Leto IXVL, it. 1
Ljubljana, ponedeljek 2. Januarja 1933
M B<t 29013
Cen Din t**-
LOVE NS KI
UK&Ajft  vsa* dan  popoKtoe,  txvxemsi  nedelje m premike. —  inm i ■! I do 3e petJC
4 Eto 2.—, do 100 vrst Dto 2.f>0 od 100 do 300 vrst s Dto g.—, večji inserati petit vrsta Dto 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >S4ovenaid Narod< ▼elja meeećno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO
LJUBLJANA* Knafljevm oftica St. 5 Te*efoc dt. 3122, 3123, 3194, 3125 in 3296
LEMIM V NOVEM LETU
Leto I933. mora prinesli odločitev v vseh važnejših mednarodnih
problemih
Praga, 2. jan. V svoji novoletni številki objavljajo »Lidove Novy?i: razgovor z zunan.Hin ministrom dr. Bene-šem, ki je o aktualnih mednarodnih problemih izjavil med drugim:
Leto 1932 je bilo leto važnih težkih skrbi in globoke gospodarske in politične krize. Ali moremo upati, gospod minister, da nam prinese nastopajoče leto olajšanje v skrbeh m preokret na bolje.
Nočem prorokovati, s prerokovanjem se človek lahko zmoti. Politik pa more in mora vedeti vnaprej. Naziranja o sedanji krizi se še vedno močno razlikujejo. Slišite trditev, da je kriza letos dosegla višek, tako da se nam obeta v najkrajšem času znatno zboljšanje, obenem se pa čujejo pesimistični glasovi, češ, da bo še slabše. Menim, da so gotovi znaki, ki iz njih lahko črpamo upanje, da se bodo razmere polagoma zbolj-šale. V gospodarskem pogledu vedno bolj prodira spoznanje, da politika raznih carinskih in deviznih omejitev nikomur ne koristi, temveč vsem škoduje, in sicer tem bolj, čim radikalnejša je politika gospodarskih zapor. Na tej poti bo težko vztrajati. Zato lahko upamo, da se bo svet polagoma vračal k pametni trgovski politiki in svobodnejši izmenjavi dobrin. Na to politiko se očividno pripravlja novi prezident Združenih Zedinjenih držav in v tem smislu se bo pripravljala predstojeća svetovna gospodarska konferenca. V prid tc izkušnje so nam lahko v pouk in obenem v spodbudo k preokretu, ki nam lahko prinese izvestne dragocene praktične rezultate te konference.
V tesni zvezi s temi problemi je problem mednarodnih dolgov. Zdaj se splošno rudi v Zedinjenih državah spoznava, da je treba vprašanje dolgov rešiti in kolikor mogoče definitivno urediti. Ni dvoma, da se bodo delali v nastopajočem letu v tem pogledu na j resnejši poizkusi in kakor dosedanje iz-košnje^ tako bo tudi splošna kriza pripomogla, da se ti poskusi ne bodo končali brez praktičnih rezultatov. Na lau-sannski konferenci so bili dani izvestni pogoji, ki bodo morda olajšali celotno rešitev zamotanega problema dolgov, ki so v medsebojni svezi, čeprav se tu pa tam njihova medsebojna zveza vsaj iz pravnega vidika izpodbija. Baš lausann-ska konferenca je pokazala to zvezo in medsebojno pogojnost tako jasno, da ni več dvoma, da se bo lahko tudi njen rezultat uresničil, če dosežemo celotni uspeh.
Tudi tako zvane vzhodne reparacije so nerazdruženo zvezane s celotnim problemom mednarodnih dolgov, ki se bo dal rešiti, če bodo pravično rešena vprašanja, ki so v zvezi z vzhodnimi reparacijami. Položaj je tak, da rešitve ni mogoče več odlašati. V novem letu se bo odločilno razpravljalo o teh problemih in mnogo je razlogov za upanje, da dosežejo ta pogajanja gotove pozitivne rezultate, kakor so bili dosežem v gospodarskem in trgovsko političnem pogledu.
Pa tudi politično ni nastopajoče leto povsem brezupno. Navzlic velikim težavam, ki so bfle često tako resne, da je pretil popolen polom, ie dosegla razorožit vena konferenca gotove uspehe, ki lahko postanejo dobra podlaga za nadalinja pogajanja. Nočem podcenjevati teh uspehov, tod« zdi se, da so pičli. Nfse-m taJB, da dosedanje delo razorožitvene konference ni brk) tako, da bi bih' lahko z njim zadovoljni. Treba je pa pomniti, da *e bilo v sedanjem mednarodnem položaju, polnem nemira, nesigurnosti in medsebojnega nezaupanja težko doseči več. Ugotavljam splošno znano dejstvo, da si nekateri člani razorožitvene konference niso prizadevali olajšati njene izredno važne naloge m da so se širili z gotovih strani elementi nemira, ki ovirajo sporazum. Razorožitev ni mogoča v ozračju nezaupanja, a to v danem trenutku ne pojema.
Ali misEte pri tem na revizijoniatič-na prizadevanja, g. minister?
Gotovo ni v interesu miru in tudi mednarodnega zaupanja ne more utrditi, če se vodi v trenutku, ko se pripravlja nova velika mednarodna obveznost k splošni oborožitvi sistematična kam- t
panja, ki ne priznava nedavno sprejetih mednarodnih obveznosti in če se zahteva revizija mirovnih pogodb. Tem večjo vznemirjenost in naraščajoče nezaupanje lahko nastane, če se izrabi ja io revizijonistična prizadevanja, ki bi njih motive lahko psihološko razumeli, čeprav jih ne priznamo in z njimi ne soglašamo za faktične manevre, Id naj bi ene pripravili do večje popustljivosti, v drugih pa vzbudili tem škodljivejše nade, čim manj se dajo uresničiti in čimbolj ovirajo sporazum s sosedi v svrho sodelovanja in mirne ureditve medsebojnih odnošajev. Take akcije pa povzročajo neizogibno reakcijo in tako se mednarodna gladina polagoma izravnava. V anglosaških državah se reagira bolj občutljivo kakor doslej na vse pokrete, ki ogrožajo mir in sedanjo mednarodno ureditev. Vse francoske vlade nadaljujejo previdno politiko, pripravljene k vsemu, kar lahko olajša in razširi mednarodno sporazumevanje pri ohranitvi temeljev, ki je na njih zgrajena nova Evropa.
V isti smeri gre naprej v enotni fronti Mala antanta, ki je imela na svoji zadnji konferenci v Beogradu zopet priliko manifestirati konstruktivnost svoje politike. Dokazala je znova, da vztraja na svojem iskrenem prizadevanju glede prijateljskega sodelovanja z vsemi svojimi malimi in velikimi sosedi in da se lahko politika lojalnega in miroljubnega sodelovanja vedno v polni meri zanese ra njo. Obenem je pa pokazala, da ne neha biti zvest in čuječ čuvar miru v srednji in jugovzhodni Evropi imajoč dovolj moči in odločnosti, da nastopi proti vsemu, kar bi izpodkopavalo ta mir. 3Iala antanta ostane brezpogojno zvesta svoji dosedanji politiki, prizadevajoč si uveljaviti se po svojih pravicah ter doseči prijateljsko sodelovanje
vseh malih srednjeevropskih držav; pri tem pa spoštuje interese vseh drugih
držav, v kolikor so v tem pogledu res legitimni.
Vzbujajo tudi politični izgledi nastopajočega leta enake nade kakor gospodarski?
— Dejal sem, da je v mednarodni politiki vedno dovolj čini tel jev in elementov, ki ne delujejo pomirljivo in ne poglabljajo zaupanja. Toda proti njim in mimo njih delujejo drugi činitelji, ki so politično in moralno močnejši in zato so tudi tu ugodni razlogi, da nadaljujemo v dosedanjem prizadevanju z vero v končni uspeh, čeprav stojimo pred novimi težkimi nalogami, ki se bo njih za-motanost pokazala pri najbližjem delu razorožitvene konference. Kar se tiče nas, ne bomo popustili v tem prizadevanju, niti v svojem dosedanjem tvornem optimizmu. Kakor doslej bomo budno zasledovali vse nehanje, pripravljeni na vse eventuelnosti. Ne. te smo bili vedno pripravljeni in tudi vedno bomo. Zato nadaljujemo mirno In z zaupanjem svoje dosedanja delo za mir, za mednarodni sporazum in sodelovanje. Naša moč med vojno je bila v tem, da smo se zvezali s taborom onih, ki so se borili za višje moralne ideje in ideale, za pravice in pravičnost. Naši moč je v tem, da ostajamo svojim idejam in načelom zvesti, kei* so bila in so pravilna. Mirno in z zaupanjem gledamo v nastopajoče leto. Tudi za to, ker se je našla večina glavnih elementov naše državne skupnosti v lojalnem demokratičnem sodelovanju, da premagamo težave naših dni. Vidite, da sem ostal navzlic vsemu optimist. Mi, Čehoslovaki, nimamo nobenega razloga biti malodušni. Treba je samo vztrajati. In jaz verujem, da bomo vztrajali.
raščafoča nervoznosf v fašističnem taboru
Rim, 2. jan. M. Fašistični tisk postaja zaradi očitnih neuspehov italijanske diplomacije v zadnjih mesecih čiandalje bolj nervozen. Otepa se na vse strani in polni svoje stolpce z dolgimi članki, v katerih zagovarja stališče fašistične Italije, pri čemer napada zlasti Francijo in Malo antanto. Hudo razburjenje v fašističnem taboru je izzval tudi članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v praškem »Češke Slovo«, v katerem je ta ugledni evropski državnik s svojo znano stvarnostjo in globokim poznavanjem prilik orisal sodobne mednarodne probleme. Odmev, na katerega je naletel ta članek v fašističnem tisku, je le en dokaz več, da fašizem nima mirne vesti.
Prehajajoč preko najvažnejših ugotovitev dr. Beneša poizkuša fašistični tisk odkloniti vsako odgovornost Italije za eventuelni neuspeh razorožitvene konference, na drugi strani pa prikazati Francijo in Malo antanto kot glavne krivce nereda in vojne nevarnosti v Evropi Take metode novinske polemike so za fašistični tisk postale že tradicionalne, v tem primeru pa so še prav posebno značilne.
Dr. Beneš je v svojem člansku naglasi, da dosedanji rezultati razorožitvene konference mso veliki zaradi tega, ker v mednarodni politiki še ni reda in zaupanja in ker nekatere države zlorabljajo to konferenco za zastrupljanje že itak napete atmosfere. Kljub temu pa izraža nado, da bo ta konferenca uspešno končala svoje delo. Vprašanje nemške »enakopravnosti« je rešeno tako, da se Nemčija ne sme ofooroževati, pač pa morajo druge države stopnjema znižati svojo oborožitev. Najvažnejše pri tem pa je načelo, da je to mogoče samo tedaj, ako bo zajamčena varnost vseh držav. Mala antanta je sprejela Herriotov načrt o razorožitvi in varnosti, po katerem oborožitev posameznih držav ne bo odvisna samo od notranje varnosti, marveč tudi od njenega zemljepisnega položaja, dolžine meja, njihove industrijske in gospodarske moči. Zaradi tega bo Češkoslovaška, akoravno meji na tri država, ki bi morale biti po mi-
rovnih pogodbah razorožene, podčrtala na razorožitveni konferenci potrebe svoje varnosti z ozirom na to, da je možnost konflikta baš pri teh treh državah v bodočnosti zelo velika. Novi red v Evropi in po vsem svetu bo mogoče ustvariti samo na osnovi spoštovanja mednarodnih obveznosti. To pa mora sloneti na demokratični h načelih in opustiti se mora metoda blokov, kakor tudi dosedanja praksa, da velesile narekujejo svoje pogoje malim državam. Zunanja politika vseh držav bo morala upoštevati splošne interese tako, da jih bo mogoče na pravičen način spraviti v sklad in da bo omogočen pošten sporazum med velikimi in malimi državami. Ob koncu svojega članka je dr. Beneš naglasll, da je Mala antanta na beograjski konferenci ponovno dokazala svojo solidenost in enodušnost, tako da bo prežeta želje po prijateljskem sodelovanju z vsemi sosedi pobijajoč revizionistične težnje predstavljala tudi v bodoče močno barijero proti vsem subverzivnim težnjam in proti politiki mednarodnega negativizma.
>Giornaie d* ItaiHa« se zlasti obširno bavi z žsvajanji dr. Beneša m mu očita, da zahteva dr. Beneš razid z zavezniškimi pogodbama ustvarjenih blokov. Kalijo more to le razveseliti, kajti ona takih blokov ni ustvarjala, marveč jan je vselej pobijala, dočim so jih snovale Francija in Mala antanta. Glavno glasilo fašistične stranke ne veruje, da bi tudi druge države sprejele tolmačenje, ki ga je dal dr. Beneš predhodnemu sporazumu glede enakopravnosti. Nemčije, ker je nemški zunanji minister Neurath že dvakrat naglasil, da to vprašanje ni v nobeni zvezi z vprašanjem varnosti. Končno si prizadeva »Giornale <T Italia« dokazati, da so krivci sedanjega nereda oni, ki branijo obstoječe pogodbe, ne pa oni, ki žele revizijo. Dvomi, da bi bfla Mala antanta kompaktna, glede njenih ciljev pa naglasa, da imajo nribtaraorioem značaj in da razni manevri, zlasti pa »falzifika-cije« Steeda, nimajo nobenega drugega namena kakor prikazati one, ld vodrjo miroljubno potttiko, »
po o k L t s ICfi:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 1O0.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 20.     JESENICE. Ot Kolodvoru ML — «— — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
DR. BENEŠ O MEDNARODNIH
Strasser
pođkancelar ?
