logaške
NOVICE
Glasilo občine Logatec
letnik XXX -marec 1999 - številka 3
Gregorjev semenj letos bogatejši
Po ljudskem izročilu velja sv. Gregor za začetnika pomladi, saj stari rek pravi, da se po sv. Gregorju sneg topi od vsake sape. Morda si je prav zato Logatec že davno prav ta dan izbral za spomladanski semenj, na katerega je prihajalo staro in mlado; od blizu in daleč so prišle branjevke ponujat razna semena za spomladansko setev. Prireditelji letošnjega Gregorjevega sejma, najbolj delavno je bilo vodstvo Krajevne skupnosti Naklo, so že v prejšnjih Novicah napovedali pestro sejemsko in obsejemsko dogajanje. Na semanji dan, 13. marca, je lepo pomladansko sonce grelo mnogo obiskovalcev, ki so se zadrževali ob številnih stojnicah na Cankarjevi cesti, kjer so bili predvsem prodajalci semen in sadik ter prodajalci domačih dobrot s kmetij odprtih vrat. Tem so šli najbolj v promet črni kruh iz krušnih peči in domači suhomesnati izdelki. Drugi sejmarji so se razporedili ob Tovarniški, Tržaški in Notranjski cesti ter po parkirišču poleg občinske zgradbe. Kot običajne sejemske dni je tam prevladovala ponudba trikotaže, konfekcije, različne obutve in, seveda, suhe robe, tudi z "znamenito" ponudbo treh metel za tisočaka. Kmetovalci in vrtičkarji pa med semeni in sadikami niso imeli prav velike izbire.
Veliko množico obiskovalcev sta najprej s svojim nastopom razveselila Pihalni orkester Logatec in skupina Logaških mažoretk. Zelo zabaven in odmeven je bil nastop uličnega gledališča iz Tacna, ki sicer vsako leto nastopa na mariborskem sejmu na Lentu in je znan po vsej Sloveniji. Odmeven je bil tudi sprevod narodnih noš z Medvedjega Brda in iz pobratenega Repentabra.
In kje je bila največja gneča? Tam, kjer se je jedlo in pilo, pa najsi bo ob stojnicah vrlih dolnjelogaških gasilcev ali katerega koli drugega ponudnika, vse tja do stojnice Zvončka na trgu pred cerkvijo (kam pa sodi sicer zvonček!?) in Krpana pod lipami (ali ne spominja nekaj na povest o tem našem junaku?) ob Dolšajnovi hiši. Poleg harmonikarjev so za glasbo poskrbeli kar trije ansambli, med njimi je bil najbolj neutruden, pa tudi kakovostno uravnotežen Zamejski kvintet iz Repna. Po dolgem času smo lahko spet slišali Mustange ali pa prisluhnili navdušencem iz skupine Tum bak. Številnim obiskovalcem je letošnji sejem poleg srečanja s prijatelji in znanci, sprostitve in zabave ponudil tudi nekaj kulturnih utrinkov in starožitnosti. Če pa mu bodo organizatorji v prihodnje namenili še več kulturne vsebine s pridihom starih običajev, bo polagoma zgubljal kramarski značaj in bo lahko postal spomladanski etnografski in kulturni praznik našega kraja in občine.
Franc Bogataj
Sejemski utrip je bil živ in pisan. Na fotografiji gostje iz Repna med sprehodom po Cankarjevi. (FotoJ.G.)
Prenova zadružne trgovine
Kmetijska zadruga Logatec je na jožefovo z manjšo slovesnostjo odprla prenovljeno trgovino v Gor. Logatcu. Trgovina je že dalj časa potrebovala bolj urejene in primernejše prostore. Cilj celostne prenove je zbranim gostom in kmetovalcem orisal direktor zadruge Jože Urbančič. Poudaril je zlasti pomen izobraževanja s pomočjo njihove pospeševalne službe ter pomen dobrega delovanja kmetijske lekarne, v kateri je moč dobiti ustrezna zdravila za različne rastline.
Trgovina bo nadaljevala s ponudbo, namenjeno kmetovanju, gozdarstvu, vrtičkarstvu. Celovito ponudbo krmil za velike in male živali, gnojil za travnike, njive, vrtove in sadovnjake bo dopolnjevala z ročnimi orodji, kosilnicami, vrtalnimi stroji in drugimi pripomočki. Poskrbljeno je tudi za gozdarje, saj jim je na ponudbo vse: od ročnega orodja do motornih žag in nadomestnih delov. S prenovitvijo trgovine Kmetijska zadruga še smeleje stopa v gospodarsko življenje Logatca. Nam pa velja izrabiti nasvete svetovalne službe za gnojenje in za vzdrževanje ekološkega ravnotežja v naravi.
A.Č.
Ob gornjelogaški šoli raste prizidek, namenjen novemu otroškemu vrtcu. Kmalu bo pod streho. (Foto: J.G.)
Kako potekajo investicije v Logatcu
Vsi, ki hodite ali se vozite na relaciji Gorenji - Dolenji Logatec, lahko opazite, da kljub neprijazni in dolgi zimi na gradbišču Doma za ostarele v Grapovčniku objekt zelo hitro dobiva pravo obliko. Gradbeno podjetje SCT iz Ljubljane, ki gradi objekt, zagotavlja, da bo le ta končan v predvidenem roku, kljub temu da so v zimi izgubili 60 delovnih dni. Predvideni rok za predajo objekta svojemu namenu je konec oktobra letos. Do tedaj pa je treba postoriti še mnogo zadev. Te dni si je gradbišče ogledal tudi Anton ROP, minister za delo, družino in socialne zadeve s svojimi sodelavci. Na krajšem pogovoru smo se dogovorili, kako in kaj ukrepati tudi v bodoče, da ne bo problemov, da bo pravočasno ustanovljen Javni zavod, da bo stekel postopek za imenovanje v.d. direktorja Zavoda v ustanavljanju, da bo pravočasno objavljen razpis za potrebno delovno silo, skratka, da bo vse potrebno pripravljeno za sprejem oskrbovancev. O vsem boste občani pravočasno obveščeni preko medijev. Tudi drugi objekt, Vrtec ob OŠ Tabor, zelo hitro napreduje in dobiva svojo podobo. Če ne bo večjih zapletov, bo novi vrtec pripravljen za sprejem 120 otrok ( šest oddelkov) v jeseni, po planu 1. septembra. S 190 milijonov vredno investicijo upamo, da bomo vsaj za določeno obdobje rešili problem otroškega varstva v občini Logatec in zaključili tudi planirano izgradnjo na prostoru OŠ Tabor v Gor. Logatcu.
Med občino Logatec in Ministrstvom za promet in zveze je podpisan sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije glavne ceste skozi Logatec - odsek od Pokopališke ulice v Gor. Logatcu do - avtocestnega priključka pri Klamu. Mnogi občani opozarjate na slabo in neprimerno cestišče na tem odseku, ki se je še poslabšalo po razbijanju betonskih plošč.
Upajmo, da ne bo večjih zapletov pri oddaji del, da se bodo dela v najkrajšem možnem času pričela, da omenjeni del glavne ceste skozi Logatec dobi pravo podobo z obojestransko urejenim hodnikom za kolesarje in pešce, z novo boljšo in primernejšo javno razsvetljavo, z urejenim odvajanjem vode in z urejenim avtobusnim postajališčem v Gor. Logatcu in v Blekovi vasi. Izdelani pa so tudi že potrebni projekti za nadaljevanje rekonstrukcije glavne ceste skozi Logatec. Predvidevamo, da se bodo dela nadaljevala v prihodnjem letu. Treba pa bo še veliko usklajevanja na ravni občine, ministrstva in tudi KS Naklo ter samih občanov. Upajmo, da se je zima poslovila, da ne bo več snega in nizkih temperatur, da bomo lahko tudi nadaljevali z deli na vodovodu v Grčarevcu in dela končali v sredini tega leta. Vrednost projekta znaša 50 milijonov, od tega del sredstev prispevajo sami vaščani, del Republika Slovenija, del pa občina Logatec.
Žal moram javnosti, predvsem pa občanom ob Rovtarski cesti, sporočiti, da zelo slabo napreduje projekt za gradnjo kanalizacije na omenjenem območju. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, kar je pogoj za začetek investicije, vendar se zatika pri samih krajanih pri podpisu služnostne pogodbe, na podlagi katere je pod določenimi pogoji dovoljen poseg na posamezno parcelo. Ne bom navajal poimensko treh lastnikov, ki niso pripravljeni podpisati služnostne pogodbe in zaradi katerih se morda tudi letos ne bo pričela gradnja potrebne kanalizacije na Rovtarski cesti.
V prihodnji številki Logaških novic pa nekoliko več o proračunu Občine Logatec za leto 1999 in o ostalih planih v občini.
