Micka». Igrali bodo dijaki 3. razreda. Režija prof. France Škerlj. Pred igro bodo nagrajeni najboljši dijaki. Med odmorom bo modna revija, ki jo prerejajo dijakinje strokovnega zavoda za industrijo in o-brt. Vabila so na razpolago v tajništvu znanstvenega liceja. Pred časom so nekateri deželni svetovalci poslali deželnemu odborniku za industrijo Nereu Stop-perju interpelacijo, s katero so hoteli izvedeti kakšni so pogoji za uspešno nadaljevanje dela v tovarni SAFOG v Gorici. To v zvezi z govoricami, da se tovarna SAFOG nahaja v hudi finančni stiski in v krizi in da jo bodo morda zaprli. Deželni odbornik je zaprosil za informacije vodstvo podjetja za državne udeležbe Finmeccanico in njen odgovor je nato posredoval deželnim svetovalcem, ki so mu bili poslali vprašanje. Ta odgovor deželnega odbornika Stopperja ni zadovoljil tovarniškega sveta tovarne SAFOG, v katerem so zastopniki sindikatov CGIL, CISL in UIL. Delavci so ogorčeno sprejeli Stopperjev odgovor in tovarniški svet zahteva z njim sestanek. Izvod pisma Stopperju je tovarniški svet poslal tudi načelnikom skupin v deželnem svetu, predsedniku pokrajine in goriškemu županu. V pismu izreka tovarniški svet obžalovanje, ker je deželni odbornik zaprosil za informacije delodajalce in posredoval nato deželnim svetovalcem njihov odgovor, ni pa se pozanimal pri sindikatih in tovarniškem svetu kakšno je njihovo mnenje. Tovarniško vodstvo nima jasnih pojmov, trdijo sindikalisti. V zadnjih letih so porabili za obnovitev naprav okrog 800 milijonov lir, vendarle brez jasnega načrta. V pismu odborniku Stopperju sindikalisti omenjajo nekatere nakupe in prodaje strojev. Vse to, trdijo sindikati, je bilo napravljeno nena- črtno in z izgubo. To pa ne zaradi , klic. Podjetje ni temu ugodilo, za-velikega števila bolezni ali nesode- radi česar je sindikat prijavil žalovanja delavstva. Krivdo je treba devo sodišču, iskati v vodstvu tovarne. To skuša Sindikalni zastopnik na sodišču je zvaliti krivdo na delavstvo. V to- ! bil odv. Luigi Genovese, podjetje vami SAFOG precej delavcev bo- J® branil odv. Domenico Munafò, luje na silikozi; precej nesreč na sodnik J® M dr- Trotta. Po prika-delu se pripeti v raznih oddelkih, ™ stališč obeh strank je sodnik iz-ker niso blago in stroji primerno ; rekel razsodbo. Odpust obeh sindi-urejeni tako kot bi bili morali; kalnih predstavnikov je neveljaven, plače niso take kot v drugih tovar-1 °ka morata sp . na isto delovno nah, kjer se vrši isto delo. Delavstvo si prizadeva, da bi čimveč doprineslo k dobremu uspehu tovarne, trdijo sindikati. Od leta 1969 do današnjega dne je ostalo število zaposelnih na isti ravni (330 v letu 1969, 328 letos konec marca). V istem času pa se je precej dvignila proizvodnja ne samo količinsko marveč sorazmerno na vsakega uslužbenca. V letu 1969 so proizvedli 2.998.380 ton blaga, kar je pomenilo 9.086 ton blaga na mesto, kjer sta bila zaposlena pred odpustom; podjetje jima mora izplačati tudi prejemke za ves čas, ko sta bila doma. Priprave na deželni kongres PISI Na splošnem svetu CISL pokrajine Gorica so govorili o sindikalnih in splošnih vprašanjih in zlasti o fwsaméznika zaposlenega “(Tedaj J zaposlitvi, kupni moči mezd in dvi-delali 44,50 ure tedensko). Lani so Su Proizvodnje. S tem v zvezi so proizvedli 4.643.092 ton ali 13.737 ton I ocenil, odnose med sindikat, m gona nnsameznika ' spodarji ter stahsca, ki so se izo- P ' blikovala na ravni kategorij in v podjetjih. Splošni svet je izrazil solidarnost z bojem tekstilnih delavk in delavcev SNIA v Zdravščini ter pričakovanje, da bo na sestanku na ministrstvu za delo prevladalo trezno stališče in da bo tudi dežela posredovala za hitro rešitev spora. V letošnjih prvih treh mesecih so proizvedli 1.368.408 ton blaga, kar pomeni letno 16,688 ton na posameznika. Letos ima delovni teden 40 ur. Sindikati torej menijo, da pade krivda za slabo finančno stanje izključno na vodstvo tovarne. Tajnišlvo PSI o političnem položaju Pokrajinsko vodstvo socialistične Več mesecev so trajali razgovori med dijaki treh slovenskih višjih srednjih šol v Gorici končno pa so se le zedinili za izdajanje skupnega dijaškega lista «Trojka» in prav te dni so «na svetlo dali» prvo številko, ki pa je za to šolsko leto tudi zadnja. Vendar nam u-redniški odbor obeta, da bo «Trojka» prihodnje leto izhajala redno, po možnosti vsak mesec, ali vsaj vsake tri mesece. Veseli nas, da so naši dijaki čutili potrebo po enotnosti in skupnem delu na tem področju ter so se združili v enotnem dijaškem odboru. Ta enotnost se odraža tudi v uredniškem odboru, v katerem je 6 dijakov klasičnega liceja 5 s trgovske šole in 4 s slovenskega učiteljišča. V uvodniku je rečeno, da nat bi nova medšolska revija služila mladini za objavljanje njenih prvih literarnih poskusov obenem pa naj združuje in povezuje naše dijake. Ob tej prvi številki poziva u-redniški odbor k sodelovanju vse dijake, pa tudi druge slovenske mladince z literarnimi spisi, pesmimi, kroniko in drugimi prispevki. Prva številka «Trojke» obsega 27 strani, kar je vsekakor precej za naše šole, ki nimajo tako številčno močnih razredov. Kot prvi obravnava Janko Heric «Problem mature za trgovce» ki je letos na tej šoli prva. Makri v svojem «Odlomku iz dnevnika» razpravlja o prvih stikih dijakinje z življenjskimi problemi. Devetak in K. F. objavljata dve pesmi «Padanje» in «Dobil sem pisemce», ki sta po vsebini precej različni, vendar dokaj obetajoči. Krn v daljšem spisu govori Na sestanku so poglobili teme, ki . _ jih je pokrajinski tajnik Radovan j ° «Delovanju Rodu modreca vala» zajel v svojem poročilu in ki bodo j °b 20-letnici tabornikov v Gorici in podlaga razprave o sindikalni po- Trstu, D. N. obravnava v svojem članku «Razmerje do staršev» zanimiva razmišljanja in prihaja do prav tako zanimivih zaključkov. V daljšem spisu Goran govori o iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii sporočilo litiki na sobotnem deželnem kongresu CISL v Marini pod Nabrežino. Medtem pa je v teku kandidacijski i v^owu ! postopek za določitev sindikalnih . —,--------- ------------- ------- stranke v Gorici je razpravljalo na ] predstavnikov v splošni deželni svet | problemu zamejskih Slovencev in svoji zadnji seji o položaju, ki je j sindikalne organizacije. I njihovem boju za obstanek ter lepo nastal v državi po odstopu Rumor-jeve levosredinske vlade. Do spo- S Nfl SP0REIHI ,E R#ZPRH# 0 »esoiucijah ti protidelavske gospodarske politike ministra Colomba. Ko