inao
voiNzirw*
VIH03HS0
«JUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto V! • številka 3 • cena 350 S/T • 31. marec 2004
OSREDNIE TEME	NAŠA DEDIŠČINA
Brez panike zaradi dokumentov	Prestreljena krila nad Savinjsko
str. 8	str. 26
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC
- Trgovina tel.:	03/713 34 50
03/713 34 52
- faks:	03/713 34 54
-	Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70
MESTNI PLINOVODI
P I S T R I B L C M A P M N A d . ■» . o .
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
\top/.
• bramaci-
oKSli KOTflIK
H	p	GRADNJf IN SUKOPltSK ARSIVO
2*0 Igor KOTNIK, s.P.
KOTHIX Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec
SLIHOPL€SKfìRSHfì IN ZIDARSKA D€IA KOMPL6TN6 FINRUZRCIJ€ OBJ6KTOV TOPLOTN6 IN KLRSIČN6 FRSRD€
oc/ /ela 'JS 6'5
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
S KG
SPLOŠNO
KLEPARSTVO,- KROVSTVO
ESAL
Igor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091
Ugoden ECO kredit TOM + 1
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
«odi za vino •
INOX
Branko ZOTTEL, s.p. milni»grozdi«
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 ml,nl za ,,bolka mobitel: 041 635 868
Slovesnosti po vsej dolini
Med obrezovanjem najstarejše vinske trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. Obrezuje jo mestni viničar mag. Tone Zafošnik, spredaj pa stojijo vinska kraljica Vesna Bajuk, mariborski župan Boris Sovič in žalski župan Lojze Posedel s potomcem trte, ki bo odslej rasila tudi v Žalcu.
Pred dnevi so na mariborskem lentu slovesno obrezali najstarejšo vinsko trto na svetu in tako kot vsako leto cepiče podarili. Cepič, zdaj že tudi v Gunnessovo knjigo rekordov vpisane več kot štiristo let stare trte, je v znak prijateljstva in sožitja od mesta Maribor prejela tudi občina Žalec. In kot simbol prijateljstva, povezovanja in sožitja, ki naj vlada med vsemi državami, zlasti pa državami razširjene Evropske unije,
cepič bodo v Žalcu, ob obrambnem stolpu, posadili na dan pred začetkom polnopravnosti članstva Slovenije v Evropski uniji.
Tako kot povsod po državi bo tudi v Žalcu v petek, 30. aprila, veliko prireditev, posvečenih polnopravnemu članstvu Slovenije v Evropski uniji. Že dan prej bodo v Žalcu pripravili okroglo mizo Mladi in Evropa, na kateri bodo spregovoril o Bolonjski konferenci, postavljene pa bodo tudi stojnice z gradivom o Evropski uniji in stojnice posameznih držav.
ca Vesna Bajuk in gospodar trte mag. Tone Zafošnik. Ob tem bo potekal priložnostni kulturni program, ob 22. uri bo pri obrambnem stolpu zaigrala godba. Zagorela bosta kresova na Homu in Gori (Šentjungerti), zvezo med obema vrhovoma pa bodo vzpostavili radioamaterji. Opolnoči bo slovesen dvig zastave Evropske unije, zabavni program pa se bo nadaljeval še v prve ure prvega našega "evropskega” dneva.
K. R.
30. aprila bo v žalski občini potekal Evrošportni dan. Ob 11. uri bo ob centralnem vrtcu v Žalcu odprto obnovljeno igrišče. Ob 16. uri bodo ob obrambnem stolpu posadili cepi-č najstarejše vinske trte na svetu. Skupaj z občino dogodek pripravlja društvo savinjskih vinogradnikov, med gosti pa bosta tudi vinska kralji-
Tudi v drugih spodnjesa vinjskih občinah bodo obeležili začetek polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji.
Prvi bodo posebno prireditev pripravili na Polzeli. Slovesna akademija, na kateri bodo sodelovala vsa društva, bo že v torek, 23. aprila, v športni dvorani. Tako bodo zagotovili tudi nastop učencev, ki imajo pozneje prvomajske počitnice.
V občini Prebold dogovori še potekajo, nosilci praznovanja pa bodo politične stranke oziroma njihovi občinski odbori. Uidi na Vranskem bodo pripravili proslavo, ki jo bodo združili s kresovanjem. V Braslovčah bodo vstopu v Evropsko unijo posvetih tudi tradicionalno srečanje z zamejci. V ponedeljek, 22. aprila, bodo braslovško šolo obiskali učenci in župan občine Dobna pri Trstu. V Taboru pa bodo pranovanje vstopa v Evropsko unijo združbi z občinskim praznikom, ki bo letos teden dni pozneje kot običajno, od 27. aprila do 1. maja. Slavnostna seja občinskega svela s podelitvijo priznanj bo 29. aprila, dan pozneje bodo športne igre s kresovanjem, 1. maja pa bo tradicionalni Šentjurski sejem, ki se bo pričel s parado in dvigom evropske zastave.
K. R.
Še 30 dni nas loči do 1. maja, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Slovenci, ki sicer nismo veliki ljubitelji sprememb, smo tudi pred tem, zagotovo zgodovinskim datumom precej zadržani. Prihajajo za naše otroke boljši ali slabši časi?
Otroci se k sreči ne obremenjujejo s prihodnostjo. Živijo za sedanjost, tako kot bi pravzaprav morali vsi. Resje, da si moramo danes zagotoviti vsaj znosno, če ne zelo srečno prihodnost, a včasih bi morali boljzaupti življenju samemu...
Slovenija dobro pripravljena na polnopravno članstvo v Evropski uniji in da so mdi gospodarstveniki dobro seznanjeni o članstvu v EU. Menil pa je, da bi lahko bili malo bolj optimistični. Kot pozitivni primer je navedel Irsko. Glede regionalizacije Slovenije in neenakomerne razvitosti posameznih regij je poudaril, da je za Evropsko unijo Slovenija ena regija, upoštevali bodo kvečjemu dve ali tri regije.
Posveta se je udeležil tudi predsednik slovenskega nacionalnega komiteja Mednarodnega frankofonskega poslovnega foruma gospod Samba in predstavil organizacijo, ki je nastala leta 1987 na pobudo šefov dežel in vlad, s sedežem v Parizu in stalnim sekretariatom v Bruslju. Združuje 56 držav, ki imajo za svoj uradni jezik tudi francoščino. Envan Fouere je dodal, da bodo lahko slovenska podjetja po 1. maju sodelovala na razpisih (tenderjih) za programe afriških in karibskih držav, skupaj 71 držav v razvoju, kar je lahko pomembna poslovna priložnost za posamezno podjetje.
Vstop v EU pomeni za slovensko gospodarstvo hudo preizkušnjo, hkrati pa izziv, ki bo prinesel tako pozitivne kot negativne posledice. Uspeli pa bodo tisti, ki se bodo znali hitro prilagajati, je ob koncu posveta povzel predsednik Pokrajinskega podjetniškega foruma Matjaž Pavčič. Predsednica Golding kluba Irena Mužič je navzoče ob koncu seznani-
Lahko bi bili bolj optimistični
Pokrajinski podjetniški forum in Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec sta v Žalcu organizirala posvet z naslovom Slovenija po vstopu v Evropsko unijo. Osrednji gost posveta je bil vodja delegacije Evropske unije v Republiki Sloveniji Envan Fouere.
Envan Fouere je ocenil, da je
nekdanjega predsednika Milana Kučana.
Krajši pogovor z Ervvanom Fo-uerejem bomo objavili v naslednji la, da bodo 11. aprila v klubu gostili števUki Utripa. K. R., foto: T. T.
Envan Fouere v Žalcu (desno)
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66
Pražarna in kavni butik!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Ti
Podvrh 113, Braslovč 3. Ivo Milojevič,
Stritarjeva 4/a, Žalec
BTU-AR
pve okna in vrata
ŠTORE, tel. 03/780 55 80
www.stoparlbdesign.si
Imamo kar iščete, naredimo kakor želite !
V Evropsko unijo z najstarejšo trto
marec 2004
Občina Žalec
Odlok o cestnem prometu sprejet
Si

Merjenje v Žalcu
Tudi svetnikom izmerili pritisk
Svetniki občine Žalec so v marcu pripravili 13. redno sejo. Začeli so jo z razrešitvami in imenovanji, ki so jih predlagali občinski odbori posameznih strank, v nadaljevanju pa med drugim potrdili odlok o cestnem prometu ter pokopališki in pogrebni dejavnosti.
Na predlog občinskega odbora stranke DeSUS so razrešili člana odbora za okolje, prostor in komunalne zadeve Ivana Jelena ter v odbor imenovali Ferdinanda Halerja, v odboru za stanovanjske zadeve pa je Ivana Jelena zamenjal Milan Dolenc. Na predlog SDS je bil Simon Mali razrešen kot član komisije za pritožbe, zamenjal ga je Januš Rasiewicz, in kot član sveta Zdravstvenega doma Žalec, namesto njega je bil imenovan Robert Čehovin. V svetu osnovne šole Griže pa je bil razrešen Drago Tomažič in imenovan Matjaž Krk.
V nadaljevanju seje so nekaj manj kot milijon in pol tolarjev iz stalne proračunske rezerve namenili za povrnitev stroškov prevoza pitne vode, nato pa v prvi in drugi obravnavi sprejeli odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Posebna komisija bo vloge za vračilo sprejemala od 15. marca do 15. maja.
Precej burna je bila razprava o predlogu sklepa o povprečni gradbe-
ni ceni, predlogu odloka o ureditvi cestnega prometa in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja javnih parkirnih površin. Proti so glasovali svetniki NSi, SLS, SDS in SMS, ki so bili proti vsakoletnemu povišanju povprečne gradbene cene, čeprav le za 6,9 %. Prav tako so menih, da mesto Žalec glede na svojo velikost ne potrebuje modrih con za parkiranje, prej je potrebno rešiti druge probleme, če pa že modre cone, je ožje mestno jedro določeno preozko. Ostali svetniki so menih, da je nujno potrebno nekaj narediti proti sedanjemu neredu v prometu, zlasti glede parkiranja. Sklep in oba odloka sta bila sprejeta s potrebno večino. Župan je povedal, da bodo konkretno ureditev modrih con in režim plačevanja uredili z izvršilnimi predpisi, ki morajo biti sprejeti najpozneje v enem letu po uveljavitvi odloka.
S samo enim glasovom proti pa je bil v drugi obravnavi sprejet odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. Ta dejavnost je organizirana kot obvezna gospodarska javna služba, za katere kot upravljalec skrbi Javno komunalno podjetje Žalec. Po besedah župana pa to podjetje vsaj še štiri leta ne bo izvajalo pogrebnih dejavnosti, pač pa jih bo oddalo pogodbenim izvajalcem.
Žalski svetniki so med drugim potrdili tudi predlog idejne zasnove zaščite kakovosti srednjega toka Savinje in v prvi obravnavi predlog odloka o turističnem vodenju. V drugi obravnavi sta bila sprejeta odloka o ustanovitvi Medobčinske splošne knjižnice in Zavoda za kulturo, šport in turizem občine Žalec. Dah so soglasje k ceni storitev oseb-
Žalski občinski svet je na zadnji seji sprejel nov odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. To je obvezna gospodarska javna služba, ki jo po novem opravlja Javno komunalno podjetje Žalec. Kakšne novosti prinaša odlok, sta pojasnila direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek in vodja Enote za urejanje prostora pri J KI’ Dušan Pungartnik.
Po besedah Matjaža Zakonjška se bo Enota za urejanje prostora, ki pri Javnem komunalnem podjetju Žalec deluje dobro leto dni, na prvi naslednji skupščini preimenovala v ustreznejše ime - Enota za urejanje javnih površin. Pravzaprav gre za dve enoti. Ena je organizirana za potrebe občine Žalec in je v celoti financirana iz občinskega proračuna, druga pa za potrebe ostalih petih občin, soustanoviteljic JKP Žalec, vendar ni aktivirana oziroma nima nobenega zaposlenega. Pokopališka dejavnost se bo izvajala v okviru prve.
V občini Žalec je šest pokopališč, s katerimi so do sedaj upravljale krajevne skupnosti, ponekod odbori. Zdaj bo ta dejavnost pod enim nadzorom in tudi standard naj bi se poenotil na vseh pokopališčih. Enota za urejanje javnih površin ima zaposlenih šest delavcev, od tega dva zaenkrat za določen čas, vodja te enote pa je Dušan Pungartnik. JKP Žalec pokopališko dejavnost prevzema jutri oziroma s 1. aprilom letos, to pa se nanaša predvsem na upravljanje s pokopališči oziroma na njihovo urejanje in vzdrževanje. Vse, kar zadeva organizacijo in izvedbo pogrebov, zaenkrat ostaja popolnoma enako kot doslej. Ttidi za prijavo pogrebov se lahko občani še vedno obrnejo na krajevno skupnost in ljudi, ki so se s pogrebi ukvarjali doslej, čeprav bo v
ne pomoči na domu in pomoč družini na domu ter sprejeti pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju socialno-humanitamih dejavnosti. V 30-dnev-no javno obravnavo je bil dan predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Žalec.
Seja se je zaključila z aktualnimi informacijami. Župan je med drugim povedal, da so občinske strokovne službe pristopile k analizi plač v javnih zavodih.	K. R.
prihodnje dejansko potrebno pogrebe prijavljati Enoti za urejanje javnih površin. Ta bo z ljudmi, ki so biti doslej zadolženi za pogrebno dejavnost, sklenila pogodbe oziroma se dogovorila za način dela.
Tudi pogrebni obredi ostajajo takšni kot do sedaj, torej na krajevno običajen način, izvajalci pogrebov pa bodo še naprej pogrebne službe. Vsaka stranka bo sama izbrala pogrebno službo, na JKP oziroma na Enoti za urejanje javnih površin pa bodo imeti sezname pogrebnih služb.
Poenotenje standarda na vseh pokopališčih je eden od ciljev nove organiziranosti pogrebne dejavnosti, poenotile pa naj bi se tudi cene. Matjaž Zakonjšek in Dušan Pungartnik sta povedala, da zaenkrat še ni mogoče reči, ah to pomeni zvišanje cen, zagotovo pa bodo cene takšne, da bodo še omogočale osnovno vzdrževanje pokopališč. Cilj dejavnosti ni dobiček, vsa večja investicijska dela na pokopališčih pa bodo sohnancirana iz občinskega proračuna.
Imenovani bodo krajevni odbori za pokopališko dejavnost, v katerih bodo predsedniki ati člani krajevnih skupnosti, predstavnik cerkve, predstavnik lastnika zemljišča, po dva predstavnika uporabnikov storitev, predstavnik upravljavca in predstavnik občine. Krajevni odbori bodo predlagati občinskemu odboru za pokopališko dejavnost letni gospodarski načrt za posamezno pokopališče. Občinski odbor sestavljajo predsedniki vseh krajevnih odborov za pokopališko dejavnost.
Ena od prvih in najpomembnejših, pa tudi najzahtevnejših nalog novega upravljavca pokopališč je ureditev katastra pokopališč, tako da bo za vsak grob znano oziroma takoj razvidno, kdo in kdaj je bil v grob pokopan.	K. R.
Žalske lekarne so v okviru projekta Prebudimo pomlad v sebi pred dnevi izvedle brezplačno merjenje krvnega pritiska, sladkorja in holesterola v krvi za celjske policiste in zaposlene v občinski upravi ter občinske svetnike občine Žalec. Nad velikim odzivom so bile prijetno presenečene.
Kar 76 policistov in drugih zaposlenih na celjski policijski postaji in Policijski upravi Celje je dopoldne izkoristilo za merjenje krvnega priti-
ska, sladkorja in holesterola. V Žalcu si je krvni pritisk, sladkor in holesterol izmerilo več kot 40 zaposlenih v občinski upravi in nekaj občinskih svetnikov. Vsak je ob tem prejel tudi kartonček z zapisanimi izmerjenimi vrednostmi. Kot kaže, se ljudje vse bolj zavedajo skrbi za zdravje in pomena spremljanja treh najosnovnejših kazalcev zdravja. To dokazuje tudi številčna udeležba na brezplačnih merjenjih vsak četrtek in eno soboto v mesecu v žalski lekarni.
K. R.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
po pooblastilu OBČINE ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRIJAV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2004
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov v občini Žalec v letu 2004.
2.	Občina Žalec bo sofinancirala projekte z naslednjih področij kulturnih dejavnosti:
•	založništvo: knjige, drugi projekti,
•	glasba: produkcija, drugi projekti,
•	uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti,
•	vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti,
•	radijski in televizijski kultumo-umetniški projekti,
•	varstvo kulturne dediščine.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	opravljajo dejavnost s področja kulture in imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo,
b)	imajo sedež v občini Žalec, razen častnih občanov občine Žalec,
c)	bo projekt realiziran v letu 2004,
d)	imajo do občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz leta 2003;
e)	za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev pod točkami b), c) in d) morajo biti lastniki ah upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ah objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje.
4.	Vrednost sredstev za projekte javnega razpisa s kulturnih področij za leto 2004 je 2.000.000,00 SIT.
5.	Sredstva po tem razpisu se bodo dodeljevala po merilih in kriterijih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
6.	Sredstva se ne bodo dodeljevala za tiste projekte, za katere so sredstva za izvedbo že predvidena v proračunu občine Žalec in praviloma tudi ne pravnim osebam, ki se že redno financirajo iz proračuna občine Žalec.
7.	Prijave oddate na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3.310 Žalec, vključno do 3. maja 2004, v zaprti kuverti s pripisom “NE ODPIRAJ - RAZPIS KULTURNI PROJEKTI". Nepravočasno prispele vloge ne bodo obravnavane.
8.	Vloge za sofinanciranje bo pregledala posebna komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji bodo o sofinanciranju obveščeni v osmih dneh po sprejeti odločitvi komisije. Z izbranimi izvajalci kulturnih projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev.
9.	Razpisno dokumentacijo dobite na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Uroš Govek; e-mail: zkst.kultura@siol.net, tel.: 03/712 12 66 ah 031 382 181.
LETOVANJE 2 004
Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje osnovnošolskih in srednješolskih otrok.
1.	SAVUDRIJA: 10. julij 2004 - 20. julij 2004 - skupina 40 učencev, ki obiskujejo osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter in II. OŠ Žalec.
2.	PUNAT, otok Krk: 29. julij 2004 - 7. avgust 2004 - skupina 40 učencev, ki obiskujejo I. OŠ Žalec; 12. avgust 2004 - 22. avgust 2004 - skupina 40 učencev, ki obiskujejo osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter in II. OŠ Žalec.
3.	BAŠKA, otok Krk: 30. junij 2004 - 10. julij 2004 - skupina 40 osmošolcev in dijakov.
Vse informacije dobite na matičnih šolah oziroma na sedežu občine Žalec - Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Bojan Jereb, tel.: 713 64 38.
OBČINA ŽALEC,
Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2004.
\
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humani-tamih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	sedež v občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju,
•	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitamih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti občani občine Žalec (najmanj 20 % vsega članstva),
•	urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon,
•	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
•	zagotovljene materialne, prostorske kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
•	vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Okvirna vrednost sredstev
Za predmet javnega razpisa je občina Žalec iz občinskega proračuna za leto 2004 zagotovila sredstva v znesku 3 000.000,00 SIT.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve
Ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ah po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROGRAM SOCIALNO-HUMANITARNA DEJAVNOST 2004, najkasneje do 30. 4. 2004. Prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval.
Na vsakem ovitku ponudbe mora biti napisano:
•	naslov naročnika,
•	v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - Socialno-humanitama dejavnost) in številka časopisa Utrip, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno Ne odpiraj - ponudba,
•	na hrbtni strani ovitka mora biti napisan naziv in naslov ponudnika -pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z Javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti pri Bojanu Jerebu, tel.: 03 713 64 38 ah osebno na oddelku II. nadstropje, soba 53.
6.	Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Žalec: www.zalec.si, lahko pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan med 8. in 10. uro v sobi št. 53/11 - Občina Žalec.
7.	Izid razpisa; Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 10. 6. 2004.
Za občane bistvenih sprememb ne bo
Občina Žalec
marec 2004
peciva, priprave narezkov in delavnico adventnih aranžmajev ter organizirale predavanje o načrtovanju pridelave zelenjave v kmečkem vrtu. Sodelovale so na prireditvah krajevnih skupnostih in mestne skupnosti Žalec, pri odprtju vaškega vodnjaka, na srečanju citrarjev v Grižah, velikonočni razstavi v Drešinji vasi, na srečanju Šempetranov v Šempetru pri Novi Gorici, sodelovale so tudi na adventnem sejmu v dvorcu Novo Celje in na božičnem sejmu osnovne šole v Grižah. S pogostitvami so popestrile prireditve Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, se odpravile v celjsko gledališče.
Delo društva so pohvalili žalski župan Lojze Posedel in predstavnice sosednjih društev podeželskih žena v Spodnji Savinjski dolini. Delo v letošnjem letu bo podobno lanskemu. Po zakuski je sledilo predavanje doktorice Jane Cove Eržen na temo o zdravem prehranjevanju. T. Tavčar
Nov poveljnik občinskega poveljstva
V sejni dvorani Očine Žalec so podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za letošnje leto.
nezgodah. Gasilci so v lanskem letu posredovali 76-krat, škoda pa je bila ocenjena na 6,5 milijona tolarjev. Predsednik GZ Žalec Franci Skok
Med govorom Francija Skoka
Pogodbo so podpisali v imenu občine Žalec župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec Franci Skok in petnajst predsednikov prostovoljnih gasilskih društev v občini Žalec.
Zbrane je najprej nagovoril župan Lojze Posedel in se vsem gasilcem zahvalil za uspešno in učinkovito delo pri preprečevanju požarov, preventivni dejavnosti, vzgoji članstva in občanov, predvsem otrok, ter pri posredovanju ob požarih in drugih
je poudaril, da sredstva, ki so namenjena za delovanja zveze, komaj zadoščajo za nujne materialne stroške. Letos je občina Žalec v proračunu za delovanje petnajstih društev in Gasilske zveze namenila 32 milijonov tolarjev. Na slovesnosti je župan Alešu Cilenšku, dosedanjemu poveljniku občinskega gasilskega poveljstva, izročil priložnostno darilo in se mu zahvalil za večletno uspešno delo. Funkcijo poveljnika sedaj opravlja Zvone Kotnik iz Šempetra.
T. Tavčar
Aktivne kmečke žene
V dvorani Gasilskega doma Dobriša vas so članice Društva podeželskih žena občine Žalec pripravile občni zbor. Predsed-
nica društva Tilka Drev je povedala, da šteje društvo 76 članic, ki so bile v minulem letu zelo delovne.
Na področju izobraževanja so se na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju udeležile tečaja higienskega minimuma, pripravile so kuharski tečaj, tečaj peke kruha za pridobitev certifikata, tečaj peke božičnega
Z občnega zbora
22. marec, svetovni dan voda, so župani občin Braslovče, Celje, Dobrna, Polzela, Prebold, Šentjur, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko in Žalec obeležili s podpisom pisma o nameri za sodelovanje pri izvedbi projekta Urejanje stanja voda povodja srednjega toka Savinje. Podpis so opravili v sejni sobi občine Žalec, ki je tudi nosilec projekta, poleg županov pa so bili prisotni direktorji Javnih komunalnih podjetij iz Žalca in Šentjurja ter podjetje Vodo-vod-kanalizacija iz Celja, ki je koordinator projekta.
S pismom so se občine na območju povodja srednjega toka Savinje, to je od izliva Pake v Savinjo v Letušu do Tremerij, zavezale, da bodo v nekaj letih poskrbele za celovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Ker je gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav zelo draga, jo bodo občine v nekaj letih zmogle samo s pomočjo sofinanciranja Evropske unije. Unija sofinancira samo zadosti velike projekte, zato posamezne, predvsem manjše občine do teh sredstev ne morejo priti brez povezovanja. Tudi sofinanciranje okoljskih projektov se je spremenilo - ne poteka več preko sklada ISPA, ki je bil ukinjen, ampak v okviru kohezijskega sklada za ekologijo. Slovenija
Ohraniti izročilo NOB
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOB Žalec šteje 193 članov. Pred kratkim so se zbrali na občnem zboru v prostorih I. osnovne šole Žalec. V lanskem letu je preminulo 14 članov, med njimi tudi dolgoletni predsednik Vlado Gorišek in član upravnega odbora Franc Ribič. Hkrati se je društvo pomladilo z enakim številom novih članov.
Zbor so pričeli s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci žalske šole, nato pa je zbrane pozdravila ravnateljica Tatjana Žgank Meža. O delu združenja je spregovoril predsednik Stanko Zupanc in poudaril, da so člani sodelovali na vseh prireditvah in zborih ter komemoracijah in da so trdno odločeni braniti izročilo narodne osvobodilne borbe in partizanskega boja, ki se ga danes mnogi trudijo potvoriti in oblatiti. Prav zaradi tega želijo, da bi
bil praznik žalske mestne skupnosti 27. decembra, v spomin na prvih osem talcev Žalčanov, ustreljenih prav na ta dan leta 1941 v mariborskih zaporih. Na ta dan so v Žalcu nekoč že praznovali svoj praznik. Nasprotujejo pa temu, da bi za vse žrtve vojne in povojne ter padle postavili skupne pomnike.
Lansko leto je minilo ob praznovanju 60-letnice Kočevskega zbora in politične priključitve Primorske k Sloveniji.
Na občnem zboru so razvili nov prapor in nanj pripeli trakova Krajevnih skupnosti Gotovlje in Vrbje. Tudi v letošnjem letu bodo nadaljevali z enakimi aktivnostmi kot lani. Starejše članstvo je vse manj številno, zato želijo v svoje vrste pritegniti čim več mladih, ki bodo z novimi močmi ohranjali čast in izročilo NOB in ne bodo dovolili, da bi desno usmerjeni politiki zmanjševali pomembnost NOB-ja za svobodo slo-
Povezovanje občin za čistejše vode
mora za boljšo kakovost vodotokov poskrbeti do leta 2015.
Občine bodo tako projekt izvedle skupaj, cilj pa je najbolj optimalno rešiti problem čiščenja odpadnih voda. Izvajanje projekta bo fazno,
vodami. Vrednost tega projekta je približno 15 milijard tolarjev.
Za pripravo in izvedbo bodo občine poleg sredstev kohezijskega sklada zagotavljale sredstva svojih proračunov, kot vir pa bo tudi državni pro-
stroškov priprave in izvedbe projekta bo opravljena na osnovi števila prebivalcev, razen pri mestni občini Celje, ki v projektu sodeluje le z izgradnjo kolektorjev, čistilno napravo pa gradi sama. Župani računajo,
o nameri najprej nazdravili kar z vodo.
najdlje pa so zaenkrat spodnjesavinj-ske občine, ki so potrdile skupno idejno zasnovo zaščite kakovosti srednjega toka Savinje pred onesnaženjem s komunalnimi odpadnimi
račun. Nosilec projekta je občina Žalec, v odboru za izvedbo projekta so vsi župani občin podpisnic, koordinator pa je podjetje Vodovod Kanalizacije Celje. Delitev skupnih
da bodo vsaj z delom projekta prišli do sredstev že iz kohezijskega okvira 2004 - 2006, zagotovo pa bo projekt zaključen v naslednjem petletnem obdobju črpanja teh sredstev. K. R.
venskega naroda.
Na zboru so opravili tudi nadomestne volitve in za predsednika izvolili Stanka Zupanca, za podpredsednika pa Janeza Megliča. Zbrane
sta pozdravila tudi predsednik območnega odbora zveze združenj borcev Viljem Petek in žalski župan Lojze Posedel.
T. Tavčar
Z občnega zbora občinske organizacije ZZB NOV Žalec, prvi z desne predsednik Stanko Zupanc
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Spoštovani člani in prijatelji našega društva,
VABIMO vas,
da z nami praznujete 5. obletnico delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Pridružite se nam ob odprtju razstave o našem delu v Savinovem salonu v četrtek, 15. aprila, ob 17. uri.
Na razstavi bomo z izdelki in slikovnim gradivom prikazali dejavnosti,
s katerimi bogatimo življenje prebivalcev Savinjske doline v tretjem življenjskem obdobju.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci I. osnovne šole in Glasbene šole Žalec.
Pričakujemo vas in se veselimo srečanja z vami.
(S
Občina Žalec,
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Sp. Savinjske doline,
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sp. Savinjske doline,
Veteransko društvo Sever za celjsko, območje -Žalec in
Društvo izgnancev Slovenije, občinski odbor Žalec VABIJO
NA OSREDNJO PROSLAVO DRŽAVNEGA PRAZNIM DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU,
ki bo v petek, 23. aprila 2004, ob 18. uri v dvorani Doma II. slov. tabora Žalec.
marec 2004
Občine
Razpis za ravnatelja naj se ponovi
Vranski svetniki so na 9. redni seji občinskega sveta obravnavali 14 točk dnevnega reda. Po krajši razpravi so najprej sprejeli občinski lokacijski načrt za Park tehnične kulture - poligon varne vožnje Čeplje, nato pa so dalj časa razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Vransko za letošnje leto, ki je bil pred tem v 30-dnevni javni razpravi.
Svetniki so ga s štirimi amandmaji župana Franca Sušnika potrdili. Pri amandmajih je šlo za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačilom staršev, za investicije v vrtec Vransko, povečana sredstva za zimsko službo ter za dodatna sredstva za skupno občinsko upravo - računovodske storitve z občino Tabor. Sicer pa bo imel po sprejetih amandmajih vranski proračun 335 mibjonov prihodkov in 326 milijonov odhodkov. Z razliko bodo odplačali dolg.
Svetniki so na seji veliko razpravljali tudi o obravnavi škode, ki jo povzroča divjad, predvsem divji prašiči. Na seji so sodelovali predstavniki celjskega zavoda za gozdove, kmetijsko-gozdarskega zavoda, savinj-sko-kozjanske zveze lovskih družin in domači lovci. Kot je znano, so vranski lovci lani presegli lovsko gojitveni odstrel. Skupno so uplenili 39 divjih prašičev, niso pa upoštevali
starostne strukture in so uplenili tri prevelike divje prašiče, za kar bi jim naj grozila kazen, po drugi strani pa bodo kmetom morali poravnati škodo, ki jo na travnikih in njivah povzročajo divji prašiči. Na seji so tako svetniki kot predstavniki lovcev opozorili še na več dejavnikov, ki povzročajo napetost med lovci in kmeti. V občinskem svetu niso sprejeli nobenega sklepa, povezanega s škodo, ki jo povzroča divjad, vendar je vranski župan Franc Sušnik pozval lovce in dnige odgovorne, naj se resno lotijo problema.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili pogodbo s Centrom za socialno delo za storitev osebne pomoči in preventivne programe v letošnjem lem.
Na razpis za ravnatelja oziroma ravnateljico OŠ Vransko-Tabor se je prijavilo pet kandidatov, nihče med njimi pa v kolektivu ni dobil zadostne podpore. Vranski svetniki, ki bi morali podati mnenje, ravnatelja pa imenuje šolski minister, so predlagali, naj se javni razpis za ravnatelja ponovi.
Potrdili so plan investicij Javnega komunalnega podjetja Žalec za občino Vransko za letošnje leto. Podjetje, ki opravlja z vodovodom in kanalizacijo, naj bi na področju vodovoda letos zagotovil nekaj več kot 6 milijonov, za kanalizacijo pa nekaj manj kot 17 milijonov tolarjev. T. T.
Braslovški svetniki sprejeli proračun
Svetniki občine Braslovče so na dvanajsti redni seji občinskega sveta obravnavali osem točk dnevnega reda. Predstavnik Javnega komunalnega podjetja Žalec Iztok Glušič je svetnikom pojasnil dopolnitve Odloka o gospodarskih javnih službah in ker je šlo za manj zahtevne spremembe, so jih svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. Dalj časa pa so se zadržali pri sprejemanju predloga proračuna občine Braslovče za letošnje leto, ki je bil v drugem branju.
O predlogu odloka je v javni obravnavi razpravljalo vseh pet krajevnih odborov, razne komisije in odbori. Pred sprejemom samega odloka pa so svetniki obravnavali dva amandmaja, ki sta bila podana tri dni pred sejo občinskega sveta s strani svetnika nestrankarske Uste Jožeta Završnika in župana Marka Balanta. Župan je predlagal, da se investicijski transfer v podjetništvu zmanjša za milijon tolarjev in se nameni za stroškovno mesto turizem. S tem denarjem naj bi izdelali uradni turistični prospekt občine Braslovče, tiskane informacije o občini, opozorilne table, hišne številke in drugo. Po krajši razpravi so svetniki z 12 glasovi za in 3 proti amandma župana sprejeli. Drugi, ki ga je po dogovoru s krajevnim odborom Parižlje-Topovlje vložil in obrazložil nestrankarski svetnik Jože Završnik, se je nanašal na asfaltiranje ceste v Parižljah in Topovljah, na nujna
vzdrževalna dela na igrišču v Parižljah, na pomoč podjetnikom in zasebnikom za sofinanciranje razvojno naravnanih aktivnosti in na delno dokumentacijo za križišče Kač -Parižlje in pločnik Kač - Orešnik. Odhodki v proračunu bi se s tem povečali za 4,8 milijona tolarjev. Po krajši razpravi amandma ni bil sprejet, saj je proti glasovalo kar 12 svetnikov, za pa le trije iz vrst nestrankarske liste.
Za celoten odlok o proračunu občine Braslovče, ki bo imel nekaj več kot 564 milijonov tolarjev prihodkov in 33 milijonov več odhodkov, je nato glasovalo 12 od 14 svetnikov. Razliko v proračunu bodo pokrili z ostankom sredstev iz preteklega leta.
Proračunska sredstva so razdeljena po področjih, in sicer Javna uprava 87.729.400 SIT, obramba
682.000	SIT, javni red in varnost
11.906.000	SIT, gospodarske dejavnosti 87.736.950 SIT, varstvo okolja
39.100.000	SIT, stanovanjska dejavnost in prostorski plan 45.630.000 SIT, zdravstvo 6.470.000 SIT, rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih organizacij 43.852.458 SIT, izobraževanje 251.617.615 SIT in socialna varnost 23.121.540 SIT.
Redni dejavnosti krajevnih odborov bodo iz proračuna namenili
6.914.000	tolarjev (KO Parižlje 1.190.400, KO Braslovče 1.717.600, KO Gomilsko 1.560.000, KO Letuš
1.576.000	in KO Trnava 870.000 tolarjev).
T. Tavčar
O gaju in Šlandru v javni razpravi
V začetku marca je v Preboldu potekala 15. redna seja občinskega sveta. Na seji, ki je imela 20 točk dnevnega reda, so se svetniki najprej lotili obravnave predloga občinskega odbora zveze združenj borcev NOV o spremembi imena šole Prebold in dela Graščinske ceste.
Kot je povedal predsednik odbora Viljem Petek, je bil ta predlog oblikovan na spominski slovesnosti ob 60-letnici ustanovitve Šlandrove brigade junija lani v Preboldu, s poimenovanjem pa naj bi ponovno dali pravi pomen narodnoosvobodilnemu boju Slovencev in Preboldčanov. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe pa meni, da ni ravno primeren čas za ponovno preimenovanje šole, saj je to povezano tudi z določenimi stroški. Obeležitev heroja Šlandra je po mnenju članov zadovoljiva že s predstavitvijo v graščini in postavitvijo doprsnega kipa Slavka Šlandra ob spomeniku padlim borcem. Po daljši razpravi je župan Vinko Debelak predlagal sklep, da se ta predlog posreduje v 30-dnevno javno razpravo.
Zatem so svetniki potrdili poročilo o delu nadzornega odbora, ki bo v letošnjem letu med drugim pregledal zaključni račun proračuna in investicijo v gradnjo telovadnice. V 30-dnevno javno razpravo so bile dane programske zasnove preboldskega gaja, kjer naj bi obnovili kamp, ohranili oziroma obnovili bazena ter
zgradili nov gostinski objekt, ohranili športna igrišča, del prostora pa namenili večjim prireditvam na prostem ali v pokritem balinišču. Celoten gaj naj bi bil razdeljen na štiri območja, lokalna cesta skozi gaj pa naj bi se zaprla za promet. Ponudba na posameznih območjih se mora dopolnjevati, ne konkurirati, prehod med posameznimi območji pa mora biti prost v okviru normalne rabe enega ali drugega območja.
Po precej burni razpravi so svetniki potrdili 10-odstotno povišanje cen programov v vrtcu Prebold za vsa starostna obdobja, kar velja od 1. marca letos. Zlasti je svetnike motilo dejstvo, da je bilo zaradi ugotavljanja premoženja staršev precej dodatnega dela, učinkov, da bi več staršev prišlo v višji plačilni razred, pa ni bilo. Prav tako so po precej burni razpravi potrdili letni program športa in razdelitev sredstev za šport, ob tem pa največ besed namenili nedelovanju športne zveze. Razdelili so tudi 2,6 milijona tolarjev šestim društvom za ljubiteljsko kulturno dejavnost, potrdili spremembe pravilnika, ki se nanaša na delovanje svetniških skupin in dopolnili odlok o priznanjih občine Prebold. Kot člana odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so razrešili Franca Rezarja in namesto njega imenovah Janeza Laznika, v odboru za kmetijstvo pa so razrešili Tilko Potočnik in imenovali Franca Grenka.
K. R.
Podpisniki pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v občini Barslovče
Evropa na naših tleh
Predsednik občinskega odbora stranke Nova Slovenija Janez Cukjati
Polzelskemu občinskemu odboru stranke Nova Slovenija je redni občni zbor pomenil uvod v letošnje volilno leto. Predsednik stranke Janez Cukjati je povedal, da so na
občinski ravni izpolnili zastavljene cilje, posvetili so se skupnemu delovanju v okviru savinjsko-šaleškega odbora stranke in se odločili, da bodo v letošnjem letu največ pozornosti in aktivnosti namenili volitvam v evropski parlament in jesenskim državnozborskim volitvam.
Kot gostja se je zbora udeležila poslanka Nove Slovenije v državnem zboru Ana Marija Tisovec. V svoji razpravi se je osredotočila na zadeve, ki jih sredstva javnega obveščanja mnogokrat prezrejo, čeprav so ključnega pomena pri posameznih odločitvah. Ob koncu so podprli kandidate za evropske volitve in letošnje geslo stranke Nova Slovenija, ki se glasi Evropa na naših tleh.	T. Tavčar
Gasilci so v stiski vedno na voljo
V sejni sobi Občine Braslovče so slovesno podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnjo leto. Pogodbo so podpisali braslovški župan Marko Balant, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev (Braslovče Jožef Matko, Dobrovlje Marko Završnik, Gomilsko Franci Skok, Grajska vas Anton Vesolak, Parižlje -Topovlje Primož Emeršič, Letuš Peter Jager in Trnava Simon Brdnik). Slovesnosti so se udeležili tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks, podpoveljnika občinskega poveljstva Janko Tomanič in Boštjan Brišnik ter poveljnik civilne zaščite Darko Žerdoner.