Župan Janez Nagode
Vesele velikonočne praznike in vstajenjske radosti voščimo bralcem
Uredništvo Novic
logaške m
_
Dobro opravljeno delo
Urad za delo Logatec je lani dosegel skorajda vse načrtovane cilje in jih nekaj - v dobrem - celo presegel.
Najpomembnejši cilji in usmeritve, ki jih je postavil Zavod RS za zaposlovanje v letu 1998, so bili:
• zmanjšati brezposelnost za okrog 10%,
• pri pospeševanju zaposlovanja obravnavati prednostno dolgotrajno brezposelne, starejše od 40 let in mlade do 26 let brez poklicne izobrazbe,
• zmanjšati delež prejemnikov pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in poostriti    nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti upravičencev do teh prejemkov,
• zmanjšati število izdanih delovnih dovoljenj in nadomeščati tujce z domačimi iskalci zaposlitve,
• povečati delež vključenih v programe zaposlovanja do 20%.
In kako smo te cilje uresničili v Logatcu?
Brezposelnosti nismo zmanjšali, ampak se je še povečala, predvsem na račun tehnoloških viškov iz Valkartona in odpuščanja delavcev, zaposlenih za določen čas v Industriji usnja Vrhnika. Tako smo imeli na Uradu za delo decembra 1998 prijavljenih 333 brezposelnih, kar predstavlja 6,6% stopnjo brezposelnosti.
Glede zaposlovanja smo cilj dosegli 80%. V zaposlitev smo vključili 146 brezposelnih. Ta rezultat ocenjujemo kot uspešen, predvsem glede na strukturo prijavljenih brezposelnih oseb.
Pri črtanju brezposelnih oseb iz evidence smo cilj presegli za dva in polkrat. Razlogi za črtanje so bili različni: nejavljanje brezposelnih, upokojitev, redno šolanje itd.
Glede strukture zaposlovanja brezposelnih smo se cilju zelo približali pri starejših od 40 let in dolgotrajno brezposelnih. Nismo pa uspeli zmanjšati števila prejemnikov denarnega nadomestila in pomoči, kar je posledica na novo prijavljenih, ki imajo na zavodu pravice za čas do upokojitve. Delodajalci so namreč izkoristili možnosti, ki jih ponuja zakon, in odpuščali starejše delavce kot trajne presežke. Cilj vključevanja brezposelnih v programe zaposlovanja smo stoodstotno presegli in vanje vključili 178 brezposelnih. Najbolj uspešni smo bili pri motivaciji mladih brez izobrazbe za šolanje, plan jih je predvideval vsega 10, v šolanje pa se jih je vključilo kar 46. Največ se jih je odločilo za poklic prodajalec in ekonomski tehnik, ki sta tudi najbolj iskana poklica.
Na javna dela smo zaposlili 44 brezposelnih in presegli plan.Na tem področju pa smo lahko uspešni le, če imamo na drugi strani naročnika oz. izvajalca javnih del, ki je zainteresiran in ima posluh za javno dobro. Pri izdaji delovnih dovoljenj smo se tudi približali zastavljenemu cilju. V preteklih letih smo na Uradu prejeli prek 660 vlog, lani pa le 444. Merilo predstavlja število veljavnih delovnih dovoljenj, ki je štelo ob koncu leta 265 nasproti 206 planiranim. Lansko delo Urada ocenjujem kot dobro kljub kadrovskim spremembam in novostim, ki jih je prinesla novela zakona. Tudi letos se bomo trudili doseči želene cilje in ponuditi našim strankam kakovostne storitve.
Neda Mohorič - Kešelj
Turizem na kmetiji_
Gostoljubje
Navadno gostje na turističnih kmetijah najvišjo oceno dodelijo prav gostoljubju. Vsakdanje življenje v mestih sili ljudi v odtujenost in anonimnost, in se hočejo tega otresti vsaj v času oddiha. Zato jim prijazen nasmeh gostiteljev in kakšna drobna pozornost veliko pomenijo. Vendar, kot pravi pregovor, preveč dobrega tudi ni dobro - in tudi pri gostoljubju moramo imeti pravo mero. Občutek za pravo mero pa mora biti že v nas samih, saj so si gostje med seboj različni. Ugotoviti moramo, ali si gostje želijo kramljati z gostitelji, spoznati kmetijo in življenje na njej ali pa si želijo pravega miru in zasebnosti. Zelo pomembno je, kako goste sprejmemo, ko pridejo prvič na našo kmetijo; samo enkrat imamo priložnost za prvi dober vtis. Prav tako je pomembno, kako se od njih poslovimo.
Gostje, ki pridejo na našo kmetijo, so lahko tudi nervozni, slabe volje. Lahko se zgodi, da se neprimerno obnašajo, da delajo celo škodo. Vsemu temu se nihče, ki dela v turizmu, ne more izogniti. Če se gostje neprimerno obnašajo, nikakor nismo dolžni zaradi gostoljubja vsega potrpeti. Ukrepati moramo odločno, vendar korektno in mirno. Probleme skušamo najprej rešiti na miren način, če pa to ni mogoče, goste lahko tudi zaprosimo, da zapustijo našo kmetijo. Seveda, moramo biti v svoje ravnanje trdno prepričani.
Gostoljubje pomeni tudi, da smo goste vselej pripravljeni sprejeti. Naši prostori in okolica morajo biti vedno urejeni. Pomembni sta tudi osebna urejenost in higiena. Naj naštejem še nekaj zlatih pravil gostoljubnosti:
- nadzorujte svoje razpoloženje,
- nasmehnite se gostu,
- problem gostov rešujte kot svojega,
- prepričajte se, da gost dobi, kar pričakuje, - bodite pozorni na gostovo obnašanje,
- bodite uglajeni in vljudni,
- prepričajte se, da je gost zadovoljen,
- presenečajte gosta (prijetno!).
Znak gostoljubja so tudi reklamne table, ki goste vabijo na našo kmetijo. Potrudimo se, da bodo table in smerokazi vedno lepo urejeni, čitljivi in nevsiljivo vabljivi.
Da bo naša kmetija vedno zanimiva za goste, se ravnajmo po podjetniškem načelu: če hočeš kaj veljati, bodi nekaj posebnega! Vaba mora tekniti ribi, ne ribiču!
Želim vam veliko iznajdljivosti, volje in zadovoljstva pri delu z gosti.
Mojca Dolenc,
svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
POROČILO S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Z marljivim delom so si Žibršani pred leti postavili svoj gasilski dom, ki je obenem dom vaščanov. (Foto: F.R.)
Za napredek Žibrš
Konec februarja se je v gasilskem domu v Žibršah zbrala približno polovica zastopnikov vseh žibrških domačij. Pretežno srednjo generacijo Žibršanov je v kup zvabil lepak, ki je obetal razpravo o pomembnih temah. Brez posebnega truda je bilo koj na začetku ugotovljeno, da so se Žibrše po propadli kandidaturi štirih!!! predstavnikov za svet krajevne skupnosti Tabor znašle razvojno v slepi ulici. Da bi kraj vendarle krenil naprej, so udeleženci potrdili peterico, ki naj bi v bodoče bolj zavzeto vodila vaški odbor.
Pestra razprava je pokazala na nuje in potrebe Žibršanov.
L V primerjavi z drugimi zaselki v občini je v Žibršah porazna podoba makadamskih cest; asfaltiranje lokalnih cest je nedokončano, ne ve se niti to, kdaj bo dokončno asfaltirana krajevna cesta Gorenja vas - Židovnik.
2. S snegom bogata zima je zopet pokazala, da pri pluženju lokalnih cest nazadujemo. Tudi bolj strme ceste ponekod drugje (za primerjavo je bil naveden Petkovec) so po sneženju prevozne dosti prej. Na štirih oddaljenih domačijah so ob izdatnem sneženju nemočni in ostajajo večkrat z osebnim avtomobilom nedostopni.
3. Poledeneli strmi odseki lokalnih cest brez varovalnih ograj, kjer dnevno vozi tudi kombi, poln šolskih otrok, kar kličejo hitro ukrepanje.
4. Kljub številnim virom kakovostne vode v Žibršah je javni vodovod, zdi se, še nedosegljivo daleč.
5. Čedalje večja nadloga pa postajajo v kraju tudi smeti. Namesto odvažanja je opaziti celo dovažanje le-teh oziroma divje odlaganje odpadkov ob gozdnih poteh.
6. Slišati je bilo tudi nekatere druge pobude: - za uvajanje kabelske televizije, za letni odvoz nevarnejših odpadkov (olje, akumulatorji, plastika, stari avtomobili...), za kulturno oživitev kraja (materinski dan) in podobno.
Kljub mnogim potrebam pa se kažejo kot najnujnejše: ureditev cestnih povezav do vseh domačij, boljša oskrba z vodo ter omejitev onesnaževanja kraja z vsakovrstnimi smetmi. Za razreševanje številnih težav v Žibršah bo nujna pomoč krajevne skupnosti in občine, ki je po mnenju večine doslej ni bilo pretirano čutiti. Morda je prav zato ideja o ustanovitvi lastne krajevne skupnosti dobila podporo pri večini zbranih vaščanov.