so na isti seji obravnavali politični položaj na Goriškem, so u-gotovili, da je dejansko prišlo do imobilizma v raznih upravah po krivdi krščanske demokracije in njenih konservativnih zaveznikov. To se pozna, trdi poročilo PSI, zlasti v pokrajinski upravi. zaključuje s pozivom da «Ostanimo ta, kar smo, se pravi Slovenci». XY objavlja dve malo bolj žalostno nastrojeni pesmi, ki jima sledi humoristično nastrojen sestavek v nadaljevanju «Na letovišču». Gabrijela in Elizabeta pripovedujeta o «Izletu v Benetke», XY pa razpravlja o «Samomoru». Zanimivo je tudi pripovedovanje A = c v črtici «Brez naslova». Igor Komel opozarja v svojem članku «Fašisti v Gorici» na budnost pred to nevarnostjo. številka se zaključuje z resolucijo ob atentatu na slovensko šolo v Trstu in pozivom slovenskih dijakov na našo javnost za pomoč Beneški Sloveniji, številko je primerno ilustrirala Marta Rener. Prva številka «Trojke» je vzbudila pozornost in zanimanje tudi pri starših in profesorjih saj jim odpira špranjo v njihov svet in njihovo mišljenje. Seveda so v njej še štev.lne pomanjkljivosti, kar je na zadetku povsem razumljivo, prepričani pa smo. da bodo v prihodnjem šolskem letu postopoma izboljševali tako obliko kot vsebino prispevkov. Za sedaj jim priporočamo predvsem: še naprej po začeti poti! I. M. A Tudi letos so odprli občinstvu park občinske palače. Tu so v kiosku na posodo časopisi in revije. Park jt odprt vsak delovnik od 9. do 12. ure in od 16.30 do 19.30. V Gorici kongres «Psichiatria democratica» V dvorani UGG v Gorici bo 22. irj 23. junija prvi vsedržavni kongres združenja «Psichiatria democratica». Njegovi člani psihiatri in drugo bolniško osebje, zagovarjajo sodobne zdravstvene metode. Med vodilnimi ljudmi v tem združenju je prof. Basaglia, član in direktor umobolnice v Trstu, poprej pa direktor goriške psihiatrične bolnišnice. Na srečanju bodo prisotni odbornik za zdravstvo dr. Nardini, odbornik za turizem Devetag in predsednik tržaške pokrajine Zanetti. stane občinski svet. Za to sejo so dali na dnevni red tri resolucije, dve komunistični in eno demokri-stjansko. Komunistični resoluciji o-bravnavata način' ustanavljanja zdravstvenih konzorcijev in izredno državno finansiranje bolnišnic. O tem vprašanju razpravljajo v zadnjem času vsi občinski sveti, ker je po deželnem zakonu predvidena združitev temeljnih zdravstvenih enot v konzorcije ter bosta po tem zakonu v pokrajini Gorica ustanovljena dva konzorcija, za severni in za južni del pokrajine. Že ob razpravi na seji občinskega sveta o reformi zdravstva, še posebno pa v stališču, ki ga je stranka Pričakujejo, da bo za to priložnost objavila v svojem tiskovnem spo- Danes popoldne se sestane občinski svet v Gorici Komunisti predlagajo popravek deželnega zakona o zdravstvenih konzorcijih in izredno finansiranje bolnišnic Danes ob 18.30 se __v Gorici se-1 svoje izredno finansiranje bolnišnic izvrši preko deželnih uprav. V svoji resoluciji svetovalci opisujejo iz redno težaven finančni položaj bol nišnic, ki nimajo sredstev za pia česanje osebja’ in dobaviteljev. Po ložaj je postal nevzdržen zaradi kroničnega primanjkljaja zdravstve no-zavarovalnih zavodov, zaradi ve likih interesov, ki dvigajo cene zdravstvenih storitev. Svetovalci pozivajo vlado, da premosti sedanje težave z uresničitvijo obljube državljanom in sindikalnim organizacijam glede ustanovitve zdravstvene službe, ker edino ta reforma lahko odpravi sedanji arhaični sistem. Demokristjanska resolucija pa se športno združenje Dom Gorica in komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita v okviru 50-letnice ZSŠD1 in 80-letnice organiziranega dela v Sokolu 2. TELOVADNO AKADEiMIJO NASTOPILI BODO: TVD «Partizan» — Narodni dom — Ljubljana: Gimnastični center, Nova Gorica: ŠŠD «Milojka štrukelj», Nova Gorica, osnovna šola, Solkan, Folklorna skupina «Dom», Gorica; osnovnošolski o-troci, Gorica: predšolski otroci, Gorica Prireditev bo v soboto, 15. junija, ob 18. uri v Dijaškem domu (Svetogorska cesta). Ob 21. uri bo na sporedu prijateljska odbojkarska tekma Salonit (Anhovo) — Dom (Gorica). V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici v dolini Koma. Vabljeni! Šolske vesti prišlo v Gorico več kot 500 udeležencev iz vseh krajev države. ročilu, je prišlo do izraza drugačno j beni ustanovi. Svetovalci KD naj- Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Doberdobu javlja, da bo vpisovanje v prvi razred na vseh osnovnih šolah od 20. junija do konca meseca, in sicer od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1968. Učenci ostalih razredov bodo neposredno vpisani v naslednje razrede. V poslopju osnovne šole v Sovod- nanaša na položaj v občinskf glas-1 ^ razstava risb in ročnih del. k„„,- ,.„i----: c.... -_. _ • 1 ki so jih napravili osnovnošolski o- RAZSODBA SODIŠČA V GORICI Odpuščena sindikalista spet sprejeta v službo Na goriškem sodišču so izrekli pr- ' mei° krajevne družbene zdravstve-vo razsodbo o nezakonitosti odpusta 'ne eno^e- Stranka nadalje poudar-sindikalnih predstavnikov kot je! i3.- da bolnišnice nimajo demokra-predvideno v statutu delavcev. Pod-1 uprave ter naj zato, v priča-jetje Comolli, ki ima goriško zastop- i kovanju ustanovitve vsedržavne stvo turinske avtomobilske tovarne, zdravstvene storilnosti, zdravstvene stališče KPI kot pa ga predvideva deželni zakon. V okviru nove vsedržavne zdravstvene službe naj bi se po predlogu KPI bolnišnice kot samostojne ustanove ukinile, njihovo premoženje in naprave pa naj . bi prešle v last dežele, upravo nad l razlaščeno lastnino pa naj prevza je pod pretvezo skrčenja števila zaposlenih zaradi krize v prodaji avtomobilov, odpustilo pred dvema mesecema uradnika Alberta Asara in Luigija Moronija. Oba sta bila člana sindikalnega sveta v podjetju in sindikat CISACAT - CISL. v katerem sta bila vpisana, je proti odpustu protestiral ter zahteval njegov pre- prej opisujejo težaven položaj usta nove ter se zahvaljujejo osebju, ki za ceno lastnih materialnih žrtev skrbi za normalni potek šolskega pouka. Ker ima ta ustanova pomembno vlogo pri oblikovanju človeka, zlasti zaradi pomanjkanja glasbene vzgoje na šolah, ji je potrebno pomagati. Finančno plat naj po predlogu svetovalcev KD uredita goriška hranilnica z vsakoletnim obilnim prispevkom, dežela pa zakonskim vsakoletnim finansiranjem te ustanove. Slavko Rebec dobil strukture bolnišnic in drugih usta nov upravljajo občine in njihovi konzorciji na podlagi sklepanja konvencij. Stranka poziva deželno u- sr»”»1 rp*S, s=,isr(|'ni« p1™"!