138. številk.. V LlnMlaiii, v -sredo. M avgusta 191S. ALVIII. Ido. • »Slovenski Narod' na đom dostavljen: celo leto naprej . . » . K 24'— pol leta ,P • '• • • » ^2"— • • • • m 6*- .....2'- četrt leta. na mesec „ velja v LJubljani v upravništvu prejemam celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta m • • • • m 11*— četrt leta w • • • • . 5'50 na mesec - • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Knallova ulica st. 5 (v pritličju levo,) telefon *L 34. Izhaja vaak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. —— Posamezna številka velja 10 vinarjev. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefon tU 05. .Slovenski Narod" velja po posfl: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • . 13-— Četrt leta „ „ • • • 6*50 na mesec - „ . . - 2*30 celo leto naprej . . . K 33" -za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . » • . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica at 5, telefon SL85' KRVAVO ODBITI ITALIJANSKI NAVALI NA FRONTI TOLMIN-KRN. Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 17. avgusta: Italijansko bojišče: Ogenj italijanske težke artiljerije na naše tirolske utrdbe je trajal včeraj celi dan. Slabejši sovražni pehotni oddelki, ki so dospeli v Valsu-gani do Carcana (severovzhodno Borga) so bili vrženi čez Maso nazaj. Na primorski fronti so nadaljevali Italijani svoje sunke na našo pozicijo med Krnom in Tolminom z močnejšimi silami, bili pa so povsodi krvavo odbiti. Doberdobska planota je bila včeraj zopet pod ljutim ognjem topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 14. avgusta. — Boj onostran meje v Cadore postaja vedno ljutejši. V odseku Monte Piano je poskusil sovražnik včeraj z močnimi silami in z izdatno podporo artiljerije protinapad na pozicije, iz katerih smo ga prejšnji dan pregnali. Po lju-tem boju je bil z velikimi izgubami vržen nazaj. V dolini Sexten se je po-spela naša pehota, med tem ko je artiljerija nadaljevala z ognjem na sovražne zapiralne forte, vrh hriba Oberhacher Kanzel, približno južno-vzhodno od Oberbaehovega vrha, ter se je tam utrdila, dočim je drugi oddelek zasedel važno stekališče gorskih komunikacij zapadno od For-celle Cengie. Ob Soči je otvorila naša artiljerija ogenj na obrambne utrdbe pri Bovcu. Neka v neki luknji na Svinjaku spretno maskirana sovražna baterija je bUa polno zadeta. Na Kraški planoti je spustil sovražnik v noči na 13. avgusta številne razsvetljeval-ne rakete nad našimi pozicijami, ne da bi nas napadel. Naša artiljerija nadaljuje z metodičnim razdevanjem sovražnih strelskih jarkov. Nekateri izmed teh, ki se nahajajo nasproti našim postojankam na Monte dei sei busi, so bili razdejani, posadka je bila pognana v beg in uničena po večini z ognjem šrapnelov in pušk. Sovražni aeroplani so v zadnjih dneh pogostoma pluli nad Soško po-pokrajino, ali vedno jih je prepodil učinkujoč ogenj naših odbijalnih baterij. Italijansko mornariško poročilo, 13. avgusta. Danes zjutraj je bil v spodnji Adriji avstrijski podmorski čoln »U 3« potopljen. Namestnik poveljnika in 11 mož posadke je rešenih in vjetih. Podpisal: Thaon de Revel. Veš stotisoč italijanskih vojakov v pomoč zaveznikom. Haag, 17. avgusta. »Nieuvs van den Tag« piše med drugim: »Nemčija in Avstro-Ogrska držita s svojo levo roko mnogoštevilne sovražne čete na zapadu k tlom in uničujeta hkratu z desno roko svojega najmočnejšega sovražnika. Ko pride vrsta na njo, se tudi Italija ne bo mogla odtegniti potrebi, da pride na pomoč zaveznikom z več stotisoči vojakov, da bo vodila vojno sama krepkejše nego je to storila doslej. Italijanska polemika. Dunaj, 16. avgusta. Iz vojnoporočevalskega stana: Koliko se sme smatrati za resne italijanske časnikarske napade, dokazuje polemika, ki jo je rodila Agenzia Štefani proti nekemu našemu poročilu. Tam čitamo: »Nekateri zunanji listi priobču-jejo neki avstrijski komunike 7. avgusta o vojaških operacijah in zatrjujejo, da se je izjalovil neki italijanski napad na Zagraj v noči 6. avgusta. To je krivo. Zagraj, ki leži ob Soči ob vznožju planote, katero smo trdno zasedli, so vzele naše čete 23. junija, kakor to navaja komunike dne 24. junija. Isti komunike govori tudi o napadu na Podgoro v noči na 6. avgusta, katerega pa sploh ni bilo. Te lahko izpodbitne laži, ki se jih pripisuje iz uradnega vira izhajajočemu komunikeju, izdajajo namene, kateri naj bodo ožigosani s tem pred javnim nepristranskim mnenjem.« Nasproti tem podatkom treba pred vsem pripomniti, da Agenzia Štefani ni imela opoldan v rokah poročila našega generalnega štaba z dne 7. avgusta, marveč onega z dne 6. avgusta, kajti v onem z dne 7. avgusta ni govora ne o Zagraju ne o Podgori. V našem poročilu 6. avgusta pa je izrecno rečeno, da je bil odbit neki napad, ki je izšel iz Zagraja. Agenzia Štefani se je zmotila pri prevajanju. Značilno pa je to, da se uradna korespondenca ne pobriga za točne prevode. Pri nas se tudi ni trdilo, da se je izvršil v noči 6. italijanski napad na Podgoro. Koliko stane Italijo vojna? V »Stampi« priobčuje Maggiori-no Ferraris zanimiv članek o italijanskih državnih financah in zlasti o vojnih troških Italije. Izdatkov za armado in mornarico je bilo leta 1914 skupno 147 milijonov lir, v juniju 1915 so narasli že na 463 milijonov. Povprečno je troškov na mesec okoli 500 milijonov ali 17 milijonov vsak dan, in sicer od 1. julija 1915 dalje. Do 31. decembra 1915 bo stroškov okoli treh milijard. Priprave za vojno so stale 3 milijarde. Ferraris pravi, da kritje z normalnimi dohodki in vojnimi posojili seže do konca septembra. Za prihodnje se zanaša Italija na Anglijo, ki pa ne bo mogla dati zadostnih sredstev. Italija bo morala poseči torej po novih sredstvih: izdati bo morala nove bankovce na račun državnega zaklada in zateči se k tretjemu državnemu posojilu. 2000 lir za bombardiranje Dunaja. »Popolo d' Italia.« poroča: Neki patrijot je daroval 2000 lir za onega italijanskega zrakoplovca, kateremu se posreči, da bo bombardiral Dunaj. Poročila iz Ljubljane. »Corrispondenza« prinaša iz Ljubljane, od koder se datira mnogo poročil časopisja entente, smešno poročilo, da je avstrijska vlada razpisala nagrado 20.000 K za onega, ki vjame D' Annunzia. D' Annunzio nad Trstom? »Pol. Korr.« poroča, da se zdaj italijansko časopisje resno prereka, ali se je res d* Annunzio na zrakoplovu pripeljal nad Trst, ali je to le far-barija italijanske javnosti in nova reklama za »božanstvenega« pesnika. »Idea Nazionale« trdi odločno, da je bil d' Annunzio nad Trstom, »Avan-ti« pa to prereka in zatrjuje s posmehom, da se vozi d' Annunzio že dober mesec z gondolami po beneških kanalih. »Pol. Korr.« pravi, da sta se doslej prikazala nad Trstom dva zrakoplova. Z enega teh je pes-riik-poročnik zmetal pol tucata vrečic, napolnjene s peskom. Te vrečice so bile zvezane z vrvicami v italijanskih barvah. V teh vrečicah je bil tudi v slogu ode zložen oklic na y brate«. Tem zagotovlja oklic, da bodo kmalu oteti »mučeništva«. Pri tem smešnem dogodku pa se je zgodilo še nekaj drugega. Istočasno so namreč iz obeh zrakoplovov metali tudi bombe, ki bi bile lahko marsikaterega brata rešile ne samo avstrijskega »mučeništva«. marveč tudi življenja. Izkazale pa se je, da so bombe ravno tako malo zalegle, kakor oklic. »Patriotično« delovanje d' Annunzijevo nad Trstom je trajalo le jako malo časa. Komaj so počili prvi streli, sta zrakoplova pobegnila v domače ozračje in odnesla harfo, na katero misli brenkati d' Annunzio, kadar bo vhod Italijanov na Dunaj. Trst — Franc Jožefova luka. Chiasso, 16. avgusta. »Tribuna« poroča, da namerava Avstrija prekrstiti Trst v Franc Jožefovo luko po vzgledu »v Severnem morju se nahajajoče Friderikove luke«, kakor dostavlja »Tribuna« z občudovanja vrednim geografičnim znanjem. Na koroškem bojišču. Topovski boji in praske se nadaljujejo. Italijanski vojaki so skušali zadnje dni večkrat priti na Hohen- weisstein, pa so bili vedno odbiti. Neki dan so se sovražne čete med seboj obstreljavale. Naša artiljerija deluje uspešno. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Kopenhagen, 16. avgusta. Iz Pariza poročajo, da odpošlje Italija transportne ladje v maloazijske luke, da vkrca tamkajšnje italijanske podanike. Lugano, 16. avgusta. Uradno naznanja italijansko armadno vodstvo, da je generallajtnant Signerile, divizijski poveljnik v Catanzaro, vpo-kojen. Vrhovno armadno poveljstvo je dobilo za čas vojne pooblastilo, da sme provizorično izpopolniti vsa oficirska mesta. »Tribuna« naznanja, da bo odpotoval neki višji italijanski oficir najbrž na Francosko, Angleško in Rusko, da se prepriča o delu za nabavo municije. — V Italiji se nahajajoči oficirji francoskih podmorskih čolnov so oddali mornariškemu ministru 1000 lir za italijanski Rdeči križ v znak srčnega tovarištva z italijansko mornarico. Inomost, 16. avgusta. Neko italijansko poročilo pravi, da bodo s papeževim dekretom od Italijanov za-sedni župni okraji vzhodne Tirolske pod enakimi pogoji kakor dekanat Ala postavljeni pod ordinarijat Pa-dua. K temu se dostavlja, da gre tu zgolj za mejne župnije Tezze in Grigno, kakor tudi za ekspoziture Ospedaletta, kjer se nahaja italijanski glavni stan, in za Agnedo, vse so v dekanatu Strigno. Tripolis. Lugano, 17. avgusta. Kolonijalni minister Martini bo poročal v prihodnjem ministrskem svetu o položaju v Tripolisu. — »Secolo« poroča, da je imel general Ameglio na poglavarje, ki so ostali zvesti, nagovor, v katerem se je zahvalil tudi za izraženo njihovo sožalje radi poraza pri Kas Buhadi. Kadi in Hasnu - paša sta odgovorila zagotavljaje zvestobo in simpatijo za novega kraljevskega namestnika. 200 libijskih vojakov z družinami vred so odpeljali v Sira-kuzo, internirani bodo v Floridi na Siciliji, kajti Italijani se bojijo upora tudi od strani teh oboroženih ljudi, dasi so ostali zvesti. LISTEK. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Ada je sporočilo duhovskega pomočnika zmečkala v roki in se vrgla vsa onemogla na zofo. »Ukazujete milostiva, da prinesem obed?« je vprašal v knjižnico vstopivši sluga. »Ne! Ničesar ne želim. Ne počutim se prav dobro. Recite hišni, naj pride k meni in naročite v kuhinji, naj mi pošljejo skodelico čaja v spalnico. Jesti ne morem ničesar.« Hišna je hitro spoznala, da se je Ada hudo prehladila in jo vsled tega stresa mrzlica. Poklicala je strežnico in ta je takoj izprevidela, da bo morala od te ure oskrbovati dva bolnika. Ada ni vso noč spala. Nemirno se je premetavala po postelji in časih se ji je bledlo, tako da je strežnica že hotela nujno poslati po zdravnika. Proti jutru pa je Ada vendar zaspala in Je potem spala skoro do opoldne. »Kako je z mojim možem,« Je vprašala, Čim se je prebudila. »Vedno enako,« je odgovorila Wšina. »Prinesite mi hišno haljo; pogledat pojdem, kako je z možem.« »Oprostite, milostiva, toda med tem, ko ste spali, je prišel doktor Jackson obiskat gospoda in je bil tudi tu pri vas; rekel je, da na noben način ne smete iz postelje.« »A, kaj — le storite, kar sem vam naročila.« Komaj pa je Ada poskusila vstati, je že spoznala, da je zdravnik uganil, kako je ž njo. Sama se je Čudila, kako je slaba in onemogla. »Sedaj je duhovski pomočnik Lynd pri gospodu,« je pripovedovala hišna. »To se pravi, če ni že odšel, med tem, kar sem jaz tu.