Branko Rupnik
(Pre)nizka napetost
Prebivalci zaselka Grapa v Krajevni skupnosti Rovte so na Elektro Ljubljana okolica konec lanskega leta naslovili pismo z zahtevo, da jim omogoči normalno delo. Zahtevi so priložili soglasja lastnikov zemljišč za opravljanje del pri obnovi električne napeljave po njihovih zemljiščih.
Poraba elektrike je vse večja. Več je zgradb, več strojev, več odjema, kot ga je bilo pred leti. Meritve so pokazale, da napetost zelo niha in da je njen padec na koncu voda tolikšen, da znaša le še 180 V. Časi, ko so žarnice utripale tako, kot je pri sosedu tekla žaga, bi morali biti vendar že mimo. Zato tudi pismo in zato tudi upravičeno pričakovanje, da se vodi obnovijo in ojačijo ali da se postavi, če je treba, nov transformator, kar pa ni kaka posebna zahteva, pač pa le živjenjska potreba. Ker pa gre za kmetijska zemljišča, bi kazalo dela opraviti ali spomladi ali pozno jeseni. Pomladni čas, primeren za dela, se izteka; znamenj, ki bi kazala na pripravljenost za delo, pa ni videti. Ali pa se bodo vendarle pokazala?
J.C.
Občinski svet občine Logatec se je sestal na svoji 2. redni seji v četrtek, 18.februarja 1999. Uvodoma je g. Smole podal dve svetniški pobudi in sicer o ureditvi odškodnine za avtobusno postajališče na Tržaški c. 32 in o pritožbi krajanke Hotedršice glede pluženja v Hotedršici. Pisna odgovora bosta posredovana na naslednji seji občinskega sveta, ki bo konec meseca marca. Župan občine pa ni soglašal s predlogom g. Godine, da bi občina vsem vodjem svetniških skupin za potrebe njihovega dela naročila Uradni list RS.
Pri obravnavi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Logatec je občinski svet najprej sprejel amandma, ki ga je vložila svetniška skupine SLS, da se fizične in pravne osebe oprosti plačila nadomestila uporabo stavbnega zemljišča za obdobje petih let od dneva veljavnosti prvega izdanega lokacijskega dovoljenja oz. od dneva veljavnosti enotnega dovoljenja za gradnjo. Zadostne podpore pa ni dobil amandma, ki ga je v imenu svetniških skupin LDS in SDS vložil g. Godina, s katerim se bi kot kriterij za obračun nadomestila upošteval tudi faktor izkoriščenosti stavbnega zemljišča. Po razpravi je občinski svet z večino sprejel predlagani odlok. Občinski svet je v nadaljevanju seje sprejel program priprave za ureditveni načrt naselja Kalce SP/12 UrN. S tem programom je predvidena priprava zasnove širšega območja celotnega ureditvenega načrta za novo zaledno pozidavo obcestnega naselja od križišča Kalce do začetka naselja v stiku z naseljem Logatec. Program priprave predvideva izdelavo prostorsko izvedbenega akta, njegovo javno razgrnitev in obravnavo na javnih razpravah. Zelo pomembna bodo predvsem določila o prometnem urejanju celotnega kompleksa. S pravočasnim načrtovanjem bo podana možnost za racionalno izkoriščanje prostorskih danosti na navedenem območju naselja Kalce. S sprejetim sklepom o povprečnih stroških komunalne opreme v občini Logatec v letu 1999 je bila opravljena uskladitev z novim navodilom o izračunu komunalnega prispevka, ki določa kot osnovo za izračun površino stavbne parcele, prejšnje navodilo pa je imelo za osnovo koristno površino objekta. Tako se v prehodnem obdobju do sprejetja akta o programu opremljanja stavbnih zemljišč komunalni prispevek določi tako, da se kot podlaga za izračun upoštevajo povprečni stroški izgradnje oz. prenove komunalne opreme in njenega priključevanja za posamezna omrežja oskrbovalnih sistemov. Za določitev povprečnih stroškov komunalne opreme so bili upoštevani povprečni stroški opremljanja na m2 vseh stavbnih parcel v občini Logatec v letu 1998.
S sprejetim sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena na področju športa v občini Logatec, je podana pravna podlaga, da bivša družbena zemljišča na katerih so športne površine, ki so po zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS prešle v državno last, ponovno postanejo last lokalne skupnosti.
Občinski svet je sprejel pogoje in merila za izbiro prevzemnika izdajatelja Logaških novic. S tem se želi predvsem zmanjšati finančno breme občine, z novo pobudo pa zagotoviti višji kvalitetni nivo, pestrost in ažurnost njihove vsebine ter rednost izhajanja. Logaške novice naj bi tudi vnaprej služile za potrebe uradnih objav občine Logatec in objave člankov društev, javnih zavodov in ustanov ter krajevnih skupnosti.
V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval predvsem kadrovske zadeve. Tako je za direktorico Javnega zavoda Knjižnice Logatec imenoval go. Alenko Furlan za naslednje pet letno mandatno obdobje.
Imenovana je bila Občinska volilna komisija v naslednji sestavi: Tomaž SMRTNIK, predsednik, Sonja MIHELČIČ, namestnica predsednika, Pavel KRANJC, Ana JAKLIČ, Peter HLADNIK, Miha USENIK, Janko TREVEN in Zvone JERINA mL, kot člani oz. njihovi namestniki.
V Nadzorni odbor občine Logatec so bili imenovani: Anton ANTIČEVIČ, Jože URBANČIČ in Jan MIHEVC.
V Odbor za infrastrukturo, urejanje prostora, gospodarstvo in kmetijstvo so bili imenovani: Jakob NAGODE, Stanislav DEMŠAR, Alojz ČUK, Franc NAGODE, Franc RUDOLF, Vladislav PUC, Edi LAMOVŠEK, Anton KOKEU in Marjan PIŠUAR mL.
V Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Logatec so bili imenovani: Ivanka MERLAK, Lovrenc ERKER, Franc NAGODE, Ignacij HLADNIK in Janez OVSEC.
V Odbor za zdravstvo in socialno varstvo so bili imenovani: Jože SKVARČA, Štefan KOCIPER, Alojz ČUK, Viktor KRMAVNAR in Alojz MAČEK.
V Odbor za šolstvo, šport in kulturo so bili imenovani: Marcel ŠTEFANČIČ, Stanislav NAGODE, Lovrenc ERKER, Sabina URBAS in Metka RUPNIK.
V Odbor za spodbujanje razvoja malega gospodarstva so bili imenovani: Stanislav ŠINKOVEC, Marjan GREGORIČ, Franc RUDOLF, Bogdan OBLAK in Berto MENARD.
Vsem imenovanim iskreno čestitamo in želimo uspešno delo v korist nas občanov.
Ob zaključku seje je župan obljubil, da se bo zagotovilo boljše pogoje za delo občinskega sveta v mali dvorani Narodnega doma z namestitvijo novih stolov.
Zdravko Klemen
OBVESTILO O OCENJEVANJU IN ODBIRI PLEMENJAKOV
Komisija UE Logatec za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za naravni pripust bo v skladu z določbami Zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list, št. 17/78 in 29/86) in Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list, št. 16/99) v mesecu MAJU opravila ocenitev in odbiro plemenjakov.
Imetnik živali lahko prijavi le tiste plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znanem poreklu).
Prosimo, da izpolnjeno prijavo pošljete na Upravno enoto Logatec najkasneje do 30. aprila 1999. Obrazec za prijavo živali dobite na Upravni enoti Logatec. O času in kraju ocene in odbire boste pisno obveščeni.
Utrinek s 1. kolesarskega sejma v Logatcu: strokovni nasveti so dobrodošli. (Foto: F.R.)
Kolesarski sejem
Člani Kolesarskega kluba Logatec smo 20.marca v prostorih dolnjelogaške šole pripravili prvi kolesarski sejem. Sejemska ponudba je zajemala prodajo rabljenih koles in opreme ter predstavitev novih modelov koles AUTHOR. Komisijska prodaja rabljenih koles se je izkazala kot zelo potrebna, posebej še za otroška kolesa, ki so šla najbolje v promet. Nova kolesa je predstavil Damjan Rupnik, ki je tudi svetoval pri izbiri glede na namen uporabe, varnost in udobje pri vožnji. Člani kluba smo se odločili, da ob letu pripravimo drugi sejem, na katerem bodo zainteresirani lahko poleg koles ponudili naprodaj tudi rolerje, otroške vozičke in podobno. Vožnjo z glavo vam želimo člani Kolesarskega kluba Logatec.