« 7 “L«. »ete Slovenije v Gorici predlagajo, naj država iiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniinnnniinnnmMon,,,,„1111,1,in,HHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimiiiiiii V ORGANIZACIJI PD MONTEVARCHI, 13. - Leone Pizzini je zmagal v drugi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji. Najboljši k 'esar iz naše dežele je bil Bonan, ki se je uvrstil na šesto mesto. Na skupni lestvici vodi Pizzini. BOLOGNA, 13. — V prijateljski nogometni tekmi je enajsterica Malage premagala Bologno z 1:0. ATLETIKA POTSDAM, 13. — Poljakinja Irene Szewinska je dosegla danes nov svetovni ženski rekord v teku na 200 metrov s časom 22" na mednarodnem atletskem tekmovanju v Potsdamu. Poljska atletinja je izboljšala prejšnji svetovni rekord vzh. Nemke Stecher-jeve za deset desetink sekunde. Lloyd Adriatico — Bor 73:60 (38:24) LLOYD ADRIATICO: Donati. Brand-meyer 17, Meden, Sciolis 9, Cornisi 16, Oeser 14, Forza 17, Sorini. BOR: Kufersìn, Hrvatič 2, Kravos, Klobas 28, Aimbrožič 13, Francia 1, Oblak, Lakovič 16. Sodnika: Fabbri in Modolo iz Trsta. Prosti meti: Lloyd Adriatico 4:8, Bor 4:8. Pet osebnih napak: Lakovič (52:58) in Sciolis (71:60). Borovi košarkarji so včeraj igrali v gosteh proti prvemu z lestvice, Lloydu Adriaticu. Naši košarkarji so nastopili z zelo okrnjeno postavo, kljub temu pa so nudili nasprotnikom močan odpor, saj je moral trener Franceschini stalno držati na igrišču najboljšo peterko. Naj omenimo, da je večina Lloydovih igralcev že nastopila v B ligi (kot n.pr. Oeser, Forza, Comici). V začetku so borovci igrali preudarno v napadu, kar je tudi razburilo domačine, saj so jim naši košarkarji z igro «na 30 sekund» odvzeli vsako možnost protinapadov. Do polovice prvega polčasa je bil Bor stalno v vodstvu, usodne pa so bile našim košarkarjem zadnje minute prvega polčasa. Lloydovci so namreč izvedli več protinapadov in so tudi zanesljivo metali od daleč. S tem so si tudi priigrali prednost 14 točk. V bistvu je bil to odločilni trenutek te tekme, saj so domačini s priborjeno prednostjo zaigrali bolj sproščeno tudi v drugem polčasu. Lloy-dova zmaga je zato povsem zaslužena. I Borovci, med katerimi se je po-I sebno izkazal Robi Klobas, pa so s prikazano igro zadovoljili. Kljub porazu so naši košarkarji ohranili drugo mesto na lestvici, saj je Ferroviario premagal Grandi Motori (56:53), ki je imel dve točki manj od Bora. Prij’ateljska tekma dečkov Bor — Servolana 58:49 (32:31) BOR: Race 13, Udovič 14, Furlan 18, Dovgan 6, Mazzucca 2, Can-ciani 2. Andrej in Števan Pegan. Sodnik: Vatovec. V prijateljski tekmi dečkov, ki je bila na stadionu «L maj», je Bor premagal Servolano z devetimi točkami razlike in se je tako oddolžil za poraz, ki so ga zadali škedenj-ski košarkarji našim igralcem v prvenstvu. Tekma je bila na splošno zadovoljiva, obema trenerjema pa je pokazala, da lahko ekipi računata na nekatere dobre igralce, ki bodo tudi v bližnji prvenstveni sezoni gonilna sila obeh moštev. * * * BOLOGNA, 13. — Jugoslovanski košarkarski trener Aca Nikolič bo prihodnji dve leti treniral italijanskega prvoligaša Alco - Fortitudo iz Bologne. SA H NICA, 13. — V šestem kolu šahovske olimpiade v Nici vodi Jugoslavija v tekmi z Venezuelo z 2,5 proti 1,5 ter je prva na začasni lestvici tretje izločilne skupine z 19,5 točke ter tremi prekinjenimi partijami. Druga je Kuba z 19 točkami ter dvema prekinjenima partijama. TONE SVETINA srMiSS'SSS in ubija življenja v tisočerih možnostih v v^em drobcu Sestra nam je in mati. Moramo se ji prilagoditi in ne nam Od našega navdušenja ne žveni gozid. In zaradi naših r^ ne strdi voda v led... Zaradi človeških tegob se zem-os ne bo premaknila niti za eno samo tisočinko milime-Toda leta človeka spametujejo, izkušnje se nakopičij , možnosti pa se zoži... Vse je relativno. Samo smrt je lutna. Zato pameten človek uživa v vsakem trenutku tako da bo jutri konec sveta in njega!» _ . (Sele sedaj razumem vaš način življenja m marsikaj, ka očitajo kot junaštvo,» je dejala. V njenem glasu je e priznanja čutiti že vzpodbudo. . . .. Sloki je odprl nahrbtnik, vzel iz njega čutanco in ji po-1, da se osveži z limonado. Tudi sam se je odžejal, potem amozavestno dejal: __ kNIč novega vam ne povem, če ugotavljam, da je svet dan bolj blazen in surov. Čedalje manj ljudi ima smisel epoto in čedalje več za vsakdanje ničevosti. Ne vem, če o degeneracija duha ali nihaj v njegovem razvoju. Ce sva mista, reciva, da je to samo nihaj... Treba je pasti, da se dvigneš, ne? V naše duše se zgrinja velik somrak. Prah civilizacije povzroča neznosno razdraženost. Na robu nove vojne smo... Namesto da bi si bili vsak dan bližji, gremo narazen. Živimo v času, ko otroci brez sramu pijejo kri svojih staršev in starši prodajajo svoje otroke; še strašneje pa je, da ljudje prodajajo sami sebe...» Ko se je malo oddahnil, je ugovarjala: «Strašno ste črnogledi. Zdaj razumem, zakaj vas proglaša jo za čudaka...» «Recite, kar hočete, vsa zahodna civilizacija sloni na paranoičnem izhodišču večne tekme. Vsakdo se bori z vsakim. Celo 2 mrtvimi se borimo. Nikjer ni pomiritve, nikjer nirvane. Samo ugonabljanje... Celo v sanjah se otepamo z blodnjami in v alkoholu. Pravijo, da se človek rodi svoboden, umre pa v okovih ... Skala gre z nami kot senca...» Nekoliko je pomišljal, potlej pa jo je pogledal naravnost v oči in sugestivno dejal: «Zdaj vam bom povedal svoj življenjski recept, morda vam bo kdaj koristil... Dokler človek vali skalo iz strmine v strmino, mu skala moč jemlje, hkrati pa mu jo v enaki ali celo večji meri vrača. Torej gre za to, kako moč ohraniti, od kod črpati silo. če skala raste in moč upada, mora priti do trenutka, ko je ravnovesja konec in skala človeka zmečka. Tako, vidite, draga moja, je umetnost življenja ohranjati moč, ki obvladuje težave! Najti izvor, ki te napaja s silo, in ogibati se vsega, kar te izsesava in prazni.» «Skušam vas razumeti. Ali ne vodi ta vaša razprava k smislu življenja?» «To ni problem smisla življenja. To je problem obstoja. Barbarstvo našega časa je v zmagi osebnih in črednih instinktov nad duhom, v gospostvu tehnike nad kulturo. Čista, lepa in pametna duša ni več v modi!» «O tem sem se prepričala sama. Imate prav! Zanima pa me, kakšno mesto dajete v tem svojem svetovnem nazoru ljubezni?» «Ljubezen je zame velika moč. In kaj je za vas?» «Zame je ljubezen tudi sreča.» «Toda kakšna ljubezen?» «Vsaka