Navzoče je pred podpisom pozdravil braslovški župan Marko Balant in se zahvalil predsednikom društev in zveze za učinkovito sodelovanje v preteklem letu, ko so na območju občine Braslovče osemkrat posredovali pri gašenju požarov, v mesecih hude suše in vročine pa so višje ležeča naselja oskrbovali s pitno vodo za prebivalce in živino. Opravili so kar 128 prevozov vode in prevozili 2400 kilometrov ter pripeljali 640 tisoč litrov vode. Skrbeh so za pre-
ventivo, za sprotno izobraževanje članstva, uspešni pa so bih tudi na tekmovalnem področju. Gasilsko društvo Gomilsko je lani praznovalo 100-letnico, letos pa bo tak visok jubilej praznovalo gasilsko društvo iz Grajske vasi.
Za požrtvovalno delo se je gasilcem zahvalil tudi predsednik gasilske zveze Žalec Franci Skok in izrazil željo, da bi bilo opravljanje javne gasilske službe tudi v bodoče tako uspešno. Občina Braslovče je lani za tovrstno dejavnost namenila 10,2 mihjona tolarjev, letos pa namerava proračunsko malho nekoliko bolj odpreti in za gasilstvo nameniti 11,9 mihjona tolarjev.	T. Tavčar
V pripravi je knjiga o osebah in društvih, ki so s svojo dejavnostjo na kakršen koli način prispevali k promociji Savinjske doline. V knjigi bodo zajed tudi nagrajenci oziroma dobitniki različnih odličij, med njimi odhčij Osvobodilne fronte.
Dobitnike zlatega, srebrnega oziroma bronastega znaka OF prosimo, da podatke o prejemu znaka pošljete na naslov:
Jožef Čeh, Drešinja vas 4/b, 3301, telefon: 570 70 84.
Obdaritev novorojenčkov
Občina Prebold se je že lani odločila vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem podeliti vrednostne bone v višini 30 tisoč tolarjev. Glede na to, da je Prebold oz. so njegovi občani obremenjeni s težavami gospodarstva in s tem nizko kupno močjo, je ta odločitev lokalne skupnosti še toliko bolj dobrodošla.
Prva razdelitev bonov novorojenčkom, živečih na območju občine Prebold, je bila organizirana v dvorani v Preboldu septembra lanskega leta. Takrat so bone razdelili vsem novorojenčkom, ki so bili rojeni od 1. januarja 2003 do 30. julija 2003. Teh je hilo 22. Preostalim 21, ki so se rodili do vključno 31. decembra 2003, so bone izročili pred dnevi. V
lanskem letu se je torej rodilo 43 otrok - za dva razreda osnovne šole.
Predlog za tovrstno obdaritev novorojenčkov, ki ga je podal svetnik in sedanji podžupan Franc Škrabe, se tako uresničuje in tako naj bi
ostalo tudi v prihodnje. Starše je tudi letos najprej nagovoril podžupan Franc Škrabe in poudaril pomen in potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok tako staršev kot družbe, ki je odgovorna pomagati
mladim družinam na vsakem koraku, saj so otroci naše skupno bogastvo. Zbrane sta nagovorila tudi ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik in župan občine Prebold Vinko Debelak. Vsi prisotni so v avli dvorane nazdravili novim prebivalcem občine in Savinjske doline.
D. Naraglav
Občine
marec 2004
Komisija za mandatna vprašanja, voline in imenovanja občine Prebold skladno z odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04)
raz pišu je
POGOJE I1V ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2004
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Prebold razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Prebold:
I.	NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan občine Prebold se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Prebold v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju.
II.	ZLATI GRB OBČINE PREBOLD Zlati grb občine Prebold se podeljuje:
•	posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena;
•	skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
V	koledarskem letu se lahko podeli en zlati grb občine Prebold.
III.	SREBRNI GRB OBČINE PREBOLD
Srebrni grb občine Prebold se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za zelo pomembne dosežke v daljšem obdobju.
V	koledarskem letu se podelita dva srebrna grba občine Prebold.
IV.	BRONASTRI GRB OBČINE PREBOLD
Bronasti grb Občine Prebold se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke.
V	koledarskem letu se podeli tri bronaste grbe občine Prebold.
II.
Priznanje občine Prebold je umetniško oblikovana listina. Podeljuje se posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja, ob posameznih jubilejih in priložnostih, kakor tudi uglednim gostom oz. delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ah skupnosti v občini. Listino podpiše župan.
III.
Pobudo za podelitev priznanja občine Prebold lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
•	naziv in naslov pobudnika;
•	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje;
•	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane družbe, zavoda, skupnosti, društva in druge pravne osebe. Utemeljitev pobude za priznanja mora vsebovati:
a)	za posameznika:
•	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za družbe, zavode, skupnosti, društva in druge pravne osebe:
•	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj občine Prebold sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, do 30. aprila 2004.
Župan
Vinko Debelak, univ. dipl. inž. grad.
Boutique	_ Za tiste, ki nas še ne poznate!
	1 Izdelujemo žensko težko konfekcijo,
modno šiviljstvo	* ki vam jo nudimo v Malih Braslovčah.
Renata Pečnik, s. p.	Šivamo tudi po meri, lahko iz vašega
Male Braslovče 12/b	blaga. Na izdelek boste
3314 Braslovče	čakale 7 do 10 dni.
Tel.: 03/570 93 75	
GSM: 041 759 878	VABIJENE!
OBVEŠČAMO VAS O SPREMEMBI	
OBRATOVALNEGA ČASA OD 1. 5. 2009 DALJE:	
PON., TOR., SRE. od 7. do 15. ure,	
ČET., PET. od 10. do 18. ure.	
Pomembna tudi zgodovina vasi
Vsaka knjiga, ki izide v teh za kulturo težkih potrošniških časih, je dragocena. Kako dragocena je knjiga dr. Ivana Dolinarja z naslovom Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini, pa so Latkovčani pokazali z množičnim obiskom ob njeni predstavitvi, ki je bila v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma.
Ivan Dolinar živi v Celju, še vedno pa je v resnici “doma’' v Latkovi vasi. Rojen je bil leta 1927 v Franciji, kjer je oče rudaril. Sedemleten se je z družino vrnil v Savinjsko dolino. Družina si je postavila hišo v Latkovi vasi. Postal je zdravnik, specialist za bolezni ušes, nosu in grla in bil predstojnik tega oddelka v celjski bolniš-
Na predstavitvi knjige (od leve: mag. Branko Goropevšek, dr. Ivan Dolinar, prof. Milan Natek in knjižničarka Nuša Dvoršek)
niči. Leta 1993 se je upokojil. Že od mladih dni ga je zanimala preteklost, predvsem lokalna zgodovina, ki se ji je kot upokojenec povsem posvetil. Doslej je izdal knjige o preteklosti Svetega Lovrenca, župnije Sv. Pavla in Kaplje vasi, Zgodovina Latkove vasi je
Slavljenka in obiskovalca so nazdravili. V
Čila devetdesetletnica
Na srednje veliki kmetiji v Zgornjih Gorčah v občini Braslovče so pred dnevi slovesno praznovali 90. rojstni dan mame, babice in prababice Marije Marovt, po domače Tinčeve Mici.
Marija Marovt se je rodila na veliki Sevškovi kmetiji v Podvinu pri Polzeli. Ko je dopolnila eno leto, je njen oče padel v prvi svetovni vojni. Mama se je ponovno poročila in Marija je dobila še dva polbrata in štiri polsestre. Ni ji bilo lahko, a še sedaj se z veseljem spominja razposajenih dni, drobnih presenečenj in trdega dela na kmetiji. Poročila se je s Francem Marovtom in odtlej živi na njegovi kmetiji v Zgornjih Gorčah. Bila je steber družine, dela na kmetiji ni nikoli zmanjkalo, vedno pa se je zelo rada vrtela v kuhinji. Skrbeti je morala za številno družino, v kateri
so bili poleg nje in njenega moža še tri hčere, sin in nečakinja Marjanca, ki je pri njih živela od četrtega leta. Še sedaj se klena in krepka žena, polna optimizma, rada zadržuje v kuhinji in pomaga pri delu. Pravi pa, da je bilo včasih vse bolj preprosto. Jedli so zelo malo mesa, danes, se ji zdi, pa je vsega preveč.
Ob visokem jubileju je Marija Marovt zelo zadovoljna. Zdravje ji dobro služi, malo je že naglušna, pa pravi, da tudi to kdaj prav pride. Obkrožena je z ljubečo družino, kmetijo je prevzel sin Joži, v veselje pa so ji številni vnuki, ki se jim je pridružilo že šest pravnukov.
Marijo sta ob njenem prazniku obiskala tudi župan občine Braslovče Marko Balant in predsednik krajevnega odbora Braslovče Rudi Sedovšek in ji izročila šopek ter najlepše želje sokrajanov. T. Tavčar
tako njegova četrta knjiga.
O knjigi so na predstavitvi sprego-
vorili mag. Branko Goropevšek, prof. Milan Natek in prof. Božena Orožen. Poudarili so, da je dr. Dolinar opravil garaško delo, saj je prebrskal številne arhive, urbarje in župnijske kronike ter uporabil še mnoge druge vire. Opisal je posamezne domačije, pri čemer se je omejil na obdobje do leta 1941. Knjigo je v 500 izvodih izdala Občina Prebold, predstavitev pa je pripravila Občinska knjižnica Prebold.
Sovaščani so se Ivanu Dolinarju za knjigo zahvalili s torto, prijetno vzdušje pa so popestrili domači pevci, mlada harmonikarja in harmonikarji Društva upokojencev Vrbje.
K. R.
Hortikulturniki zborovali
Člani Hortikulturnega društva Polzela sodijo med najaktivnejše v karju. Skrbijo namreč za lep izgled kraja. Poleg tega, da urejajo okrasne gredice, vzpodbujajo tudi sokrajane k urejanju njihovih bivalnih okolij.
Kot je v svojem poročilu na rednem letnem občnem zboru povedal predsednik društva Ferdo Glavnik, so lani v sodelovanju s turističnim društvom čistih park Šenek, skrbeli za cvetlične grede pri cerkvi, pošti in šoli, sodelovali pri ocenjevanju za najlepše ocvetličeno hišo, stanovanjski blok, kmetijo in objekte različnih dejavnosti. Ponosni so na doseženo tretje mesto v urejenosti manjših mest v akciji Turistične zveze
Slovenije, za kar ima velike zasluge tudi društvo. Lani so pripravili predavanje o negi rož in sodelovali z ostalimi društvi pri organizaciji vseh treh sejmov na Polzeli. Delo društva je pohvali tudi polzelski župan Ljubo Žnidar in dejal, da je nova prostorska ureditev občine izziv tudi za hortikulturno društvo.
V programu dela za letošnje leto je poleg že utečenih dejavnosti tudi skrb za urejenost okolice rojstne hiše pesnice Neže Maurer. Že zgodaj spomladi nameravajo obrezati sadno drevje, pozneje pa bodo poskrbeli za okolico, tako da bo dom Neže Maurer, ki ima za Polzelo kulturni in etnološki pomen, privlačen in zanimiv za obiskovalce.
T. Tavčar
Za čistejše okolje
V	občinah Polzela in Braslovče bodo v tem in prihodnjem mesecu opravili pomladansko čiščenje okolja. Prvi so se že pred dnevi čiščenja brežin potokov lotili v krajevni skupnosti Gomilsko. Akcijo je organiziralo tamkajšnje turistično društvo, po besedah predsednice Božene Kosu pa je bilo letos manj odpadkov kot pretekla leta.
V	občini Polzela so s pomladanskim čiščenja okolja pričeli 25. marca, ko so na 27 mestih po posameznih vaseh postavili zabojnike za zbiranje kosovnih odpadkov. Akcijo bodo zaključili 5. aprila, v tem času pa bodo lahko občani s svojih domov in okolice pospravili vse večje odpadke, neuporabne gospodinjske aparate in drugo. Občina je organizi-
rala tudi brezplačni odvoz večjih pločevinastih in železnih odpadkov ter dotrajanih osebnih vozil. Te odpadke so lahko občani odložili od 27. do 29. marca na Bregu pri Polzeli na igrišču v Gmajni, od 31. marca do 2. aprila pa boste tovrstne odpadke lahko odložili v Andražu pri Domu krajanov. Da so takšne akcije zelo koristne in veliko prispevajo k zmanjšanemu nastajanju črnili odlagališč, dokazujejo do vrha napolnjeni zabojniki.
V občini Braslovče bodo letos pripravili akcijo zbiranja kosovnih odpadkov in starega železja od 19. do 28. aprila. Zbirna mesta bodo: za krajevni odbor Braslovče pri potoku Trebnik v Rakovljah, za krajevni odbor Gomilsko pri Kmetijski zadrugi Gomilsko, za območje krajevnega odbora Parižlje-Topovlje ob športnem igrišču v Parižljah, za krajevni odbor Letuš v Podgorju pri Letušu in za krajevni odbor Trnava ob športnem igrišču v Trnavi.
T. Tavčar
Veliko sekcij polzelskih upokojencev
Društvo	upokojencev
Polzela ima v svojih vrstah 814 članov. V društvu delujejo številne sekcije, ki jih vodijo odbori za šport in rekreacijo,
bilo zelo živahno. Začeli so s kulturnim programom, v katerem so nastopili mešani pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Polzela pod vodstvom
dobra organizacija in požrtvovalno delo. V društvu so zelo delavni tudi upravni odbor, odbor za gospodarjenje in nadzorni odbor. Poleg že prej omenjenih sekcij so dejavni tudi ribi-
Z občnega zbora polzelskih upokojencev za pohodništvo in izlete, za kulturo in izobraževanje, za socialne in humanitarne zadeve in za stanovanjske zadeve.
Na minulem občnem zboru, ki so ga pripravili v dvorani Doma kulture na Polzeli, je
Marka Slokarja, skupina Pušeljc, učenke osnovne šole in člani društva.
Poročilo o delu društva je podala predsednica Gertruda Terčak in poudarila, da je za uspešno delovanje tako številnega društva potrebna
či in gobarji ter poverjenice. Enkrat mesečno pripravljajo v društvenih prostorih merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Društvo zelo uspešno sodeluje z občino, osnovno šolo, domom upokojencev v Seneku in ostalimi druš-
tvi. Člani se radi udeležujejo čistilnih akcij, sodelujejo na sejmih in drugih prireditvah, pripravljajo razstave del svojih članov in drugo.
V letošnjem letu so si zadali pester program dela. Koledar dejavnosti so izdali že ob novem letu, tako da so vsi člani obveščeni o vseh prireditvah, pohodih, izletih in dnigih aktivnosti in o tem, kdaj in kako je odprt njihov dom, na katerega so še posebej ponosni, ter kdaj in kaj se bo v njem dogajalo. Tako se vsak zadnji četrtek v mesecu v domu izvaja merjenje holesterola, sladkorja in krvnega tlaka, vsak četrtek potekajo v domu vaje mešanega pevskega zbora, vsak ponedeljek druženje v skupini za samopomoč, odprta pa je tudi društvena pisarna. Klubski prostori so odprti vsak dan od 8. do 10. in od 15. do 21. ure. To je čas za druženje in prijateljska srečanja v bifeju, zabavne igre in drugo.
Delo največjega društva v občini Polzela je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar in se zahvalil za tesno sodelovanje in velik prispevek članov k razvoju in družabnosti v občini.
T. Tavčar
marec 2004
Po DOLINI
Andraškim gasilcem bronasti znak CZ Slovenije
Predsednik društva Milan Kupec
Uspešno delo
Pol stoletja združenja
Ob letošnjem svetovnem dnevu civilne zaščite so v dvorani kulturnega doma v Slovenskih Konjicah pripravili osrednjo proslavo za zahodno Štajersko. Po pozdravnih besedah župana Janeza Jazbeca je sledil slavnostni govor poveljnika civilne zaščita za zahodno Štajersko Ivana Eržena, nato pa kulturni program s podelitvijo priznanj in nagrad posameznikom, organizacijam in zavodom za dolgoletno delo in posebne zasluge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za varovanje pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami je bila 1. marca leta 1972 ustanovljena mednarodna organizacija Civilna zaščita “ICDO”, ki je na svojem 7. kongresu leta 1990 1. marec razglasila za svetovni dan civilne zaščite. S svetovnim dnevom je mednarodna organizacija želela okrepiti zavest javnosti o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred nesrečami. Prav tako je želela poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja. Dve led kasneje, 20. februarja 1992, je tudi vlada RS potrdila 1. marec za dan civilne zaščite.
Med dobitniki letošnjih priznanja
CZ Slovenije je iz Spodnje Savinjske doline priznanje srebrni znak prejelo le Prostovoljno gasilsko društvo Andraž. V obrazložitvi ob podelitvi je med drugim zapisano: “PGD Andraž je v letu 2003 praznovalo 31 -letnico uspešnega delovanja na področju preventive, požarnega varstva in v sistemu zaščite in reševanja. Prvi koraki so bili izredno težki. Z malo opreme in uporabnega orodja, ampak s toliko večjo vnemo in požrtvovalnostjo, so pomagali gasilci sočloveku v stiski v primeru požara, poplav, hudournikov, plazov, suše in žleda. Aktivno so sodelovali pri reševanju ljudske imovine ob poplavah leta 1990. V letu 1991 so posredno sodelovali v vojni za Slovenijo. Z leti se je opremljanje gasilcev z gasilsko opremo izboljševalo, zgradili pa so si tudi nov gasilski dom. Po izgradnji doma so lahko načrtno dah večji pomen vključevanju mladih in delu z njimi ter izobraževanju in povečali zanimanje občanov za delo v humanitarni organizaciji. Ena od pomembnih sestavin izobraževanja so tudi gasilska tekmovanja. Zavedajo se, da sta se delo in skrb, ki ga posvečajo mladim že od leta 1997, večkrat obrestovala. Največji dosežek njihovega dela pa je vsekakor naslov olimpijskih mladinskih zmagovalk, dosežen v lanskem letu na gasilski olimpiadi v Avstriji.” T. Tavčar
Prvo soboto v tem mesecu so svoj občni zbor pripravili tudi gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Po dogovorjenem rokovniku je bil to tudi zadnji letošnji občni zbor gasilskih društev, ki tvorijo Gasilsko zvezo Prebold.
V dvorani gasilskega doma so se zbrali številni člani društva, predstavniki sosednjih gasilskih društev, predsednik in podpoveljnik GZ Prebold, delegacija pobratenega društva iz Dola pri Hrastniku, predstavnica RK in župan Vinko Debelak. Med gosti je bil tudi preboldski župnik Franc Serec. O delu društva je zbranim poročal predsednik Milan Kupec, ki je to funkcijo od dolgoletnega predsednika Rudija Hermana prevzel pred letom dni. O delu društva na operativnem področju ga je dopolnd poveljnik društva Darko Kranjec, svoje pa so dodah posamezni referenti, ki so poročali o delu z mladimi, z ženami in veterani.
Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo delovalo zelo uspešno. Predvsem pa si štejejo v veselje, da je
po dolgih letih znova zaživela ženska desetina. Prav tako se že od leta 1972 uspešno nadaljuje sodelovanje s prijateljskim društvom Oberradlberg iz Avstrije. Društvo je v lanskem letu pridobilo tudi štiri usposobljene strojnike, enega gasilskega častnika in enega člana z opravljenim izpitom za predavatelja. Na tekmovanjih so sodelovali z desetino pionirjev in mladincev ter A-in B-člansko desetino, B desetino članic in desetino veteranov. Najuspešnejša je bila desetina mladincev, ki se je udeležila regijskega tekmovanja, postala regijski prvak in si tako zagotovila pravico nastopa na letošnjem državnem prvenstvu. Med aktivnostmi, ki so jih imeli v lanskem lem, gre še posebej izpostaviti prevoze pitne vode do zaselkov in kmetij na območju občine Prebold. Opravljenih je bilo kar 80 prevozov, dostavljenih 400 m3 vode in prevoženih 1267 kilometrov. Šestkrat so posredovah pri požarih, od tega pri treh travniških, dveh dimniških in pri požaru avtomobila.
D. Naraglav
Združenje šoferjev in avto mehanikov Savinjske doline praznuje letos 50-letnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. Združenje šteje 268 članov iz šestih občin Spodnje Savinjske doline in je eno redkih, ki je po nastanku novih občin ostalo enotno.
O pomembnosti jubileja so govorih tudi na nedavnem občnem zboru. Delo, opravljeno v preteklem lem, in načrte za letošnje leto je predstavil predsednik združenja Ivo Serdoner in poudaril, da je praznovanje tako visokega jubileja priložnost za ponovno obujanje spominov na pomembne dosežke, prelomnice v delovanju društva in na člane, ki so pomembno vplivali na njegov razvoj. Vsekakor si tako posamezniki kot dosežki zaslužijo, da se za vedno zapišejo v zgodovino združenja. Prav gotovo so najbolj ponosni
Med govorom predsednika Iva Serdonerja
na svoj avto poligon in dom v Ločici ob Savinji. V gradnjo, vzdrževanje in delovanje so vložih mnogo sredstev, truda in delovnih ur. Vsa leta delujejo na področju preventive in vzgoje otrok v cestnem prometu, pripravljajo razna tekmovanja, kviz Kaj veš o prometu, akcije, kot je Vama pot v šolo, in drugo. Pripravili so štirinajst šoferskih tombol in še marsikaj, kar je zaznamovalo življenje v dolini. 50-letnico združenja bodo praznovali 13. julija, na dan praznika šoferjev in avto mehanikov, in na avto pohgonu pripravili regijsko proslavo.
V minulem letu so nadaljevali z vzgojo in preventivo v prometu, opravili več kot tisoč ur prostovoljnega dela pri vzdrževanju obeh njihovih objektov, sodelovali na raznih proslavah, med drugim v Žužemberku, kjer je v boju za osvoboditev sodelovala prva partizanska motorizirana enota, in se udeležih kongresa poklicnih voznikov Evrope v Rogaški Slatini.
Za letošnje leto poleg rednih dejavnosti načrtujejo obnovo doma in avto pohgona v Ločici ob Savinji. Na zboru so podelhi tudi priznanja in odlikovanja. Zlate značke združenja so prejeh Miran Dekleva, Janko Deželak, Milan Terglav, Bruno Jezernik, Oskar Kolenc in Milko Pirc, plakete tovarištva Ivan Satler, Franjo Špoljar in Adolf Škof, plaketo s srebrnim vencem Jože Novak, z zlatim vencem Franc Škorjanc in plaketo humanosti Franc Lenko.
Delo združenja sta pohvalila tudi polzelski podžupan Stanko Novak in predsednik izvršnega odbora ZŠAM Slovenije Alojz Sehč. Za slovesen začetek zbora pa je poskrbel moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak.
T. Tavčar
Lani več intervencij, a manj škode
Na 49. občnem zboru Gasilske zveze Žalec so se v dvorani Doma upokojencev v Grižah sestali delegati 35 gasilskih društev iz petih občin Spodnje Savinjske doline. Med njimi so bili tudi gostje iz pobratene gasilske zveze Križevci, župan občine Žalec Lojze Posedel, podžupan občine Polzela Stanko Novak in podžupan občine Tabor Janko Drča, vodja uprave za zaščito in reševanje iz Celja Darko But ter član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Hubert Nemec.
Iz številnih poročil je bilo razvidno, da je bilo delo zveze izredno razgibano. Preventiva je bila osnova in temelj
njihovega dela. Pregledah so hidrantna omrežja in vodnjake, hmeljske sušilnice, blokovne sisteme kletnih prostorov, ažurirah operativne načrte in alarmne plane. Posebno pozornost so namenih izobraževanju v vseh občinskih poveljstvih. Izvedeni tečaji za gasilca - osnovni oziroma nadaljevalni kažejo na to, da se v poveljstvih PGD vse bolj zavedajo odgovornosti, ki nastaja pri izvajanju operativnih del v skladu s pravih gasilske službe. Zavedajo se, da mora biti usposobljen tudi vodstveni, poveljujoči kader te organizacije. V ta namen so se v gasilski šoli GZ Slovenije na Igu strokovno usposabljali poveljniki. Specifična usposabljanja kažejo na to, da si gasilci žehjo in
Del udeležencev občnega zbora
OPTIKA	“ Čftmvna“ KODRIN, * p.
flimsta cesto 35, 3311 S€MPeT€fl, tel: 03/ 700 06 30	
DeJcvni čos. pon. - pet od 8. do 18. ure. soboto od 8. do 12. ure. 1	
j Obiščite nos ir	PfUGLCDI VIDO zn očnifl IN KONTHKTNC l€Č€ ‘ • ČCTRTCK, 15. aprila 2004 NAROČIT« SCI V€UKR IZBIRA SONČNIH OČRL videli boste bolje! OPTIKA ÓfnttMwX
potrebujejo tovrstne obhke usposabljanja. Hkrati se zavedajo, da je znanje potrebno tudi za vodstvo organizacije. Na tem področju so bogatejši za pet višjih gasilskih častnikov operativne in organizacijske smeri.
Lani so sto let delovanja praznovala gasilska društva Gotovlje, Ojstriška vas-Tabor, Gomilsko in Arja vas. Za visokimi jubileji je skrito ogromno prostovoljnega dela, zbiranja prostovoljnih prispevkov botrov, sponzorjev in drugih. V lanskem lem so društva nabavila kar sedem novih gasilskih vozil in tri motorne brizgalne, obnovljen pa je bil tudi marsikateri gasilski dom.
Veliko pozornosti so namenih tudi tekmovanju gasilskih desetin v vseh starostnih kategorijah. Posebno ponosni so na mlade gasilke iz Andraža, ki so lani na gasilski ohmpiadi v Avstriji osvojile ohmpijsko zlato, mladinci z Gomilskega pa so bdi šesti. Na regijskem tekmovanju v Velenju je kar petnajst desetin iz Gasilske zveze Žalec pridobilo pravico nastopanja na državnem tekmovanju, ki bo letos v Kočevju in Celju.
lani so gasilci zveze opravili 118 intervencij, ki jih je bilo nekoliko več kot v letu poprej, materialna škoda pa je bila manjša. Tako kot pretekla leta so tudi lani prevažah vodo v višje ležeče predele na svojih operativnih območjih, razbijah led, odpirali vrata stanovanj, zapirali vodo, opravljali vsa-
kdanje intervencije v dobro ljudi itd.
Na zboru so sprejeh tudi program dela in finančni plan ter podelili več priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenije in gasilske zveze Žalec. Bronaste plakete Gasilske zveze Žalec so prejeli Marjeta Kočevar, Aleš Cilenšek, Severina Reberšek, Andreja Bogataj, Joži Pavlič, Suzana Blatnik in člani ekipe mladincev PGD Gomilsko (Aleš Grdjan, Matej Madeljc,
Žiga Florjane, Sebastjan Urankar, Luka Lazar, Boštjan Brišnik in Matija Zupančič, člani ekipe mladincev PGD Gomilsko), ki je v lanskem lem že tretjič zapored uspešno zastopala Slovenijo na gasilski ohmpiadi v Avstriji. Srebrne plakete Gasilske zveze Žalec so prejele mladinke PGD Andraž (Blanka Blagotinšek, Katja Kotnik, Karmen, Suzana in Damjana Zabukovnik, Katarina Skomšek, Nina
Pižom, Petra Meh, Nežika Rosenstein, Anusa Lukaček) in mentorja David Krk in Marko Verdev. Plamenico II. stopnje GZ Slovenije pa je za posebne zasluge pri gašenju in reševanju prejel Zvone Kotnik.
Za popestritev zbora so člani Hiristično-kultumega društva iz Levca pripravili krajši kulturni program.
T. Tavčar
Občni zbor PGD Drešinja vas
21. januarja so občni zbor pripravili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas. Zbora se je udeležilo lepo število članov društva, vaščanov in gostov ter gasilci pobratenega društva Gregurovac iz Hrvaške.
Predsednik in poveljnik sta v poročilu omenila dejavnosti, ki so jih izvedli v lanskem letu. Štirje člani so opravili izpit za dihalni aparat v izobraževalnem centru na Igu, v mesecu marcu so z avtocisterno sodelovali pri gašenju požara v Libojah in se udeležih občnih zborov sosednjih društev in v Gregurovcu, kjer so bik zelo lepo sprejeti. V aprilu so se s pripravo razstave pirhov, ki so si jo poleg domačinov ogledah obiskovalci iz drugih krajev, tudi iz tujine, izkazale vaščanke. Pomagali so krajevnemu odboru rdečega križa pri zbiranju oblačil, postavili mlaj, praznovali praznik zavetnika sv. Florjana v Libojah in vozili pevce druš-
tva upokojencev na njihove nastope. V juliju so gasih požar na gospodarskem poslopju na Ponikvi ter se udeležih prireditve Dan gasilca gasilske zveze na Taboru. Nekaj vaščanov Drešinje vasi je, po oceni Radia Goldi, izdelalo največjo butaro v Spodnji Savinjski dohni.
V poletnih mesecih so 82-krat pripeljali vodo domačijam v hribovite predele Liboj, do konca leta pa še 58-krat; predsednik društva Franci Zavašnik je sam pripeljal več kot sto cistern vode. V septembru so se udeležih proslavi ob obletnici gasilskega društva Gomilsko in Arje vasi in s člani A in B skupine sodelovali na tekmovanju. V mesecu požarne varnosti so se odzvali povabilu in sodelovali pri osrednji republiški vaji v Cinkarni Celje ob odprtju sejma Zaščita in reševanje v Celju in sektorske vaje v Levcu. Pregled hidrantov je pokazal, da so potrebni obnove oziroma bi jih morah zamenjati z nadzemnimi. Prav tako bi bilo nujno obnoviti oznake, ki označujejo, kje se nahajajo
hidranti. V dnevu odprtih vrat so se posamezniki zanimali za gasilsko opremo in o delovanju društva.
Decembra so se ponovno s pripravo razstave jashe izkazale nekatere družine. Razstava je bila zelo dobro obiskana, božiček pa je obdaril otroke.
Lansko jesen je društvo izdalo knjigo o gasilskem društvu Drešinja vas, ki bo letos praznovalo 90 let svojega dela. V drugem delu knjige je predstavljena kratka zgodovina Drešinje vasi. Material za knjigo so zbirali nekaj let, pri tem pa so bik najaktivnejši Jožef Čeh, Daniel Senič in Franc Oset.
V nadaljevanju sta govornika poudarila delo, ki jih čaka letos, in sicer jih največ dela čaka pri izvedbi proslave ob 90-letnici delovanja društva. Radi bi zamenjali staro avtocisterno, pri čemer računajo na pomoč vaščanov, ki so bili do sedaj vedno pripravljeni poseči globoko v žepe, in na svojo iznajdljivost.
Pri društvu uspešno deluje tudi turistična sekcija, ki je, poleg omenjenih razstav, skrbela za zelenice in cvetlični nasad.
Jožef Čeh
-----
TERMO SGB d.o.c
/6'4l2!-6:43
a^-sT?'
Prötb'oTdl
•	Izdelava toplotno izolacijskih fasad po avstrijskem sistemu
•	Izdelava zunanjih in notranjih ometov po zelo ugodnih cenah
•	Na fasade 10% popust
•	Plačilo na obroke
•	Garancija na izvedbo dela
IVA
d. o. o.
PRODNA KI/im MII DELOV ZA AITO HODILE. KOHIIIJI. MOTORJE IS KOLESA.
A V T O D E L I
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
od 8. do 12. ure. od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Po DOLINI
marec 2004
Na dobrodelnem koncertu so nastopile tudi ljudske pevke Pušeljc
Samo imeti ne osrečuje
Karitas je dobrodelna organizacija, ki deluje v nekaterih župnijah, na ravni dekanij in škofij. Dekanijska Karitas Petrovče je na območju Spodnje Savinjske doline že nepogrešljiva, saj s hrano, oblačili, obutvijo in tudi denarjem za najnujnejše pomaga vse več ljudem v stiski. Poleg dotacije iz občinskega proračuna svojo dobrodelno dejavnost financira iz cerkvenih nabirk in donacij, vsako leto pa velik del denarja zbere s humanitarnim koncertom, letošnji je bil že osmi.
Tbdi tokrat so koncert z naslovom
Dobrota je ljubezen pripravili v dvorani Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu. Na koncertu, ki so ga podprli številni donatorji, glavni sponozor pa je bila Občina Žalec, so nastopili: ansambel Dominik, Natalija Verboten, Vitezi celjski, Maja Slatinšek, Rok Kosmač, Anja Ropotar, Pušeljc, Show mix, Dan in noč, Slovenski expres, harmonikarji Roberta Goličnika, oktet Petrol in trio Vikija Ašiča, humorist Klobasekov Pepi, Vagabundi in Modrijani. Koncert je vodila Andreja Petrovič, občinstvo pa je tudi letos napolnilo dvorano. Zelo raznolik program je trajal kar tri ure.
Zbrane je na začetku pozdravil
župan Lojze Posedel, ob koncu pa se je vsem nastopajočim, organizatorjem, prostovljcem Karitas, obiskovalcem koncerta in sponzorjem zahvalil dekan žalske dekanije in polzelski župnik Jože Kovačec, ki je poudaril, da se preveč ljudi dandanes zapira v svoj svet in jim je mar le zase. Zbrani na koncertu ne sodijo mednje. Zavedajo se, da je pomembneje biti, kot imeti. Pri Karitas pa ugotavljajo, da je tistih, ki imajo premalo za dostojno življenje, na žalost vedno več.
Dekanijska Karitas Petrovče vključuje župnije Polzela, Gotovlje, Galicija, Žalec, Petrovče, Šempeter, Griže in Prebold. Njeni prostovoljci so lani opravili 1200 prostovoljnih delovnih ur. Na mesec jih obišče do 85 prosilcev, skupaj 118 družin s 317 družinskimi člani. Pomagajo predvsem brezposelnim, družinam s samo enim zaposlenim, upkojencem z zelo nizko pokojnino, vdovam, materam in samohranilkam. Lani so razdelili 1416 prehrambnih paketov, skupaj dobrih 11 ton, in dva tisoč kosov oblačil. 473 tisoč tolarjev so namenili kot denarno pomoč za plačilo položnic, 903 tisoč pa za pomoč osnovnošolcem. Da bodo lahko tudi v tem letu nadaljevali s svojim poslanstvom, so poskrbeli obiskovalci koncerta, nastopajoči in številni donatorji, saj so za Kartias zbrali dobrih 2 milijona tolarjev.
K. R., foto: T. T
sicer na področju kmetijstva, ki sta ga še posebej prizadeli toča in suša. Kljub temu so izpolnili zastavljen program, med drugim so izdali svoje glasilo Orač in opravili prek 8.500 delovnih ur.
Letošnji program bo ne le v znamenju negotovosti ob dejanskem vstopu Slovenije v Evropsko unijo, pač pa tudi v znamenju 10-letnice strojnega krožka, ki je bil eden prvih v Sloveniji. Jubilej bodo proslavili s srečanjem strojnih krožkov in demonstracijo strojev v juniju ali juliju. Letošnja strokovna ekskurzija bo verjetno dvodnevna, odpravili pa se bodo v Srbijo. Načrtujejo tudi predavanja o kmetovanju v Evropski uniji. Te tematike so se dotaknili tudi v razpravi na občnem zboru in izrazili veliko dvomov in vprašanj.
K. R.
Desetletnica v uniji
Združenje za medsosedsko	občni zbor. O delu krožka v
pomoč - Strojni krožek	preteklem letu sta poročala
Savinjska dolina šteje že 268 članov. Kar 110 se jih je pred dnevi zbralo v šempetrski dvorani, kjer so imeli letošnji
predsednik Alojz Rojnik in vodja Simon Gajšek.
Povedala sta, da se je v preteklem letu tudi v krožku odražala kriza, in
Šempetrski planinci praznovali
Slovenci smo znani ljubitelji planin in tudi Šempetrani niso izjema. Že od nekdaj so radi zahajali na bližnje in daljne vrhove, svoje društvo pa so ustanovili leta 1984. Pred kratkim so s prireditvijo v dvorani Hmeljarskega doma proslavili 20-letnico.
Zgodovino in dejavnost društva je predstavil predsednik društva Silvo Črepinšek, številne zbrane člane pa so nagovorili in jim čestitah ob jubi-
leju župan Lojze Posedel (podaril jim je avtobusni prevoz na izlet), podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, predsednik savinjskega MDO Jože Kodre in predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl. V kulturnem programu so nastopih otroci šempetrskega vrtca in šole, Vesna Črepinšek ter domači moški pevski zbor.
Ob tej priložnosti je Adi Vidmajer podelil častne znake Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak je prejel
KL J U Č AVNIČ ARSTVO
Šešče pri Preboldu 5, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 48 Fax: 03/705 30 49 GSM: 041 783 380
-Izdelava in montaža raznih ključavničarskih del -kovinske konstrukcije
stanovanjskih hišah
-kovinska dvoriščna
83-letni Martin Časi, podeljenih pa je bilo tudi 8 srebrnih in 12 bronastih znakov za dolgoletno in prizadevno delo. Silvo Črepinšek je zahvale društva podelil posameznikom in ustanovam, ki so prispevale k 20-letnemu uspešnemu delu društva. K. R.
Veterani zborovali
V	dvorani gasilskega doma v Žalcu so se na občnem zboru zbrali člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Začetek zbora so popestrili učenci OŠ Žalec, ki so pod vodstvom Zdenke Markovič zapeli nekaj pesmi, sledilo pa je izčrpno poročilo predsednika območne organizacije Zdenka Terpina.
V	ZWS Spodnje Savinjske doline je trenutno vključenih 580 članov, kar pa je še vedno precej manj, kot bi jih lahko bilo, saj ima možnost veteranski status pridobiti več kot 2000 oseb. Tako je ena od prioritetnih nalog organizacije vključevanje novih članov. Terpin je bil v svojem poročilu tudi kritičen. Med drugim je dejal, da nekateri še vedno želijo zmanjšati pomen slovenske osamosvojitvene vojne. Tem je treba povedati, da se preteklosti ne da spreminjati, da je možno spremeniti le prihodnost.
“V naši organizaciji delujemo tisti, ki nas je združila usoda. Nekateri smo se že leta 1990, drugi pa v usodnih trenutkih leta 1991, znašli na pravi strani in se, eni z orožjem v roki, drugi pa na druge, prav tako pomembne načine, borih za samostojno Slovenijo. Ta preteklost nas združuje in povezuje ter nam daje moč in energijo, da bomo kljub nekaterim poizkusom diskreditacije in drugačnega prikazovanja zgodovinske resnice ostali pokončni in neomajni pri svojih zahtevah...” je med drugim dejal Terpin. Opozoril je tudi na potrebo po določeni spremembi Zakona o veteranih, saj je diskriminatoren do določene kategorije ljudi, ki so nedvomno dah svoj
prispevek v osamosvojitveni vojni.
V lanskem letu so program realizirali skoraj stoodstotno. Med pomembnejše aktivnosti gre uvrstiti dobro sodelovanje med območnim združenjem borcev in udeležencev NOB ter veteranskim društvom Sever. Kot rezultat sodelovanja je zelo odmevna proslava v počastitev I. frontalne bitke Štajerskega bataljona na Čreti. Znova je bilo zelo dobro izpeljano Uidi srečanje družin, ki so
čuvale orožje v letih 1990/1991 in so prejele naziv Slovenska družina. Prav tako uspešno je bilo tradicionalno športnorekreacijsko srečanje vetera-novv Preboldu. Zelo zanimiv in družaben je bil tudi ogled sejma Sodobna vojska 2003 v Gornji Radgoni, ki se ga je udeležilo kar nekaj članov. Organizirane pa so bile tudi tri slovesnosti ob sprejemu novih članov. Zelo aktivne so bile tudi posamezne komisije, ki so podale svoje poročilo.