Simon Istenič
PRVIČ PONOČI NA JAVORNIK
Člani plezalnega kluba Ekstrem smo v soboto, 30.1.1999 organizirali 1. zimski nočni pohod iz Hotedršice na Javornik. Za pohod smo izbrali noč s polno luno, saj naj bi močna mesečina pohod še polepšala. Toda ker so bili zadnji januarski dnevi skrajno mrzli in vetrovni, nismo pričakovali prav številčne udeležbe. Zato smo bili več kot prijetno presenečeni, ko seje tiste sobote na večer zbralo pred gostilno Turk kar 74 pohodnikov, trdno odločenih, da kljub mrazu in snegu še pred polnočjo osvojijo vrh Javomika.
Mesečina, ki nas je spremljala vso pot, je bila tako močna, da baterijskih svetilk še prižgati ni bilo treba. V prvem delu je bila pot po tanki plasti zmrznjenega snega lahka, v drugem delu pa je postala zahtevnejša, saj je snežna odeja postajala vse debelejša in se je pri hoji začela predirati, tako da so imeli pohodniki na čelu kolone precej dela z gaženjem. Najtežji del poti pa je gotovo predstavljalo prečenje novega smučišča v Lomah tik pod vrhom Javornika. Strmo pobočje, prekrito s pomrznjenim snegom, je vsaj tistim malo slabše pripravljenim povzročilo tudi nekaj preglavic in pokazalo, da je zimski in hkrati še nočni pohod vendarle nekaj drugega kot poletni planinski vzpon. Na vrhu so nas pričakali izredno močni vetrovi in izjemno nizke temperature, v koči pa prijazni oskrbnik, ki je tako številčnim gostom komaj sproti nakuhal dovolj čaja. Organizatorji nameravamo podoben pohod z nekaj novostmi ponoviti tudi v naslednjem letu. Upamo, da nam bo uspelo do koče pripeljati tudi teleskop, prek katerega bomo lahko opazovali zvezdnato nebo.
Darko Brus
PLEZALNI KLUB EKSTREM
Verjetno vas večina že ve, da v občini že nekaj časa deluje plezalni klub Ekstrem, ki je bil ustanovljen 30.7.1998 v Hotedršici, kjer je njegov sedež in kjer stoji tudi umetna stena za plezanje. Plezalni klub na svoj način nadaljuje tradicijo in dejavnost nekdanjega Alpinističnega odseka, ki je deloval v Logatcu. V klubu je ta čas včlanjenih 25 plezalcev in ljubiteljev gora, število pa vse bolj narašča. Članstvo v klubu nikakor ni rezervirano samo za plezalce ali vrhunske alpiniste, saj član lahko postane vsakdo, ki ga veseli gorništvo. Naša dejavnost namreč obsega tudi organiziranje pohodov, planinskih tur, turne smuke ipd. Nekaj članov je lani, na primer, obiskalo slavno plezališče v Paklenici, redno se srečujemo tudi na plezališčih v Ospu, Črnem Kalu, Vipavski Beli in drugod. Več o različnih vzponih in podvigih pa boste izvedeli v enem kasnejših prispevkov.
Umetno steno v Hotedršici nameravamo v kratkem še povečati in posodobiti. Vsi, tudi nečlani kluba, ki bi se radi preizkusili v plezanju na umetni plezalni steni, lahko dobite informacije pri Darku Brusu (tel.: 759-005). Darko Brus
Dejavni v Lazah
Januarja letos smo imeli občni zbor Kulturno športnega društva Laze -Jakovica. Izvolili smo novo vodstvo. Predsednikovanje društvu je prevzela Nataša Prestar, v vodstvo pa sta bila izvoljena še Borut Kermavnar in Branko Simšič. Kot smo načrtovali, smo se najprej pripravili na praznovanje kulturnega dneva; v goste smo povabili šolarje z Unca. Predstavili so se s priložnostnim programom in otroško igrico. Program so popestrila naša dekleta z izbranimi Prešernovimi recitacijami in teksti, ki so govorili o pesnikovem življenju. Po prireditvi smo nastopajoče pogostili in obljubili, da jim bomo vrnili gostovanje naših otrok na Uncu.
O pustnem času smo pripravili mali karneval. Organizirano smo se sprehodili po Jakovici in Lazah, zaradi hladnega popoldneva in večera pa smo pustni sprevod zaključili v šolski dvorani v Lazah. Maškare smo pogostili s pustnimi krofi in pijačo. Pripravili smo tudi razne družabne igrice za otroke in starejše. V nadaljevanju pa smo imeli zabavo s plesom pozno v večer. Najlepše maske smo nagradili. Še najbolj so bili zadovoljni otroci, ki so se navduševali nad karaokami in priložnostnimi darili, ki jih je pripravila Nataša Prestar.
V društvu imamo še veliko načrtov. Žal, smo vse preveč odvisni od volje ljudi in naših finančnih možnosti, ki pa kljub iniciativi vodstva društva niso preveč obetavne. Magda Krapež
Mož in čemerika
Logaška Knjižnica, pomemben hram knjižne in bralne kulture, ki pod vodstvom Alenke Furlan skrbi za različne kulturne prireditve, je v februarju pripravila srečanje s pesnikom in pisateljem Francem Černigojem. V malodane polni dvorani je občinstvu predstavil svojo zadnjo knjigo Mož in čemerika - žalostne in vesele z gore in dežele. Avtor te knjige, učitelj slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika, je bil rojen na Predmeji, na Gori, kot se po domače pravi tem slikovitim krajem. Z veliko predanostjo in ljubeznijo že dolga leta zbira ljudske pripovedi in anekdote z zahodnega roba Trnovske planote in iz zgornje vipavske doline - z dežele, kot ji pravijo Gorjani. V tej knjigi pravi: "Ustvarjen sem za poslušanje in vedno me je zanimalo tisto, kar je že zdavnaj minulo. Do starejših ljudi, ki živijo v svojih spominih, čutim posebno nagnjenje. Iz njihovih pripovedovanj luščim drobce o prejšnjih časih in o nekaterih ljudeh."
V srečanjih z otroki in Goro, kamor se je vrnil pred dvajsetimi leti, se mu je začelo prebujati lastno otroštvo. V dolgih zimskih večerih, ko je divjala burja med poledenelimi bukvami in nosila sneg na okna in je bila Gora po več mesecev odrezana od sveta, ko so prebivalci iskali toploto ognja in poti do sočloveka, so nastajale pravljice in pripovedke. Seveda, niso bile vse te pravljice in pripovedke napisane samo na Gori. Kar nekaj jih izvira s pobočij Čavna, nekaj pa jih je tudi iz doline. Večina besedil, ki so jih zbrali odrasli zapisovalci in učenci osnovne šole iz Dobravelj ali pa jih je med pripovedovalci zapisal avtor sam, je napisana v pogovornem jeziku Gorjanov. Tako je avtor iztrgal pozabi marsikateri drobec svojih prednikov.
Podobna knjiga je tudi Javorov hudič, ki je izšla že leta 1988. Napisal pa je tudi nekaj pesniških zbirk: Krušeči se sejalec, Iz vode dlan in Amanita, ter Gora in pesem. Izdal pa je še knjigo za otroke Nace ima dolge tace. Vse te knjige so bralcem na voljo v logaški Knjižnici.
Franc Bogataj
Letošnja s snegom radodarna zima, je spet oživila tekmovalnega duha med smučarji. Na Sekirici je bilo kar nekaj prvenstvenih tekem, med njimi tudi za prvenstvo logaške območne obrtne zbornice. Ta tekma je bila predvsem preskušnja pred tekmo za notranjski obrtniški pokal 21. februarja v Starem trgu. Logaška ekipa (na fotografiji) je osvojila imenitno tretje mesto. (Foto: R.K., tekst: J.G.)
Dramska skupina OŠ Tabor
Pred tremi leti smo na naši šoli spet ustanovili dramsko skupino. Mentorici Mira Lapanje - Prinčič in Boža Nagode sta z veliko volje in vztrajnosti uspeli z zanimivim izborom dramskih besedil privabiti vsako sezono med 15 in 20 mladih igralcev - učencev naše šole. Prva igrica, Pekama Miš - Maš Svetlane Makarovič, je navdušila občinstvo. Veliko dela je zahtevala, a trud je bil poplačan. Zadovoljni smo bili vsi, predvsem pa je uspeh dramski skupini in režiserkama dal novih moči za nadaljnje delo.
In če je bilo prvo sezono treba otroke še privabljati v dramski krožek, je drugo sezono steklo vse kot namazano. Le kdo ne pozna čudovite pravljice H.C. Andersena Grdi raček? Tudi ta predstava je bila imenitna, čeprav sta učiteljici skupaj z otroki vse opravili sami. Prava zvezda predstave je bil Lovro Gantar, ki je glavno vlogo odigral tako prepričljivo, da ga je prav na vsaki predstavi občinstvo sprejelo z burnim aplavzom. Res je pravi igralec, zato je tudi v letošnji sezoni odigral naslovno vlogo v igrici Škrat Kuzma S. Makarovič. Tudi ostali škratje: Jurij, Ajda, Andreja, Manca in Matevž niso bili od muh, prav tako so bili izvrstni vsi ostali. Da pa bi letos napravili korak naprej, smo se odločili, da se bo dramska skupina s Škratom Kuzmo predstavila tudi zunaj občine, in sicer na medobmočnem srečanju dramskih skupin konec marca na Vrhniki. Prepričani smo, da bo tudi tamkajšnje občinstvo predstavo toplo sprejelo.