ljubezen! Jaz živim za ljubezen. Toliko mi je do nje, da mi je največ, kar mi moški lahko da, premalo! Ljubezen je moja skala! Iščem nekoga, ki bi mu pomenila več od vsega na svetu, le tistemu bi se vdala vsa in za vedno. Ali vidite zdaj razliko? Pri vas, plezalcih, pa je vaša ljube zen skala, da o poprečnih samcih, ki si žele samo samic, ne govorim! Zaničujem te sužnje užitkov, ki so v bistvu slabiči. Uživala sem, če sem pripeljala katerega od takšnih žejnega čez vedo...» Sloki jo je pogledal. Meglica v njenih očeh se je gostila V njem pa je rastlo upanje. «Po tem ste tudi poznani, Karmen!» «Krivično so me sodili, Sloki!» «Mislim, da se vas moški ne boje brez razloga.» «Laskav poklon... To pomeni, da mi priznavajo moč.» «Tako je. Moč, ki ji je ime lepota.» «Se vam zdim lepa?» «Ne samo lepa. Nedosegljiva. Pred vami sem vedno imel tremo, kakor pred nedostopno, nevarno steno, ki se pred njo bojiš, da te bo uničila.» «Se me še bojite?» Spet mu je (položila roko na dlan. Nekoliko se je nagnila k njemu, da so ga napete prsi sladko dražile. Sloki je čutil izzivanje in pomislil na veliko tveganje. Sonce mu je žgalo na tilnik, trave okoli njiju so trepetale v soparici. Zelene oči so mu zagorele, ko se je potopil v nebo njenih želja. Nenadoma je začutil, da pravzaprav ljubi to žensko od njenih otroških let. Dolgo jo je iskal in bežal pred njo. Zdaj je ob njem, vsa mehka — morda celo od ljubezni? Naj ji pove, da jo ljubi? Besede so mu zastale v grlu, saj bi bilo to kot v kakšnem osladnem filmu... Obrnil se je k njej, jo z obema rokama prijel za rame in jo počasi pritegnil k sebi. Njen obraz je bil miren, nekako začuden. Njen vprašujoči pogled je šel skozenj. Pritisk njegovih rok se je povečal, razžarjena obraza sta se dotaknila. Omahnila sta v travo. Začutila je njegovo težo. Skušala se ga je ubraniti. In ko je njegov prijem že rahlo popuščal, se ga je oklenila okoli vratu in ga prižela nase. Tako kot že mnogokrat se je predala velikemu toku, valovanju neskončnega, ne da bi pomislila, kdo je povzročil to omamno stanje, v katero se je pogrezala, vsakokrat malone do nezavesti. Ko so se vrtinci naslade umirili, je odprla oči in zagledala nad seboj boleč pogled. Največ stvari se dogodi tako, da jim ni moč izmeriti vzrokov in posledic, če bi ji bil kdo prej rekel, kaj se bo zgodilo med njo in njim, bi ga imela za norega. Človek je sam sebi največja skrivnost. Vprašala se je. ah ob tem, kar je doživela, sploh še ve, kdo ji je v resnici’ daleč m kdo blizu in zakaj. Tisti, kj jih je imela za najbližje, so se sedaj oddaljili, on pa ji je bil čisto blizu Vstala sta in sedla na rob prepada. Sonce je zakril oblak in jadral čezenj. Urejala si je razmršene lase in gledala v daljne gore na zahodu. «Ti je morda žal?» «Ni mi žal. In nikoli mi ni bilo žal za nič za kar sva se svobodno odločUa. Kljub temu pa me je nekoliko sram Ne vem, kaj si boš mislil o meni...» - - ^ *~+*s**u ucsca. vseeno mi je, kaj te je do tega pripeljalo. Zdaj ti povem, da te llu-bim že od tvojih dekliških let, ljubim v brezupu in brez sla za povračilom.» Oklenila se ga je okoli vratu in ga poljubila. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, VRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. junija 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst POTEM KO GA JE KASACIJSK0 SODIŠČE RAZVELJAVILO Danes v polemičnem vzdušju zadnje zasedanje «Valpredovega procesa» Brezuspešen razvoj preiskav o fašističnem pokolu v Brescii CATANZARO, 13. - Proces Val-preda je končan. Kasacijsko sodišče je sklenilo razveljaviti vse sodne akte porotnega sodišča iz Ca-tanzara in proti vsaki zdravi logiki, proti javnemu mnenju sklenilo združiti proces, ki je v bistvu že ugotovil nedolžnost skupine anarhistov za milanski pokol, s procesom proti fašistoma Fredi in Venturi, za katera prav tako ni nobenega dvoma, da sta organizirala in izvedla milanski pokol in celo vrsto atentatov skozi leto 1969. Predsednik porotnega sodišča dr. Zeuli, ki se je pogumno, toda v imenu pravičnosti, uprl prvotnemu sklepu kasacijskega sodišča z dne 18. aprila letos in nadaljeval proces Valpreda, je vendarle sklenil še enkrat sklicati poroto, odvetnike, zasebno stranko in tožilca za zadnjo, neformalno sejo, na kateri bo tudi uradno sporočil sklep kasacijskega sodišča. Na ta način daje Zeuli možnost tudi odvetnikom Valprede in drugih po krivem obtoženih anarhistov, da izpovedo svoje mnenje. Branilci Valprede so že komentirali sklep kasacijskega sodišča kot nov, zadnji poskus, da se kaznuje SKUPNI ZAPORI ZA MOŠKE IN ŽENSKE LONDON — V svojem govoru v veličastni in zgodovinski dvorani lordske zbornice je nadškof iz Wakefielda Eric Treacy zahteval, naj v Veliki Britaniji ustanovijo skupne zapore za moške in ženske z namenom — je dejal — da bi «.odpravili nekatere nevarnosti, ki izhajajo iz prisiljenega meniškega položaja». Nadškof (protestantski seveda) je med drugim trdil, da odsotnost spolne svobode v kaznilnicah povzroča zablode ter duševno stanje napetosti. «Ne predlagam — je pojasnil — spolno mešanico, trdim pa samo, da bi navzočnost moških in žensk v enem samem zaporu ustvarila bolj naravno okolje.» «DOBER DAN LJUBEZEN» V BOCHUMSKI ZVEZDARNI BOCHUM — Pod kupolo bo-chumske zvezdame je astronom Heinz Kaminski priredil vesoljsko zabavo. Po prikazu astronomskih posebnosti, ki si jih je ogledalo 500 gostov, sta astronom in grška pevka Lena Valentis zapela pesem «Dober dan, ljubezen». Gostje so popili 1200 litrov piva, 350 steklenic sekta in 3000 steklenic «coca-cole». sta lastnika stanovanja, v katerem se je mladi fašist skrival. Alenlal na čilski konzulat v Z. Berlinu ZAHODNI BERLIN, 13. - V zvezi z atentatom na čilski konzulat v zahodnem Berlinu do katerega je prišlo sinoči, je policijski načelnik izjavil, da ne bi bilo mogoče preprečiti tega dejanja niti z najstrožjimi ukrepi. Eksplozija v čilskem konzulatu ni povzročila sicer smrtnih žrtev, ali ranjenih, pač pa veliko gmotno škodo. Čilski podkonzul Manfred Rosenthal pa je s svoje strani izjavil, da za-hodnonemškč policijske oblasti niso sprejele potrebnih ukrepov za obrambo diplomatskega predstavništva. Rosenthal je še pristal, da je davi prejel telefonsko obvestilo od nekega neznanca, ki mu je zagrozil, da bo «odporniška skupina Allende skušala pognati v zrak konzularno predstavništvo». V Čilu gonja proti demokristjanom SANTUGO DE CHILE, 13. - V kratkem se bo začel proces pred vojaškim sodiščem. Sedaj je sodišče čilskega letalstva zbrano ,da bi izreklo razsodbe proti 54 bivšim častnikom in podčastnikom ter 9 civilistom. V šestih primerih je tožilec zahteval smrtno kazen. Na novem zasedanju pa bo vojaško sodišče sodilo letalcem in civilistom (ti so v glavnem člani socialistične stranke ter «Movimenta de iz-quierda revolucionaria»), ki so se skušali vriniti baje v nekatere e-note čilskega letalstva. Medtem se je zvedelo, da so čilske vladne oblasti skušale vsiliti vodstvu radijske postaje «Balma-cieda», ki pripada čilski demokri-stjanski stranki, strogo cenzuro pri vseh njenih oddajah, ki zadevajo uvodnike in komentarje. Vodstvo radijske postaje je sklenilo, da u-kine oddaje uvodnikov in komentarjev. Zaradi teh oddh j sta šfe znašla na zatožni klopi bivši predsednik demokristianske stranke Jai-me Castillo Velasco in časnikar Marta Caro. Ostri spopadi v Indokini resnica in nadaljuje z nesmiselnim slepomišenjem o «dveh ekstremi-znih». 