Senzacifonalne vesti o zakulisnih pogajanjih v Berlinu — Razkol med narodnimi socialisti neizogiben
Berlin, 2. jan. g. Več današnjih listov objavlja ^^nzacionalno vest, da bo še v teku tega meseca izvoljen Gregor Strasser za pruskega ministrskega predsednika. Kakor znano ie prišlo med Hitlerjem in Strasserjem, ki je bil dosedaj njegova desna roka, do hudih sporov in do rnzkrrla v stranki sami. Kljub temu pa, da ima Strasser v stranki ve!:ko zastombo, je zelo dvomljivo, da bi vsi narodni socialisti v pruskem deželnem zboru glasovali za njegovo izvolitev. V dobro poučenih krogih se zaradi tega zatrjuje, da bo Strasser imenovan za podkancelarja Schleicherjeve vlade, če tudi proti volji večine narodno socialistične stranke. Istočasno bi bil Strasser imenovan za kemisjaričrvega ministrskega predsednika na Pruskem. Po trditvah narodno soc'riiističnih krogov bi imel v tean primeru Strasser za seboj samo
40 do 50 narodno socialističnih poslancev.
Če ravno je treba spreleti te vesti s primemo rezervo, smatrajo v političnih krogih, da te kombinacije niso izključene. Znano ie, da si Schleicher mnogo prizadeva pridobiti narodne socialiste za sodelovanje v vlad«. Če pa se mu posreči namesto Hitlerja pridobiti vsaj Strasserja, bi pomenilo to prav za prav še več?? uspeh, ker bi na ta način ubil dve muhi na en udarec. Na eni sltrani bi prevalil soodgovornost rudi na narodne socialiste, na drugi strani pa bi s tem dosegel popolen razkol narodno socialističnih vrst. kar bi imelo za posledico, da bi narodni socialisti pri prihodnjih volitvah če ne že ponohroma izginili, pa vsa! tako oslabeli, da bi hi\ n£tiov vpliv enak ničli.
21
Mli
u manevri
itn
vzhodu
Japonska propaganda za razkosanje Kitajske zavzema
vse večji obseg
London, 2. jan. Z Daljnjega Vzhoda prihajalo vedno bolj vznemirljive vesti, ki dokazujejo, da je položaj med Kitajsko in Japonsko do skrajnosti napet in da lahko pride vsak čas do izbruha novih sovražnosti. Borba pa se ne vodi samo na bonih poljanah, marveč še z večjo ogorčenostjo tudi na političnem m gospodarskem polju. Japonska je naravnost preplavila kitajsko ozemlje s svojimi agenti, ki hujskajo nairod zoper kitajski režhn ter razvijajo agitacijo za osamosvoji lev posameznih pokrain. Ta pokret zavzema zelo resne oblike, z»astl v Mongoliji in v pokrajini Jehol, kjer odkrito prop ligi rajo odcepitev od Kitajske m pri ključi &e v k Mandžuriji. Na drugi strani pa razširjajo Japonci razne alarmantne vesti, s katerimi pripravljajo teren za svojo vojaško Urtervencijo. Tako se je zad-
nje dni razširita vest. da ie bil v Mandžuriji .iretiran neki ugledni Američan pod sumom, da Je organiziral zaroto proti vrhovnemu poveljniku iaponske vojske v Mandžuriji generalu Muti ter proti članom mandžurske vlade. V zvezi s tem so v glavnem mestu Mandžurije Čang Čunu zaprli več Korejcev in Kitajcev, o katerih trde, da so nameravati izvršiti atentate. Obtožujejo jih tudi, da so bili člani komunistične stranke ter da so bombe in revolverje za nameravane atentate dobili od omenjenega Američana, čigar ime pa drže Iaponske oblasti v najstrožji tajnosti. S kitajske strani se za.-trjuje, da so vse te vesti gole izmisJjoe thte in da je vse to samo manever Japoncev, k? naj bi upravičil njihove nadaljnje represaffie zoper Kitajsko. I
Iz finančne službe
Beograd, 2. januarja, b. Z odlokom h-načnega ministra so napredoval' v višjo Bkupino ter 90 postavljeni za knjigovodje VIII. skupine dosedanji pomožni knjigovodje IX. skupine pri finančni direkciji v Ljubljani gg. Bogomil Zebre, Silva Recelj, Marijan Zupan. Matija DageliČ in Ferdo Drofenik.
Obupala nad življenjem
Ljubljana, 2. januarja.
Brezposelnost in beda, ki zavzemata vedno večji obseg, sta terjala dve novi žrtvi. Na strašen način si je sinoči končal življenje mlad fant ki je skočil pod lokomotivo, v bolnico so pa prepeljali nekega delavca, ki je v obupu zavžil strup.
Snoči okrog 18., kmalu po odhodu gorenjskega vlaka, so našli pa san ti blizu železniškega prehoda, pribtizuo pol kilometra od postaje Št Vid-Vržmarje, ob progi nezavestnega in vsega okrvavljenega neznanega moškega. Takoj je bila obveščena orožniŠka postaja v Št. Vidu, ki je telefon i eno pozvala na pomoč reševalno postajo v Ljubljani. Nezavestnega mladeniča je prepeljal reševalni arvto v bolnico. Tik pred prenosom v bolnico je pa nesrečnež umrl.
*Ha podlagi listin, ki jih je imel pri sebi, so orožniki ugotovili, da gre za brezposelnega mizarskega pomočnika Henrika Podobnika, rojenega leta 1900 v Idriji. Pri njem so našli tudi pismo, iz katerega je razvidno, da ga je najbrž brezposelnost pognala v smrt Pokojni Podobnik je bil že del j časa brez posla. Delal je sicer nekaj Časa tu pa tam, toda stalne stažbe ni mogel dobiti-Pred prazniki je pisal staršem ▼ Idrijo, če bi se lahko vrnil domov. Starši so mu sporočili, da naj domov ne hodi, češ, da so tam razmere še slabše. Naj skuša dobiti službo, če se mu pa to ne bo posrečilo, naj se vrne domov.
Pismo staršev je mladeniča zelo potrto, ves obupan je zdvojU nad življenjem in suoči je skočil pod vlak. Lokomotiva je nesrečneža botanfe v gfctvo in treščila v stran ob progo, kjer so ga pozneje našli. Njegovo truplo so reševalci izpred bolnice prepeljali ▼ Mestni dom. kamor je prišla komisija, nate pa ▼ ■rtffcjga k 3r.
j Snoči so preperjafi v bolnico 36tetne<?a delavca Ivana Draga rja h Podgorice, ki je doma v sarnomorilnem namenu zavžil strup. V bolnici so mu izprati želodec in je aiaj že izven nevarnosti.
Nov napad makedonstvuju-sem v Sonji
Sofija, 2. januarja, b. V pretekli noči je bil izvršen napad na enega izmed roditeljev Mihajlove skupine VMRO Ilijo Goceva. Napadalci, ki <h» očividno iz tabora protogerov-eev, <>o Gočeva odvedli neraano kaui. Tudi ta napad je bil izvršen v najzivahnejšem d«'-lu mesta ter je izzval v javnosti novo razburjenje- Vse je prepričano, da gre za maščevanje protogeroveev.
Ukinjena zapora v ljubljanskem srezu
Sreeko načelstvo za srez tjubljana okolica razglasa: Ker je kužna bolezen alinovke in parkljevke v mestu Ljubljani in v občHni Po<*gorica sreza ljubljanskega prenehaJa, se z današnjem d>nem ukinjajo določbe, izdane za srez Ljubljana okolico dtoločbe, izdane za srez Ljubljana okolico ob izbruhu slinavke in parkljevke. Dogon živine na prihodnji živinski semenj, kj b-e bo vrsM 7. t m. v Ljubljani, je torej zopet svobodent
Vremensko poročilo JZSS Kranjska srora: —8. barometer se dviga, jasno, 10 cm snega, srež. v višjih leenh 30 centimetrov snega.
Bohinjska Bistrica: —5, jasno, pršič, 30 centimetrov snega, smuka ugodna.
Bled: —5. jasno. posTenjen snep. 15 centimetrov snega.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2H14.85-232G.21, Berttn 1369.5S—1380.38, Bruselj 797.4« 'k> 801.40, Carin 110«.35—1113.85, London 191.42—193.02, Newyork eek 5738.81 do 5767.07, Pariz 224.90—226.02, Prasa 170 45 de 171.31, Trst 294.46—296.86.
INOZEMSKE BORZE.
Oarih: Pariz 20.2925, London 17.30, N«*ryork 519.75, Bruselj 71.93, MKlan 26.61. Madrid 42.45, Amsterdam 208.8750. Berlin 123.76, Dunaj 72.60, Sofija 3.76, Praga HJ6, Bukaredt* 3.0860
Stran 2,
»SLOTEM8KI MAROD<. dne 3. |—» 1W3
1
Zdaj pa iztreznjenje • . .
Nekaj treznih besed o splošnem veseljačenja na
hodu fac starega v novo leto
l »rb+hma, 2. jaoaarja.
Laudfe kaj iiimrtii pozaftrik) na slabe ja-m io m gesia o varčevanj*. Zadnja leta pet kar gore !n nore 3» vsafro prifftto. Ko te*i*o raposte »rđo m ko se jim zdi naravnost oVoržnost, da se laJifrornteeloo vržejo ▼ vrtmec v«erjatčes»*a. Čeprav srne proslaviti začetek novega feta ta»teo vesek), ?e vendar Vi zero žalostno poglavje. Toda tudi žalostna strar vesefcačeiiia o novem letu se naan zd* potrebno zk>. Če bi se kdo drznH obsoditi naše tradcišonakio pi-iaoče vanje o novem letu. bi si nakopa-1 nešteto naravnost smrtjnm sovražn^ov. Nekateri bi tudi lopnili po njem. češ da je vese!ljačein>e potrebno, ker na ta način spravimo denar v promet Seveda, na dni?; način bi ga pa ne mog'}* spraviti.
CeSče se govori o psihozah. Pa spregovorite še o psfhozi priarr-čevan.ia. o psihozi lahkomiselnosti, o posebnih prazničnih psihozah, splošni breznavosti! Tragikomično, kajne, da nmogi danes objokujejo lah'\-omiselnost, ker so zapHi vso plačo v eoi noči? Žalostno je nedvomno, da v teh resnih časih ne vemo bolje poraibiti skromnih denarnih sredstev. In n hče tudi i«zimed tistih radnkalnMi privržencev varčevanja ne starša organizirati propagande za varčevanje tedaj, ko se ljudi polaščn psihoza lahkomiselnosti. N'koimir ne pride niti rut misel, da je takšno veseljačenje škodfHnvio ne 1© posameznikom, temveč budi narodmermi gospodarstvu ;n da bi ga morali na vsak način vsaj zajeziti, če ne že čim prej povsem odpraviti. Ali ne morete sprevkjeti, da pomeni takšno splošno pijančevanje samo korak v tem večjo splošno obuboža nost?
Pri nas se Ifndge nikdar ne zamislijo.
Pri nas le važnejša tradicija, boli upoštevana brezglavo«* kot snvseinoet Ni spAoš-na korist AAi spi o« kdo pomfaft, tasJcSen
pomen imajo razigrana Silvestrovanja, čermi so potrebna? m na to todli rvihče ne irn&i, d«a bi bHo boije orgaaJ*irat<i kaj botf pametnega in potrebtie^šega od Sirvestro-vin večerov, če se naim že zdH taiko važno ki znamen+to. da se je po koledarju končalo staro leDo. bjudsje :ma*o res neaaain-sko bufno domišljijo, ker se j*w zdi 31. december tako pometrtben v leta. čeprav ne poznajo n-iti defin4ckje časa.
Resna beseda ve»Wa pri no* za pesinv-zem 'n kdo bi tudfi govorn" o tako žalostni« zadevah kot je tre-zno-st. razsodnost ki stvarnost! Pri nas so resne zadeve, kot pač menda Pudr' povsod po svetu, samo problemi, o katerih se samo «i kvećjetmi razpravlja v doktrinarskem tonu. Tako je n. pr. problem tudi brezposelnost in samo to, o katerem se kvečjemu govori, z dejanji pa ne pridemo da!"je, kot do porrpož-nnh akcii. Prav;mo. da se pač ne more nvč ukreniti zoper to zlo. ki pa tudi n: t«ako stra'šno. Zdaj pa pomislile. a4i bi pri n-as ktdo moge1 zbrati takšno ogromno svoto Jenarja. čeprav za najlepši namen ter splošno korist, kol kor smo ga te dm pognali po grlti? Seveda ne. karti pri n«as smo satno velikopotezni pri pijančevanju.