Ob zaključku občnega zbora so sprejeh še delovni program za to leto 2004 in se bistveno ne razlikuje od lanskoletnega. Letos naj bi tudi
postavili primerna spominska obeležja na objektih, kjer so se odvijah pomembni dogodki pred in v času osamosvojitvene vojne. Na občnem zboru, ki se je zaključil z družabnim srečanjem, so podelili tudi več priznanj. Srebrno plaketo ZWS je prejel Zdenko Terpin, ki je v letu 1992 prevzel funkcijo predsednika iniciativnega odbora ZWS v občini Žalec. Organizacijo je vodil vse do ustanovitve društva leta 1999, ponovno pa funkcijo predsednika opravlja od lanskega leta. Spominsko plaketo ZWS je prejel župan občine Žalec
Lojze Posedel, ki ima zelo pozitiven odnos do vseh veteranskih organizacij slovenske zgodovine. Bronasto plaketo slovenske veteranske organizacije pa so prejeh: Franc Vidmar, Milan Dobnik, Milan Vogrinc in Jože Hlade. Ob tej priložnosti so bili podeljeni tudi trije znaki manevrske strukture, ki so jih prejeli bivši pripadniki TO, ki so sodelovali pri projektu MSNZ in disperziji orožja v tajna skladišča leta 1990. Znake so prejeh: Gorazd Sehšnik, Milan Beloševič in Anton Breznikar.
D. Naraglav
Predsednik Zdenko Terpin med podelitvijo bronaste plakete ZWS Milanu Dobniku
Vojaški policisti v Libojah
Pred dnevi so se na enega svojih rednih kondicijskih pohodov podali vojaški policisti Slovenske vojske iz celjske enote. Tokrat so prehodili pot po mejah krajevne skupnosti Liboje in se ob koncu ustavili v planinskem domu na Srnici.
Tam sta jih pozdravila oskrbnika doma zakonca Čretnik, Franc Čretnik pa jim je tudi kot predsednik planinskega društva Liboje zaželel dobrodošhco in jim predstavil društvo. V imenu vojaških policistov se je za gostoljubnost zahvalil Matjaž Jazbec, sicer domačin, ki je bil leta 1999 prvi Savinjčan, ki se je udeležil mirovne operacije v Bosni in Hercegovini v času napada zveze Nato na Jugoslavijo.
Vojaška policija sicer skrbi za vojaški red in disciplino, preprečuje in odkriva kazniva dejanja v vojski, varuje objekte, posebnega pomena za obrambo, v času vojnega stanja skrbi za varnost vrhovnega poveljnika oboroženih sil, njeni pripadniki pa sodelujejo tudi v zelo zahtevnih nalogah v mirovnih operacijah v BiH in na Kosovu.
K. R.
V spomin na obisk vojaških policistov je MatjažJazbec Francu Čretniku izročil
zeleno baretko in kovanec.
ruiuuKArsM in DIGITALNI STUDIO
www.fotozoom.info w Nakupovalni center Velenje Šlandrov trg 41, Žalec
FOTO ZO

in izdelava fotografij do 30x45 cm
FOTOGRAFIJE ZA VSE VRSTE
DOKUMENTOV SAMO 990,00 SIT
marec 2004
Osrednje teme
Brez panike zaradi dokumentov
Dan, ko bomo Slovenci postali polnopravni člani EU, se vse bolj bliža. Še 30 dni je do 1. maja, ko ne bomo praznovali le mednarodnega praznika dela, pač pa tudi vstop v Evropsko unijo. Mnenja ali nam bo to prineslo blagostanje ali še ostrejšo bitko za vsakdanje življenje, se razlikujejo, ljudi pa trenutno zanimajo predvsem praktične posledice dejstva, da se s 1. majem tudi v naši državi prevzema pravni red držav članic Evropske unije. Kaj to pomeni za urejanje upravnih zadev, kot je pridobivanje osebnih dokumentov, smo se pogovarjali z vodjo Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Žalec Simono Stanter.
Bo v zvezi z upravnim zadevami na področju prometa veliko sprememb?
“Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo in prevzemom pravnih norm držav članic v notranji pravni red je tudi na področju upravnih zadev prometa predvidenih nekaj sprememb. Uveljavitev določb evropskih direktiv, ki se nanašajo na področje registracije vozil in vozniških dovoljenj, bo postopna, razen nekaterih določb, ki pa bodo pričela veljati takoj."
Ena takih določb se nanaša na registrske tablice. Kakšne novosti bodo začele veljati takoj?
"Prva sprememba, ki se nanaša na registrske tablice in bo sovpadala z dnem pristopa Republike Slovenije k EU je prilagoditev vsebine registrskih tablic določilom Uredbe Sveta EU 2411/98 z dne 3-11.1998 o priznavanju razpoznavnega znaka države članice EU. S tem dnem se bo v Republiki Sloveniji pričel uporabljati nov pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil. Po njem bodo registrske tablice opremljene s predpisanim EU logo - znakom zlato rumene barve na modri podlagi, ki vsebuje razpoznavni znak Republike Slovenije in znak EU (dvanajst zvezdic), nekoliko bodo spremenjene oblike in dimenzije pisav (oblika, višina, širina), s katerimi bo omogočeno večje število registrskih kombinacij.
Ne glede na uveljavitev tega pravilnika ostanejo sedanje registrske tablice v veljavi še naprej. Pravilnik ne predvideva obvezne zamenjave registrskih tablic. Te se bodo menjale postopoma.
V postopku za izdajo novih registrskih tablic bodo imele stranke možnost pridobiti registrske tablice, ki bodo vsebovale isto ah različno registrsko oznako od oznake na obstoječih registrskih tablicah."
Pomeni to tudi podražitev registrskih tablic?
“Cene novih registrskih tablic ostanejo nespremenjene. Po vstopu Slovenije v EU bodo lastniki motornih vozil lahko pridobili nove registrske tablice na dva načina. Prvi način bo izdaja novih registrskih tablic, ko želi stranka obdržati obstoječe registrske oznake. Na vlogo stranke se ob zamenjavi starih izdajo nove registrske tablice z enako registrsko oznako. Znesek upravne takse za vlogo in ceno tablic bo stranka poravnala ob naročilu registrskih tablic. Nove
registrske tablice bo lahko nato prevzela v roku približno 10 dni od oddaje vloge. Pred tem mora stranka vrniti stare tablice.
V primeru, ko želi stranka stare registrske tablice zamenjati z novimi ne glede na registrsko označbo, se ji izdajo nove tablice z novo registrsko oznako in novo prometno dovoljenje. Stroški za izdajo novih registrskih tablic v tem primeru zajemajo znesek upravne takse za vlogo, plačilo upravne takse za izdajo prometnega dovoljenja in ceno registrskih tablic. Stranka dobi registrske tabli-
ce ob oddaji vloge, po predhodnem vračilu starih.
V primeru sprememb registrskih oznak vozil bodo upravne enote ob zamenjavi registrskih tablic na zavarovalne police vpisovale nove registrske oznake vozila, kar bodo potrdile z žigom in podpisom. Fotokopije popravljenih zavarovalnih polic bodo nato upravne enote posredovale pristojnim zavarovalnicam. Hkrati pa bomo na upravnih enotah lastnike motornih vozil opozarjali na obvezno zamenjavo zelene karte, ker je ta vezana na vozilo z določeno registrsko oznako."
Kaj pa obvezni znak SLO, če potujemo v tujino?
“Če bo vozilo označeno z novimi registrskimi tablicami, skladno z Uredbo Sveta EU o priznavanju prometa znotraj skupnosti glede razpoznavnih znakov države članice, v kateri so registrirana motoma in priklopna vozila, kot je to opisano v uvodu, na vozilu ni potrebno imeti dodatnega znaka “SLO”. To pa bo veljalo seveda samo za promet znotraj članic EU."
Kako pa bo s prometnimi dovoljenji?
“V pripravi je Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki bo stopil v veljavo najkasneje 1. maja letos in bo uskladil vsebino in obliko prometnega dovoljenja. Za vozila, ki se bodo prvič registrirala v Republiki Sloveniji po letošnjem 1. maju, so bodo prometna dovoljenja predvidoma izdajala na novem EU obrazcu. Vsa že izdana prometna
dovoljenja bodo ostala v veljavi tudi po polnopravnem članstvu RS v EU in se bodo izdajale na novem EU obrazcu le v primeru spremembe lastništva vozila, spremembe registrske oznake ali dragih sprememb podatkov o vozilu.”
Bomo potrebovali nova vozniška dovoljenja?
“Zaradi postopnega prenosa pravnih norm v notranji pravni red držav članic je pomembno opozoriti na naslednje: Načelo vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj vključuje popolno priznanje vseh pravic, ki so bile imetniku dovoljenja podeljene v skladu s takrat veljavnimi državnimi predpisi. Poleg medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj v državah članicah, direktiva ureja tudi zamenjavo dovoljenj tistim imetnikom, ki bodo svoje stalno prebivališče ah kraj zaposlitve prenesli iz ene države članice v drugo. V praksi ta direktiva velja samo za imetnike vozniških dovoljenj v eni od držav članic EU.
Z dnem polnopravnega članstva RS v EU bo Republika Slovenija imetnikom veljavnih vozniških dovoljenj druge države članice EU, ki bodo stalno ali začasno prebivali v Republiki Sloveniji, na njihovo zahtevo zamenjala vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje, in sicer za tiste kategorije vozil, ki jih smejo imetniki voziti po vozniškem dovoljenju, katerega zamenjavo bodo zahtevali. Upravne enote bodo takim osebam zamenjale vozniško dovoljenje brez opravljanja vozniškega izpita in brez predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil.
Za imetnike vozniških dovoljenj, ki niso izdani s strani držav članic UE, bo ob zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje še naprej v veljavi dosedanji zakon oziroma enaki do sedaj veljavni pogoji.
Eno leto po polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski uniji se bodo pričela izdajati vozniška dovoljena na novem enotnem obrazcu, ki bo
temeljil na modelu Evropske unije. Enotni obrazec vozniškega dovoljenja bo določil podzakonski predpis, vendar začetek njegove izdaje ne bo pomenil tudi začetka obvezne zamenjave vozniških dovoljenj, izdanih na sedanjem obrazcu, ker bodo le-ta ostala v veljavi.”
Je res mogoče že 30 dni pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja podaljšati njegovo veljavnost?
“Res je. Letos bo namreč potekla
veljavnost tistih vozniških dovoljenj, ki so bila izdana v Republiki Slovenji v prvih letih po njeni osamosvojitvi. Morda na tem mestu ni odveč opozorilo, da zakon o varnosti cestnega prometa sankcionira vožnjo motornih vozil z neveljavnim vozniškim dovoljenjem z denarno kaznijo v višini najmanj 90.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami ah s kaznijo zapora in kazenskimi točkami. Zaradi pričakovanega povečanega števila zahtevkov za podaljšanje vozniških dovoljenj (največ jih pričakujemo prav v poletnih mesecih), lahko vozniško dovoljenje lastnik podaljša že 30 dni pred dejanskim iztekom veljavnosti listine. Pri tem bomo upoštevali vse omejitve, vpisane v vozniškem dovoljenju oziroma v zdravniškem spričevalu.
Poudarila bi še nekaj - vozniki lahko vozniško dovoljenje podaljšajo ne le na sedežu Upravne enote v Žalcu v času uradnih ur, ampak tudi na Krajevnih uradih v Braslovčah in na Polzeli ter v Informacijski pisarni na Vranskem, v času njihovih uradnih ur. Tudi tako se lahko izognejo gneči.”
Kdaj pa bomo dobili nove potne liste?
“Samo zaradi vstopa Slovenije v EU se že izdani potni listi ne bodo menjali, veljali bodo za celotno obdobje njihove veljavnosti. Takšna je bila tudi praksa ob zadnji širitvi unije leta 1995, ko so nove članice postale Avstrija, Finska in Švedska. Res pa bo potni list malenkostno spremenjen in dopolnjen, vendar ne že s prvim majem letos, temveč šele po spremembi Resolucije o enotnem formatu potnega lista. Potne Uste bodo morale ustrezno dopolniti in spremeniti vse države, članice EU. Ena od sprememb, bo na primer v kazalu, kjer bodo rubrike navedene v vseh jezikih članic unije, tudi v slovenščini. Po doslej ustaljenem postopku, ki je na primer veljal ob vključitvi Avstrije, države članice EU v takšnih primerih le obvestijo druge države članice o datumu začetka izdaje novih potnih listov z vključenimi popravki, že izdanih in veljavnih potnih listov pa državljanom ni potrebno zamenjati.”
V javnosti je veliko govora o novih potnih listih z biometrič-nimi podatki?
“Slovenija je ena od 27 držav, ki so jim ZDA v skladu z Visa Waiver Programe (VWP) pred časom omogočile, da njihovi državljani za obisk ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma, nato pa so 26. oktober 2004 določile za rok, ko bodo morale članice VWP začeti izdajati potne liste z biometričnimi identifikacijskimi podatki. Po tem roku bodo lahko slovenski državljani s starimi potnimi listi, izdanimi pred omenjenim rokom, še vedno potovali v ZDA brez vizuma. Slovenija naj bi bila do omenjenega roka pripravljena na izdajanje biometričnih potnih listov.”
Se nam kmalu obeta tudi zamenjava osebnih izkaznic?
“Uidi osebnih izkaznic samo zaradi vstopa Slovenije v EU ne bo potrebno menjati, bo pa po 1. maju letos slovenskim državljanom z veljavno osebno izkaznico omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn). Prav tako bo na podlagi bilateralne pogodbe mogoče z osebno izkaznico še naprej potovati v Republiko Hrvaško.	K. R.
Simona Stanter, vodja oddelka za upravno notranje zadeve Upravne enote Žalec
Vaše vozniško dovoljenje lahko podaljšate ali zamenjate in opravite tudi druge upravne zadeve na sedežu Upravne enote v Žalcu v času uradnih ur, pa tudi:
na Krajevnem uradu v Braslovčah
ob ponedeljkih od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 14.30 (tel.: 705 91 80), v Informacijski pisarni na Vranskem
ob torkih od 7.30 in 10. ure in od 10.30 do 14.30 (tel.: 70 55 036) in na Krajevnem uradu na Polzeli
ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16.30 (tel.: 703 32 19).
Dodatne inforamcije dobite na tel. št.: 713 51 92 ah 713 51 91.
• ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA •
Evropska unija - nova priložnost?
“Slovenija je najbolj pripravljena novinka”, je nedavno v Evropskem parlamentu zagotovil italijanski socialistični poslanec slovenskega rodu Demetrio Volčič in poslance spomnil, da je bila takšnega mnenja lansko jesen tudi Evropska komisija. Na Bledu so govorniki zatrjevali, da se “Slovenija v Evropski uniji nima ničesar bati.” Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je le opozoril, da bosta preživetje in rast majhnih državic v prihodnje odvisna od njihove odločnosti in da bi bila ob prenovi evropskih zasnov in prioritet Evropa dveh hitrosti zelo slab dogodek. “Moč majhnih je mogoče povečati le z boljšim znanjem, večjim sodelovanjem, verodostojnostjo in učinkovitostjo,” je ob tej priložnosti pristavil takrat minister za evropske zadeve Janez Potočnik ter dodal, da nas kljub vsemu ni treba biti strah pred velikimi v EU, le nekateri koraki bi vendarle morali biti večji.
In kakšna so glede Evropske unije pričakovanja Savinjčanov, ki smo jih za mnenje povprašali na ulicah Žalca in Šempetra?
Ivanka Ropotar: “Ne vem, kaj bi rekla. Prevevajo me mešani občutki, vsekakor pa upam, da bo bolje.
Želim si okrepitev gospodarstva, večjo zaposlenost, boljše možnosti za mala in srednja podjetja, boljši socialni položaj družin in več pravnega reda ter manj korupcije. V začetku tako pozitivnih kot negativnih učinkov najbrž še ne bo čutiti, bo pa to zagotovo bistveno drugače takrat, ko bomo namesto tolarjev imeli v denarnicah evre.”
Andrej Vidovič: “Mislim, da nas čaka razočaranje. Bolje, kot je sedaj, težko verjamem, da bo, čeprav se tudi sedaj ne moremo hvaliti. Odprte meje prinašajo konkurenco, kar je v nekaterih pogledih sicer dobro za potrošnike. Bojim pa se, da se bodo težave v gospodarstvu še povečale in da bo brezposelnost s tem še narasla. Vsekakor pa bomo morah še bolj delati in se borih za preživetje. Med in mleko se zagotovo ne bosta cedila.”
Boško Kadovič: “Nič ne vem, kako bo in tudi raje ne razmišljam, saj ne morem ničesar spremeniti. Pustil se bom presenetiti in se potem prilagajati, kolikor se bo dalo. Življenje teče dalje z Evropo ah brez nje, je pa res, da je bil ta proces združevanja za našo državo nekako nujen, saj bi nam bilo najbrž zunaj tega kroga evropskih držav, če ne takoj, pa z leti, bistveno težje. Kaj kmalu bomo videli, kaj nam je to prineslo."
Bojan Vovk: “Moje mnenje o Evropski uniji in njenih prednostih ter slabostih je dokaj preprosto. Čaka nas veliko priložnosti, pa tudi vehko pasti. Tudi zahod, ki prihaja k nam, vidi pri nas vehko priložnosti.
Za podjetje, ki ga vodim, lahko rečem, da se kaj bistveno ne bo spremenilo, saj že danes izvažamo 85 % proizvodnje. Navajeni smo na evropsko zakonodajo in mislimo, da bomo tudi v prihodnje uspešni. Odvisno pa je predvsem od nas samih in ne toliko od sprememb.”
Helena Kosič: “Če sem odkrita, se kot upokojenka kar bojim posledic vstopa v EU. Nekako se stalno zmanjšuje naše državno premoženje in večajo primanjkljaji v državni blagajni. Ne vem, kako bo ob poslabšanju razmer z našimi pokojninami, saj je brezposelnost precejšna.
Z odprtim pretokom kapitala in ljudi se lahko zgodi, da se bo brezposelnost še povečala. Zelo si žehm, da do tega ne bi prišlo in da bo Evropa, v katero smo pravzaprav morah, dobra mati.”
Janko Gedlička: "Zagotovo nam Evropa prinaša več reda, vsaj v prihodnosti. Mislim, da se bodo morah naši oblastniki navaditi na pre-zentnost svojega delovanja, kar doslej ni bila njihova vrlina oziroma praksa. V tem vidim, poleg vsega ostalega, kar nam vključitev v unijo prinaša, pomembno pridobitev za kakovostno življenje Slovencev. V začetku bo najbrž slabše, zaradi reda, ki ga prinaša EU, pa se bo življenje spremenilo na bolje. Sem optimist, je pa res, da bo nekaj potrebno za to žrtvovah.” Brane Cimerman: “Menim, da se bo življenje v EU spremenilo enim na bolje, drugim na slabše. Tish, ki imajo že sedaj dober standard, bodo imeh še boljšega, drugi pa najbrž še slabšega. Precej podjetij, ki so vezana samo na slovenski trg in se ne bodo znašla v novem položaju, bo propadlo in še več ljudi bo na cesh. Članstvo v EU prinaša tudi dobre stvari. Med drugim za določen kader tudi nove zaposlitvene možnosh. Nekateri moji kolegi so zaposleni v tujini, na primer v Avstriji, Italiji in drugod, kar bo v prihodnje še lažje.” Marija Rozman: “Ne vem, kako bo in zato tudi ničesar ne pričakujem. Bi si pa želela, da bi imeh vsi kruh, da bi vsi zaslužili toliko denarja, da bi lahko pošteno živeli. V marsikateri družini je hudo, mladi nimajo zaposlitve in so vedno bolj odvisni od starševskih plač in naših pokojnin. Žehm si, da bi mladi imeh možnost pokazati, kaj znajo in zmorejo, da bi bilo več razumevanja, manj hudobije in kriminala in da bi tudi mi, ki smo v tretjem življenjskem obdobju, bih zadovoljni v tej novi skupnosti narodov.”
D. Naraglav
Po DOLINI
marec 2004
Zaradi denacionalizacije ob smučišče
Kljub obilnim snežnim padavinam in kljub veljavnemu uporabnemu dovoljenju za vlečnico letos smučanje na tako imenovanem Cestniko-vem hribu tik nad Preboldom ni bilo mogoče. Zaradi zapletov z vrnjenimi zemljišči, na katerih je tudi smučišče z vlečnico, denacionalizacijskim upravičencem je Smučarski klub Prebold na izrednem sestanku sklenil, da odstopi od upravljanja z vlečnico in smučiščem. Povod za izredni sestanek Smučarskega kluba Prebold je bil dopis Ane Butala iz Ljubljane - skrbnice in skupne predstavnice pravnih naslednikov pokojnega Aleša Paulina, bivšega lastnika z denacionalizacijo vrnjenih nepremičnin.
Ana Butalo je dopis naslovila na Vlada Žuža, predsednika SK Prebold, Milana Jezernika, ravnatelja OŠ Prebold, in Vinka Debelaka, župana občine Prebold. V dopisu je med drugim zapisala: “Pišem vam kot skrbnica in skupna predstavnica pravnih naslednikov bivšega upravičenca do denacionalizacije pokojnega Aleša Paulina. Iz upravnega postopka UE Žalec 36200-070/92-0572 je razbrati zatrjevanja o smučišču, vlečnici “s pripadajočimi objekti” na teh zemljiščih, na katerih naj bi vsaj nekateri od naslovnikov imeli celo lastnino ali bili vsaj upravljavci ali najemniki. Vsa leta, odkar smo dobili vrnjeno navedeno nepremičnino, nismo posegali z uveljavljanjem lastninske pravice. Glede na citiran upravni spis in glede na obnašanje predstavnika zatrjevanega smučarskega kluba na naroku 13. 11. 2003 pa sporočam sledeče: Prepovedujemo vsako uporabo ah kakršno koli poseganje v navedeno nepremičnino, torej navedenih 16 parcel. Če ima kdo od naslovnikov na tem zemljišču karkoli, kar je njegovega, naj to v roku 30 dni odstrani. Prepovedujemo kakršnakoli dela,
dostop ali poseganje v ta zemljišča zunaj tistih, ki so sicer dopustna tretjim osebam po Zakonu o gozdovih. Vljudno prosim in predlagam, da to prepoved upoštevate v izogib sodnemu postopku. Ne glede na povedano, smo pripravljeni na pogovor o more-
Vlado Žuža, predsednik SK Prebold
bitni uporabi navedene naše nepremičnine ob ustrezni domeni. Če imate takšen interes, vas vabim, da sporočite vašo ponudbo, ki bo jasno upoštevala lastništvo in posest teh zemljišč.”
Predsednik smučarskega kluba Vlado Žuža pa je povedal: “S tem dopisom nas je Ana Butola postavila v nezavidljiv položaj. Na eni strani moramo spoštovati pravnomočno delno odločbo UE Žalec z dne 21. 2. 1995, s katero so bile pokojnemu Alešu Paulinu v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine, po drugi strani pa s tem izgubljamo smučišče, v katerega je bilo vlo-
ženega veliko sredstev, še več pa prostovoljnega dela. Glede na to, da delujemo prostovoljno in da nimamo finančnih sredstev za kakršno koli pravdanje, še manj za odkup, smo vse nadaljnje postopke v zvezi s problematiko smučišča predali občini Prebold. Kako se bodo zadeve razpletle, ne vem. Vsekakor pa je velika škoda, da smučišča nismo smeli uporabljati, saj so bili za to prikrajšani predvsem otroci. Lansko sezono smo na tem smučišču izvedli vrsto smučarskih tečajev in poleg preboldskih otrok naučili smučati še veliko otrok iz drugih občin Spodnje Savinjske doline. Tudi letos bi bilo lahko tako, a žal zaradi prepovedi uporabe smučišča tega nismo mogli uresničiti."
Smučišče in vlečnico je leta 1974 s pomočjo Tekstilne tovarne Prebold, Hmezada Žalec, Gozdnega gospodarstva Žalec in Zveze telesno-kultumih organizacij Žalec uspela zgraditi osnovna šola. Vse do leta 1979 je s smučiščem upravljal Hmezad Gostinstvo Žalec. Od takrat dalje je upravljanje prevzel tisto leto ustanovljen Smučarski klub Prebold, ki je organiziral številne delovne akcije, na katerih so razširili smučišče, namestili razsvetljavo za nočno smuko in urejevali okolico. Vsa leta, če je le bil sneg, so organizirali začetne in nadaljevalne tečaje za otoke vrtcev in osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. In kaj o zapletu
pravi župan Vinko Debelak?
“Kot veste, teče upravni postopek vračanja zemljišč denacionaliziranim upravičencem, ki jih zastopa Ana Butola. Smučarski klub, ki je doslej upravljal z vlečnico, kar tako ne more tega prepustiti občini, zato smo poskrbeli za pravnika, ki bo v tej zadevi zastopal Smučarski klub in seveda s tem hkrati tudi vse nas zainteresirane, da bi smučišče lahko delovalo tudi v bodoče. Nasprotna stranka najbrž tudi zato bolj trdno postavlja svoje zahteve, ker želi čim-prej dokončanje tega upravnega postopka vračanja na Upravni enoti. S tem pritiska tudi na nas, da tudi mi vplivamo na UE, da postopek vračanja zaključi in da bi se tako lahko pogovarjali, kako v bodoče s smučiščem in vsem premoženjem, ki zajema vključno s preboldsko graščino več kot 100 hektarjev travnikov, gozdov in še nekaj drugih nepremičnin. Lahko bi rekel, da skoraj pol Prebolda in bo precej nerodno, če se ne bomo mogli pametno dogovoriti v okviru nekih odškodnin ali kako drugače. Čakamo, da bo UE zadevo čimprej rešila, saj bomo potem vedeli, kako ravnati in se pogovarjati.”
D. Naraglav
Še odškodnine
Društvo izgnancev Slovenije -krajevna organizacija Žalec je imelo občni zbor v dvorani žalskega gasilskega doma. Po poročilih predsednika Cirila Blagotinška in drugih poročevalcev je zbranim spregovorila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in podrobno opisala prizadevanja izvršilnega odbora za dosego odškodnin za prestano medvojno trpljenje izgnancev.
Že Ciril Blagotinšek je v svojem poročilu ugotovil, da ima krajevna organizacija trenutno 212 članov in da članstvo upada. Izrazil je upanje, da članstvo ne bo še naprej upadalo, potem ko je država izgnancem priznala odškodnine za medvojno trpljenje.
Ivica Žnidaršič je povedala, da je slovenska država končno uredila glavnino zahtev, ki so jih izgnanci postavili leta 1991- Na osnovi prizadevanj Društva izgnancev Slovenije uveljavlja pravice po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in poplačila vojnih odškodnin kar 69 tisoč Slovencev, kar je veliko več kot članov društva. Država je priznala odškodnine za prestano psihično in fizično nasilje ter umrle svojce, ostalo pa je še vprašanje odškodnin za uničeno gmotno premoženje. Vlada je ustanovila medresorsko komisijo, ki pa se še ni temeljiteje lotila dela. Društvo oziroma izvršilni odbor je zbral in še zbira vse potrebne podatke za delo komisije, prav pa bi bilo, da njegovo delo podpre čim več članov, tudi s plačilom simbolične članarine, je poudarila Ivica Žnidaršič. O doseženem ves čas sproti obveščajo člane, zato je predsednica prosila, naj nikar ne kličejo ves čas po telefonu na sedež društva.	K. R.
Preboldsko smučišče
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, ^
ra	*>M
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Varnostni pas lahko prepreči najhujše
Že pred leti so strokovnjaki pričeli z raziskavami o vzrokih za hude posledice prometnih nesreč in prišli do ugotovitev, da pri trčenju vozila v drug predmet (najpogosteje v drugo vozilo) na voznika in potnike delujejo strašanske sile. Ugotovili so, da pri trčenju ne gre le za eno fazo delovanja na telo, temveč za tri.
Prvo fazo predstavlja trenutek trčenja in delovanje sile na telo, druga faza je gibanje telesa proti armaturni plošči in trčenje vanjo, tretjo fazo pa predstavlja gibanje notranjih organov telesa, in sicer od trenutka, ko se telo ustavi. Prav v zadnji fazi prihaja do najhujših poškodb in zaradi tega so začeli spreminjati konstrukcije vozil. Ugotovili so, da je varnostni pas eden najbolj učinkovitih pripomočkov za zmanjševanje hudih posledic nesreč. Varnostne pasove so v novejšem času izboljšali, vedno več vozil pa ima poleg varnostnih pasov vgrajene tudi varnostne blazine. Na ta način so voznik in potniki zelo dobro zavarovani ob predpostavki, da varnostne pasove tudi uporabljajo.
SLOVENIJA, PRIPNI SE! je preventivna akcija slovenske policije, katere namen je opozoriti voznike osebnih avtomobilov in ostalih motornih vozil ter njihovih potnikov, da je uporaba varnostnega pasu vez z življenjem. Navedeno preventivno akcijo izvajamo že nekaj let. Najhuje se je soočiti z ugotovitvijo, da starši svojih otrok ne pripenjajo z varnostnimi pasovi, niti jih ne vozijo v drugih, predpisanih zaščitnih sedežih oziroma pripomočkih. Zagotovo gre pri takšnem ravnanju staršev vsaj za dve temeljni napaki, in sicer niso poskrbeli za varnost svojega otroka, po drugi strani pa otroka niso naučili vame udeležbe v cestnem prometu. V takšnih primerih starši svojim otrokom ne morejo biti vzor.
Letos med 22. marcem in 4. aprilom policija izvaja preventivno akcijo nadzora nad uporabo varnostnih pasov. Predvsem nadzorujemo tiste, ki vozijo otroke v šole in vrtce, pa tudi ostale udeležence v prometu. Policisti opozarjamo starše in druge, ki vozijo v vozilih otroke, na obveznosti uporabe varnostnih pasov otrok ob uporabi varnostnih pripomočkov - jahačev oziroma prevozov otrok v homologiranih varnostnih sedežih. Del akcije predstavljajo preventivne aktivnosti in opozorila, del akcija pa je tudi represivne narave in voznikom izrekamo denarne kazni. Temeljni cilj je zagotoviti največjo varnost otrok v prometu.
Dolžnost voznikov je, da z varnostnimi pasovi pripnejo tudi otroke. Med vožnjo v osebnem avtomobilu morajo biti otroci do 12 leta starosti in višine 150 centimetrov zavarovani z ustreznimi zadrževalnimi sistemi, ki so primerni otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, smejo sedeti ti otroci le na zadnjih sedežih.
Ponovno bi radi predstavili sile, ki delujejo na odraslo človekovo telo ob trku.
•	Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h.
•	Sile, ki delujejo na telo ob trkih, so primerljive s padci z določene višine:
-	pri hitrosti 50 km/h je sila, nastala pri trku, primerljiva padcu z višine 10 m,
-	pri hitrosti 80 km/h je sila, nastala pri trku, primerljiva padcu z višine 25 m,
- pri hitrosti 100 km/h je sila, nastala pri trku, primerljiva padcu z višine 40 m.
•	Sile, ki delujejo pri trku na otroški sedež, so izjemno visoke, saj pri čelnem trčenju s hitrostjo 50 km/h znaša ta sila kar 30 G, kar pomeni, da je otrokovo telo 30-krat težje, kot je njegova teža. To hkrati pomeni, da otroka, ki sedi v materinem naročju, ob trku s hitrostjo 50 km/h mati stisne ob prednji sedež ali armaturo vozila s 30-kratnikom svoje teže (pri teži matere 50 kg mati otroka stisne s težo 1500 kg).
Prav zaradi tega je uporaba zaščitnih homologiranih varnostnih sedežev tako pomembna, saj takšnih sil ne obvladuje niti odrasla oseba, otrok pa pravzaprav nima nobenih možnosti.
Uporaba varnostnih pasov je na območju Policijske postaje Žalec zelo slaba, saj varnostne pasove v povprečju uporablja le 68 % vseh voznikov in 46 % potnikov. Na območju PU Celje znaša povprečna uporaba varnostnih pasov pri voznikih 79,8 %, pri potnikih pa manj kot na našem območju, in sicer 7,1 %. Uporabo varnostnih pasov smo v letu 2003 merili mdi na Celjski cesti v Žalcu, Rimski cesti v Šempetru, na glavni cesti proti Velenju, v Levcu, Parižljah in na Polzeli. Najmanj vozniki in potniki uporabljajo varnostne pasove v naseljih Žalec in Polzela.
Na območju PU Celje je v letu 2003 umrlo 11 voznikov osebnih avtomobilov, od tega 4 niso uporabljali varnostnih pasov. Prav tako je v osebnih avtomobilih umrlo 6 potnikov, od tega 3 niso bili pripeti z varnostnim pasom. Zagotovo bi bile najhujše posledice manjše, v kolikor bi bili vsi udeleženci pripeti z varnostnim pasom.
Zaključimo z geslom, ki ga moramo spoštovati: “VARNOSTNI PASJE VEZ Z ŽIVLJENJEM!”
Komandir PP Žalec Beno Balažič
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE!
V aprilu še dodatna pocenitev -popust 17%.
marec 2004
Podjetništvo
Težave se nadaljujejo - upanje ostaja
V Tekstilni tovarni Prebold, ki je septembra lani dobila novo vodstvo, težav niso uspeli odpraviti, vsaj ne v takšni meri, kot so želeli in načrtovali. Po uspešno izpeljani prisilni poravnavi, ki so jo zaključili v mesecu avgustu lanskega leta, je novi direktor Mitja Ribarič napovedal precej sprememb, ki bi naj popeljale družbo iz rdečih številk. Zaradi stroškov, ki so nastajali v času prisilne poravnave, je naraščala tudi izguba in z njo veliki likvidnostni problemi. Vodstvu družbe je, kot pravi direktor, kljub problemom uspelo obdržati v teku vse poslovne procese, žal pa podjetje pretresajo likvidnostne težave. Delno jih je omilila pomoč države v obliki kratkoročnega kredita na podlagi Zakona o pomoči podjetjem v težavah za pripravo programa prestrukturiranja, ki so jo prejeli decembra lani.
Gre za 300 milijonov tolarjev posojila, kar pa je po besedah Ribariča premalo, da bi družba v takšnem obsegu preživela. Po njihovih kalkulacijah je dela le za 211 ljudi, 98 zaposlenih pa bo delo v tovarni izgubilo, pretežno število jih bo prevzel nov delodajalec, ki bo imel svojo proizvodnjo znotraj kompleksa tovarne. To je podjetje Veplas iz Velenja, s katerim je že podpisana pogodba za prezaposlitev. Nekaj delavcev je že opravilo zdravniške preglede in uvajalne tečaje prezapo-
slitve pri novem delodajalcu. Prav tako pa tečejo, kot pravijo v vodstvu tovarne, intenzivna pogajanja s tekstilnim podjetjem iz Italije za nakup prostorov in zaposlitev delavcev v tkalnici TTP. Ena od možnosti za ohranitev delovnih mest naj bi bila tudi povečan obseg del pri sukanju preje.
Trenutno stanje v družbi je še vedno težko, pravi Ribarič, vendar upa, da bodo s sanacijskim programom, ki so ga sprejeli že oktobra lani, podjetje ohranili pri življenju in
Direktor Mitja Ribarič
z njim tudi pomembna delovna mesta. Operativne aktivnosti sanacijskega programa se intenzivno izvajajo, nekaj pa so jih že zaključili. Med drugim so opravili temeljit pregled obstoječih proizvodnih programov in ugotovili njihovo rentabilnost. Na podlagi teh ugotovitev so sprejeli odločitev o ukinitvi proizvodnje sraj-čevin in sprejemanju ali opuščanju manjših naročil predvsem na programu tkanin, ki po njihovem drobi-
jo proizvodnjo in povzročajo velike obratovalne stroške. Poleg tega so že opravili prestrukturiranje družbe iz treh pravnih oseb v enovito družbo, kot je bila pred prisilno poravnavo. S tem naj bi se določene administrativne poti reducirale, poslovanje pa naj bi bilo z vidika vodenja bolj transparentno. Prav tako so se lotili koncentracije proizvodnje, saj je bila le-ta precej razpršena, kar je povzročalo težave pri logistiki in večalo stroške notranjega transporta. Sestavili so koncept koncentriranja proizvodnih procesov na manjših površinah in jih povezali v logistične proizvodne celote.
Ribarič pravi, da intenzivno delajo tudi na ekološkem projektu Zaprt krogotok uporabe in čiščenja tehnološke vode, s katerim želijo zmanjšati obremenjevanje voda, s tem pa tudi stroške iz naslova vodnih povračil in takse za obremenjevanje vode. Glede na gibanje in napoved cen električne energije so znova pristopili k ponovnemu zagonu parne turbine in generatorja. Tako bodo proizvajali električno energijo za lastne potrebe in potrebe porabnikov znotraj kompleksa tovarne.
Še naprej intenzivno delajo na prodaji poslovno nepotrebnih objektov. Nekaj jih že ima nove lastnike, nekaj pa jih je še vedno na razpolago. V cilju zmanjšanja stroškov so ukinili tudi nekatere maloprodajne trgovine po Sloveniji, predvsem tiste v najemu in so izkazovale precejšnjo izgubo. Ob tem velja dodati, da so svoj čas prav maloprodajne trgovine zagotavljale svež denar in redno izplačevanje osebnih dohodkov.
Z začetkom letošnjega leta je bila imenovana nova uprava družbe. Poleg predsednika mag. Mitja Ribariča sta člana uprave Irena Krapež, zadolžena za tehnično področje in razvoj, ter Danijel Petek,
Razvojna agencija Savinja - Regijski Referenčni Center za e-poslovanje
VABI
PODJETNICE IN PODJETNIKE na animacijsko delavnico
“e-POSLOVA\JE - izziv za mala in srednja podjetja”, ki bo 20. 4. 2004 od 10. do 14. ure na RA Savinja.
Delavnica bo zajemala naslednje teme: Predstavitev vavčerskega sistema svetovanja; Komunicirajmo elektronsko; Uporaba poslovnih komunikacij v e-poslovanju; Predstavitev preko spletnih strani; Elektronska celostna podoba podjetja ...
Udeležba je brezplačna.
Vabljeni!
Prijave sprejemamo na sedežu RA Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 713 68 62, ah po e-pošti: ksenja.kova-cic@zalec.si do srede, 14.4. 2004.
AVTO HIŠA
s®.,
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE,
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO	LEASING DO 6 LET
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
STAVBNO KLEPARSTVO /Wk IN KROVSTVO	7
JOZE-LILJANA STROZER, s.P.
KASAZE 69/E. 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00. Faks: 03/714 01 01. GSM: 041/690 023, 041/608 312
Z vami 20 tel
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA In ostalih kritin ter tesarska dela.
^ m
Hmeljarji so bili v Žalcu enotnega mnenja.