54 mesecev so Valpreda, Borghese, Mander in Gargamelli zaman čakali na pravico, na proces in razpravo, v kateri naj bi se vendarle pokazalo, kolikšni so dokazi proti njim. Že prvi del sedaj razveljavljenega procesa v Catanzaru je jasno dokazal, da so anarhisti nedolžni in da jih je na zatožno klop pribila zgolj politična računi-ca. Če bi sploh bilo treba še posebnih dokazov, bi morda zadostoval intervju ministra Andreottija listu «Il Mondo», iz katerega izhaja, da je italijanska varnostna služba vnaprej vedel za pripravo milanskega pokola, saj je njen informator, sicer urednik fašističnega dnevnika Guido Gianettini, bil na pripravljalnih sestankih in aktivno sodeloval pri pripravi atentatov. Gianettini torej dobro ve, po njem pa tudi drugi, višji krogi, kje so pravi krivci pokola. Do istega zaključka pa je. brez njihove pomoči, prišel sodnik D’Ambrosio. Vse kaže, torej, da bo jutrišnja seja sodišča v Catanzaru živahna in polemična. «Pravi pogrebni o-bred», je izjavil eden izmed Val-predovih branilcev in s tem mislil na pravico. Medtem pa se, brezuspešno, nadaljuje preiskava o fašističnem pokolu v Brescii. Tudi današnji dan je namreč potekel brez pomembnih rezultatov. V brescianskih zaporih so soočili fašista Giuseppa Ortenzi-ja in policijskega časnika, ki je opazil tri sumljive mladeniče, kako so se — nekaj minut pred eksplozijo — naglo oddaljili s Trga della Loggia. Častnik v Ortenziju ni spoznal enega izmed članov trojice, čeprav je bil za las podoben opisu in «identikitu», ki °a je sestavil po spominu. Ortenzi se je namreč pripravljal na beg v tujino, bil je povezan s skupino teroristov, ki so jih odkrili v hribih pri Rieti ju in sodelavec «trojice» Nardi, Stefano in Kiess. Sodniki skušajo sedaj ugotoviti, kdo so trije mladeniči, za katerimi se je zabrisala vsaka sled. Prav tako nadaljujejo z rekonstrukcijo zadnjih ur življenja fašista Silvia Ferrarija, ki ga je bomba razgna la z motorjem vred. Sedaj iščejo neki rumeni opel, ki naj bi vozil za Ferrarijevim motorjem, malo pred eksplozijo. V Rimu pa so medtem aretirali dvojico, ki je skrivala Giuseppa Ortenzija pred aretacijo. Gre za 33-letnega Savina D'Amata in 23 letno Mario Giuseppino Jannello, ki SAIGON, 13. — Na področju štiridesetih kilometrov severno od juž-1 novietnamske prestolnice sc čete lutkovnega režima tramaste zaganjajo že več kot teden dni v osvobodilne sile Gre za močan in širok spopad za nadzorstvo mesta Ben Cat, kjer so nastanjene čete začasne revolucionarne vlade. Že teden dni južnovietnamska letala bombardirajo to področje, a zaman. Medtem pa se nadaljujeio, vendar brez uspeha, pogajanja med saigonskimi ter ameriškimi častniki s predstavniki ZRV glede usode «izgubljenih» vojakov in pilotov. Predstavniki ZRV trdijo, da v pogojih, ko jih južnovietnamska vojska napada, ne morejo pomagati pri iskanju izgubljenih pilotov in vojakov v džungli. Računajo, da je teh nad tisoč. Iz Phnom Penha pa poročajo, da je predsednik lutkovnega režima Lon Noi naročil predsedniku vlade, naj sestavi nov ministrski svet. dosedanja vlada je namreč odstopila. Partizani «hmerske osvobodilne vojske* pa so medtem z možnarji obstreljevali prestolnico ter napadajo glavno cesto št. 5. Potres v Venezueli: mrtve 4 ženske CARACAS, 13. — Na področju države Sucre v vzhodni Venezueli je prišlo do potresa. Najbolj prizadeti mesti sta Campano Pilar in Cariaco. Potres je zahteval štiri žrtve (ženske), devet ljudi pa je bilo ranjenih. Po poznejših sporočilih je bil potres 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici, fina oseba je izgubila življenje tudi v Ciudad de Mexico, kjer so prav tako občutili potres. Omenjena oseba je umrla, ker se je zrušil neki eid. OB ŠESTDESETLETNICI Sliamir (Severna Galileja) — Vojaki in prebivalci kibuca gasijo požar po eksploziji v nekem poslopju, kamor so se zatekli palestinski gverilci. Izraelci trdijo, da so izgubile življenje tri ženske — talke — trije, ali celo štirje gverilci pa so bili ubiti niiiiluiliiliiiiliilitiiiilitillliiliiliifiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiR NA KONFERENCI ORGANIZACIJE AFRIŠKIH DRŽAV V MOGflDiŠU Tajnik OZN Waldheim pozval Portugalsko naj prizna neodvisnost svojim kolonijam Južno Afriko pa je Waldheim opozoril na nevarnost celinske vojne, če bo vztrajala pri svoji rasistični politiki - V kratkem se bo lizbonski zunanji minister Soares srečal s predstavniki OAE - Danes v Alžiru nadaljevanje razgovorov z odposlanci PAIGC Gvineje-Bissau MOGADIŠO, 13. — Generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Kurt Waldheim, je s tribune konference državnih poglavarjev Organizacije afriške enotnosti, ki zaseda v somalski prestolnici, pozval portugalsko vlado naj nemudoma prizna neodvisnost Gvineje-Bissau in jo podeli Mozambiku in Angoli. Prav vprašanje portugalskih kolonij v Afriki in osvobodilnega boja izpod kolonialnega jarma je namreč bilo v ospredju konference, ki namerava tudi neposredno poseči v pogajanja med lizbonsko vlado 'n osvobodilnimi gibanji. Za to je zaprosil pred nekaj tedni sam portugalski zunanji minister, socialist Mario Soares, afriški «v 'i pa je Soaresov predlog tudi sprejel. V kratkem se bo z njim srečal tajmk OAE Nzo Ekangaki. Datum in kraj srečanja nista še bila določena, upajo, da se bo to zgodilo v kratkem. Tudi porte "alski predsednik, general Antonio De Spinola je pisal afriškim poglavarjem, ki so se zbrali na svoji konferenci (udeležilo se je je 42 državnih poglavarjev prav toliko afriških neodvisnih držav) in jim orisal svoja stališča do