Toda nehajmo, kajti vse to je pri nas povsem normalno. Kdo bi se pri nas čudil n. pr. nad tem. da se bo ta mesec zopet napolnila zastavljalnica ti ia se bo do .Midje preživljali na račun zastavnine, dojmi so zaslužek zapili brez pomišljanja?! Marsičemu sc pri nas ne smeš čuditi, posebno pa ne danes, ko so ljudje še povsem včerajšnji.
naši elfcifelft
looo otokov —
looo grehov
Fiim ooaritfive lepote. V deželi 1000 otokov. Filma naše Dalmacije. Film našega juga. Fidm divnih prirodnih krasot naše domovine. Taki plakati so spraivi'li na noge pol Ljubljane. Kanemo vendar naš prvi domači avočmi film. In še stoodstotni .
Bil sem sicer mak) skeptičen spram občestva teh superlativov, vendar pa sem ujpal, da bo ta prvi naš zvočni film šel vsaj korajk dalje od prosliuleg-a »Bela Ljubljana«. Razočaral pa som se temeljito, ker ne le da ta fiLm ni niti na višini »Bele L»ja:rbljame*. nego je celo mnogo slabši. S filmom ^Triglavske strmine« pa se sploh ne more primerjati.
Po četrturni zamudi, ki je sicer pri vseh kiaiopredstavaa ZKD že tradi cijenama, kakor da imajo ljudje časa vedsno odveč, in po uvodnih Fox Movietone novostih nam je Em-co film skupno z zagrebškim Svet-lotonom (ki je med drugim tudi pokvaril 3>Belo Ljubljano*) pričel ob pol 12. predvajati deželo 1000 otokov. Vrste se Zagreb s katedralo iaa Maksa mirom (15 minut), nato pa Šibenik, Pasmam, Uljan. Vodice, Spi It, Trogir, Komiža. Vis, Korčula. Mljet in Dubrovnik. Torej 6 otokov in 5 mest, k a i- predstavlja skupaj 1000 otokov.
Neumesten in nepotreben je že začetni prizor v zagrebškem Maksimiiru, kjer nam nekpikšni Bosanci s fesi (?) na tamburicah igrajo znano pesem ^Dalmatinski šajkaš«. Sliši se kakor brundanje tibetskih menihov. Ne vem. zakaj so za to izrazito dal-matimsko pesem izbrali lj-udi s fesi. Ako naj bi ta film služil le propagandi, česar pa ne more, je ta prizor odveč in je celo popolnoma izgubljen, ker ne pokaže Dalmacije, Dalrnat ncev in njih pesmi, kakršne so. ako pa naj bi bil ta film. kaknr vsi drugi, zgolj za zabavo, kar pa je še mamj. ker v tem primeru nima nobene vsebine, je ta prizor enako odveč, ker je v njem le poudarjen kvartet teh dalmatinskih pevcev s fesi na glavah poleg režiserjeve osebe. Poizkus istočasnega sestav, ljamja večjih slik se je ponesrečil. Za osebne režiserjeve domislelre im izume pa menda ni prikladen film, ki naj bi bil reprezentativen in propaganden za naše kraje.
Zvok je izredne slab Sicer lepa tipično bosanska pesem :>Crven fesič* (kako je zašla v ta dalmatinski film. bo menda vedel le režiser) ne spada k vsebini m idejam. Zvok večkrat tudi zaostaja za filmom, kar kvari celoto. Prizor sam s to pesmijo traja predolgo Sploh je dobra polovica filma posvečena začetku in koncu, v katerih se posebno i-zikazuje režiser Osvatič. že večkrat sem poudarjal, da ni dovoljeno pri propagandnem filmu poudarjati osebnosti, nego le splošnost. Osvatič je v tem filmu želel menda predvsem pokazati m proslaviti sebe.
Zakaj večki-atno pozdravljanje: ser-vus ? To ni nič zagrebškega, niti dalmatinskega! Kdor je bil kdaj v Zagrebu ali Dalmaciji, pozna tamošnje pozdrave. Morda pa je servue dober zato, da bi inozemstvo, kamor — bognedaj — bi naj šel ta film, ne sHšalo naš:h lepih, blagoglasnih narodnih pozdravov? Enako neumestni so nemški dialogi o pogostih ljubeznih glavnega igralca in režiserja Oavatiča. Mar spada to k propagandnemu filmu? Tudi hrvatski tekst je večkrat pomanjkljiv. ImenovamJk in tožtlndk ,ata zelo velika prijatelja in nadomestuje drug drugega, kakor ravno pride. Večkratno teraaito poudarjanje — oez eek> platno — režiserje-
vega  lastnega obraza pa naravnost ocfbi-
ja.
Fotografija je slaba, brez plastike. Posnetki so le redko srečno izbrani. Verjeti moram, da ni v delo vloženo zadostno truda, ker bi sicer film naše res divne Dalmacije moral biti vse drugačen. Glasba je neka mešanica vsega nemogočega. Zopet nič dalmatinskega, a vendar imajo ravno Dalmatinci izredno mnogo izrazito svojih napevov. Edina pesem v filmu je »Tamo daleko«, k» je v splošnem prav dobra.
šibeni'k je površen. Prizor s pranjem perila na otoku Pašmanu, ki traja nad 5 minut, je smešen. Mar Skandinavci ali Angleži ob morju drugače pero perilo, ne-go-li mi? In je li to nekaj izrazitega, kar je vredno spraviti na fiOantsko platno? Vso grajo zasluži režiser, ko v Splitu ponavlja: Spalato, Spalato! Naj vedo tudi ino-zemci, če bodo že videli ta film. da to ni italijansko mesto Spalato, nego naš ponosni jugoslovenski Split! Veličastni kip Grgura Ninskega se mi je sprva zdel, kakor Buddhin. šele kasneje sem spoznai, da je to znameniti Meštrovićev Grgur Ninski. Kip sam z ozadjem markantne splitske katedrale je podan zelo slabo. Videl sem že nešteto boljših razglednic od teh filmskih slik. Lepa je bila pesem o Marjanu, katerega pa nam je režisei pokazal le mimogrede, mnoge preskopo Tipi6ni glavni splitski trg m objet z njegovimi velikimi zgodovinskimi vrednotami, nego le z eno samo bežno sliko, posneto menda iz tretjega nadstropja bližnje hise.
Strogo obsodbo pa zasluži prizor v Trogiru, kjer gre režiser kot tujec mimo nekega dekleta, zapoje z njim pe3em, ga objame, stiska in poljublja. Mar naj bo to fotografija moralnosti našega dalmatinskega dekleta, ki dovola brez pomisleka tako svobodo vsakemu tujcu ? Ako je to navada berlinskega podzemlja, ni tudi naša. To bi g. Osvatič moral vedeti. In tako ne ustvarja baš lepe slike o naših dekletih v tujini O posnetkih iz Dubrovnika pa je bolje siploh ne govoriti. Film v celoti ne odgovarja naslovu. Otokov vidimo le nekaj, in sicer ne najlepših in Še tam le stavbe .ne pa prirodne lepote, kakor je to v reklamah izrecno poudarjeno. Dilentatizem pada v oči in. ako naj bi bil ta film meritoren, moram poudariti, da Osvatič nima režiserskih niti igralskih zmožnosti.
Večkratna šola naj bin nas že vendar ; spametoval a, da zaupamo tako odgovorno režisersko mesto človeku, ki nam s svojim dosedanjim delom more nuditi jamstvo za uspeh, ne pa ljudem, ki ne poznajo niti krajev, niti šeg, niti narodnih noš, niti narodnih pesmi, ali pa vse namenoma pre*. zirajo, kakor se je to zgodilo v filmu »V deželi 1000 otokov«. Ne morem si namreč take malomarnosti iai površnosti drugače tolmačiti.
Hotel sem tekmovati pri nagradnem razipisu za najlepši opis filma, katerega je — mimogrede omenjeno — neznana oseba objavila, pa M žal moram obrniti namestil za 14 dni v Split na gostoljubno rubriko "Besedo imajo naši čitatelji«, da povem resnico o tem toli opevan em filmu.
Specta-tor.
Smučarji! „Heveax"
priznano najboljša mast, napravi vaie čevlje garantirano nepremočljive.
LEKARNA LEUSTEK
LJUBLJANA, Resi jeva cesta št 1
Naši smučarji
pojdejo v Švico
Ljubl>aoa. 2. j-unuarKi.
V Ie—o—i ^vScarakem letovišč« St. Morite se bodo vrSife od 4. do 8. januarja akadecneka »mnoarska prvenstva Evrope, katerih se udeleže rodi nafti tekmovalci. Za ta tekmovanja »o bili določeni sami znani preizkušeni akademiki tekmovalci, med katerimi jih je že več lani tekmovalo na mednarodnim akftdemakfch tekmah v Grfndelwaidu. Določeni naslednji tekmovalci: Leo Baobler, Boris Jenko, N-an-Bervađ-, Bogo šramel, Ljubo Kukovec, vsi vf. Ljubljane in Ljt»ban Muftic iz Maribora, kot potni maršal pa odpotuje z njimi akademik Zdenko Rupnik iz Ljubljane.
Tekmovanja se prično 4. in siear prvi dan v smuku, drugi dan v teku na 1-8 km. tretji dan bodo štafete, žudnji dan pa ak-Io.ti in skoki. Naša tekmovalna vrsta, ki je lani častno zasedla peto mesto med 12 tek m u j očimi reprezentancami, je prav dobro .sestavljena, toda letos nima takih izgledov, ker je skoraj večina tekmovalcev zaradi pomanjkanja snega brez treninga. Da »o se akademiki lahko, udeležili mc-dnaiodnega tekmovanja, so prejeli podpore od banovine mestne občine, nekaterih klubov, obljubljeno pa imajo tudi podporo od ministrstva za sport in telesno vzgojo.
— >Franz Jo.-efova« iireinMca čist lno sredstvo prebavne poti, ki je mnojjpo obro-inenjeTna z jedjo in pijaco
Razigrano silvestrovanje
Ljubljana, 2. januarja.
Kakor vsako leto, je bilo tud: na minulo ^ilvestrovo v Ljubljani pol-no veselic, k' so jih priredile razaie organizacije ali pa aranžirali gosti !nča rji in kavarnarji. da so se Ljarblian-čani prav pošteno poslovili od starega leta in sprejeli novo z največjimi častmi im veseljem. Kakor bi bil denar, ki ga je tako malo med ljudmi, izgubil že vso veljajo, tako je veseljačenje zgrabilo ljudi. Zlasti tisti, ki najbolj tožijo o pomanjkanju, so tudi najbolj lahkomiselni v prepričan-ju. da si kupiijo zanj \ saj  enkrat v letu kratkotrajno naslado.
Razen splošnega proslavljano a Silvestra po gostilnah in kavarnah ter privatnih stanovanjih smo imeli tudi polno prav uspelih večerov, ki med rojimi omenjamo zlasti tradicionalni večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. fe» je bil prav dobro obiskana in nad vse dostojna zabava. Tudi gostje Sokola I. so napolnili ogromne prostore Tabora, saj je v Ljubljani znano, da Sokol I. ztia posikrbeti z izbranim programom za najooloe razvedrio. V »Iliriji« organizirani športniki so s svojimi prijatelji pričakovali novega leta v kavarrri Evropi, kijer je bilo razpoloženje vseskoz na višku. Naglo napredujoča »Krka« je do zadnjega kotička napolnila novo kletno drvorano hotela Metropol, kjer so izvofili mlado lepotico gd«č. Marto Mergenfhalerjevo za kraljico večera. V hotelu Tivoli so Silvestrov ali v dru&trvu »Tabor« združeni primorski emigranti. Sokol ni. se je vesettl v svoji novi telovadnici za Bežigradom, prav lepa in zabavna je bila pa tudi prireditev kurjeva-škega Sokola IV. pr: Jelačinu na Dolenjski cesti.
Med na.foori uspele prireditve spada večer »Soče« v veliki dvorani in drugih prostorih kazine, kjer so predvsem pisateljica Manica Romanova, kupletist Danilo Bučar, oktet »Ljubljankega Zvona« in solist Premelč ter razni govorniki skrbeli za zidano voljo, odlikoval se je pa seveda tudi ata Živili. V operi so se dobro imeli »Pri belem konjičku«, posetnike drame sta zabavala »Utopljenca*. sijajno je pa uspela tudi že neštetokrat dana komedija -Revna kot cerkvena miš^, ki so jo od-15no igrali šer^iako-bčani v Mestnem domu. Prišli so na originalno idejo, da so postavili v dvorano bife. ki so pri mjem zadovoljni gostje z igralkami in igralci prav po domače še dolgo posedeli.
Kakšen ie maček, pa vidimo še danes po otožnih obrazih veseljakov, ki milo vzdihujejo s praznim: žep., čas pa mirno hiti dalie s svojim neugnanim tempom dela in skrbi za obstanek.