Na šoli se iskreno veselimo uspehov naše dramske skupine. Trudili se bomo še naprej, da bi bili vsaj tako uspešni kot do zdaj in da bi čim večjemu številu mladih približali gledališko dejavnost, jih zanjo navdušili in mogoče na ta način pomagali vzgojiti kakšnega uspešnega (odraslega) igralca.
Bojana Levinger
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO
ŠTEVILKO NOVIC SPREJEMAMO DO 12. APRILA Uredništvo
Ob sejemskih stojnocah so se družno nekajkrat sprehodili v narodne noše odeti Medvejci in Repenci ob zvokih harmonike in brundanju lončenega basa.     (Foto: F.B.)
Ob gregorjevem
Če so v preteklosti praznovali gregorjevo kot prvi pomladni dan, lahko letos z gotovostjo trdimo, da so se topli dnevi pričeli že dan prej. Temperature so bile prav pomladanske, pa tudi prireditve so dokazovale, da so se otoplili tudi ljudje.
Furmanska oprema
Na gregorjevo je bila v preddverju Knjižnice odprta razstava konjske in volovske vprege. Na pobudo KS Naklo in v sodelovanju z Občino Logatec je razstavo postavil arh. Lovrenc Erker. V programu so sodelovali godci Folklorne skupine France Marolt, o pomenu furmanstva pa je spregovoril Janez Gostiša.
Splet slovenskih plesov
Istega večera se je s celovečernim nastopom predstavila folklorna skupina France Marolt. Plesalke in plesalci so odplesali in odpeli pester spored slovenskih plesov z Gorenjske, Dolenjske, Bele Krajine, Koroške, Prekmurske, Primorske in Rezije ter Notranjske. Ta del naše kulturne dediščine izvira še iz časov ranjke Avstrije, sčasoma pa smo plese povsem vzeli za svoje.
Ob tehtni besedi povezovalca, ki je predstavil posamezne plese in noše, so plesalci odplesali dovršeno. In če so plesali predvsem mladi fantje in dekleta, jih je bilo med gledalci bore malo. Ne vemo, kaj bo v bodočnosti kot slovenski ples prikazala naša mladina, ki se bolj kot nad našo kulturno dediščino navdušuje nad disco klubi. Še pred nekaj leti bi lahko tudi na našem območju ohranili marsikateri ples, ki ga zdaj plešejo le še folklorne skupine. Če starejše generacije še hvalijo in plešejo polko in valček ter se spominjajo harmonikarjev, kot je bil Avgtust Stanko ali celo logaški »Fušnk«, pa že pozabljajo, da so včasih dejali »harmonika in bas, pa klarinet v en glas - zagodli bodo vam za kratek čas.« Razveseljivo pa je, da folklornemu plesu posvečajo kar veliko pozornost mladi argentinski Slovenci. Zato je napovedovalec med drugimi gosti posebej pozdravil Barbaro in Alojza Modica, katerih sin pleše v tamkajšnji folklorni skupini. Kje so že časi, ko sta plesala nam že neznana Zalaznikova Johana in Matovzel! Časi plesanja "štajeriša" se ne bodo vrnili. Mladim jim ga bo lahko prikazala le še kaka folklorna skupina. Zato je prav, da bomo na naslednje gregorjevo v Logatcu spet lahko občudovali Maroltovce.
Ob koncu še pevsko srečanje
Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska" je na večer semanjega dne v dvorani kulturnega doma v Gor. Logatcu gostil pevce moškega zbora dr. Janez Bleivveis iz Kranja in pevke kulturnega društva Flora iz Begunj pri Cerknici. Pevovodje Janez Gostiša, Milan Bajželj in Katarina Turšič so pripravili pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih je maloštevilno poslušalstvo prijazno sprejelo. Program je povezoval Marko Škrlj.
Lahko bi zatrdili, da se je del morebitnih poslušalcev še veselil ob utrujenih semanjih stojnicah, del pa je zagotovo prisluhnil dobrodelni prireditvi Andreja Žigona na Vrhniki, na kateri so sodelovali Lado Leskovar, Ivan Hudnik, Vili Resnik in drugi; izkupiček pa je bil namenjen Slovenski vasi na Madagaskarju.
A.Č.
Že osmo leto je Franc Arhar, p.d. Bukovsk, na Hlevišah izoblikoval ledeno skulpturo. Vodo iz bližnjega potoka je sprva pršil po drevesu pred domačo hišo, kasneje pa jo je začel pršiti po umetno postavljenem ogrodju. Mraz je zledenil kaplice v mogočno figuro čudovitih oblik.        (Foto: F.B.)
Inšpektor na obisku
ali komedija krog dohodnine
Vrli gledališčniki dramske sekcije ŠKD z Vrha svetih Treh Kraljev so 6.marca letos v dobro zasedeni dvorani Narodnega doma v Logatcu odigrali komedijo Jeana-Jacquesa Bricairea Dohodnina. Bleščeč prevod Aleša Bergerja je ne le jezikovno, ampak tudi vsebinsko poslovenil komedijske vragolije krog dohodnine. Davčne napovedi so bile že od nekdaj deležne vsestranskih pozornosti: tistih, ki so jo napovedovali, tistih, ki sojo nadzirali, in tistih, ki so dodobra spoznavali namere enih in drugih. In za komedijski zaplet in razplet je dovolj že izhodiščni naskok: kdo bo koga? Po najstarejši človeški navadi mora podleči birokrat. In prav mu je, si reče običajni Zemljan. Človeška iznajdljivost, ki ji ni videti konca, požanje naše simpatije.
Tako je bilo tudi na žlahtni uprizoritvi na trenutke burkaške (v najboljšem pomenu te besede) komedije, ki jo je napovedoval domiselno oblikovani gledališki list, s svojimi igralci pa pripravil dolgoletni vrhovski režiser Franc Jereb. Logični razčlembi karakterjev je sledila sijajna mizanscena z učinkovitimi burlesknimi vložki. Celoten ansambel (igralski in tehnični) je odrsko funkcioniral, posebej pa je blestel Janez Kogovšek v vlogi hišnega strežaja, ki mu je uspelo vsa zapletanja in odpletanja, pa Pečenko, ki se prebija skoz zgode in nezgode svoje davčne napovedi in preteče nevarnosti finančnega preglednika. S še posebno dopadljivo igralsko kreacijo je uspela Barbara Oblak v natančno izpeljanih situacijskih zamenjavah, kakršne je terjala vloga Sonje. Tudi scenski, svetlobni in drugi tehnični efekti so smiselno podpirali režiserjeva prizadevanja.
Skratka, predstava, ki jih ni prav mnogo med ljubiteljskimi gledališčniki. Zelo zelo dobro.
Marcel Štefančič
Zahvala za obisk (Foto: E.Š.)
Ilustracija in slika na OŠ ROVTE
V torek, 16. 3. 1999, sta nas na naši šoli obiskala gospa in gospod Schmidt, znana slovenska ilustratorja, ki s svojimi ilustracijami navdušujeta najmlajše v revijah, kot sta Ciciban in Cicido, malce starejše (v PIL-u), ilustrirata pa tudi učbenike in seveda leposlovne knjige. Na začetku sta bila zadržana, a se je gospod Matjaž kmalu razživel, kmalu zatem pa tudi njegova žena Jelka Godec - Schmidt, hči znane ilustratorke Ančke Gošnik - Godec, in kot je rekel njen mož Matjaž, so jo zvečer kot otroka pokrivali poleg odeje še z risbami in s slikami (ker je njena mama delala v istem prostoru, kjer je hči spala.) Njun vsakdan se začne okoli 7. oz. 8. ure. V tem času pozajtrkujeta, nahranita psa, okoli devetih pa se usedeta za mizo, kjer rišeta do kosila, če seveda niso vmes kakšni sestanki. Največ pa ustvarita med četrto popoldne in do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Pri svojih ilustracijah uporabljata domala vse tehnike, razen voščenk. Vse pripomočke za risanje kupujeta v treh trgovinah v Ljubljani. Povedala sta nam tudi ceno teh zelo kvalitetnih pripomočkov: 70 barvnih kred stane okoli 30.000 SIT. Tanek čopič pa od 4.000 SIT naprej. Pri svojem ustvarjanju pa uporabljata tudi posebno debelino papirja, ki pa je zaradi svoje kvalitete precej drag. Na koncu smo ugotovili, da njune ilustracije sploh niso tako drage, kot se je zdelo na začetku. Pokazala sta tudi nekaj ilustracij,na katere sta še posebej ponosna. Njun obisk je bil nekaj izjemnega že zato, ker sta prva ilustratorja, ki sta obiskala našo šolo. Doslej smo gostili le pisatelje in se je sprememba prav prilegla. Najbrž pa zaradi tega, ker nam je ilustracija dosti bližja kot tiskana beseda.