kolonialnega vprašanja. V svojem posegu je dosedanji predsednik OAE, nigerijski predsednik Jakubu Z MOBILIZACIJO «DESCAMISAD0V» Peron rešuje argentinsko krizo Argentinska vlada je odstopila po velikem zborovanju na «Plazi de mayo» BUENOS AIRES, 13. — Generalni tajnik argentinskega predsedni-štva je sporočil, da so vsi ministri in podtajniki, ki so bili člani zadnje vlade, odstopili, da bi omogočili predsedniku Peronu, da sestavi novo vlado, ki bi bila kos sedanjemu težkemu trenutku, ki ga preživlja Argentina. Odstop argentinske vlade je logična posledica napetega položaja, ki se je ustvaril v zadnjih dneh ter še posebej po včerajšnjem Peronovem govoru po radiu in televiziji, kjer je zagrozil, da bo odstopil ter prepustil svoje odgovorno mesto kaki drugi osebnosti, ki bi uspešneje mogla reševati argentinske probleme. V svojem radiotelevizijskem govoru je Peron zvrnil krivdo za sedanje stanje na določene kroge desničarskih in levičarskih skrajnežev. Poudaril pa je, da pripada velik del krivde peronističnemu gibanju, ki je deljeno in sprto. Politični opazovalci pa menijo, da je bila Peronova grožnja le formalna ter da je v bistvu skušala na elektriti politično vzdušje v vrstah argentinskih «descamisadov», ki so bili vedno vneti Peronovi pristaši pod geslom «Ne yankiees, ne marksisti, temveč peronistična država». nja na trgu «Plaza de mayo». Pravijo, da je bilo navzočih 150.000 ljudi. Zbranim je spregovoril Peron ter jim zagotovil, da bo ostal na svojem mestu. Ponovil je prejšnje obtožbe ter se posebno zadržal na vprašanju «socialnega pakta». Ta je kolikor toliko dobro zdržal do prejšnjega marca, potem pa se je stanje začelo slabšati z dneva v dan. Začelo je primanjkovati blaga široke potrošnje, cene so nenehno rasle, inflacija je zdivjala. Socialni spori so postajali vedno pogostejši in kar je še posebej značilno za Argentino, so se začele vrstiti ugrabitve osebnosti, posebno gospodarskih operaterjev, bodisi iz političnih, bodisi drugih razlogov. Danes je v Argentini tako stanje, da se tuji operaterji ne upajo stopiti na ulico, če niso krepko zavarovani s telesnimi stražami. Še v zadnjih dneh je prišlo do več političnih umorov, posebno odgovornih osebnosti peronistične mladine, ali pa sindikatov. Kot pa smo že dejali, je Peron verjetno samo izkoristil svoj osebni prestiž ter skušal predočiti Argentincem kritično stanje v katerega so zašli, o tem upa, da bodo peronistične množice odgovorile na njegov poziv ter mu pomagale Peronistični sindikati so takoj ! pri sestavi nove vlade, ki bi bo-proglasili splošno stavko in že si-, Ije odgovarjala sedanjim razme noči je prišlo do velikega zborova-1 ram. Gowon dejal, da «ustvarja pismo De Spinole novo vzdušje in pogoje za začetek nove ere». Pri tem pa je Gowon opozoril osvobodilna gibanja v portugalskih kolonijah, naj se pazijo razdora, ki ga mednje skušajo zasejati «rasisti z avstral-ne Afrike», predvsem iz Južne Afrike in Rodezije. V mislih je očitno imel Angolo, kjer med raznimi organizacijami gverilcev ni prave e-notnosti. Gowon je še dejal, da obstaja v Angoli resna nevarnost, da bi — po rodezijskem zgledu — domači belopolti rasisti ob podpori «belih režimov» v Južni Afriki -enostransko oklicali neodvisnost od Portugalske sebi v korist. Vsekakor pa je najvažnejša vest iz Mogadiša prav sklep, da se bo tajnik OAE Ekangaki srečal s portugalskim zunanjim ministrom Mariom Soaresom, ki ga od trenutka do trenutka pričakujejo v Alžiru za nadaljevanje pogajanj z odposlanci PAIGC o neodvisnosti Gvineje - Bissau in o usodi Kapverdskih otokov. Ekangaki je že napovedal, da bo Soaresa seznanil s stališčem afriških državnikov, da mora Portu-' galska takoj in brezpogojno priznati neodvisnost in oblast osvobodilnim gibanjem v bivših kolonijah. Konferenci OAE je pisal, v imenu ministrskega sveta Evropske skupnosti, zahodnonemški zunanji minister Genscher. Tudi on se je v svojem pismu dotaknil trenutno najbolj kočljivega vprašanja portugalskih kolonij. Genscher je poudaril, da skuša EGS «okrepiti svoje odnose s Portugalsko, obenem pa izražamo upanje, da bo novi režim v Lizboni končal krvavo vojno, ki že desetletja traja v Afriki», ker bi to bilo v «korist obema — Evropi in Afriki». V tem vzdušju, ki ni naključno (naj omenimo samo, da je konferenca OAE imenovala svoje nove organe: za predsednika organizacije je bil izvoljen general Barre, za podpredsednika pa Mobutu iz Zaireja in zastopnik Gvineje - Bissau Luis Cabrai) in dokazuje, kako široka je solidarnost, ki se ustvarja ob osvobodilnih gibanjih v afriških kolonijah Portugalske, se bo v Alžiru, na afriških tleh, nadaljeval razgovor med Soaresom in zastopnikom PAIGC majorjem Pe-drom Piresom. Ne gre pri tem pozabiti, da zastopa Soares celotno portugalsko vlado, kjer komunisti in socialisti zagovarjajo tezo o takojšnjem priznanju neodvisnosti kolonijam, medtem ko skušajo zmerne sile, med njimi sam Spinola zadevo zavlačevati v upanju, da bodo v afriških kolonijah nastali pogoji, ki bi oši-bili nasprotni tabor. Sam predstavnik PAIGC Pedro Fhres je priznal, da se v zahodni Afriki pletejo zarote proti neodvisnosti Gvineje-Bis-sau. Očitno je, da nekatere mednarodne sile podpirajo in podžigajo tudi aneksionistične apetite velikih sosedov male, komaj osvobojene Gvineje. To sta predvsem Gvineja, ki ji načeluje Seku Toure in Senegal Leopolda Senghorja. F*rav slednjega je PAIGC obtožil, da je pripravil skupino afriških plačancev, ki na dveh ladiah plovejo proti gvinejski prestolnici Bissauu z namenom. da bi jo zasedli. Senegal se pa ogorčeno brani in trdi, da ie plačance poslal Seku Toure, ki skuša na tem delu celine ustvariti «Veliko Gvinejo», z aneksijo Gvineje - Bissau, Sierre Leone, Gambije in južnih pokrajin Senegala. Piresa so časnikarji vprašali, zakaj ni hotel nadaljevati pogajanj v Londonu. Odgovoril je, da jih je motil neprijazen sprejem in zadržanje britanskih oblasti. Na vprašanja o glavnih spornih vprašanjih, o katerih bo stekla razprava s Soaresom pa je Pires dejal, da gre za vprašanje priznanja oblasti PAIGC, ki je že sestavila vlado, ki jo priznava 84 držav sveta ter usoda Kapverdskih otokov, katerim Portugalska priznava sicer samoodločbo, toda ločeno od Gvineje. Pires trdi, da so Kapverdski otoki del Gvineje in torej iste države. Narodnostno je to globoka resnica, saj so skoraj vsi voditelji PAIGC rojeni prav na teh otokih, ki so od daljeni 500 kilometrov od celine m pomembna strateška postojanka. Vrnimo se še v