Poštarina plačana, Štev. 27. V Uubltani, dne 2. iutiia 1926. Posamssna itav, »t. Let® IK. llpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Iskala vsak petek. Sarofnliu ta to/emstvo: četrtletno f'58 Din, polletno 13 Din, celoletM 19 Din; ii inoicmstro: četrtletno 12 Din, polletni U Din, ccloletn« «S Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, it. 10.711. Ob polovici leta Zelo hitro nam je minila prva polovica leta 1926. Ne more se reči, da nam je prinesla dosti dobrega. Kmetovalca tareta pomanjkanje denarja ter draginja in v večnem boju je z naravo, ki nam letos ne privošči toplote. Obrtnik ne more dobro iti varno prodati izdelkov, delavec pa se trese za delo in zaslužek. Poročila o letini niso nepovoljna, a strašne ujme kvarijo poljedelcu nade. Jugo-slovenska žitnica, Vojvodina, ima baš hudo povodenj. smo mi neomajen steber narodne in državne misli na zapadu Jugoslavije. Klerikalci so s svojo škofovsko politiko sejali in žanjejo samo sovraštvo. Nikoli nisem bil tako globoko prepričan o napačnosti politike SLS kakor danes pod vlado RR. Nc trdim, da je občna naša gospodarska kriza posledica državne politike, a kolikor nas pri tem pušča država na cedilu, je to direktna posledica grehov SLS. Smer naša je prava in taktika tudi. Ko Tudi politično nam minula polovica leta ni pa smo se povspeli do načela . Že iz ozirov na javno varnost bi politično oblastvo kaj takega ne smelo mirno gle- Anton Stražar: Od vofaka de graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Dalje.) XII. • Ktirdež, daj mi dober nasvet, kako naj uničim tega zlodja (Tomažka)!» Pa mu ic hudobnež odgovoril: »Drugega nasveta Vam ne vem dati, kakor tla poiščete prilik« iu ubijete Tomažka.» Pa tudi ta zlobni naklep sc ni posrečil. Češenjski oskrbnik Širnen je sedel v isti grajski sobi v pritličju, ki je bila na južnem oglu gradu in odkoder jc bil razgled daleč okrog. Prav slabe volje je bil možak, čeprav jc imel pred seboj na mizi ob slabi leščerbi poln vrč vina. Zdaj pa zdaj jc potegnil vino iz vrča in godrnjal: «Ni napačen naš graščak, ali takole ga vedno Čakati in bedeti, jc pa že preneumno! Kaj vraga, ali ga nikdar lic bo srečala pamet. Nocoj, ko je odšel z doma, mi je naročil: ,Šimen, čakaj name, da se vrnem!' Ura je že polnoči, pa ga še ni domov. Sam zlodej vedi. kod lazi za babami! Ko bi bil jaz na njegovem mestu, bi se lepo bogato oženil, pa bi imel mir.» Tako in enako jc govoril sam s seboj .oskrbnik. Naposled ga je premagal spanec; naslonil se je na ogel mize in zadremal. Komaj je spal po! tire, ga je predramilo lajanje grajskih psov. Šimen je odprl okno in pogledal skozi omrežje, kdo neki prihaja. Spodaj pod oknom se je oglasil gospodar in klical: «Hej, hej, Šimen, pozni smo, odpri nam!» Oskrbnik je odprl težka grajska vrata in vstopili so graščak, Kurdež in Kurdeževa sestra Micona. Odšli so v veliko grajsko sobano. Gospodar je ukazal prinesti vina, kruha in suhega svinjskega mesa, nato pa ukazal oskrbniku: «Šimen, dolgo si cul in čakal, sedaj pa pojdi spat!» Oskrbnik je seveda hitro ubogal. Graščak jc milil vina v velike kupice, pa izpregovoril: «Pijmo na to našo prekleto smolo, ki smo jo doživeli nocoj!« Pa jc menil Kurdež: «Mi!ostljivi gospod, res se nam je nocoj slabo izteklo. Pa le verjemite mi, kar se .še ni, se še lahko zgodi! Vedite, razrešil sem že bolj vražje reči, kakor je le-ta, zatorej ste brez skrbi, da hočem in moram to izvesti, če jc ves svet proti meni!» «Ali še res nisi obupal, prijatelj? Daj mi pomagati! Čeprav me stane tudi sto tolarjev, rad ti jih dam.» Graščak je potegnil iz kupice in nadaljeval: «Kurdež, daj mi dober nasvet, kako naj uničim tega zlodja.» ^Drugega nasveta vam nc vem dati, kakor da poiščete ugodno priliko in ubijete To-mažka.» Hudobnemu graščaku jc bil ta zločinski nasvet prav po volji. Le to je premišljeval, kako bi se to izvršilo, da bi ljudje za zločin ne Izvedeli. To svoje mnenje je povedal tudi Kur-dežu. «Kaj bi se bali, gospod, saj sem znan z rokovnjači. Dajte mi nekaj tolarjev, pa dobim dva ali tri dobre ljudi. Ni hudič, da bi ga ne podrli iz zasede. Ali ni tako najboljše?* Toda kljub izpridenemu srcu se je Fricu še vendar iz zadnjega kotička oglasila vest, ki mu je začela močno očitati podlo namero. Zatorej je ugovarjal Kurdežu: «Dam ti denar za te ljudi. Kurdež; toda .ubiti do smrti pa vendar ni treba tega fanta, j Pravim, da bi naredili takole, pa bo najbolj prav: Tistim tvojim znancem, ki jih boš dobil, ! naroči, naj poiščejo tega fantina. ko bo jezdil i proti Praprečam. Naj ga ustavijo, pa prav i pošteno premlatijo z ukazom, da se more ! takoj pobrati iz Zaleškega gradu in nič več i laziti za Katinko. Vrag naj vzaine vse skupaj; zakaj je prišla baš pred moje oči!» Med pogovori je hitro potekal čas. Ko so se vse dogovorili in uredili, so se podali k počitku. Grajski petelin je že oznanjal jutro in za Limbarsko goro.se je začelo zariti in rdeči ti nebo. Skoro v istem času, ko so kovali podle ■načrte v češenjskem gradu proti Tomažku, I so sedeli v prostorni grajski sobani v Zaleš-! kem gradu graščak Henrik, njegova soproga, hči Katinka, Tomažek, oče Ferdinand in go-! dec Lukež Pukež. Tem dobrim in prijaznim grajskim ljudem kar ni šlo v glavo, da bi sc mogel najti kje podlejši "človek kakor je češenjski graščak Fric. Šele, ko jc oče Ferdinand obširno govoril jzraščaku Henriku o Fricu, mu je tudi omenil dati. Mož pravi, da potrebuje avto za prevoz peciva. No, tega mu pač nihče ne bo verjel, kajti za male količine žemelj in kruha se avto ne potrebuje. ČRNA PRI PREVALJAII. Naj Vam najprej sporočim nekaj o našem občinskem odboru. Izvoljenih je bilo 17 socijalistov, 4 pristaši SLS in 4 pristaši Gospodarske stranke. Naši svetovalci so gg. Kruleč, inž. Fettich, Klavž in Verbič. Na prvi seji v maju t. 1. so si izvolili socijalisti za župana g. Brumna, za občinske svetovalce pa gg. Geršaka in Filipiča. Predlog SLS, naj bosta občinska svetovalca eden od SLS in eden od [Gospodarske stranke ali vsaj eden izmed njih in eden socijalist, je bil od socijalistov gladko odklonjen. Na poznejši seji, kjer so se volili občinski odseki, so imeli socijalisti tudi že vse v naprej določeno in so hoteli svoje mnenje vsiliti. Predlagali so za našo majhno občino celih 11 odsekov, in sicer: gospodarski odsek in avto-odbor (6 članov), ubožni odsek (6), kmetijski odsek (6), agrarni odsek (6), cestni odsek (10), gradbeni tehniški odsek (8), odsek za socijalno skrbstvo (7), zdravstveni odsek (6), izobraževalni odsek (6), vojaški odsek (7), kontrolorji občinskih računov (B). Prav tako so imeli že obenem pripravljena vsa imena, seveda tudi drugih strank, tako da bi torej oni sami določili, kdo naj pride v posamezni odsek, ne da bi druge stranke sploh vprašali za mnenje. G. župnik je na vprašanje g. župana izjavil, da SLS ne sodeluje v nobenem odseku, češ, socijalisti so si vzeli vsa častna mesta, zato naj imajo tudi vse delo. Naši odborniki so stavili naslednji protipredlog: «1.) Gospodarski odsek in avto-odbor se morata ločiti, kakor sta bila do sedaj ločena; gospodarstvo avto-odbora je zelo pomanjkljivo in se že sedaj težko kontrolira njegovo delovanje, ako se pa zmeša z občinsko blagajno, bo kontrola sploh nemogoča. 