Brez tujcev vsa hmeljišča ne bi bila obdelana
ki je član uprave za komercialno področje. V januarju je nadzorni svet TT Prebold sprejel letni načrt za leto 2004 z naslovom Proizvodnja tkanin in nogavic, konsolidacija poslovanja podjetja. Iz slednjega je razvidno bistveno zmanjšanje prihodka od prodaje. Predvideno je le 1,5 milijarde tolarjev, kar je v primerjavi z letom 2002 za več kot 500 milijonov manj. Ob zmanjšanju prihodka naj bi proizvodnja tekstila tekla v razvojno naravnanih programih. Poudarek naj bi bil na tkanju in plemenitenju zahtevnejšega tehničnega tekstila, kakor tudi na vključevanju novih proizvodov ženskih nogavic. V okvir teh aktivnosti pa žal sodi tudi izvajanje programa presežnih delavcev, ki se bo v kratkem tudi pričel izvajati.
Koliko bodo vsi ü ukrepi uspešni za ohranitev tekstilne dejavnosti v kraju pod Žvajgo, ne ve nihče. V planu so predvideli ob 1,5-milijardni realizaciji minimalno izgubo. Če bo ta res minimalna in če bo proizvodnja normalno tekla, potem je to napoved za boljše čase, v nasprotnem primeru pa le umiranje na obroke.
D. Naraglav
Še zmanjševanje zaposlenih
Tovarna nogavic Polzela je imela nekdanj 1.389 zaposlenih, zdaj pa jih je približno 710. Čeprav tovarna posluje z dobičkom in je še vedno največji proizvajalec nogavic v državi, pa jih recesija na evropskem trgu sili v nadaljnjo zmanjševanje števila zaposlenih.
Te dni so obvestili 75 delavcev, da so tehnološki presežek in da bodo ostali brez zaposlitve. Postopek odpuščanja je vodstvo tovarne uskladilo s sindikatom in svetom delavcev.
K. R.
Sredi marca je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski povzročil veliko razburjenje z objavo odločitve, da letos ministrstvo ne bo izdajalo delovnih dovoljenj za tujce oziroma državljane tako imenovanih tretjih držav, ki niso vključene v Evropsko unijo. Ta odločitev bi prizadela zlasti kmetijstvo in gradbeništvo, v katerem je veliko sezonske delovne sile, ki večinoma prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Hmeljarska zadruga in sindikat kmetov sta na to odločitev takoj reagirala s protestnim shodom hmeljarjev, ki je bil v prostorih Hmezada eksport-importa v Žalcu. Dva dni zatem so se vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in predstavniki hmeljarjev sestali z ministrom in se dogovorili za postopno uveljavljanje te odločitve.
V Sloveniji je ta čas 168 hmeljarjev, ki s 1. aprilom pričenjajo z letošnjo sezono del v hmeljiščih. Samo 15 dni prej so bili seznanjeni z odločitvijo ministra, da je potrebno vso sezonsko delovno silo poiskati med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje. Brezposelnih je na Celjskem kar 12 tisoč. Hmeljarji pa so si že prej poiskali delovno silo in
pričeli urejati delovna dovoljenja, saj večina sezoncev že več let prihaja s Hrvaške in drugih krajev. S temi ljudmi, ki večinoma vsako leto prihajajo v hmeljišča in poznajo delo, so hmeljarji že sklenili pogodbe, saj je to pogoj za predložitev vloge za delovno dovoljenje, so med drugim povedali tudi prisotnemu vodji območne službe zavoda za zaposlovanje iz Celja Urošu Pešcu.
Kot so poudarili hmeljarji, nimajo nič proti brezposelnim z zavoda, vendar pa imajo slabe izkušnje izpred petih letih, ko so jih najemali v okviru javnih del. Večina ni vajena dela na prostem ob vsakem vremenu, po 12 ur, tudi na praznik. Hmeljarji se bojijo bolniških, saj mora biti delo opravljeno v določenem roku, drugače je pridelek manjši. Poleg tega je bil čas za pridobivanje brezposelnih za delo v hmeljiščih, za obvezen zdravniški pregled in varstvo pri delu izredno kratek.
Hmeljarji (in tudi gradbinci) so očitno prepričali ministra in dosegli dogovor o postopnem uveljavljanju načela najemanja sezonske delovne sile izključno med brezposelnimi oziroma delavci z območja držav Evropske unije, ki ne potrebujejo delovnih dovoljenj. Letos bodo lahko v državah izven območja EU najeli 70 odstotkov potrebnega števila sezoncev, 30 odstotkov pa mora biti domačih.	K. R.
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
do 17. aprila 2004
•	izjemno ugodno: otroške in mladinske sobe TWIN - 25
•	kosovno pohištvo (pisalne in računalniške mize, omarice klubske mize) - 25 % za gotovino
•	regali G-2000, bukev - 25 % za gotovino
•	ugodna cena zakonske spalnice KAJA (bukev ali
za gotovino čevlje, video omarice,
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Podjetništvo
marec 2004
Utrinek s sejma
Rekordno število obiskovalcev
16. Jožefov sejem v Petrovčah, ki so ga pripravili Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Celje, kmetijsko svetovanje Izpostava Celje, Konjerejsko društvo Celje in Društvo podeželskih žena občine Žalec ter Hmezad Kmetijska
zadruga Petrovče, je privabil doslej največ obiskovalcev.
K temu je pripomoglo lepo, sončno pomladansko vreme, predvsem pa dober sloves sejma, na katerem sejmarijo ponudniki in izdelovalci najrazličnejšega blaga, ki se uporablja v kmetijstvu, pri vrtnarjenju in
negovanju zelenih in parkovnih površin. Poleg tega so na stojnicah ponujali tudi mnoge dobrote iz kmečkih kašč, dimnic in krušnih peči, prikazali in ponudili so v pokušino tudi izdelke iz konjskega mesa. Na odprtju sta zbrane med drugimi pozdravila predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Peter Vrisk in žalski župan Lojze Posedel. Pripravili so tudi razstavo Konji in njihov pomen skozi čas, kulinarično razstavo in okroglo mizo na temo Identifikacija konj ob vstopu v Evropsko unijo.	T. T.
Vse točke na poklicni maturi
Od 6. do 28. februarja letos je na slovenskih srednjih šolah in institucijah za izobraževanje odraslih potekal šesti rok poklicne mature, ki je bila v šolskem letu 2001/02 uvedena kot oblika zaključnega izpita v programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.
V začetku marca so bili znani rezultati tega eksternega preizkusa in
na UPI Ljudski univerzi Žalec so bili tudi tokrat zelo zadovoljni. Že drugič, odkar na UPI izvajajo poklicno maturo, se je zgodilo, da je udeleženec izobraževanja odraslih dosegel odličen rezultat. Na tokratnem roku je vse možne točke zbral Simon
Bolčevič, vključen v program ekonomski tehnik. Udeležil se bo slavnostnega sprejema odličnih maturantov pri ministru.
Ob tej priložnosti mu je čestitala direktorica UPI Franja Centrih in mu izročila knjižno nagrado. O. J.
O
VABILO
Občina Žalec organizira v sredo, 31. marca 2004, ob 13. uri v prostorih gasilskega doma Žalec okroglo mizo
POLOŽAJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA V EVROPSKI UNIJI S POUDARKOM NA SPODNJI SAVELJSKI DOLINI
Na okroglo mizo so vabljeni predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ivan Obal, Marta Hrustel - Majcen, Janja Kokalj - Prošek), predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Peter Vrisk) in predstavnik Biotehniške fakultete (Emil Erjavec).
Predavanja o lepoti
Salon lepote Urška iz Žalca je v sodelovanju z zastopnikom za Matis Slovenija v hotelu Žalec pripravil seminar na temo nege obraza in telesa z novimi metodami. Predavateljici sta podrobneje predstavili “Kaviar retinol” in “Time reverse” kolekciji za negovanje kože.
Namen omenjenih kolekcij je v prvi vrsti ohranjanje mladostne,
napete kože, odpravljanje gub in ostalih nevšečnosti, ki se pojavijo z leti. Vse udeleženke brezplačnega seminarja so lahko te proizvode tudi preizkusile. To je bil prvi tovrstni seminar v organizaciji Salona lepote Urška, ki letos praznuje 7. obletnico delovanja, zagotovo pa se bodo ta predavanja nadaljevala. V pripravi je seminar o ličenju in masaži.
D. T.
cJUTEKS __
m
JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d. d.,
PONIJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE
na Hmeljarski 1 v Žalcu.
Na voljo so naslednji prostori:
pisarne v izmeri od 8 do 21 m2,10 prostorov, pritličje;
večje število skladiščno-proizvodnih prostorov v izmeri od 52 m2 do 1063 m2,
ki se nahajajo v pritličju, 1. nadstropju in v kleti.
Možen je tudi stalen ali občasen najem prireditvene dvorane (247 m2) in sejne sobe (64 m2), obe v 1. nadstropju.
Prostore je možno najeti takoj oz. po dogovoru.
Dodatne informacije na tel.: 03/712 07 00. Prostore si je možno ogledati vsak delavnik med 8. in 14. uro.
Razvojna agencija Savinja VABI
na 10-urno usposabljanje
v sklopu ‘PROGRAMA POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI® “
22. in 23. 4. 2004 od 16. do 20.30 v Žalec.
Vsebina:
Osnove komunikacije in odnosi z javnostmi Stres - vzroki, posledice in rešitve.
Cena: 62.000,00 +DDV
Ugodno: 50 % refundacije (od neto cene) ob vključitvi v vavčerski sistem svetovanja za mala in srednja podjetja.
Prijave na sedežu RA Savinja, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel:. 713 68 62, do četrtka 15. 4. 2004.
NEPREMIČNINE
prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo.
Hql, d. o. o., Parižlje 15
BIRO ZA CENITVE TER
MENEDŽMENT NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 041 649234, 710 03 60, 705 0320 (od 8.30 do 9-30)
		
	IKOS MARTA PINTER, s. p.,	
	AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA IN ZAPOSLITEV	
	DELODAJALCEM nudimo:	ISKALCEM ZAPOSLITVE nudimo:
	izdelavo Akta o organizaciji in	svetovanje o zaposlitvenih možnostih,
	sistemizaciji delovnih mest,	brezplačno pomoč pri iskanju zaposlitve
	pravilnika o delovnih razmerjih in	brezposelnim osebam,
	plačah,	pomoč pri iskanju nove zaposlitve
	pogodbe o zaposlitvi, individualne	zaposlenim,
	pogodbe,	zaposlitev v naši agenciji in posredovanje
	obvestila, sklepe in ostale dokumente	na delo k delodajalcem.
	ob prenehanju delovnega razmerja,	POTREBUJEMO VEC DELAVCEV ZA DELO V
	pomoč v konfliktih v zvezi z delovnimi	HMELJARSTVU IN ZELENJADARSTVU
	razmerji,	možnost zaposlitve za določen čas,
	svetovanje v skladu z veljavno delovno	- plačilo od 500 - 600 SIT / h,
	pravno zakonodajo,	delo na področju savinjske doline.
	iskanje ustreznih kandidatov za	VEC INFORMACIJ:
	zaposlitev,	- teiyfax.: 03/ 710-38-16/17,
	zaposlitev delavca preko naše agencije.	- gsm: 051/347 400,
		e-mail: ikos(a)sio!.net.
	Delodajalcem nudimo 50% popusta v	www.ikos-sp.si
	sodelovanju s PCMG	v naši pisarni na Vrečarjevi 14, Žalec.
AHN
ŽALEC
•	prodamo poslovni prostor v izmeri 40 m2, možna sprememba v stanovanje, cena 4.800.000,00 SIT;
ŽALEC
•	prodamo stanovanje (dupleks) v izmeri 200 m2 na mirni lokaciji, cena 25.000.000,00 SIT;
ŠEMPETER
•	prodamo poslovni prostor na atraktivni lokaciji 440 m2 + pripadajoča okolica, cena 43.000.000,00 SIT;
ŽALEC
•	prodamo garažo v velikosti cca. 13 m2, cena 1.000.000,00 SIT;
ŽALEC
•	oddamo poslovne prostore v centru Žalca
(4 enake pisarne), cena 8 EUR m! (vključuje elektriko in vodo); ŽALEC - povsem v ceniru
•	oddamo poslovni prostor (primeren za darilni butik), cena 70.000,00 SIT;
PREBOLD
•	prodamo stanovanje, obnovljeno, v velikosti 60 m2, cena 10.000.000,00 SIT;
Za naše stranke iščemo hiše in stanovanja za nakup, najem, oddajo, zamenjavo.
Veseli bomo vsakega vašega obiska in klica.


o
iott
Mesarstvo - gostinstvo - gradbeništvo
VALAND -3215 Loče, tel.: 758 07 01, GSM: 041 664 330
Arnovski gozd - novozgrajeno naselje
(tik ob izvozu z avtoceste Arja vas Žalec) Naselje primemo za:
*	predstavništva podjetij
*	specializirane prodajalne (npr. motorji)
*	pube (pivnice)
*	mirnejše servisne storitve ...
Kar je obrtna cona Trzin, to bo kmalu predstavljal Arnovski gozd.
V najem dajemo 19 atraktivnih lokalov!
Ne zamudite priložnosti - pokličite nas!
TRENUTNO SESTAVLJIVE PANELNE MREŽNI PANELI
dolžina panelov 2,6m višina po izbiri
• trajno zaščiteni proti rjavenju
-	cenovno izredno ugodni
-	za okrasno in uporabno ograjevanje hiš, vrtov, vikendov.
LOČICA 65/D,
marec 2004
Informacije
aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno
RAZVOJNA AGENCIJA SAMIČJA vas obvešča in vam priporoča:
JAVNI RAZPISI V TEKU [Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za spodbujanje razvoja tehnoloških mrež v letu 2004
Okvirna višina nepovratnih sredstev v letu 2004 znaša 130.000.000 SIT. Rok za prijavo je 16. 4. 2004 do 12. ure. Razpisna dokumentacije je na voljo na naslovu www.mg-rs.si. Dodatne informacije vsak torek in četrtek med 10. in 12. uro po tel.:01/478 33 26, kontaktna oseba Peter Polajnar, e-naslov: peter.polajnar@gov.si.
Javni razpis za spodbude tehnoloških centrov v letu 2004 Vrednost razpisa v letu 2004 je 130.000.000 SIT. Rok za prijavo je 13. 4. 2004 do 11.ure. Razpisna dokumentacije je na voljo na naslovu wwvv.mg-rs.si. Dodatne informacije vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel.: 01/478 33 02, kontaktna oseba Erik Potočar, e-naslov: erikpotocar@gov.si. faks: 01/478 32 90.
Javni razpis za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte v letih 2004 in 2005 (predvidena višina sredstev za 2004 900 mio SIT in za 2005 900 mio SIT). Rok za prijavo je 19.4. 2004. Razpisna dokumentacije je na voljo na naslovu: http:// wvwv.gov.si/mg Dodatne informacije vsak torek in četrtek med 9- in 11. uro po tel.: 01/478 32 03. kontaktna oseba Barbara Zalar, e-nas-lov: barbara.zalar@gov.si, faks: 01/478 32 90.
Javni razpis za prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod v letu 2004
Vrednost razpisa je 100.000.000 SIT, Rok za prijavo je 11. 5. 2004 do 12. ure. Razpisna dokumentacije je na voljo na naslovu: http:// vvwvv.gov.si/mg. Dodatne informacije vsak torek in četrtek med 9. in
11.	uro po telefonu. 01/478 32 67, kontaktna oseba: Simona Hočevar, e-naslov: simona.hocevar@gov.si, faks: 01/433 10 31. Javni razpis za spodbujanju razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004 Vrednost razpisa je 400.000.000 SIT. Rok za prijavo je 3. 5. 2004 do
12.	ure. Razpisna dokumentacije je na voljo na naslovu: http:/Avwvv.mg-rs.si/, informacije vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po telefonu. 01/478 37 04 kontaktna oseba: Marta Slokar, e-naslov: marta.slokar@gov.si, faks: 01/478 33 94.
OSTAII JAVNI RAZPISI Ministrstvo za informacijsko družbo:
Javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo kemikalij, Uradni list RS št. 25/2004, str. 1674. Rok za oddajo 15. 4. 2004 do 15. ure.
Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004. Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK d.o.o.. Rok za oddajo prijave do 31. 11. 2004. Dodatne informacije na spletni strani: wwvv.gi-zrmk.si.
Pospeševalni center za malo gospodarstvo Javni poziv k oddaji vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajali svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerskega svetovanja
Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15. ure. 10. junij 2004 do 15.ure, 9. september 2004 do 15.ure. 11. november 2004 do 15.ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo:
http://www.pcmg.si/admin/upload/ostalo/javni%20pozivspeciaii-
sti2004.doc.
Javni poziv k oddaji vlog za splošne podjetniške svetovalce - generaliste v programu vavčerskega svetovanja
Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15. ure. 10. junij 2004 do 15. ure, 9- september 2004 do 15. ure, 11. november 2004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo:
http://www.pcmg.si/admin/upload/ostalo/javni%20pozivgenerali-
sti2004.doc.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-franco-skih znanstveno tehnoloških projektov v okviru programa povezanih dejavnosti PROTEUS v letih 2005 do 2006
Rok za oddajo vlog: - za prvo leto do vključno 14.5.2004 do 12. ure, za drugo leto do vključno 3- 9. 2004 do 12. ure, Kontaktna oseba: Alenka Kocjan, tel.: 01/478 46 00, (Uradni list RS. št. 25, datum: 19. 3, 2004).
Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2004
Rok za oddajo vlog je 2. 4. 2004, 7. 5. 2004, 18. 6. 2004 in 3. 9. 2004 do 12. ure. Kontaktni osebi: .Albin Babič, tel.: 01 478-46-88,E-mail: albin.babic@gov.si in Maja Ambrožič,tel.: 478 46 67.E-mail: maja.ambrozic@gov.si (Uradni Ust RS, št. 23, datum: 12. 3. 2004). Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-turških znanstveno tehnoloških projektov v letih 2004-2007 Rok za oddajo vlog je 30. 4. 2004 do 12. ure.
Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb Rok za predložitev vlog za prvo odpiranje je 3. 5. 2004 do 15. ure. Predvideni roki za predložitev vlog za nadaljnja odpiranja veljajo do roka, določenega v objavi o porabi sredstev, so naslednji: 31. 5. 2004, 5. 7. 2004, 6. 9- 2004 in skrajni rok 4. 10. 2004.
TUJI JAVNI RAZPISI
Razpis v okviru programa Phare - Program malih projektov 2004
Rok za oddajo je 23. 4. 2004 do 12. ure. Kontaktni naslov za dodatna vprašanja in informacije: Santa Falasca, Delegacija Evropske komisije v republiki Sloveniji, Ljubljana, tel.:01 252 88 34, faks 01 425 20 85.
Razpis v okviru programa Phare za izgradnjo ceste,
Bolgarija. Razpisovalec: Ministry of Regional Development and Public Works. Rok za oddajo prijave je 5. 4. 2004 do 17. ure. Kontakt: pharecbc@mrrb.govemment.bg (ga Tsvetomira Latcheva). Razpis v okviru programa Phare za dobavo opreme za zbiranje odpadkov, Madžarska. Razpisovalec: Municipality of Debrecen. Rok za oddajo prijave je 1. 4. 2004 do 16. ure. Kontakt: econorg@ph.debrecen.hu (g. Lajos Patai).
OSTALE INFORMACIJE
ZZG Žalec vas vabi na predstavitev programov aktivne politike zaposlovanja 2004, ki bo dne 7. aprila 2004 ob 17. uri v predavalnici ZZG Žalec, Levstikova ul. 2, 3310 Žalec. KOTIZACIJE NI! Vljudno vabljeni!
ZZG Žalec vabi vse zainteresirane podjetnike na predavanje Vpliv tehnične zakonodaje v EU in pomen označevanja CE za obrtnike, ki bo dne 20. aprila 2004 ob 16. uri v predavalnici ZZG Žalec. KOTIZACIJA 10.00 SIT + DDV na udeleženca. Vljudno vabljeni!
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJ: na sedežu naše agencije lahko dobite informacije o mednarodnih ponudbah in povpraševanjih po storitvah in blagu.
-	podjetje z dolgoletnimi izkušnjami iz okolice Žalca vam in vašemu podjetju ponuja storitve, zastopništvo in prodajo v Sloveniji; POSLOVNI PROSTORI;
-	podjetje iz Nemčije želi najeti skladišče velikosti 1000 m3 - 3000 m3 za dobo 10-20 let;
-	podjetje iz Gornje Radgone želi v Žalcu najeti prostor nad 40 m2, primeren za vinsko klet in prodajo vin z možnostjo urejene dostav e.
IDEJNI PROJEKTI: glede na številne razpise, ki so v teku oz. najavljeni vabimo vse. ki imate ali načrtujete razvojno - investicijske načrte za odpiranje novih delovnih mest, za prodor na bije izvozne trge, dviga kvalitete okolja, izenačevanja življenjskih, socialnih in drugih pogojev, k nam in skupaj jih bomo pomagali uresničiti.
VAVČERSKi SISTEM SVETOVANJA; podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti!
POVEZOVANJE PODJETIJ V LOKALNE PODJETNIŠKE GROZDE; mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu!
POKLICNO UVELJAVIJ VNJE ŽENSK je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo!
REFERENČNI CENTER ZA E-POSLOVANJE; z mesecem oktobrom 2003 je začel delovati Referenčni center za e-poslovanje na sedežu Razvojne agencije Savinja. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju ePoslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo eUčenja.
CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE (ČIPS); vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec, ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si.
Vljudno vabljeni!
ISIO SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC (UP1-LU Žalec, ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
SKLAD DELA SAVINJSKE REGIJE; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga. sodelujte z našim Skladom dela.
SABIJENI!
Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60. faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savi-nja@zalec.si
(Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler. Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič) ali preko naših partnerjev: UPI - Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Fran ja Centrih), Roman Virant s. p. (041 726 546), IZVIR d.o.o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač).
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.«.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
• TURISTIČNI • KOTIČEK •
Za vsako hiško ena
April, ko sonce začne močneje sijati, ko pomlad kaže prve znake svoje lepote in se dnevi daljšajo, je ravno pravšnji čas za prva spomladanska opravda na vrtu in za lepšanje ter urejanje naših domov in okolice.
Tudi letos vabimo občanke in občane občine Žalec k sodelovanju pri projektu “Za vsako hiško ena rož’ca”.
Nove ideje, kako polepšati svoj balkon, kaj nasaditi v cvetlični vrt, in nasvete strokovnjakov boste tudi letos lahko dobili na cvetličnih tržnicah, ki jih pod okriljem Zveze turističnih društev občine Žalec v svojih krajevnih skupnostih pripravljajo lokalna turistična društva.
Od aprila pa vse do konca avgusta bo potekal tudi projekt “Najlepši kraj, hiša in kmetija”. Ocenjevali bomo najlepše urejeno bivalno okolje in na koncu podelili priznanja občine Žalec.
Drage občanke in občani, vabljeni k sodelovanju.
Sobota, 17. april,	cvetlična tržnica;	TKD Levec.
od 9- do 12. ure	KS Liboje:	
cvetlična tržnica;	TD Liboje.	Sobota, 24. april, od 9.
središče Vrbja;		ure dalje
TD Vrba Vrbje.	Nedelja, 18. april,	cvetbčna tržnica
	od 9. do 12. ure	pred Balo v Petrovčah;
Sobota, 17. april,	cvetlična tržnica;	TD Petrovče.
od 9. ure dalje	parkirišče Doma Nine Pokorn;	
cvetlična tržnica	TD Gabcija.	Sobota, 24. april, od 9. do
pred cvetbčamo Smiljan;		12. ure
TD Griže.	Petek, 23. april, ob 15.30	cvetbčna tržnica;
	cvetbčna tržnica;	parkirišče pred Rimsko nekro-
Sobota, 17. april,	zelenica nasproti centra	polo;
od 9- do 12. ure	Mercator;	TD Šempeter.

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
Slovenija, moja domovina.
Tudi v Evropi.
slovenska
demokratska
stranka
Drage Slovenke in Slovenci, cenjene državljanke in državljani!
Na plebiscitu leta 1990 smo se skupaj odločili za samostojno Slovenijo in |o v vojni leta 1991 obranili.
Slovenijo bomo skupaj uveljavili tudi v Evropi.
Vabim Vas, da se nam pridružite.
tajnistvo@sds.si www.sds.si		Janez Janša, predsednik SDS
Pristopna izjava izpoMenoiöovopaäjdeinoashw: Slovensko demokratsko stranko. Komenskega 11,1000 Ljubljana		
Osebni podatki Ime in priimek	Začasno bivališče Ulico	
Poštno številko in kraj		
Dotum rojstvo	Podatki a zaposlitvi	
Kraj rojstvo	Izobrazbo	
Stalim bivališče	Poklic	
Ulica	Zaposlen pri	
Poštno Številko in kroj	Telefon v službi	
Oblino	Funkcija	
Memo starost	(KS. oblino, državo)	
Telefon domo		
Mobilni telefon	V (na):	Dne:
E-oošto		
Đržovo	Podpis:	
Ustvarjamo	Slovenijo	vrednot.
N Si
Nova Slovenija
POKOJNINE - VOLILNE OBLJUBE LETA 2000
Mogoče se še spomnite, kako so nekateri iz vodstva Zveze društev upokojencev in stranke DeSUS pred volitvami leta 2000 strašili upokojence, da bo Bajukova vlada znižala pokojnine. Mnogi upokojenci ste nasedli tej propagandi in na volitvah podprli stranke LDS, ZLSD in DeSUS, da so lahko po volitvah oblikovale vlado, v katero so vključile tudi tri ministre SLS. Takšna vladna koalicija je takoj po volitvah spremenila način usklajevanja pokojnin v škodo upokojencev. Če pogledate pokojninsko nakaznico za februar 2000 in jo primerjate z nakaznico za februar 2004, vam bo takoj jasno, da pokojnine rastejo počasneje kot življenjski stroški. V letu 2000 je namreč najnižja pokojnina za moškega s 40 leti delovne dobe znašala 63.272 tolarjev, povprečje za istega upokojenca v letu 2003 pa znaša 79-763 sit oziroma 26 % več kot v letu 2000. V istem obdobju so se povprečne plače zvišale za 32 %. V treh letih so upokojenci izgubili 6 % in če to preračunamo v pokojnine, ste izgubili dve mesečni pokojnini. Do konca mandata te vlade pa boste še ob pol pokojnine. Draginjskega dodatka, ki ste ga prejeli februarja, pa v naslednjih mesecih ne bo več in tudi višina dodatka je poglavje zase. V kakšno pomoč je bil dodatek tistim, ki imate nizke pokojnine in ste dobili npr. 600 sit?
Debelina vaše denarnice naj bo merilo, komu boste zaupali jeseni svoj glas.
Za Novo Slovenijo Drago Podgorelec
OGLAS
PRIHAJA POMLAD, DNEVI POSTAJAJO DALJŠI, SPREHODI
V NARAVO IN ČAS RO NAM POSTAJA TOPLEJE
Lepi pomladni dnevi so se začeli.
Toplota nam daje nasmeh na lica, ptice selivke se vračajo iz toplih krajev, pričenja se delo na hmeljiščih in oblačila postajajo lažja.
Dogaja pa se še mnogo drugih stvari v tem času prebujanja, ko nas toplo vreme kar samo vabi na piano. Za starejše je to čas sprehodov v naravo, pričenja se delo na vrtovih in okolicah domov, mladi pa se začnemo preganjati za žogami ah pa kakorkoli drugače zadihamo polna pljuča svežega zraka.
Na nekaj pa moramo vseeno opozoriti, vsaj vse tiste, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na ulicah in po parkih.
Mladi v tem letnem času radi "pohajkujejo" po ulicah in iščejo načine za zabavo.
Zaradi ne preveč pestre ponudbe popoldanskih dejavnosti, mladi iščejo ne najbolj zdrave načine druženja. Ker je v tem času dostikrat uporabljena fraza, da se nič ne dogaja, se skupinice mladostnikov poskrijejo v zasebnost parkov in manj izpostavljene dele krajev, kjer se v družijo in tako prebijajo svoj prosti čas. No, če bi pomislili, da po teh skupinicah nastajajo mladostniške simpatije, je vsa zgodba malce romantična, vendar to ni več v modi. Na ulico prihajajo nove generacije otrok, ki se v svojih skupinah radi postavijo pred drugimi z navadami odraslih in s tem opozarjajo nase in kako "cool” so. Res je, da je nov "Kebrov” zakon malce poostril preskrbo mladoletnih z alkoholom, vendar po izkušnjah sodeč, alkohol v Žalcu ni
Zato smo liberalni demokrati!
Osamosvojitev, sprememba družbenega sistema, nov gospodarski sistem, postavljanje temeljev nove države, uspešne evropske integracije, uspešna ekonomska politika, pokojninska reforma... V desetih letih smo BDP povečali za 100%, z 12 na 24 milijard evrov; izvoz smo povečali za 90%, brezposelnost pa zmanjšali za skoraj 25%. Izpolnili smo Maastrichtske kriterije, veliko več kot zgolj simbolično pa je dejstvo, da nas je Svetovna banka s posebnim pismom o graduaciji uradno pričela šteti med razvite države sveta. Povejte mi še nekaj evropskih držav, ki so v dobrem desetletju tako uspešno opravile takšno pot, pa bomo imeb odgovor, ah se znamo boriti. Še kako se znamo in še se bomo! Za kaj nam je šlo in za kaj nam gre še vedno? Za tri temeljna družbena ravnovesja: Prvič, da bi jasna odločitev za uspešno tržno ekonomijo, večjo konkurenčnost in produktivnost ne pokopala socialne države kot temelja družbene solidarnosti. Drugič, da bi trdna pravna država z jasnimi pravili igre ne omejevala civilne družbe kot prostora za uživanje pravice do različnosti in svobodne izbire. Tretjič, da bi enake izhodiščne možnosti za osebni razvoj in svobodo ne odvezovale posameznika odgovornosti za lastno in skupno bodočnost. Za ta ravnovesja nam gre danes, borimo se zanje -in le z njimi lahko zmagamo tudi v vseh prihodnjih izzivih -kajti le ravnovesja delajo Slovenijo za zmagovalko! Kateri izzivi nas torej čakajo, kateri so novi projekti napredne Slovenije? Slovenija, ki je po kazalcih razvitosti že prehitela nekatere države v Evropski uniji, se lahko in se mora še v času našega življenja prebiti med njene najrazvitejše članice. Eno bo naša sposobnost v polni meri izkoristiti številne mehanizme za razvojne spodbude, ki jih ima na voljo Evropska unija. Drugo pa so naši avtonomni ukrepi za izboljšanje položaja v nenehni svetovni tekmi.V naš vladni program smo zapisah, da mora Slovenija postati družba znanja, s številnimi, vsakomur odprtimi potmi in priložnostmi za pridobitev ustreznega znanja in izobrazbe. Po uspešno opravljeni pokojninski reformi, ki velja za eno
Politične stranke
marec 2004
strankamladihslovenije
SAß
www.sfns.si
edini problem. Resna tema, kajne. Pred leti zelo pereča in aktualna tema je kar potihnila, lahko bi se reklo, potonila, vendar to še zdaleč ne drži.
Vse skupaj se je le malo poskrilo in pometlo pod preprogo, mnogi pa se spominjamo, še ne tako daleč nazaj, ko so bile izrečene mnoge obljube. Kakor kaže, pa bodo izrečene še enkrat preden se bodo uresničile. Verjetno ne zadnjič, če se spomnimo da je bila to tema predvolilnih bojev že pred petimi leti.
Sicer se v dobro obveščenih krogih govori, da se nekaj dela na tem, vendar s strani političnih organizacij, ki že tako držijo monopol nad večino aktivnostmi v Dobni. Sicer, dobre ideje in dejavnosti podpiramo, radi pa bi, da mladinske aktivnosti kreirajo mladi sami. Saj je to namenjeno njim in to tudi z namenom. Pa ne le, da nam mine čas, ampak tudi, da se v izven šolskih dejavnostih nekaj naučimo ter dobimo ideje in inspiracije ta nadaljnje življenje.
No, ta mesec malo resnejša tema, pa vendar. Pomlad je čas pomladanskega čiščenja, čas, ko lahko razčistimo pri sebi in se odločimo kaj bomo za to leto pripravili. Poletje bo kmalu tu, z njim počitnice in mladi na cesti. Takrat ne bodo mogle vse družine poslati in peljati svojih otrok na morje in v toplice, torej je na nas, da nekaj dejavnosti za njih le pripravimo. Časa je še dovolj, vendar za skupno delo in realizacijo idej ni dovolj le čas, ampak energija in dobra volja ljudi, ki s svojimi škarjami krojijo naš vsakdanjik.
Lep pozdrav in vesele Velikonočne praznike Vam želi
LO SMS Žalec, Robert Smodej
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
AKTIVNOSTI ZLSD IN MF
Letošnje leto je zaznamovano z volitvami, tako v evropski parlament, kot tudi v državni zbor.
Vse priprave so naravnane za ta dva dogodka.
Trenutno najvažnejša aktivnost je bila, da smo si poiskali nove prostore za strankarsko dejavnost. Dosedanje prostore smo morali zapustiti zaradi odprodaje le-teh s strani lastnika. Novi prostori se nahajajo na Cesti žalskega tabora (nad trgovino Sanies).
V četrtek, 19. februarja 2004 so se v Braslovčah sestali člani Občinskega odbora ZLSD Braslovče na letnem zboru. Po pregledu preteklega dela so ugotovili, da je bilo le-to opravljeno dobro glede na zastopanost stranke v občinskem svetu občine Braslovče. Na zboru je članstvo izbralo novega predsednika, dosedanjega predsednika Karla Lebiča je zamenjal Božo Andolšek, ki je do sedaj opravljal svetovalno funkcijo občinskemu svetniku iz ZLSD. Člani so bili enotni, da je letošnje leto polno delovnih izzivov, ker jih čakajo priprave na evropske in državnozborske volitve.
28. februarja je bila volilna konfe-
renca Mladega fonima ZLSD Spodnje Savinjske doline Povzetek sklepov :
•	Sprejem novega pravilnika
(uskladitev pravilnika s statutom Mladega foruma in sprememba imena iz Mladi forum ZLSD Žalec v Mladi fonim ZLSD Spodnje Savinjske doline)
•	Volitve novih organov (predsednik: Matjaž Debelak, podpredsednik: Urban Kranjc, generalni sekretar: Robert Srčnik)
•	Volitve v Državni zbor 2004 (Mladi forum je evidentiral kandidatko za te volitve. To je Karmen Špiljak iz Žalca)
•	Projekti v letu 2004: - deljenje nageljnov ( 100) ob 8. marcu, dnevu žena,
-	turnir v odbojki v času šolskih poletnih počitnic,
-	turnir v ulični košarki v času šolskih poletnih počitnic,
-	5. oktobra, ob svetovnem dnevu otroka, bomo otrokom delih pobarvanke in čokoladice,
-	1. decembra, ob dnevu boja proti AIDSU bomo delili kondome in zloženke.
V marcu se je sestalo predsedstvo Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline in določilo nekatere aktivnosti, ki jih bomo potrdili na letnem zboru članstva v aprilu 2004.
ZLSD, Roman Virant
Vabilo k udeležbi na referendumu 4. aprila in glasovanju “Proti”
00 SDS Žalec izraža ogorčenje zaradi sprenevedanja LDS in ZLSD, ki sta izrazili “veliko zadovoljstvo” glede odločbe ustavnega sodišča, iz katere prvič nedvoumno izhaja, da bodo tako imenovani "izbrisani” lahko zahtevah izplačilo velikih odškodnin, razen, če se ta problem ne uredi na ustavnopravni ravni. Prav LDS in ZLSD sta namreč pred tem ves čas grobo zavajali javnost s trditvami, da “nihče ne bo mogel v praksi uveljavljati odškodninskih zahtevkov iz tega naslova”. 00 SDS Žalec zato obžaluje, da vladajoča koalicija ni pristala na izhodišča ustavnega zakona, ki sta ga ponudila SDS ter NSi in ki edini prinaša pravično rešitev tega problema.
00 SDS Žalec opozarja, da bi uveljavitev tako imenovanega “tehničnega zakona o izbrisanih" zaradi (namerno) slabo zapisanih določil lahko pripeljala do tega, da bi bil legaliziran bolj ugoden položaj tistih, ki niso spoštovali zakonov države Slovenije in se niso odzvali pozivom, da uredijo svoj status. Končna posledica uveljavitve tako pomanjkljivega zakona pa bi lahko bila, da bi dejansko legalizirali visoke odškodninske zahtevke tistih, ki so samostojno Slovenijo napadli oziroma bili drugače nelojalni do nove države; odškodnine bi jim plačevale torej njihove žrtve, kar je z vidika naravnega
SDS
prava in človeške etike popolnoma nesprejemljivo.
00 SDS Žalec ugotavlja, da bo učinek referenduma, ki bo izveden 4. aprila 2004, izjemen tako na pravni, kot še posebej na politični ravni. To nikakor ne bo referendum o človekovih pravicah, saj status stalnega prebivališča ni nikakršna temeljna človekova pravica. Negativni izid referenduma bo med drugim pomenil tudi, da so nelegitimne vse izdane odločbe in vse morebitne na tej osnovi izplačane odškodnine. To bo zelo pomembno za čas, ko bo potrebno izpeljati pravno revizijo teh odločb - za čas po volitvah.
Slovenska demokratska stranka zato poziva državljanke in državljane, da gredo 4. aprila na referendum in z glasovanjem PROTI tehničnemu zakonu o izbrisanih izrazijo svojo podporo slovenski osamosvojitvi in njenim vrednotam, ki so trajno zapisane v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Repubhke Slovenije ter ustavnem zakonu za njeno izvedbo. Hkrati bo to ponovna potrditev naše odločitve za vključitev v Evropsko unijo in zvezo NATO; za vključitev v mednarodne povezave, v katerih je domoljubje temeljna vrednota.
00 SDS Žalec Jurij Blatnik, predsednik
Z udeležbo na referendumu boste pokazali, da vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost Slovenije. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke Odločbe US RS št.U-I-246/02-28(EPA 956/111), sprejet v DZ RS dne 25.11.200
ZA	PROTI
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
najzgodnejših in najuspešnejših v Evropi, zdaj izvajamo zdravstveno reformo. Slovenija torej ne bo samo razgledana, temveč tudi zdrava družba! Z uresničitvijo ciljev zdravstvene reforme bomo poskrbeli za boljšo in pravično dostopnost vseh državljanov do zdravstvenih pravic ter bistveno skrajšali čakalne dobe. To bomo dosegli z večjo učinkovitostjo zdravstvenega sistema in večjo solidarnostjo pri zbiranju sredstev. Posebej smo pripravljeni na morebitne negativne posledice vstopa v Evropsko unijo za nekatere sektorje gospodarstva in bomo aktivno ukrepali za njihovo omilitev. Ne, ker bi hoteli reševati slabo plačana in tehnološko neperspektivna delovna mesta, temveč ker nam gre za pravično in smiselno prekvalifikacijo in prezaposlitev najbolj prizadetih. Unija je priložnost, da še bolje izkoristimo tiste naše potenciale, v katere najbolj verjamemo: inovativnost, znanje, pregovorno pridnost, a tudi visoko stopnjo socialnih pravic in medsebojne strpnosti. Članstvo v zvezi NATO, združenju enakopravnih in demokratičnih držav, je okvir in sredstvo, ki lahko učinkovito pripomore, da skozi proces temeljitih obrambno vojaških reform vzpostavimo sodobno in dobro izurjeno Slovensko vojsko, kot temelj varnosti naše države in prispevek k kolektivni obrambi. Za razliko od nekaterih oblasti željnih ne želimo zmagati za vsako ceno! Smo pa pripravljeni plačati vsako ceno za to: da bo šla Slovenija naprej, ne nazaj!da se bo Slovenija pogumno odpirala v svet, ne pa strahopetno zapirala vase in da bo Slovenija širokogrudna in prijazna, ne pa ozkosrčna in kruta!