Mogadišo. kjer je konferenca OAE razpravljala tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Vse kaže. da bo obmejni spor med Somalijo in Abesinijo rešen s pogajanji, kot je na konferenci poudaril cesar Haile Selasie, Eno izmed važnih vprašanj, o katerem so razpravljali. pa je obstoj rasističnih režimov v Južni Afriki in Rodeziji. Ne. kateri državniki so predlagali usta- novitev enotne afriške vojske, ki naj bi nastopila na jugu celine, sam generalni sekretar OZN Waldheim pa je v svojem govoru opozoril Južno Afriko in Rodezijo, hMj'se ne čudita, če bo na afriški celini izbruhnila vojna po njihovi krivdi. V zvezi z gospodarstvom je bil govor tudi o posojilu 200 milijonov dolarjev, ki so ga arabske države ponudile «črnim» afriškim državam kot kritje škode, ki jo je povzročila podražitev surove nafte. Vsi afriški državniki so ugotovili, da bi Arabci morali investirati svoje ogromne ka-pitale v Afriki, ne pa jih puščati v evropskih bankah. Mfd igro se je obesil osemletni otrok CHIETI, 13. — Osemletni otrok, Nicola Balzello, se je med igro obesil. Našli so ga starši, ko je že mrtev visel z drevesa, nedaleč od domače kmetije. Karabinjerji izključujejo, da bi to bil zločin ali samomor. Bolj je verjetno, da je otrok skušal splezati na drevo, padel in se zapletel v vrv, ki jo je napel, da bi si pomagal pri plezanju. (Nadaljevanje z 2. strani) imelo korpusno sodišče vlogo drugostopenjskega sodišča. — Povrniva se zdaj v prva leta po končani vojni, ko si delal v gospodarski komisiji komande mesta Trst, kot sodnik višjega okrožnega sodišča v Postojni, kot tajnik istrskega okrajnega ljudskega odbora in kot šef pravnega oddelka pri tedanji vojaški upravi JLA v Kopru. — Da, dobro se spominjam tistega prvega razdobja, ko je šlo za usodo teh krajev, ko so prihajale mednarodne komisije in ko je bilo politično življenje na Primorskem izredno razgibano. Tisti, ki so doživljali množične manifestacije v Trstu, ne bodo tega nikoli pozabili. Seveda smo mi aktivisti delali pri organiziranju teh prireditev in pri mobilizaciji ljudi. To je bila naša naloga, vendar ni bila težka. Ljudje so bili polni navdušenja in naša naloga je bila samo usmerjati to razpoloženje. Če je takrat prišel v naše kraje tujec in je videl to razpoloženje na manifestacijah, potem mu res ni bilo težko uganiti, kam pravzaprav ti kraji želijo in kam hočejo priti. Po podpisu mirovne pogodbe se je začelo novo razdobje, to je diplomatska bitka okrog tako imenovanega svobodnega tržaškega ozemlja. Moja naloga je bila skrbeti za organizacijo zakonodaje. Začeli smo seznanjati javnost z jugoslovanskimi predpisi ter z izdajanjem izvirnih aktov tukajšnjih oblasti. V drugi fazi pa smo začeli razširjati veljavnost jugoslovanskih predpisov, to je slovenskih na bivši o-kraj Koper in hrvaških na bivši okraj Buje. Seveda sem bil kot pravnik na Vojaški upravi tudi vključen v priprave za podpis memoranduma. Bil sem v ekipi, ki je zbirala razno gradivo in sem se tako še bolj podrobno seznanil s problematiko, s katero sem se potem stalno ukvarjal in s katero se ukvarjam še danes. — 17 let si že član mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora in bilo bi zanimivo slišati nekaj tvojih osebnih mnenj in izkušenj iz dela tega organa. — Mešani odbor je nedvomno izredno pomemben instrument za zaščito obeh etničnih skupnosti, saj je njegova temeljna naloga skrb za izvajanje manjšinske zaščite, ki je vpisana v posebnem statutu. Seveda pa sta bili izhodišči obeh strani pri izvajanju posebnega statuta dokaj različni. Pri nas smo v procesu , naše revolucije razčistili marsikatere pojme in tako lahko rečemo, da smo z nacionalno ne-toleranco opravili že v kali in v naši zakonodaji ni sledov manjšinske neenakosti. Na drugi strani je drugače. Mi, v jugoslovanskem delu mešanega odbora, smo morali od vsega začetka opozarjati, da so v Italiji še vedno v veljavi fašistični zakoni, ki na primer prepovedujejo rabo slovenskega jezika na sodišču, v upravi in tako dalje. Na sploh je bilo ves čas težišče naših zahtev v tem, da se slovenski etnični skupini v Italiji priznajo tudi de facto pravice, ki ji gredo iz posebnega statuta, zlasti kar zadeva kompleks jezika. Moje ožje področje v mešanem odboru, pa je šolstvo in kultura. Tudi tukaj stanje še vedni ni usklajeno z določili posebnega statuta. Še posebej intenzivno smo si prizadevali, da bi šolske oblasti normalizirale pravni in materialni položaj slovenskih šolnikov. Še danes je tam mnogo profesorjev, tudi starejših ljudi, ki še nimajo stalnosti. Tudi na področju kulture ni dosti boljše. Kar poglejmo. s kakšnimi težavami se bori UIIIIIIIMIIMIIIflllllll1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 RAZPLET «AFERE WA TERGA TE» Ameriški senat izglasoval zaupnico Henry ju Kissingerju Ostro pa ga kritizira tisk, ki mu očita izsiljevanje javnega mnenja WASHINGTON, 13. — Prve strani ameriških dnevnikov so polne poročil o Nixonovem obisku v Kairu, čeprav niti za trenutek niso prenehali z objavljanjem materiala o «a-feri Watergate» in kritik na račun predsednika republike. Vendar ima, v okviru afere o prisluškovanju, sedaj prvo mesto Henry Kissinger. Potem ko je v Salzburgu zagrozil, da bo odstopil, če se ne bo prenehala proti njemu časopisna kampanja o vlogi, ki jo je imel pri prisluškovanju nekaterih funkcionarjev, za katere so sumili, da so izročili tisku zaupne dokumente Bele hiše. Kissingerju tisk in javno mnenje ne zamerita to, da je dal funkcionarje nadzorovati, pač pa dejstvo, da je lagal in to zanikal pred senatom, ko je nastopil kot zaprisežena priča. Časnikarji pri Um komentirajo, da je Henry Kissinger vrgel na tehtnico vso težo svojih uspehov na mednarodni ravni in se pri tem zmotil: nihče ne jemlje Kissingerju časti in slovesa za kar je storil v zunanji politiki, obenem pa mu zaradi tega nihče nima pravice prezreti napak in laži. Neki komentator pa je še dodal, da bi Kissinger ne smel oiti tako prevzeten, ko si je domišljal, da je nenadomestljiv. 