2.) Ubožni odsek in odsek za socijalno skrbstvo se naj sklopita. 3.) Sklopita se naj kmetijski in agrarni odsek; po našem mnenju je agrarni odsek sploh odveč, kajti če vlada ne more izvesti agrarne reforme, tega tudi občina ne bo mogla. 4.) Sklopita se naj cestni in gradbeni odsek; gradbeni odsek pri občini ima zelo ir.alo kompetence (male stanovanjske hišice) ter bo posloval kvečjemu enkrat ali dvakrat letno, kar bi lahko cestni odsek, kjer bi bili itak stro- kovnjaki, mimogrede opravil. (Zanimivo je, da1 so socijalisti določili v cestni odsek od naših odbornikov tudi g. Krulca, ki kakor znano zelo težko hodi.) 5.) Izobraževalni odsek naj bi odpadel, ker je v občini več izobraževalnih društev (Sokol, Svoboda, Orel, Kolo) in razen tega krajni šolski svet. (G. župan je sam priznal, da ta odsek ni potreben, da ga pa imajo v vseh večjih občinah, seveda ga mora potem imeti tudi Črna.) 6.) Ostanejo naj vojaški, zdravstveni in kontrolni odsek.> O tem predlogu sploh ni bila debata. Edino g. župan ga je temeljito pobijal ter hvalil svoj predlog, ki je bil potem pri glasovanju seveda sprejet. Našim odbornikom potem ni preostalo drugo, nego da izjavijo, da izvoljenih mest ne sprejmejo, ker je to prav jasen diktat. Odseki sestoje torej iz samih socijalistov ter bodo naši svetovalci njihovo delo v občinskem odboru vestno in vztrajno kritizirali. F. MALA NEDELJA. Namenoma o dr. Hohnje-čevem shodu, ki se je vršil pri nas 20. junija 1.1. po rani sv. maši, nismo poročali. Kakor se je pričakovalo, je «Slovenski gospodar» kakor običajno prinesel poročilo o velikem uspehu shoda ter o navdušenem odobravanju govorniku. Vsak udeleženec shoda pa je videl, da sploh nihče ni ničesar odobraval. Poslušalci so ostali popolnoma hladni in dr. Hohnjec je zaključil shod, ne da bi se čulo kakšno navdušenje. To je resnica, a poročilo v ^Slovenskem gospodarju» je lažnivo. Ljudstvo je sito obljub in želi že enkrat uspehov, saj kmetovalec komaj diha pod prevelikimi davki, a cene poljskih pridelkov stalno padajo. Vino se skoro ne more prodati. To naj premišljujeta in uvažujeta g. dr. Hohnjec in minister g. Pucelj. S samimi obljubami nam ni pomagano, mi hočemo dejanj, kajti sicer je boljše, da poslanci ostanejo doma za pečjo in prihranijo davkoplačevalcem dijete in ministrske plače. ŠMARTNO OB PAKI. Dne 25. julija 1.1. bomo imeli pri nas slovesnost odkritja spomenika padlim vojakom. Pričakuje se velik obisk. SPODNJE SEČOVO PRI ROGAŠKI SLATINI. Cenjeni gospod urednik, prosimo Vas, da bi tudi iz naše občine sprejeli malo vrstic v Vaš list, katerega tudi naši občani zelo radi čitajo. Spodnje-| sečovska občina je v klerikalnih rokah. G. žu-; pan nam je razdelil v popravilo občinsko cesto. Svojim pristašem je dal v popravilo kos ceste, ki je potrebna najmanj popravila, dočim je ubogi vdovi K., ki mora služiti in ne poseduje niti orala zemlje, oddelil kos ceste v najslabši legi, kamor je bilo treba na voziti mnogo vejevja in kamenja. Seveda si je reva morala vzeti dninarja. Ali župan ni bil s tem zadovoljen, poklical je svojega prijatelja in mu naročil, naj on še enkrat na isti del ceste navozi svojega vejevja, češ, da ga bo morala K. plačati. Sirota se je pritožila na višje oblastvo, da pregleda to zadevo. MALA NEDELJA. S stavbo dr. Razlagovega spomenika se je že pričelo. Kakor se je že poročalo, se bo vršilo slavnostno odkritje spomenika v nedeljo 25. julija 1.1. Vsa okoliška društva se naprošajo, da ta dan opuste vse prireditve ter se v obilnem številu udeležijo dr. Razlagove slav-nosti. Natančen spored se bo pravočasno objavil. RUŠE. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo pri tovarni vžigalic bo priredilo 1. avgusta t. 1. blagoslovitev motorne brizgalne in Gasilnega doma. Prireditev bo zvezana s III. sestankom mariborske gasilske župe. Vabimo vsa bratska društva, naj se v polnem številu udeležijo te proslave in zanimive vaje, ki bo pričala o napredku našega gasilnega društva. VUHRED. (Gasilska sla vnos t.) Izred no slavnost smo obhajali minulo nedeljo. Tukajšnje gasilno društvo je slavilo 501etnico svojega obstoja. Slavnost se je začela že dopoldne s svečano mašo, pri kateri je imel domači župnik g. Krašovec lepo zasnovan govor o človekoljubni nalogi gasilstva. Popoldne je bila kratka slavnostna seja, nato okrožna gasilska vaja, pri kateri so sodelovala gasilna društva iz Vuzenice, Mule, Marenberga iu Vuhreda pod vodstvom g. J. Mravijaka iz Vuzenice in g. Aheja iz Vu hreda. Vaja je pokazala, da razpolagajo društva s prav dobrim orodjem. Marsikatero napako bo pač treba s pridno vadbo še odstraniti. Po vaji se je izvršila pri cerkvi predaja diplom častnega članstva gospodom Fr. Paherniku, P. Mrav-ljaku in M. Aheju, ki so si v kratki povojni dobi stekli za društvo ogromne zasluge. Diplome je predal s krasnim nagovorom srezki poglavar g. Koropec. Nato se je razvila na veseličuem prostoru prav animirana zabava. Mislimo, da je slav- oni dogodek, kako je opravil glede uboge zapeljane deklice Zakrajčeve Tilke. Na vse to pa ni rekel Henrik drugega kakor: «Tak človek pa ne spada drugam kakor v ječo!» «Milostljivi gospod, po smrti pa v pekel!» Vse je posilil smeh pri teh godčevskih besedah Lukeževih. Šaljivi Lukež-Pukež, ki je prav pridno pogledoval v kupico, je povedal nato še prav šaljiv dogodek od češenjskega graščaka: «Cešenjski graščak Fric je pred leti lazil tudi za Brundeževo Lucijo v Zakraju. Tista ženska ga je dobro skubila. To sem zvedel tudi jaz. Čakaj me, čakaj, sem si mislil, jaz ti bom eno zagodel, ali ne na citre! Kakor rečeno tako storjeno. Neko noč pred dvema letoma okrog kresa je bilo. Skril sem se za gost grm ob križpotju v obližju Zakraja. Ca-kai in čakal sem tega zlodeja kake tri ccle ure. Kar srce mi je poskakovalo od veselja, ko sem ga iz daljave ugledal. Ko je bil že čisto blizu mene, se ogrnem v veliko belo haljo. Nečistnik je prišel tik grma, jaz pa stopim hitro venkaj pred njega. Od strahu je najprej zarjovel. Ko pa si je od prvega strahu malo opomogel, jo je ubral, da bi ga bil težko ujel najhitrejši pes. Vi ne veste, kako sem se jaz smejal.» Dva tedna po teh dogodkih je Tomažek jezdil na večer proti svoji ljubljeni rodni va sici Praprečani. Ko bi se bil jezdec malo pazljiveje oziral po samotni poti, ki je vodila skozi gozd od Vidma proti Praprečani, bi bil morda zapazil vsaj enega treli močnih mo žakov, ki so bili skriti za gostim grmovjem nedaleč proč od kraja, kjer ga je premeteni češenjski graščak lovil v svojo past. Čudil se je Tomažek, čemu je njegov ljubljeni konj, ko je nosil svojega jezdeca mimo skrivališča teh možakov postal tako plašljiv in nemiren. Ko so