« To sporočilo ni Ade presenetilo, kajti znano ji je bilo, da je gospod Lvnd zelo vnet dušebrižnik in da posebno rad obiskuje bolnike. Posebno všeč ji je tudi bilo, da si je njen mož izbral Lvnda za duhovskega svetovalca in ne župnika, njenega očeta. Zlasti pa ji je to bilo ta dan po volji. Če bi bil namreč prišel Ri-karda Boldona obiskat njen oče, župnik, bi gotovo prišlo na svetlo, da Ada prejšnji dan ni bila v župni-šču, marveč v Londonu. »Tudi neki gospod iz Londona se je dopoldne pripeljal,« je nadaljevala hišna. »Iz Londona? Ali morda gospod Feliks?« je hitro vprašala Ada in lahka rdečica ji je zalila bleda lica. »Ne vem imena; pa saj lahko vprašam, vem samo, da ga je šel ko-čijaž na kolodvor čakat in ga pred kako uro sem pripeljal.« »Brez dvoma je to odvetnik Feliks,« si je mislila Ada. »A kaj naj to pomeni, da je tako hitro sestavil novo oporoko in jo že danes prinesel v podpis? Če bi bil malo počakal, bi ne bilo nobene škode. No, koristi pa tudi ne!« Obrnivši se k hišni, je čez nekaj trenotkov Ada previdno vprašala: »Kdo pa gre navadno v sobo mojega moža, kadar pozvoni? Najbrž Fulton!« »Da, milostiva.« »Pojdite in povejte mu, naj se takoj pri meni zglasi, čim bo gospod Feliks po meni vprašal. Ne pozabite: takoj. Če hoče odvetnik z menoj govoriti, moram vendar prej vstati. »Prav, milostiva,« Hišna je dobljeno naročilo natančno izpolnila, toda poteklo je celo popoldne, ne da bi bil prišel kdo Adi povedat, da želi odvetnik Feliks z njo govoriti. Ada se je trudila, da prikrije svojo nestrpnost in vznemirjenost, a naposled je vendar na kolikor mogoče ravnodušen način vprašala za gospoda Feliksa. Izvedela je, da se je mudil le prav malo Časa pri_ Rikardu Boldonu, potem pa se takoj zopet odpeljal. I »Kaj drugega pravzaprav nisem smela pričakovati,« je Ada samo sebe mirila. »Čemu naj bi bil pa prišel k meni? Toda, predno stori kak korak, se moram vendar ž njim še natančneje pogovoriti.« VI. Nekaj dni pozneje je stari župnik, oče Ade Boldonove, sedel po zajutreku v svoji pisarni in pušil z velikim zadovoljstvom izborno smodko. Ljubil je dobre smodke, a privoščiti si jih je mogel šele od tedaj, kar se je Ada poročila in ga denarno podpirala. Župnikov mir je prekinilo naznanilo, da želi z njim govoriti gospa Plowman. »Oh, to je strašna ženska,« je zavzdihnil župnik in je na pol pokajeno smodko skrbno položil na rob omare, da bi jo po končanem razgovoru z napovedano obiskovalko do konca popušil. Gospa Plowmanova je bila vdova po cerkovniku in je živela v jako ubožnih razmerah. Pomagala si je največ še s tem, da je oddajala dve sobi svojega stanovanja v najem. Tudi duhovski pomočnik Lynd je bil pri njej na stanovanju. »Pa se vendar ni Lyndu kaj primerilo?« To je bila prva misel, ki je prešinila starega župnika, ko Je slišal, da bi gospa Plowmannova rada ž njim govorila. Ta misel ie župnika skoro v strah spravila, kajti zapazil je bil, da je njegov, vedno nekoliko čudaški duhovski pomočnik postal v zadnjem času še ves drugačen, malone da nekam nenormalen. Časih je Lynd kar sredi pogovora utihnil in čez sekundo začel govoriti o popolnoma drugi stvari. Zgodilo se je, da se je začel pri kakem resnem in stvarnem pogovoru na ves glas smejati, potem pa se sam svojega smeha! ustrašil in se ves prepaden jecljaje opravičeval zaradi takega svojega vedenja. Župnik Bruce je imel sicer svojega duhovskega pomočnika jako rad, je spoštoval njegov značaj in njegovo znanje, a vendar je večkrat tudi mislil, da temu tako čudnemu možu ni sojeno, dolgo prebivanje v W6odhurstu. Čim je gospa Pknvmann, govoreč na dolgo in na široko, povedala, kaj jo je pripeljalo v župnišče, je župnik spoznal, da se le zgodilo še nekaj hujega, kakor je pričakoval. Gospa PIowmann je zatrdila župniku, da je njegov duhovski pomočnik gospod Lvnd zblaznel, popolnoma zblaznel, in da ga ne more več imeti v hiši, samo ne ve, kako bi se ga Čim hitreje odkrižala. Povedala Je tudi, da govori Lvnd v svoji umstveni zmedenosti gorostasne stvari o njej sami, o župniku in njegovi hčeri in da ga ni več^ pustiti na svobodi, sicer provzroči gotovo kako nesrečo. (Dalje prihodnjič.) M+^^ naše tele 20 km pred Brestom Hi. ARMADA JOSIPA FERDINANDA PRODIRA NA JANOV, ARZOVE ĆETE SO VRGLE SOVRAŽNIKA DO DOBRYNKE, GENERAL KO-iVESSJE PREKORAČIL BUG PRI KONSTANTINOVU. Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašalo 17. avgusta: Rusko bojišče. V močnem zasledovanju neprestano se umikajočega sovražnika so prodrle od c. in kr. čet one. ki stoje pod poveljstvom feldmaršallajtnanta von Arza, do Dobrvnke, 20 km jugozapadno od Bresta Litovskega. Rusko zadnje kritje, ki se je bilo ustalilo pri Piszczacu so vrgli ogrski domobranci. Sile, katerim načeluje nadvojvoda Josip Ferdinand prodirajo na Ja-nov ob Bugu. General von Kovess je vrgel sovražnika v okolici Konstantinova čez Bug. Severno dolenjega Buga se bojujejo tesno združene z nemško konjenico avstro - ogrske kavalerijske sile. Na naši fronti pri Vladimiru Volumskem in v vzhodni Galiciji vlada mir • • NEMŠKE ČETE SO OSVOJILE JUGOZAPADNE UTRDBE KOWNA VPLENILE 240 TOPOV, VJELE 4500 RUSOV. — PRI NOVEM GE-ORGIEVVSKU SO OSVOJENE TRI UTRDBE. Berlin, 17. avgusta. (Kor. urad.) JVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 17. avgusta: Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga. Nadaljni boji v okolici Kupiškov so bili uspešni. 625 vjetnikov med njimi 3 častniki, ter 2 strojni puški je ostalo v naših rokah. Armadne skupine generalober-sta von Eichhorna pod vodstvom generala von Litzmanna so vzele v naskoku med Njemenom in Jesio ležeče utrdbe južnozapadne fronte Kowna. Vjele so 4500 Rusov ter vplenile 240 topov in mnogo drugega orodja. Armade generalov von Scholza in von Gallwitza so vrgle sovražnika med neprestanimi boji še bolj nazaj v vzhodni smeri. Vjele so 1800 Rusov med njimi 11 častnikov, ugrabile 1 top in 10 strojnih pušk. Na severovzhodni fronti Novega Georgiewska smo vzeli v naskoku eno veliko utrdbo In dve manjši. Na ostalih frontah se je skoraj povsod! posrečilo potisniti nasprotnika še bolj nazaj. Vjetih je bilo 2400 sovražnikov, osvojenih 19 topov In drugega materijala. Armadne skupine generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega in generala feldmaršala von Ma-ckensena se nahajalo v nadali nem zmagovitem prodiranju. V svojem uradnem poročilu z dne 16 avgusta trdi rusko armadno vodstvo, da so ruski sprednji voji osvojili 13. avgusta pri Duna]owu ob Zloti Lipi 2 vrsti nemških strelskih jarkov in pobili branitelje. Našim v tej poziciji se borečim četam je znano le podjetje ruskih patrulj v noči od 12. na 13. avgust, ki se je popolnoma ponesrečilo; sovražnik je pustil ležati pred našo pozicijo 4 mrtve in 2 ranjena, ml pa nismo imeli nikake izgube. Vrhovno armadno vodstvo. * Uničena brigada. Basel, 17. avgusta. Glasom »National - Zeitung« prijavljajo petro-grajski listi naznanila o smrti mnogih Častnikov garde, ki so padli v bojih pri Nasielsku v okraju Lomza. Na tem ozemlju je postal ves oficirski zbor ene sibirske brigade, imenovane »železna brigada«, za boj nesposoben in brigada skoro popolnoma uničena. Kovno. Iz Kodanja javljajo, da Nemci močno napadajo Kovno. Kmetsko prebivalstvo mora pomagati pri kopanju strelskih jarkov za Nemce in pri gradbi cest za težko artiljerijo, obsfreIjevanje je ljuto. Nova ruska ofenziva? Kodanjski list »Politiken« pravi, da so se Rusi umaknili dotlje, kjer nameravajo svojo armado novic organizirati, jo preskrbeti z novo municijo in potem začeti novo ofenzivo. Veliko, za odločitev morda cele vojne važno vprašanje le sedaj, če bodo mogli Rusi novo linijo res braniti ali pa če ne bodo prisiljeni na nov« morda usodepoln umik, zakaj za Brest-Litovskim se razprostirajo nevarna rokitenska močvirja. Toda če bi Rusi nove pozicije tudi mogli držati, je vendar uvaževati, da je njihova armada zelo oslabljena. Za varovanje svojega umika so morali rabiti najboljše čete, zlasti gardo in je vprašanje, če bodo sploh imeli dosti časa za svojo reorganizacijo. Za zdaj nič ne potrjuje trditve Rusov, da nemška armada v bojih z Rusi izkrvave-va, saj so Nemci celo v Kurlandiji začeli novo ofenzivo. Položaj pred Brest - Litovskim. O položaju v območju velike trdnjave Brest - Litovsk javljajo iz vojnega poročevalskega stana: V zadnjih dnevih so Rusi, zavarovani po svojih zadnjih stražah, ki naj bi oteževale naše prodiranje, zbrali številne sile na liniji Drogičin (severovzhodno Siedlce ob Bugu), na vzhodnih bregovih rek Počna, Klikava, Krzna in Zelava do Slavalicz ob Bugu. Tu so se Rusi pripravili za močno obrambo. Rusi so vsled tega, ker se je njih fronta znatno skrajšala, izpopolnili vse vrzeli v svojih armadah in jih podprli z močno artiljerijo. Za to obrambno črto so pripravljene znatne sile, da bi mogle v ugodnem trenotku začeti ofenzivo. Dne 14. so avstrijske in nemške čete zadele ob to močno obrambno črto. Odločitev je zopet izvojevalo središče združenih armad, namreč armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda in generala Kovosa. Nadvojvodova armada je začela boj južno železniške proge Lupkov - Biala, armada Kovos severno od tod in je njeno levo krilo prodrlo tesno pod južno stran Lo-sic. Severno Losic je prodrla armada Woyrsch do Buga, enajsta armada, stoječa na vzhodni strani armade nadvojvode Josipa Ferdinanda, je pa tudi prodrla naprej. Po hudih bojih so čete nadvojvodove armade in armade generala Kovosa zavojevale glavno rusko obrambno pozicijo. Te čete so predrle sovražno fronto na razdalji 40 kilometrov. Zasledujoč sovražnika so nadvojvodove čete zavzele Bialo in šle Čez reko Zelavo, dočim je prišla armada generala Kov6sa čez reko Klikavo. To prebitje ruske fronte je provzročilo, da so se Rusi umaknili na celi črti od Drogičina do Slavatic. Enajsta armada je prekoračila cesto Slavatice-Višnice. armada Woyrsch pa je, za-vzemšiLosice nrišla na vzhodni breg reke Točna. Ta odločitev dosežena na jugu Buga je v zvezi z napredovanjem armade princa Leopolda Bavarskega čez Grodek in Drogičin provzročila. da so se ruske čete. stoječe ob reki Narew proti generalu Gallwitzu tudi umaknile, ker je bil ogrožen njihov hrbet, če nri^e armada Scholz na ztrornjem Narevu naorej, bo armada Gallwitz v prihodnjih dneh mnogo ozemlja pridobila in napreduioč na severnem bregu Buga ter bliža ioč se severni strani Brest - Litovskega lahko močno vplivala na dalnji položaj. Zdaj ima posebno važnost operacijsko ozemlje na severozapadni in na severni strani Brest - Litovskega. Sodbe o uspehih na severu. V Hagu na Nizozemskem izhajajoči list »Nieuws van den Tagc piše: Nemčija in Avstrija sta na Poljskem, v Kurlandiji in v Galiciji dosegli take uspehe, da se bodo mogli težko kdaj izravnati z novimi zmagami Rusov ali s padcem Dardanel. Centralni državi sta v tej, eno leto trajajoči vojni dokazali, da njiju moči ni mogoče zlomiti. Še sledu utrujenja ni na njih spoznati. Njihovi topovi grme neprestano in njihovi vojaki, kakor bi zrasli iz zemlje, so povsod tam, kjer jih je ravno treba. Smešno je, še govoriti o izstradanju. Tudi financiialno ne stojita centralni državi slabeje kakor lani. Kaj tore pomaga s kričavim veseljem pozdravljena italijanska intervencija? Tudi Če bi pol Balkana in še Amerika nastopili proti centralnima državama, bi jih ne bilo mogoče izčrpati. Norveški list »Norges Siorfarts Tidende« piše: Razvoj vojne na vzhodu se je razvil takorekoč po programu. Centralni državi nista samo zavojevali ogromne dežele, ampak sta sovražnim armadam prizadeli tudi poraze, ki so zmanjšali število vojakov in oficirjev ter materijala ter oslabili moralo armad. Da- se je umik kolikor toliko posrečil, je pač na čast ruskim vojskovodjem, a še večja čast gre zmagovalcem. Na-dalnji razvoj operacij na vzhodnem bojišču zasluži veliko zanimanje. Med drugimi možnostimi je tudi vpo-števati sunek na Petrojrrad. Nemški državni zbor. V kratkem bo zopet sklican nemški državni zbor. Z ozirom na to, je morda umestno, če se konstatira nekaj dejstev, ki so simptomatična, če tudi brez dvoma ne bodo preme-nila ne stališča vlade, ne veČine državnega zbora glede vojne. Ta dejstva so: 1. socijalnodemokratični poslanec dr. Liebknecht je poslal na državni zbor že zdaj naslednjo interpelacijo: »Ali hoče vlada, če bi bile druge vojskujoče se države v to pripravljene, začeti takoj mirovna pogajanja, odpovedši se aneksijam ka-koršnekoli vrste ?