Na ta dan pa smo se pripravljali že nekaj dni prej. Vsi učenci od prvega do osmega razreda smo naredili vsak svojo knjigo, ki smo jo zvezali, napisali in ilustrirali na različne teme. Tako govore naše knjige o pravljicah, o raznih prijetnih in neprijetnih dogodivščinah, nenavadnih zgodbah, ob katerih te obletava srh; med knjigami pa najdemo tudi stripe, ki so jih naredili učenci 5.a.
Del razstave si boste lahko ogledali tudi v Knjižnici Logatec konec marca in v začetku aprila.
Ajda Žižek in Urša Modrijan
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: mali d.o.o. Izdelano 3500 izvodov.
Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije štev. 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
LO0^išKq novice
Pred 30 leti...
Ob novi obliki našega glasila
Naše glasilo je preživelo več oblik in imen - vse z namenom, da bi glasilo čimbolj približali našim proizvajalcem in ostalim bralcem. Glasilo našega kolektiva je prvikrat bilo izdano leta 1954 pod imenom »Logaške novice«. Te novice so izhajale vse do leta 1956. Nato je izhajal le "Bilten" v ciklostirani obliki.
Z namenom, da bi bila obveščenost našega kolektiva in tudi ostalih občanov večja je uredniški odbor na predlog poslovnega odbora sklenil, da dobi naše glasilo novo, širšo obliko in vsebino... Želimo imeti tako glasilo, ki bo polno življenja, izmenjave mnenj o problemih v našem kolektivu in tudi drugih kolektivih, o problemih občanov sploh... Preko "Logaških novic" bomo dostojno predstavili Življenje in delo naših proizvajalcev v celi komuni. Hkrati pa naj nas »Novice« vodijo in se naj bojujejo za večji in boljši - pomembnejši gospodarski in politični položaj občine Logatec.
(aa)
Pred 20 leti...
Ob večji produktivnosti - manjše zategovanje pasu
Zadnja leta smo pisali o stabilizaciji - o uravnoteženju med proizvodnjo na eni strani tehtnice in porabo na njeni drugi strani - letos pa bomo morali to tudi praktično uresničiti. Večanje zunanje trgovinskega primanjkljaja, vse večje zadolženosti, stagnacija produktivnosti, preveliko trošenje in še drugo nestabilizacijsko obnašanje, je slaba dediščina za uspešno izpolnitev srednjeročnega družbenega plana, ki se z letošnjim letom zaključuje...
V vsaki delovni sredini natančno vemo, kaj nam je storiti. Vemo, da marsikje zanemarjamo delovne obveznosti, največkrat zato, ker nas nihče zato ne kliče na odgovornost in ker smo premalo motivirani Zfl delo in rezultate dela... Kaj nam je v gospodarstvu storiti, da bomo obdržali doseženo osebno in družbeno življenjsko raven pri resolucijsko začrtani 25% počasnejši rasti osebnih dohodkov od rasti dohodka in največ 15% večji rasti skupne porabe kot je bila v letu 1979? Odgovor je na dlani: povečati moramo dohodek!
(fg)
Pred 10 leti...
Za Svobodo Mislečega Sveta
Obstoječi enopartijski politični sistem, ki se je vseskozi kazal kot še nedovršen, je doživel svoj konec. Ceno njegove vladavine bodo plačevale generacije, ki pri tem niso sodelovale in tiste, ki so bile zgolj sopotniki.
Od odprave preživelega do večje svobode, ki pomeni vsestransko sprostitev vseh individualnih in družbenih potencialov, je moč priti le onstran takšne ureditve, preko preloma z enopartijskim sistemom. Zato je neizbežna temeljita politična in družbena reforma, ki ne more in ne sme zaobiti in pustiti nezamajanega nobenega dela prejšnjega sistema. Zavedamo se, da brazgotin preteklosti ne moremo ozdraviti čez noč, smo pa prepričani, da imamo za ozdravitev najboljše zdravljenje in najboljši recept. Zapravljene so generacijske izkušnje, izgubljen zgodovinski spomin, zato združimo moč in prodornost mladih z izkustvi starejših!
(zsms)
PREJELI SMO...
Pokopališče v Logatcu
Upravičena je kritika obiskovalcev starega pokopališča, ker je glavna pot spomladi zaradi odjuge močno blatna. Tudi zimsko čiščenje ni v čast tistemu, ki pobira najemnino grobov. Upoštevajoč število grobov dosega letna najemnina kake 3.000.000 tolarjev. Tlakovanje glavne poti po pokopališču in asfaltiranje poti do mrliške vežice pa bi bržčas ne terjalo več kot, recimo, kako tretjino pobrane najemnine. Šlo bi za strošek, ki ga zlepa ne bi bilo treba ponoviti. Danes ni več tako kot nekdaj, ko so svojci obiskovali grobove na dan mrtvih, pa mogoče še na rojstni dan pokojnika. Niso redki, ki obiskujejo pokopališče vsak dan. (Priznati moramo, da svojci zelo lepo skrbijo za grobove.)
Predlagam tudi, da se ob stavbi, nemenjeni hrambi orodja, naredi prehod in smotrno poveže staro z novim pokopališčem. Saj strošek ne bil tako velik.
Pričakujem, da se bo Komunalno podjetje ustrezno odzvalo dobronamerni kritiki, vodstvu krajevne supnosti pa priporočam, da bi posrbela za pospešitev predlaganih nujnih ureditev.
Dušan de Cleria st.
Se bomo zadušili v pasjih iztrebkih?
Že uvodoma naj zapišem, da nimam prav nič proti domačim živalim, mačkam, psom in drugim ljubljenčkom, nasprotno, zelo so mi pri srcu in vem, da lahko veliko pomenijo vsakemu človeku, še zlasti, če je osamljen. Razumljivo je, da ti hišni prijatelji, od katerih jih veliko preživi večino dneva med štirimi stenami, potrebujejo vsakdanji sprehod v naravo, in da imajo tudi svoje potrebe, toda najmanj neokusno, če že ne ogabno je, da jih opravijo na za to najbolj neprimernih mestih, kot so zelenice, parki, otroška igrišča, pločniki, vrtovi in, kar je najbolj nezaslišano, celo pokopališča.
Med lastniki psov sicer najdemo tudi izjeme; ti svoje štirinožce z avtomobilom zapeljejo daleč iz mestnega središča, kjer - sredi gozda, na primer - opravijo svojo vsakdanjo potrebo; na vrvici kajpak, saj vemo, da se psi zaradi divjadi ne smejo prosto gibati v naravnem okolju oziroma oddaljevati od gospodarja, bolj kot to določa zakon. Žal, naletimo tudi na pse, ki se cele dneve sami klatijo po logaških ulicah, pa jim njihove nerodnosti, kadar se podelajo, kjer koli se jim pač zahoče (pogosto kar na sosedovem pragu), ne moremo zameriti. Žival je pač žival, ki jo mora vzgajati in naokrog voditi njen gospodar, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se med temi najdejo brezvestneži, ki si za cilj sprehoda izberejo najbližji park (teh, vsaj za silo urejenih, v Logatcu že itak ni prav veliko), igrišče v okolici vrtca ali šole ali pa, kot sem opozoril že poprej, pokopališče. Prav tam sem pred dnevi opazoval sprehajalki, ki sta svoja kužka prav brezbrižno spustili z vrvic, onadva pa sta seveda mirno pustila sledi svojega obiska na enem od grobov... Da se človeku želodec obrne!!!
Njega dni so zlasti v parkih večjih mest lastnike štirinožcev opozarjali napisi: PSA NA VRVICO, SICER KAZEN! Podobna opozorila lahko v Ljubljani opazimo tudi dandanašnji, pa se komajda kdo zmeni zanje... V prestolnici poseben odlok lastnikom psov predpisuje tudi, da morajo s seboj vedno nositi vrečko in lopatko, s katero s tal poberejo nadležne iztrebke; morda bi lahko podoben odlok sprejeli tudi v naši občini? Toda najprej se mora nekaj premakniti v zavesti ljudi: psi pač ne sodijo na pokopališče, pa tudi v park ali na otroško igrišče ne. Ce se tega dejstva ne zavedajo njihovi lastniki, jih bo (?) nanj vsekakor moral opozarjati komunalni redar, ki naj bi bil, po napovedih v dnevnem časopisju sodeč, v Logatcu začel opravljati svoje delo že letošnjega 1. marca...