Orlov
Ljubljana. 2. januarja. Ta film je znan že tudi po opereti, prav tako pa po nemt-m filmu, in je vzbudil v Ljubljani največje zanimanje. Vendar se pa nemi film nikakor niti od daleč ne da primerjati z zvočnim filmom, ki pravkar polni dvorano kina Matice, ter spada Bled najučinkovitejše filme, razen teea je pa vs m ludi v retmiei všeč. saj nam Ogajajo vsi filmi z rusko vsebino in rusko muziko. * Orlov t je ogromen demant iz zakladnice ruskih carjev. Po propadu carstva 2a dobi veliki knez Aleksander Al°k?androvic. ki 2a pa življenje prisili, da si svoj kruh služi kot dPlavee v tovarni avtomobilov v Berlinu pod imenom Doročinski. V tovarno prihaja tudi lepa ru^ka pevka Nadja, v kateri se takoj vnamejo ?rimpatiie za interesantnoga rojaka. V Nadjo sta zaljubljena oba lastafika tovarne, zlasti pa starejši, ki je tip komičnega ostarelega ljubimca 2e delavci so opazili, da lepotica prihaja zaradi Dorosmskega v tovarno, končno se pa z njim tudi osebno seznani ter na poskusni vožnji zaljubi v njega. Silno je začudena, ko spozna njegove izredne manire rn fini nastop, vendar pa niti ne »hiti, da se pod tujim imenom skriva sam veliki knez. Tudi on se zaljubi v njo, vendar se ji noče odkriti. Da bi jo pridobil, sklene prodati demant >Orlovc in ga izroči mlajšemu lastniku tovarne. Tedaj se pa nakrat pojavi drugi veliki knez Aleksander Aleksandrovih v spremstvu detektivov« da bi aretirali Dorošinskega, eni, da i« nevaren pustolovec. Opereta bi ne bila ope-
reta, če bi se srečno ne iztekla in tako se tudi po prav veselih m zanimivih spletkah dobita Nadja in Dorosinsai — pravi Aleksander Aleksandrov e.
V filmu slasti ugaja prekrasna pesmica o cigareti, razen tega je pa v njem 3e potno drugih popevk, ki so znatno boljše, kakor amo j*b vajeni v filmih. Veltkega k nem igra naš roj»k Petrovič sijajno, njegova partnerica je pa Šarmantna Liane Haid, a tudi vsi drugi igralci so na visku, sato bo pa tudi ta film gotovo pri vsen predstavah razprodan.
Muzika: Bruno G»ruiieh*t&dten
Liane Haid Svetislav Petrovič
Najnovejši FOXOV zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Prekrižani računi smučarjev
Ljubljana, 2. januarja.
Na Sil vest rovo in dan pred njilm j*' kazalo, da se bodo smučarji vendarle navžili /.imskeca veselja. Pa je povsem nepričakovano nastopilo južno vreme, dobili smo izredno topel solne.ni dam. da je na mah bilo po snegu, še v petek je v bit.zini Ljubljane po vseh bregovih kar mrgolelo smučarjev, zadnji dan ▼ letu pa ni bil nič vee upoden za smuko Navzlic tejnu je bilo v sobotnem večernem Tlaku, ki je vozil na Gorenjsko, dovolj smučarjev. Večina je hitela v naš St. MorKz. v Planico in Kranjsko ?oro ter Mojstrano, mnogi! so po obiskali tudi Zelenico, Kofce in Bohinj Tisti, ki so posertili Gorenjsko, so imeli ponekod prav zadovoljivo smuki-, posebno v višjih !ea;ah, zato pa ie bilo tem slabše na Blokah in ▼ okolici 'i^ogatca Tu je solnčna pripeka pošteno opravila svo>e delo in prav kmalu se povsod pokazala trava.
Najbolj zadovoljni so Mh' posetniki Planice in Bohinja. Imeli so krasen solnć-ni, dan, temperatura pa je bila kljub te mu pod ničlo. Imeniten pršič, n« katerem je bila drobna plast sreža, je dovolil naravnost idealno smuko. V splošnem pa se ni odpeljalo fz Ljubljane toliko smučarjev, kakor se je pričakovalo. Glavni kolodvor je odpremil vsega 14.000 potmkov. to je nekaj tisoč več kot običajno. Mel temi je bik) komaj dobrih 100 smučarjev. Najboljše je bila obisk ama gorenjska proga, za njo pa zagrebška.
Narodn** <*i^ališče
DRAMA.
Začetek ob 2e. Ponedeljek, 2. januraja: Zaprto. Torek. 3. januarja: Kar hočete. Red C. Sreda, 4. jannarja: Voda. Red Sreda.
•
Izvrstna   Shakespearejeva komedija
Kar hočete, k! se vprizarja pri nas v režiji dr. Gavelle, se ponovi v torek dne 3. t. m. za red C.
Abonenti roda Sreda imajo z« svoj abonma d>ae 4. t. no. Vombergarjevo IJu-l-sko igro,  komedijo Voda.
Prihodnja dramska premijera v naši drami bo drama Milijon težav, K jo Je napisal Valentin Kata?ev. Delo Študira g. Bratko Kreft.
OPERA.
Začetek ob 20. Ponedeljek,  2. januarja: Zaprto. Torek,  3.  januarja:   Eri.ka.  Red A. Sreda.  4. januarja:   Ma.non.  Red B.
Domača opereta Erika, ki se odlikuje po lahki melodljozni glasbi un veseli vsebini, se ponovi v torek d-ne S. t. m. *a red A. Ker bo to najbrže poslednja večerna predstava te operete, še posebno opozarjamo na to predstavo.
Manon, najbolj uspela operna predstava letošnje sezone se ponovi v sredo, dne 4. t. m. za red B.
Prihodnja operna premijera bo zna. me*nita opera Nižava, ki se vpnlzori kou-cem tedni a v popolnoma novi zasedbi, re žrji in inscenaciji. Nižava spada med de la, ki tvorijo stalni repertoar vsakega boljšega gledališča. Pri nas se ni že par sezon uprizorila in prepričan| smo *la bo velik interes.
Pino 'n Pia Mlakar študirata z nabiui pomnoženim baletnim ansamblom znani balet Punčka. Oba umetnika sta imela v domovini tako v Ljubljani kakor v Zagrebu z izvajanim samostojni, m baletnim večerom ogromen uspeh. Prepričani smo, da bosta imela ravno tak uspeh tudi s svoiim ansamblom. Premijera baletnega večera bo sredi tega meseca.
Iz Celja
— r Silvestrov vefer Sokotekega društva v Celjskem domu je bil dobro obiskan n je potekel v najboljšem razpoloženju. Spored sicer ni bil povsem takt kakor bi sf srs želeli za Silvestrov večer, a izvajanje posameznih točk je bilo zelo zadovoljivo. Polnočni govor je imel društveni starosta br-dr. Milko Hraeovec, novoletno alegorijo pa je zopet izdelal znani mojster br. M. B»*n-Čan. Tudi ostale silvestrske prireditve ao bile dobro obiskane ha so trajale do jutranjih ar.
—t Pevski sbor obrtnega naraščaja bo imel prihodnjo vajo v ponedeljek 9. L n. ob ld. v Obrtnem domu.
<■ Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov ▼ Celju bo imel svoj redn, obrni zbor na praanik 6. t m. ob 9 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma
—e V celjski bolnici je umrl 30 rjaaaas-bra  761etni  upokojeni    tovarniški Isjavet Florjan Roiman iz Ilovico pri Novi strkvi. V decembru je umrk> ▼ bolnici trop , v me sta pa 1°* oseb
—c Csodon pader. One 30 decembra iK*-pokime fe padla 41 letna pocestnica IVrc/nn Hrapotova z Looice pri Polzeli tako near B-no, da si je zlomila nogo. runanofunuka so prepeljali i reševalnim avtomobilom r \jt>-i re v celinko bolnico.
—e Celjsko pev*ko tnftvs bo pričelo s rednimi vajami sele prihodnji leden.
Koledar.
Danea: Ponedeljek. 2 januarja katojt-Čani: Makarlj, Zlatarn. Miljeva, pravoslavni ao. decembra.
Kino  Matica: Orlov.
Kino ideal:  Nezažoijeni »i oče k.
Kino Ovor: Pat to Pataehon ČAro^ strelca.
ZKD:  Grovk ob 14.15 v kinu Matici. Rastava v Jakopičevem paviljonu.
Današnje prireditve. Danes:     Trnkoezv.    Mestn*   trg  4 <n Rainor, Miklošičeva cesta 20.
Jspoo1 sita
in režeta
Če so ti produkcijsko *redsti»o Burno roke ali fi/ava, te obhajajo ob novem leta kaj čudne misli. ZLaicliš si, da bi btl raz-našalec tisto\% hišnik, vratar banke pod ntorutorijem, šofer ministra rtu razpoloženju, dimnikar ali smetar. Kako lepo in Jto> ristno je imeti ob novem letu tak poklic* Za mal denar ali pa kar zastonj dobiš vizitke z no\*oletnim \'ohčilom in hajdi na tov za kovači. Seveda vse leto bi ne omtat v takem poklicu, izvzemsi vratarja in šofer j a. Ko bi pobral vse kovače, bi «e lepo zahvalil kn odpeljal v deželo 1000 otokov na počitnice. Na tihem ai tudi želiš, da bi vrag vzel vsa društva z njihovimi novoletnimi poslanicami in članarino vred.
Da je enkrat v letu rac dobro biti smetar, so nam dokazale »metarake vizitke, ki jih je bilo včeraj zjutraj ali pa ie v soboto na večer nekam sumljivo mnogo. Po d\*e ali celo po tri so dobivale stranke in na vsaki je stalo: »Srečno novo letu želi smetar*. Zdaj pa ljudje ne vedo, ali so prišli kovači re# v prid tistim, ki pobirajo skozi vse leto smeti, ith po tistim, ki so prišli samo enkrat v letu pobirat kovače.
Kako je bilo z drugimi poklici, ne vemo in tudi ne mor etno trditi, da so se dimnikarji ali bančni vrat ar p za nen-o leto takisto razmnožili.
Po Janusovem vzoren
(Odgovor na flnnčif »Po bol'SeviSkem vzor-ou t >Skyvei>cu<  1. januarja
Ljubljano, %. januarja.
Reci, da ti ne poreko ...
Nas preljubi Januč se je razhudfl, da ae zagovarjamo brezglavega razmnoževanja že rtak mnogo prevelike armade reveže v iu trpinov. Ze ve, zakaj. Dokler se bodo reveži tako radi množili, bo lahko tudi Janus uspešno pobijal bek) kugo. Zakaj se pa Janus sam z vso bratovščino svojih duhovnih očetov noče innoiiti'? Mar nm je bodočno«^ jugoslovenske rase pri srcu samo na jeziku? Lahko }e drugim prigovarjati, naj se množe in rede kopico otrok, samemu pa ticati za celibatom, ali pa prepuščati morebitno odgovornost za nesrečno naključje onegavim Jožetom. Toda Janus bi ne bdi Janus, če bi mu manjkala ta logika.
Tudi ni všeč našemu Jan usu. da smo spravili sveto leto v zvezo z denarno krizo v najmlajši državi sveta. Tudi tu sam najbolje ve, zakaj skriva >kSeft« za hrbet vere. Torej v Rim, v srce fašistično Italije nei nosi slovensko ljudstvo ovoj krvavo pri-služnni denar, da bo »kaj lepega in trajno vrednega videlo, se »rčno in umsko izomi-kalo "n na duhovne vrednote spomnilo*. Morda bo pa videlo med drugimi lepotami tudi ostanke požganih slovenskih narodnih domov, morda poroma na skupni grob bazoviških žrtev, da se bo srčno in umsko z-oblikovalo v duhu tistih, ki streljajo naše brate po krvi v hrbet. Saj si lahko ocrle.la vse te duhovne vrednote spotoma, ko ponose sadove svojih žuljev na proslavo izredne*-ga svetega leta v Rim- to bogabojere ?»k> vensko ljudstvo pod vodstvom svojega J« nusa. V sti sapi, ko rohni ta čudovito dosledni Janu6 vsak {>onedeljek in tudi med tednom na tlacitelje naših bratov, rohni tudi na nas, ker pravimo, da ni treba nositi požiralcem slovenskih narodnih domov sadov slovenskih žuljev. Komedija « Turki med vojno se ponavlja.
In ker je z lotriko in pametjo že od nekdaj sprt, je nas včlanil v boljševiški >so-juz brezbožnikov«, za kar smo mu zelo hvaležni. Samo čudno se nam zdi. da zadnje Čase staiTi tako vneto ^'li v ta >sojuz<. V isti številki, kjer tako lepo potrjuje rek: >1> -r grSsste Schufl im Land i*d und bleibt ier Denunziant«, piše z debelimi črkami, da Če se bodo Združene države našle lice v lice s političnim fenomenom take vrste, da ta fenonhen ne bo izgledal tako kakor Benito Mussolini, ampak bo nosil poteze Ljenina«.
