— 176 — Novičar iz mnogih krajev. Nj. veh presvitli cesar so se s cesarico v četertek podali v Berno, kjer so ostali v petek; danes v saboto pridejo v Prago. V obeh mestih so se že dolgo pripravljali za veličasten in serčen sprejem. — Da se za vojaško vozništvo (Fuhrvvesen) potrebno število kovaških, sedlarskih in kolarskih hlapcov dobi, se bojo po višjem ukazu taki nabirali, ki hočejo prostovoljno v to službo stopiti, kar se bo po vsih soseskah na znanje dalo. — V službo na cesarske barke se jemljejo fantje 13 do 16 let stari in dobrega obnašanja za ladjine fante; zraven živeža dobivajo tudi mesečno plačilo. — Ker se zmiraj dosto sliši od nesreč, da so ljudje od steklih psov in druge stekle živine popadeni bili, ki se ne vejo v taki nesreči prav obnašati, jo c. k. ministerstvo natanČDi poduk o tem razglasilo. — C. k. ministerstvo kupčijstva je v namen, da se dolenska stran Krajnskega z Horvaškim po železnici sklene, te dni ukazalo, da se ima poleg postaje v Litii napraviti most čez Savo, za kterega je 31.500 L1. dovoljeno; za postajo v Litii bo ta most kaj važen. — Število žandarskih regimentov se bo od 16 regimentov pomnožilo na 19. — C. k. vojna sodija v Sibinju na Erdeljskem je te dni obsodila tri žene, kot deležnice Košutovih priprav za novo ustajo na Ogerskem; po po-milostenju cesarjevem pridete dve na 10 let, ena na 3 v zapor na terdnjavo. — Lanska komisija, ki preiskuje ca Ogerskem ter tj o bolezen, se je spet letos ustanovila. — V Furlanii je že dosto in lepih k oko no v (svilnih mešičkov) letošnjega pridelka na prodaj. — Okoli Dunaja je že 5 mesnic za prodajo konjskega mesa dovoljenih. — Na več krajih Marskega je toča veliko škode naredila. — 1. dan prihodnjega mesca gre spet več mišionarjev v srednjo Afriko; samo iz Tirolj-skega bo šlo 6 duhovnov. — Te dni se je iz rusovsko-turške vojske marsikaj govorilo od Silistrie; eni so celo rekli, da je Omer-paša prišel z močno armado nad Ruse in jih zapodil od Silistre , pa to ni res. Naj novejše verjetne novice „Oest. Corr." le pravijo, da se Si I i str a junaško brani; 4krat so Rusi terdnjavo naskočili, pa nikoli niso nič opravili; predzidje se je scer po bombah nekoliko poškodovalo, pa vse to se je spet kmalo popravilo; turšk poslanec je res prišel iz te terdnjave do Rusov, pa le jih prosit, da naj nikar ne streljajo na bolnišnice v terdnjavi, kar se je berž dovolilo. Ne-ktere novice pravijo, da Omer-paša, ker se francozko-angležka armada že 8 umi i približuje na pomoč turški, se res namer j a s svojo armado oprostiti Silistro; od druzih strani pa se sliši, da knez Paskievič sam misli z rusovsko armado zapustiti Silistro kakor pred Kalafat, ker je nek armadi, ki je iz Brajle na poti v Bukurešt, ukazal, da naj se ustavi. — Brez vse vojske so Turki zapustili Turtukaj, Nikopolje in Sistov; Turtu-kaj so Rusi posedli. — Na Poljsko maršira 100.000 rusovskih grenadirjev; blizo 30.000 jih je že 26. maja prišlo v Varšavo, od kodar grejo čez Zamoec v Ka menice. — Car Nikolaj dela nek s svojima sinovoma, posebno s carjevičem Konstantinom, noč in dan, in je pripravljen na veliko in dolgo vojsko; policijski minister je prebivavcom Petrograda že predpisal, kaj jim je storiti , če pridejo sovražniki po premagi Kronstadt-a nad Petrograd: ženske, starci in otroci morajo berž zapustiti mesto, strehe se morajo odkriti, tlak po ulicah razter-gati in zvonovi in podobe svetnikov iz cerkev prenesti v Moškavo. — Rusovsko terdnjavo Gustavsvern, od ktere se je že dolgo govorilo, da so jo angležke barke pokončale, je admiral Napier še le 23. majnika napadel; izid tega napada še ni znan. — Angležki in francozki vojskovodi se bojo nek snidili z Omer-pašatom v Varni, da se bojo posvetovali zastran vojske na suhem in na morji. Boje bo francozki maršal St. Arnaud glavni poveljnik vsih armad. — Iz Gerškcga je prišla novica, da se je gerški kralj Oton ves udal terjatvam angležko-francozkih poročnikov, da bo namreč miren ostal in bo v ta namen svoje ministre premeni 1. — V Tesalii se razširja gerški punt zoper Turke. — Turška vlada je nek zedinjenim vladam na znanje dala, da ji je knez serbski pisal, da se sam dosto močnega čuti braniti deželo pred napadom Rusov in pred notrajno prekucijo. — Knez černogorski pa menda ne bo dolgo miren ostal, ker pravi, da je iz starih pisem zvedil, da je dolžnost Cernogorcov: vsake vojske zoper Turke se vdeležiti; taka je bila tudi v letih 1787-1791, k« so se Austrianci in Rusi bojevali s Turkom.