Marko Škrlj
(kljub vsemu zapisanemu - veliki ljubitelj domačih živali)
Kmetijska zadruga Logatec
prodaja v svoji prenovljeni trgovini
v Gor. Logatcu:
krmila za male in malo večje živali,
nadomestne dele za kmetijsko mehanizacijo,
ročno orodje za delo v gozdu, na njivi in travniku, na vrtu in v
sadovnjaku, stroje za košnjo,
stroje za pranje avtomobilov,
ročno strojno orodje,
motorne žage in nadomestne dele zanje,
nadomestne dele za pnevmatska orodja,
semena za vrt, njive in travnike.
Trgovina je odprta vsak dan
od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure^
ob sobotah od 8. do 12.ure.
Kmetijska apoteka s svetovalno službo deluje vsako sredo od 8. do 12. ure, dostopna vam je sicer tudi vsak dan na sedežu Zadruge.
Posebno opozorilo: po prvem mesecu poslovanja trgovine bo izvedeno žrebanje nagrad za zveste stranke. Prva nagrada je motorna kosilnica za trato.
Kmetijska zadruga Logatec Vas pričakuje tudi v trgovini z gradbenim materialom na Vrtnarski ulici ter v živilskem diskontu na Tovarniški cesti.
stran 7 - mareći 999
logaške Msom
y]SVGT
ENERGETSKO SVETOVANJE
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana _Izpostava Logatec_
Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 796 020
E-mail: vitra@guest.arnes.si
Prihranki pri naložbah v URE
V prejšni številki sem se razpisal o naložbah v učinkovito rabo energije. Opozoril sem na relativnost vseh ukrepov in ob primeru SSE opisal posamezne postavke sistema, možnosti izdelave in nakazal različne dobe vračanja.
Veliko bralcev Logaških novic me je klicalo in želelo podrobnejše informacije. Nekaj je bilo tudi polemičnih klicev v stilu pro&contra. Zato bom v tej številki podrobneje predstavil celotno pot in posamezne postavke za klasično 4 člansko družino. Vi pa si sami izračunajte, kdaj se vam bo v vašem KONKRETNEM primeru povrnila investicija.
Začnimo kar s streho. SSE lahko instaliramo na streho na posebno konstrukcijo (cena), če pa ima strešina dobro lego glede na sonce, je cenejša vgradnja v streho. Če jih vdelate v novo streho, boste kupili 6 m2 manj strešnikov. Lahko jih montirate tudi kot nadstrešek ali v balkonsko ograjo ali na samostojno vrtljivo konstrukcijo,...
Za nakup 6 m2 SSE boste potrebovali okrog 150.000 SIT, za delo 100. 000 SIT, hranilnik toplote (bojler) z regulacijo pa je okrog 150.000 SIT. Skupaj torej okrog 400.000 SIT.
Prihranek 2000 kWh pri izkoristku cca. 40% predstavlja 500 litrov LKO (nafte). Prihranek je torej okrog 25.000 SIT letno. Izračun nam pokaže vračilno dobo 16 let.
Pa se še malo poigrajmo z variantami. Če je v vaši družini velika poraba tople vode (več članov, pubertetnice, obrt, turizem, kmetija) se vam bo vračilna doba več kot prepolovila. Zavedajte se, da imate med aprilom in septembrom tople vode v izobilju.
V primeru, da že imate primeren hranilnik toplote, je doba vračanja skopnela na 10 let, pri samogradnji na 6, pri dobljeni subvenciji (lansko leto 108.000 SIT za 6 m ) pa na dve leti.
Seveda pa si lahko omislite tudi dražje naprave, ki stanejo na ključ tudi 600.000 SIT. Pri njih je vračilna doba lahko do 25 let. Če pa boste upoštevali še diskontiranje (kot dober in preudaren gospodar, boste to seveda upoštevali) se vam bo doba vračanja dvignila nad 30 let.
Iz teksta so razvidne različne možnosti in priložnosti, ki jih imate pri odločitvi za ali proti sistemu SSE. Predstavil sem samo trdne računske postavke. Težavnost odločitve se pri nekaterih poveča, pri drugih pa zmanjša z uvedbo neekonomskih postavk. Zapriseženi okoljevarstvenik bo dal večji pomen ohranjanju okolja z uporabo sonca kot obnovljivega vira energije. Spet drugemu je hobi zmanjševanje stroškov, tretji pa se bo odločil za samogradnjo SSE. Prepričan je, da mu bo dobro poznavanje sistema SSE omogočalo tudi kvalitetno (samo)vzdrževanje sistema, brez dragih in muhastih mojstrov bo skrbel za dobro izdatnost učinkov ujetega sonca.
Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh Energetski svetovalec
Centralno ogrevanje in vodovodno napeljavo pri novogradnjah ali adaptacijah izdelamo strokovno in po zelo ugodnih cenah.
Pokličite na tel. (061) 761-073
"Čez Colgoto gre pot v radost."
V 89. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata in stari ata
Alojzij Molk
mizarski mojster v pokoju.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v zadnjih težkih trenutkih stali ob strani.
Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec, osebju bolnišnice v Idriji, posebno mag. Marku Pišljarju, dr.med. in Zoranu Vodopivcu, dr. med. Iskrena hvala vsem sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku, cerkvenim pevcem ter domačemu gasilskemu društvu za številno spremstvo in iskreni govor. Hvaležni smo tudi Območni obrtni zbornici Logatec za izkazano pozornost.
Žalujoči vsi njegovi
"Mar prav zares odšel si tja, v neznano Kako je mogel, ko smo mi še tu...?" (S. Makarovič)
Zahvala
Obnemeli smo obstali, ko je mnogo prezgodaj odšel naš
Darko Rudolf
V svoji neizmerni žalosti, nismo ostali sami. Besedo zahvale smo dolžni prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku iz Planine za poslovilne besede, župnikoma g. Selanu in g. Zupanu za lep pogrebni obred.
Hvala Pomladnemu odmevu za zapete žalostinke in trobilnemu kvartetu za odigrano tišino, hvala g. Miru Šemrovu za poslovilne besede ob preranem grobu. Posebna zahvala g. Petru Kuncu za vso pomoč. Vsem iskrena hvala, ki so nam kakor koli pomagali, njegov grob posuli s cvetjem, prižgali svečke in ga pospremili v njegov tihi dom.
Vsi njegovi!
"Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni. " (S. Jenko)
Ob smrti našega moža in očeta Vinka Nagodeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste mu poklonili cvetje in sveče ter dar namenili za sv. mašo. Posebna zahvala gre dr. Jagodičevi, patronažni službi in ostalemu osebju ZD Logatec ter dr. Vodopivcu za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeni obred in Petru Kuncu za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi.
"A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan. Težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman." (S. Gregorčič)
Zahvala
Ob prezgodnji smrti našega dragega sina, brata in strica
Marjana Gantarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, dr. Deanu Corkiču. Hvala g. župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljeni pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pokropili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
Zahvala
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi skrbnega in dobrega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Romana Leskovca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec, duhovniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za lepo petje in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Jerina
Brusove mame
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno oskrbo ter Domu upokojencev na Vrhniki in Domu za ostarele v Dol. Logatcu.
Posebna zahvala pa velja gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči njeni.
Zahvala
Ob smrti drage mame, stare mame in prababice
Angele Žakelj
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom s Kraigherjeve ulice in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Valkartona. Posebna zahvala velja dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje in dr. Žuraju. Hvala tudi ge. Tilki Trpin in Ani Janež za tako skrbno nego na domu. Hvala tudi g. župniku Tonetu Komparetu za lep pogrebni obred.
Žalujoči hčerki Marica z družino in Julijana
stran 8 - mareći 999
logaške
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC
Posrednik za urejanje infrastrukture
Pri direktorju Komunalnega podjetja Logatec, dipl. inž. Igorju Petku, sem se oglasil zaradi februarskih razprav o zazidalnih načrtih na Dovcah in Ob potoku. Ti načrti predvidevajo naselitev kakih 3000 ljudi. Ker je omenjena razprava pokazala, da v predvidenih načrtih ni celostno obravnavana niti komunalna niti ne druga infrastruktura, sva se pogovarjala predvsem o teh vprašanjih.
Sedanja urejenost
Komunalno podjetje Logatec ima 21 zaposlenih delavcev. Nasledilo je nekdaj uspešno podjetje Gradnik, ki sicer formalno še obstaja, dejavnost pa miruje. Prav zato se komunalci še vedno trudijo, da si tudi formalno pridobijo prostore v pritličju Gradnikove upravne zgradbe. V njih usmerjajo celotno dejavnost. Šele pred nedavnim so se vsaj kolikor tolilko primerno opremili.
Sami v infrastrukturne investicije ne morejo odločilno posegati, saj sta zanje pristojna županstvo in Občinski svet. Sami lahko odločajo le o manjših popravilih. Za večje investicije namenjajo v proračun 30% prihodkov od javnih storitev, občina pa na podlagi sklepov Občinskega sveta financira večja dela in projekte.