Zato smo v politiki, za to se borimo, zato smo liberalni demokrati!
Nekaj odlomkov govora predsednika LDS mag. Toneta Ropa na slavnostni akademiji na Bledu ob 10. obletnici združitve štirih strank v LDS
V krajevnem odboru Demokratične stranke upokojencev Petrovče je prišlo v preteklem letu do kadrovskih sprememb.
Predsednik odbora je postal mag. Ivan Glušič, izvoljen pa je bil tudi dopolnjen sestav krajevnega odbora, ki šteje sedaj skupaj s predsednikom še 6 članov, in sicer: Ferdo Haler, Leopold Janežič, Jurij Novak, Alojz Kučer, Karolina Gril in Jožica Jankovič. Nekateri izmed članov odbora so po funkciji tudi poverjeniki. Krajevni odbor DeSUS Petrovče šteje danes nad 70 članov.
Do zamenjave vodstva krajevnega odbora stranke je prišlo zaradi smrti Ludvika Semprimožnika.
Zaradi navedenih ugotovitev je bilo nujno potrebno aktivirati delo krajevnega odbora in sprejeti program dela. Navajam le nekatere naloge iz programa dela: vključitev krajevnega odbora v predvolilno aktivnost, kakor tudi v neposredne volitve za EU poslance in državni zbor, stalna naloga za sprejem novih članov v stranko, skrb za upokojence pri reševanju njihovih vsakodnevnih problemov, kot npr. socialne, zdravstvene in druge. Osebno menim, da bi morala biti vloga in pomen stranke DeSUS bolj prepoznavna pri reševanju problematike upokojencev. V krajevnem odboru DeSUS Petrovče se zavedamo pomena in vloge naše stranke, zato bodo naše politične aktivnosti v bodoče naravnane v tej smeri. Za člane in privržence stranke bomo organizirali družabna srečanja, izlete in drugo.
Ne glede na to, da je DeSUS politična stranka, lahko nastopita skupaj z društvom upokojencev kot množično organizacijo zlasti pri uveljavlja-
DeSUS
nju nekaterih skupnih, vendar pomembnih interesov za upokojence.
Ne gre prezreti dejstva, da imamo v Sloveniji 453 društev upokojencev (DL), ki skupaj s člani naše stranke in ostalimi upokojenci predstavljajo več kot četrtino državljanov v naši državi. Zaradi takšnega števila bi moral biti DeSUS bolj ambiciozno prisoten v parlamentu in se agresivneje boriti za pravice in boljše pogoje življenja upokojencev.
Še nekaj besed o vlogi in delu Društva upokojencev Petrovče, ki šteje že nad 500 članov in je v stalnem porastu. Po številu članov se razvršča med najštevilčnejše v občini Žalec. Programsko je delo društva zastavljeno preko 12 povezovalnih sekcij in podsekcij, ki imajo skupaj nad 21 različnih aktivnosti. Športne aktivnosti se odvijajo v glavnem v društvenem rekreacijskem centru Ruše (RC Ruše) in izven. Zelo dobro poskrbimo tudi za številna družabna srečanja. Organiziramo praznovanje dneva žena, martinovanje, novoletno srečanje, razne izlete in številne piknike v RC Ruše. Posebej smo pozorni do naših upokojencev v domovih, do bolnih in vseh tistih, ki potrebujejo našo pomoč.
mag. Ivan Glušič, predsednik KO DeSUS Petrovče
EVROPA IN SLS
Ne glede na vse druge dogodke ne moremo mimo dejstva, da se nezadržno približuje prvi maj, po katerem gotovo nič ne bo več tako, kot je bilo. Slovenska ljudska stranka se že intenzivno pripravlja na vstop Slovenije v Evropsko unijo in na julijske volitve v evropski parlament. Lista kandidatov se že sestavlja, vendar še ni dokončna in vam jo bomo zato predstavih v eni od naslednjih številk Utripa. Povezujemo se in sodelujemo pa tudi z evropsko ljudsko stranko, ki združuje vse ljudske stranke držav članic, in s tem spoznavamo njihovo že utrjeno delovanje v evropskem prostoru ter reševanje problemov, ki so skupni vsem ljudskim strankam.
Sredi marca je imel regijski odbor Spodnje Savinjske doline delovni sestanek v Gotovljah, kjer je podal oceno in sklepe okrogle mize v Preboldu in regijskega sestanka na Polzeli. Sestanka so se poleg vseh predsednikov občinskih odborov udeležili tudi podpredsednik SLS, g. Šrot, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, g. Vrisk, ter g. Janez Praper, župan iz Mežice.
Razprava je tekla o prevelikem birokratizmu v stranki, ki otež-kuje in zavira njeno delovanje, zato je treba tovrstno birokracijo poenostaviti. Bila so tudi mnenja, da je bil zakon o regionalizaciji nepotreben, saj se je o skupnih projektih v regijah menda izredno težko dogovoriti. Namesto sedanje ureditve bi lahko obstajala regijska razvojna agencija za več občin, ki bi prednost dajala predvsem majhnim projektom. Ureditev bi bila ločena na razvojne in upravne regije, pri čemer bi bilo prvih 13 in bi pokrivale vsaka do 150.000 ljudi, drugih pa manj in bi bile zato obsežnejše.
Na sestanku se je Slovenska ljudska stranka zavzela za urgentno in aktivno reševanje problema s sezonskimi delavci v hmeljarstvu, ki je bil kar nekaj časa vroča tema v slovenskem političnem prostoru, opozoril pa je tudi na podobne probleme v drugih panogah. Za slovenske hmeljarje se je stvar uspešno razrešila in veseli nas, da je k ugodni rešitvi veliko pripomogla tudi naša stranka.
Ivan Jošt
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
marec 2004
Po DOLINI
Ob prazniku mater
V vrtcu Prebold ob 25. marcu - materinskem dnevu -že vrsto let pripravijo prisrčno prireditev za kmečke žene in matere Tako je bilo tudi letos, vendar so tokrat medse povabili še druge babice in dedke in tako polepšali dan mnogo širšemu krogu starejših.
Prireditev je bila zelo prijetna in domiselna. V programu so nastopili vsi oddelki vrtca, to so otroci od treh
let starosti dalje. Babicam in ostalim so se predstavili s pesmicami in plesi ter se izkazali kot pravi mali mojstri odrskih desk. Za to pa imajo seveda zasluge njihove vzgojiteljice, ki skrbijo za 129 preboldskih otrok, kolikor jih je trenutno v vrtcu.
Prijetno je bilo tudi ob zaključku, saj so vsem materam in babicam izročili spominska darila ter se skupaj z njimi poveselili ob raznih dobrotah.	D. N.
	«g		■ . stWm
		Bliypd»	jj/Èk **> j 1
Z letošnje prireditve ob 25. marcu
Športni dan na snegu
Zadnje obilne snežne padavine so učencem višje stopnje braslovške osnovne šole omogočile, da so zimski športni dan preživeli zares veselo in ustvarjalno. Iz snežnih blokov so namreč gradili gradove, igluje, pre-
dore in še marsikaj drugega, ob tem pa se na veliko tudi kepah. V veselem razpoloženju ni manjkalo tekmovalnosti, nagajivosti, zanimivih idej ... To je bil športni dan, kakršnih si še Želijo.	T. Tavčar
Otroci so pod vodstvom vzgojiteljic pokazali veliko igralskih, plesnih in pevskih talentov.
Malčki spoznavali svoj kraj
I. OŠ Žalec na poti do naziva Ekošola
I. OŠ Žalec bo prejela naziv Ekošola. Slovesna podelitev ekolistine bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 12. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Učenci so oblikovali tudi znak ekošole in napisali himno.
Sa vinjska dolina, prelepi moj kraj, ohranit te hočem, uničit ne zdaj.
Skrbim za okolje, pobiram smeti, sortiram, razvrščam, za prihodnost skrbim.
Tod živel bo narod še več tisoč let in hodil bo rad ob Savinjo sedet.
Lepot teh ne more opisat nihče; le naše oko jih, lahko ozre.
Zato poskrbimo, o da čisto bo vse, ohranimo ptice in modre vode.
V Kulturnem domu na Polzeli so prisrčno prireditev pripravili vzgojiteljice in otroci polzelskega vrtca. V nabito polni dvorani so otroci prikazali bogato zgodovino domačega kraja, ki so jo spoznavali v projektu Malteški vitezi na gradu Komenda na Polzeli.
Otroci so spoznah pravega in edinega polzelskega malteškega viteza Stanka Novaka, ki jim je predstavil pomen malteškega viteškega reda, ki
še danes deluje, predvsem v humanitarni dejavnosti. Otroci so spoznah, kaj pomeni dobrodelnost, zbirali so oblačila in stare predmete, zehšča, se igrah igre o lekarni, zdravnikih in grajski kuhinji. Spoznavah so prehrambene navade v preteklosti, si ogledali grad Komenda, obiskali občinsko zgradbo, kjer so v pogovoru z županom Ljubom Žnidarjem spoznah zastavo občine Polzela, na kateri sta malteški križ in podoba leva, ki stoji pred vhodom v grad
Komenda.
Na prireditvi ob zaključku projekta so se otroci v bogatih slavnostnih oblačihh predstavili s pesmijo, plesom in besedo ob srednjeveški glasbi in s pravljico o izgubljenem malteškem vitezu v zapuščeni Komendi, kjer so male čarovnice pričarale stare čase blišča in zabave. Starši in drugi udeleženci prireditve so bili nad prireditvijo navdušeni.
T. Tavčar
Humani odnosi tudi v prometu
Na Osnovni šoli Polzela izvajajo v sklopu projekta Humani odnosi in z nenasiljem proti nasilju že vse leto različne dejavnosti in na ta način obveščajo učence in starše. Problematiko odnosov v prometu so obravnavali tudi na šolskem parlamentu.
Kot smo že poročali, so na šob najprej poskrbeli za ureditev prometa v neposredni okohci šole, prizadevajo pa si tudi za ukrepe, ki bi prispevali k umirjanju prometa na regionalni cesti. V okviru pouka in različnih dejavnosti, raziskovalnih in turističnih, raziskujejo vame poti v šolo, vzpodbujajo učence k upošte-
vanju pravil v prometu in drago.
Pred dnevi je izšla tudi zloženka z naslovom Otroci za varnost v prometu. Izdali so jo Občina Polzela, ki je pokrovitelj, Pohcijska postaja Žalec, ki je projekt vodila, in Osnovna šola Polzela. Zloženko, ki je izšla v nakladi tisoč izvodov in jo bodo prejeli starši in drugi krajani, so ustvarjati
učenci centralne in podružnične šole s svojimi mentorji, uredil pa uredniški odbor v sestavi Marija Kronovšek, Regina Mratinkovič, Ciril Roškar, Valerija Pukl in Boris Verdnik, pomočnik komandirja Policijske postaje Žalec. Z zloženko žehjo otroci osvestiti starše in druge krajane, da bi disciplina v prometu postala naš način življenja.
T. T.
Učenci OŠ Braslovče pred enim izmed svojih izdelkov
TRGOVSKI CENTER LEVEC -- VSE NA ENEM MESTU
M O D I A N A
•	NOVO - OTROŠKA OBLAČILA “VENICE” IN MINI CLUB PO UGODNIH CENAH
•	AKCIJSKA PRODAJA SVETIL IN PREPROG DO 17. 4. 2004
•	NA 1.500 m2 RAZSTAVNIH POVRŠIN Sl LAHKO VEDNO

OGLEDATE NOVE TRENDE PONUDNIKOV POHIŠTVA •15% POPUST NA IZBRANE MODELE OBUTVE DO 28. 3. 2004
•	NOVA KOLEKCIJA SLOVESNE OBUTVE
•	ČUDOVITI ARANŽMAJI ZA VSAKO PRILOŽNOST
•	POSEBNA PONUDBA - VELIKONOČNI ARANŽMAJI
A TuMnrui ;'* Ji-1
^LOTERIJA
•SLOVENIJE
•	VSE, KAR POTREBUJETE ZA MALE ŽIVALI
•	VELIKA IZBIRA AKVARIJSKIH RIBIC
•	PRI NAS VAS VEDNO ČAKA SREČA
•	BOGATA PRAZNIČNA PONUDBA
•	NOVI IZDELKI IZ LINIJE ZDRAVO ŽIVLJENJE
bar PgriKA • za sprostitev in okrepčilo po opravljenem
NAKUPU
VABLJENI!
Trgovine
z gradbenimi materiali
sam
Eib	P UKAS
j »00002	Ä
PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51
TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin,
električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material,
vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov
STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATON,
TONDACH,
KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ ... Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom,
Gotovinski popusti, ugodni bančni krediti Prodajna akcija v sodelovanju D topdom Ljubljana od 19. marca do 10. aprila akcijska prodaja več kot 80 artiklov
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
f0 DOLINI
marec 2004
15
Društvo z bogato vsebino dela
Društvo upokojencev Petrovče ima v svojih vrstah več kot 500 članov. Konec februarja so pripravili redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot 180 članov. Na občnem zboru so obravnavali spremembe in dopolnitve pravil društva, podpis pogodbe o ustanovitvi Pokrajinske zveze DU Celje in predstavili kandidata stranke DeSUS Žalec za volitve v državni zbor.
Poročilo o delu društva, ki se odvija v kar 21 povezovalnih sekcijah in podsekcijah, je podal predsednik mag. Ivan Glušič. Najbolj množična je športnorekreativna sekcija, katere delo se je v glavnem odvijalo v društveno rekreacijskem centru Ruše in na tekmovanjih po dolini, ki so jih organizirala druga upokojenska društva in Zveza DU Žalec. V lanskem letu je društvo prejelo kar 15 pokalov, posamezni upokojenci pa 37
medalj. Vodstvo društva je organiziralo številna družabna srečanja.
Za leto 2004 so si zadali podoben program dela, kar pomeni delovanje številnih sekcij, organizacijo družabnih srečanj v RC Ruše, izletov, društvenih in medruštvenih tekmovanj in še marsikaj. Med drugim ne bo manjkalo tudi delovnih akcij v RC Ruše, kjer je potrebno opraviti nekatera vzdrževalna dela.
Tokratni obči zbor je bil tudi volilni. Izvolili so 15-članski upravni odbor, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen mag. Ivan Glušič. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja društva.
Ob zaključku občnega zbora je predsednik DeSUS-a Žalec Ivan Jelen predstavil kandidata za jesenske državnozborske volitve. Za 4. volilno enoto je njihov kandidat - Ervin Janežič, za 5. volilno enoto pa mag. Ivan Glušič.
D. N.
Predsednik društva mag. Ivan Glušič podeljuje priznanje Matjanu Zadelu.
Letos 50 let DU Prebold
Društvo upokojencev Prebold praznuje letos 50-letnico svojega delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno 4. julija 1954 in je takrat štelo 212 članov. 15. avgusta istega leta so organizirali veliko prireditev na dvorišču graščine Prebold in ob tej priložnosti razvili prvi upokojenski prapor v Sloveniji.
Preboldsko društvo upokojencev šteje danes več kot 1000 članov iz občin Prebold in Braslovče in je največje tovrstno društvo v Spodnji Savinjski dolini. Temu primerno imajo razvejeno društveno dejavnost. V zimskih mesecih potekajo tedenske aktivnosti ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih. V zimskem času se ukvarjajo z ročnimi deli, igranjem odbojke moških, šaha, metanjem pikada in kartanjem, poskrbijo pa tudi za rekreacijo žensk
in moških. Aktivnosti potekajo v telovadnici in v društvenih prostorih. V poletnem času se tedenske aktivnosti odvijajo v Gaju pri društveni brunarici, kjer se dobivajo vse dni v tednu in se med sabo merijo v metanju krogov, odbojki, balinanju, ruskem kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško, ne manjka pa tudi drugih oblik družabnosti. Lani je bilo opravljenih tudi veliko prostovoljnih delovnih ur pri izgradnji 3-steznega balinišča. Posebno skrb posvečajo ostarelim in obnemoglim članom.
O vsem tem so poročali na letni konferenci, ki je potekala v tudi tokrat polno zasedeni preboldski dvorani. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik društva Ivo Stepišnik in podal poročilo o delovanju društva. Kot delovni predsednik je konferenco vodil poslanec Franc Lenko, član preboldskega društva upokojencev. Med udeleženci konfe-
Predsednik društva Ivo Stepišnik med podajanjem poročila za leto 2003
Manj škode divjih prašičev
lovska družina Braslovče, ki šteje 61 članov, je imela pred dnevi občni zbor. Po besedah starešine Marka Stegnarja so v minulem letu, v lovišču velikem okrog 3600 ha, dosegli zastavljene cilje.
Gospodarjenje z divjadjo je bilo zelo uspešno, plan odstrela, ki jim ga predpisuje zavod za gozdove, je bil izvršen tako številčno kot tudi po spolni strukturi. Plan so stoodstotno
realizirali predvsem pri divjih prašičih. Z dopolnilnim krmljenjem in pravilnim odstrelom so skoraj v celoti uspeh odvrniti divjad od kmetijskih zemljišč, tako da je bilo dosti manj škode na travnikih in njivah. Krmo, predvsem koruzo, so v glavnem pridelali sami, nekaj pa so je morah za avtomatske krmilnice in krmne valje kupih v zrnju.
V lanskem letu so opravili 3644 delovnih ur za izdelavo krmišč, viso-
kih prež. in lovskih stez ter drugo v lovišču. V planu za letošnje leto so si pri gojitvi in preprečevanju ter saniranju škode zastavili visoke cilje. Nekaj časa so namenih tudi izvajanju novega zakona o lovu.
Na zboru so za častna člana družine imenovah Ota Raka in Janeza Fevžarja, v svoje vrste pa so sprejeli dva nova člana pripravnika. Zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin, šole in občine Braslovče.
T.T.
Novo vodstvo
Društvo upokojencev Vrbje je od leta 1999 samostojno društvo, prej pa je dve leti delovalo kot pododbor žalskega društva. Letošnji občni zbor je bil zato volilni.
Doslej je društvo kot predsednica vodila Pavlina Glušič, novi predsednik pa je Ernest Lužar. Podpredsednica je Marta Grabner, tajnica pa Ljubica Hlade. Prvič so na letošnjem občnem zboru podelili društvena priznanja, in sicer vsem, ki so 7 let delovali v organih društva.	K. R.
Rdeči nageljni za žene
Člani Mladega foruma so z rdečimi nageljni polepšali dan mimoidočim ženam in dekletom v Žalcu.
cija, ki žeh v svojem okolju oblikovati lastno sedanjost in lastno prihodnost z jasno vizijo. Hkrati s tem pa tudi vizijo družbe, ki bo skozi demokratične odnose gradila enakost vseh. Naloga njihovega foruma je tudi spremljati potrebe mladih ter sooblikovati mladinsko politiko v Sloveniji. So tudi pomemben injci-ator nastanka in razvoja mladinskih svetov na lokalni ravni ter drugih mladinskih struktur, ki bi mladini nudile zabavo, športne, umetniške, intelektualne in druge storitve, jim zapolnile življenje in tako delovale hkrati kot varnostna mreža, ki zmanjšuje možnost prvega stika z
drogami in kriminalom.
Mednarodni praznik žena je ena od njihovih prvih večjih aktivnosti, ki so si jih zadah v program za leto 2004. Ta vključuje tudi razne športne in druge aktivnosti. Med drugim pripravljajo turnir v odbojki in turnir v uhčni košarki, ki bosta izvedena v času šolskih poletnih počitnic. Tako kot že lani pa bodo tudi letos aktivno vključeni v obeleževanje svetovnega dneva otroka (5.oktober) in svetovnega dneva boja proti AIDS-u. V prvi akciji bodo dehli pobarvanke in čokoladice, v drugi pa kondome in zloženke.
D. N.
Na dan mednarodnega praznika žena so člani Mladega foruma ZLSD Spodnje Savinjske doline poskrbeli za prijetno	presenečenje.
Dekletom in ženam so že drugo leto zapovrstjo delili rdeče nageljne. V ta namen so postavili stojnico, s katero so želeli poudarili pomen mednarodnega praznika žena, hkrati pa tudi opozoriti na vlogo, ki jo imajo v slovenskem političnem prostoru.
Pred nedavnim so pripravili tudi
redno letno konferenco, na kateri so sprejeh nov statut in se preimenovali v Mladi forum ZLSD Spodnje Savinjske dohne. Opravili so tudi volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Matjaž Debelak, za podpredsednika Urban Kranjc, generalni sekretar pa je Robert Srčnik. Na konferenci so evidentirali tudi kandidatko za volitve v Državni zbor. To je Karmen Špiljak iz Žalca.
Progam Mladega foruma, kot je dejal Matjaž Debelak, temelji na vrednotah strpnosti, solidarnosti in enakopravnosti. So mladinska organiza-
Gostilna s tradicijo
PRIVOŠMK
Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Naročila za birme, obhajila in praznovanja obletnic.
Ob sobotah in nedeljah vam nudimo kosila. Priporočamo jedi iz domače kašče.
renče so bih predsednik občinske organizacije DeSUS Franc Kukovnik, župan občine Prebold Vinko Debelak, predstavnik Zveze DU občine Žalec Ivan Jelen, predstavnik skupščine Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije Stane Skok in predstavnica UO Pokrajinske zveze DU Celje Pavhna Glušič.
S podobnimi aktivnostmi kot lani se bodo soočali tudi v letošnjem letu, kar je razvidno iz koledarčka prireditev, ki so ga prejeli vsi člani društva. Letos bodo dvakrat letovali na
otoku Braču, obiskali nekaj gledaliških predstav in se odpravili na nakupovalne in druge izlete. Teh se udeleži vsakič približno 150 članov. Znova se bodo podah na Martinov pohod. Sicer pa bo letos vehko njihove aktivnosti usmerjeno v praznovanje 50-letnice društva, ki jo bodo slovesno obeležili s proslavo 7. avgusta. Ob tej priložnosti bodo razvili nov društveni prapor.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, vendar pa so po razrešnici starega odbora znova potrdili dosedanje člane na čelu s predsednikom Ivom Stepišnikom.
D. N.
Sedaj tudi
numizmatična sekcija
Člani filatelističnega društva Žalec so na rednem občnem zboru 13. februarja obravnavali delo društva v preteklem letu. Delo je potekalo v smislu zastavljenega načrta za leto 2003. Realizirali so izdaje priložnostnih kuvert z žigi ter sodelovali na razstavah in uspešno delali z mladimi.
Lansko leto je društvo izdalo dve društveni kuverti. Izdaja prve, ki je bila predvidena v času občinskega praznika, se je zavlekla v mesec november. Prva kuverta je bila posvečena prvi slovenski pesnici Fani Hausman, druga pa 100-letnici delovanja sokolstva v občini Žalec.
Zelo uspešno je bilo delo z mladimi. Zahvaljujejo se mentorjem, ki so znah pritegniti mlade, zlasti osnovnošolce, k zbiranju znamk in pripravi gradiva za razstave. Na osnovni šoh Prebold aktivno sodeluje v filatelističnem krožku trenutno 7 učencev in dva srednješolca, na I. osnovni šoh Žalec pa 27 učencev. Sodelovali so na treh razstavah in prejeli tudi
nagrade. V kratkem bodo hhtehshčni krožek ustanovil tudi na osnovni šoh Petrovče.
Člani, predvsem krožkarji, so uspešno sodelovali na razstavah na Ptuju, v Trbovljah na FIRAMLI in v Kranju. Na Ptuju so razstavljali mladinci, ki so na FIMERA in FIRAMLA v Trbovljah dosegli lepe uspehe. Tildi na razstavi ENO OKNO v Kranju so nastopih z največ eksponatov. Na mednarodni razstavi v Gradcu v Avstriji je mlada članica Lara Plavčak, ki je zastopala žalsko društvo, za svoj eksponat prejela posrebreno medaljo. Nekateri člani so se udeležili poučne ekskurzije v München ter se udeležili proslave ob 70-letnici društva Maribor.
Z upravo pošte Celje so sklenili dogovor o postavitvi vitrine na pošti v Žalcu, v kateri bo društvo razstavljalo znamke in obveščalo občane o svojem delu.
Prisotni člani, v društvo je včlanjenih 77 filatelistov, so se strinjali z delovanjem numizmatične sekcije, saj se kar nekaj članov ukvarja tudi z zbiranjem starega denarja. Jožef Čeh
KEMIČNA ČISTILNICA
NOVA
-	kemično čiščenje in tikanje oblačil
-	impregnacija oblačil SCOTCHS ARO
CEUE, Smrekarjeva 1 ( stavba ENERGETIKE )
Delovni čas: 9-12,13-18, SOBOTA 7.30-12
ŽALEC, Šlandrov trg 23/a
Delovni čas: 8-17
NOVO ! NOVO ! NOVO !
Sprejem in izdaja v centru PETROVČ
Šiviljstvo ZLATKA Brunček, Petrovče 208
Delovni čas: 9-16
Geodetske storitve
V.	w J '	(
UREJANJE MEJ, DELITVE PARCEL, GEODETSKI POSNETKI, ZAKOLlCSE, VRIŠI OBJEKTOV, VPJSI ETAŽNE LASTNINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, GEODETSKI NAČRT! PO KONČANI GRADNJI, INŽENIRSKA GEODEZIJA
Projektiranje Nepremičnine
NIZKE GRADNJE,	CENITVE NEPREMIČNIN
PROJEKTIRANJE HIŠBO VAŠI ŽELJI

m
Geoprojekt
-V
Tol.: 03 1710-38-10 j OSMI 03+/ 305-814
-,	ia\\ v
-
Šlandrov trg 11, Žalac www.gaojjrojakt.sl
marec 2004
Ro DOLINI
Dan zdravja za vse
Pomlad je prišla v deželo in med ljudi prinesla več optimizma. Ob takih trenutkih pogosto razmišljamo: “Če bo zdravje, potem bo tudi vse drugoP’ Pot do dobrega zdravstvenega stanja pa si lahko utremo predvsem sami. Na to nas opozatja tudi 7. april - svetovni dan zdravja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nas s tem dnevom skuša spodbuditi k razmišljanju o zdravstvenih problemih v svetu, o boleznih in dejavnikih, ki pogojujejo njihov nastanek. Leta 2002 je slogan “Agita mundo -gibanje za zdravje” vabil posameznike, skupnosti in države, da bi povezale dejavnost za zdravje s preventivno vlogo javnega zdravstva. V Žalskih lekarnah smo takrat prvič organizirali rekreativni pohod in tako poudarili pomen telesne pripravljenosti in vpliv zdravega načina življenja na dobro telesno, duševno in socialno zdravje.
Letos vas vabimo na tretji rekreativni pohod.
Kdaj?
V nedeljo, 18. aprila, in to ob vsakem vremenu!
Zbrali se bomo na športnem igrišču pri I. Osnovni šob Žalec in se podab na pohod do Sv. Jederti oziroma Lovskega doma na Rinki.
Pohod je namenjen otrokom in staršem, zdravim, pa tudi tistim z dolgotrajnimi boleznimi kot sta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen. Skratka, vsem, ki vam hoja pomaga do boljšega zdravstvenega počutja.
Na uro in pol trajajoči poti bo potrebno premagati le približno dve-
prebudimo pomlad v sebi
nedelja, 18. april ob 9. uri
Leta niso ovira za hojo.
sto metrov višinske razlike. Pot nas bo vodila skozi park za šolo in preko nadhoda nad obvoznico, čez prijetne travnike do Gotovelj, potem pa po ravnini do transformatorske postaje v Podlogu in naprej po “Savinjski poti" do jame Pekel. Od tam se bomo odpravih navzgor po gozdni poti “za markacijami”. Iz gozda bomo prišli nekobko nad Lovskim domom Rinka bi se nato še kakšen kilometer napotib po asfaltirani cesti do cilja.
Poskrbljeno bo za morebitno nujno zdravniško pomoč, sicer pa bo vsak lahko prilagodil hojo svojim sposobnostim in telesni pripravljenosti. Vi poskrbite le za to, da boste vremenu primemo oblečem (udobna pohodna oblačila, za vsak primer imejte s sabo toplo vrhnje oblačilo) in obuti (primerna pohodna obutev, dovolj udobna za vaše noge) ter da bo v nahrbtniku manjše okrepčilo in nekaj vode.
In še nekaj podrobnosti: na štartu vas bomo seznanili s potekom poti, debli pisne informacije o tem, kaj se bo dogajalo ta dan, dobiti boste tudi bon za topel obrok na cilju.
Na poti vas bodo spremljali izkušeni planinski vodniki iz Planinskega društva Žalec. Pribbžno dvajset jih bo skrbelo, da boste vsi varno prišh do cilja. Enotno bodo oblečem, da jih boste lahko spoznati. Razporediti se bodo po celotni poti in vas usmerjati od starta do cilja.
Pri jami Pekel (približno na polovici poti) vam bomo za okrepčilo ponuditi čaj.
Na cilju pri lovskem domu Rinka na Sv. Jederti, vam bomo ob prihodu postregli s toplim čajem in jabolkom.
Predvidoma ob 11.30 se bo pričel kulturni program s pozdravom organizatorjev pohoda in župana občine Žalec.
Okoli poldneva vam bomo postregli topel obrok: mesno-zelenjavno ati zelenjavno enolončnico, zato ne pozabite na bon, ki ga boste prejeti na začetku pešpoti!
Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Aleksandra Ježa.
Na cilju vam bomo, če boste želeti, izmeriti krvni tlak in še kakšen “pokazatelj” vašega zdravstvenega stanja. In najbrž ne bo odveč tudi nasvet ati napotek, kako bolj zdravo živeti.
Vračati se boste praviloma po krajši poti (približno pol ure hoje) proti Gotovljam in Žalcu, od tam pa na svoje domove. Kdaj? Odvisno od vremena in vašega počutja.
Za spomin vam bo ostala skodelica, v kateri boste dobiti enolončnico, nagrada za vaš podvig pa bo tudi spominska majica. Organizatorji pa si želimo, da poleg spominov v vas ostane potreba po redni telesni aktivnosti, ki bo okrepila vaše zdravstveno stanje. Zadostuje, da izberete hojo, ki je najcenejša in najbolj dostopna oblika fizične aktivnosti, primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih.
Bodite vztrajni (vsaj trikrat na teden), hodite dovolj dolgo (vsaj pol ure) in dovolj intenzivno (srčni utrip se mora povečati toliko, da se rahlo preznojite).
Tudi najmlajši so se lani pogumno odpravili na rekreativni pohod ob dnevu zdravja.
Zdravje je dobrina, privoščimo si jo v izdatni meri!
Vabimo vas tudi na prireditev ob zaključku projekta “Prebudimo pomlad v sebi”, ki ga izvajamo v Žalskih lekarnah v okviru programov Ministrstva za zdravje o varovanju in krepitvi zdravja v letih 2003/04. Prireditev bo v petek, 23. aprila, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Osnovnošolci bodo predstaviti raziskovalne naloge na temo zdravega načina življenja. Ogledati si boste lahko tudi razstavo tikovno-tite-rarnih stvaritev otrok iz vrtcev in osnovnih šol. Le-ta vam bo predstavljena tudi že na dan rekreativnega pohoda, v nedeljo, 18. aprila.
V skladu s 33.členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS 96/2002), 19-člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda "Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec" in sklepa sveta zavoda (za zap. 1) in sklepa direktorice (za zap. 2)se
razpisujeta prosti delovni mesti
1.	PROGRAMSKEGA DIREKTOqjA/DIREKTORICE ZA PODROČJE KULTURE
Za programsko direktorico/programskega direktorja je lahko imenovan kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje:
•	univerzitetna ali visoka izobrazba ustrezne smeri (zaželeno humanističnih smeri)
•	pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na področju kulture
•	vodstvene in organizacijske izkušnje in sposobnosti
Programsko direktorico/programskega direktorja bo imenoval svet zavoda po predhodno pridobljenem mnenju direktorice in mnenju strokovnega sveta za kulturo. Z delom pričnete takoj oziroma po dogovoru.
Mandat programskega direktorja/direktorice je 5 let, delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo ponovnega imenovanja.
Izjemoma je za programskega direktorja/direktorico za področje kulture lahko imenovan kandidat/ka z eno stopnjo nižjo izobrazbe od predpisane, če gre za osebo, ki ima več kot 10 let delovnih izkušenj ter uživa splošen ugled v stroki in so vsa mnenja o kandidatu/ki pozitivna.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, življenjepisom in opisom lastne vizije razvoja organizacijske enote kultura pošljite v zaprti ovojnici v 8.dneh po objavi tega razpisa na naslov:
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 ŽALEC, s pripisom “Razpis programski direktor - NE ODPIRAJ!".
2.	TAJNICE ZAVODA
Od kandidatk/kandidatov pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske, administrativne ali druge ustrezne smeri, najmanj dve leti izkušenj, poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi, kot so WORD, EXCEL.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem obdobju, ki traja tri mesece. Pričetek dela 1.5. 2004 oz. po dogovoru.
Prijavo na razpis pošljite v zaprti ovojnici v 8. dneh po objavi na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9A, 3310 Žalec s pripisom “Razpis tajnica - NE ODPIRAJ!”.
Kandidati/kandidatke bodo o izboru obveščeni v 8. dneh po odločitvi.
Festival potic
V okviru kmečke tržnice v Preboldu bo to soboto dopoldanski tržnici sledil še popoldanski Festival potic.
Predvelikonočno prireditev bodo
letos prvič organizirali Društvo podeželskih žena občine Prebold, Občina Prebold in Garni šport hotel Prebold. V programu bodo sodelovali še Kulturna sekcija PGD Kaplja vas (izdelovanje butar), DPD Svoboda Prebold (barvanje pirhov), Pihalni orkester TT Prebold, har-
VABILO
Občina Žalec organizira v petek, 2. aprila 2004, ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma Žalec okroglo mizo
MLADI N DANAŠNJEM ČASU IN PROSTORU
(Kako si lahko drugačen in še vedno isti)
V okviru srečanja bosta Mateja in Saša Šimek predstavili diplomsko nalogo MLADI IN RAVE SUBKULTURA, za katero sta prejeli Prešernovo nagrado za študente.
monikar Franci Uplaznik, mlada pevka Anja Ropotar, glasbeni ženski trio iz Marija Reke in še kdo.
Vse potice bodo po ocenjevanju, ki ga bo opravila posebna komisija, na razstavi v preboldskem hotelu, kjer bo Uidi podelitev priznanj za najboljše potice. Vse potice, ki bodo razstavljene, bo odkupila Občina Prebold in jih podarila domovoma za starejše na Polzeli in Grmovju.
D. N.
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene.
Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20,
041 649 234
TV

& -
i -^^regremXops
mri O	<P.<E. VBca talcev 03
- j %	j
a
-svi
Pileria'»JH«»
07°°- 2300 jfmeGa
3310 Žalec 08°° - 22°°
I
710 40 40
Ime. po katerem se ti cedijo sline.
v) *» * * m , I
n u
Galileo!
égk 080 1208]
ESE ORANŽNI TELEFON J BREZPLAČEN KLIC
www.kd-qroup.si
Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih -169,98 %(v SIT)

1.000.000 SIT	2.699.800 SIT
* *»«'*•*v	(24.3.2004)
(24.3.2001)
Informacije, svetovanje in pristop k vzajemnim skladom KD v Velenju, Šaleška 18 in v Žalcu, Šlandrov trg 40
* *' A	*•"* '•r'r 'r'r'r' '	-,!----1-----'----(uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezniški). Pros'~,M  '— ,s—: ,en •—
---------------------------------Aspekti posebnih vzajemnih____
ti sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so ooja ). Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter, veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko
ivnilr rinanm in \/o?or Vctnnna nrnvÌ7Ìia znala za nncohna trzaiamna ctrl:
ia donosnost na sredstva z
j je v veimi meri oavisno oa stanja na trgu vreunostnin papirjev, vreanost točne lanno raste ai 3, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaša za posebna vzajemna sklada Galileo in jo.
Napovednik
marec 2004
\^J
OBČIM POLZELA
Sobota, 3. april, ob 9. uri
pomladanski sejem;
parkirišče pred občinsko stavbo na
Polzeli;
(Alenka Žnidar, 703 32 20),
Sobota, 3. april, ob 9- uri
križev pot iz Vimperka na Goro Oljko;
odhod na Vimperku;
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Sobota, 3. april, ob 9- uri
turnir malega nogometa; igrišče pri OŠ na Polzeli;
(Živko Anzelc, 041 536 408).
Petek, 9- april, ob 15. uri
križev pot na veliki petek; cerkev sv. Križa na Gori Oljki;
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Sobota, 10. april, ob 9. uri
tradicionalni meddržavni pokal; Lokostrelski klub Polzela;
(Vida Romih, 041 791 154).
Sobota, 10. april, ob 9. uri
25. pohod iz Rakovelj na Dobrovlje; avtobusna postaja v Rakovljah; (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 10. april, ob 7. uri
pohod na relaciji Rakovlje-Dobrovlje-Brezovec; zbirališče pri Francu Tajnšku v Parižljah;
(Stane Štorman, 572 01 20).
Ponedeljek, 12. april, ob 15. uri
velikonočni ponedeljek - maša na Vimperku;
cerkvica sv. Miklavža;
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Sobota, 17. april, ob 6. uri
25. pohod na Štampetov most; zbor pred občinsko stavbo;
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 17. april, ob 9. uri
srečanje mladine gasilske zveze Žalec;
igrišče pri OŠ na Polzeli;
(Dušan Zabukovnik, 041 454 279).
Nedelja, 18. april, ob 10.30
sveta maša na Gori Oljki na belo nedeljo;
cerkev sv. Križa na Gori Oljki;
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Nedelja, 18. april, ob 16. uri
koncert Aleša Hribarja z gosti;
Dom krajanov Andraž;
(Vili Pižom, 041 783 734).
Torek, 20. april, ob 18. uri
okrogla miza ob svetovnem dnevu Zemlje;
mala dvorana kulturnega doma na Polzeli;
(Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sreda, 21. april, ob 7. uri
pohod na relaciji bifeja društva upokojencev
Mrzlica-Kal (do planinskega doma); odhod izpred bifeja društva upokojencev;
(Stane Štorman, 572 01 20).
Petek, 23. april, ob 18. uri
počastitev ob vstopu Slovenije v EU: Evropa, dober dan; športna dvorana na Polzeli;
(Eva Lenko, 703 32 00).
Sobota, 24. april, ob 5. uri
12.	Rusov pohod na Medvednico; Športno društvo Andraž;
(Slavko Jevšnik, 572 25 60).
Nedelja, 25. april, ob 5. uri
12.	Rusov pohod na Medvednico; zbor pred občinsko stavbo;
(Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 25. april, ob 9. uri
15.	memorial Frančka Satlerja -
mah nogomet;
športno igrišče v Andražu;
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 25. april, ob 16. uri
koncert Mešanega pevskega zbora Andraž;
Dom krajanov Andraž;
(Dani Sitar, 041 204 760).