se doma na Tomažkovem domu pogovarjali to in ono, je Tomažek omenil tudi to nenavadno razburjenost svojega konja. Izkušeni Tomažkov oče, stari voznik, jo je takoj potuhtal in je važno govoril sinu kot vsem domačim: «Nocoj, Tomažek, pa se ne boš sam vračal nazaj. S teboj bo šlo par fantov, kajti najbrž te čakajo kakšni najeti lopovi češenjskega Frica. Žival ima dober vonj, boljšega kakor človek.» Tako so tudi storili. Čvetero močnih fantov je odšlo potihoma naprej, in sicer od druge strani, pa vendar na tak kraj, kjer bodo vsak hip tovarišu Tomažku na pomoč. Vsi so bili za vsak primer dobro pripravljeni. Okrog polnoči je paztio in previdno jezdil Tomažek po samotni poti proti Vidmu. Ko je prispel do označenega kraja, je znova postal konj nemiren. Tomažek je krepko stisnil povodce z levo roko, a z desno je segel po kratek meč in ga imel pripravljenega. Naenkrat planejo izza zasede trije možaki. Eden je hotel ugrabiti konja za povodce, ostala dva pa sta skočila vsak na eno stran konja. Jezdec je zakričal: «Fantje, hura!»Kot blisk je z vajeno vojaško roko udaril sprednjega svojega napadalca z mečem, da se je ta zvalil ro tleh. Nato je hitro mahnil po napadalcu na desni strani. Medtem so pa bili že na mestu tudi njegovi tovariši; ti so imeli že čisto lahko delo. Te napadalce jc Tomažek s pomočjo svojih tovarišev dobro zvezal in še isto noč so dobili varno ter njim primerno prenočišče v brdskem gradu v ječi. Grajski brdski birič Ožbe se je prav razveselil novih gostov, ki so mu jih prapreški fantje pritirali. Ko si je malo natančneje ogledal te pri-šelce, je veselo vzkliknil: «Ej, tebe, Miholeš, pa že dobro poznam. Ti si bil že v mojem stanovanju, pa sj mi pobegnil; sedaj mi pa ne boš več! Kaj ne, da ti bo dolgčas po tvoji rokovnjaški družbi!« Tolovaje so vpraševali to in ono, toda nobeden njih ni hotel odgovarjati. Le eden, ki ga je Tomažek udaril z mečem preko ramen, je prosil, naj ga obvežejo in mu dado piti vode. (Dalje prih.) Med gledališkimi igralci. Zguba: «Kako sem ti sinoči ugajal kot predsednik republike ?» Nesreča: «Veš, od sinoči naprej sem zopet monarhist.s Slaba tolažba. Evlalija: «Dragi Ahacij, vedno te bom ljubila in pomagala ti bom prenašati tvoje skrbi.» Ženin Aliacelj: «Saj nimam prav nikakili skrbi.® Evlalija: «Pa jih boš imel potem, ko bova poročena.« iiost zadovoljila tako občinstvo kakor domače gasilno društvo. PREKMURJE. Te dni sem potoval po Prek-murju Ker mi je pokrajina ugajala, sem si jo malo natančneje ogledal. Prekmuci so jako uljud-ni in prijazni ljudje, zanimajo se precej tudi za politiko in pri številnih hišah imajo že naročeno na vrtu restavracije pri Krautu. Na sporedu so šaljiva pošta, zverinjak, komični prizori itd. Sodeluje tamburaški zbor «Edinosti» iz Kranja. Ker je čisti dobiček namenjen za iz- popolnitev tamburaškega zbora, vabimo na obilno udeležbo vse prijatelje in znance. J c s e n i c c. <;Edinost» je napravila zadnjo nedeljo pešizlet k Aljaževem domu. Ob najlepšem deljo pešizlet k Aljaževemu domu. Ob najlepšem dnevu smo zapustili zjutraj ob petih Jesenice, ob desetih pa smo bili na cilju. Medpotoma smo svirali, peli in se drugače zabavali. Prišedši k Aljaževemu domu smo brž zakurili. Okrog ognja se je pričelo prav neprisiljeno prijetno zabava-nje. Gospodinje so obrnile bugarije in narezale na njih mesa in čebule za golaš. (Če bi jih Hum-rova mama videla!) Drugi so nanosili drv, utru-jenci so se solnčili, pogumni pa so plezali na mali Triglav. Ob eni uri se je razdeljevala rae-naža. Milena, z veliko kuhalnico v roki, je vodila razdeljevanje, naša godba pa nam je zasvirala par lepih komadov, ki so nas nazadnje privedli do plesa. Čut skupnosti nas bo vedno bolj vezal. V kratkem bomo plezali na očaka Triglava, od koder bomo gledali na naše neodrešene kraje, ki jih objema naše srce, a v svojih krempljih jih drži tujec. lažnike! Ubranili smo se klerikalnih, ki so lagali da smo protiverski, ubranili se bomo tudi teh ljudi, ki iz Radičeve torbe lažejo o bankah in kapitalistih. — D r. Ž e r j a v. BELEŽKE -f Primitc lažnike za jezik! V zadnjem času sem prejel več poročil, da naši radičevci (to so tisti samostojneži, ki so se Radiču prodali za ministrovanje g. Puclja) pripovedujejo, da SDS dela za banke, učitelje in kapitaliste ter da od bank dobivajo denar SDS, «Jutro» in jDomovi-na». Zadnjič smo na tej laži ujeli celo tajnika slovenskih radičevcev g. Bukovca, ki je to govoril na Raki. Razume se, da je vse to nesramna laž. Kogar dobite, da to pripoveduje, mu kar povejte, da laže, in če bo tožil, javite meni! Naša stranka dela pošteno za kmeta, obrtnika in delavca. Radi-čevskim lažnivcem se pač sline cede po naših izvrstnih listih in poseben trn v peti jim je naša «Domovina>. Ti licemerči so v resnici povsod pomagači klerikalcev, nameščajo klerikalne učitelje in uradnike ter v hrbet streljajo vsem na-prednjakom. Somišljeniki, pozor na radičevske OPOZORILO GLEDE PRIJAVE DELAVCEV.. Delodajalci se opozarjajo na naredbo ministra za socialno politiko št, 380 z dne 9. aprila 1926., razglašeno v «Uradnem listu» od 18. maja 1926., s katero se zvišuje najvišja zavarovana mezda od 40 na 48 Din in ustanavlja še XVIII. mezdni razred. Po omenjeni naredbi se bodo uvrščali odslej v XVIII. mezdni razred vsi nameščenci, ki zaslužijo dnevno nad 48 Din. V XVII. mezdni razred pa se bodo uvrščali nameščenci z dnevnim zaslužkom od 40 do 48 Din. Ta izprememba je stopila v veljavo s 1. julijem 1926. Ker pa se je udomačilo tekom časa pri prijavah onih nameščencev, ki so spadali doslej \ najvišji XVII. mezdni razred, da delodajalc: skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, marveč le, da zasluži več kakor 40 Din dnevno, zato urad ne more izvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvrstitve zavarovancev v smislu izdane liaredbe. Da pa bo kljub temu mogoče uvrstiti zavarovance? v novi mezdni razred, se poživljajo vsi delodajalci, da izvršijo n.ajkesneje do 8. julija 1926. ponovne prijave za vse one nameščence, ki so bili doslej uvrščeni v XVII. mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti se opozarjajo delodajalci, da morajo navesti pri vsakem nameščencu, ki je bil doslej uvrščen v XVII. mezdni razred, točno službene prejemke (mezdo)! Prijave je predložiti uradu potom pristojne ekspoziture najkesneje do 8. julija 1926. One delodajalce pa, ki bi gornje zakonite zavezanosti ne izpolnili, bodo zadele kazenske posledice po § 194. ZZD (denarne kazni" od 20 do 500 Din) kakor tudi posledice § 11 (povračilo različnih denarnih podpor) in končno posledice § 16 ZZD pečinami, nudečimi skrivališča lisicam in drugi zverjadi. «Sediva tukaj na skalo in glejva v potoček,« jo je povabil z običajno vljudnostjo. «Poglej, kako bajno žubori ta vodica ter se poigrava s kamenčki kakor otrok z igračo.» «Morala se bova vrniti,» mu je odgovorila. «Kmalu se bo pričelo večeriti.» «Samo nekoliko se pomudiva,» je poprosil. «Tako divnega kraja še nisem videt v življenju!» Sedla sta na kamen ob potoku ter se začela zaupno razgovarjati. Vitez si je med pogovorom razkril glavo, da mu prijetni večerni lilad osuši oznojeno čelo. «Vroče ti je,» ga je pogledala sočutno. «Morda sva prenaglo hodila,-česar nisi vajen ter si se oznojil?» «Znoj je sladak, če se uživa zraven narava. Vse življenje bi hodil po takih potih s tabo, ki si cvetlica prirode iri po vrhu še junakinja, ki je enajstim roparjem posekala glave...» «Pustiva to. Groza me je, kadar se spomnim tega dogodka.» «Prav. Pa govoriva o naravi, o čarovitosti tc dolinice.