V zadnjem času se zavzemajo za bolj načrtno delo. Zato so izdelali prednostno listo popravil cevovodov, ki jih je treba v določenem času obnoviti. Predvidena vrednost šteje kar 770 milijonov in pol. Seveda, za izpolnitev teh nalog še vedno primanjkuje denarja.
Logaški vodovodni sistemi
Vodovodni sistemi v Logatcu so kar dobro urejeni, čeprav so med njimi kar velike nesorazmernosti. Sistemov je pet: Logatec, Rovte, Medvedje Brdo, Laze in Hitedršica. V gradnji je sistem Grčarevec. Skupna dolžina teh sistemov znaša 82 kilometrov. Zadnjih 10 oz. 20 let je bilo le malo narejenega pri zajetjih in obnovi vodovodov. Večina zajetij je površinskih in ta so najbolj problematična. Zlasti slabo je zajetje v Turkovi grapi. Potrebna bodo nova zajetja iz vrtin v Žibršah oz. v Cuntovi grapi, kjer je voda najboljša. Večina napeljave je stara 30 let, da ne govorimo o omrežju na Tovarniški in Cankarjevi, kamor je bilo položeno še v prejšnjem stoletju! Pri investicijah v vodovodno omrežje bo treba primerneje domisliti povezavo vodovodov, saj bo sicer še vedno rasla cena na račun dražjih vodovodov (primer Grčarevec). S postopno sanacijo bi se lahko izgube zmanjšale za približno 20%.
Stališča do predvidenih gradenj
Za povečano porabo vode v Logatcu sicer obstaja projektna dokumentacija, vendar bodo morali stroški vrtine in cevovodov v celoti bremeniti investitorje novih gradenj. Mišljeno je kakovostno vodno zajetje v Cuntovi grapi. Vrednost del je ocenjena na 75 milijonov tolarjev. Izvedba tega projekta je odvisna od odločitve občinskih svetnikov in, seveda, denarja investitorjev. Enako velja za razširitev čistilne naprave in ostalih zadev v zvezi z načrtovanimi novimi gradnjami.
Čistilna naprava
Sedanja zmogljivost čistilne naprave zagotavlja šest tisoč enot in je že za več kot polovico preobremenjena. Zato je nujno potrebna rekonstrukcija. O novi lokaciji trenutno ne razmišljajo, čeprav je poraba energije velika in kanalsko omrežje ni zgrajeno v celoti. Direktor podjetja meni, da je prav urejena kanalizacija dejavnik za čistejše okolje. Cenovno je pomembno, da je omrežje vezano na eno lokacijo črpališča. Od dobrega delovanja čistilne naprave je potem odvisno tudi kompostiranje samega blata. Sedaj Valkarton pričenja z gradnjo predčišČenja svojih odpadnih vod. Tako v njihovih odpadnih vodah ne bo več toliko nevarnih snovi, s čimer bo omogočeno kompostiranje blata oz. njegova nadaljnja uporaba.
Deponija odpadkov
Dejansko je Slovenija z deponijami še vedno le lokalno opremljena. To pomeni, da vsakdo ravna z odpadki, kakor ve in zna. Še vedno ni jasne strategije razvoja v Sloveniji, tako da se ne ve, ali bo problematika odpadkov reševana centralistično ali regijsko. Dosedanja dogovarjanja potekajo regijsko med občinami Vrhnika, Idrija, Cerknica in Logatec. Kje naj bi stala deponija, pa je še vedno nejasno. Za ustrezno
lokacijo je treba izpolniti mnogo različnih zahtev, v katerih so upoštevani najostrejši ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Odločilno vlogo pri tem pa ima Ministrstvo za okolje in prostor.
Deponija v Logatcu ima sicer ustrezna dovoljenja, vendar tesnenje še ni izvedeno, prav tako ni izveden zajemanje izcednih voda. Ločevanje odpadkov zlasti stekla, pločevink in papirja poteka nekoliko uspešneje kot na Vrhniki. Pri zbiranju je razveseljivo sodelovanje šolske mladine, saj ta zbere mnogo čistejši papir brez različnih odpadkov, kot ga zbere Komunalno podjetje na ekoloških otokih.
Glede organskih odpadkov, ki jih zbiramo na domačem odlagališču, pa ne moremo konkurirati Vrhniki, kjer so bolje opremljeni in je ciklus kompostiranja hitrejši zaradi vpihovanja zraka in mešanja. Tega na logaškem odlagališču ni, pa tudi količina odpadkov je zaenkrat še premajhna, da bi se izplačala dodatna vlaganja. Poleg tega bi za organske odpadke potrebovali več posod, pa tudi prebivalci bi morali imeti več ekološke zavesti.
Albin Čuk
AKCIJA ZBIRANJA
NEVARNIH ODPADKOV BO _16. APRILA 1999___
OD 13. DO 18. URE NA PARKIRIŠČU ZA GOSTIŠČEM KRPAN V DOL. LOGATCU
ZBIRALI SE BODO NASLEDNJI POSEBNI ODPADKI:
1. BARVE, LAKI, TOPILA, SMOLE, KITI,
2. ODPADNA MAZALNA OLJA,
3. ODPADNA JEDILNA OLJA,
4. ČISTILNA, KOZMETIČNA IN PRALNA SREDSTVA,
5. KEMIKALIJE,
6. FARMACEVTSKI IN FITOFARMACEVTSKI IZDELKI,
7. BATERIJE.
Poskrbimo skupaj, da bomo ohranili zdravo okolje tudi za naše zanamce.
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC
ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV
Podjetja morajo poskrbeti za nevarne odpadke sama v skladu z veljavno zakonodajo.
Nevarni odpadki, ki lahko onesnažijo okolje in škodujejo našemu zdravju, ne nastajajo samo v industriji in obrti, temveč tudi dnevno v vsakem gospodinjstvu. Med te sodijo, na primer: olje od cvrtja, barva, ki nam je ostala od beljenja, in ni biološko razgradljiva, dalje izrabljene baterije, stari akumulatorji, neporabljena zdravila, ostanki pesticidov.
Kam s temi odpadki? V kontejner s komunalnimi odpadki ali v kanalizacijo?
Vsi našteti odpadki so nevarni tako za okolje kot za naše zdravje in jih zato ne smemo odlagati ne v kontejner za zbiranje komunalnih odpadkov ne v kanalizacijo.
Kam pa jih lahko odložimo?
Staro motorno olje odpeljite na bencinsko črpalko, kjer je nameščena posebna posoda za zbiranje starega motornega olja ali pa ga pustite tam, kjer ste kupili novo motorno olje. Izrabljene akumulatorje, ki vam ležijo v kotu garaže, prinesite na sedež Komunalnega podjetja, kjer je nameščen specialni kontejner za zbiranje izrabljenih akumulatorjev ali ga pustite v prodajalni, kjer ste kupili novega.
Škropiv, ki jih niste porabili in jim je potekel rok uporabe, barv, lakov in topil, ki so vam ostala od pleskanja ter zdravil, ki jih niste porabili in jim je potekel rok uporabe, ne zavrzite v navadno posodo za smeti. Ti odpadki morajo biti uničeni strokovno in za naravo neškodljivo. Najbolje je, da jih kupite, kolikor jih boste porabili. Zahtevajte pa od prodajalcev takega blaga, da ga v primeru, ko vsega ne porabite, vzamejo nazaj in poskrbijo, da bo prišel preostanek v prave roke ter končal tako, da ne bo onesnažil okolja.
Morda se boste na našo vzpodbudo odločili, da boste jedilno olje, ki ostane od peke in cvrtja, začeli zbirati v staro embalažo in nam ga v času zbiralne akcije prinesli, da ga primemo odstranimo, ne da bi končalo v vašem kontejnerju za smeti ali celo v kanalizaciji.
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC vam bo s sodelovanjem
OBČINE LOGATEC omogočilo strokovno odstranjevanje nevarnih odpadkov.
Letos želimo tudi v mestu Logatec izpeljati zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov. Seveda, pa je treba vedeti, da je taka naloga finančno zelo zahtevna in ni smiselna, če se prebivalstvo na tako akcijo ni pripravljeno množično odzvati.
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC
Dnevi odprtih vrat
Podružnice Vič-Notranjska
Vabimo vas na dneve odprtih vrat v poslovalnice Nove Ljubljanske banke, kjer vam bomo predstavili svoje delo in našo novo ponudbo:
Poslovalnica Trnovo, Riharjeva 38, Ljubljana Poslovalnica Vič, Cesta na Brdo 9, Ljubljana Poslovalnica Vrhnika, Trg K. Grabeljška 2a, Vrhnika Poslovalnica Logatec, Tržaška 19a, Logatec Poslovalnica Cerknica, Cesta 4. maja 65, Cerknica
Veselimo se vašega obiska.
19. aprila od 9. do 17. ure
20. aprila od 9. do 17. ure
21. aprila od 8. do 18. ure
22. aprila od 8. do 17. ure
23. aprila od 8. do 17. ure.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Ker je jutri nov dan