Pilot Viktor Nlkitin
GrašCak Ivan Kosler
Bančni uradnik Georg Kftnig
Trgov«« Anton LuSln
.ViaokoSolec Vladimir Strekelj
Mehanik Spiro Trkulja
Učiteljica Ivanka Pillerjeva
ŽRTVE LETALSKE NESREČE PRI STUDENCU
———ai nW!Mimnr-mir*-""*	H i I \ i Trn*	■ n »T m—- ——- mu	-------------—;—:----
Spomin na našo prvo narodno vstajo^pod sramotnim avstrijskim jarmom
Prapor društva Lunder-Adamlč v' Clevelandu
Veličasten pogreb žrtev
V nedeljo 20. septembra 1908 dopoldne je bil sprva v Ljubljani mir. Oblast je bila sicer mestni policiji vzeta, novo policijsko poveljstvo pa je poslalo na najbolj ogrožene točke nemške vojake pod vodstvom zagrizenega Nemca Mayerja. Vojaštvo je v nedeljo 20. septembra 1908 priredilo po Ljubljani prave manevre, ki so seveda izzivali protidemonstracije. Skoraj po vsem mestu so vojaki belgijskega pešpolka, pa tudi domobranci in dra-gonci razganjali demonstrante, jih surovo pretepali, pri čemer so se s svojo surovostjo odlikovali tudi častniki, ki so bili ljudi kar s sabljami. Okrog 9. zvečer je poročnik Mayer pred Kresijo ukazal, naj vojaki streljajo v množico kljub protestu vladnega zastopnika. V množico je bilo oddanih sedem strelov. Smrtno ranjena sta se zgrudila dva: 15 letni Ivan Adamič, četrtošolec in 24 letni tiskarski strojnik Rudolf Lunder. Adamič je bil ustreljen v pljuča, Lunder, ki se sploh ni udeleževal demonstracij ln se je vračal s proslave 40 letnega obstoja grafične organizacije, pa v hrbet.
Luža krvi na Pogačarjevem trgu, kjer je nevarno ranjen obležal dijak Božidar Borštnik
Lunder ln Adamič na mrtvaškem odru
Prehod med škofijo in stolno cerkvijo z mlako krvi, kjer je padel Rudolf Lunder
Medaljon, vzidan v obok med itolnico in škofijsko palačo. Spredaj desno lander, zadaj pa Adamič.
Petmdvajsetič praznuje letos ves naš narod žalostni jubilej tiste krvave septembrske nedelje, ko sta v Ljubljani padla kot žrtvi pobesnele avstro-ogrske soldateske dva mlada slovenska fanta in orosila s svojo krvjo naša tla. Kri je tekla pred 25 leti v Ljubljani in s krvjo si je tedaj slovenski narod zapisal v zgodovino svojo odločno voljo v borbi za dosego svoje narodne svobode. Kakor je spomin na 20. september 1908 žalosten, vendar pa je tudi svetal, zakaj ravno krvavi dogodki meseca septembra 1908 v Ljubljani v zvezi z dogodki 12 dni poprej v Ptuju ter v drugih slovenskih mestih, so zbudili v slehernem Slovencu, ki je morda še upal na pravičnost Avstrije v narodnem oziru in na državljansko enakopravnost pred zakonom, spoznanje, kako je bilo to vse le utvara, s katero je hotela Avstrija uspavati Slovence in omogočiti ponemčenje našega naroda in naših krajev. Streli v Ljubljani so razbili tedaj zadnje upanje slovenskega naroda v
Od demonstrantov razbita okna nemške Kazine
Nagrobni spomenik žrtvam
Adamič se je opotekel na Pogačarjev trg pred škofijo, kjer se je zgrudil. Njega in Lundra so privlekli v vežo gostilne »Pri Kolovratu«, kje sta oba takoj izdihnila. Nevarno ranjenih je bilo pri teh strelih še šest oseb, ki pa so k sreči pozneje vsi okrevali. Ogorčenje je bilo velikansko. Ogorčenje je bilo velikansko. V trenutku se je združil ves narod in zahteval zadoščenje za padle žrtve in vsa ogromna ponižanja ter pestitve, ki jih je moral slovenski narod pri teh dogodkih prenesti. Podlost avstrijske vlade, avstrijskih Nemcev in nemškega tiska pa je bila po teh dogodkih še večja. Toda slovenski narod je našel v bridkosti nad krivico, ki se mu je pripetila, simpatije tam, kjer jih je mogel najti, pri drugih slovanskih narodih in pri nenemškem prosvitljenem svetu. Složen nastop vseh Slovencev pri teh dogodkih in v odgovor nemškemu nasilju so Slovenci podvojili narodno-obrambno delo in delo za politično oevobojenje izpod Nemcev, delo, ki je bilo kronano že čez deset let z razpadom avstro - ogrske monarhi je in ustanovitvijo svoje lastne države.
Lunder
Ranjenci v
možnost mirnega sožitja z Nemci pod avstrijsko vlado. Ob 25 letnici teh =k vmjer vLno, da obnovimo spomin in si pojasnimo >z zgodovme, zakai ie do teh dogodkov prišlo. Ob začetku tega stoletja so avstrijski Si pričeli s temelji te jšim in z bolj energičnim izvajanjem svojega stareea načrta namreč da prodro kot narod do Jadranskega morja ter da razširijo svoje narodnostno ozemlje do Trsta. Ovira se jim je tedaj zdela ma enkostna. Saj je bil napoti samo mali slovenski narod, o katerem so misUU? da mu ne bo možno dolgo braniti se, ker jim je bil politično Sen v oblast. Toda odpor slovenskega naroda je bil hujši in se e pn Nemcih ^ato še stopnjevalo staro sovraštvo do nas. Ogorčenje po ptujsk.h dogodkih ie bilo največje v Ljubljani. Prišlo je do septembrskih demonstracij p ri kateri h so izginili v eni sami noči prostovoljno ali neprostovoljno' vsT nemški napiti in so bile razbite šipe nemške »Kazme*.
n~~:«iftv i lSTT.....~T31M0 f'!it				
	i	A	; gg	
	i		j	rm
	%			s **
Plarodtto &Cavje v (ptuju
Slika levo: Minister dr. Albert Kramer govori s tribune pred magistratnim poslopjem. Na levi sta zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik šarac iiv ljubljanski župan dr. Dinko Puc, na desni pa minister za socialno politiko Ivan Pucelj. — Prva slika spodaj desno: Ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj z drugimi odličnimi gosti na čelu sprevoda. Ulica je tesna, zato v njej ni bil dovoljen špalir gledalcev. — Druga slika spodaj desno: Številni sokolski prapori v sprevodu.
Ptujsko mestno načelstvo
Mestna cerkev v Ptuju
Pogled na del ljudskih množic