« To rekši je zažvižgal v prste proti rebri, odkoder se je oglasil rezek žvižg. «Ali si slišal?« ga je opozorila. «Nekdo nama je odgovoril.« «To je odmev. Oprosti, ako sem te prestrašil.« «Tudi meni ugaja odmevanje. Poskusi zopet. da čujem ponovni jek.» Vitez je ubogal ter je izzval iz goščave podoben odmev. «Zdi se mi, da čujem tudi drdranje voza,« je plaho omenila. «To so glasovi, prihajajoči iz šumenja valov,« jo jc ljubeznivo pomiril. «Seveda, kdo pa naj vozi po tej poti sedaj proti večeru, da ga v gozdu zasači noč?« «Nobena poštena duša. Kvečjemu roparji.« O teh že dolgo ni glasu. Seveda, enajst jih je poginilo ...» «Dvanajsti pa morda še živi; ranav ki si mu jo zadala, se mu je najbrž zacelila. Ali bi ga poznala, če bi ti pokazal brazgotino?« Začudeno ga je pogledala po teh besedaii. Mislila je, da se le šali, toda na njegovem obrazu se je nabralo toliko resnosti, da je bila izključena vsaka šala. Strahotna je zrla vanj, čakajoč, kaj ji bo zopet povedal. «Tukaj med lasmi je obraslina tiste za-celjene rane,« ji je pokazal na svojo glavo, sklonivši se proti njej. «Bil sem oprezen, zato sem otel življenje... Danes pa je dan obračuna! Jaz sem dvanajsti ropar! Izšel sem iz viteške rodovine, a izneveril sem se plemstvu zaradi krivice, storjene bratu, ter sem se moral odreči pravicam in naslovu. Šel sem v svet in prišel med zloglasno družbo. Postal sem roparski glavar.« «In zdaj, kaj nameravaš storiti?» ga je vprašala vsa bleda. «Maščevati se moram za rano in za svoje tovariše. Ropar ne sine poznati usmiljenja.« Močno je zažvižgal v prste po teh besedaii, da je odmevalo po ozki dolini. Kot bi trenil, se je pojavila na mestu zaprta kočija, iz katere je stopilo nekaj našemljenih možakov. Planili so na onesveščeno mladenko, ji zavezali oči ter jo odnesli na voz, ki je nenadoma izginil. Zvezdna pomladna noč je zavila grad na zelenem holmcu v svoje tetnno okrilje. Nemirno je hodil graščak po razsvetljeni dvorani. Vrniti bi se morala Emilija z vitezom. Večerja je bila pripravljena, a ju ni bilo od nikoder. Otožno je povešala glavo mati gra-ščakinja v skrbi za svojo ljubljenko in njenega ženina, da se jima ni kaj pripetilo. «Rekla sta, da se vrneta pred večerom.« je omenila soprogu. «Še vselej sta prišla ob pravem času.« «Težke slutnje so me pričele obhajati,« je poudaril graščak. «Brez vzroka se gotovo' nista zapoznila.« «Kje pa naj se tudi ustavljata?« je dvomila graščakinja. «V gozdovju. kamor sta se napotila, ni človeških bivališč; tam je izključena vsaka prenočitev, hoja pa ponoči v gozdu ni mogoča.« «Tamkaj se skriva tudi družba tatinskih lovcev, ki me sovražijo zaradi zadnjega preganjanja. Poznam jih, nobenega usmiljenja nimajo ti ljudje.« «Lahko pa sta tudi zgrešila pot ter blodita po šumi. Najboljše bi bilo pozvati hlapce, da vzamejo svetiljke ter preiščejo gozd.« «Toda če sta prišla v roke roparjem... Ako ju spoznajo, sta izgubljena ...» «Strašna misel! takoj naj odidejo hlape s svetjljkami na vse strani. Kličejo naj, trobijc v rogove in dajejo znamenja. Vsako uro na. mi pride kdo povedat, če so kaj izsledili.« Krepko je pritisnil na zvonec, napeljan k oskrbniku, ki je prihitel in prejel povelje.. V hipu so bili zbrani hlapci in ostalo moška osebje; nekateri so zajezdili konje, drugi pa so se peš razkropili na vse strani. Po okolici (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih urada). Obenem pa bo urad po 8. juliju 1926 preuvrstil uradno v 18. mezdni razred vse one nameščence, ki so doslej zavarovani v 17. mezdnem razredu. Utemeljene in z dokazi opremljene pritožbe proti tem uradno izvršenim izpremembam bo upošteval urad le, če se bodo predložile najkesneje v roku 8 dni po dostavitvi plačilnega naloga za mesec julij in ako bo doprinešen neizpodbiten dokaz, da uradna preuvrstitev iz 17. v 18. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zato je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavaro- vancev. Narodni poslanec dr. Ljud. Pivko v Jarenini Jarenina, 30. junija. Na Petrovo smo Jareninčani prvič slišali in spoznali našega narodnega poslanca Samostojne demokratske stranke. Lepo stvarno nam je pojasnil naš politični in gospodarski položaj. Po-slašali smo ga z napeto pozornostjo. Niti enega ctebnega napada nismo slišali, kakor se takih sredstev tako radi poslužujejo govorniki drugih st-ank, da bi odbijali volilce od drugih in-jih pridobili zase. Samo stvarno kritiko smo čuli. Razložil nam je g. poslanec, kakšno je naše sedanje državno stanje, kako bi moralo biti in kaj se bo dalo v bližnji in daljni bodočnosti doseči. Poslušalci so stavili na g. poslanca razna vprašanja, na katera so dobili pojasnila. Gospoda poslanca smo spoznali kot moža plemenitega srca in odkritega značaja. In tega vrlega moža so skušali gotovi ljudje ogrditi iz gole strankarske zavisti. Govoril je še g. Robnik, katerega poljudni in jasni govori prav vzgojno učinkujejo. Samostojno demokratsko stranko smo spoznali kot skrbno zaščitnico vseh stanov, in to je prav. Danes se ne da več nobeden stan v nobeni drŽavi potiskati k steni. To dobro ve tudi hrvatski «seljaški» prerok. Seljaštvo radičevcev je le slepilo ob lovu za volilnimi kroglicami. Svoje pravice morajo imeti vsi stanovi: kmetje, obrt-1 niki, delavci, uradniki in drugi. V slogi stanov je j moč, prepir je pogube vir! DAN SOKOLSKEGA NARAŠČAJA V PRAGI. V torek 29. junija je bil v Pragi dau sokol-skega naraščaja, katerega se je udeležil tudi jugoslovenski naraščaj. V sprevodu, ki se je razvil po praških ulicah, je bilo okrog 50.000' lia-raščajnikov in liaraščajnic, ki so korakali v slavnostnih krojih ob številnih godbah in plapolanju praporov mimo deset tisočev navdušenih gledalcev. Jugoslovenska mladina je bila počaščena, da je stopala prva za voditelji sprevoda in se je mogla tudi prva pokloniti predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Čeprav je mladina vse dopoldne stopala po kamenitih ulicah, je vendar popoldne z isto sve-žostjo prikorakala na zletišče k svojemu nastopu. Največ navdušenja so žele proste vaje, zlasti pa divna sliua 12.000 naraščajnic, katerih vaje so bile slične plesu vil. Od iugosljvenskega naraščaja je telovadilo 72 deklic in 120 dečkov. Češkoslovaški strokovnjaki so njihovo izvajanje zelo hvalili. Tekmovalo je jugoslovenskih društev v posebni skupini deset. Dosegli