Petek, 30. april, ob 20.30
kresovanje;
športno igrišče Andraž;
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
OBČIM ŽALEC
Petek, 2. april, ob 9.uri
odprtje razstave PIRHOV;
Gasilski dom Drešinja vas; razstava bo odprta do 4. aprila, od
9.	do 19- ure;
Turistično društvo Petrovče - sekcija Drešinja vas.
Sobota, 3. april, ob 19. uri
koncert SAVINJSKEGA OKTETA in zbora SV. NIKOLAJA; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Ponedeljek, 5. april, ob 20. uri
predstava za ponedeljkov gledališki abonma
-	KOMAJ DO SREDNJIH VEJ v izvedbi AG Vrba;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Četrtek, 8. april, ob 17. uri
predstava za mladinski gledališki abonma in izven
-	SLADKO HSIA ZGODBA; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Petek, 9. april, ob 20. uri
koncert kitarske zasedbe “GUI-TARISSIMO”;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec in Študentski klub Žalec.
Torek, 13. april, ob 20. uri
predstava za torkov gledališki abonma in izven
-	KOMAJ DO SREDNJIH VEJ v izvedbi AG Vrba;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Četrtek, 15. april, ob 20. uri
predstava za izven
-	POLJUB ZA LAHKO NOČ;
-	gostovanje gledališča Satirikon; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 16. april, ob 20. uri
koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
GŠ Žalec in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 18. aprfl, ob 16. in 20. uri
območna revija odraslih pevskih zborov;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
JSKD 01 Žalec.
Sreda, 21. april, ob 17. in 19. uri
območna revija otroških pevskih zborov;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
JSKD 01 Žalec.
Petek, 23. april, ob 18. uri
proslava ob Dnevu upora proti okupatorju;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
Nedelja, 25. april, ob 14. uri
postavljanje hmeljevk;
Loke nad Jamo Pekel;
Etnološko društvo "Hmeljarska vas".
Torek, 27. april
promocija nove zgoščenke ansambla Navihanke;
dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
Navihanke in ZKŠT Žalec.
Petek, 30. april, ob 15. uri
razstava znamk Društva filatelistov občine Žalec,
v prostorih Obrambnega stolpa v Žalcu;
Petek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje;
Limberk - Griže;
TD Griže in ŠD Griže.
SPORTINE PRIREDITVE;
Sobota, 3. april, ob 9. uri
Savinjska orientacijska liga;
Griže z okolico;
PD Zabukovica.
Nedelja, 3. april, ob 8. uri
pohod v spomin na umrle planince (Slomnik);
Liboje (Frece);
Planinsko društvo Liboje.
Sobota, 10. april, ob 9- uri
namiz. tenis - področno tekmovanje invalidov;
Žalec;
Medobčinsko društvo invalidov.
Nedelja, 11. april, ob 7. uri
Gradiška tura;
PD Žalec.
Torek, 20. april,
prvenstvo Savinjske doline v šahu za ženske;
OŠ Šempeter;
Šahovsko društvo Savinjčan.
Četrtek, 22. april, ob 8. uri
srečanje upokojencev - šp. občine Žalec;
Vrbje;
Planinsko društvo Liboje.
Sobota, 24. april, ob 9- uri
planinski pohod po obronkih KS Liboje;
Liboje;
Planinsko društvo Liboje.
Sobot, 24. april, ob 16. uri
prvenstvo Slovenije v teku na 10 km in štafetnem teku;
Žalec;
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC	
Ob svetovnem dnevu knjige -23.	Velikonočne ustvarjalnice
aprilu	z Ireno Verbič: 31. marec ob 17. uri v
Torek, 20. april, ob 17. uri	Petrovčah
v MMK	1. april ob 17. uri v Libojah
PRIPOVEDOVALNICA na temo Dobil/a sem Nobelovo nagrado za	6. april ob 17. uri v Braslovčah
književnost (sodelujejo učenci	NOVO
OŠ Spodnje Savinjske doline)	Krajevna knjižnica Ponikva je v prostorih
Četrtek, 22. april, ob 19.	gasilskega doma odprta
uri	vsako sredo od 16. do 18.
predstavitev knjige in avtorja dr.	ure in vsako nedeljo od
Franceta Bučarja Porušena har-	10. do 11. ure.
moni j a sveta	Pričakuje vas knjižničarka Leonida Uranko.
PROSTOVOIJNO GASILSKO DRUŠTVO DREŠU\JA VAS IN TURISTIČNA SEKCIJA organizirata 2., 3. in 4. aprila 2004 peto tradicionalno razstavo pirhov in velikonočnih dobrot.
Na razstavi si bo mogoče ogledati znameniti vrhniški pirh Franca Gruma in pirhe iz vse Slovenije, ki jih bo predstavila avtorica knjige Barvajmo pirhe Neža Romih.
Na cvetno nedeljo pa bodo fantje z vasi pred petrovško baziliko prinesli butaro velikanko.
Pripravljalni odbor
KINO ŽALEC
ART PROGRAM:
Sobota, 3. april, ob 20.00
BAZEN (misteriozni triler)
Režija: Francois Ozon; Scenarij: Francois Ozon, Emmanuele Berheim
REDNI FILMSKI PROGRAM:
4. 4. ob 18.00: DF.RGI IN ROZA V KRALJESTVU SVIZCA (komedija) ob 20.00: HLADNI VRH (romantična, vojna drama)
11.4. ob 18.00: PALAČA STRAHOV (komedija, družinska, domišljijska grozljivka) ob 20.00: TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO (grozljivka)
18. 4. ob 18.00: DOBRODOŠLI V JUNGLI (akcijska komedija) ob 20.00: LJUBEZEN JE LUŠTNA ŠVAR (romantični)
25. 4. ob 18.00: TORQUE: DIVJI V SEDLU (akcijski)
Atletski klub Žalec.
Nedelja, 25. april, ob 10. uri
košarkarski turnir trojk;
POŠ Trje;
Športno društvo Hofrein.
Torek, 27. april, ob 8. uri
"Pomlad na Bukovici” - pohod; Žalec (pisarna PD) - Bukovica;
PD Žalec.
Sreda, 28. april, ob 16. uri
lemi pokal SPRINTKO 1/3;
Žalec;
Atletski klub Žalec.
Petek, 30. april ob 15. uri
turnir v malem nogometu;
Levec;
Športni klub Levec.
Petek, 30. april ob 15. uri
balinarski turnir;
Levec;
Športni klub Levec.
Petek, 30. april ob 15. uri
odbojka na mivki - turnir;
Levec;
Športni klub Levec.
Petek, 30. april ob 17. uri
otvoritev bivaka na Kamniku; Kamnik;
PD Zabukovica.
Petek, 30. april ob 20. uri
Kres na Gori;
Galicija;
PD Žalec, sekcija Galicija.
Petek, 30. april ob 20. uri
kresovanje na Homu;
Hom;
PD Zabukovica.
Petek, 30. april, od 16. ure naprej
EUROŠPORTNI DAN V ŠC ŽALEC fit liga za vse (info: Mlaki fit - 041 800 782),
rolanje za vse (izposoja rolerjev, igranje hokeja...), odprta vrata tenisa (izposoja loparjev in prosta igra, turnir ...), aerobika za vse, poskusi v balinanju in še kaj... Športni center Žalec;
ZKŠT Žalec in športna društva.
KRAJEVNA KNJIŽNICA LIBOJE
obvešča, da bo 1. aprila 2004 začel veljati poletni čas odpiranja: ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
Prireditve v Krajevni knjižnici:
1. april ob 17. uri velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič,
6. april ob 19. uri ustvarjalno-debatni krožek z Martino Maček,
19. april ob 17. uri ustvarjalnica z Darjo Baloh za otroke od 6 do 9 let.

OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 3. april, ob 19. uri
8.	salamijada;
dvorana TVD Partizan Braslovče; Turistično društvo podeželskih žena in Lovsko društvo Braslovče. Zbiranje salam bo potekalo v lovskem domu v Braslovčah, v petek, 2. aprila, od 17. do 20. ure.
Nedelja, 4. april, od 8. do 12. ure
spomladanski trški sejem v trgu Braslovče;
Društvo podeželskih žena Braslovče; Trg Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. april, od 8. ure dalje
kmečka tržnica in festival potic -tekmovanje za najboljšo potico, prikaz izdelovanja butar in barvanje pirhov, nastop domačih godcev in pevcev; parkirišče pred OŠ Prebold in Gami šport hotel Prebold; Občina Prebold in Društvo podeželskih žena občine Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 4. april, ob 20. uri
komedija Težave s hrbtenico; dramska skupina PGD Kaplja vas; Gasilski dom Kaplja vas;
PGD Kaplja vas;
(Franc Grenko, 041 793 803).
Nedelja, 4. april, ob 7. uri
Savinjska planinska pot - etapa Laško-Šmohor-Hom-Prebold;
PD Prebold;
(Marko Natek, 041 783 345).
Sreda, 14. april, ob 20. uri
premiera komedije Slovenec sem, Slovenec tja; gledališka sekcija DPD Svoboda Prebold;
dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold;
(Milena Sedminek, 031 458 136).
Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni.
POTEPUH
PRVOMAJSKA POTEPANJA
H Vi samo uživajte I
Mi vaše počitnice jemljemaresnol
vi & mi ■
POTEPUH klub
.epote Rena 24.4.;49.900 Sit Sicilija letalo; 24.4.;135.900 Sit Jmbrija 24.4. in 30.4.;40.900 Sit Gradovi južne Češke 24.4.; 21.900 Sit Junaj-Bratislava 24.4. in 15.;21.500 Sit Toskana z Elbo; 24.4. in 30.4.;42.900 3rovansa in Ažurna obala 24.4.;65.900 Sit Benetke in Beneške Lagune 1.5.;9.500 Sit Rim-Pompeji-Sorento-Capri 23.4.;59.900 Sit Lugano-Boromejski otoki-Milano 29.4.;47.900 Sarajevo-Mostar-Medugofje 29.4.;33.500 Sit Beograd in srbski samostani 24.4.;48.900 Sit 3RV0MAJSKE POČITNICE-2,3.5-dni; na morju, gorah, zdraviliščih; Slovenija, Hrvaška
V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, Grčija, Španija,
.......... ....................Laldivi-KATALOGE VAM POŠLJEMO NA DOM
PLAČILO NA 6 do 10 OBROKOV
marec 2004
Kultura
Za žene in matere
Dan žena in materinski dan imata dolgoletno tradicijo. V čast ženam in materam ponekod že leta pripravljajo proslave in druge prireditve. Med drugim tudi v Andražu nad Polzelo.
V Andražu so tudi letos praznovanje obeh praznikov združili v proslavo, na kateri so nastopili Mešani
pevski zbor KD Andraž, Ljudski pevci, otroci iz oddelka andraškega vrtca in podružnične osnovne šole ter člani mladinske sekcije KD Andraž. Idejni vodja prireditve je bil Benjamin Mešič, program pa sta povezovala Marko Verdev in Zoran Zabukovnik. Kulturnemu programu je sledila pogostitev z zabavo.
T.T.
Mešani pevski zbor KD Andraž pod vodstvom Katarine Pustinek
Prijatelji šest še
V okviru Kulturnega društva Šešče že štiri leta deluje tudi skupina ljudskih pevk in pevcev pod vodstvom Zvoneta Babiča, ki je najmlajši med njimi, a ima za sabo že pet desetletij in pol. Z njim smo se po promocijskem koncertu zgoščenke in kasete v Zrečah pogovarjali v Šeščah, kjer so letos že drugo leto zapored pripravili zanimivo prireditev $ pesmijo in glasbo v novo leto.
“Naša skupina je nastala pred štirimi leti ob prazniku žena in mater. Ko smo v kulturnem društvu pripravljali program ob dnevu žena, smo se odločili sestaviti skupino, ki bi zapela kakšno ljudsko pesem. Nato pa je skupina nadaljevala z delovanjem. Potrebno je bilo izbrati še ime skupine. Imeli smo kar nekaj predlogov, na koncu pa smo sklenili ime poiskati v zgodovini našega kraja. Tako se skupina zdaj imenuje Prijatelji šest še,“ je v začetku pogovora povedal Zvone Babič.
“Nato smo nastopili na tradicionalnem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Marija Reki, zatem pa so se nastopi kar vrstili. Vsako leto pripravimo več kot dvajset nastopov. Lansko leto smo z dvema pesmima sodelovali tudi pri snemanju zgoščenke in kasete z ljudskimi pesmimi v Slovenskih Konjicah v studiu Fensi. Zdaj že razmišljamo o svoji lastni zgoščenki in kaseti. V okviru KD Šešče deluje namreč tudi mladi ansambel A je to in s člani ansambla se dogovarjamo o skupnem projektu.”
Skupino sestavljajo: Franjo Kobal, Marija Drolc, Jože in Marija Jelen, Marija Goropevšek ter Marija in Zvone Babič. Velik uspeh so doživeli tudi s prireditvijo S pesmijo in glasbo v novo leto. “Veseli smo, da je prireditev zaživela, saj je to tudi rezultat našega dosedanjega dela. Lansko leto smo prireditev prvič izpeljali skupaj z našimi sosedi iz Vrbja, letošnja pa je bila zasnovana širše in tako naj bi bilo tudi v pri-
Prijatelji šest še
Žalski glasbeniki spet zlati
Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec so se znova izkazali. Na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so osvojili tri zlate plakete in eno bronasto.
Na izbirnem regijskem tekmovanju so se z zlatimi plaketami izkazali: Melanija Pintar - flavta (mentor Diana Pajk, prof.), Maša Ipavic -oboa (mentor Tanja Mršnjak, prof.), ter Tina Strahovnik, Linda Zottel in
Urša Tekavc - solfeggio (mentor mag. Gorazd Kozmus, prof.)
Vsi omenjeni so se udeležili državnega tekmovanja, na katerem sta v kategoriji solfeggia Tina Strahovnik z 98,5 in Linda Zottel z 97,5 točkami osvojili zlati plaketi ter 2. in 3. nagrado, oboistka Maša Ipavic je s 95. točkami prav tako osvojila zlato plaketo, Melanija Pintar pa z 89,33 točkami bronasto.
D. T.
Mladi gledališčniki so se predstavili
Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ter občinami Spodnje Savinjske doline pripravil srečanje gledaliških krožkov osnovnih šol pod naslovom Mladi gledališčnik. Srečanje je potekalo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pod geslom Eden drugemu ogenj dajmo.
Nastopilo je sedem gledaliških skupin. Skupina podružnične OŠ Liboje je uprizorila igrico Ker mame niso čarovnice pod mentorstvom Darje Kovač, OŠ Griže sta zastopali dve skupini, in sicer je prva skupina pod vodstvom Alenke Tbrk zaigrala igrico Janko in Metka, druga pa pod
vodstvom Andreje Konovšek Iskano najdilce po literarni predlogi Pika nogavička. Damjana Lukman je vodila skupino iz OŠ Braslovče, ki se je predstavila z igrico Prvič v hribih, igrico V kraljestvu bonbonov je uprizorila skupina Kulturnega društva Gomilsko pod vodstvom Karmen Pokorny, Lenoba se ne splača sta dokazovala učenca David in Marko s I. OŠ Žalec, na Lunino potovanje pa so šli z mentoricama Simono Kučer in Katarino Regulj učenci OŠ Šempeter.
Po predstavah so se mentorice pogovorile s strokovnim ocenjevalcem Matjažem Šmalcem. Na letošnjem srečanju so pogrešali učence z OŠ Polzela in Vransko.
T. Tavčar
Občni zbor kulturnega društva
Ilustracije in prijetni spomini
Medobčinska matična knjižnica Žalec je ob 100-letni-ci rojstva ene najbolj priljubljenih slovenskih otroških pesnic Mete Rainer pripravila dva spominska večera. Natanko na njen rojstni dan (23. februarja) so v knjižnici odprli razstavo ilustracij njene mladinske poezije. Stoletnico pa bi knjižnica, ki je skrbnik pesniške zapuščine Meter Rainer, želela obeležiti še z izidom nove zbirke pesmi za odrasle.
Žalska knjižnica je nameravala pripraviti razstavo ilustracij Marjana Mančka, ki je ilustriral pesniške zbirke Fičfirič, Mihaha in Hokus pokus. Vendar so se te ilustracije izgubile pri založbi. Ker pa je Meta veliko pesmic objavila v mladinskih revijah in drugih knjigah, se je ilustracij vendarle nabralo dovolj za razstavo. Avtorji ilustracij so: Mojca Cerjak, Ančka Gošnik Godec, Uroš Hrovat, Božo Kos, Marjan Manček in
Katra Štrukelj. Slednja se je tudi udeležila odprtja razstave, ki so ga popestrili mladi recitatorji in kan-tavtor Aleksander Jež, ki je uglasbil Metine pesmi iz zbirke Ježkova frizura.
Ob tej priložnosti je Filatelistično društvo Žalec izdalo priložnostno spominsko kuverto in žig, ki so jo člani društva predstavili tudi v prostorih žalske pošte.
K. R., foto: T. T.
Glasbeni karneval v Žalcu
Glasbena šola Risto Savin Žalec pripravi vsako leto kar nekaj nastopov, koncertov in produkcij. Zlasti odmevni so koncerti orkestrskih sestavov. V začetku marca pa so prvikrat doslej koncert pripravili tudi učitelji šole. Zanimiv, predvsem pa vesel koncert so naslovili Ko maske zaigrajo.
Na koncertu je sodelovala večina učiteljev žalske glasbene šole: Jože Škorjanc, Damjan Vajde, Dejan Tamše, Marija in Sonja Alatič, Dejan Podbregar, Januš Rasijevič, Marta Koberski, Natalija Nataša Ermakova, Andreja Turnšek, Erian Karlovič,
Lesjak, Aleksej Ermakov z balalajko ter Matjaž Stošič s flamenko kitaro. Med posameznimi glasbenimi točkami sta za obilico smeha poskrbela Mika Maka - klovnesa Eva Škoflič Maurer in Franci Podbrežnik. Zanimiva popestritev glasbenih točk je bila filmska spremljava na velikem platnu in razpoloženje ob skladbi Brasil je bilo ob koncu kot na resničnem karnevalu.
Poleg glasbe so nastopajoči navdušili s kostumi, za katere je s sodelavko poskrbela Irena Verbič, vodja projekta je bila Andreja Turnšek, z nasveti in masko je bila v pomoč Jožica Ocvirk, luč in zvok sta
Glasbeniki so na oder prikorakali pod taktirko vodje projekta Andreje Turnšek.
Skupina si je to ime nadela na osnovi dogodka, ki je močno prizadel vas Šešče. Okrog leta 1900 je vas namreč pogorela. Ostalo je le šest hiš in ljudje so govorili: “Šest jih je pa le ostalo.”
hodnje. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil občini Prebold, Društvu podeželskih žena, vsem sponzorjem in vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi prireditve," je še dejal Zvone Babič.
Prvo marčevsko soboto je kulturno društvo Petrovče pripravilo občni zbor. Po pregledu dela v minulem letu, sprejetem programu dela za tekoče leto in predlagani ustanovitvi nove sekcije društva -vokalne skupine Candela, so v
društvu prvič podelili tudi dvoje društvenih priznanj. Za dvig in širitev knjižničarske dejavnosti v Petrovčah je priznanje prejela Metoda Uranjek, za dolgoletno uspešno delo v društvu pa Konrad Podbregar.
J- N. J.
Srečko Lavbič, Magdalena Navodnik in Irena Kralj. Kot gostje so nastopili ansambel Guitarissimo, ki jih je na koncert pripeljal Ali Baba, kuharsko razpoložena toikalna zasedba, kvintet Harminet v ruski preobleki in Saxofonist Bojan Bahč, baritonist Blaž
bila skrb Milana Gruberja, računalniška obdelava pa je bila v rokah Janka Radusinoviča. Uživali so vsi -občinstvo in glasbeniki, ki so z aplavzom nagradili tudi ravnateljico šole Tanjo Cehner.
D. Naraglav
K. R., foto: T. T.
Kultura
marec 2004
Razstava Barbare Zupanc
V Savinovem likovnem salonu v ki jih vodi že tri leta.
Žalcu je do 2. aprila na ogled V osnovi izhaja iz mimetičnega upod-razstava del Barbare Zupanc iz	abljanja živalskih, ženskih in moških
Knjižničarji v Preboldu
Na povabilo Občinske knjižnice Prebold, ki jo vodi Nuša Dvoršek, je v Garnem šport hotelu Prebold potekal sestanek knjižnične mreže, za katero strokovno skrbi Medobčinska matična knjižnica Žalec na čelu z direktorico Anko Krčmar. V knjižnično mrežo so vključene vse občinske in krajevne knjižnice v Savinjski dolini.
Vse udeleženke sestanka so prejele dokumente s področja knjižničarstva, kot so Zakon o knjižničarstvu, Uredba o osnovnih storitvah knjižnice, Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja, Pravila o načinu dajanja informacij za javnost, delovni koledar za leto 2004 in Pregled poslovanja izposojevališč v letu 2003- Poleg tega so bili knjižničarji oziroma knjižničarke, ki delujejo v računalniškem programu Cobiss, na sestanku seznanjene s pripravo zbirnika blagajniških prilog v Žalcu, izvedele pa so, da knjige in
pričakujejo čim več pobud knjižničarjev in uporabnikov, ki lahko svoje želje zabeležijo na za to posebej pripravljen obrazec. Prav tako pričakujejo tudi predloge o nabavi periodike, video kaset, zgoščenk, CD-ROM-ov Knjižničarke so se seznanile tudi z višino sredstev za posamezno občinsko knjižnico, ki jih bo za leto 2004 nakazalo ministrstvo za kulturo.
Ob tej priložnosti so se seznanili z načrti doseganja pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v posameznih občinah do leta 2006. Določili pa so tudi datume velikonočnih ustvarjalnih delavnic, ki jih vodi Ireno Verbič. 24. marca so tovrstno delavnico pripravili v Preboldu, sledile pa ji bodo delavnice na Vranskem, v Žalcu, Libojah in Braslovčah.
Tokratno srečanje so izrabile tudi kot priložnost za zahvalo Leji Lah za njen prispevek k ohranjanju knjižničarstva na Ponikvi, ki zaključuje svojo knjižničarsko
Knjižničarke na delavnem sestanku v Preboldu
Slikarka Barbara Zupanc v razgovoru z županom Lojzetom Posedelom ob odprtju razstave
Celja. Ob odprtju razstave je o avtorici in njenem delu spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak in med drugim povedala, da je Barbara obiskovala ljubljansko srednjo šolo za oblikovanje, smer grafika, vsestransko se je izpopolnjevala na dvoletnih potovanjih po svetu in se po vrnitvi posvetila različnim kreativnim delavnicam za mlade,
likov, na slikah dominirajo ženske figure, dostikrat plesalke, ki jih iz realnega sveta prenaša v umišljene prostore, med vijuge in preplete, v kraje, ki jih obvladuje rog izobilja in se umikajo nekam daleč v sanje, kjer izgineta logika in dogovorjena prepoznavnost. V kulturnem programu je nastopil trio Decima, razstavo pa je odprl župan Lojze Posedel.
T. Tavčar
Pomladni venček domačih
ostalo nabavljajo v matični službi glede na finančno stanje in glede na strokovne kriterije. Anka Krčmar je dejala, da za kvalitetnejši knjižnični fond posameznih izposojevališč
kariero. Zahvalo pa so namenili Uidi Ani Nuši Dvoršek in vsem, ki so jim omogočili prijetno delovno srečanje v preboldskem hotelu.
D. Naraglav
Na gregorjevo s stihi Tonija Janiča
Na gregorjevo se ptički ženijo, zapihajo tople sapice in sonce že dobiva svojo moč. Letos je južni veter zapihal
tako rekoč čez noč in v deželo prinesel pomlad. Prav na gregorjevo so pomladni navdih in ljubezen v preboldski hotel prinesli tudi stihi Tonija Janiča, ki sta jih občinstvu brala gledališki igralec Polde Bibič in Jožica Ocvirk. K prijetnemu dogodku sta svoje prispevala tudi knjižničarka Nuša Dvoršek in kitarist Roman Zelič - Jery.
Toni Janič je prišel v Prebold na povabilo Nuše Dvoršek, ki že od konca lanskega poletja pripravlja bralne večere v preboldski graščini. Tokratni kulturni dogodek pa je potekal v Garnem šport hotelu Prebold. Hkrati pa je bilo Uidi presenečenje za Tonija Janiča ob njegovem srečanju z Abrahamom, saj ni pričakoval, da bo njegove literarne misli bral gledališki in filmski igralec Polde Bibič.
Celjan Toni Janič je velik ljubitelj narave, planin, petja in lepe besede. Pisati je začel že v gimnazijskih letih, vendar je to počel predvsem za svojo
dušo in prijatelje. Zaradi službe in preobremenjenosti z delom na drugih področjih je svoje literarno ustvarjanje opustil. Po nesreči, zaradi katere je bil tudi invalidsko upokojen, pa se je v njem znova prebudila želja po literarnem snovanju. K predstavitvi svojih pesmi javnosti so ga nagovorih prijatelji.
Za tokratni večer je, kot je povedal ob zaključku prireditve, spravil skupaj nekaj svojih pesmi, veliko pa jih bo moral še poiskati in kakšno še tudi napisati, če bo želel svoje delo predstaviti v knjižni pesniški zbirki. Takrat pa bo priložnost za novo snidenje z njim in njegovimi pesmimi. Dobra popotnica za to so Uidi njegove besede, zapisane na vabilu h kulturnemu večeru: “V vsakem izmed nas obstaja še nekaj neizpite studenčnice, kot vino neizpolnjenih spominov.”
D. Naraglav
Knjižničarka Občinske knjižnice Prebold Kuša Dvoršek podarja spominsko darilo Toniju Janiču
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na jožefovo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec organiziral prireditev Pomladni venček domačih. Koncert je bil namenjen praznovanju žena in mater, vsem Jožicam in Jožetom ter sploh vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe.
Na odru so Pomladni venček domačih spletali ansambel Mira Klinca, ansambel Vitezi polk in valčkov, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Robija Zupana in
Modrijani, ki so trenutno najpopularnejši narodno zabavni ansambel v Sloveniji. Vsi so za ta večer pripraviti štiri viže. Posebno presenečenje so pripraviti Modrijani, ki so skupaj s pevcem Markom Semprimožnikom, pevcem ansambla Braneta Klavžarja, zapeti ob glasbi Vitezov polk in valčkov. Za humorno vzdušje je poskrbel Klobasekov Pepi, ki je do solz nasmejal polnoštevilno občinst-
vo. Prireditev je izvrstno uspela in, kot zatrjujejo organizatorji, naj bi z njo polepšati prihajajočo pomlad Uidi v prihodnjem letu.
D. N.
Združene izkušnje in mladost Vitezov polk in valčkov, pevca Marka ter Modrijanov
Pesniško ustvarjanje v Libojah
Mama,
tebi za praznik
Pered dnevi je v Krajevni knjižnici Liboje svoje pesniško ustvarjanje predstavila domačinka Martina Maček.
Njene pesmi so dopadljive predvsem zaradi preprostosti in zato razumljivosti. Posegajo v vsakdanje življenje in opisujejo brez olepšav. So takšne, kot je življenje. Ob nekaterih se zamislimo, ob drugih nasmehnemo, pa četudi kdaj s kislim
priokusom, iz vsake pa je moč razbrati avtoričino voljo, veselje ter ljubezen do vsega, kar jo obdaja.
Že drugi literarni večer je del projekta, s katerim želijo v Libojah predstaviti ustvarjalnost domačinov. Zato vabijo k sodelovanju vse, ki pesnijo, pišejo ati drugače ustvarjajo in imajo željo ter pogum to pokazati tudi sovaščanom.
Jolanda Železnik
Utrinek s predstavitve
MoPZ Gotovlje med nastopom v Vrbju
Kulturno društvo Vrbje in Moški pevski zbor Gotovlje, ki deluje pod vodstvom Zdenke Markovič, sta v dvorani Doma krajanov Vrbje ob mednarodnem prazniku žena in prazniku mater organizirala proslavo in koncert z naslovom Mama, tebi za praznik. Prireditev je vodila in povezovala Majda Jurač.
Na odru so se zvrstiti številni mladi, ki
so recitirali in plesati. Sledili so daljši pevski nastopi MoPZ Gotovlje, ki letos praznuje 100-letnico svojega delovanja. Tokratni koncert je bil uvod v njihovo jubilejno leto, v katerem bodo svoj jubilej zaokrožili s proslavo in koncertom. V nadaljevanju večera so za veselo razpoloženje poskrbeli T' pravi muzikantje iz Griž, organizatorji prireditve pa so vsem ženam in materam ob njihovem dnevu podariti lončnice.
D. Naraglav
marec 2004
ŠPORT
Polzelska občina ima 14 športnih društev
Zveza športnih društev Polzela, ki v 14 društvih in organizacijah združuje kar 1425 ljubiteljev športa vseh zvrsti, je v mali dvorani Doma kulture na Polzeli pripravila 5. redno skupščino. Sodeč po poročilu predsednika zveze Simona Ograjenška, je zveza nudila društvom strokovno pomoč pri uresničevanju športnih programov, pomagala pri organiziranju tekmovanj v okviru nacionalnega programa športa za značko Zlati sonček in Krpan, pri pripravi in izvedbi plavalnega tečaja za predšolske otroke ter nadzorovala izvedbo posameznih programov športa. Za ureditev športnih igrišč na Polzeli, ki je
vključevala preplastitev, posip tenisita na atletski stezi in druga manjša opravila, so prispevali okrog 3 milijone tolarjev.
Delo zveze je pohvalil podžupan občine Polzela Stanko Novak in se zahvalil
Simon Ograjenšek	suraitom
športnih društev, ki s svojim ljubiteljskim delovanjem omogočajo mladim aktivno udejstvovanje v športu in na tak način koristno izrabijo svoj prosti čas. V
razpravi je sodeloval tudi Uroš Vidmajer, član olimpijskega komiteja, in dejal, da občina potrebuje močno asociacijo, kjer se združujejo društva. Čeprav je dejavnost športnih zvez v upadanju, pa to ne velja za Zvezo športnih društev občine Polzela.
V program dela za letošnje leto so zapisali, da bodo poleg že utečenih dejavnosti v letošnjem lem organizirah počitniške aktivnosti v športu za osnovnošolsko mladino in športne igre v šestih disciplinah med naselji v občini in izvedli nekatera vzdrževalna dela na športnih objektih.
Ob koncu so podelili tudi priznanja za dosežke na področju športa v lanskem letu. Priznanja so prejeli lokostrelci, bronasto plaketo pa so prejeli mladinec Jure Dobrišek za doseženo prvo mesto v camo pokalu in na državnem prvenstvu, veteran Borut Žabkar za doseženo prvo mesto na državnem prvenstvu in camo pokalu in članski reprezentant Franc Romih za doseženo prvo mesto na evropskem prvenstvu, v camo pokalu, Jadranskem pokalu in drugo mesto na državnem prvenstvu.	.
1« lil V C Hr
Uspešni v zimski ligi
Na gradu Prestranek se je 8. marca v pokriti jahalnici zaključil 4. turnir zimske lige za toplokrvne športne konje v preskakovanju ovir. Na šestih tekmah je sodelovalo 80 tekmovalcev iz različnih slovenskih konjeniških klubov.
Iz mladega KK "Ganymed" Žalec so se tekem udeležili jahači Primož Rifelj s
Primož Rifelj
konjema Chico in Galantus, Borut Knapič s konjema Casper in Samuraj ter mladi Gašper Kolar s konjem Rafinese. V preskakovanju ovir v kategoriji 130 MB je največ točk (109) zbral jahač Primož
Rifelj, ki je postal tudi skupni zmagovalec zimskega pokala. Borut Knapič pa je dosegel najboljši rezultat tekme, saj je s konjema Casper in Samuraj osvojil prvo in drugo mesto, kar je zadostovalo za skupno zmago zimskega pokala v preskakovanju ovir na višini 120. Mladi jahač Gašper Kolar se vseh tekem ni udeležil in je v skupni razvrstitvi pristal na 6. mestu.
Rezultati so plod trdega in vztrajnega dela, razumevanja in uresničevanja zastavljenega cilja - doseganja čim boljših rezultatov.
H. M.
|àj marginalija
Po dveletnem premoru
V sezoni 2003/2004 je ekipa članic Odbojkarskega kluba Braslovče znova začela tekmovati v tretji državni odbojkarski ligi. Vodenje ekipe je prevzel trener Marjan Kumer in kažejo se že dobri rezultati, ki so sad trdega dela. V primerjavi s prejšnjo ekipo je nova pomlajena in prenovljena. Igralke so večinoma še dijakinje, nekaj pa je tudi študentk.
Prvi del letošnje sezone je bil
porazen, saj je nova ekipa zabeležila le eno zmago in pristala na nehvaležnem predzadnjem mestu lestvice. Spomladanski del je precej boljši, izvedli pa so tudi že nekaj uspešnih treningov in mini priprav. Tako so se v taboru lahko veselili kar treh zmag in upravičeno pričakujejo še kakšno, s številom osvojenih točk
pa so trenutno na devetem mestu prvenstvene lestvice. S trdim delom in z vzgojo mladih igralk se želijo na prvenstveni lestvici povzpeti čim više. Seveda bo pot do vrha trnova, a vsi verjamemo, da jim bo uspelo, čeprav imajo težke pogoje za treninge v premajhni telovadnici (namesto v Braslovčah trenirajo v štiri kilometre oddaljeni Trnavi), pesti pa jih tudi pomanjkanje denarja. Tildi prvenstvenih tekem trenutno ne morejo igrati v domačem kraju zaradi
neprimerne telovadnice, zato skupaj z OŠ Braslovče upajo v čimprejšnjo izgradnjo nove telovadnice, s čimer bo šola zagotovila svojim učencem takšne pogoje dela izvajanja telesne vzgoje, kot jih imajo učenci drugih osnovnih šol, odbojkarskemu klubu pa primerne pogoje za delo.
V preteklem letu so izvajali tudi
poletne treninge v obliki kondicijskih treningov in odbojke na mivki. Organizirati jim je uspelo različna tekmovanja na igrišču v Parižljah. Iddi letos načrtujejo treninge in tekmovanja v odbojki na mivki.
Da bi mlajši rod nekoč dosegal vrhunske rezultate, so v Odbojkarskem klubu Braslovče zasnovah tako imenovan sistem vzgoje ženske odbojke v Braslovčah. Z vzgojo osnovnošolskih odbojkaric se ukvarja mlada trenerska ekipa, in sicer Marjan Kumer, Saša Vitanc in Taja Steblovnik. V naslednji sezoni načrtujejo medse sprejeti še kakšnega trenerja, saj so dekleta pokazala veliko zanimanja za tovrstni šport. Tako trenutno trenirajo tri osnovnošolske ekipe v Braslovčah, v katere so vključene deklice od tretjega do osmega razreda OŠ. Zaradi širjenja kvalitetne baze igralk izvajajo redno vadbo mlajših selekcij tudi na OŠ Polzela, kjer vadita dve ekipi deklic od petega do devetega razreda. Projekt vzgoje mlajših selekcij so uspeh izpeljati s pomočjo vodstva šole in učiteljev telesne vzgoje. Delo v mlajših selekcijah je uspešno, zato medse vabijo vse, ki si žehjo trenirah, igrati in uživah v najlepšem kolektivnem športu.
Seveda pa se poleg igranja odbojke v odbojkarskem klubu dogaja še marsikaj drugega. Ženska članska ekipa se ob praznikih in različnih priložnostih zna poveseliti in v lastni režiji organizirati kakšno zabavo ter tako poskrbeti za prijateljsko vzdušje v ekipi.
T. S.
Prvenstvo občine Žalec v veleslalom
	ijfti		* 1
		rit	
t ' . - *	tžOF M
	
Najboljši trije pri članih nad 50 let; od leve proti desni tretji Anton Kitah (Liboje), prvi Miran Govedič (Studenci) in drugi Vili Vidah (Šempeter), ki je bil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja in je zato prejel posebno nagrado.
• •••••••••••••••••••••••••••s if'* •••••••••••••••••••••••••••••••••
Smučarski klub Gozdnik Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem sta na smučišču v Libojah pripravila odprto prvenstvo Žalca v veleslalomu. Na progi, dolgi 330 m s 17 vratci in 80 m višinske razlike, je nastopilo 51 tekmovalcev in tekmovalk v šestih starostnih skupinah.
Pri mladincih do 15 let je zmagal Sandi Vitanc iz Grajske vasi, pri članih od 16 do 30 let Albin Herlah iz Mozirja, od 31 do 50 let Franci Podbrežnik iz Žalca in nad 50 let Miran Govedič iz Studenc.
Pri mladinkah do 15 let si je prvo mesto prismučala Lina Pušnik iz Griž, pri članicah od 16 do 30 let Nina Volasko iz Liboj, od 30 do 50 let Alenka Podbrežnik iz Petrovč in nad 50 let Tatjana Govedič iz Studenc. Absolutni zmagovalec je bil Albin Herlah iz Mozirja s časom 24,10 in si tako prislužil nagrado barvni televizijski sprejemnik, ki ga je prispevalo podjetje Aliansa iz Gotovelj.
T. Tavčar
Pestra in raznolika aktivnost
V občini Prebold je športno življenje zelo pestro. V vsaki vasi deluje športno društvo ali športna sekcija. fiidi vaščani hribovite vasice Marija Reka se združujejo v okviru Športnega društva Marija Reka. Društvo ima svoje prostore ob cesti Prebold-Trbovlje, kjer so uredili travnato igrišče za mali nogomet, asfaltirano igrišče za košarko in društveno brunarico.
Pred nedavnim so v brunarici pripravili občni zbor. Njihova paradna športna disciplina je nogomet, saj že 18 let tekmujejo v občinski, oziroma pred ustanovitvijo občine, v krajevni ligi za mali nogomet. 0 njihovi uspešnosti govorijo številni pokah v vitrinah, med katerimi sta tudi dva prehodna pokala, ki
Predsednik Bernard Tratnik podeljuje priznanje Toniju Cestniku.
pomenita šest let zmagoslavja. Kot zmagovalci hge so končali tudi leto 2003.
Poleg nogometa je njihova športna aktivnost usmerjena tudi na druga področja. V lanskem letu so izvedb kar nekaj planinskih pohodov; bih so na Mrzlici, Kalu, Šmohorju, Homu, Golavi in
drugih bližnjih vrhovih. Sodelujejo tudi pri vsakoletni prireditvi Pod Reško planino veselo živimo. Pomembna je njihova udeležba na prireditvi Športne unije Slovenije Veter v laseh in na drugih področjih delovanja. Pohvalijo se lahko tudi z uspešno organizacijo šahovskega turnirja, tekmovanjem v šaljivi igri Človek ne jezi se, s salamiado, vsakoletno organizacijo prireditve ob dnevu žena, s kresovanjem ob 1. maju ... Posebna pozornost je namenjena mladim, ki so zagotovilo za uspešno delo društva v bodoče. Trenutno je v društvu 97 bolj ah manj aktivnih članov. Mnogi sodelujejo pri raznih delovnih akcijah, ki jih je v njihovem športnem parku vsako leto zelo
Velenjčani prvi, Gomilsko drugo
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Polzela 2003 je končano. Od 16. novembra lani do 14. marca letos je enajst moštev v enajstih krogih odigralo 58 tekem. V ekipnem delu tekmovanja je končni vrstni red nastal po končnici, ki je bila odigrana v dveh skupinah. Ekipe, ki so se uvrstile do 4. mesta, so se pomerile za naslov prvaka oziroma za razvrstitev od 1. do 4. mesta, druge štiri ekipe za razvrstitev od 5. do 8. mesta, ekipe na preostalih treh mestih pa so zaključile tekmovanje.