V uvodniku pa pravi: >Sedanja stiska naj človeštvo prisili, da u posta vi nov gospodarski red, ki bo odgovarjal pravičnosti in ljubezni in ne bo več nekaj ljudi plavalo v razkošju, velika veČina pa od vsega hudega poginjala<. Ali ni vzeto to iz programa bolj-ševiškega »sojuza brezbožnikovc? Sreča za človeštvo, de bo nov gospodarski red od pihal tudi vse Januse.
Da, da naš preljubi Janua bi se takoj vpisal v boljševiški »sojuz brezbožnikovc, samo če bi ostala nedotaknjena vera _ reci cerkvena bisaga. Klobuk % glave pred takim moralnim teoomenozaj
»SLOVENSKI NAHOD«, dne 2. januarja 1933
Stran 1
POTOVANJE V SREČO!
Muzikalna veseloigra z opojnimi šlager ji in prekrasnimi naravnimi posnetki iz Švice in čarobne rivijere.
V dvoje je lepše
pride:
Magda Schneidcr Kari Ludwig Piehl Erast Verebes
PRIDE!
in sloviti komik
Richard Romanovski
prvič v filmu!
pkide:
srn
Dnevne vesti
— Velikodušen kralji dar »a beograjske siromake. Nj. Vel. kralj je velikodušno poklonil narodnemu delavskemu strokovnemu savezu 10.000 Din za podporo brezposel-nim. blagajni beograjske občine pa 100 000 Din kot božićnico beograjskim revežem-
— Živahen tujski promet se nam obeta v tekočem letu- Na Jadranu so že napovedane innotje ekskurzije iz inozemstva, organizira se pa rudi c'm živahnejši notranji tujski promet. Poročali smo že, da pripravlja češkoslovaška turistična organizacijo *(Ydok« velik zlet v Pariz s posebnim vlakom. Iz Pariza se pripeljejo Cehi k nam in poseti io tudi Ljubljano in Bled. Društvo prijateljev Jugoslavije v Lemansu pripravlja dve ekskurzvji, eno spomladi, ki poseti tudi Ljubljano. Belgijska agencija Broško pripravlja r^kfikurziio z avtobusi in tudi ta namerava posetiti Ljubljano. V notranjem tujskem prometu sta pokazala doslej največ agilnosti beograj«!k; in novosadski Putnik, ki »ta organizirala več ekskurzij iz severovzhodnih krajev v Slovenijo. Primorje in Južno Srb;jo. Letos bo organiziran iz Splita izlet na Plitvička jezera in v Slove-nijo.
— Naš postnohrzojavni promet. V poštno-brzojavneni koledarju so zanimivi podatki o nameni noštneni n brzojavnem prometu. Od leta 19*23 je število osobja v poštmv brzojavni in telefonski službi neprestano nazadovalo. Letri 19'JS je bilo 12-845 usluž bemev, lani pa 12.462. Vee poštnobrzojavni in telefonski promet se je povečal od leta 1928 .lo lani za 154.3'«.
tonite, Če ste nevoljni:
V DVOJE JE LEPŠE!
/.agreočani prijatelji bele kuge. Iz po
datkov, ki jih priobčujejo zagrebški listi o rojstvih in umiranju v pretklem letu, je razvidno, da število rojstev v mestu stalno nazaduje, umira pa vedno več ljudi. Zato pravijo zagrebški lisli, da bo treba pokopališče razširiti jn zgraditi krematorij, na dru-ci -trani pa pomagati ustanovam, ki skrbe sa porodnica in deco.
— I uzi ai tečaj za mizarje v Gorenji vri-si nad Sknfjo Loko. Zavod pa pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi tečaj za mizarsko luženje v dneh 9. in 10. januarja t. 1. v (iorenji vasi nad Skofjo Loko. Interesenti naj se zelase pri skupni obrtni zadrugi v Gorenji vasi. kjer dobe vsa podrobnejša navodila.
— Glasbeni natečaj. Založništvo Univer-sal Edition na Dunaju razpisuje natečaj za resne kompozicije vseh vrst, ki se ga lahko udeleže skladatelji vseh narodov. V bodoče bo ta tečaj razpisan vsako leto v spomin na ustanovitelja in ravnatelja založništva Emila Hertzka. Skladba še ne sme biti tiskana, niti javno izvajana, niti sicer že nagrajena-Poslana mora biti do 15- februarja tajništvu v roke dr- G ustava Scheua, Dunaj, Opern-ring 3. Izid natečaja bo razglašen 9. maja. Nagrada znaša za tekoče leto 2000 avstrijskih šilingov, ki se pa iahko razdeli v dva ali več delov. Natančnejše informacije se dobe pri prof. Srećku Albiniju. Strossmaver-jev trg 1, Zagreb.
— Oddaja v zakup prodaje tobaka m cigaretnega  papirja    na debelo. Poročal
ie, !;? bo oddajala monopolska uprava od i. aprila do 31. marca v zakup pra-\;c> /»ročaje tobaka in cigaretnega papirja na debelo Ponudbe se sprejemajo ao 1. februarja do 11. im sicer za področje dravske Lanovine pri tobačni tovarn.: v Zagrebu Pogoje lahko dobe interesen ti pri tobačni tovarni v Ljubljani, kjer morejo pnložito tudi! kavcijo, ki znaša 1% vrednosti ietuega konzuma.
_ Smučarski tečaj na Jezerskem je otvor j en Trenotno ima 17 udeležencev. Snega na Ravenski kočni (na Anclovem) za v*>ž,banje dovolj, najboljše kakovosti, iz-vrs'en srež na stari podlagi. Vremena c>-kar sodiiti po razmerah v Ljubljani. Vse, ki so ob ljubljanskem jugu ,&cagalu, vabimo, naj se čim prej pripeljejo za nami. R. Badjura.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, v splošnem pa stanovi.tno vreme Včeraj je bik> po vseh krajih naše države deloma oblačno in za začetek januarja izredno toplo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v LJubljani 8.7. v Skoplju 2 Itd Davi je kazal barometer v *4nbljani 773.2, temperatura je znašaja 0.2.
_ Samomor trgovčeve ieue. Iz nekega potoka blizu Novega Sada so potegnili v soboto zjutraj mrtvo ženo trgovca iz Feketiča Samoila Stajniča Trgovec je bil ugleden in bogat, zakon o zaščiti kmetov ga je pa pognal v konkurz in to je njegovo ženo tako potrlo, da si je končala življenje.
— Uboj ▼ gostilni. V vasi Zabljak blizu Banjaluke sta se sprla v petek ponoči koči (až Golijaševič in njegov znanec kmet Mirko Vidič. Kmet mu je očital, da mu je nekoč preveč zaračunal, ko ga je vodi. Iz
prepira se je razvil pretep in Vidič je Gali-jaševiča tako obdelal z nožem, da je kmalu
umrl.
— Nesreče in pretepi. Delavka Jožefa Udovčeva, zaposlena v predilnici v Litiji, je med delom padla in si poškodovala desuo roko. — Snoči je bil na Smartinski cesti napaden 271etni sedlarski pomočnik Ciril Do-vič. ki se je vračal domov Nekdo sa ie udaril po obrazu in mu poškodoval desno oko. — Udovčevo m Doviča so prepeljali v bolnico.
— Tudi t Zagrebu so navdušeno rajali.
Kakor Ljubljančan., tako so tudi Zagrebčani na pragu novega leta navdušeno rajali 2e pred 9. uro so bili do zadnjega kotička polni vsi lokali- S plesom in veseljem so sprejeli zagrebški puraarji novo leto, danes pa preganjajo mačka, kakor ga preganjajo mnogi tudi pri nas Po mestu je bilo včeraj zelo živahno, ker je tudi v Zagrebu sijalo toplo solnce.
Iz Liuntjafte
—Ij Sprejem  bolnikov  v  minulem letu.
Uprava ljubljanske bolnice je v minulem letu sprejela 21940 bolnkov, kar je obenem nov rekord. V otroško bolnico je bilo na zdravljenje sprejetih 1368 otrok
—M Sneg ie naglo skopnel, kljub temu pa Ljubljanica ni narasla tako. da bi morali odpreti zapornico v Trnovem ter prenehati z delom v strugi. Največja nevarnost le že minMa. vendar se ne obeta nič dobrega, ako bo začelo zopet snežiti al! ce'o deževati, nreden unade vnda
—Ij Dobrodelna akademija na Taboru. Na iniciativo ljubljanskega Rdečega križa in Mestnega načelstva bo v četrtek zvečer na Taboru dobrodelna akademija 3 koncertnim in zabavnim sporedom   Koncertni del
Pomnite, če ste žalostni:
V DVOJE JE LEPŠE!
izvaja orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja in mladinski zbor >Trboveljski slavcek« pod vodstvom zborovodje učitelja g. Suligoja Oba nastopajoča, zbor in orkester, bosta svojo nalogo izpolnila umetniško dovršeno Posebno opozarjamo, da nastopi s trboveljskimi slavčki mla da solistka, ki ima posebno lep glas. Naj nihče ne zamudi tega koncerta, ki bo vsakemu poslušalcu nudil izvrsten užitek. Po koncertu pa je prosta zabava in ples. Vee je namenjeno za dobrodelne svrhe. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—Ij Brezplačno  vožnjo s tramvajem od
najbližje postaje svojega doma pa do Škofje ulice pri cerkvi sv Petra ima vsakdo, kdor poseti dobrodelno akademijo na Ta boru v četrtek dne 5. t. m. Kupon za brezplačno tramvajsko vožnjo je poleg vstopnice (sedeža ali stojišča) za akademjo. Zato ei kupite vsi vstopnice že v predprodajj v Ma tični knjigarni
—IJ Silvestrovanje na Viču. Višk: So kol se je na prav lep in dostojen način poslovil od starega leta v Sokolskom domu na Viču ob ogromni udeležbi občinstva. Bogat in pester spored je nudil ves večer obilo zabave In smeha Večer je otvoril sokolski orkester, nakar so člani dramskega odseka imenitno zaigrali burko 9Ponedeljkovanje<, ki je vzbujala salve smeha, zlasti nastopi br. Paternosta so občinstvu zelo ugajali. Kot vedno so se tudi; ta večer postavili sokolski pevci, pod vodstvom br. Verbiča st. Tuda druga burka »Hlače^ je bika dobro podana In se je občinstvo imenitno zabavalo. Marmornati kipi. ki sta jih sestavila br. Borštnik in Peternost, so bilf efektni ter občinstvo ni štedllo s priznanjem. O polnoči je bila (epa in primerna alegorija, nakar se je razvila neprisiljena zabava s plesom, kjer so prišli: na svoj račun i stari i mladi. Bil je zelo prijeten Silvestrov večer. Zdravo!
—Ij    Vigojno  izobraževalni  tečaj Zveie
kmetskih fantov in deklet. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi dekliški vzgojno izobraževalni tečaj, ki se ga udeleži 40 kmetskin deklet iz vseh krajev banovine Slavnostna otvoritev bo jutri ob 15. v poslopju I. državne gimnazije, vhod iz Gajeve ulice.
—J j Uoiteijaki pevski zbor. Pevci in pevke! Tečaj 5., 6., 7. m 8. januarja v Glasbeni Matici. Prftetek 5. Ob S. ari. Udeležba je za vse brezpogojno strogo obvezna Pripeljite s seboj dobre pevke in pevce. Odbor.
—'j Danes zadnje gostovanje Gro oka v EHtnam kinu Matici. ZKD sporoča vsem tistim, ki še niso videli in slišali slo več e-ga, svetovno znanega umetnika, muzikalnoga klovna Grocka. d« gostuje danes ne prekliono zadnjikrat ob 14.16 on v Butnem kinu Matici. Film nudi toliko u*tka, da si ga mora vsakdo ogjedati.
—Ij Sresko tajništvo jrkt)    za mesto
Ljubljana poziva vse strankine člane, da se polnoštevilno udeleže prireditve, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v četrtek dne 5. L m. ob 20. uri na Taboru v pnd brezposelnim in siromašnim občanom.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grančice jako delovanje Črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spece-rijskih trgovinah._
Iz Novega mesta
— PrismejaJo se nam je novo leto z zlatim solncem, ki je kot poleti obsevalo nase griče. Komaj zapadli sneg hitro kopni-Po gorjanskih obronkih se po akopuelih livadah in med redkim grmovjem belijo veliki cvetovi črnega fcioha. Ob dolinskih potočkih poziatevajo iz tanke snežne koprene rumene slavice popolnoma razcvetih kaluž-nic Pomlad se nam javlja.
— Novomeški lovci so se 8. decembra minulega kta organizirali v podružnico SLD za sodne okraje Novo mesto, Mokronog. Trebnje in Žužemberk. Sedež podružnice je v Novem mestu. Doslej so bili dolenjski lovci včlanjeni pri ljubljanski podružnici SLD. Dolenjska podružnica je številčno zelo močna ter se bavi z ustanovitvijo lovske knjižnice v Novem mestu, dalje s posebnim fondom »Zelenega križac, iz katerega bodo dobivali podpore v prvi vrsti revni zapriseženi lovci in gozdni čuvaji. Po-družn ca bo skrbela tudi za to, da se v naša lovišča čim prej uvede ona pasma psov, ki je za naše kraje in naša lovišča najbolj primerna.