so: Ljubljana 301-50 točke, Celje 284, Karlovac 28350; dalje slede: Sušak-Reka, Mostar, Kranj, Maribor, Ljubljana II. in Zagreb. Vršile so se tudi tekme v plavanju, pri katerih so istotako sodelovali Jugosloveni. Pozno v noč so bile ulice zopet vse žive, kajti številni* naraščajniki so odhajali na kolodvor, da se z nočnimi vlaki popeljejo domov. Ves ta teden prihajajo v Prago zastopništva Sokolov iz inozemstva na vsesokolski zlet. Za danes je najavljen prihod delegacije jugoslovenske vlade in vojske. DOMAČE * Koma« «Za sina > je moral danes iz tehničnih ovir izostati. Nadaljuje se prihodnjič. * Na številne pritožbe zaradi kasnega prejemanja «Domovine» odgovarjamo, da bomo ukrenili vse potrebno, da bo lisi prihajal pravočasno v roke naročnikov. * Kralj na Bledu. V nedeljo dopoldne je prispel kralj Aleksander v Ljubljano, kjer so ga pozdravili zastopniki civilnih in vojaških obla-stev. Kralj se je odpeljal nato z dvornim vlakom na Bled, kjer že nahajata kraljica in prestolonaslednik. Kakor poročajo, bo ostal kralj na Bledu vse poletje. * Proslava Vidovega dne se je vršila po vsej državi prav slovesno, posebno pa v Beogradu, kjer se je v saborni cerkvi vršila služba božja v spomin kosovskim junakom in drugim našim borcem za svobodo. Na ulicah v bližini saborue cerkve se je zbrala ogromna množica občinstva in so se prodajali znaki Narodne obrane, v Narodnem gledališču se je vršila popoldne slavnostna predstava, na dirkališču pa konjska dirka za prestolonaslednikovo nagrado 25.000 dirarjev. * Pašičevo zdravstveno stanje resno. Kakor poročajo iz Beograda, se je zdravstveno stanje Nikole Pašiča, ki se zdravi v Karlovih varih v Češkoslovaški, zelo poslabšalo. Spričo njegove visoke starosti, kajti on obhaja baš svojo fiOlet-nico, lahko postane poslabšanje bolezni us)dno. * Jugoslovenski Sokoli na praškem vsesokol-skem zletu. Jugoslovensko Sokolstvo bo zelo številno zastopano na praškem vsesokolskem zletu. Danes in jutri bo vozilo iz Jugoslavije osem posebnih vlakov naše Sokole v Prago. * Zastopstvo Ljubljanske občine na vsesokolskem zletu v Pragi. Ljubljansko občino bodo zastopali na vsesokolskik slavnostih v Pragi gg. gerent Josip Turk, magistralni ravnatelj dr. Zamik in magistratni nadsvetnik Bleiweis. * Novi direktor državnih železnic v Ljubljani. Kakor znano, je bil premeščen vodja ljubljanske so zatnigljalc lučke, odmevali lovski rogovi in klici za izgubljencema. Graščak se je nastanil to noč v pritlični sobi, kjer je čakal poročil. Obvestila, katera je prejemal, so bila neugodna; pričel je ob-upavati (er ni vso noč zatisnil očesa. Tudi iskanje drugega poldneva ni prineslo zaže-ljenih uspehov, popoldne pa se je odločil ter se je sam postavil iskalcem na čelo. Pridružila se jim je četa kmetov, ki so prodirali vedno dalje v gozdove, razdeljeni tako, da niso mogli ničesar prezreti. V okolici je zavladalo veliko razburjenje. Emilija se jc zbudila iz nezavesti na mehki postelji v zapuščeni dvorani. Ob njej je stala ženica, nudeč ji kozarec vina. Odklonila je vsak požirek ter je pričela bridko ihteti. «Ne jokaj, mladenka,« jo je starka tolažila. «SoIze ne bodo omilile tvojega bednega položaja.« «Kje sem? Povejte mi, dobra žena!« «V roparskem gradu daleč od tvojega doma. Tolovaji, ki so te semkaj privedli, spijo ter se bodo jutri zopet podali na rop.» «In kdo ste vi, blaga žena? Vi gotovo nimate z mano slabega namena...» «Tudi mene je zadela kruta usoda: ujeli so me ter me privedli semkaj, kjer živim brez upanja na rešitev že dolgih dvajset let. Opravljati moram gospodinjstvo in medleti v vednem strahu za življenje ...» «In kaj se bo zgodilo z menoj?« «Ne vem, mladenka. Najbrž se vaša usoda še ni določila.« «Pa kaj se zgodi navadno z dekleti, ki zaidejo v ta brlog?« «Ne smem govoriti, deklica, preveč bi te prestrašila...» «Govorite! Na vse sem pripravljena.« «Ali tudi na oskrnmbo svojega devištva, na smrt?« «Grozovito! Ali ni nobenega, upanja na rešitev? Moj oče je premožen graščak. Bogato bi vam poplačal.® Ženica se je zamislila. Misel na prostost, ki je že davno umrla v njenem srcu, je nenadoma zopet oživela. Potihoma je stopila k vratom, da se prepriča, ali kdo ne prisluškuje, na kar se je prijazno sklonila k dekletu. «Rešitev je mogoča in jaz pojdem £ vami,« ji je pošepetala. «Sama bi se ne upala pobegniti, ker se bojim samotne gozdne poti, ki bo trajala gotovo več dni; tudi se ne znam obrniti v nobeno smer, da bi prišla do človeških bivališč. Vi ste mladi in izobraženi ter mi boste vodnica. Bodiva prijateljici, reci mi Brigita.« «Moje ime je Emilija,« ji je stisnila desnico. «Pomagajva druga drugi in misliva na beg. Kdaj ga bova lahko izvedli?« «Jutri ponoči okrog enajste ure. Pojutriš-: njem bo namreč god glavarja ter se bo na predvečer vršila velika veselica. Jedlo se bo in pilo, kmalu po deseti tiri pa bom upijanila vso družbo do popolne nezavesti. Posrečilo se mi je dobiti uspavalni prašek, čigar moč je učinkovita ter bo delovala do poznega jutra. Ta čas morava porabiti za odhod.« «Hvala ti, prijateljica! Prejela boš bogato nagrado. Moj oče te bo sprejel za svojo hčerko in tako postaneš moja sestra ter ostaneš za vedno pri meni na gradu.« «Jutri po odhodu roparjev bova napravili podroben načrt. Bodi mirna in upaj na srečen izid.« Starka se je poslovila ter je odšla k po^ čitku. Zaspati pa ni mogla, ker jo je skrbelo,-če bi mladenko umorili roparji tekom jutrišnjega dneva. Tega bi seveda ne mogla preprečiti. Enake misli so morile tudi Emilijo vso noč do ranega jutra. V duhu se je poslavljala: od svojega doma: od ljubega očeta in skrbne matere, ki ne bosta najbrž nikoli vedela za njen prerani grob. Oddahnila se je ob svitu zarje, ko so zaškripala vrata, misleč, da prihaja Brigita 2 novim načrtom. Skoraj do omedlevice pa se je prestrašila, zakaj prednjo je stopil roparski poglavar. «No, kako si se spočila v mojem kraljestvu?« jo je vprašal hinavsko. «Nisem počivala,« mu jc ihte odgovorila železniške direkcije g. dr. Borko v Subotico, kjer je prevzel vodstvo tamošnje železniške direkcije. Na njegovo mesto v Ljubljano je piišel gospod inž. Kneževič. * GOletnica rodoljubkinje. V Itogaški Siatini je slavila te dni 601etnico svojega rojstva rodo-Jjubkinja ga. Ana Podkrajšek-Harambaševa, vdova po znanem rodoljubu g. Franu Podkraj-šku-Harambaši. Želimo zaslužni rodoljubkinji še mnogo let. * Dr. Fran Jurtela t. V ponedeljek popoldne j© umrl v Ptuju g. dr. Fran Jurtela, eden najod-ličnejših starih rodoljubov Štajerske. Pokojnik je bil rodom iz Slovenskih goric. Dokončal je pravne študije na graškem vseučilišču, nakar je vstopil kot odvetniški koncipijent v službo v Ptuju, kjer je prevzel 1. 