€ — 2. V nacijonal-noliberalni stranki so nastali prepiri. Začeli so se na konferenci te stranke, o kateri je strankarsko glasilo objavilo komunike, ki je kuminiral v stavku: »Čisto odkrito je poslanec Bassermann povedal, da se je vzlic sijajnim uspehom nemške armade in sijajne gospodarske organizacije pojavila neka nezadovoljnost, ki izvira iz nezaupanja do gotovih državnikov. Vprašanje je, če bosta armada in mir prinesla narodu to, kar potrebuje. Bismarckov duh prešinja ves narod, samo na gotovih vodilnih mestih ga ni. Zadetega se je čutil državni kancelar Bethmann-Hollweg. Poklical je k sebi nekaj poslancev nacijonalnoliberalne stranke, a dosegel je le vodeno izjavo, nakar je nastala polemika v časopisih. Ali bo to imeio kaj vpliva na državni zbor, se ne da presoditi Neprizadeto časopisje, ki zastopa večino državnega zbora, opominja vse stranke, naj bodo edine, češ, da je očividno, da obstoji dobra in hitra zveza med Lieb-knechtovimi ožjimi pristaši v Beroli-nu in med socijalnimi demokrati v Parizu. Ruska duma. »Berliner Tageblatt« javlja, da je duma imela v petek tajno sejo, v kateri se je posvetovala o rekrutira-nju novega vojaštva. Proti vojni upravi so bile izrečene hude obdol-žitve. Vojnemu ministrstvu so bili izročeni dokazi, da se pri pri rekruti-ranju krivično in pristransko postopa. Duma je sprejela zakon o preskrbo-vanju vojnih potrebščin in je z razkritjem, kako slabo je bilo v zapadnih provincah preskrbljeno za vojno, dosegla, da sta bila odstavljena guverner baltiških provinc in guverner Kurlandije. Rusija in ameriška trgovina. Iz Kodanja javljajo: Od porazov v Galiciji in na Poljskem je zaupanje v ruski drčavni kredit tako padlo, da Rusija ne more več oddati večjih naročil v Združenih državah. Ruski finančnik Olin Popinos je poskusil po naročilu ruske vlade nakupiti za 200 milijonov mark vojnega materijala, municije in železniških vozov, a njegove ponudbe so v okraju Pittsburg vse industrijalci odklonili. Ameriške dobave Rusiji. Pariški listi javljajo iz Washing-tona: Izvoz iz Združenih držav v Sibirijo je znašal od 1. avgusta 1914 do 30. aprila 1915 19 milijonov dolarjev, to je 19krat toliko kakor v normalnih časih. Do konca tega meseca morajo, dobaviti amerikanske tovarne Rusiji 200 lokomotiv in 20.000 va-% gonov. Trajanje vojne — odvisno od Amerike. Berlin, 16. avgusta. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« objavlja razgovor amerikanskega žurnalista Amersona z nemškim generaloberstom von Moltke. Na vprašanje, kako dolgo bo vojna še trajala, je odgovoril nemški general: To je odvisno od tega, kako dolgo bodo Amerikanci Še dobavljali našim sovražnikom orožje, municijo in dru& vojni materijal. Brez teh dobav, bi bile naše armade na eni fronti z vojno že gotove. Kakor stojijo stvari sedaj podaljša vsako nadaljnje dovažanje municije našim sovražnikom le prelivanje krvi na bojiščih. Francoski socijalisti in ruski porazi. »Kolnische Ztg.« javlja: Francoski socijalnodemokratični ffst *La Bat. Svndicaliste« pravi: Naše socijaliste so zadnja ruska poročila dosti manj bolela, kakor druge stranke. Zakaj ta uradna Rusija, ki se umika, pomeni skoro gotovo drugo Rusijo, ki pojde naprej. Uradna Rusija, ki je prisiljena se umikati, da z dramatičnim naporom sil skuje nova obrambna orožja, pomeni za njeno lastno notranje življenje in za njen prihodnji vpliv na življenje Evrope veliko vzbujajoče se upanje. Ruske novice Iz Lublina. Gjza Herczeg, poročevalec »Pester Llovda« v Lublinu, poroča v svojem listu obširno o različnih dogodkih, ki jih je tam izvedel. Med drugim javlja: Car je bil za časa vojne dvakrat v Lublinu, v novembru in v marcu, a se za vojne dogodke ni dosti zanimal, nego le obiskoval bol- nice. Z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem se slabo razumeta, a car je bolehen in nervozen, veliki knez pa je krepka osebnost, ki carja popolnoma obvladuje. Nikolaj Niko-lajevič je pri armadi in pri prebivalstvu jako priljubljen. Bil je tekom vojne štirikrat v Lublinu. Svoj glavni stan ima v posebnem vlaku, tako da je lahko vsak čas kje drugje. Da bi se bili nanj storili atentati, tega v Lublinu ne verjamejo, ker se je tam večkrat sprehajal po mestu in obiskoval neko slaščičarno. Lublinski intendant general von der Salza je bil odstavljen zaradi nepoštenega poslovanja. Korni zapovednik v Lublinu je bil general Evert, ki je jako popularen, hvalijo pa tudi generala Navittova, zapovednika kavalerijske divizije. Radko Dimitrijev je izgubil svoj začetkoma jako veliki ugled in pripoveduje se, da je prišel v veliko nasprotje z generalom Dragomirom, katerega dolži, da je kriv katastrofe ob Dunajcu. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berlin, 17. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 17. avgusta: Zapadno bojišče. Pred Ostendom je pregnala naša obrežna artiljerija dva sovražna ru-šilca. V vzhodnih Argonah pri La Fille Mort smo vzeli francoski jarek. Pri Bapaume je padel angleški aeroplan v naše roke. Posadko, 2 častnika, smo vjeli. Narodni register v Angliji. V nedeljo se je vršilo na Angleškem vpisovanje v »narodni register«, ki naj da vladi možnost pregleda, koliko izurjenih moči za razne panoge deželne obrambe je na razpolago. Vpisovanje se ni vršilo povsodi gladko. Ponekod so delavci insultirali uradnike konskripcijskih uradov. Drugod so se zopet delavci rajše priglasili kot prostovoljci k armadi, kakor da bi s%dali siliti v mu-nicijske tovarne. Izostala ofenziva na zapadu. »Daity Mail« piše: Rusi vprašujejo vsak dan: Kaj pa dela trimilijon-ska angleška armada? Vedno ponavljajo: Reklo se nam je, da bo angleška armada v maju pripravljena. Izobraženi Rusi, ki bero angleške časopise, so nevoljni, čitaje vsak teden optimistično zatrjevanje, da gre vse dobro. Rusi vedo, da se njihovim armadam ni dobro godilo. Naročili so municijo na Angleškem, na Francoskem in v Kanadi, pa je niso dobili. Namesto da bi se bila v maju začela na zapadu velika akcija proti Nemcem, se je začela velika akcija Nemcev proti Rusom. Rusi pravilo: Slišimo, da imajo Angleži in Francozi na zapadu več vojaštva kakor Nemci. Tako jim gotovo ne manjka municije, da se ves čas niso ganili. Res, da imajo Nemci na zapadu močno utrjeno fronto, a ruske čete so jo pri Varšavi tudi imele. Če so mogli Nemci premagati tako močno fronto, kakor je bila ob Bzuri, bi se bila dala tudi nemška fronta na Francoskem z enakim manevrom razbiti. Francija in Rusija. Iz Kodanja poročajo, da so na Francoskem jako nezadovoljni z Rusijo. Francoski diplomatje nič ne skrivajo, da alianca z Rusijo ni prinesla Franciji pričakovanega sadu in da niso žrtve, ki jih je doprinesla Francija za Rusijo, v nobenem razmerju s tem, kar je Rusija v sedanji vojni storila. Francoski diplomatje tudi pravijo, da dobi francoska politika po vojni novo smer in da skoro gotovo Francija ne bo obnovila svoje zveze z Rusijo. Boi za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 16. avgusta. (Kor. ur.) Zakasnelo došlo. Agence telegraphi-que Milli. Glavni stan javlja: Dardanelska fronta. Od 6. oziroma 7. avgusta je sovražnik spravil v boj pet novo izkrcanih divizij, da bi obvladal naše pozicije. Sovražnik ni dosegel nobenega uspeha, in je ostal na pobočju morskega brega, in je izgubil polovico novega svojega vojaštva, za kar gre zahvala junaškemu odporu naših čet in njih protinapadom. Dne 15. avgusta smo odbili sovražni napad blizu Anafarte z znatnimi izgubami. Vjeli smo stotnika in več vojakov ter zavojevali dve strojni puški in mnogo pušk. Zdaj imajo naše čete povsod pozicije, obvladujoče sovražnika. Naša artiljerija je pri Ari Burnu zadela sovražno torpe-dovko, ki se ie moreča umaknila. Pri Sedil Bahru smo na desnem krilu 2 do 3 metre pred sovražnimi strelskimi jarki razstrelili mino, kar je uničilo postajo za metanje bomb in ži-čevje. Sovražnik je celo noč streljal, a je svojo nuinicijo brez uspeha tratil. Na drugih frontah nič posebnega. kt odioffijo na Balkana. Novi upori v Albaniju »Giornale d' Italia« javlja: V severni Albaniji so Miriditi tamkaj operujoče srbske oddelke porazili ter jih zagnali proti Lješu nazaj. V LjeŠ pa Srbi še niso prispeli. Tudi Črnogorci še niso tam. Narobe nekaj albanskih plemen se je proti njim uprlo ter jih porazilo. Uporniki so vjeli celi bataljon. Iz Cetinja so odšli k Albancem posebni odposlanci. Demonstracije v Makedoniji. Iz Aten poročajo, da so se vršile v Makedoniji ponovne demonstracije proti temu, da bi se makedonsko ozemlje odstopilo Bolgariji. Demonstranti so nosili po ulicah lobanje izkopanih v balkanski vojni padlih vojakov, da opozorijo na žrtve, s katerimi si je Grška pridobila Makedonijo in tako podkrepijo proteste proti temu, da bi se grška vlada osvojenemu ozemlju zopet odrekla. VeČino prebivalstva v grški Makedoniji tvorijo sicer Bolgari, toda vladajoča stranka so seveda grški naseljenci, katerih protest bo izzval v Atenah gotovo močen odziv. Angleške vesti o neodločnosti bol« garskega in grškega kabineta. Preko Kopenhagena poročajo: V Sofiji se vrši sedaj naravnost srdit boj med diplomati obeh vojujočih se skupin. Ako se Bolgarija odloči za četverozvezo, potem pričakujejo skorajšnji padec Dardanel in osvojitev Carigrada, kar bi naj imelo odločilen ugodni vpliv na situvacijo Rusije. Bolgarija zahteva za svojo pomoč, da se ji izroče vsi bolgarski deli Makedonije. Pritisk diplomatov na min. predsednika Radoslavova je ogromen. Tudi Grška se nahaja pred odločitvijo. Kralj je opetovano konferl-ral z Venizelosom. Ali je Gunaris s svojo nevtralistično politiko propadel in vsled razpoloženja zbornice demisijoniral, o tem še ni poročila. Angleške vesti pravijo, da je to gotovo. Vpoklic na Grškem. Preko Ženeve poročajo: Grški kralj je poklical letnik 1915 predčasno pod orožje. Posebni angleški odposlanik v Sofiji. Iz Amsterdama javljajo: Angleški listi poročajo: Državni tajnik sir Edward Grev je imel dolge konference z londonskim bolgarskim poslanikom. Bolgarska vlada je privolila, da pride bivši angleški poslani-ški tajnik v Petrogradu O* Brien v posebni misiji v Sofijo. Albanije ni več. Iz Sofije poročajo: Diplomatični zastopnik Bolgarije v Draču, Pavlov, je odpotoval v Sofijo. Tudi ruski diplomatični zastopnik, Petrajev, je pred kratkim odpotoval domov. Sedaj ni nobenega diplomata več v Draču in je s tem izginila zadnja fikcija o samostalni albanski državi Odstop grškega ministrstva. Atene, 17. avgusta. (Kor. urad.) Agence d' Athenes: Kralj je sprejel demisijo ministrstva Gunaris in pozval Venizelosa za jutri dopoldne na pogovor. Odločilno posvetovanje srbske skupštine. Kakor poročajo preko Sofije, je bila za ponedeljek 16. t. m. sklicana tajna seja skupštine, ki bi se naj posvetovala o predlogih četverozveze. Opozicijonalni poslanci so sklenili glasovati proti vsakršni teritorijalni koncesiji. Diplomacija Četverozveze napenja vse sile, roti in grozi, da bi izposlovala dovoljenje Srbije za njeno veliko kupčijo z Bolgarijo. Med srbsko in grško vlado se vrše živahna pogajanja. Presojanje balkanskega položaja * Italiji Preko Chiassa poročajo: O uspehih korakov četverozveze vlada v Rimu še vedno nekak optimizem. Vse je odvisno od Srbije. Ako odkloni Srbija prepustitev Bitolja Bolgariji potem je vse izgubljeno. Poroča se, da se je sestal v torek italijanski ministrski svet k važnemu posvetovanju. Spomlnjafte se »Rdečega križa11. 