Rezultati tekem zaključnih bojev: tekma za 7. mesto - Savinja 2000 Ločica veterani Pivovarna Laško 20 : 0; tekma za 5. mesto - Brglez.com Polzela : Tweed Žalec 60 : 58; tekma za 3- mesto - Študentski klub Žalec : St. Paul Prebold 72 : 52 in tekma za 1. mesto - Velenje : Gomilsko United 87:81.
Končni vrstni red: 1. Velenje, 2. Gomilsko United, 3. Študentski klub Žalec, 4. St. Paul Prebold, 5. Brglez.com Polzela, 6. Tweed Žalec, 7. Savinja 2000 Ločica, 8. Veterani Pivovarna Laško, 9. Werinox Celje, 10. Parižlje, 11. Žvajga Prebold.
Na zaključni slovesnosti so podelili priznanja in pokale najboljšim v prostih metih, strelcem trojk in posameznikom, ki so dosegli največ košev. Vrstni red pri izvajanju prostih metov:	1. Beno Pungartnik
(Brglez.com Polzela) 91,5 % izvajanje, 2. Vladimir Rizman (Velenje) 80,0
%, 3- Tomaž Blagotinšek (Veterani Pivovarna Laško) 78,6 %. Vrstni red strelcev trojk: 1. Vladimir Rizman (Velenje) 63 trojk, 2. Jani Cencelj 40 trojk, 3- Sašo Govc (oba St. Paul Prebold), Jan Kvartič (Tweed Žalec) in Davor Napotnik (Gomilsko Unitet).
Vrstni red najboljših posameznikov, ki so dosegh največ košev: 1. Vladimir Rizman (Velenje) 397 točk, Jani Cencelj (St. Paul Prebold) 341, Beno Pungartnik (Brglez.com Polzela) 239 točk itd.
Tekmovanje je pripravilo košarkarsko društvo Koš Polzela, ki se
zahvaljuje pokroviteljem Pohištveni industriji Garant, d. d., Polzela, Tovarni nogavic Polzela, d. d., 1TV Brglez, s. p., Turistični agenciji Relax Celje in Savinjski trgovski družbi Žalec, d. d.
T. Tavčar
Ekipi Velenja in Gomilskega po končani finalni tekmi in podelitvi pokalov
Sport
marec 2004
Športnika leta Ksenija in Boštjan
Košarkarji le delno zadovoljni
Na parketu nove telovadnice so med prvimi zaigrali tudi preboldski košarkarski veterani in premagali veteransko ekipo iz Novega Sada (na sliki obe ekipi).
V preboldski športni dvorani so razglasili športnico in športnika leta 2003 ter najboljšo žensko in moško ekipo v minulem letu v občini Prebold. Športni slovesnosti, ki je bila tudi prijeten kulturni dogodek, je prisostvovalo veliko občanov, župan Vinko Debelak, člani občinskega sveta občine Prebold, predstavniki posameznih športnih društev, starši športnikov in drugi gostje iz občine Prebold ter drugih krajev Savinjske doline.
Prireditev je vodila pevka Irena Vrčkovnik, nastopili pa so Pihalni orkester TT Prebold, ansambel Bananas, plesna šola Poglej me z OŠ Prebold ter preboldske plesne skupine Axis, Bams in Kitiš, pa tudi Irena Vrčkovnik.
Najprej so se občinstvu predstavili vsi nominirani športniki in prejeli priznanja za uspešno delo na področju športa v letu 2003. Priznanja je podeljeval predsednik športnega društva TVD Partizan Prebold Zlatko Bezjak, nekdanji prvak Jugoslavije v deseteroboju in zmagovalec deseteroboja na atletskih balkanskih igrah v Utrčiji leta 1972. Priznanja so prejeli: Boštjan Tratnik - atletika, Matjaž Končina - karate, Sašo Djordjevič - karate, Rok Hržica - šah, David Štraus - ju-jits, Zlatko Ulaga - lokostrelstvo, Adi Vidmajer -atletika, Ksenija Novak - šah in Barbara Stiplošek - ju-jits. Priznanja so prejel tudi
članice ženske ekipe mlajših deklic odbojkarskega kluba Prebold in članski ekipi Košarkarskega kluba Prebold.
Ksenija Novak in Boštjan Tratnik
V nadaljevanju so razglasili športnika leta 2003. Organizatorji so razglasitev zaupali Adiju Vidmajerju, ki ima veliko zaslug za vzgojo preboldskih športnikov. Kar 25 let je v takratni KS vodil komisijo za šport in rekreacijo, s katero je Preboldu prinesel kar 5 naslovov najboljše KS v športni rekreaciji v Sloveniji. Je še vedno zelo aktiven atlet in vsestranski športnik in organizator. Športnik leta je postal Boštjan Tratnik iz AK Kladivar Celje, ki se ponaša z naslovom državnega prvaka do 23 let, z dvema naslovoma dvoranskega državne-
ga prvaka in z dvema naslovoma državnega prvaka na prostem v kategoriji, starejših mladincev ter z najvišjimi dosežki v teku čez ovire in skoku v daljino. Po številu točk mu sledita Matjaž Končina iz Karate kluba Žalec, ki se prav tako ponaša s prvimi mesti in dvema tretjima mestoma na Dunaju in v Žalcu ter šahist Rok Hržica, dvakratni državni prvak v pospešenem in turnirskem šahu v kategoriji do 14 let, ponaša pa se z vrsto uspešnih uvrstitev na mednarodnih turnirjih in tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih.
Za športnico leta je bila proglašena šahistka Ksenija Novak, ki se ponaša z osvojitvijo naslova FIDE mojstrice in z naslovom slovenske šahovske mojstrice. Je državna prvakinja do 16 let in udeleženka za svetovno prvenstvo v Grčiji. Prvo mesto je osvojila tudi na ekipnem državnem prvenstvu in hkrati zlato medaljo na tretji deski. Ponaša se tudi z visokimi uvrstitvami na ženskem članskem prvenstvu, velemojstrskem turnirju in na drugih mednarodnih tekmovanjih. Pri izboru za športnico leta med ženskami je bila v igri tudi Barbara Stiplošek, državna prvakinja v katah.
Plaketo za najboljšo žensko ekipo je prejela ženska ekipa mlajših deklic Odbojkarskega kluba Prebold, ki je zasedla 8. mesto v državni odbojki v kategoriji mlajših deklic. Za najboljšo moško ekipo pa je bila proglašena članska ekipa Košarkarskega kluba Prebold, ki je osvojila 4. mesto v drugi SKL in se uvrstila v tretji krog v pokalu SPAR.
S proglasitvijo športnika leta, ki je bila prva te vrste v občini Prebold, naj bi nadaljevali tudi v prihodnje.
D. Naraglav
Košarkarski klub Prebold, katerega osnovni namen je na amaterski osnovi uvajati v svet košarke mlade igralke in igralce, jih usposobiti in pripraviti za igranje v članskem moštvu, hkrati pa jim omogočiti napredovanje, opravlja svoje poslanstvo že mnogo let. Sistematično delo z mladimi daje ustrezne rezultate in danes člansko ekipo tvorijo pretežno doma vzgojeni igralci. Generacija mladincev, rojenih 1978/79, je uspela v kvalifikacijah in eno leto celo igrala v I. SKL, sicer pa vse selekcije uspešno igrajo v II. SKL. Z lanskim letom so pričeli tudi s košarkarsko šolo za dekleta, saj je dolgoročna vizija kluba ustvariti tudi žensko člansko ekipo.
Sezona 2003/2004 je zaključena. Tokrat so vse domače tekme odigrali v novi športni dvorani, kar je bila ena njihovih največjih želja, saj so morah v preteklosti vse pomembne tekme zaradi neprimerne telovadnice igrati na Polzeli ali v Šempetru. Povsem drugače je bilo igrati v domačem kraju, čeprav se vse ni izšlo po njihovih načrtih. In kako sezono predsednik kluba Franc Škrabe in tehnični vodja članske ekipe Jani Laznik?
“Cilji, ki smo si jih zastavili za člansko ekipo za minulo sezono, žal niso povsem doseženi. Kljub temu smo lahko zadovoljni, saj je ekipa igrala dobro, kar kaže,
da je sposobna doseči še kaj več, kot je dosegla. Tokrat je manjkalo tudi malo športne sreče, saj smo le za točko zgrešili drugo mesto in s tem možnost nastopanja na zaključnem turnirju in morebiten preboj v I. B SKL. V tej sezoni smo si zastavili kot glavni cilj dvig znanja na tehničnem in taktičnem nivoju celotnega moštva, da dozorimo in se pripravimo za naskok na I. B ligo v sezoni 2004/ 2005,” je dejal Franc Škrabe, tehnični vodja Jani Laznik pa je še dodal: “Mislim, da je ta ekipa to zmožna narediti. Ta trenutek še ne vem, kako bo z igralskim kadrom v bodoče, čeprav mislim, da večjih sprememb ne bo.
Vsekakor pa bomo tudi v novi sezoni v delo članske ekipe vključevali tudi mladince ali celo kadete in jih tako pripravljali za bodoče stebre članske ekipe. Sezona je za minulo obdobje res zaključena, vendar to ne pomeni, da bomo sedaj počivali. Vsaj dvakrat tedensko bomo izvajali treninge vse do poletja, takoj po dopustih pa pričeli z intenzivnim treningom za novo sezono. Vse delo se opravlja predvsem z ljubeznijo do košarke, igralci igrajo povsem brezplačno, vendar pa je denar večen problem, saj je precej stroškov z organizacijo tekem in potovanji na tekme. Zelo dobrodošel bi bil še kakšen sponzor."
D. Naraglav
Jani Laznik
Žalčanom trije naslovi
Na letošnjem članskem prvenstvu v karateju v Novi Gorici je nastopilo preko 130 tekmovalk in tekmovalcev. Ponovno so se izkazali žalski in velenjski karateisti in karateistke. Najuspešnejši je bil Matjaž Končina, ki je zmagal v športnih borbah do 75 kg in v absolutni kategoriji in postal najboljši tekmovalec prvenstva. Po vrsti je premagoval svoje reprezentančne kolega v napetih dvobojih in nakazal, da bi lahko bil kandidat za visoko uvrstitev na bližnjem EP v Moskvi v začetku maja.
Zmagala je tudi njegova klubska kolegica Teja Šavor v konkurenci športnih borb do 53 kg. Dobro sta se odrezala še Luka Marič z 2. mestom v kategoriji športnih borb do 60 kg in Mladen Stojnič v športnih borbah absolutne kategorije s 3. mestom. Karate klub Žalec je bil po osvojenih medaljah drugi najuspešnejši klub na prvenstvu, takoj za Karate klubom Zmaj iz Ljubljane.
S. M.
Klemen peti na SP
Klemen Omladič s skakalnimi in tekaškimi smučmi ter z dvema bronastima medaljama okoli vratu
Klemen Omladič je 13-letni fant, doma iz Letuša in učenec osnovne šole v Braslovčah. Ljubitelji smučarskih skokov ga poznajo kot nadarjenega skakalca. Kot je povedal, je bila letošnja sezona zanj več kot uspešna.
Med največje uspehe letošnje sezone nedvomno sodi peto mesto na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Garmisch Partenkirchnu, kjer so nastopili mladi skakalci iz 14 držav. Poleg odličnega rezultata je potrebno omeniti tudi dve tretji mesti na posamičnem državnem prvenstvu in v nordijskih disciplinah (tek na smučeh in skoki), ekipno drugo mesto na državnem prvenstvu s SSK Velenje, zmago na zadnji tekmi v Planici, kjer je dosegel osebni rekord - 90 metrov, ter osmo mesto v kategoriji mladincev.
T.T.
Ponovno skoki v Podvrhu
Letna skupščina lokostrelcev
Natanko po sedemnajstih letih so prizadevni organizatorji smučarskih skokov pod vodstvom športnega društva Savinja Letuš pripravili tekmovanje na prenovljeni skakalnici K-70 v Podvrhu pri Braslovčah. Za izvedbo tekme je bilo potrebno opraviti okoli 1400 ur prostovoljnega dela. Trud organizatorjev ni bil zaman, saj si je tekmo v smučarskih skokih ogledalo veliko ljubiteljev tovrstnega športa.
V kategoriji mladincev sta se najbolje izkazala člana SSK Velenje Žiga Urlep, ki je zasedel prvo mesto, in Igor Žižek, oba pa sta dosegla tudi izenačen rekord skakalnice, in sicer 69 m. Tretje mesto v tej kategoriji je osvojil Sašo Tadič iz SSK Ljubno BTC. Pri dečkih do 15 let je zma-
Pogled na 70-metrsko skakalnico v Podvrhu
gai Miha Sušnik iz SSK Ljubno BTC, pri članih veteranih pa Milan Živic iz SSK Velenje pred Gašperjem Juvanom iz SSK Ljubno BTC.
T. Tavčar
Lokostrelski klub Žalec je na letni skupščini pregledal delovanje kluba v letu 2003. Glede na dosežene rezultate v preteklem letu smo lahko zelo zadovoljni, saj so lokostrelci - tekmovalci priborili klubu tretje mesto v tako imenovanem FITA slovenskem pokalu, v ka-terem tekmujejo tekmovalci iz 37 klubov.
Kadet Grega Jerin si je z odličnimi rezultati priboril nastope v reprezentančni selekciji, ki uspešno nastopa na
mednarodnih tekmovanjih. Zlatko Ulaga je bil v veteranski kategoriji najboljši v Sloveniji, v skupnih rezultatih med člani pa je zasedel 2. mesto. Grega Jerin, Peter Jerin, Miloš Grum, Zlatko Maga, Matija Lončar in drugi pa so zaslužni za ekipni uspeh lokostrelskega kluba Žalec.
V avgustu 2004 je LK Žalec organizator tekme za FITA slovenski pokal. Tako se bomo tudi s športne strani vključili v praznovanje občinskega praznika.
Roman Virant
Uspešen začetek sezone
Braslovški Taekwon-Do klub Sun je leto 2004 pričel z odličnimi nastopi na treh mednarodnih odprtih prvenstvih.
Na prvenstvu Open Ljubljana so nastopili v pionirski, mladinski in članski kategoriji. Med 17 osvojenimi odličji v konkurenci 307 tekmovalcev iz 29 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Bosne in Hercegovine so zlato osvojili David Katalenič v borbah med pionirji nad 55 kg, Miro Kuserbaj med mladinci pod 52 kg ter Mitja Potočnik med člani nad 85 kg.
dosegli izjemne rezultate. 11 tekmovalcev je osvojilo kar 19 medalj, od tega 10 zlatih, 2 srebrni in 7 bronastih. Miha Kos in Sabina Bec sta v pionirski in mladinski kategoriji osvojila kar 7 medalj. Odlično so se uvrstili Luka Zupanc med pionirji v formah 4,3 KUP, David Katalenič v borbah nad 55 kg ter mladinci Miro Kuserbanj v formah 4,3 KUP in borbah pod 52 kg, Luka Hribernik v formah 2,1 KUP in borbah pod 58 kg ter Sabina Bec, ki je v vseh štirih kategorijah osvojila prva mesta. Luka Hribernik in Sabina Bec sta bila na tekmovanju
Od leve proti desni stojijo trener Simon Jan. Sandi Drnovšek. David Katalenič. Miro Kuserbanj, Marija Kos, Uroš Zupanc; v srednji trsti Luka Hribernik, Sabina Bec, Davor Florjan in Miha Kos; kleäp Luka Zupanc, Grega Kos, Gašper in Aljoša Dmoišek in Luka Kos.
Naslednje tekmovanje je bilo 6. odprto prvenstvo v Vrpolju na Hrvaškem, kjer so Braslovčam med 220 tekmovalci v pionirski in mladinski kategoriji osvojili 7 medalj. Zlato sta osvojila Luka Zupanc v kategoriji forme 4,3 KUP in David Katalenič v borbah nad 55 kg. Sledilo je tekmovanje v Slavonskem Brodu, kjer so pionirji in mladinci
proglašena tudi za najboljša posameznika v mladinski kategoriji, klub pa je med 19 klubi osvojil tretje mesto v skupnem seštevku.
Odlični nastopi so dobri obeti za nadaljevanje sezone. O prvem mednarodnem tekmovanju za pionirje in mladince, ki se je odvijalo na Polzeli, pa bomo poročali v aprilski številki Utripa.
T. Tavčar
marec 2004
Pisma bralcev / NASVET!
Plezanje in aktivnosti v naravi
Veliko otrok je zadnjih nekaj mesecev pritegnila nova strast -plezanje. Priložnost, da bi se v tej vrlini preizkusili, se je ponudila pred kratkim. V telovadnici Osnovne šole Petrovče že od začetka tega šolskega leta poteka vadba športnega plezanja pod
Pisma bralcev
SLOVENCI, NIKOLI NE POZABIMO!
Ko se v miru vozimo od Maribora do Kopra, si težko predstavljamo, da je bila naša domovina pred pol stoletja razdeljena na štiri dele, da so okupatorji pobijali, zapirali, izsiljevali in terorizirali slovensko prebivalstvo. Slovenci smo med drugo svetovno vojno izgubili približno 80.000 sonarodnjakov, kar je bil glede na število prebivalcev največji krvni davek v katerikoli evropski državi v tem obdobju. Tej fašistični tiraniji smo se Slovenci uprli in tvegali življenja, da bi preprečili genocid nad svojim narodom. Morije sicer nismo mogli preprečiti, smo pa dvignili samozavest in ponos, ker smo
okriljem šolskega športnega društva. Namenjena je vsem predšolskim in osnovnošolskim otrokom, njen glavni namen pa je koristno preživljanje petkovih popoldnevov.
Plezalna stena, ki jo imamo na voljo, ni največja, tudi ne najbolj
se uprli precej močnejšemu sovražniku. Mali David je premagal Golijata in vsemogočni gene-ral Aleksander von Lohr je moral v Topolšici pred poveljniki četrte partizanske operativne cone podpisati kapi-tulacijo. To je vlilo naslednjim rodovom samozavest in pogum. Tako se je petdeset let pozneje druga ali celo tretja ge-neracija uprla Jugoslovanski armadi, si izbojevala neodvisnost in svojo državo, ki je tudi mednarodno priznana. Lepo je, da mladi živimo drugače, kot so nekoč, vendar se moramo zavedati svojih korenin. Na srečo danes Slovenija ni v takšni nevarnosti, kot so jo doživeli naši predniki pred pol stoletja. Morda pa nas preizkušnje še čakajo.
Pomembno je, da se zavedamo svoje preteklosti in da smo pripravljeni ponosno in odločno braniti to, za kar so predniki dali svoja življenja.
Matjaž Jazbec, svetnik občine Žalec
ZAHVALA
Od 2. do 6. marca je na smučišču v Libojah TVD Partizan Liboje organiziral smučarski tečaj. Otroci so z dvema učiteljema pričeli z osvajanjem osnov smučanja. Nekaterim je šlo bolje, drugi so bili bolj začetniki in v večji meri odvisni od navodil učiteljev.
Za zaključek so za vse tečajnike organizirali tekmovanje, na katerem so tečajniki prikazali naučeno znanje. Vsak
otrok je dobil priznanje, plišasto igračko in kresničko, ki se je svetila bolj kot prava medalja.
Veselje do športa se začne na povsem primarnih ravneh in TVD Partizan Liboje je na pravi poti, saj bo tečaj vsem otrokom ostal v lepem spominu, priznanje in darila pa bodo zasedala častno mesto v otroških sobah.
Vse čestitke za dobro organiziran smučarski tečaj.
Jasna Rode Nikolčič
zahtevna, je pa za nas edina in zato z užitkom plezamo vse do vrha, levo, desno, povprek in nazaj dol, ali pa z vrha treniramo svoje letalne sposobnosti s pristankom na blazinah. Ker bi bilo takšno plezanje za marsikoga kmalu dolgočasno, ponavadi označimo smeri s kredo in tako omejimo število dovoljenih oprimkov, plezamo na čas ali tekmujemo drug z drugim ter tako osvajamo plezalno tehniko in pridobivamo moč in vzdržljivost za plezanje težjih smeri. Vadba ponavadi kar prehitro mine, saj bi vsi "samo še enkrat” šli do vrha, a na koncu se je treba še malce
raztegniti ter pospraviti blazine.
Radi pa verjamemo, da bo nekje v Žalcu kmalu "zrasla” kakšna večja stena, na kateri bi lahko pokazali, kaj zmoremo. Stena bo kmalu resnično potrebna, saj se za plezanje zanima vse več otrok, dijakov, študentov ter tudi odraslih.
Kdor je že kdaj plezal, ve, da ta aktivnost prebudi v nas nekakšen živalski nagon, ki ga mnogi v današnji modernizirani družbi pogrešajo, ne da bi se tega zavedali. Ker so naši otroci še najbolj v stiku s tem primarnim občutkom, v takšnih in podobnih aktivnostih še posebej uživajo. Ne le da v tem uživajo, to potrebujejo.
Da bi še celoviteje zadovoljili potrebe otrok po gibanju, uveljavljanju, odkrivanju, ustvarjanju in po pristnem stiku z naravo, se poleg plezanja ukvarjamo tudi z različnimi aktivnostmi v naravi. Dobimo se pred šolo in gremo na bližnje travnike ob
Savinji ali kam drugam, kjer počnemo zanimive reči ter razne vragolije. Učimo se veščin preživetja v naravi, kot je kurjenje ognja, postavljanje zavetišč iz naravnih materialov, iskanje vode, priprava hrane ... Pozimi se urimo v postavljanju iglujev, sankamo, se kepamo in se učimo zasledovati živali ter brati njihove sledi. Sodelujemo tudi z raznimi društvi in se udeležujemo različnih aktivnosti v naravi in predvsem planinskih taborov. Ko bo nekoliko topleje, se bomo preizkusili v plezanju na naravnem plezališču in ob ustreznem varovanju preverili, koliko
nas je v hlačah. Skupaj s starši se bomo odpravili v hribe, kjer se bomo ob zabavnih igrah tako presmejali, da nas bo še naslednji dan vse bolelo.
Seveda vsega tega ne počnemo kar tako, iz dolgočasja. Pri našem početju ima pomembno vlogo varovanje narave in njenih prebivalcev - živali. Zavedamo se, da je treba za naravo poskrbeti, če želimo v njej brezskrbno uživati. Zato postorimo, kar je v naši moči, in jo ohranimo čisto in neokrnjeno, da bi se lahko z veseljem in željo po dogodivščinah tja vedno znova vračali.
Če se nam želiš pridružiti, pokliči na 041 687 868 (Mitja) ali pa nas obišči pri delu v:
-	petek ob 15.30 (dobimo se pred OŠ Petrovče in gremo v naravo),
-	soboto od 17.30 do 18., ko je na programu plezanje v telovadnici.
Mitja Horvat (mitjatja@email.si)
Utrinek z vadbe plezanja
ALKOHOLIZEM IN KAM PO POMOČ
(3. del)
Kdo od vas se lahko pohvali, da dve generaciji nazaj v njegovi družini ni bilo prav nobenega alkoholizma? Alkoholizem je več kot zgolj razvada, je duševna potreba. Alkoholik čuti, da pijanec ne postaneš zgolj slučajno, temveč iz nuje. Morda iz biološke potrebe - iz duševne stiske gotovo.
Kaj storiti, kaj ukreniti, kaj menjati v glavi, da ne bi več čutil potrebe po alkoholu?
Napačno je sklepanje, če se alkoholik ne more izvleči sam, ga mdi dvajset drugih ne bo moglo. Če si alkoholik, boš zlahka razumel, kaj vse ti roji po glavi, samo da ne bi ukrepal.
Težko si je priznati, da si alkoholični bolnik, a lahko je odrešilno. Kako, da nisi vedel, da si alkoholični bolnik? Morda nisi imel časa, da bi se ukvarjal sam s seboj. Ker si bil nenavadno odporen. Tajil si si težave glede svojega pitja Težko priznaš sebi, da si zabredel v pijančevanje. Tvoj EGO je slab, značilno vedenje pa je mencanje, tarnanje, strahopetnost šibka samozavest im.
Bolezen že močno napreduje, ko začneš trgati najdražje vezi, vezi z ženo, otroci. Takrat se znajdeš v začaranem krogu brez izhoda: piješ, udariš, se kesaš,
piješ, da bi pozabil njeno zaprepadenost, ona se boji, zopet piješ, da pozabLš, kako se te ona boji... Si na dnu. Si bolnik.
Alkoholik se dolga leta na vse kriplje upira vsem poskusom družine in drugih, da bi se šel zdravit. Upira se zdravljenju in prevzgoji predvsem zato, ker ne more razumeti dobronamernosti naših namenov. Po drugi strani pa si alkoholik res ne more predstavljati življenja v trajno treznem stanju. Strokovnjaki poudarjajo, da komaj dva odstotka alkoholikov vsako leto dozori za zdravljenje, kajti zorenje traja 10 do 20 in več let alkoholne zasvojenosti. Izključno od strpnosti okolja do alkoholičnega vedenja je odvisno, kdaj bo alkoholik dozorel za vključitev v program rehabilitacije. .Alkoholik pride na zdravljenje šele po petih do dvajsetih letih "alkoholičnega staža”. V povprečju so nad 10 let poročeni, kar pomeni, da potrebuje žena povprečno deset leg da se osvesti do tiste stopnje, da se odloči in ukrepa ter se reši gorja
Žena alkoholika "... Sram me je iti v trgovino, sram me je pogledati ljudem v oči, ker je moj mož alkoholik. Nikoli ne bi bila nikomur verjela, da lahko človeško bitje prizadene sočloveku toliko hudega Kaj šele moj partner meni in otrokoma!”
Zdravljeni alkoholik ".Alkoholizem je kot bolezen nekaj povsem drugega kot gripa Gripo stakneš z enim prehladom in veš, da si res bolan, pri tej bolezni, ki se ji reče alkoholizem, pa se nisem počutil bolnega in sem zato potreboval precej časa, da sem si priznal, da gre za
bolezen."
Zmoreš prositi za pomoč?
Bolnik si, ne kak malopridnež ali nesrečnež! Ta resnica, ki jo povsem na novo odkriješ, te osreči. Si bolnik! Vi, ki me gledate postrani, vi, ki me obsojate, vi, ki na ulici zmajujete z glavo, vi, ki ošabno dvigate nos, ko vas pozdravim, vi, ki me prezirate, ko se mi govor zapleta in se mi noge spotikajo. Res, bolnik sem, vendar želim reči tistim, ki bi me morah razumeti: “Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne poskušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s seznama živih. Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala
Alkoholizem je ozdravljiva bolezen!
Bistveno je naslednje: ".Alkoholik se nikoh prostovoljno ne odloči za zdravljenje, temveč izključno zaradi pritiska okolja in zdravstvenih okvar, praviloma pa se sploh ne zgane, dokler družina, še posebej žena, ne ukrepa." Žena mu ne sme verjeti, da ne bo več pil. Alkoholiku je potrebno dobrohotno ponuditi roko na ta način, da se alkoholik in njegova žena vključita v zdravljenje. Nujna je vključitev v primeren program zdravljenja obeh zakoncev, saj gre za hude stiske vse družine in je v alkoholikovi družini bolna Uidi žena. Če se alkoholik ne vključi v zdravljenje, pomeni, da se ni odločil za ženo in družino, ampak za alkohol, zalo je njena dolžnost, da reši iz alkoholičnega okolja tako otroke kot sebe, saj bo sicer propadla vsa družina. Podobno velja, če pije žena.
Kam po pomoč?
V ambulanto za odvisne od alkohola napotijo paciente največkrat zdravniki, specialisti raznih vej medicine in strokovni delavci centra za socialno delo. V hudih in zelo hudih primerih je potrebno dolgotrajno zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah. Vedno pogosteje se poleg bolnišničnega zdravljenja uveljavlja zdravljenje zunaj bolnišnic, tako imenovano zdravljenje ob delu z vključitvijo v ustrezen rehabilitacijski program.
Svetujem vam, da se v stiski, povezani z alkoholizmom, obrnete predvsem na:
1.	zdravnika,
2.	strokovnega delavca na Centru za socialno delo z znanjem o alkoholizmu in njegovem zdravljenju,
3.	strokovnega delavca klubov zdravljenih alkoholikov, AA ali ustrezno društvo,
4.	rehabilitiranega nekdanjega alkoholika.
Podrobnejše informacije lahko dobite mdi tako, da pokličete ah pišete:
-	CSD Žalec, Mestni trg 5, Žalec, Irena Potočnik, tel. 03 713 12 69,
-	Društvu za osebnostno zorenje in pomoč ljudem v stiski, Ulica Savinjske čete 4, Žalec, Bojan Jereb, tel. 051 342 646 ali 03 713 64 38.
Naslednjič: Kako lahko kot žena pripratite na zdravljenje svojega alkoholičnega moža?
mag. Irena Potočnik, dipL soc. del.
ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO
Psihično počutje in z njim povezane motnje in težave
Današnji tempo življenja, stres in obveznosti nas pogosto peljejo skozi situacije, ki nam niso ljube, saj zmanjšujejo kakovost našega življenja. Nerazpoloženost in duševna stiska se sprva dostikrat kažeta z različnimi znaki, ki jih na prvi pogled sploh ne bi povezali s psiho. To so lahko želodčne težave, glavoboli, nezainteresiranost, izguba apetita, nespečnost in brezvoljnost. Pogosto se jim pridruži še prekomerna utrujenost, tesnoba in notranji nemir in takrat govorimo o anksioznosti. Dejstvo je, da tedaj dostikrat nimamo vpliva nad samim vzrokom, ki nas je pahnil v takšna občutja in psihične težave, lahko pa se borimo proti posledicam duševne preobremenjenosti.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI?
Na začetku psihičnih težav ter pri dlje časa trajajočih blažjih oblikah anksioznosti si lahko pomagamo tudi s pomirjevali naravnega izvora. Njihov učinek je sicer šibkejši in se pokaže kasneje kot učinek sintetskih zdravil, vendar pa se njihova prednost skriva v dejstvu, da ne povzročajo niti zasvojenosti niti ne vplivajo na psihomotorične sposobnosti. Stranskih učinkov pravzaprav nimajo. Najbolj znana naravna zdravila so izdelana iz izvlečkov baldrijana, melise in mete. Baldrijan deluje pomirjevalno, blaži vznemirjenost, razdražljivost, živčnost in napetost zaradi duševne preobremenjenosti, pri nespečnosti pa obnavlja naraven potek spanja. Meta deluje sprostilno in pomaga pri blažji obliki nespečnosti, učinek melise pa krepi tek.
KDAJ POTREBUJEMO POMOČ ZDRAVNIKA?
Pomirjevala (anksiolitiki) sin-tetskega izvora so učinkovita zdravila, vendar pa imajo tudi mnogo slabih lastnosti č stranskih učinkov. Slabijo psihomotorične sposobnosti, zato tedaj ne smemo voziti avto-
mobila ali upravljati s stroji. Ob daljši ali nepravilni, pogostokrat mdi neutemeljeni uporabi je za njihovo učinkovitost potreben vedno večji odmerek, kar vodi v razvoj tolerance in zasvojenosti. Ta zdravila nikakor niso primerna za samoz-dravljenje in se lahko uporabljajo le pod nadzorom osebnega zdravnika ali psihiatra, ki se na osnovi trajanja in stopnje posameznih znakov odloči za takšno zdravljenje.
Potrtost, malodušje in brezvoljnost pa običajno opisujemo kot depresijo. Sprožilni dejavnik je lahko zunanji dogodek, lahko pa se pojavi v hujši obliki kot posledica spleta drugih zdravstvenih težav. Človek z depresijo duševno trpi, neutemeljeno ga muči občutek krivde in nevrednosti, slabo spi, zmanjšata se telesna in duševna aktivnost, pogostokrat pa se pridružijo še samomorilske misli. Depresije vedno zdravi le zdravnik.
Kadar pa ne gre za bolezen, ampak samo za prehodno slabo psihično počutje, dostikrat zadostuje že umirjen pogovor z bližnjim človekom. Tedaj si lahko pomagamo mdi z naravnim zdravilom, ki vsebuje izvleček šentjanževke. Le-ta deluje harmonizirajoče na živčevje in znova vzpostavlja porušeno ravnovesje v osrednjem živčevju. Blaži psihične težave v obdobju klimakterija ter preobčutljivost na vremenske spremembe. Vendar pa se, v obdobju uporabe pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko, odsvetuje intenzivno sončenje in obsevanje z UV-žarki (solarij), saj lahko pri ljudeh, ki so preobčutljivi na sončne žarke, povzroči nepravilno pigmentacijo kože. Tem pripravkom so pogostokrat dodani še vitamini skupine B, ki igrajo pomembno vlogo v presnovi ogljikovih hidratov v telesu, še zlasti pa ugodno delujejo na živčevje. Takšna kombinacija izboljša duševno in telesno sposobnost ter voljo do dela.
Vendar pa ne pozabimo, da so ljudje in dejanja, ki nas osrečujejo, prvi ščit pred bremeni življenja. Naš notranji svet zato postaja ter ostaja prijaznejši.
Ostanite veseli, nasmejani in obdani z lepimi misli!
Urška Praunseis, mag. farm.
SUKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA


PLASTIČNIH FASAD Ä
Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siol.net
BARVE, LAKI. ČISTILA
(ovina
Hmeljarska 15 PREBOLD Tel: 03/572-4564

Mladi
marec 2004
Mladi športni novinarji poročajo
V družbi znanih in slavnih
V ponedeljek, 1. marca, smo se športni novinarji odpeljali v Ljubljano z enim samim ciljem -kar največ izvedeti o nastajanju športnih oddaj na slovenski televiziji. Z velikim prepričanjem lahko trdim, da nam je to popolnoma uspelo. Najprej nam je Peter Kavčič, ki nas je vseskozi vodil po televizijski hiši, razkazal osnovne prostore. Po stopnicah smo se sprehodih tri nadstropja niže in že smo spremljali snemanje uvodne predstavitve oddaje Končnica. Kljub
temu da se je bralcu kar precej zatikalo, temu je bila kriva naša prisotnost, kakor so zatrjevali prisotni, je na koncu, ko so tehniki govor “sestavih” skupaj, bral povsem tekoče. Sledil je ogled “komentimice”, iz katere prihaja razburjen glas novinarja, ki skupaj z nami spremlja športno tekmo. Poleg te sobe si sledijo še trije večji prostori, v katerih poteka zadnji nadzor televizijskega programa. Prijazna gospa nam je razložila, kako sestavijo program, ki zadostuje vsem gledalcem. Nato smo se sprehodih po stopnicah navzgor, kjer smo spoznah slavnega Igorja E. Berganta. Opisal nam je svoje delo in kako je pristal na televiziji. Spoznali smo, da je preprost in zabaven človek ter vehk zagovornik športa. Sam meni, da lahko prosti čas izkoristimo mnogo bolje, kakor pa je gledanje televizije. Ura je bila kmalu sedem in iz maskirne sobe so začeli prihajati znani novinarji v
novi preobleki. Kmalu smo skupaj odšli po stopnicah v nižje prostore, nato pa skozi majhen labirint hodnikov do studia, kjer vsak ponedeljek od 20. do 21. ure snemajo oddajo Končnica. Pred začetkom snemanja smo si ogledah prostore režije ter se spoznah z znanimi športniki - s smučarjema Juretom Koširjem ter Mitjem Kuncem in atletoma Rožletom Prezljem in Rokom Vodovnikom. Fotografiranje in avtogrami na našo srečo niso prepovedani in tako smo vsi napadh športne goste. Ura je vztrajno tekla in oddaja se je začela. V ’’back stage-u” smo morah biti ves čas, razen ob prispevkih, čisto tiho. Končnica je zaradi pestrosti in sproščenega vzdušja kar prehitro minila in z novimi izkušnjami ter zanimivim dnevom v žepu smo se odpeljali domov. Tu je še nekaj mnenj žalskih učencev o doživetju v Ljubljani...
Špela; Najbolj zanimivo je bilo snemanje oddaje Končnica, sicer pa mi je bilo vse všeč. Tega dne ne bom pozabila.
Ana: Na RTV SLO mi je bilo zelo všeč, najbolj pa mi bo ostal v spominu nastanek televizijske oddaje.
Monika: Videli smo marsikaj zanimivega, najbolj pa si bom zapolnila ’’trotlboben", to je naprava, kjer se predvaja tekst, ki ga govorijo voditelji.
Martina: V Ljubljani je bilo fantastično. Izvedela sem veliko zanimivih in uporabnih stvari.
Karmen: V hiši RTV-ja sem bila prvič in bilo je nepozabno. Videla sem vehko stvari, najbolj pestro in zabavno pa je bilo v studiu, kjer smo si v živo ogledali nastajanje oddaje Končnica.	G. T.
Osnovnošolski veleslalom
V petek, 5.3. 2004, je na smučišču v Libojah potekalo občinsko tekmovanje za osnovnošolce v veleslalomu. Udeležili so se ga predstavniki vseh štirih šol občine Žalec. V kategoriji deklice od 1. do 4. razreda je prvo mesto osvojila
Namiznoteniška sekcija in OŠ Petrovče
Rezultati področnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce
V Petrovčah je 22. januarja potekalo področno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležili učenci treh kategorij: 1. kategorija (letnik 1993 in mlajši), 2. kategorija (letnik 1991 in mlajši) in 3- kategorija (letnikl989 in mlajši).
DEKLICE:
1.	kategorija: 1. mesto Petra Čede (OŠ Petrovče), 2. mesto Ana Zupanc (OŠ Petrovče);
2.	kategorija: 1. mesto Kaja Plantak (OŠ Petrovče), 2. mesto Nastja Grm (OŠ Petrovče);
3.	kategorija: 1. mesto Jana Mazej (OŠ Petrovče), 2. mesto Sara Križnik (OŠ Petrovče).
DEČKI:
1. kategorija: 1. mesto Jaka Penezič (OŠ Žalec), 2. mesto Aljaž
Husar (OŠ Petrovče), 3. mesto Jan Cencelj (OŠ Petrovče);
2.	kategorija: 1. mesto Marko Magajne (OŠ Petrovče), 2. mesto Jure Štor (OŠ Žalec), 3. mesto Jaka Rehar (OŠ Petrovče);
3.	kategorija: 1. mesto Marko Magajne (OŠ Petrovče), 2. mesto Sašo Verdel (OŠ Petrovče), 3- mesto Miha Potočnik (OŠ Petrovče).
Ekipno so si 1. (Jana Mazej, Sara Križnik, Sašo Verdel in Marko Magajne) in 2. mesto (Kaja Plantak, Nastja Grm, Jaka Rehar in Miha Potočnik) priigrali učenci in učenke OŠ Petrovče.
Nekateri so odšh domov žalostni, nekateri veseh. Nekateri pač vedo, da brez vaje ne bo prvega mesta oziroma dobrega rezultata. Ko smo jih vprašali, kako so se pri nas počutili, so vsi povedali, da bi tovrstna tekmovanja morala biti pogosteje; druženje, tekmovalni duh, zabava, izmenjava športnih izkušenj...