1886. pisarno po umrlem dr. Gregoriču in ostal s parletnim presledkom vse svoje življenje v Ptuju. Pokojni dr. Jurtela je bil požrtvovalen narodni borec, ki je mnogo deloval za našo narodno in politično okrepitev ter se z vso odločnostjo posvetil tudi delu na narodnogospodarskem polju. Mnogo je pokojnik žrtvoval za narodne namene tudi iz lastnega žepa. Dijaki so imeli v njem svojega velikega dobrotnika. Slava njegovemu spominu! * Koncesija za električno centralo v Krškem Je po časopisnih vesteh dovoljena. Koncesija je bila pismeno izročena zagrebškemu senatorju Kekiču. * Praznik bivših bojevnikov na Brezju. Dne 8. avgusta 1.1. bo na Brezju praznik bivših bojevnikov, bivših vojakov iz minulih- vojnih grozot. Polovična vožnja je zagotovljena. * Sokolski velesejem v Pragi. Ob priliki vse-sokolskega zleta je prirejen v Pragi sokolski velesejem, na katerem so razstavljeni vsi pred meti, ki jih potrebujejo Sokoli za telovadbo Trajal bo ta velesejem do 7. julija. * Pozdrav iz Macedonije. Pišejo nam: Gledajoč ■/. gorskega vrha blizu bolgarske meje in ozirajoč se po lepem Strumičkem polju pošiljamo podpisani slovenski orožniki pozdrave vsem čitateljem in čitateljicam cDomovine», zlasti vsem slovenskim dekletom in fantom: Ferdo Ravnal iz Šmarjete ri Celju, Franc Zgonc iz Ljubljane Tomaž Grdina iz Ljubljane in Anton šrabaj iz Št. Jurija ob juž. žel. * Kakovost cigaretnega tobaka »e b« zboljšftla. Uprava državnih monopolov je v zadnjem času dobila z raznih strani pritožbe zaradi slabe kakovosti cigaretnega tobaka. Iz Beograda javljajo sedaj, da se je vse ukrenilo v svrho zboljšanja kakovosti naših cigaret. * Cirii-Metodov kres na Starem gradu r Celju. Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v nedeljo 4. julija t. 1. bo gorel tudi letos na celjskem Starem gradu običajni kres. Pri 'slovesnosti bodo sodelovali železničarska godba in celjski pevci. * lzpremembe voznega reda v avtomobilskem prometu Maribor — Kungota — Sr. Jurij ob Pes niči. Od 1. julija 1.1. vozi redno osebni autobus iz Sv. Jurija ob Pesnici proti Mariboru ob % na 7 zjutraj, popoldne pa ob 1B. (1.) od postaje gostilna pri cCraeni orlu» (Žemljic), Grajski trg. Cene znatno znižane. Sprejemajo se tudi naročila za izredne vožnje r.a tej progi po najnižjih cenah * Smrtna kosa. Umrl je Žužemberku g. Leopold Pečnik, dolgoletni klobučarski mojster. Te dni je umrla na Vranskem gdč. Katarina Ose-tova. — V Petrovčah je preminula soproga nad-učitelja ga. Karolina Wudlerjeva. Pokojnica je bila skrbna iu blaga mati. — V- Ljubljani je pre minula posestnica in trgovka ga. Josipina Cerar-jeva. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin! * Ponarejeni novci. Po deželi krožijo poleg dvodinarskili ponarejenih novcev v zadnjem času tudi enodinarski. Tako so orožniki v Škocjanu pri Krškem zaplenili že več takih ponarejenih kovanih dinarjev. Ponarejeni novci so tanjši od pravih ter brez zarez na robu. * < Brezalkoholna Produkcija;?, Ljubljana, Po Ijanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku «Domovine> zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! * Novice iz Mojstrane. Pišejo nam: Vreme imamo večinoma deževno, včasih izjemoma tudi posije solnce. V soboto zjutraj smo zopet zagledali po vrhovih gora sneg. — Bela žena nam je it ugrabila dve žrtvi: gospo Potočnikovo, soprogo gostilničarja v Belci, iu gospo Jero Rabičevo, ma- ter tukajšnjega hotelirja. Blag jima spomin, pri^ zadetim naše sožalje. — Pri spravljanju hlodov Belci se je nedavno ponesrečil delavec lesne industrije v Belci, Andrej Mertelj iz Gozda pri Kranjski gori. — Običajno so vsako leto na kres-, ni večer mojstranski fantje zakurili velik kres, Žal, letos ga ni bilo videti. Zakaj opuščate lepa stare običaje? Popravite kar ste zamudili, pa ga zažgite na predvečer slovanskih apostolov v nedeljo 4. t. m. — Vidov dan se je tudi pri nas svečano praznoval. * Opasna povodenj v Vojvodini. Močno narasla Drava je v Baranji razrušila obalni nasip v dolžini 12 metrov in je katastrofa postala skoro neizogibna. Državno posestjo Belje je v veliki nevarnosti. Nekatere vasi so bile že v soboto zvečer poplavljene. Iz Sombora javljajo, da ja voda na nekaterih krajih prodrla nasipe. Tritisoč-dvesto delavcev je zaposlenih pri popravljanju poškodovanih nasipov. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo. Oblastva so izpraznila ogrožene kraje. * Zlatnike »o našli v Zlatorog-terpentinorem milu: Nežika Babšek, Rudnik št. 7 pri Ljubljani; Vinko Naroglav, Trbovlje-Loke 283; Urška Kle-menčič, Oštrc pri Kostanjevici; Marija Kern v Kranju; Marija Kosi, Hajdl št. 16, pošta Velika Nedelja; Marija Mihelič, Slov. Javornik; Frančiška Merlak, Drenovgrič 37 pri Vrhniki; Anton Kriger, učenec, Št. Jernej; Srgnetič, Jastre-barsko kod Karlovca; Bara Žitkovič, Zagreb, Ilica 76; Marica Radiš, Bjelovar, gostiona Škuna; Štefanija Božidar, Zagreb, Draškovičeva ul. 23; Angela Kočar, Stranje pri Kamniku. * Zobni atelje Irana Radovana se nahaja odslej v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinagg); zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja še vedno Ljubljana VII., Celovška ce3ta 14, nasproti vele-sejmu. * Velik potres. Potresni aparati v opazovalnicah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so zabeležili v soboto zvečer, odnosno v nedeljo ponoči uničujoč potres. Kakor so pozneje prispele vesti, je bil močan potres v vzhodnem delu Evrope na Sredozemskem morju blizu Italije, na Malti, Rodu, Egiptu in Palestini, kjer je bilo pet močnih «Preveč se ne razburjaj,» jo je tolažil. RcAko boš pametna, se ti ne bo nič zgodilo. Tvoja usoda je odvisna od tvoje volje.» «Izpusti me nazaj k očetu. Pokaži se plemenitega!« «Tega ne morem. Rešiti pa te hočem, ako postaneš moja žena.» «Ni mogoče. Vse v meni se protivi tej združitvi. Rajše umrem, samo hitra naj bo Smrt, z mukami mi prizauesi!» «Osem dni ti dam odloga. Premisli in pre-judari v tem času svoj položaj, izbiraj med življenjem in smrtjo.» ■■--—■ / ^ truplo .it- do lave; M.k na obrežji Drave. * Samomor Trboveljf-ana na Hrvatskem. Novem Selcu ua Hrvatskem se ie vadranil z vrvjt 24Ietni kleparski mojster Filip Pungerčer iz Tik bovelj. Baje je izvršil samomor iz domotožjaj kajti v zadnjem času je večkrat izrazil željo, dl bi se rad vrnil v Slovenijo. * Tatvina v vlaku. Na glavnem kolodvoru ii Ljubljani iu potem v vagonu mariborskega vlak« je zasledoval te dni neznan hrvatsko govorei! človek Janka Dolinarja iz Slovenjgradca. Komaj se je začel vlak pomikati, je tujec nenadoma ginil, a Dolinar je opazil, da mu je zmanjkala rdeča listnica z okrog 1800 dinarji ter raznim) dokumenti. * Uboj v štepaiiji vasi. V nedeljo proti pol4 dnevu je v Štepaujo vas pri Ljubljani prispel Ig svojemu svaku užithinskemu pazniku Tomšiča 371etni delavec Lovrenc Lavrič, uslužben v Zalo* karjevi tovarni na Viču. Lavrič, znan kot uasilonj človek, je začel groziti svaku. Vse sovraštvo Lavj riča napram Tomšiču izhaja baje zaradi očetove) oporoke, po kateri je dobila leta 1015. hčerka! precej zadolženo hišo, on pa samo 40 kron. LavriS je zahteval, da mu mora Tomšič izročiti lO.OOCjj dinarjev, ta pa je odgovoril, naj .si denar iu svoja pravice išče pri sodišču, na kar ga je skusil poj tisniti ven, kar se mu je po daljšem- luvanjuj tudi posrečilo. Lavrič je nato potegnil i?, žepa! nož in se zagnal \ Tomšiča, ki je držal v rokž samokres. Posrečilo • se mu je Tomšiča podret® na neko klop, tisti hip pa se ga je ta oprostil in, oddal v silobranu strel, ki je zadel Lavriča. Po«j škodba je bila tako huda, da je Lavrič kmah| nato izdihnil. * Mož obstrelil ženo. Na Resijevi cesti št. 24 v Ljubljani -e je odigral v nedeljo žalosten do«j godek med zakoncema Cirilom Zargijem iu nje-i govo ženo Marico. Zakonca imata tri otroke, iz-i med katerih ima najstarejši 13, a najmlajši 7 leti Že kmalu p j poroki je prišlo med obema do ne-i sporazumljenj. Prepiri so se neprestano ponav-: ljali, kar je vodilo do medsebojnega odtujevanja, ne boste izdali svojih bratov niti našega bivališča, naj vas ujame kdorkoli in muči na kakršenkoli način!