18«. štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. avgusta 1915. stran 3. Vsa monarhija je danes z izredno slovesnostjo praznovala šestin-osemdeseti rojstni dan presvetlega cesarja, V teh težkih Časih, ko je nemila usoda našo starodavno monarhijo zapletla v strahovite svetovne vojne in nakopala največje skrbi in težave sivolasemu, a vzlic vsem gTenkobam življenja nevpognjenemu cesarju, so vsi narodi, vse dežele in vsi kraji pohiteli, da cesarju na njegov rojstni dan slovesno posvedo-čijo svojo neomajno, vsem viharjem kljubujočo vdanost in ljubezen ter takorekoč pred očmi sovražnikov mogočno manifestirajo, da je ni moči na svetu, ki bi mogla raztrgati vezi med dinastijo in med narodi in da so vsi narodi te častitljive države edini v svoji zvestobi vladarju in domovini ter pripravljeni žrtvovati vse, da se ubranijo sovražnikov. Tudi Ljubljana slavi cesarski praznik z nadvse iskreno in manife-stantno prisrčnostjo. Naravno je to, saj nam je vsem ta dan dana najlepša prilika, da pokažemo vso svojo ljubezen in vdanost do Častitljivega vladarja tudi na zunaj, da manifestiramo ona čustva, ki nas navdajajo v letu velikih žrtev do vrhovnega gospoda naših junaških slavnih armad. Popolnoma v zmislu cesarjevem je letošnji njegov praznik tudi praznik njegovih vojsk, katerih slavni čini so za vedno združeni s Franc Jožefo-vim imenom. Zupanovemu pozivu: okrasite svoje palače in koče! se je odzvalo meščanstvo na izreden način. Ljubljanske ulice so se odele včeraj popoldan v svečano obleko cesarskih, narodnih in mestnih zastav, iz mnogih oken plapolajo zastavice, balkoni so okinčani z zelenjem in cvetjem, izložbe trgovcev so dekorirane s cesarskimi kipi in alegorijami. 2e v poznih popoldanskih urah je izgledalo mesto kakor v dneh velikih slav-nosti. Množice na ulicah so naraščale, in proti večeru so imeli redarstveni organi že mnogo opravka, da so vzdržali, zlasti na raznih križiščih red m promet. Ko se je zmračilo, so zapeli zvonovi ljubljanskih cerkva, v oknih hiš pa so zažarele prve lučice. Vrsto slavnosti je pričelo slovensko ženstvo. Manifestacija slovenskega ženstva pred cesarskim spomenikom na Slovenskem trgu. V enem najlepših javnih parkov, to Je v parku na Slovenskem trgu, stoji spomenik iz belega mramorja, doprsni kip našega cesarja. Zelenje okoli v polukrogu, rdeče rože, v ozadju drevje, ob strani dve drevesnici. Priprost spomenik ali toliko pomemben v današnjih časih. Mesto je ponosno, da ga ima, in kdor gre tam rniimo po lepem Slovenskem trgu, postoji in se ozre gor v prijazno lice našega vladarja in tisoč misli mu vzroji po glavi, končujoče vse v želji: srečno naj bo naše orožje, zmaga mora biti naša... Pred tem spomenikom se je izvršila sinoči ljubko-srčna manifestacija, katero je aranžirala gospa županja Franja dr. Tavčarjeva. Dekleta iz Mladike, iz liceja in narodne dame so prihajale proti pol 8. uri pred spomenik, videlo se je cvetje, dva mestna slugi sta prinesla zelen venec, povit s slovenskimi barvami in črnožoltimi trakovi, ki ga je poklonilo mesto, in ga položila na levo stran spomenika; nabralo se >e vedno več občinstva, nastopil je mrak, po oknih okoli so zažarele luči... Kar se razsvetli vse okoli spomenika, ob drevju, zadej, ob strani, ob rdečih rožah, gori v ozadju nad častitljivo glavo cesarja šesterorogata zvezda, vse v bleste-čih žarnicah, iz sodnijske palače na nasprotni strani ceste pa sta sipala tudi sem na spomenik dva žarometa. Kakor venec so obdale mladenke cesarjev spomenik, venec tako ljubke mladinske krasote, da se nam je zdelo, zdaj pa zdaj se mora tudi resno — prijazno mramornato lice častitljivega starčka, ki tako zelo ljubi mladino, dobrotljivo nasmehniti ... Iz kroga svojih vrstnic so stopile tri belo oblečene deklice s šopki in venci, in ena izmed njih — Min-ka Hudalesova — je prednašala s toplim in iskrenim patosom naslednjo, od učiteljice v »Mladiki«, gdčne. Marije Grošljeve zloženo pesem: Presvitli cesar, blagi oče, Poglej pred sabo deco zbrano, Slovensko deco, Tebi vdano, Da proslavi Ti rojstva dan. Ta dan iri zate dan radosti, Da, žalosti je in bridkosti: Povsod sovrag... Ne veže skupnost jih imena. Krvi ne skupnost, ne plemena. Le divji srd jih brati vse. (tanei pod lasni svod topovi In rušijo se nam domovi: A kaj zato? Vojaki, Tvoj zaklad najdražji, Stoje in čujejo na straži Za te, za nas. Krepi se v boju moč in sila, Močnejša Avstrija boš vzklila, Ko pride dan. Presvitli cesar, blagi oče, Poglej pred sabo deco zbrano: Slovensko deco, Tebi vdano, Ki Ti prinaša skromen dar: To naše je srce slovensko, Do smrti zvesto Ti vsekdar! Pesem je globoko vplivala na navzoče in marsikatero oko je postalo rosno . . . Na to so položile deklice vence in šopke s slovenskimi in črnožoltimi trakovi pred spomenik ... v krogu pa je iz nežnih dekliških grl pri-kipela večnokrasna »Bog obvaruj, Bog ohrani« ... Občinstvo je stalo okoli, vedno več ga je bilo in ko je prišel velikanski sprevod mimo, se je ustavila godba pred spomenikom in zasvirala cesarsko himno. Zadoneli so brezštevilno »Živio«-kIici. Bakljada. Nepregledna vrsta zastav, ba-kelj in Iampijonov se je pomikala od šentpeterske vojašnice po ljubljanskih mestnih ulicah, ki so se kopale v pravem morju svetlobe. Na čelu sprevoda je nosil vojak veliko cesarsko zastavo, za njim so prijahali huzarji z zastavami Avstrije in njenih zaveznikov; sledil jim je zbor fanfar, katerih zvonki glasovi so svečano odmevali po ljubljanskih ulicah. Nato se je vrstila vrsta za vrsto, prostovoljni strelci z lampi j oni in raznimi zastavicami, zbor podčastnikov, častnikov, flankiran od bak-ljonoscev, oddelki moštva z Iampijo-ni in zastavicami. Tik pred godbo, katero so obdajale visoke plamenice, so šla v sprevodu slovenska dekleta — prekrasen šopek mladenk, tolmač ljubezni slovenske mladine do očetovskega vladarja. Za godbo, ki je igrala patriotične koračnice, je korakal banderijski oddelek, katerega so spremljali bakljonosci in ki je nosil zastave v črnožoltih, črno-belo - rdečih (nemških državnih), črno - rdeče - žoltih (nemško nacijonalnih) in žolto-modro-rdečih barvah, ki so v večerni razsvetljavi izgledale ravno tako, kakor slovenske. Za banderiji se je vrstila nepregledna množica Iampijonov in bakelj. Pred stanom najvišjega vojaškega dostojanstvenika. Sprevod se je najprvo ustavil pred stanom po činu najvišjega v Ljubljani se nahajajočega generala. Godba je priredila temu vojaškemu dostojanstveniku podoknico, ki je končala z veličastno cesarsko himno. Oduševljeni Zivio klici so zaorili in občinstvo je vzklikalo vladarju in armadi Med zvoki ponosne Radeckega koračnice se je pomikal sprevod pred palačo deželne vlade, kjer je zaklical deželni predsednik baron Schwarz cesarju Slava! ter nato pred deželni dvorec in pred krasno razsvetljeno mestno hišo. Na tisoče in tisoče ljudstva je vrvelo po ulicah ter pozdravljalo sprevod, povsodi so orili navdušeni Živio - klici. V čarobnem svitu nebrojnih lučić je zrl staroslavni ljubljanski Grad na veselo, praznično mesto, kjer je do poznih nočnih ur pulziralo živahno življenje. Na groben naših junakov. Tudi tja ven v nočno samoto pri Sv. Križu so odmevali zvoki veselih koračnic, klici oduševljenja in radostni šum prazničnega večera. Grob pri grobu se dviga tam, kjer počivajo oni, ki so izkazali ljubljenemu cesarju svojo zvestobo in ljubezen s svojo junaško smrtjo. Tudi teh junakov tiho domovje se je snoči udeležilo cesarjeve proslave. Zvesto tovarištvo jim je prižgalo lučice na grobovih in mirno ter jasno so se dvigali plamenčki sveč v tiho noč — krasni simboli velike ljubezni do domovine, ki se oglaša še iz grobov. Nepopisno ginljiva je bila slika groblja junakov, nad katerim se je razlivala milina gorečih svečic . .. Budnica. Ob zori so se danes zopet oglasili zvonovi ljubljanskih cerkva in ob /6. uri so naznanjale vesele koračnice vojaške budnice cesarjev rojstni dan. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo v mestu neobičajno živo. Slavnostne službe božje. V šentpeterski cerkvi se je vršila ob 9 mi d*-«j«n* cAsmka maš* za vojaštvo ob 10. pa je celebrira! škof dr. Jeglič ob veliki asistenci v stolni cerkvi pontifikalno mašo, katere so se udeležili najvišji vojaški, civilni in avtonomni uradi. Cvetlični dan. Ob 9. uri je zbrala gospa županja na magistratu one vrle gospodične, ki so prevzele prodajo cvetlic v prid »Rdečemu križu«. Kmalu na to, so razpredle dražestne prodajalke svoje patrijotične mreže po ljubljanskih ulicah. Kdo bi se mogel braniti cvetke, ki jo ponujajo nežne roke v dobrodelne svrhe. Vse sega po priprostih črnožoltih cvetkah in špa-rovčki požrtvovalnih gospodičen zadovoljno šklebetajo. Uspeh cvetličnega dne bo vsekakor zadovoljiv. SLOVESNO ZABIJANJE ŽEBLJEV V »BRAMBNI ŠČIT V ŽELEZJU«. Na poziv pomožnega zaklada za vdove in sirote pri c. kr. vojnem ministrstvu na Dunaju se je po inicijativi gospoda župana sklenilo, tudi v Ljubljani postaviti »Brambni ščit v železju«. Za predpriprave ter izvršitev cele akcije se je po sklepu vseh treh klubov občinskega sveta izvolil poseben odbor izmed ljubljanskega meščanstva. V odboru so: Predsednik : Albert pl. L e v i č n i k, sodni predsednik v p.; člani: Miha Lu-kanc pl. Savenburg, c. in kr. polkovnik v p.; Fran O g r i n , stavbenik; Camillo P a m m e r , ravnatelj kranjske stavbinske družbe; Ferdinand S c h u 11 e r, rudniški ravnatelj v p. Tajniške posle je vodil ma-gistratni komisar Breskvar. Kakor smo že poročali je ta odbor poskrbel za prav ličen ščit, ki ga je danes na slovesen način izročil njegovemu namenu. Na stopnišču mestne hiše je prirejena okusno v cesarskih in mestnih barvah dekorirana in z belo prepletenim zelenjem okinčana lopa, v katere ozadju je pritrjen »Brambni ščit«. Zupan je povabil k slavnostnemu zabijanju žebljev predstavnike vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, ki so se njegovemu vabilu radi odzvali. Posebno slavnosten pomen pa je zadobila cela akcija vsled i n t eres a, k i ga j i je posvetil sam cesar. Nj. Veličanstvo je namreč vzelo poročilo o patrijotični akciji ljubljanskega mesta z zadovoljstvom na znanje in je naročilo, da se naj zabije prvi žebelj v ljubljanski ščit v Njegovem imenu. Kot svojega zastopnika je določil cesar po činu najvišjega generala v Ljubljani. Prijazno se je smehljalo solnce na naš starodavni Mestni trg, katerega je bila že kmalu po 10. uri ob-robila gosta, praznično razpoložena množica. Iz stolne cerkve je