_ Osebna ves*- Profesor tukajšnje realne gimnazije dr. Viktor Tiller je na lastno prošnjo upokojen Novomeška gimnazija bo z njVm izgubila odličnega vzgojitelja in znanstvenika, dijaštvo pa svojega najboljše-ga prijatelja, za katerim odkrito žaluje. Nič manj ne bo presenetila vest vsega meščanstva, med katerim je bil profesor Tiller zelo priljubljen in spoštovan. Splošna Želja je. da b bil zasluženi pokoj dr. Tillerja potegnjen do skrajnih mej v zdravju, sreči in zadovoljstvu!
_ Poskusen vlom, Sentjernejski trgovec
Volovec ima nekako sredi med vasjo in kar-tuzijo Pleterje na Golobinjeku svoj vinograd s prostornim hramom. Za praznike se je nekdo hotel oskrbet tam s pijačo, pa mu ni vratalot. Skoro pet centimetrov debnla hruškova vrata je 35 krat navrtal s širokim gorskim svedrom, pa se le niso vdala. Potem je skušal dvigniti težka vrata s tečajev, kopal je pod pracom. kasneje je poskusil še pri zamreženih okn;h. pa je bilo vse pretrdno in žejen je odšel nočni podjetnik domov, zdaj ga iščejo orožniki.
Iz Tržiča
_ Poverjeništvo    Vodaikov© drušbe je
prevzel od g. Mršn;ka Franca, ki je odšel po službeni potrebi v Zagreb, g. Berger Miha, poduradnik OUZD. kjer se dobe letošnje knjige in se plača obenem naročnina za prihodnje leto. Družba ima letos v Tržiču 132 Članov, to stevlo pa se bo spričo odličnih knjig letos znatno dvignilo, saj je udnina jako skromna, komaj 20 Din na leto
— Drsališče športnega kluba v Tržiču :e od 26 decembra dalje odprto vsak dan popoldne in zvečer do 9. ure. Otroci pa smejo ostati na drsališču le do 17. ure. Za enkratno drsanje se plača po 2 Din za člane m 1 Dinar za otroke, po 4 Din 2» nečlane, ob nedeljah so prispevki primerno zvišani Dobe se tudi sezonske karte, ki pa so dražje od lanskih, gotovo zato. ker je letos zaslužek lažji Drsališče je za polovico večje od lanskega in led je prav dober. Za razvoj drsalnega sporta si bo pridobil tržiški športmi klub velikih zslug in zato je prav. da ga podpiramo.
_ Smučarska skakalnica, za katero sta prosila športni klub Tržtt in športni klub Svobode v Tržiču, bo gotovo dočakala svojega rojstva dan, če prav so trenutno razmere take, da se športniki ae morejo zedinlti, da bi imeli vsi skupaj eno samo skakalnico Mestna občina je obljubila pomoč, komisijonelno je bil ogledan že tudi prostor, izdan nalog za pribavo vzornih načrtov za skakalnico, pa je igubosumnost med klubi prevelika Ali res ni mogoče priti preko takih malenkosti? Pravi športniki so tudi kava-Uiriji, ne pa mali ljudje, ki se spodtaknejo ob vsak kamenček, s katerega napravijo potem neresUlr problem.
Iz škofje Loke
Sel Kov areske Izpostave, Is svojih dosedanjih prostorov v Susnlkovi hiši se je preselila sreska izpostava v Kajbetovo hišo, ki je last zdravnika dr. Toneta Jamarja. Urad bo nastanjen v vsem prvem nadstropju z ragledom na Mestni trg in na Suho. V nove uradne prostore se je preselil tudi prosvetni referent, ki je ura-doval doslej v Klobovsovi hiftl. Novi uradni prostori so od dosedanjih večj.i, prl-kladnejši in bodo bolje ustrezali svojemu namenu. Uradovanje sreske izpostave ne je pričelo z novem letom.
_ Zadeva železniške tarife za vožnjo iz LJubljane do Škofje '^oke stopa zopet v ospredje, železniška uprava je povišala voznino za 2 Din. tako da znaša v eno smer Din 9. Te dni je zasedal tarifni odbor železniške direkcije v Ljubljani. Tujsko - prometni odsek z predsednikom g. Potočnikom je ponovno posredoval z namenom, da se voznima suita na prejšnji* Din 7. Prizadevanja ieKmo popolnega napeha, tembolj ker je vožnja do Škofje Loke, vštevši avtobus, res draga.
— Makih izpričeval ne bomo kolsko-vali. Ker je po zakonu o narodnih šolah pouk v osnovnih šolah brezplačen, se v bodoče semestralna in letna izpričevala ne bodo kolekorađa, s čimer bo slasti oatreieno staršem šoloobvezne mladine Kolekovanje z Din S torej odpade.
Prav srečno se je začelo
Vsi znaki kažejo, da ie z začetkom novega leta konec vseh križev in
težav
Ljubljana, 2. januarja.
Neznansko težko smo čakali, da bi minilo staro leto. kajti vsi smo bili prepričani, da bo s starini letom konec vseh nadslofc in strahot In mrslite, da smo se kaj zmotili? Crm se ie na starega leta dan zmračilo, so minili budi čas; kot bi mig-niL Vsa Ljubljana se je posvetila prevaž-nemu vprašanju, kje in kako bi se čim dostojne je poslovila od starega leta. To je pa bil tudi tako težaven problem, da bi ga morali reševati na kakšni svetovni konferenči. Ali more kdo sploh povedati, koMko Silvestrovih večerov je bilo v soboto v Ljubljani? Našemu milemu rodu nekateri pripisujejo posebne orgarrt-zator-ske sposobnosti. Te sposobnosti so se v soboto pokazale v najfapii luči; kar je res. je res: najsposobnej-ši organizatorji smo, sledimo pa tudi vedno duhu časa. zato ie Ljubljana proslavila Silvestrov večer naravnot mogočno.
Samo ob sebi umljivo je. da bi se ne spodobilo spati ob tiJfco važnem časovnem prelomu. Tega se ie Ljubljana predobro zavedala, o tistih redkh izjemah, zaspanci« in ftJistrih, ki niso pričakali novega leta v presladkcm ginjenju in prigodni vzhičenost., pa itak ni treba govoriti. Kdo bi si drznil omalovaževati tako pomembno tradicijo! Zato niso bili Ljudle vse leto tako vzajemni, enih misli in čustev, kot v soboto ponoči, odnosno v noč: med soboto in nedeljo, ko so s takšnim elanom zvra-čali kozarce, kot da se jim bo na dnu pokazala bodočnost. Bratstvo vinskih bratcev je res najmogočnejše in najresničnej-Se. Silvestrova noč je bila veličastna manifestacija za bratstvo vseh ljudi pri kozarcu. Kaplja vode med ilahtnimn kapljicami se ie pa zdela bolest ob misli na mučeniško Ameriko. Tako globokega sočutja človek do sočloveka ni še nikdar gojil, kot so ga bratci do nesrečnih Američanov. Tolažili so se sicer, da Američani ne bodo proslavili Silvestra nič manj '.menitno. vendar so pili zaradi žalosti, da se tako omalovažuje svetovno bratstvo v napredni Ameriki, kot da so hoteli spiti tem več. Čim mano ga posrkajo Američani.
Ljubljančani se niso zavedii kdaj se ie zdanilo: noč je bila mnogim prekratka. Bili so pa tudi v takšnem zagonu, da niso mogli prenehati romati še dopoldne iz gostilne v gostilno. Zato je bilo včeraj dopoldne na ul.cah nenavadno živahno. Bratci so se zibali po cestah, iskali z motnimi očmi kavarne, da bi potolažili nemirne notranje dnhove, ki so iih mučil:, kot da so obsedeni. Blagor nam, prekrasno so bratci protestirali zoper krizo in vse, kar je z njo v zvezi, slovesno so orglali še pri belem dmevu skoraj na vsakem korak«; če bo kdo začel v tem letu zopet otepati krizo, mu morajo bratci takoj zamašiti usta. Srečni smo pa lahko, da je brozga absorbirala na cestah sledove manifestacij za vinsko bratstvo.
Tudi v drugih pogledih se je novo leto
začelo srečno in lepo ter vsi znaki kažejo, da je z začetkom novega leta konec v sen križev in težav ali pa da ie polom pred durmn. Saj mora že poplava novoletnih vošči! odtehtati slabe čase. nikdar si hjndije niso tako vneto voščili srečnega novega leta. kot letos. 2e v soboio i večer, ko se ie komaj zuočilo. so zaceli prenašati v lokalih prašiče. Tudi ti voščlci so se letos naravnost katastrofalno pomnožili in je izredno čudno kje so dobili toliko pujskov, zlasti, če pomislimo, da e leto morila prašiče kuga m rud; kmetje jim niso prizanašali, ker jih niso mogli prodati.
O naprednosti meščanov ne smete dvomiti, čeprav verujejo bolj trdno kot v pekel, da mora na novega leta dan priti moški prvi v stanovanje Po*e*bna sreča ie. če prde prvi voščit d-imnfcar Posebna sreča zlasti zato. ker zadma eta pr ha'«»«» voščit tudi perice, kolporterke. mlekarice, smetarji, pismonoše, tu \n tam nudi čevljarji m Šivilje itd. Meščan ne puste nikogar noter, če m še prišel dimnikar. Toda dimnikarji so na novo leto taki* elegantni, da jih ne n>oreš spoznati, če poškiliš skozi lin ico predsobnili vrat Zato se je marsikje zgodilo, da so spustJi v stanovanje čudnega možaka, ki je sicer voščil skrokanim meščanom povsem dostojno srečno novo leto. a je končno pripomnil, da prosi za podiporo, ker je brezposelni. Menda si lahko mislite, kako za-prepaščen. so bih meščani ob takšnem vo-ščilu, kajti nimajo pojma, kaj pomeni, če jim vošči srečno novo leto najnrej brezposelni. Pokazala se je potreba, da >e mora izpopolniti novoletna vraža giede na orezposelne.
Meščane moramo tudi prestrašiti, da bodo vse leto stradali, kljub lepemu za-čefikn teta. Letos so namreč mnogi pozabili jesti na tešče gnjat Ce se pa ne naješ gulati na novega leta dan, boš vse leto stradal; tako pravi ljudska vera. ki prav tako drži. kot ona glede dimnikarja. Kako bi se pa tudi meščani ukvarjali zjutraj z gnarjo. ko so si mnogi odimakaVi še vedno suha grla in ko niso imeli časa niti pomisliti na kaj drugega! Zopet drugi so pa 51i spat zjutraj ter so prespali ves dan.
Kdo bi se potem takem čudil, da so meščani opazidi šele zvečer, da so prespali najlepši dan. kakršen je v Ljubljani posebna sreča. Nihče m že več niti pomnil, kdaj je zadnjič sijalo solnce, včeraj je pa sijalo tako Lrrtenizivno, kot da je veselo, da ne sije bratcem... Včeraj je nastopilo obenem z novim letom tud* tako zvano babje leto, toplo vreme, ki j« nenavadno za zimo. Sneg je skopnel še hitreje kot jo zapadel. Razumljivo je, da je z njun spda-valo po vodi tudi snručarstvo. Za z-in»ske športnike se je torej zače+o letos nesreč-no, toda ta nesreča ne pomeni nič v primeri s splošno srečo, ki nas je prevzela vse tako, da smo Je danes povsem oman> Heot.
I INDIJANCI PRIDEJO |
Jubilejno leto trebanjskega Sokola
Tajnikov novoletni pozdrav — Veliki načrti za proslavo hfbtteja
Trebnje, 1. januarja, Se rrikdar se m trebanjski Sokol tako pomembno poslovil oo ©tarega leta kakor letos. Saj pomenja prehod v novo leto važen mejnik v zgodovini društva, ko vstopa v svoje i ub uk:j i o leto, ko proalavlja Četrt stoletja svojega obstoja
Silvestrovanja v vseh prostoriji br. Šprin-gerja se je udeležilo mnogo občinstva. Animirana nabava v prijetni družibi je potekala tako prisrčno tako bratsko, da s ponosom Lahko gledamo na ta lep>i večer, ki je društvo uvedel v njegovo jubilejno leto. — Moralni uspeh je odličen, pa tudi gmotno si je društvo precej opomoglo. Zahvaliti se moramo na tem mestu lastniku drogerije br Gregoriču iz Ljubfljane, Uji je podaril društvu 100 dvojih koledarčkov, ki so društvu vrgh precej stotakov
Pomnite, če ate zaljubljeni:
V OVOJE JE LEPŠE!
Točno o polnoči je izpregovoril neumorni društveni tajnik br. Blagotinšek ob silnem navdušenju:
»Sestre in bratje! Končano je staro leto. in v novo stopamo, v leto 1933 Za vsakogar je konec starega m p riče tek novega leta že nekafc življensk^ dogodek, aaj je vsak primoran, da pnpiše k nizu svojih fctev uli zopet novo — končano, m da prevzame novo, — vsakemu še nepoznano Izreden tak dogodek, prelom starega leta in pmčetek novega, pa doživlja nocoj trebanjski Sokol, ko vstopa v svoje prvo jubilejno leto.