200 milijonov Američanov, zakliučuje list, lahko živi tudi brez Kissingerja. To pa je samo ena plat medalje. Kissinger lahko vedno računa na podporo senata, ki je z večino glasov odobril zaupnico zunanjemu ministru. a se ta omejuje zgolj na zunanjo politiko in vlogo, ki jo Kissinger ima na tem področju. S tem ni ameriški senat hotel oškodovati diplomatske akcije, ki se plete v teh dneh na Bližnjem vzhodu. Kissinger bo torej ostal v Kairu in v prestolnicah bližnjevzhodnih držav, moral pa se bo vrniti v domovino v roku desetih dni, ko bo moral pojasniti svoj položaj. «State Departiment» prejema medtem na stotine pisem in brzojavk, v katerih društva, organizacije in posamezni državljani izražajo zunanjemu ministru svojo podporo, kar se pa ni dogajalo še pred kratkim. Kissinger se po tiskovni konferenci v Salzburgu ni več oglasil, pač pa je za televizijsko družbo ABC registiral intervju, v katerem je poudaril, da bi odstopil s svojega mesta, če bi mu dokazali, da vodi Nixon svojo zunanjo politiko samo zaradi notranjih skrbi. Spor Grčija-Turčija: posredovanje ZDA ANKARA, 13. — Iz krogov turškega zunanjega ministrstva se je zvedelo, da so ZDA ponudile svoje posredovanje med Grčijo in Turčijo v zvezi s sporom o celinski platformi v Egejskem morju. Posredo- vanje je ponudil ameriški veleoo-slanik William Macomber. Turški zunanji minister pa je medtem sprejel tudi sovjetskega veleposlanika Grubjakova, ki je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi napetosti med Grčijo in Turčijo. Po mnenju sovjetskih diplomatskih krogov, bi bilo treba rešiti to vprašanje z dvostranskimi pogajanji. Strastni kadilci VARŠAVA, 13. — Poljski minister za zdravstvo je sporočil, da bodo o-mejili kajenje, ali pa ga sploh prepo. vedali v nekaterih javnih lokalih. Prepoved bo začela veljati s 1. julijem. Po novih predpisih se ne bo smelo kaditi v lekarnah, ambulantah in drugih zdravniških prostorih. Kajenje bo prepovedano tudi v menzah, v snack barih, v restavracijah, na vlakih in v lokalnih vlakih, železniške postaje bodo morale poskrbeti posebne sobe za kadilce. Prav tako bodo morale restavracije in kavarne nameniti eno sobo za kadilce. Prepoved kajenja pa zadeva vsa poslopja osnovnošolske in srednješolske izobrazbe. V višjih šolah bo kajenje prepovedano v dvoranah, ča^onb-pripominjajo, da je Poljska na tre tjem mestu v Evropi, kar se tiče potrošnje tobaka Leta 1973 je po prečni Poljak pokadil več kot 2.000 cigaret. za svoj obstoj slovensko gledališč* v Trstu. — Ob koncu še eno vprašanje, ki zadeva sodelovanje primorskega tiska s tržaškim založništvom. Se ti zdi to sodelovanje dovolj plodno, bi bilo morda potrebno še kaj več napraviti? — Založba Lipa. kot vemo je v svoji osnovni funkciji imela namen zapolniti tisto praznino, ki je nastala ob totalni likvidaciji slovenskega življa, slovenske kulture v času fašizma na tem področju in to svojo nalogo je skozi nekaj let opravljala. Potem je pa začela seveda širiti, iskati svoj življenjski prostor v drugih dimenzijah, no in ena od teh je nedvomno tudi ta okolnost, da Lipa deluje tukaj ob sami meji in ker vse močneje uveljavljamo v slovenski kul. turi načelo enotnega slovenskega prostora, to se pravi uveljavljanje slovenske kulture povsod tam, kjer je slovenski jezik, kjer je slovenski živelj, je seveda tudi neposredna naloga te naše organizacije, naše Lipe to, da po svoji moči, po svojih dimenzijah uveljavlja to načelo. No in mi to praktično izvajamo tako, da sodelujemo, zelo intenzivno s tržaško založniško hišo. Založništvom tržaškega tiska, z njimi na primer izdajamo skupaj Pesniške liste, ki so se že lepo uveljavili na slovenskem knjižnem trgu, ki predstavlja en močen element, zlasti za uveljavljanje mlajših slovenskih literatov in pa tudi zato, da v taki preprosti obliki, dostopni obliki prikazujemo en prerez slovenske lirike, torej vsekakor uspešna zadeva, v kateri lepo sodelujemo pa tudi sicer so naši odnosi z založništvom in tudi z drugimi zamejskimi organizacijami dobri, prav tako sodelujemo tudi s Korošci, no in kot tudi vse druge slovenske založbe tudi podpiramo našo knjigo v zamejstvu, saj tem organizacijam, ki posredujejo slovensko knjigo našim zamejskim ljudem, nudimo še posebno ugodne ekonomske pogoje. V Portorožu simpozij o problemih strojegradnje PORTOROŽ, 13. — V portoroškem avditoriju se je dopoldne začel tridnevni mednarodni simpozij o problemih perspektivnega razvoja strojegradnje. Udeležujejo se ga pr edstavniki znanstveno - raziskovalnih centrov s področja strojegradnje iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske, iz Jugoslavije pa ljubljanski biro za operativne in tržne raziskave, ki je posvetovanje tudi organiziral ter zavod za produktivnost iz Zagreba. Skupaj sodeluje o-krog 100 strokovnjakov, ki razpravljajo predvsem o uporabi matematičnih metod pri srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju strojegradnje. V soboto, zadnji dan simpozija, se bodo sešli strokovnjaki na posebni konferenci, kjer bodo p:e&'.e" dali delo in podali oceno. L. O. Orkan na Filipinih: vsaj 71 žrtev MANILA, 13. — Orkan, ki je razsajal nad Filipinskimi otoki prejšnji ponedeljek, je zahteval po zadnjih cenitvah življenje vsaj 71 'ju-di Od teh jih je 33 umrlo zaradi zemeljskih usadov. Brez strehe je ostalo 5000 oseb. škoda na riževih poljih je ogromna. Orkan je najhuje prizadel otok Luzon ter pokrajini Catanduanes in Albay a Cama-rines Sur, jugovzhodno od Manile. Po predvidevanjih manilske meteorološke službe se poraja podobna zračna depresija pri Karolinških otokih ter se usmerja proti Filipinom, kamor bi utegnila prispeti V nekaj dneh. Za Lijjgia končana izolacija v samici MILAN, 13. — Ker jc potekel po zakonu predviden rok izolacije, so mafijskega «bossa» Luciana Lig-gia premestili iz Lodija, kjei je bil v samici, v zapore v Bologno. V Lodiju je Liggia dan in noč finančna straža čuvala, niso ga izpustili izpred oči, ker so se bali, da bi se ponovil primer mafijca Gaspara Pi-sciotte, ki so ga v palermskem zaporu zastrupili s kavo. V Bologni je Liggio v družbi z drugimi zaporniki in brez vsakršne straže. Dom Franzoni nc pristaja v «prosi ovoljno izgnanstvo» RIM, 13. — Opa* Franzoni, ki so ga suspendirali «a divinis», ker se je pred referendumom opredelil za «ne», bo zavrnil predlog predstojnika benedektinskega reda. kateremu pripada, naj bi za eno leto zapustil Italijo in se podal v «prostovoljno izgnanstvo». V zameno bi ustavili disciplinski postopek proti njemu. Sklep mu je svetovalo nad 500 članov verske skupnosti sv, Pavla, ki so se zbrali, da se izrečejo o usodi svojega dušnega pastirja. BRUSELJ, 13. - V krogih Evropske gospodarske skupnosti govorijo, da bodo države EGS v kratkem zahtevale od držav proizvodnje petroleja naj ne zvišajo davkov petrolejskim družbam. Zvišanje davkov petrolejskim družbam v državah izvoznicah nafte bi namreč povzročilo takojšnje zvišanje cene petrolejskih proizvodov v evropskih državah.