odmevalo bučanje orgel, ki so pele k »cesarski maši«. Proti 11. uri so se pričeli zbirali občinski svetniki, mestni uradniki, reprezentanti raznih korpo-racij. Prikorakala je vojaška godba in se postavila v polkrog, ob vodnjaku je stala častna straža, oddelek dragonskih podčastnikov na konjih. Zdajci se oglase zvonovi šentklav-ške cerkve naznanjajoč slovesni Te deum. Kmalu na to se je približal od cerkve sem sijajni sprevod. Na čelu številnega spremstva, sestoječega iz častnikov, višjih državnih in deželnih uradnikov in cerkvenih funkcijo-narjev je prispel najvišji v Ljubljani se nahajoči general, ob strani mu škof dr. Jeglič, za njim pa deželni predsednik baron Schwarz z deželnim glavarjem dr. Susteršičem pred mestno hišo, kjer jih je sprejel v ime-cnu mesta župan dr. Tavčar, predstavivši generalu predsednika odbora za »Brambni ščit/« dež. sodnega predsednika v p. pl. Levičnika. Slavnostna družba je obstopila stopnišče mestne hiše, ki je bilo pokrito z lepimi preprogami. Opazili smo med zbranimi: generali teto in mnogoštevilne repre-zentante častniškega zbora, knezo-škofa dr. Jegliča s številnimi kanoniki, dež. predsednika barona Schwar-za z dvornim svetnikom grofom Chorinskvm in mnogimi deželno-vladnimi uradniki, deželnega glavarja dr. Šusteršiča na čelu zastopnikov avtonomnih uradov, podpredsednika državnega zbora viteza Pogačnika v podpolkovniški ^uniformi, predsednika deželnega sodišča dr. Elsnerja z dvornim svetnikom Pajkom in mnogimi sodniki, zastopnike državnega pravdništva pod vodstvom dr. Paj-niča, policijskega ravnatelja vladnega svetnika Kiinigla z namestnikom nadkomisarjem dr. Skublom, finančnega ravnatelja Klimenta, predsećV ništvo odvetniške zbornice z dr. Ma-jaronom in notarske zbornice z notarjem Plantanom na čelu, predsednika »Rdečega križa« okrajnim glavarjem del Cotta, protestantski prezbiteri} s pastorjem dr. Hegemanom, reprezentante Obrtne in trgovske zbornice s predsednikom Knezom, raraatefiaj d£&y?»h železnic tza, zastopnike »Deželne zveze obrtnih zadrug« Franchettija in Stareta, zastopnike Mornariškega društva, Ciril Metodove družbe in raznih stanovskih in narodnih korporacij. Pol-noštevilno se je zbral mestni svet z županom dr. Tavčarjem in podžupanom dr. Trillerjem; videli smo tudi mnogo zastopnikov magistratnega uradništva pod vodstvom ravnatelja magistratnih uradov dr. Zamika. Ob strani oficijelnih dostojanstvenikov pa se je bila zbrala odlična družba ljubljanskih gospa in gospodičen z gospo županjo Franjo dr. Tavčarjevo in gospo soprogo deželnega glavarja Bogomilo dr. Šusteršičevo. Pred to sijajno družbo je stopil župan ter nagovoril navzoče tako-le: Vaše Prevzvišenosti! Vaša knezoškofja milost! Veleugledna gospoda! V pomembnem trenotku smo se zbrali danes pred mestno hišo naše stare Ljubljane. Vojske so, kakor nevihte, ki Čistijo svetovno ozračje. Ni pa zmage, da ne bi bilo tudi izgub! Blagor mu, kateremu je dano, položiti sebe na oltar domovini! Ogrenjena pa je junaku ura smrti, če ga pri njej mori obup, kaj bode z ženo in otroci, katere zapušča za sabo. In res, največja krutost bojnih viharjev je dosedaj tičala v tem, da se ženam in otrokom na bojiščih v večnost pozvanih ali vsaj ohromelih vojščakov pozneje dostikrat ni bolje godilo, nego beraču, ki zbira milodare od koče do koče. V tej vojski se mora ta krutost zabraniti! V ta namen je zapričelo volno ministrstvo veliko akcijo. Ta akcija naj nas, ki nismo deležni žrtev bojnih poljan, združi v posebno civilno armado, ki se bojuje zgol le v korist vdovi in siroti na bojišču padlega ali ohromelega vojščaka. Velika akcija je to: akcija usmiljenja in ljubezni! In ne sme ga biti med nami, ki ne bi postal deležen tega usmiljenja in nebeške te ljubezni! Diese Liebe lebe von nun an im Programme jeder Partei, im Herzen jeder Nation; sie umschlinge die See-len der Glaubigen jedweder Kon-fession! Ljubljanska mestna občina je z veliko vnemo sledila pozivu vojnega ministrstva in odzivlja se mu s »Ščitom v železju«, ki ga danes slovesno polagamo pred Vas. Upajmo, da bodo uspehi plodonosni in blagoslovljeni in da bodo vdove in sirote žele obilo sadu! Kako naj je to tudi drugače? Naše ponižne korake je od svojega pri-četka pod visoko Svojo zaščito blagovolil sprejeti Tisti, ki je že 67 let naš modri vladar in gospodar, ki je ravno toliko časa naš dobrotljivi in skrbni oče, ki je — kar bodi s tega mesta zopet in zopet z največjo hvaležnostjo povedano — v času, ko smo ležali v razvalinah in šibrah, spregovoril historične besede : »Ljubljani se mora pomagati!« Auch auf diesen »Wehrschild in Eisen« erstreckte Seine Majestat Seine Allerhochste Huld, indem Er als erster fur den patriotischen Zweck der Veranstaltung einen hohen Betrag zu bewilligen geruhte. Njega Veličanstvu hočemo slediti v dolgih vrstah in sicer pod navdušenim geslom: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja! Slava! Hoch! (Navdušeni Slava- in Zivio-klicJ.) Jasno je odmeval sonoren glas župana čez prostrani trg. Iskrene besede so napravile najglobokejši vtis in izzvale veliko oduševljenje. V gromovite Slava-klice je veličastno zadonela od vojaške godbe mojstrsko prednašana cesarska pesem, kateri so sledile nove manifestacije tisoč-glave množice. Po činu najvišji v Ljubljani bivajoči general je kot zastopnik N). Veličanstva odgovoril županu: »Dovolite gospod župan, da se Vam iskreno zahvalim za Vaš najtoplejšega patriotizma prožeti govor in za »Brambni ščit«, ki je dokaz domoljubne ljubezni. Vojno bodemo pozabili, rane se bodo zacelile, enega pa nikdar ne bodemo pozabili: ljubezni do domovine in na bojiščih z življenjem plačane zvestobe vseh Kranjcev m vseh onih, ki se s ponosom imenujejo Ljubljančane, do vladarja. vi žebelj z iskreno željo, da naj b ostal »Brambni ščit« do najpoznejšil rodov vidno znamenje zvestobe, po žrtvovalnosti in navdušenja ljubljanskih prebivalcev za domovino ii cesarja!« Krepke, s poudarkom prednaša-ne generalove besede so napravile na navzoče najglobokejši vtis in so bile sprejete z burnimi »Slava« in »Živio« klici. Spremljan od župana je general zabil na to v imenu Nj. Veličanstva prvi zlati, s cesarjevim monogramom okrašeni žebelj v »Brambni ščit«. Na to so po vrsti zabili zlate žeblje: deželni predsednik baron Schwarz v imenu vlade, knezoškof dr. Jeglič v imenu cerkve, dež. glavar dr. Šu-steršič v imenu dežele, deželnosodni predsednik v p. pl. LeviČnik v imenu odbora za »Brambni ščit« in končno župan dr. Tavčar v imenu msta. Zupan je pri zabijanju izrekel besede: »V imenu Ljubljane, ki je bila in hoče ostati avstrijska«, kar je izzvalo oduševljeno pritrjevanje navzočih občinskih svetnikov in občinstva. Med slovesnim zabijanjem žebljev je koncertirala vojaška godba. Za županom so zabijali žeblje zastopniki oblasti in korporacij. Proti poldnevu je bila ta krasna mestna slavnost oficijelno končana in občinstvo se je zgrnilo proti mestni hiši, da se udeleži patrijotične akcije. Kuponi za žeblje se prav pridno prodajajo. Slavnostni banket. Ob 1. uri popoldan se Je vršil v stanu najvišjega, v Ljubljani se nahajajočega generala slavnostni banket, katerega so se udeležili predstavniki vojaških, civilnih, državnih, avtonomnih in cerkvenih oblasti. Na-pitnica generala na Nj. Veličanstvo je bila sprejeta z največjim oduševljenjem. Z Grada so grmeli topovi. V vojaških bolnicah. Tudi ranjenci slave cesarski praznik. Vojaške bolnice so okrašene z zastavami in zastavicami. »Rdeči križ«, mestna občina in deželni odbor so poskrbeli, da ne mine današnji dan v bolnicah brez priboljška. Vsak ranjenec dobi kavo, pol litra ali en četrt vina, lep velik kos šarklja (15 dkg) ter pet cigaret ali 2 cigari. Za pogostitev skrbijo požrtvovalne ljubljanske dame. Vesti iz primorskih dežel. »Odrešeni« italijanski učitelji iz Gorice. Imenom krajnega šolskega sveta poziva vladni komisar v Gorici italijanske učitelje: Maks Bonomi, Ivan Tcmasini, Herman Treleani in Severin Galas, naj pridejo 24. t. m. k disciplinarni preiskavi, ki se bo vršila proti njim v prezidijalni pisarni krajnega šolskega sveta; ako ne pridejo, bo razglašen takoj njihov odpust iz službe. — Goriški mestni učitelj Bonomi, Mazzinijanec, je bil tudi mestni svetovalec v Gorici. V Gorici pričakujejo za današnji dan nov velik italijanski napad. Danes je rojstni dan našega cesarja in imendan italijanske kraljice Helene. Umrl je v Petovljah po Goriškem dobro znani veleposestnik Urban Gruden, star 84 let. Bil je tudi predsednik veteranskega društva v Rubijah-Sovodnjah in večkrat odlikovan. Pokojnik je bil dober, zvest Slovenec. Vojna z Italijo ob njegovi bližini je moža potrla. Ostal je bil sam, sina je izgubil že poprej, ves žalosten je bival v Gorici in slednjič šel v bolnico umret. — Blag mu spomin! Kolera na Primorskem. Uradno javljajo: V Trstu je bilo konstatiranih 30 slučajev kolere, v Gorici 3 in v treh goriških okoliških občinah 10. Kolera v Trstu. Včerajšnja »Edinost« poroča, da buletin od ponedeljka izkazuje 28 slučajev na koleri bolnih, ki so v zdravniški oskrbi, enega mrtvega* in 42 oseb pod zdravniškim nadzorstvom. Prvi slučaj kolere se je pojavil v Trstu pred kakimi štirimi tedni. Hvala potrebnim sanitarnim odredbam, se bolezen pojavlja le sporadično. Glavno sredstvo proti koleri je snažnost in priporoča se cepljenje proti koleri, ki je jako uspešno. Evakuirancem iz Pulja se naznanja, da se ne vpošteva principijelno nobene prošnje evakuirancev za vrnitev v Pulj. Torej takih prošem sploh ni treba vlagati. Radi navijanja cen je bil obsojen v Zadru v Dalmaciji trgovec C. na 1000 kron globe. Prodajal je sladkor mnogo dražje nego je bik> določeno v ceniku. Korso Franca Jožefa na Reki. Mesto Reka je sklenilo v proslavo kraljeve 851etnice imenovati Korso po njegovem imenu. Guverner grof Wickenburg je dobil iz kabinetne pisarne dopis, da je kralj dovolil, da se imenuje Korso na Reki Korso Franca Jožefa. Dnevne vesti. — Cesarjev praznik na bojiščih. Vojni preakrbovalni urad na Dunaju je odredil, da se dajo na dan 18. avgusta vsem četam na bojišču darovi. Iz sredstev tega urada se je porabilo v ta namen več stotisoč kron, občinstvo pa Je pridno prispevalo z darovi v denarju in naturalijah. Tekom zadnjega tedna so bili odposlani darovi na bojišča. Trinajst vagonov s skoro 1300 zaboji je bilo potreba za pošiljatve. Med drugim se je poslalo: skoro 4 in pol milijona cigaret, 900.000 cigar, 94.000 paketov cigaretnega tobaka in ravno toliko cigaretnih papirčkov, 29.414 parov letnih nogavic, 17.085 parov letnih hlač, 27.619 letnih srajc, 39.194 žepnih rut, 32.539 brisalk, 32.427 parov poletnih cunj za na noge, 3840 žepnih nožev, 1000 ognjegasnih aparatov, 581 kilogramov mila, 5028 kilogramov čokolade, 733 steklenic vina in likerja, 1000 steklenic mineralne vode, 124 zabojev raznih konsumnih predmetov itd. Te pošiljatve so določene za čete severnega in južnozapadnega bojišča, one na južnem bojišču pa je oskrbel z darovi vojno preskrbovalni urad ogrskega honvedskega ministrstva. — Grof Tlsza na Dunaju. Ogrski ministrski predsednik se je mudil v ponedeljek na Dunaju, kjer je konfe-riral z zunanjim ministrom baronom Burianom. Na to ga je sprejel cesar v posebni avdijenci. Zvečer se je vrnil grof Tlsza v Budimpešto. — Rusi In naši generali. »Pester Llovdu« poroča njegov izvestitelj iz Lublina, da je pregledal vse ruske časopise vojnega Časa in razvidel, da poznajo Rusi pravzaprav samo enega avstrijskih generalov, namreč armadnega poveljnika Boroeviča. O njem pišejo z občudovanjem. — Odlike Rdečega križa. Nadvojvoda Franc Salvator Je podelil bronasto častno svetinjo Rdečega križa juvelirju Josipu Eberletu v Ljubljani, orožniškima stražmojstro-ma Alfonzu Juršetu v Planini na Štajerskem ter Ivanu Koviču v Postojni in Antonu Matičiču v Ljubljani, orož-niskim postajevodjem Ivanu Vonce lin Francu Šetini v Št. Petru, Alojziju Podgoršeku v Postojni ter Vinku SladiČu v Planini. — Darilo. Gospa Bogumila Šu-steršič, soproga gosp. dež. glavarja, je darovala za Rdeči križ znatno svoto, 100 kron. — 1000 K je danes prejelo nase upravnlštvo iz Ptuja. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju nam je poslalo 900 K in sicer 400 K za zavod in oslepele vojake, 500 K pa za darila ljubezni našim hrabrim borilcem na jugu, 100 K sta poslala dr. Franc in Lojza Jurtela v iste namene. Ta rodoljuben dar je najlepša proslava cesarjevega rojstnega dne. Vrlim darovalcem izrekamo najiskrenejšo zahvalo! — Iz vojnega vietništva. Andrej Rik se je oglasil svoji materi, ki živi v Žirovnici, pošta Grahovo pri Cerknici. Piše: Draga mama! Sprejmite najlepše pozdrave od svojega sina Andreja. Naznanjam Vam, da sem že štiri mesece vjet na Ruskem. Prosim, pišite mi kaj, da bom vsaj vedel, da ste prejeli moje pisanje. V Čebaksa-rih, dne 2. julija 1915. Rečeno mesto leži na Volgi v kazanski guberniji v evropski Rusiji in Šteje 4500 prebivalcev. — Ivan Vesel, vojni vjetnik v Rostovu v Rusiji, piše: . . . Dne 12. maja sem bil vjet. Tu mi je dobro; delam pri kmetih. Prisrčne pozdrave! V Rostovu, dne 4. julija 1915. Mesto Rostov leži v pokrajini donskih koza-kov na reki Donu blizu Azovskega morja v južni Rusiji in šteje 115.000 prebivalcev (Rusov, Armencev, Grkov, Turkov in Kavkazijcev) in ima ladjedelnice. V Rostovu je velik izvoz ruskega žita.— Makso Dolščina piše: Dragi oče! (France Dolščina, vas Pod-smreka pri Velikih Laščah). V začetku svojega pisanja Vam dam nI znanje, da sem v Rusiji vjet. Tu nas je več znancev skupaj, in sicer: Slevski L en ček, Stopar Karel iz Lašč, malolaški Zadnik France in še par drugih. Pozdrav vsem domačim in drugim. V ^Rusiji, dne 2. maja 1915. — Stanko Žerjav se je oglasil svojcem iz Taškenta, kjer je več Slovencev vojnih vjetnikov. Piše: ... V začetku svojega pisanja vas lepo pozdravljam in naznanjam, da sem vjet in se sedaj nahajam v Taškentu v Aziji. Meni je dobro. Žerjavova mati, ki živi v Mostah pri Ljubljani, se je sinovega sporočila silno razveselila, da je nje ljubi sin še med živimi, in da se bosta še videla, ko bo vojske konec. — Primorski Slovenec Jožef Školč, doma v Breginju hiš. št. 59 tik avstrijsko-laške meje, se je oglasil iz vojnega vjetništva, in sicer iz mesta Buguruslana, ki leži vzhodno od Samare v samarski guberniji. Piše: . . . in Vam dam na znanje, da sem živ in zdrav ter od 21. maja tukil v Ku-1 siji vjet. Zbogom I V Dug ar ustanu, dne 1. julija 1915. — Cvetka na grob mladega junaka. Kakor je bilo Že objavljeno, je Henrik Matija Dolenc is Oreh k a, rezervni poročnik 39. artilerijskega polka, padel v jugovzhodni Galiciji ob Dnjestru. Vrline mladega junaka je njegov stotnik ocenil v nekem listu s sledečimi vrsticami: » S poročnikom Dolencem je izgubil polk izredno vsposobljenega in silno vestnega častnika, častniški zbor ljubega prijatelja in dobrega tovariša, moštvo pa skrbnega zaščitnika. Oduševljen za sveto stvar, odlikoval se je ponovno z železno voljo in pogumom. Vsled tega si je pridobil že meseca avgusta 1914. kot praporščak na srbskem bojišču srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda in meseca februarja t. 1. v velikih bitkah v vzhodni Galiciji vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. Usoda je pa hotela, da je bil po neki bravurozno izvršeni nalogi zadet od sovražne krogle. Trdno smo upali, da okreva* in skoraj ne moremo verjeti, da smo morali izgubiti iz naše srede najboljšega med najboljšimi. Žalujemo sedaj skupaj z njegovimi dragimi! Časten spomin si bode ohranil med nami ta pridni in vrli častnik, njegovo ime se bode vedno imenovalo v zgodovini varaždinske-ga artiljerijskega polka.« — K temu naj bode še pripomnjeno, da je bil pokojnik za svojo zadnjo, tako bravurozno izvršeno nalogo zopet predlagan v odlikovanje. Začetkom tega meseca so zemske ostanke tega mladega junaka položili k večnemu počitku v domaČo zemljo v Orehku. Pogreb se je razvil v sijajno manifestacijo njegovih vrlin. Razun sorodnikov so se udeležili pogreba: g. nam. svetnik Oppitz iz Trsta po naročilu g. nam. viceprezidenta grofa Attemsa kot zastopnik mesta Trsta, ki je ž njim Dolenčeva družina iz Orehka kot stara poštarska družina že več kakor sto let v bližnjih odno-šajih, dalje g. okr. glavar Pilshofer in g. župan LavrenČič iz Postojne, več vojaških dostojanstvenikov, kakor štacijski komandant v Postojni, bližnji etapni komandant itd., dalje okoli 40 častnikov in skoraj vsi vaščani ter mnogo drugih iz bližnje okolice. Krsto so nosili vojaki in 6 artiljerijskih prostovoljcev jo je spremljalo z golimi sabljami. Pred krsto je korakal voj pešcev, drug voj pešcev je zaključil veličasten kondukt. Krasni venci s trakovi so bili položeni na prerani grob. — Bodi Ti lahka domača gruda, dragi Matijče, ki si jo tako žarko ljubil! Nepozaben ostaneš nam vsem, ki smo Te poznali, hvaležen spomin Ti ohranimo za vedno, Tebi, ki si prelil svojo mlado junaško kri za cesarja in domovino! — Kolera v Ljubljani. V zadnjih dneh se je konstatiralo kolera pri sledečih z južnega bojišča doŠlih vojakih: Ilschstadter Anton, Laczko Štefan, Černogorski Jožef in Schmied Jožef. Zadnja dva sta umrla, prva dva sta ostala v zdravljenju v mestni bolnici za silo. Včeraj- popoldne (v ponedeljek) zbolela je sumljivo 65 let stara Marija Škabar, Dunajska cesta št. 35 in je bila takoj odpeljana z infekcijskim vozom v mestno bolnico za silo. Ta žena je prišla s svojo družino v sredo iz Temnice pri Komnu, okraj Sežana. Bakteriologič-na preiskava dognala je kolero. Vso ostalo družino, 5 oseb, odpeljali so v svrho osumljenja v za to določeno hišo. Kjer ostane toliko časa, da se bakteriologičnim potom izključi vsak sum. Stanovanje se je takoj s posredovanjem uradnega zdravnika temeljito razkužilo v vseh ozirih. — Omejitev razpošiljanja nečednega perila, že porabljenih (pono-šenlh) oblek In že na videz zelo zamazanih paketov. Da se zabrani razširjanje prenosnih bolezni, se: a) paketi iz okuženih krajev z nečednim perilom ali s ponošeno obleko, b) potem paketi sploh — brez ozira na provenienco — ako vsebujejo rnr-česasto (ušivo) perilo ali tako obleko in c) isto — tako tudi paketi z zamazanim vnanjim povitkom — sploh ne sprejemajo na poštnih uradih, isto tako se tudi ne odpravljajo in ne dostavljajo po pošti. Pri pošiljatvah, ki so sicer drugače označene, o katerih se pa domneva, da vsebujejo pod a) in b) navedene predmete, vpraša se pošiljatelja glede vsebine. Sprejem takih pošiljatev se takrat odkloni, ako se sumnja po izjavi odpošttjate-lja potrdi aH ako on odgovor odkloni, ali pa le izogibno odgovarja. Poštni uradi so upravičeni vsflcdar, ako sumijo, da vsebuje pošMjatev pod a) in b) označene predmete, paket odpreti. To se zvrši ob navzočnosti porabljenega odpošiljatelja, aH pa od njega označenega namestnika, event. ob navzočnosti dveh prič. Le-te te tudi takrat pritegne, ako se pošilja*, tev še le pozneje, ko Je bila že odpravljena, odpre. Takrat se pošiljatev, ako se domnevanje vresniči, takoj sežge; prav tako se ima tudi ravna** *v onMiafvamt kak** ž&dazu-I naj kažejo znamenja, da so mrčesaste (ušive). O napominjanih dejanjih sestavi se zapisnik, o katerem se poleg policijske oblasti obvesti tudi pošiljatelj. Pošiljatelj jamči za vsako škodo, ki bi nastala vsled tega. da še ni ravnal po predpisih; pošiljatve same ostanejo izključene iz jamstva poštnega zavoda. Posredovalnica za goriške begunce v Novem mesta, podružnica ljubljanske posredovalnice, ki obsega občine Novo mesto, Šmihel-Sto-piče, Prečno in Št. Peter, ima namen podpirati pribežnike iz vojnega ozemlja goriškega, ki so se naselili v omenjenih občinah, in tako nekoliko razbremeniti ljubljansko posredovalnico. Odbor se obrača s prošnjo na županstva, hranilnice in posojilnice, župne urade, in na vsakega premožnejšega posameznika, naj priskočijo s podporami na pomoč trpinom, ki so morali zapustiti svoja domovja. Odbor, ki bo uradoval v hiši svetniko-ve gospe Staričeve (prej Illovskv-jeva hiša nasproti Begmannovi lekarni na Glavnem trgu), bo sprejemal in razdeljeval došle podpore, bo skrbel, da bo ostalo v imenovanih občinah tudi za begunce dovolj živil, bo posredoval za službe in imel stanovanja v evidenci (zato naj se vsi, ki hočejo kako službo sprejeti ali oddati in ki imajo stanovanja, obrnejo z natančnimi podatki na odbor). Občine so naprošene, da dopošljejo posredovalnici natančen seznamek beguncev na naslov: Posredovalnica za goriške begunce v Novem mestu št. 100. — Odbor se zahvaljuje svet-nikovi gospe Staričevi za brezplačno prepustitev prostorov. Prošnja. Albert IvanČič, učitelj v Kamnem pri Kobaridu, sedaj pri vojakih, prosi g. okr. šol. nadzornika tolminskega okraja, naj mu plačo za avgust izvoli priposlati na Baons-Kanzlei des 87. Inf. Reg. v Radgoni na Štajerskem. Iz Celja. Zdravstveni svet c. kr. štajerske namestnije poroča z dne 14. avgusta, da ni na Štajerskem sedaj nobenega slučaja koz ali pegaste vročice. Med ranjenci, ki so jih pripeljali v Celje, se je konstatiralo 6 slučajev kolere; med ranjenci, ki so jih pripeljali v Brežice, so našli 3 nosilce bacilov. Umor in samomor. V Pobrežu pri Mariboru stanujoči pleskar in hišni posestnik Bratkovič je služil sedaj kot črnovojnik in je pred kratkim prišel domov na dopust. Njegova žena je v času njegove odsotnosti precej veselo živela in zapravljala možev denar, možu pa ni ničesar poslala. Za-raditega je med njima nastal prepir in konec je bil, da je Bratkovič ustrelil najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. Iz Konjic poročajo: Dne 11. avgusta je divjala silna nevihta nad Oplotnico in prihovsko faro. V Oplot-nici je nastala splošna povodenj, ker so potoki s Pohorja prestopili bregove. V prihovski fari je toča vse potolkla. Škoda po poljih je silno velika. Iz Ptuja. V četrtek je trčil lokalni vlak Maribor-Ptuj na Pragerskem v tovornega. Do smrti se ni ponesrečil nikdo, pač pa je bilo več potnikov vsled razbitih šip in padajočih kovče-gov več ali manj poškodovanih. Drobne novice s Štajerskega. Prepovedalo je ljutomersko okrajno glavarstvo uvoz konj iz čakovske-ga okraja, ker je v nekaterih občinah več slučajev smrkavosti. — Umrl je v Mariboru za ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču, črnovojnik Ivan Kosi z Lešnice pri Ormožu. Bauernschreck. Kdo se ne spominja, kaj vse smo predlanskim morah' čitati o » Bauernschreck u«, ki je strašil — najbrže le v fantastičnih glavah Gornještajercev in njih koroških rojakov — po gozdih in planinskih pašnikih* napadal živino in ljudi in požiral otroke s kostmi in lasmi. Lovci in drugi junaki so hodili nadenj pa najbrž s primerno previdnostjo in veliko je bik) šuma in govorjenja in pisanja predno so ljudje izgubili vero. Ostal je pa spomin na to epizodo in ta spomin bodo sedaj izrabili v vojnopomožne namene. Umetniška roka koroškega strugarja