« «Prisegamo!» so kričali soglasno. «Čast vam, junaki!« jih je pohvalil z naglasom, razodevajočim ponos. «Vredni ste zaupanja, zato vam hočem razkriti nepričakovano novico: v svoji sredini imamo mladenko, ki je umorila enajst naših tovarišev.« «Umorimo jo z najhujšimi mukamr,« so sikali drug za drugim in vihteli pesti. «V kuhinji pomaga Brigiti. Toda ne smete ji skriviti niti lasu. Kdor bi se je dotaknil, tega spremenim na mestu v mrliča. Ona je moja nevesta...» Bližala se je deseta ura. Brigita je na-točila vrč najboljšega vina, kateremu je primešala uspavalnega sredstva. Postavila jim ga je na mizo, nakar je pripravila v kuhinji culico z jedili, svetiljko in ključe od izhodov. Olasno smejanje in tuljenje je pričalo, da se je tolovajev lotila pijanost. Sem in tja so nastali že prepiri z odurnimi izrazi in sirove klevete so švigale po dvorani. Ko pa so okusili vino.namešano z uspavalnim praškom, tedaj so nenadoma postali leni in zaspani. Razgrajanje je poleglo. Oglašati se je začelo ostudno smrčanje in grgranje omotenih tolovajev. Omagal je tudi poglavar, zleknil se je na klop ter je glasno zahropel. «Ura rešitve!« je vzkliknila Brigita. Dala je Emiliji culico in svetiljko, sama pa je vzela šop ključev ter zaklenila vrata-, kjer so spali roparji, kakor tudi vhod v graščino. «Precej časa bodo razbijali vrata, preden pridejo na prosto,« se je pošalila ter je vrgla ključe daleč v goščavo. «Zdaj pa pogum, in hitro odtod!« Ubrisali sta jo po gozdni poti v smer proti severu, kier ie Emilija slutila svoi roistni dom. Nad njima so prhutate sove, plašeč sej pred lučjo in divjačina je skakala iz grmovja v grmovje. Vzhajajoče jutranje solnce jima je ob-svetilo prostrano,planoto brez človeških bivališč. Utrujeni sta sedli v travo, razvezah culico in zavžili nekaj jedi. Nato sta nadaljevali pot, vodečo s planjave v zeleno bukovje. Na parobku sta se ustavili. Vstrepetali sta po vsem telesu, zakaj začuli sta kričanje in lajanje psov. Tudi od nasprotne strani so prihajali slični glasovi. «Izgubljeni sva!« je vzdihnila Emilija. «Tolovaji so naju izsledili ter naju bodo obkolili.« «Skrijva se v grmovje, ali pa zleziva na kako drevo,« je trepetala Brigita. «Psi naju bodo izvohali,« je zdihovala Emilija. «Tem se ne moreva izogniti.« . «Potem pa čakajve, da naju dohite ...» «Beživa, dokler moreva bežati!« «Pogled na krdelo jezdecev, drvečih čez planoto, jima je vzel besedo. Tudi v nasprotni strani so rezgetali konji in velik pes je planil iz goščave proti njima. Vrgel se je pred Emilijo ter se ji je pričel dobrikati. «Tiger, moj zlati tiger!« ga je poklicala po Imenu. «Tudi ti me iščeš ter si me prvi našel. Zdaj se nama ni ničesar bati!« Takrat ju je dohitel tudi prvi roparski pes, hlastno ju je po vohal ter se je vspel po Brigiti. „ , .... «Sultan, miruj!« mu je pozugala, gladeč ga po mehkih kodrih. Žival se je zleknila k njenim nogam, gledajoč zdaj njo, zdaj v smer, odkoder so prihajali roparji. Dva sta bila le še za streljaj I oddaljena od njiju. «Živo morava dobiti, tako je ukazal po-1 glavar,« sta se glasno pogovarjala. «Čaka pa jo najhujša smrt,ker jc poskusila uiti. Tudi Brigiti ne bo prizanešeno...» Iz goščave od nasprotne strani je pridirjal jezdec na čilem vrancu, za njim se je pokazal drugi in tretji. Vsi so bili oboroženi s kopji ilf sulicami. > «Oče, moj dragi oče!» je vzkliknila Emw( lija ter je planila pred prvega jezdeca. «Emilija!» ji je zaklical graščak. «\so noc in ves dan smo te iskali. Zakaj si nam storili', tako žalost?« «Vitez me je odpeljal v gozdovje, kjer me je izročil tolovajem. On je roparski poglavar« Odvedli so me v svoje gnezdo, odkoder se ml je posrečilo pobegniti. Ta žena je moja reši-! teljica. Roparji so nama že za petami.« «Pridejo naj, da jim posekamo glave,« s0j je srdil graščak. ^ , «So že tukaj,« mu je povedal spremile«., valeč, zapazivši jezdece, jahajoče proti ^ozdtf/ Oskrbnik se je vzravnal na bistrem konjlL z eno roko je zgrabi! sulico, z drugo pa. M prijel za lovski rog ter ie močno zatrobil. Od« Mož je začel popivati in se spoznal z neko Pavlo na Gorenjskem, h ka'eri je začel zahajati na obiske. Tako je bil bas te dni pri njej m zapravil z njo večjo vsoto denarja, katerega je poneveril. Ko mu je, zmanjkalo denarja, se je vrnil k svoji ženi, ta pa ga je nagnala. Mož je skočil v jezi proti njej, ji pričel trgati raz telesa obleko, da jo je slekel do golega, nato pa je zagrabil za samokres in sprožil. Žena je bila zadeta in je vsa s krvjo oblita stekla v nasprotno stanovanje b gospe Bahovčevi. Ranjenlco so prepeljali v bolnico ier operirali. Njeno življenje ni v nevarnosti. Žargija so še istega dne aretirali v vinski kleti Konsumnega društva na Kongresnem trgu. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Listnica uredništva Pišece. Dopis je brez podpisa. Sicer pa je j)roti tiskovnemu zakonu. Bakovci. Takšne stvari niso za priobčitev. 3Iurska Sobota. Mislimo, da je bolje, če se o omenjenem dogodku ne poroča. Premeten berač. Stražnik: «Peregrin Čepur, ali ste že zopet beračili?* Čepur: «0 ne, gospod stražnik, jaz sem samo preizkušal dobrosrčnost ljudi.» Jasno in razločno. »Ljubi prijatelj, povej mi odkritosrčno, ali se naj oženim ali ne.» Prijatelj: «Oženi se, da boš videl, kako odkritosrčno sem ti govoril, ko sem ti ženitev odsvetoval.« Domišljavec. Ženka: «Kaj lepega si mi pa prinesel, mo-žiček?» Možiček: «Kaj naj prinesem? Samega sebe! Mislim, da sem jaz za tebe nekaj najlepšega.* Nove trgovina manufakture Josip Šlibar Nova trgovina manufakture Ljubljana, Stari tpg, poleg Zalaznika Cene: Cene: ......Din 18- ......Din 180"- .... Din 65—, 70- Bjava kontenina .....Din 7'50, 10—, 18-— Bela kontenina......Din 12-—, 14—, IG'— Rjuhe ........Din 28"-, 30—, 36— Sifon .........Din 13--, 16 -, 20— Gradel za hlače ........Din 15"—, 26— Gradol za Julet . . . Odeje (kovtri) Mizni prti . Brisače........Din 16'—, 22- Brisače, frotirke.....Din 28 —, 40' 20— 290— 86 26— 48— modroce .' .".'!!."'