Pred četrt stoletja — leta 1908 — tedaj, ko je avstrijsko-germanski tirana z em dosegel najhujšo gonjo zoper Južne Slovane, tedaj, ko je z aneksijo Bosne m Hercegovine zadala Avstrija jugoslovenstvu domnevni zadnji in smrtna udarec, je vstala tudo v Trebnjem 6eta pogumnih in narodno zavednih Trenaojcev ter ustanovila mladega s sl-ovanskim duhom prepojenega Sokola.
Sestre in bratie! Lepa je doba četrt stoletja m marsikaj se zgodfi v iuU\ dobi, toda v dobi obstoja trebanjskega Sokola bo gotovo najmarkantnejša ustanovitev sama. če pomislimo, da je bil Sokol ustanovljen v dobi najhujšega avstrijskega terorja. Da je bil ustanovljen ob takem fiasu, da ie nad vsemi ustanovitelji stalno nihala n te dar I Slovanov sita vrv avatnjskega rablja n grozila s svojo šiToko zanjko. da zgrabi tega ali one«a ustanovitelja, samo zato. ker srčn^ ljubi svojo teptano jugo*k>veneko dom o v ho V pretirano Če rečemo, da ie bila ta ivi»4r>*>vrtcv rudj v ea6t in s'avo vsem onim b'mm, kri so bili tedaj poleg, a )ih
danes že krije osvobojena zorni)&. Slava rm! V ponoe pa bodi veem bratom ustanoviteljem, ki še danes stoje v naših vrstah. In tako je bil Sokol v Trebnjem v onih Časih strašnega preganjanja znanilec bratstva med vsemi jaižnLmn Slovami, — tja do leta 1914, ko je pričela zonti setev, ki so sejali tudi rreban .io Sokoli. Po velčastnem vstajenju zasužnjenega in teptanega jugoslo-venskeca naroda je vstal tudi trebaJiiski Sokol k novemu delu za procvit in veličino osvobojene domovine Ves č«s od oftvo-bojenja pa do danes je sokolsko društvo v Trebnjem delovalo intenzivno in je kljub zunanjim, morda tudi manjšim notrani'm pretresljajem doseglo vndne uspehe v vseh panogah sokolskoga delovanja Toda. ako ravno bi naše društvo ne imelo poka /ali drugega, b^ lahko poka/alo vse one. ki jih je vzgojilo v zavedne narodnjake, in jih je nauoi'o. da je najslajša ljubav, ljubav do domovine.
Sestre in bratje! Ugotavljam, da danes, ko stopamo v svoje prvo jubilejno leto, nase delo še ni končano. Dosegli <*roo sicer osvobojenje s potoki krvi, toda noše uedi-njenje še ni dovršeno. Zato bodi nasa naloga, do postanemo evangelisti enakost«, bratstva n ljubezni med tremrj brati v ju-gosloven-fcfm gradišču.
Pomnite, 6e ste osamljeni:
V DVOJE JE LEPŠE
Pa še neka.] je olj trebanjskega Sokola, in sicer to, da bo povabil k svojemu drugemu jubileju rud; prapore iz župe tftaV-ske, iz župe goriške in da jih bo povabi od gosposvet^fve župe, da mu /a iubilej pri-neso svojo lepo slovensko pesem.
Tako stopamo v svoje jubilejno leto 1933 S-»namo vanj z največjim untrin. da bodo Trebanjoi znali dostojno" proelaviti svoj jubilej, da bodo vredna ootomci onih bratov, ki so ustanovili soknNko drusvo v najtežjih nnlkah Zdravo'*
Tako je naše društvo prešlo v t^voie iu-Mleino 'eto na vas bratie m sestre pa e, da v tem letu podvojimo svoie sokol«ko delo tn naj bo to leto sveto leto firebanj->&esa Sokola
In pomnite, da je najlepši film
V. D VO.IF JI LEPŠE !
od Jutri naprej na sporedu
rcr,rr*riro a rtv a m a Tir*F.
f
LOTIM 8KI NAROD«.
J*Jt*tlt
Roman
f^stechca tega dnuovjtega domisieka m bSa, da se je upravičeni ponos glavnega urednika v nekaj sdkundah raz-t*nđvnič. — Zrvx>6niiki so mu loviti iz splošnega hrošča in trušča pojedine nemasno krute odlomke stavfcav, klice; •Grenadier? Tepec, ki si je pomagal z dlanem.« Ah pa: »AR ste že sfišafi najnovejši ponedeljski izrek stare Gre-nadirice?
PriredrteiJu Tx>jedine se je kmaki po-»retflo, kako nevarna je naprava, kn jo ie bil zasnoval tisrtega večera. 2ice so bile v naslednjem hrpu prestrržetne m zrvočrifki so utiterU. Splošno godnoanje. in navzlic sto mož brokčernu orkestru, ki je neprestano igral, je vladalo ves večer splošno nerazipoloženje, ki se je tazprš&o proti koncu v strašno nevihto.
V prihodnjih dneh je Grenadier po-dvx*ml v svoje poslanstvo m dobil je pojem o človeški nehvaležnosti. Gostiie so ga smešili v svojih zgodbah s ptičjimi imeni. Izdajatelji konkurenčnih revij so se zavarovali proti smešno niziki ceni njegove revije in tožili so ga zaradi nelojalne konkurence.
BfvšU poiHicni uredmilk »Revije naše dobe« je dal natiskati brošuro z napisom: Gospod Grenadier, revijist; in pomislite, svoje brošure je kar razmetava].
— Kako bi tudi drugače, — je mrmral gospod Grenadier sam pri sebi, — režim je gnil, energije iizjpodkopaue. Poštenost in delo se sramotita.
Sricer so pa prihajali škandali na dan na vseh straneh. Sleparji, kj jili je ščitil radikalni tisk ki protežiraj minister socialne politike ,so ropali izložbe «iakačev; neranijivi izsiljevalci so podtikati trgovini in industriji požige; sleparija je nadvladala poštenost, laž resnico ponarejale so se ptredhistorične najdbe; potomci slavnih slikarjev so izdelovali cele tucate slik svojih oredni-kov. Državijani sami so izgubi'iti pamet; vinogradarski iz dep ar temen ta Aude so izvolili za poslanca abstinenta, K>yalisti iz Morbihana pa socialista. A višek vsega je bil, da so zmerjali budi-tei>e francoske misli s tepci.
— Tristo vragov, — je vzkliknil gospod Grenadier po četrtletnem razmišljanju, — to se mora izp remeni ti!
Dal je poklicati hčerko. Pojasnil ji je, da je Francija prepuščena na milost ki nemilost razdiralnim silam, da je na-padda glavo naše krasne dežele snet, ka ji razjeda oči in ušesa, pa tudi srce da je že v nevarnosti
— To je pa res grozno! — je menila Filipina.
... in če ne položimo na to rano razbeljenega jekla, — je nadaljeval gospod Grenadier. — bo tam, icjer se je razprostirala debela Normandija, kipeča Tourrašne. smejoča r^rgundska, slikovita Lotrinška m nas veliki Pariz, bo tam kmalu samo še truplo.
— Ah, papa. — je vzkliknila Filipina, — mora se položiti na to razbeljeno jek So!
— Saj to tudi hočem, — je prikimal gospod Grenadier.
Gospod Grenadaer je bil navdušen za krasnoslovje. Na Filipino ie naslovil govor, poln okrasnih besed, ki njih pomena nd dobro razumel, ki so mu pa kljub temu božale sluh. Govoril je o šarlatanstvu političnega sistema, o zmedah v političnih strankah, o politični omejenosti zmernih. SfKl je v Filipino, naj mu dokaže, če zna, da je cilj demokracije sreča naroda. Po francoski navadi, ki je nista mogla premagati niti Voltaire, niti gospod Corpechot (Cor-pechot. dolgoletni ravnatelj Kazina v morskem letovišču Dauville) ji je na-sKkal čarobno sliko vsega, kar se godi 1
pri oašah sosedih, zlasti v ltah&i, m za-kttočfl je s tem, da je povabil hčerko, naj se odpelje z njim kot tajnica v Rkn študirat avtorrtat*vno načelo, ki na njem sloni sreča ljudi, in vtepsti Francozom v glavo, da morajo obogati, če hočejo biti srečni.
— Iz Itahje, — je pripomnil, — bom posHjal v revijo... bom pošiljal v revijo ... kako že praviš temu? ... smernice. Ti boš pa pisala, kar ti bom narekoval.
— Jaz, papa? — je vprašala Fftipma.
— Nič se ne boj, saj bo na vsem moj podpis, — jo je pomiril gospod Grenadier.
n.
Komaj je imel gospod Grenadier Pariz za seboj, je začel merita proces francoskega propadanja m meril ga je z zamudo vlaka, ki se je vozil z njim v Rim: tri minute v Digonu, štiri minute v GuJozu.
— Pa so še na svetu tepci, — je dejal Fibpdni. — ki trdijo, da položaj v republiki v resnici ni tako obupen.
Zjutraj, ko se je zbudil, je najboii pogrešal družabnika, ki bi mogel z njim načeti politično debato, kar je na potovanju splošno priznano najbolj kratko-časno. Toda viak je bil prazen, čeprav je bila jesen, ko je v Italiji najlepše.
— No seveda, saj drugače tudi ni mogoče, — je mrmral gospod Grenad er sam pri sebi, — Francoz; ne potujejo.
Hodil je po hodniku sem in tja, prižgal si je cigareto, puhnil nekaj oblačkov dima pod strop vagona in jo vrgel tlečo na krasno rdečo preprogo, kjer je jzž-gala črno jamico. Potem se je vrnil v kupe, se zleknil. razgrnil novine m v^Kknfl:
— Saj sem vedel! Tardieu že zopet rjavi.
Skomignil je z rameni, izjavil hčeri, da je Francija nedvomno na robu propada, potem je pa raztrgal novine na
drobne koščke in jih razmetal po tleh. Vstal je im odšel na hodnik. Filipina se je pa zatopila v revijo »Moj kino« in iskala med novimi filmi tistega, ki bi ga bila rada doživela v Italiji.
Med obedom, ko je vlak zapuščal Isersko dolino m se spuščal v alpske kotline, je prijeTa gospoda Grenadiera nepremagljiva želja na ves glas zmerjati m rohneti, vseeno na koga in zakaj. In nagovoril je v jedilnem vozu nasproti sedečega gospoda.
Bil je mož nedoločene starosti, na sebi je imel žake<t. okrogle manšete in trd klobuk, ki ga ves čas ni odložil.
— Gospod, — ga je ogovoril Grenadier. — še svoj živ dan se nisem vozil s tako praznim vlakom. To človeka tako teži, da se nisem mogel premagati, da bi vas ne ogovoril, čeprav samo s prošnjo, da bi mi izvolili podati sol.
— Prosim. — je odgovoril potnik, zataknivši si prtiček za ovratnik, — privoščite si, kajti kmalu ne boste več mogh tako svobodno govoriti.
Gospod Grenadier ni hotel zamuditi ugodne prilike. Začel je zabavljati na maslo, češ, da ni sveže, na slive, ki so imele grenal^ okus. Zelena je imela premalo olja, salama je smrdela po loju.
— Vidi se, da smo v Franciji, — je godrnjal.
Nahrulil je natakarja, zahteval ;e sveže mask), poslal je nazaj steklenico chabfosa, češ. da diši po zamašku. Potem se je pa spravil nad kontrolorja, da zahteva vozne listke med obedom.
— Kaj ne morete priti prej ali pozneje? — se je jezil.
Dobrodušni kontrolor se je zasmejal v dolgo brado in odgovoril, da potniku to ne more kvariti teka. če ima vse v redu.
— Dobro, se bom pa pritožil pri železniški družbi. — je dejal Grenadier.
Naprosil je svojega soseda za pričo brezobzirnosti železniške uprave in sistematičnega šikaniranja pomnikov.
Pogrebi ljudske svečanosti
V Birmi m ljudje ob pogrebih zbirajo in prirejajo
V starih časih so bik pogrebi pri mnogih narodih zlasti na kmetih parava ljudska svečanost in ta običaj se je ohranil ponekod do dandanašnjih dni, Deloma se je ohranil tudi pri nas, saj ljudje zlasti po kmetih, pa tudi po mestih po pogrebu pijejo. To je sicer deloma barbarski običaj, toda človeški značaj je pač tak, da človek hitro pozabi na žakst in ae prične zopet veseliti, če ni baš izgubil svojega najdražjega in najbližjega.