je izrezljala velik lesen kip »Bauem-scbreckac ki ta kip so postavili v Votšperku na Koroškem na javen trg in bodo vanj zabijali žeblje. Dohodek bo posvečen zakladu za podporo vdov m sirot padlih vojakov. Reforma deželne oprave na Hrvatskem. Kakor poročalo is Zagrete, pripravlja hrvatska vtada korenito reformo deželne( tksv. rirvatsko-av-tonomne) uprave. Spremenil se bo sistem in izvršile se bodo radi obsežne personalne spremembe med nižjim u radništvom, V ta namen potuje ban že dal] Časa po raznih okrajih m bo svoja inšpekcijska potovanja še nadaljevat »Demon žaoska«, velika kinematografska drama, koja se je včeraj v prvič predstavljala v *Kim> Ideal«, je dosegla vrhunec uspeha, Kolikor oprava te drame skorajda do obilice mcii. taka jo mx ttoUtzilra l dejanje, kojega umetniško celoto tvorijo ljubezen, burna strast, pasja vdanost in najnežnejša sentimentalnost in kojega konec je skrajno pretresljiv. Vsled sodelovanja izvrstnih igralcev je ta filmski izdelek sijajen, ki se vzdiga visoko nad drugimi filmskimi dramami. — Velik uspeh je zadobila tudi učinkovita veseloigra: »Išče se deklica za vse«, ki prinaša celo vrsto vseh mogočih komičnih zagonetk, v kojih humor ne zmanjka, in ki radi tega vzbuja mnogo živahnosti. — Skrajno zanimive so krasne podobe posebnih posnetkov naše zmagoslavne mornarice z bojnimi ladjami, podmorskimi čolni itd. — Pri današnjih predstavah se bo povodom 85. obletnice našega preljub-Ijenega cesarja dodala velika zbirka patrijotičnih slik: »Draga domovina mirna bodi«. — Kosmati dohodek današnjih dobrodelnih predstav je namenjen ustanovi vojnih invalidov s Kranjske. — Predstave so ob 4., pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer. Izgubila je snoči neka dama ovratnico iz rdečih korald z zlatim obeskom v obliki srca, v katerem so se nahajali lasje. Ker je dotični kinČ posebno drag spomin na umrlo mater, naj ga pošteni najditelj proti dobri nagradi odda na policiji. Bazne stvari. * Pogorel je historični moravski grad Všetvn, last veleindustrijalca Thoneta. * Umrl je v Marienbadu bivši av-ši avstrijski poslanik v Albaniji, vitez L6wenthai von Linau, v 45. letu svoje starosti. * Na poljskih bojiščih je padel sin znanega ruskega politika in voditelja stranke kadetov profesorja Mi-ljukova. * Bombe mesto krompirja. Pri delu na polju blizu Lisabone je našel neki delavec bombo, ki je eksplodirala ter ga težko ranila. Pri nadalj-nem prekopavanju zemlje so našli potem celo skladišče bomb. * Kraljevski grad v Varšavi. Listi poročajo, da so Rusi iz kraljevskega gradu v Varšavi odpeljali vse premičnine. V enem samem tednu je šlo 90 vagonov teh premičnin v Moskvo. * Žena avstrijskega viceadmirala — odpeljana v Sibirijo? »Neues Wie-ner Tagblatt« poroča, da je bila v Rusiji internirana žena avstrijskega viceadmirala Manlerja. Prebivala je v Kijevu in se bila od tam odpeljala v sibirski Jenisei. Viceadmiral Man-ler je ostal v Kijevu. * Mirovna konferenca nevtralnih katoliških kardinalov. Amerikanska katoliška kardinala Gibbons in O' Connell sklicujeta v sporazumu z ameriškim predsednikom Wilsonom konferenco kardinalov iz nevtralnih dežel v Švico, kjer bi se naj ti cerkveni dostojanstveniki posvetovali, kako bi bilo mogoče najuspešnejše delovati za mir med narodi. * Draginja v Italiji. Listi navajajo citate iz »Tribune« in »Avantija«, ki pričajo, da je zadnji čas nastala v Italiji posebno velika draginja. Zdravila so se celo podražila za 100 do 200 odstotkov. Prej so dobivali lekarnarji zdravila skoro izključno iz Nemčije, ta dovoz je pa vsled vojne izostal, zdravila iz Francije in Angleške pa so dosti dražja kakor nemška. * Francoska literatura v vojnem času. V prvih mesecih sedanje vojne se je zdelo, da je Francoze minilo veselje za književnost. Celo Anatole France, eden največjih pisateljev sedanje dobe, je odložil pero, ki je spisalo knjigo »Ile des Pinguins«, in je šele sredi zime začel pisati vojne članke za časopise. Edmond Ro-stand, ki je velik bogataš, se je popolnoma umaknil v zatišje. Henri Bernstem, ki Je tudi milijonar, kakor Rostand, je zamenjal pero s sabljo. Mnogo drugih je šlo tudi k vojakom, marsikateri nadarjeni pisatelj je že padeL Knjig se zdaj na Francoskem ne izdaja mnogo; vse piše le za časopise m sicer o vojni. Velikanski uspeh je imela pisateljica Marcelle Tinavre, ki je v knjigi »La Veillee des armesc podpisala dneve mobilizacije. Časopisi prinašalo zdaj tudi romane, a vsi se bavijo z Nemci. »Marin« pri-občuje grozoten roman »La Fffle du Boche«, »Journal« pa črtice iz nemških taborov in mest Seveda je vse polno strupenega hujskanja. Če se še uvažuje, da Mavrice Barres ki Rene Batzfa pod katoHškim plaščem ravno tako brezmejno hujskata, kakor vsi dragi pisatelji, potem se pač spozna namen, navdati francoska srca z ne-ugasnjm sovraštvom. * Rusija ta nje odporna sila. O Rušili in nje odporni sin je priobčila »Kol Zettang« informativen članek, H pravi m. dr.: Rusija je vsled svojega položaja v vzbodno-evTopski nižini izključno poljedelska dežela. Ce tudi se je ruska industrija v desetletju po revoluciji znatno povzdignila vendar jedro prebivalstva, ki šteje danes skoro 170 milijonov, tvorijo še vedno kmetje. Tisti milijoni na vasi so vir skoro neizčrpne ljudske moči, iz katere se nadomeščajo velikanske izgube v tej svetovni vojni. S kmetom stoji in pada tudi vsak poizkus, da bi se razmere orjaške države iz-premenile nasilnim potom. Dokler je milijonska masa lenobno in topo životarila, dotlej je prestol carja stal neomajno. Še le tedaj, ko so kmetje, prisiljeni po nevzdržljivih razmerah in podžgani po agitatorjih in letakih, postajali nemirni — kakor v letu 1905. — je vrenje v deželi, ki traja že desetletja, zadobilo nevaren obseg in značaj. Danes pa je popolnoma drugače. Ruski kmet z veseljem prenaša nadloge vojne. Kako naj si pojasnimo to? To je sad mogočne ruske agrarne reforme, ki jo je zasnoval vdušitelj revolucije, ministrski predsednik Peter Arkadjevič Stoli-pin, umorjen v mesecu septembru 1911 v Kijevu, in ki jo je sedanji minister Krivošein — ena najznamenitejši organizatorskih sil — energično izvedel. V prvi vrsti so bili politični razlogi, ki so rusko vlado sklonili v to, da je tako energično izvedla to delo. Trebalo je revoluciji izpodmak-niti tla, ker je seljak, ki živi na lastni grudi, nepristopen hujskarijam pre-vratnikov. Ta modri račun se je ob-nesel. Posestniki so začeli bolje gospodariti in dohodek ruskega gospodarstva je začel rasti. Potrebe in zahteve kmeta so postajale večje, njegova kupovalna moč se je povzdignila, ruska industrija je izcvela. Tako je agrarna reforma Rusijo okrepila in obenem povečala njeno vojno pripravljenost S potolaženjem svojega gladu po zemlji je postal kmet pristopen nacijonalnim državnim mislim. Če tudi ni razumel misli panslavizma, vendar je pazljivo poslušal, ko so mu pripovedovali, da se bo z vojno mogla osvajati zemlja! Tako je vojna proti Nemčiji m Avstriji, v katero so jo hujskali narodno časopisje in pravoslavni svečeniki, postala popularna. Ta razvoj, nevaren ne le za nemško narodnost v Rusiji, ampak tudi za položaj nemške države, bi mogel postati usoden, ako bi Rusija neoslabljena izšla iz te vojne. Nadaljevanje agrarne reforme bi kmalu zopet popravilo njene finance in ji omogočilo nadaljevanje nje stare politike oboroževanja. To veliko delo, ki bi se mu morali iskreno diviti, ako bi bilo izšlo iz gospodarskih in kulturnih razlogov m da ni služilo vojni — je vojna zaustavila. Zato sta bila minister poljedelstva Krtvošein in vodja kmetom prijateljske skrajne desnice Markov proti vojni, vsaj v sedanjem času. Iz istega razloga so agrarni reakcfjonisti, kJ jhn je organ »Zemščina« za to, da se čim prej sklene mir. Boje se, da bi z nadaljevanjem vojne moglo priti do popolnega propada agrarne reforme, v kateri vidijo uspešno sredstvo proti notranjemu sovražniku. Zato moramo nadaljevati vojno proti Rusiji tako dolgo, dokler ne bo zlomljena njena moč. Ako bo mir dal Rusiji možnost, da nje veliko delo, ki je v malo letih tako okrepilo državo — oslabljeno po vojni z Japonsko in po notranjih nemirih — zavzame zopet Isti obseg, stali bi mi kmalu pred podvojeno, potrojeno nevarnostjo uničenja po ruskih kmetih, vedno lačnih zemlje. Najnovejša poročila. Volni križec za civilne zasluge. Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« javlja: Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo je izvolilo najmilostljiveje izdati naslednje najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof Sttirgkh! Odločil sem se, ustanoviti častni znak, ki se naj imenuje, »Vojni križec za civilne zasluge«. Obveščajoč vas o tem v svrho nadalnjih primernih odredb, vam sporočam obenem prepis onega lastnoročnega pisma, ki sem je tem povodom poslal ministru Moje hiše in zunanjih zadev. Dunaj, 16. avgusta 1915. Franc Jožefi, r Stiirgkh I. r. Ljubi baron Burian! Hvaležno ceneč mnoge med sedanjo vojno na civilnem polju s požrtvovalno vnemo storjenih odličnih dejanj, sem se odločil ustanoviti vojni križec za civilne zasluge. S tem vojnim križcem naj bodo nagrajene v smislu pravil, ki jih bom še odobril, vse tiste osebe, ki so v zvezi z vojno z odlično vnemo in požrtvovalnostjo storili koristna dela in postali s tem vredna odlikovanja. Obveščam Vas o tem za lastno , vednost in da storite dalnje potrebne odredbe z dostavkom, da sem istočasno poslal pristojajoči lastnoročni pismi Mojima ministrskima predsednikoma. Dunaj, 16. avgusta 1915. Franc Jože j Lr Književnost. — »Slovenski Trgovski Vestnik« ima v št. 8. sledečo vsebino: 1. Tajne konkurenčne klavzule. 2. Dr. Vik. Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red. 3. Eno leto vojne. 4. Odredbe v varstvo davkoplačevalcev v vojski. 5. H. Sevar: Iz blagovnega znanstva. 6. Proti draženju živil. 7. Just Piščanec: Carinstvo. 8. Raznoterosti 9. Društvene vesti. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Zavod za oslepele vojake«: »Hranilno in posojilno društvo v Ptuju« r. z. z n. z. 400 K In dr. Franc in Lojza Jurtela v Ptuju 50 kron. Skupaj 450 K. Za »Naše hrabre vojake na jugu«: »Hranilno in posojilno društvu v Ptuju« r. z. z n. z. 500 K in dr. Franc in Lojza Jurtela v Ptuju 50 kron. Skupaj 550 K. Za »Primorske begunce«: J. Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani 20 K. Srčna hvala! Današnji list obsega 6 stoni. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Za ljubezenski davek je Odol vedno dobrodošel. Izborne lastnosti te znane ustne vode za na bojišču prav važno negovanje zob in ust ljudje vrlo cenijo in porabljajo. Odol rabijo tudi zaradi osvežujoče slasti. Polovična Odolova steklenica v vojnopoštnem zavitku se dobavlja po originalni ceni 1 K 20 v v lični kovinski vojnopoštni škatljici že opremljena za odposlatev. Ta škatlja se za ta posebni namen dobavlja brez povišanja cene. Tako praktično opremljen se Odol lahko nosi seboj na pohode m premične boje. Poštnina za Odoiov vojnopoštni zavitek znaša 20 v. Zlata svetinja BeroUn, Pariz, Ris itd. Ifajftaijfe koza. m za Izdetaje O. Seydl Stritarjeva lika 7. Dr. J. X„ lobosdrsvnik, Moravska O 8 tro v a. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, in ta je: Seydlln". Meteorolositno porotno. Vifiioa nad morjem 308-1 Sreda i zraćal tlak 73« mi avgust 1 Čas opazovanja Stanje baro-metra t mm. Tempera-1 Vetiovi Nebo 17. 