. Din 35 —', 45'- Robci, tucat.......Din 70'—, 90'-, 120"- KOLESA in vse potrebščine lOSRAM S žaimice kupite najbolje pri tvtdki J. GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet. Nemožnost. V neki družbi se je govorilo o poroki znane ljubljanske dame. Pa je dejal nekdo: cOna je preveč razumna, da bi napravila to neumnost ter vzela človeka, ki bi bil tako bedast, da bi jo vzel.> Ženitev. Baron: «Komaj sem se jaz oženil, zdaj se pa hočete še vi. Kaj vas navaja k temu koraku?*: Sluga: «Tudi dolgovi, gospod baron,>: Domač krojač. Sluga: cGospod, naš krojač čaka zunaj.> Grof: «Zakaj praviš ,naš krojač'?> Sluga: «Saj sem mu tudi jaz dolžan.» Lep razgled. Neki zadolženi grof se je podal na izlet. Ko je bil visoko na gori, se je obrnil nazaj ter govoril sam sebi: «0, kako lep razgled, ker ne vidim nikjer nobenega upnika .. .> Dobro je povedal. Špelica: «Ti si vse premrtev. Jaz bom poročila samo takega, ki bo šel za mene tudi skozi ogenj.* Jurček: «No, potem si pa vzemi gasilca!* Otroška zvijača. Jožek: «Ali si čul, Tinček, mama naju je že trikrat poklicala?» Tinček: «Nič se ne boj, mamico danes boli roka.» Razdelitev poslov. Hlačoper: «Kaj počenjaš sedaj ?» Motovileč: «Zaposlen sem v trgovini svojega očeta. Oče oskrbuje dohodke, a jaz izdatke. Tako oba prav dobro izhajava.* zvaia se mu je četa jezdecev, hiteča za gra-ščakom; sledila jim je množica kmetov in čakaia povelja. ;! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev «Elsaflujd>. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike speci-jalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V.- Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. MALI OGLASI 1» trapistovski sir kg Din 20—, čajno maslo kg Din 45 — razpošilja po poštnem povzetju m ekarna Karlo Ijaznicky De?.a.novac. 121 Učenca za usnjarsko obrt potrebuje Ivan Jeglič na Grosupljem. 137 Sadne mline. najboljše konstrukcije, z lahkim pogonom, se dobi vedno pri Rud. Knezu, ključavničarju v Radečah pri Zidanem mostu. * 131 Proda se posestvo z gospodarskim poslopjem zaradi starosti in bolezni. Posestvo ima lepo lego ob cesti in rodovitno zemljo. Obstoji iz travnika, njiv in gozda. Je pripravno za gostilno ali kakšno drugo obrt. Odproda se tudi le polovica posestva ali pa z užitkom. Več se izve pri Francetu Z o* k u, čevljarskem mojstru in posestniku na Planini, pošta Radna pri Krškem. 123 Ženitev j je najvažnejši korak v življenju. Zato ga ne storite i nikoli brez nasveta, temveč pišite zaupno na ženitveni ] zavod «Sreča», glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljub-I liani, pustili predal 68. — Prospekti brezplačno. 127 Najstarejše ljudi Id so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazuje kot zanesljiv ubla-žitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev blagodišeči «Elsafluid>. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom lajša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo iu usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste; 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 63 Din, 12 dvojnih ali 4 velike specialne steklenice za 99 Din, 136 dvojnih ali 12 velikih specialnih steklenic za ' 250 Din že obenem z zabojem iu poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska, Posamezne steklenice Elsafluida po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Posamezne steklenice Elsa fluida se dobe v 'ekar-nah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din. Vinogradno posestvo na Raki pri Krškem Ctsloječe iz gospodarskega poslopja, vinograda, njiv, sadnega bukovega gozda «Qacjev kolosek«. proda zaradi odhoda za 30.000 Din lastnik Alojzij Mlakar v Raki na Dolenjskem. — Veg pove Anton Tomaž in V Raki na Dolenjskem. 138 Sadjevec prvovrsten in mošanska jabolka proda A. OSET. Maribor. 57 Štajerska klet Oset v Mariboru NARODNI DOM Izvrstno vino. •"*" Kegljišče. Srebrne krone, goldinarje in zlatnike kupuje URBANC, Narodni dom. Maribor. 85 Kostanjev les za tanin kupujem stalno. Za večje dobave dam akreditiv. Na ponudbe brez navedbe cene ne odgovarjam Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica št. 15. Uakor k 99 66 v Ljubljano, Prešernova ulica št. 9, na dvorišče. Tam dobite pač na boljšo, v lastni tovarni izdolauo obutev in iz izbrano najfinejšega usnja. Far takih čevljev stane samo 190 Din. Izjava zahvalnosti. Gospodu dr. I. Rahlejevu 77 Beogradu. Moram Vam poročati in se Vam zahvaliti, ker sem se z Vašim zdravilom popolnoma pozdravila od revmatizma, ki me je mučil nekoliko let. Ko sem sc po nekoliko kopelilt obrnila na Vas, me Vaše zdravilo Radio Balsamika» ne le ni rešilo bolečin, temveč me celo okrepilo. Sedaj se počutim mnogo bolj svežo, zato priporočani Vaše zdravilo vsakemu nejevoljnežu in ga obračam na Vaš naslov. Trstcnik (Srbija). 23. oktobra 1925. Hvaležna Nina Vnsovička, vdova. Zdravilo „Radio-Balsamika" izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij „Radio-Balsatnika", Beograd, Kosovska 43. Ceniki franko J. STJEPUŠIN s i s a k: priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi ~T| (I || IWBi|_ Mlin LlBulIhil Za čidčenje zrcal, stekla, lončenih posod, porcelana in kristalnih predmetov je najčudovitejše čistilno sredstvo, ki de luje s hitrostjo, izdatnostjo in dovršenostjo. vse blesti, vse je čisto, vse je belo ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu! Iimf Je zajam-J, £&£ ceno neškodljiv! E13||T stane malo, JI £11 nudi mnogo Ir r fe» Ea Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v LJUBLJANI izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. I Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoii račan proti najugodnejši obrestni meri. Nakup in prodaja ® e valut in deviz. Daje vsakovrstne kredite in predujme. A| ▲ ti DOMOVINA., št, 27 Vojvodinski čevljarji so na svojem občnem zboru, ki se je vršil 23. maja 1.1. v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo naše obutve Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem. da prodajamo obutev. Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skuša in se trudi doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabljajo do skrajnosti. Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev. Vsled Vašega postopanja smo primorani, organizirati delavnice za popravilo čevljev. Nočemo nikomur odvzeti kruha. Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki. Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in, da strankam čim najceneje postrežejo. Tovarna 99ISI ULT nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS. nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci. Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za popravila čevljev ni upravičen. Za Narodno tiskarno Fran lezeršek Tzdafe za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnlkar Urejuje FMp Omladlf. 0148484848010010100801000002020200000201010101020002010201024800010002010002000253000201010002020153000248000201000001022302090201000010020201532348532548025390534848230101010001020101010902010202