Nikjer na svetu pa niso slavili in ne slave pogTebov tako, kakor v Birmi. Če umre v Birmi premožnejši človek, dajo sorodniki napraviti iz lepenke njegov kip v nadnaravni velikosti, pokojnikovo truplo polože pod kip tik grmade aH pa ga potisnejo v kip, potem pa zažgo grmado, da zgori mrlič s svojim kipom vred. Od blizu in daleč se Zbero ljudje, da prisostvujejo svečanemu pogrebnemu obredu. Mrličev kip je navadno ogromen, njegova višina se ravna po razmerah pokojnikovih sorodnikov. Cim premožnejša je rodbina, trm večji je kip. Včasih doseže kip višino 20 m, mora pa biti kljub temu do pičice podoben rx>kojniku. Nobena malenkost ne sme manjkati, če je nosil pokojni očala, morajo   biti tudi na kipu itd.   Vse, brki,
brada, lasje, zobje, obleka, mora biti točno posneto.
Kip izdelujejo več dni, zlasti če je velik. Tudi grmada je visoka, kip pa mora presegati tudi najvišje palme. Sicer se pa ravna kot rečeno vse po žepu, toda če bi bili pogrebni stroški še tako visoki, se nihče ne pritožuje in sorodniki jrh radi poravnajo, kajti dragi pogrebi spadajo v Birmi k rodbinski časti. Ljudstvo v Birmi veruje, da z drago pogrebno ceremonijo potolaži bogove, ki prijazno sprejmejo pokojnika v svoje kraljestvo. Pokojnikova pot na oni svet je po ljudskem prepričanju lažja, če je pogreb drag.
Siromaki so pa tudi v Birmi celo po smrti zapostavljeni, kajti kdor nič nima, ne more niti za pogreb ničesar dati. Pač so pa v Birmi v tem pogledu razmere toliko boljše, da ljudstvo veruje, da se bogovi sprijaznijo s tem in sprejmejo rade volje v nebeško kraljestvo tudi siromaka. Nasprotno je pa pri premožnih drugače. Lakomnosti bogovi ne trpe in zato se pokojniku oevetijo. Izdelovanje kipov umrlih ljudi je zelo dobičkanosno. Ker ljudi, ki znajo fede-lovati kipe, ni mnogo, lahko določajo cene po svoji volji. To je menda še edini poklic, ki v teh težkih časih kaj nese.
Grozen zločin
O groznem zločinu poročajo iz De-brezcina. Kmet Aleksander Szabo in njegov svak Aleksander Varga sta bila zaljubljena v lepo kmečko dekle, ki se ni hotelo odločiti za nobenega. Varga je končno pregovoril dva prijatelja, da so zasnovali peklenski načrt. Szaba so izvabili v gostilno, kjer so ga imenitno pogostili, potem so pa izzvali prepir in vrgli že močno vinjenega moža ob tla tako. da se je onesvestil. Onesveščenega so naložili na voz m se odpeljali z njim iz vasi, kjer so privezali svojo žrtev za noge k vozu tako, da je ležala glava na tleh. Ko je bilo vse pripravljeno, so udarili po konjih, ki so se splašili in zdiriali po cesti.
Spiašen i konji so vlekli nesrečnega moža poldrugi kilometer daleč. Posledica je bila, da je Szabo izdihnil, še predno so se konji ustavili. Imel je tako razmesarjeno srlavo, da ga sploh ni bilo mogoče spoznati. Orožniki so aretirali merilce, ki so svoj zločin odkrito priznali.
Čudna sreča
Če ima človek srečo, zadostuje samo dozdevna podobnost, pa postane iz siromaka bogataš, kakor se je zgodilo z nekim Douglasom Galindom. Mož je zdaj lastnik krasne vile in ima lepo premoženje, čeprav je bil pred vojno siromak. Pisal se je prvotno Tochatti. Nastopal je kot igralec v zelo priljubljenem gledališču, kjer se je zagledala vanj bogata Sara Anna Galindova. Očaral jo je tako, da je bila na prvi pogled prepričana, da vidi v njem samo sebe v mladih letih, seveda v moški podobi. Presenetljiva podobnost, ki je bila samo dozdevna, jo je tako vlekla k igralcu, da ga je vzela za tajnika.
V začetku vojne je moral Tochatti k vojakom in Galindova   je vzela k sebi
Begovo ženo z otrokoma. Po vojni je pa ostal pri nji tudi mož in bogata starka je vzorno skrbela za siromašno rodno. Edini pogoj je bil, da se bo pustil Tochatti od nje adoptirati, kajti starka je bila prepričana, da je njen sin. Na njeno željo je Tochatti izpremenil tudi svoje ime. Vso svojo materinsko ljubezen je prenesla bogata žena na tretjega Tochattijevega otroka, ki je bil rojen v njenem domu. In tako je živel adoptirani sin s svojo rodbino pri svoji novi materi, ki jo je našel na kaj čuden način. Ko je Galindova v 89. letu starosti umrla, je zapustila vse svoje premoženje adoptiranomu sinu.
Premetena sleparja
Državna izposojevalnica gledaliških kostumov v Moskvi, ki je bila ustanovljena za delavske klube, proletarska podeželska gledališča in propagandne igre in ki je nastala iz oblačolnic bogatih ruskih gledališč, so zadnje tedne naravnost oblegala razna društva s prošnjami, naj jim posodi klasične kostume za uprizoritev starih Shakespearovih, Schillerjevih, Puškinovih in drugih klasičnih del. Neprestano so društva naročala samo kraljevske plašče, oblačila za princese, dolge vlečke, uniforme, skratka samo viteško srednjeveško in družabno parado srednjega kova, ki so je bila polna carska gledališča in ki je v novi Rusiji dolgo nihče ni hotel, kajti Tajrov ni rabil teh ostankov starih časov. Državna izposojevalnica je pa začela naenkrat opažati, da se zaloge kostumov močno krčijo, kajti nobeno društvo izposojenih klasičnih kostumov ni hotelo vrniti. Kmalu je začelo klasičnih kostumov primanjkovati in izposojevalnica se je končno obrnila na policijo.
Policija je ugotovila, da tiči za velikim povpraševanjem po klasičnih kostumih originalna sleparija.    Šlo je za
privatno podjetje dve* preukaoih sleparjev, 9bulceva in Terejeseva, Sleparja sta narooevaia velike zaloge historičnih kostumov ki potovala po Rusiji. Ponarejala odnosno kradla sta korespoo-denčm papir delavskih organizacij, ponarejala podpise uradnikov in štampilj-ke ter pošiljala naročila. Čim sta dobila naročene kostume, sta odparala od njih vse, kar je bilo gledališkega, tako da je ostala od njih samo iepa svila, pravo predvojno blago, ah brokat in volna, Kraljevska oblačila, carske uniforme in meniške kute iz dobrega blaga so šle kaj imenitno v denar. Kupcev je bilo mnogo, saj so ljudje tudi v Rusiji radi lepo oblečeni, a svile, žameta, satena in drugih takih reči ne dobiš za noben denar. Teresejev in Stulcev sta delala sijajne kupčije, dokler ju niso zasačili.
Francija brez
kraljevskih soban
Kraljevske sobane, ki so služile doslej gostoljubnosti Francije, ko je sprejemala tuje kralje m kraljice, so te dni v palači na Quai d' Orsey predelali m preuredili v sprejemne salone in tajniške pisarne francoskega zuaajega predsednika Paula Boncoura, ki je dejal, da je kraljev in kraljic na svetu zdaj že tako malo, da pač ni vredno, da bi imela Francija za nje pripravljene posebne sobane.
Krasne kraljevske sobe so bile v drugem nadstropju ministrske palače na Quai d' Orsay. Soba, ki je cela desetletja služila kot spalnica kraljic, ko so prihajale v Pariz na oficijelni poset, jo bila izpremenjena v kabinet inirastrske-ga predsednika, ki je obenem zunanji minister. Soba ima okna na vrt in je zelo mirna. Poleg miru bo pa mi.niati^Al predsednik obvarovan tudi nezaželjerrfh posetov, kajti kraljevska spalnica ima seveda več tajnih vhodov.
Že zopet žarki smrti
Od časa do časa se pojavljajo v dnevnem tisku vesti, da so bili odkriti tajni valovi ali žarki, ki lahko ustavijo motor, avtomobil ali letalo. Nedavno jo umrl v angleški ječi slepar, ki se je izdajal za izumitelja čudovite naprave. Mož je trdil, da bi lahko b svojo napravo obvaroval London še tako srditega sovražnega napada, kajti njegovi žarki bi takoj ustavili vse motorje letal m zrakoplovov. In ni še dolgo tega, ko smo čitali o zagonetnem pojavu na Češkoslovaškem, kjer se je naenkrat ustavil na cesti avtomobil, ne da bi se bil pokvaril aH da bi mu zmanjkalo bencina. Inozemski listi so pisali, da imajo Nemci najbrž nov izum, ki ga skrbno skrivajo in ki so z njim zastrašili Čehe, Zdaj se je pa pojavil izumitelj žarkov smrti ali ultrakratkih žarkov tudi v Avstriji.
Zanimivo je, da gre pri vseh teh žarkih smrti ali tajnih zračnih valovih za poškodbe na zaiagalnih napravah motorjev. Teoretično in praktično se da dokazati, da lahko na razdalji nekaj de-cimetrov s koncentriranimi ultrakratkimi valovi segrejemo in celo raztopimo kovinsko ploščo, za katero je pa vsak učinek teh valov izključen. Zato je tudi izključeno, da bd mogli ultrakratki valovi vplivati na zažigalne naprave motorjev.
Nov jetnik
Nov gost v jetnišnici se obrne k pazniku, rekoč: Povejte mi, kje je izhod za silo, če bi gorelo.
Izključeno,
— Ali bi mogel videti fotografijo neveste, ki ima 300.000 dote?
— Izključeno. Čim presega dota 100.000, se fotografija neveste sploh no pokaže.
NAZNANILO!
Oblačilnica za Slovenijo
B. Z. Z O. Z.
se je PRESELILA dne 28. decembra 1932 z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE ▼ Ljubljani
Tvrševa (Dunajska) cesta štev. 29. in se cenjenim odjemalcem prirx>roča še v nadalje. 15410
Telet. 2496
« ►
Ij J)y@)®§)(rD(Fu(kD
Izvr&aje enobarvne tat večbarvne črtne knAeje. enobarvne Is večbarvne aototipije, kombinirane klišeje sa navaden tu flnejfti papir, klMeje po peroriAih, slikah bi risbah, rokopisih bi fotografijah sa racgiedniee, re aiflce, vinjete
>%MLa\i o£f<isf<
/.taka beseda &0 par.   Plača mc lahko tudi m znamkah *Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka me -i ■■■  ndem»nriamo   -   Hajtnanfst o£to» 1M» 5«—- imhm
SLUŽBE
KUHARICA
sprejme vsako zaposlenje čez dan. — Naslov pove uprava >Slovenskega Naroda«. 595
ZASTOPSTVA
solidnih, velikih domačih in tujih tvrdk specialno za zetsko banovino (črno goro) prevzame dobro organizirana firma > Promet« trgovačka agentura i komision, Podgorica. 588
PREMOG
drva, koks najboljše kakovosti najceneje — Rudolf Velepie, Ljubljana, Jernejeva c. št. 25. Telefon 2708. 123/T
F. N. 350 motorno kolo v dobrem stanju prodam ali zamenjam za lahki tovorni avto ali blago. — Juri-čan. trgovec. Preval je. 590
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka aHca 4
(nasproti opere). 125/T
VTNO CEZ ULICO
štajersko belo 1 Din 6.— Portugalka >   >    8.—
Cviček >   >     8.—
Rizling la. >   > 9.—
Burgundec beri > > 10.— kakor tudi vse vrste pristnega žganja, konjaka, likerja ter desertnih vin po konkurenčnih cenah. — Obenem želim vsem cenj. odjemalcem srečno ter veselo novo leto in se za nadalje priporoča.
Delikatese bi točilnica S. J. JEKA J. Sv. Petra cesta štev. 88.
V*   Ljuhliana   ?v. P^tra nasip št 23
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje, domina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. 587
KOT TRGOVSKI VAJENEC bi vstopil k trgovcu v mestu ali na deželi absolvent kmetijske sole, zmožen tudi nemščine. — Cenj. ponudbe na naslov: S. Knaus, Srednja vas 26, p. Draga. 591
TELEFON 2»59
P R K JI O b
SUHA DRVA
Pogačnik. Bohoričeva
PITANI PURANI
zaklani — se dobe pri Stojano-viču — Sever & Comp., Ljubljana. Gesposvetska cesta st. 5.
600
Jabolka
zimska, lepa
od Din 2.50
naprej stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
VEČ SOSTANOVALCEV sprejmem takoj. — Florijanska ulica 19/1. 594
DVOSTANOVANJSKA HI8A
vrt, električna razsvetljava, oddaljena pol ure od Maribora, takoj ugodno naprodaj. Vprašati: Cesta na Brezje 42, Po-brežje, Maribor. 592
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča
bledim   in  slabotnim osebam
SLAŠČIČARNA „PELICON"
Wolfova ulica štev. 14
PRIPOROČA DNEVNO SVE2E PRVOVRSTNE
»PUSTNE KROFE"
tlw<ala: Joatp mufc 2* »Jtarodno ttakantoc: Fran Joierita.
— Za ustavo In lnserauu tel lista: Uton Unnatot — Val ? LjuPOanl.