2. pop. 9.zv. 732*7 733 4 19-7 153 sr. jvzh. si. jvzh. del. oblač ■ 18. 7. zj. 734* 1 111 brezvetr. oblačno * Srednja včerajšna temperatura 16 4°, norm. 187°. Padavina v 24 urah mm 00. Sprejme se v trgovino na deželi in sicer mlajša moč. — Istotam se sprejme tudi učenec s primerno Šolsko izo razbo. Ponudbe na upravu. »Slov .Na- roda« pod „2013 - 2013 Deželno gledališče CENTRAL. Sreda 18. Četrtek 19. avgusta. V proslavo i rojstnega Aoe njegovega Veličanstva cesarji Frančiška Josipa I. Velike slavnostne predstave. 99 H VIIIU I J«J Velika ganljiva, patriotična drama po resničnem dogodku z ruskega bojišča s TeoSandtenv glavni vlogi. o J oko vo dje« Najnovejše avstrijsko kinematografsko poročilo i Polog tega ostali prvovrstni program. Glavna slavnost. predstava v krasno razsvetljenem in okrašenem gledišču se vrši v sredo ob pol 9. zveč. Pri tej predstavi, kakor tudi predstavi ob 7., sodeluje odličen damski orkester. Cisti dohodek teb predstav le namenjen junaškim borilnem ob Sodi. 3Pred.sta.Tre o"b 4L„ pol & 9 w7m iaa. pol ©. viri. Sanm krinki ii M teko] Hto pa Dopise pod v9Brivsk na upravu. »Slov. Naroda«. 3*Ml i" 2009 Učenca za Špecerijsko trgovino sprejme takoj 1985 J. KM. Ljubljana. Dunajska i i modcma tinktur a :mm^\UK lekarnarja PICC0Uja\ v Ljubljani PO POVZETJU 1 steklenica 20 vin. Rastlinska destilacija „Florlan" V LJubljani kupi vsako množino praznih sodov novih ali starih od 3—400 litrov, od vina ali žganja. — Istotam se kupijo tudi prazne bobalsko steklenice od kisle vode in se plača zaboj s 25 steklenicami po najvišji ceni. Ponudbe je poslati na naslov: Rastlinska desiilacSfa „Florian41 v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54. 2012 ^zzz: Najboljša in najzdravejša ^zzz: b arva1 zo lose in brado je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Straioli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kito, podlage in mrežice vsok vrst; gledalisčne in toaletne == potrebščine itd. — — Proti praha je m, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana. Tanno-cMniB tinta katera okrepduje las liče, odat ran] u Ja luske in preprečuje Ispadanje la«. 1 ateblenlea k navadom f krsno. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlc. mil, mediclnal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiftklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Del lekarno Milana Leusteka i Liubljanl Risljeva »sli il. L poleg novozgrajenega Fran Joiefovega jubli. mosta. 18 V tel lekarni dobivajo zdravila tudi slani bolniških blagajn Južne železnice, c kr. tobačne tovarne la okr. bolniške blagajna * LtnblisnL velika, zračna, meblovana, in kuhinja, no Išče s L septembrom. 2014 Ponudbe s ceno pod ,,StanO-van]e/2014fl< na upravn. »Slov. Nar.« z odličnim spričevalom želi primer« nOffn mesta« Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1984 Spretna domsko šiviljo išče čez dan dela pri boljših rodbinah. Naslov v upravn. »Slov. Naroda«. 2006 Turške srečke se kopijo. Ponudbe pod „Tnrki" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1696 00 manufakturne stroke, vojaščine prost, dobra moč, ki more kmalu nastopiti, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upr. »SI. Naroda«. ki bi vzel vrt v najem, išče graščin« sko osbrbništvo v Radovljici. Do- tičnik naj se po možnosti zglasi osebno ali pa naj pošlje svoja spričevala s primernimi pojasnili. Rok zglasitve do konca avgusta t. L 1909 Preselitev. Vljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom ter si. občinstvu sploh, da sem se is Starega trga št 9 pPBSBlt]□ v Kolodvorsko nI. 22, m. nadstropje (hotel Ilirija). se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in prosim cenjene naklonjenosti tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Antonija Strnad, šivilja. Razpis ustanov. Za prihodnje šolsko leto, ki se začne dne 16. septembra t. 1. razpisuje deželni odbor vojvodine Kranjske 5 deželnih ustanovnih mest za c. in kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih slojev prebivalstva kranjske dežele. Spi Šni pogoji so: 1. Domovinstvo na Kranjskem; 2. telesna sposobnost za mornariško vzgojo ter tuđ) za bodočo vojno službo na morju; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za sprejem kot gojencev c. in kr. mornariške akademije«, izdanem z mornariškim pravilnikom v XXII. kpm. leta 1902 (za poveljstva in zavode c. in kr. vojske 1. 1903); 3 zadovoljivo nravno vedenje; 4. izpolnjeno 14. in ne prekoračeno 16. leto življenja; 5. dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom, in sicer: štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnim pogojem, da je prosilec zadobit v matematiki najmanj red »dobro«. (Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrdki »L. W. Seidl 6 Sohn« na Dunaju. Pošljejo jih pa tudi pisarniško ravnateljstvo vojnega ministrstva, mornariški odsek, pristaniško admiralstvo v Pulju, pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu in poveljstvo mornariške akademije vsakemu, ki jih zahteva, proti olačilu 40 vin. ali proti znamkam te vrednosti.) V svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo, bodo morali dotični prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala za vstop v I. letnik: a) nemški jezik; b) matematiko; c) zemljepis in zgodovino; d) prirodopisne vede vseh teh predmetov toliko, kolikor so predavani v prvih Štirih razredih kake srednje šole. Sprejemne izkušnje se prično dne 10. septembra. Odbrani aspiranti bodo v pravem času poklicani. Iz obrazen je v mornariški akademiji traja Štiri leta. Po zadovoljivi dovršrrvl IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske kadete. Prošnje za ustanove v svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo je poslati deželnemu odboru vojvodine Kranjske, in to naj« kasneje do 27a avgusta [ta I. Pozneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovinski list (prosilcev), 3« izpričevalo vojaškega zdravnika, 4. izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje ni potrjeno v zdravniškem izpričeval u, 5. vsa izpričevala srednje šole, 6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in Župnega urada in ravnotako nravnostno izpričevalo. Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kolkom za 30 vin., če že ni kolkovana. Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, če njega ni, mati ali varuh.) Kranjski deželni odbor. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1915. Priporočamo našim , kTil INKU/I nifilDI IA m iz edine slovenskes j tovarne v Ljubljani j :: gospodinjam z [j 1 r\l/Lllv3r\U LlrVUKUU | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n Delniška glavnica 8,000.000 kron. M 2530 1 - —■S—* JL-B----dk ------- - - ---- StPitarjeVa llliCa ŠteV. 2. Roaereni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. 4. razred IV. e. kr. avstrijske razredne loterije. * Sprejema vloge na knjlilce in na tekoči radna in jih obrestuje po 4 V'0/O čistih. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Priporoča nakup srečk Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda i Vi srećka S 40_, i/2 srečke K 10-—, >A srećke B 10<—, V« Cene za novo vatopivse igralce: Vi srećka E 160*-, i/2 srećke K S0--, Va srećke E 40--» ■/■ srećke E 20-—» Haroćila ae vrie najusodneje po poital nakaznici.-- E MQF .2 7219 271764 4991 I8-* siev. -h— vojno-zavarovalnega oddelka vdovskega in sirotinskega pomožnega zaklada v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. išče za takoj talcof SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE INKIRURGlCNE - bolezni . •porodisdsndca LJUBLuIANA • komenskega ULICA 4 SEF-zrjR*vw:iwtfaj-ĐR' FR. DERGANC ika, sotron ter tirni Andrej Elsbacher, Laš?;i trg. proti stalnim prejemkom 1996 sotrudnike in sotrudnice dame in gospode. Vdove in sirote po bojevnikih, soproge rezervistov, učitelji in učiteljice imajo prednost. Predstaviti ae (o med 9. In 12. uro dopoldne la med 3- ln S. popoldne ¥ prostorih dei. poslovalnice v šelenfourgovi ulici Štev. 6. II. Kot praktikantinla v kak zavod pisarno ali ka] enacega iell Vstopiti gospodična Ima trgovski tečaj in tri razrede liceja. Ponudbe sprejema upr. »S!ov. Naroda« pod „praktlkantinfa 1990%, J. Zamlje&s čevljarski mojster v Lf ublganl, Gradište 4 izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske Čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 128 CDRCEVfl Perilo zi gajence zavodov v zalogi. Izdelovanje MrtiuHk oprem. Ustanovljeno 1866. Perilo za deteta v zalogi. a o ► •t e> m u "O N m a e m a ja »4 u Mino - zavarovalnega oddelka vdovskesa In sirotlnskesa pomožnega zaklrda v LJubljani išče za okrajna glavarstva: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Novo mesto, Postojna in Radovljica okrajne zastopnike ki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov in biti dobro uvedeni pri oblastvih. Ker je to služba s stalnimi prejemki, mora vsak okrajni zastopnik delati izključno samo za deželno poslovalnico, ne sme imeti torej stranskih služb. Gospodje, izurjeni zlasti v organizaciji, naj pošljejo svoje oferte z označbo starosti in natančnimi življenskimi podatki pismeno deželni poslovalnici vojno - zavarovalnega urada v Ljubljani, Šelenburgova ulica, št- 6, II. desno. 1997 £ A'" KOLESA PRIZNANO *»J-' BOLJŠA SEDANJOST I X A.GOREC LJURLJANA MARIJE TERE * <-ilJE rESTA SINOVIVSVET?«C' HA5PR0TI KOUZEJA ZAH RR-HJ S^.^EN^ 4 t* ,«*> R E Z U A CJN Moško, damsko in otroško perilo pa*T~ lastnega izdelka ^^BH daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela. zmernih cen priporoča = G. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t, d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje« Istotam prva kianfska Motorni obrat. Um varovanie nerila. lta|no¥Biži strnil. Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. liki UML Priznano najpošteneisa postrežba. o < D O 0 O •O O o 4 Posteljno perle, poli in Uprt. Sportu predmeti. 1:1 1: M I! M I! I! M I! I! I! I! Vdovski in sirotinski pomožni zaklad celokupna oborožene sile oddelek vojno zavarovanje. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarske in kraljevske Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode gen. ari. insp. fcm. Leopolda Salvatorja in presvetle gospe nadvojvodinje Blanke. Dunaj, lf Schnrarzenbergplatz 1. Deželna poslovalnica za Kranjsko v tjubljani, Selenbargova ulica 6, U. na&str. na desno, zraven glavne pošte. POZIV! Mnogo na bojiščih se nahajajočih vojakov ima doma ženo in otroke, ki jih Čaka najhujša beda, Če se oče ne vrne več domov* Vojno zavarovanje 1998 ima namen, da jim nudi varstvo in pomoč. Vsak mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomoč za najhujši slučaj. Vsaka žena, ki ji je mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke. Vsak delodajalec mora pomisliti, da se bojujejo njegovi uslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje življenje proti sovražniku. Nihče naj ne zamudi te potrebne oskrbe za bližnjo bodočnost, dokler ni prepozno. Vsak, ki se ga to tiče, naj si odlrga majhen znesek, da obvaruje sebe in svojce najstrašnejših posledic vojske. Vojno Mvarovaa]e ae lakko prijavi prt občinskem la inpaem orado, prt iolsUk vodatvib ali naravnost pri 1: □ 1: M lil □ : 1: 1:1 1:1 1: 1: □ 1: 1: vdnAna ii nrotisikeia zaklada Mm a 11 Plani, Hupa olita M. i IL nadstr. CraovaJaS* plaćalo 4'/*°/. preml]e, akttvai častniki, noitvo, reserrlstt 7°/ 1721 520 61 CD 171966 323000010100327302