Učitelji so bih ponosni na svoje tekmovalce, zato sem prepričana, da se bodo športne želje ob njihovi podpori tudi uresničile.
Suzana Goričanec OŠ Petrovče
Petrovčani skoraj v finalu
13. marca so v Gorišnici pri Ptuju potekale tekme polfinala državnega prvenstva za starejše dečke. Pomerile so se ekipe: OŠ Gorišnica, 1. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Boštanj iz Sevnice in seveda OŠ Petrovče.
Na samem turnirju smo videli vehko lepo izpeljanih akcij in tudi kakovost je bila na visokem nivoju.
Učenci naše šole so premagali OŠ Gorišnico z rezultatom 13:10, l.OŠ Slovenj Gradec 17:11, z osnovno šolo Boštanj pa so po zelo razburljivem koncu izgubili 11:14. S tem so sicer dosegli odlično 2. mesto, ki pa jih žal ne pelje v finale.
Klara in Tjaša OŠ Petrovče
je bila prva Daša Feldin, Hana Hees Pavline se je uvrstila na drugo mesto, tretja pa je bila Urška Senic. V kategoriji 5. do 6. razred dečki je na najvišji stopnički stal Žan Pušnik, ki je imel hkrati tudi najboljši čas na tekmi (27:10 s),
Larisa Petek, na drugi stopnički je stala Lina Pušnik, tretja je bila Ana Jančigaj. Pri dečkih Lste kategorije je zlato odnesel domov Alen Petek, drugi je bil Blaž Blagotinšek, tretji pa Erik Grm. V naslednji kategoriji od 5. do 6. razreda deklice
drugi je bil Matic Brglez in tretji Miha Potočnik V zadnji kategoriji od 7. do 8. razreda deklice pa je Maja Pešec osvojila prvo mesto, srebro si je prismučala Ana Videnšek tretja pa je bila Julija Gabrovšek. V kategoriji od 7. do 8. razreda je bil prvi Dejan Čater, drugi Gregor Brglez in tretji Blaž Cizej. Tekma je bila zanimiva, a veliki časovni zaostanki so pokazati, da nekateri v smučarskih klubih trenirajo že od matih nog, večina osnovnošolcev pa se s smučanjem ukvarja le ljubiteljsko.
Špela Vodeb OŠ Griže
Uvrstitev v finale
Na OŠ Šempeter se je v četrtek, 11. marca, odvijalo polfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Glede na to, da so naši dečki že v četrtfinalu prikazali odlično igro, so mnogi pričakovali zmago v polfinalu. Mladi odbojkarji so v najtežjih trenutkih zbrali dovolj motivacije, zbranosti in znanja ter v odločilni tekmi premagali ekipo iz Maribora.
V polfinale državnega prvenstva so se uvrstile ekipe iz OŠ Lava Celje, OŠ Bojana Ilcha Maribor, OŠ Mežice in mladi odbojkarji iz Šempetra. Po
slavnostni otvoritvi tekmovanja je športnike in njihove spremljevalce pozdravila ravnateljica šole, gospa Ivica Čretnik, in jim zaželela vehko športnih uspehov. Igralce je opozorila na korektno in športno igranje.
Polne tribune v prekrasni telovadnici so se “tresle" zaradi bučnega navijanja domačih gledalcev. Z velikim navdušenjem so pozdravih vsako točko svojega moštva in tako tudi oni pripomogli k uspehu ekipe iz Šempetra. Za svoje učence so stiskali pesti tudi učitelji, kar jih je še dodatno motiviralo za odlično igro in pripomoglo k njihovi skupni zmagi ter uvrstitvi v državno finale. Nad vzdušjem so bih navdušeni vsi sodelujoči igralci, saj so dejali, da je ob tako športnem
navijanju res lepo igrati. Vse ekipe so prikazale dobro igro. Da je uspeh celotne ekipe pri odbojki odvisen od dobrih servisov, je znano. Uidi danes smo se o tem lahko prepričah. Zmagovalci, igralci iz Šempetra, so odlično servirali in s tem svoji ekipi prinesli kar nekaj potrebnih točk. V odločilni tekmi so Šempetrani premagali odbojkarje iz Maribora, ki so na koncu zasedb drugo mesto. Tretji so bih dečki iz Mežice, na četrto mesto pa so se uvrstiti odbojkarji iz OŠ Lava Celje. Najboljšo igro med vsemi sta prikazala Aljaž Ocvirk in Jani Privošnik iz OŠ Šempeter, o uspehu ekipe je spregovorila ravnateljica šole, Ivica Čretnik: “V tem trenutku sta v meni veselje in navdušenost.
Ponosna in vesela sem, da so naši mladi odbojkarji dosegli takšen uspeh. Uvrstili so se med štiri najboljše ekipe v državi. Hvala vsem igralcem, zlasti pa mentorju naših dečkov, Petru Hušu. Še enkrat več smo dokazali, da v Šempetru s skupnim, enotnim delom zmoremo vehko, zato smo pripravljeni organizirati na šoti tudi finale državnega prvenstva.”
Dečki se bodo v naslednjih tednih še z večjo vnemo pripravljati na finalne obračune. Seveda se tudi v uredništvu mladih športnih novinarjev pridružujemo čestitkam ob velikem uspehu. Mladi Šempetrani- veliko dobre igre in športne sreče v finalu!
Vesna Črepinšek in Tjaša Kos, OŠ Šempeter
Mladi Žalčani šolski državni prvaki
V soboto, 20.3.2004 je bilo na centralnem strelišču v Ljubljani državno prvenstvo za osnovne in srednje šole v streljanju z zračno puško. Udeležbo na njem si je sestavljena ekipa strelk in srelcev I. OŠ Žalec zagotovila že na področnem tekmovanju v Velenju. Konkurenca je bila letos še večja kot lani, zato smo na tekmo odšli z mešanimi občutki, kljub dobri pripravi. Reprezentanca skoraj v isti sestavi kot lani se je tudi letos želela potrditi, saj ti učenci letos zapuščajo osnovno šolo.
Prve so pričele tekmovanje strelke v postavi: Andreja Hrastovec, Karmen Toplak in Ajda Hribar. Moram priznati, da sem bil kar ponosen na rezultat, saj je Andreja streljala maksimalno dobro in po hitrem seštevku nastreljala 180 krogov. Nato so streljati še strelci v postavi: Jan Vodovnik, Matic Melanšek in David Skončnik. Streljati so sicer zelo izenačeno, vendar pod pričakovanji. Kljub slabemu občutku smo končno na semaforju z rezultati videli, da so deklice ekipno prve z rezultatom 520 krogov, prav tako pa tudi dečki z rezultatom 521 krogov. Skupno je imela ekipa 1041 krogov, kar je nov državni rekord. Uidi stari rekord je bil naš, dosežen lani. Posamezno je bila Andreja Hrastovec druga z rezultatom 180 krogov in je prejela srebrno kolajno. Počakali smo še na uradno razglasitev in pokal, nakar se je pričelo veselje. Omenim naj še uspeh mladega strelca z OŠ Griže Dejana Podlesnika, ki je posamezno zasedel prvo mesto z rezultatom 182 krogov.
I. OŠ Žalec je torej tudi letošnji državni prvak. Veselje vseh je bilo vehko, takoj so po telefonih začeti
sporočati to veselo vest. Med drugimi je za veselo vest prva izvedela ravnateljica Tatjana Meža in seveda bivši ravnatelj Adi Vidmajer. Vsi so nam čestitati. Presrečen je bil tudi športni pedagog Miran Jelen, ki je bil z nami, in seveda priljubljeni naš prevoznik Darko.
Vse, ki jim osnovnošolsko državno prvenstvo ne pomeni nič, kot trener športnega strelstva vabim na strehšče, da se pomerijo z našimi mladimi strelci, preden bodo izjavljali kar koti v zvezi s strelstvom in državnim prvenstvom. Z dosežki, ki jih imamo mi, ki delujemo v tako neugodnih pogojih, kot so naši, bi bil vesel marsikateri športni delavec, ki se ukvarja predvsem z mladimi.
Veselje ob uspehu bi bilo v ponedeljek, ko so se mladi strelci pripravljati, da bodo predah pokal ravnateljici, popolno, če nas v nedeljo ne bi presenetil tragičen
dogodek, ki se je zgodil v Žalcu. Presenečeni in otrpli smo morati sprejeti žalostno vest o naši mladi strelki, ki je na tako grozovit način končala svoje mlado življenje.
V	petek 19. marca, je Eva vesela praznovala svoj 15. rojstni dan. V četrtek je, kot je pri nas na strelišču v navadi, na treningu pogostila strelce s slaščicami in vsi so ji čestitati ter ji želeti marsikaj. Zato smo v nedeljo še toliko bolj presenečeni ugotoviti, da je bil to Evin zadnji trening. Eva je bila lani v ekipi deklic, ko smo prvič po novih pravilih osvojili državno prvenstvo. Letos je bila na razglasitvi najboljših športnikov občine med dobitniki priznanj, zato težko dojemamo to, kar se je zgodilo.
V	spomin na Evo smo se strelci v ponedeljek simbolično posloviti od nje tako, da smo na strelsko mesto, kjer je Eva zadnjič trenirala, položiti njeno člansko izkaznico, rože in prižgati svečko. Vsem je bilo zelo težko, še posebej ob misli, da Eve ne bo več med nami.
Trener šp. strelstva Janko Melanšek
Športni pedagog Miran Jelen. Jani Vodovnik Matic Melanšek, David Skončnik, Karmen Toplak, trener Janko Melanšek; čepijo: Andreja Hrastovec in Ajda Hribar
Uspeh na državnem
Pred dnevi je bilo v telovadnici OŠ Ljubno ob Savinji državno prvenstvo Slovenije v ju-jitsu športnih borbah v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Prvenstvo je bilo letos tudi priprava tekmovalcev za tekmovanje za evropski pokal, ki bo maja v Mariboru. Državnega prvenstva se je udeležilo 89 tekmovalcev iz desetih ju-jitsu klubov iz vse Slovenije. Šempetrski klub Aljesan je
na prvenstvo pripeljal 11 tekmovalcev, ki so domov prinesti pet zlatih, dve srebrni in tri bronaste medalje.
Državni prvaki v ju-jitsu borbah so v svojih kategorijah postali: Grega Habjan, Luka Melanšek, Tadej Kostanjšek, Barbara Stipovšek in Katja Topovšek. Srebrna sta postala Žan Artelj in Marko Cokan, bronaste medalje pa so osvojiti: Rok Kramar, Nejc Kuder in Luka Hribernik. Nejc Haladeja je osvojil 5. mesto.
K. R.
24	marec 2004	Savinjske zgodbe	uMn
			Savinjske doline V/
Zlatoporočenca Franc in Marica Hrastovec
Pred petdesetimi leti sta mlada zaljubljenca Marica Cerjak in Franc Hrastovec komaj še ujela predpustni čas, da sta sklenila zakonsko zvezo. Po poroki sta se naselila v Zajesovniku pri Vranskem. Marica je skrbela za šest otrok, tri fante in tri dekleta, Franc pa je rudaril v rudniku Zagorje. Življenje jima je teklo v delu in skrbi za družino in tako so jima tekla tudi skupna
leta. Otroci so si ustvarili vsak svojo družino in po vrsti odhajali od doma, doma je ostal sin Tomi, rojen kot peti otrok, s svojo družino. Imata že 12 vnukov, sedaj pa si želita dočakati še kakšnega pravnuka, kar jima bo glede na čilost in zdravje prav gotovo izpolnjeno.
Zlato poroko sta praznovala v krogu svojih otrok in njihovih družin in prijateljev. Cerkveno poroko z
Gališko veselje na snegu
Obilne snežne padavine so razveselile tudi otroke in odrasle v Galiciji, saj so lahko znova pognali svojo vaško vlečnico na Ahtikovem hribu in se predali snežnemu veselju na smučeh in saneh, nekaj pa se jih je po strmini tudi veselo deskalo.
Zadnja dneva zimskih počitnic je bilo tu še posebno živahno. Stara Tomosova vlečnica, ki jo je ožji krog občanov kupil že pred 20 leti, je pripomogla k temu, da po spustu ni bilo potrebno pešačiti v hrib. Vlečnico so za to sezono temeljito servisirali, a bi kmalu ostala neuporabljena, saj je zima dokaj pozno postregla s snegom.
Zadnje zime niso bile ravno radodarne z opojno belino in tako tudi vlečnica ni bila toliko v uporabi kot nekoč, ko so m organizirah vaška tekmovanja v slalomu, veleslalomu pa tudi v smuku in skokih. Že takrat pa so poskrbeli tudi za nočno smuko.
D. N.
Vlečnica je naredila zimsko veselje še prijetnejše.
Visok Pavlin jubilej
Zlatoporočenca, da ju je veselje pogledati
Franc in Marica Hrastovec
mašo je v vranski župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Turinek, civilni obred pa v posebni sobi Gostišča Slovan-Filač župan občine
Vransko Franc Sušnik. Obred je s svojim petjem popestril sekstet Vrane.
T. Tavčar
Namenoma v naslov nismo napisali, kateri jubilej je praznovala občanka Braslovč Pavla Prohinar, rojena Košenina, ker tudi sama ne želi šteti dni za nazaj, ampak živi za bodočnost.
Povedati pa moramo, da se je rodila pred prvo svetovno vojno v premožni trgovski družini na Gomilskem. Po končanem učiteljišču je službovala v raznih krajih. V času
druge svetovne vojne je bila aktivna partizanka v Zgornji Savinjski dolini. Tudi po končani vojni je službovala kot učiteljica izven domačega kraja, nato pa si je ustvarila družino v Braslovčah in obdobje do upokojitve službovala v osnovni šoli Braslovče. Poleg vzgoje mladih kot učiteljica se je posvetila tudi družini in predvsem svojemu sinu.
Želimo ji še veliko zdravja in na svidenje ob naslednjem jubileju.
Zlatoporočni pari si zaslužijo posebno pozornost in spoštovanje. Ivica in Robert Sredenšek iz Šempetra sta eden izmed tistih parov, ki bi jima tolikšno število let in skupnega življenja težko pripisali. Ttidi Ivica in Robert sta kot večina parov preživela dosti lepega, treba pa se je bilo spopasti tudi z mnogimi težavami in ovirami, ki jima jih je življenje postavljalo na pot.
Ivica se je rodila kot prva izmed šestih otrok na Polzeli, Robert pa kot edinec v Šempetru. Spoznala sta se leta 1952 kot člana športnega društva Partizan Šempeter. Ivica je bila zaposlena v šempetrski tekstilni tovarni, Robert pa kot elektro monter pri Elektru Celje na enoti v Šempetru. Že čez dve leti sta se poročila in kmalu se jima je rodila hči Boža. Pričela sta z gradnjo hiše, v kateri živita še danes, jo skrbno urejata, s posebno ljubeznijo pa skrbita tudi za vrt in okolico hiše. Že nekaj časa sta upokojena, tako imata zdaj še več časa za svoje drobne konjičke. Zelo rada pešačita, obrežje Savinje
V Marija Reki spet skakali
jima je za sprehode najljubše. Hči Boža živi s svojo družino v Celju, vendar pogosto obišče svoj dom. Dedku in babici pa je v veliko veselja tudi vnukinja Aleksandra, ki je že pridna študentka.
Jubilantka v krogu svojega sina in nečakov
Ridi Mici ima sto let
Zlatoporočenca Ivica in Robert Sredenšek
Obred zlate poroke je v Savinovi rojstni hiši v Žalcu opravil žalski župan Lojze Posedel, ob tem slovesnem trenutku pa so bili ob Ivici in Robertu najožji sorodniki.
T. Tavčar
V Savinjski dolini smo dobili tretjo stoletnico. To je Marija Ramšak, po domače Cviklova Mici, iz Hramš pri Galiciji, ki je svoj rojstni dan v soboto proslavila tako, kot se za stoletnico spodobi.
Še vedno živahno ženico so najprej počastili v domači županijski cerkvi, kjer je slovesno mašo bral županik Janko Cigala. Med drugim je povedal, da je bila Mici kar 60 let pevka v cerkvenem zboru, za kar se ji je s kipcem Marije zahvalil tudi predsednik cerkvenega zbora Stanko Žagar. Po maši se je slavljenka z gosti pod vodnimi curki domačih gasilcev odpeljala v dvorano zadružnega doma v Galiciji, kjer se je nadaljevalo praznovanje. Za stoletnico ji je
čestital predsednik KS Vlado Majer in ji izročil najvišje krajevno priznanje -zlati grb KS, obdaril pa jo je tudi župan Lojze Posedel. Slavje se je nadaljevalo pozno v noč. T. T.
S Homa turni smuk
Društvu prijateljev Homa in Bara pri Florjanu v Šeščah je ob dovolj debeli snežni odeji 6. marca uspelo izpeljati drugi turni smuk s Homa do Šešč. Prvega so izpeljali lansko leto in več kot 5 km dolgo progo je prevozilo petintrideset smučarjev. Najhitrejši med njimi je bil Janko Potočnik, ki je progo prevozil v nekaj več kot petih minutah. Letos pa je bil najhitrejši Andrej Zeme, ki je od starta do cilja potreboval le štiri minute in eno sekundo.
V kategoriji do 30 let je zmagal Andrej Zeme, v kategoriji od 31 do 40 let je zmago slavil Volodja Gothe, v kategoriji od 41 do 50 let je bil najhitrejši lanskoletni zmagovalec Janko Potočnik, v najstarejši kategoriji (nad 50 let in več) pa se je zmage veselil Toni Kitek. Posebna pozornost je tokrat veljala Daniju Cokanu, ki je z oldtajmersko opravo
in smučmi, starimi več kot 60 let, uspešno presmučal dokaj zahtevno progo. Prav tako si je posebno priznanje prislužil 11-letni Miha Žohar, ki se je po progi podal kot predtekmovalec in uspešno prismučal do cilja. Po progi so se letos spustih dve
predstavnici nežnejšega spola in štirje deskarji.
Tekmovanje se je končalo s podelitvijo medalj in nagrad. Organizatorji so letos poskrbeh za lepo zapečene svinjske glave, ki so jih prejeli Zlatko Ulaga kot najstarejši tekmovalec, Andrej Zeme kot naj hitrejši in Marko Veber kot najtežji tekmovalec.
Športno društvo Marija Reka velja za zelo delovno društvo. Članom društva gre pripisati tudi zaslugo, da so po tridesetih letih ponovno oživeli smučarski skoki v občini Prebold.
Skoki na Uplaznikovem hribu segajo že v leto 1955, ko sta prvo skakalnico, na kateri je bil več let najuspešnejši Peter Uplaznik, skonstruirala domačina Jože Počivalnik in Žani Uplaznik. Zelo uspešen pa je bil tudi Jože Štorman. V poznejšem času so se na tej skakalnici izkazali Tomaž Vozlič, Franc Druškovič in drugi. Peter Uplaznik je na svojem terenu ostal nepremagljiv. V začetku sedemdesetih let so s tovrstnimi tekmovanji zaključili. Prekinjeno tradicijo so obudili lansko leto in ker je prireditev uspela, so se odločili z njo nadaljevati, kar je omogočila Uidi bogata snežna pošiljka.
Pod vznožjem skakalnice se je zbralo približno tristo gledalcev, ki so z močnimi aplavzi in vzkliki hrabrih in spodbujali 16 tekmovalcev, razvrščenih v tri starostne kategorije. V kategoriji do 15 let je zmagal Toni
Cestnik, ml., ki je skočil 17 m, na drugo mesto se je uvrstil Matej Tratnik in na tretje Alen Otavnik, ki je bil z 12 leti Uidi najmlajši tekmovalec. V kategoriji od 16 do 26 let je bil najboljši
Šestnajst hrabrih fantov in mož
Jani Volmut, takoj za njim pa Branko Pusovnik. Oba sta skočila približno enako in Uidi najdlje na letošnji tekmi. Pristala sta pri 21 metrih, kar je za skoke z navadnimi smučmi že kar zavidljiva daljava. Tretji v tej kategoriji je bil Sašo Otavnik. Za dobro mero smeha so poskrbeh tekmovalci tretje
kategorije, od 26 let navzgor, vendar pa nihče ni bil mlajši od 34 let. Najuspešnejši je bil Bernard Tratnik s 16 m.
Medalje najboljšim sta podelila
predsednik ŠD Marija Reka Bernard Tratnik in župan Vinko Debelak. Posebno priznanje sta dobila tudi najstarejši tekmovalec 49-letni Franci Uplaznik in najmlajši Alen Otavnik. Pokal absolutnega zmagovalca je prejel Jani Volmut, ki je “poletel” 21, 21 in 20 metrov.
D. N.
D. N.
Nekaj udeležencev tekmovanja spusta s Homa, med njimi enajstletni Miha Žohar (levo) in Dani Cokan z več kot 60 let starimi smučmi
Savinjske zgodbe
marec 2004
Danijela - Miss Hawaiian Tropic Lady
Vse bližje je lepotno tekmovanje za Miss Hawaiian Tropic internacional, ki bo v igralniškem in zabaviščnem ameriškem mestu Las Vegas. Tam bomo imeli svojo predstavnico tudi Savinjčani. To bo Danijela Prevoršek iz Prebolda, ki je ena od treh zmagovalk Miss Hawaiian Tropic Slovenije 2004. Njej pripada uradni naziv Miss Hawaiian Tropic Lady 2004 in bo skupaj s Tino Knežević in Ines Juranovič ter zmagovalko Miss Hit Casinos zastopala Slovenijo na svetovnem izboru za Miss Hawaiian Tropic international.
Danijela Prevoršek
Od l60 deklet, ki so se udeležile tekmovanja v Sloveniji, ki ga kot uradni zastopnik Miss Hawaiian Tropic international za Slovenijo pripravlja agencija Queen iz Kranja, je najvišji cilj in potovanje na svetovni izbor uspelo doseči le trem dekletom. Med njimi tudi Danijeli, ki bo kmalu dopolnila 25 let.
’’Sprva se nikakor nisem strinjala s tem, da bi se udeležila kakšnega lepotnega tekmovanja, čeprav so me na tekmovanja že vabili. Ko pa so me prijateljice prijavile na tekmovanje za
Skin Star Miss Term 2003 v Zrečah, se ni dalo več izmikati. Na tekmovanju v Zrečah, kjer je zmagala Katja Cuderman iz Preddvora, sem skupaj z Nino Rajbar iz Murske Sobote postala njena spremljevalka. Kmalu nato so me klicali iz agencije Queen in me vprašali, če bi se udeležila njihovega tekmovanja za Miss Hawaiian Tropic Slovenije. Rekla sem da in sem šla. Sledila so predtekmovanja, nato polfinale v Grand Casino Lido v Termah Zreče in finalni izbor 14. decembra v najlepši Hitovi igralnici v Kranjski Gori, kjer nas je ostalo le še 12 finalistk, ki smo se potegovale za pot v Ameriko,” pravi Danijela in se nasmehne svojemu fantu Robiju, ki jo pri vsem tem spodbuja in podpira.
V Kranjski Gori so bile med 12 finalistkami izbrane tri. Danijela je postala zmagovalka s pomočjo bralcev revije Lady in občinstva na prireditvi, ki so ji namenili največ točk. Te so odtehtale glas žirije in tako je Danijela postala Miss Hawaian Tropic Lady 2004 in si s tem pridobila vstopnico za svetovni izbor.
In kdo je pravzaprav Danijela Prevoršek? Že od rojstva živi v Preboldu. S staršema in bratom Rokom stanuje v enem od preboldskih blokov. Zadnje čase je večinoma pri svojem fantu Robiju v Veliki Pirešici. Zaposlena je v Zlatami Celje, saj je končala srednjo zlatarsko šolo, nato pa ob delu še srednjo ekononi-sko-komercialno šolo. Sedaj obiskuje še višjo komercialno šolo, predvsem pa se je začela zelo močno zanimati za modo, modni svet in vse, kar je povezano s tem.
Udeležba na lepotnih tekmovanjih je dobra možnost za spoznavanje sveta mode, pomembnih ljudi in priložnost za sklepanje znanstev in poslovnih stikov. Za marsikatero dekle so lepotna tekmovanja pomembna odskočna deska, koliko jo znajo izkoristiti, pa je seveda odvisno od njih samih. Danijela se
Vitalen in optimističen
V krajevni skupnosti Griže je pred dnevi 90-letnico rojstva slavil Franc Govejšek iz Pon-graca pod Gozdnikom. Ob 13 ženskah, ki se ponašajo s toliko in več leti v tej krajevni skupnosti, je to res pozornosti vreden dogodek. Možakar je še ved-
no zelo vitalen, optimističen in delaven in še zdaleč mu ni presoditi toliko let Po upokojitvi je bil več kot 20 let tajnik Društva upokojencev Griže. Vse do lani smo ga lahko srečevali tudi v avtu ali na motorju, s katerim se namerava voziti tudi letos.
Franc Govejšek ob sinu, vnukinji, hčeri ter predstavnikoma KS in RK Ignacu Mastnaku in Martini Štorkelj
Med Slovenci v Ameriki
ponaša s tremi nazivi, ki si jih je pridobila na treh različnih tekmovanjih. Najprej je na tekmovanju Skin Star Miss Term v Zrečah osvojila naslov spremljevalke, temu je sledil naslov spremljevalke Miss Cazino Solej v Umagu in nazadnje naslov zmagovalke Miss Hawaiian Tropic Lady 2004. Iz sramežljive deklice je postala bolj samozavestna, komunikativna, odprta in bogatejša za marsikakšno spoznanje. Čeprav je prijetno biti v tem cirkusu lepote in mode, je to hkrati tudi naporno in odgovorno.
"Zame, ki sem v službi in ob delu še študiram, je morda vse skupaj še toliko težje, če pa nekaj počneš z
veseljem in z določenimi ambicijami, potem je vse to zanemarljivo. Vsekakor pa se je udeležiti tovrstnega tekmovanja lepa izkušnja. Vsakemu dekletu, ki se ponuja takšna možnost, svetujem, da jo izkoristi. Ob
Franc Govejšek se je rodil v mestu Gladbeck v Nemčiji, kjer je rudaril njegov oče. Še preden je začel hoditi v šolo, se je s starši vrnil v domače loge, na očetovo domačijo v Pongrac, kjer živi še danes. Prva znanja je Franc nabiral v OŠ Griže, nato pa je šolanje nadaljeval na rudarski šoli v Celju. Kot rudar se je najprej zaposlil v Rudniku Zabukovica, zatem pa je rudaril po raznih krajih stare Jugoslavije. Po vojni se je znova zaposlil v Zabukovici kot "Obersteiger” - nadpaznik ah poslovodja, kjer je ostal vse do upokojitve leta
tem se seveda ne smemo obremenjevati z rezultatom, saj je že to, da smo zbrali pogum in se uvrstili na tekmovanje, pomembno za dvig samozavesti. Ničesar ne moremo izgubiti, lahko pa marsikaj pridobimo. Če že ne drugega vsaj prijetno druženje z dekleti, nova znanstva in prijateljstva,” z zanosom pravi Danijela.
Danijela bo v ZDA odpotovala 4. aprila. Televizijska ekipa TV3 bo posnela celotno dogajanje na izboru, hkrati pa tudi TV-oddajo o krajih, ki jih bodo dekleta obiskala pred začetkom tekmovanja. Organizator tekmovanja krije vse stroške v času svetovnega izbora, ki bo od 11. do
17. aprila v Las Vegasu. Stroške potovanja po Ameriki in bivanja pa morajo kriti udeleženke same. To pomeni, da si mora Danijela poiskati sponzorje, kar ni posebno prijetno opravilo.
D. Naraglav
posebno informativne oddaje, tako da je povsem na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. V veliko veselje sta mu tudi vnuka Nejc in Katja, ki skupaj s staršema živita le kakšnih 500 metrov stran od dedka. Ob našem obisku so Francu Govejšku delali družbo hči Martina in vnukinja Katja, doma pa je bil tudi Branko in vsi skupaj smo nazdravili njegovim častitljivim 90 letom in mu zaželeli še veliko zdravja in lepih dni pod Gozdnikom.
D. Naraglav
Tina in Sabina Kumer iz Latkove vasi ter Kornelija Žolger, članice glasbene skupine Mlade Frajle, v kateri je tudi Klementina Žnidarko, so letošnje februarske dni preživele v Ameriki med slovenskimi izseljenci in jim s svojo glasbo in petjem približale domovino, ki jo znajo veliko bolj spoštovati in ceniti, kot morda mi sami, ki v njej živimo. O vtisih s potovanja in njihovi skupini smo se pogovarjali s Tino Kumer.
Na dolgo pot so se predstavnice slovenske narodno-zabavne glasbe odpravile 12. febraurja. Gostoljubno domovanje so imele pri družini Marka Tomca v Clevelandu, od koder so jih potem s komfortnim kombijem vozili na gostovanja v Detroit, Chicago in Pitsburg. "Bilo je zelo zanimivo, pa tudi naporno, saj smo se v eno stran vozili tudi po šest ur," pravi Trna In kako so se sploh znašle v Ameriki?
"Vse skupaj je prišlo zelo nepričakovano. Ameriški Slovenec Édvard Sedmak iz slovenskega kluba v Clevelandu je zasledil našo spletno stran na medmrežju. Dogovorili smo se za obisk in v obojestransko zadovoljstvo smo dogovorjeno tudi uresničili. Svoj prvi koncert smo imele v slovenskem klubu v Clevelandu takoj po 36- urnem potovanju iz Slovenije v Ameriko. Kljub utrujenosti smo dale vse od sebe in navdušile gostitelje, ki so nas sprejeli z nepopisnim veseljem in gostoljubjem. Tako je bilo povsod, kjer smo nastopile. Slovenci v Ameriki so zelo navezani na svoje korenine, kar izražajo na vsakem koraku. Zanimivo je, da ni opaziti generacijskih prepadov med mladimi in starimi. So kot nekakšna velika družina. Prav tako se močno trudijo ohraniti materni jezik in med sabo sklepajo zakonske zveze. V vsakem njihovem domu je kup spominov na domovino oziroma domovino njihovih prednikov. V hišah je razstavljena slovenska narodna noša, ki jo oblečejo ob posebnih priložnostih. Nad vsem smo bile resnično presenečene in hkrati tudi navdušene,” pravi Tina Kumer. Čez dobro leto se bodo najbrž ponovno odpravile v Ameriko in takrat naj bi jih pot vodila tudi v Kanado.
V času, ki so ga preživele na ameriških tleh med Slovenci, so bile deležne precejšnje medijske pozornosti. Svoj nastop so pripravile tudi v slovenskem domu za upokojence, kjer jih je bila zelo vesela 102-letna ženica, rojena v Ameriki, a lepo govori jezik svojih staršev, ki so na tuje odšli v želji po boljšem življenju.
’’Bile smo zelo ganjene, ko smo videle, s kakšnim žarom v očeh so poslušali našo glasbo starostniki in z
njo obujali spomin na deželo, ki so jo zapustili pred mnogimi leti ali pa je bila le domovina njihovih staršev,” dodaja Tina.
Mlade frajle (od leve) Sabina, Tina in Kornelija v Ameriki, kamor so odpotovale brez Klementine, ki se na pot ni odpravila zaradi zdravstvenih težav.
Dobra dva tedna sta kar prehitro minila. Imele so devet koncertov, veliko časa pa so porabile tudi za potovanje s koncerta na koncert. Kljub veliki časovni obremenjenosti so našle nekaj časa za ogled zanimivosti. ”Med drugim smo si ogledale največji muzej rock and rolla Hall of fame v Ameriki in menda tudi v svetu. Prav tako zanimivo si je bilo ogledati ostale mestne znamenitosti Clevelanda in spoznati navade in običaje naših izseljencev. Vsega je bilo dovolj, pogrešale pa smo domačo hrano iz mamine kuhinje. Navaditi smo se morale tudi na spremenjen bioritem, a vse to je obrobna zadeva, saj smo doživele veliko lepega in prijetnega, kar povsem razblini kakšno neprijetnost. Med drugim tudi to, da se je med prevozom z letalom v Ameriko izgubil del naše prtljage, ki pa smo jo potem le dobile.”
Skupina Mlade frajle je bila ustanovljena leta 1997. Od julija 2002 delujejo v prenovljeni zasedbi, ki jo sestavljajo Koni s harmoniko, Tina z bas kitaro in klaviaturami, Klementina s solo kitaro in Sabina ritem kitaro. Vse se učijo solo petja v Studiu H pri Bogu Hvali. Poleg njim značilnega narodno-zabavnega stila je sedaj čutiti pridih zrelejšega popa. Kot pravijo, ostajajo zveste tudi dosedanjim ljubiteljem njihove glasbe, svojim nastop pa bodo dodale še več kvalitetnejše glasbe. Na svojih koncertih poskrbijo tudi za dober show program. V pripravi je tudi nov glasbeni projekt, ki bo nekaj posebnega. Več o skupini Mlade frajle lahko izveste na spletnih straneh www.mladefrajle.com.
D. Naraglav
Danijela (spredaj desno) s finalistkama izbora za Miss Hawaiian Tropic Slovenije
1965.
Franc se je leta 1947 poročil z domačinko Marijo, s katero imata dva otroka. Leta 1982 je postal vdovec. Skupaj s sinom gospodarita na približno hektar veliki domačiji, še do nedavnega pa sta imela v hlevu tudi kravo.
Francu ni nikoli dolg čas. Počasi bo potrebno kaj posaditi na vrtu, kaj postoriti okrog hiše ... Poleg dela in sprehodov v naravi zelo rad bere, posluša radio, gleda televizijo, še
Rado Ambrož ob svojih kozolcih
Rado Ambrož, upokojenec iz Žalca in član modelarske delavnice v Celju, si je za izkoriščanje prostega časa, ki ga ima na pretek, omislil prav posebnega konjička. Izdeluje namreč miniaturne kozolce raznih oblik in velikosti, značilne za slovenski prostor, za izdelavo streh pa uporablja rženo slamo. Meni, da bi lahko tudi drugi upokojenci na tako zanimiv način izkoristili svoj prosti čas.
T. T.
marec 2004
Naša dediščina

Prestreljena krila nad Savinjsko dolino
V teh dneh mineva 60 let od strmoglavljenja sestreljenega ameriškega aviona na področju Dobriča in Andraža. V spomin na dogodek, ki je zahteval smrt osmih ameriških vojakov od desetčlanske posadke, so v Domu krajanov Andraž pripravili zanimivo javno tribuno. Glavni razlagalci dogodka so bili Jože Berdnik - očividec dogodka, ki je v lanskem letu napisal dokaj obširno pripoved o dogodku, Konrad Brunšek, ki je dogodek raziskoval s pomočjo raznih pričevanj očividcev, in Igor Verdev - modelar, ki ga je zanimalo, kakšen je bil avion, ki je na jožefo-vo leta 1944 prestrašil njegove prednike. Pogovor je vodil Simon Ograjenšek, k osvetlitvi spomina na ta dogodek pa so svoje prispevali še očividci Maks Brunšek, Ivan Plaskan, Rafko Umbreht in Franc Krt.
Zbranemu občinstvu je dogodek najprej predstavil Jože Berdnik: "Najbrž bi vse šlo v pozabo, če se ne bi pred kakšnim letom dni nekdo izmed učiteljev na naši šoli spomnil davnega dogodka in učence zadolžil poiskati nekoga, ki se tega spominja. Za domačo nalogo so morali o tem napisati tudi spis. Z veseljem sem učencem povedal svoje spomine na ta dogodek in se hkrati odločil, da o tem napišem obširnejšo pripoved,” je dejal Jože Berdnik.
"Bil je 19. marec 1944, praznik sv. Jožefa, ki so ga nemške oblasti dovolile praznovati. Ker se za praznike ne spodobi, da bi se ukvarjali s kakšnimi težjimi opravili, smo se držali doma. V zadnjih tednih so se po deveti uri pojavile prve eskadrilje zavezniških bombnikov in letele proti severu. Ta dan bombnikov niso spremljali lovci, zato smo takoj zaslutili, da se bodo kmalu vrnili. Čakali smo, kdaj se bodo pojavili nemški lovci. Nebo nad nami so že preletele kakšne tri formacije zavezniških letal, nenadoma pa so se kot
ose pojavili nemški messerschmitti. Prileteli so iz smeri Celja in povsem nizko in bliskovito švignili navzgor. Nastala je huda zračna bitka, ki je trajala približno deset minut. Opazovali smo, kaj se bo zgoddo. In res se je kakšnih pet ali šest bombnikov obrnilo nazaj proti jugu in čez nekaj časa smo slišali silne detonacije odvrženih bomb. Nemški lovci so odleteli, toda ista slika se je ponovila čez kakšno uro. Bližala se je dvanajsta ura, prihajale so nove in nove formacije zavezniških letal. Nekaj minut po dvanajsti se je vrnilo vseh deset nemških lovcev, ki so se nižje nad Savinjsko dolino prerazporedili. Nekaj jih je nizko letelo prod severu, nekaj proti zahodu, en sam pa je priletel zelo nizko nad Polzelo in se na polovici poti proti Šmartnemu bliskovito pognal skoraj navpično proti bombnikom. Nastalo je strahovito pokanje. Rafali so parah zrak, svedeči izstrelki so parah nebo. Eden od bombnikov je nenadoma zagorel. Videl se je belosiv dim, zadnji del letala se je odlomil, prednji del z motorjem pa je začel v spirali padah. Bih smo prepričani, da bo letalo padlo na nas, tisti, ki so padec spremljali od drugod, pa so bih prepričani, da bo padlo nanje. Pomislil sem na pilote. Na nebu sem opazil tri bele pike in se spraševal, kje so ostali piloti. Letalo je strmoglavilo kak kilometer in pol proč od nas in pričela se je tekma s časom, kdo bo prej tam,” pravi Jože.
’’Otroci smo od vseh strani drveli prod kraju dogodka. Izpod hriba se je valil gost črn dim, tako da letala, kolikor ga je še ostalo, ni bilo potrebno iskati. V goščavi je ležal ogromen kup zverižene pločevine, gorelo je in prasketalo. Po tleh je ležalo kar nekaj ostankov in tudi rednikov streliva, katerih del hranim kot spomin na ta dogodek še danes. Po nekaj minutah razgledovanja sem kakšnih deset metrov stran od letala v grmovju zagledal mrtvega letalca, katerega telo je bilo ena sama zmečkanina. Tik ob gorečem letalu sem nato videl še dva mrtva letalca. Nekdo iz
množice je dejal, da eden izmed letalcev visi na kolu v bližini vinograda, drugi pa pri kozolcu. Šh smo pogledat grozljiv prizor. Kmalu nato je prišla nemška policija. Približno 20 m stran od Plaskanove hiše je ležal živ, a hudo ranjen letalec. Doskočil je s padalom, vendar je imel smolo, saj se je zapletel v visoko češnjo ah hruško in obvisel. Vezi so potem najbrž popustile in je padel na tla ter kasneje podlegel poškodbam. Umrl je pred nami. Tako se je tistega dne končala pot osmih mladih mož, ki so prišli pomagat nam kakor vsem prebivalcem okupirane Evrope, znebiti se okupatorja in hrana. Osem tisoč kilo-
metrov proč od doma in svojcev so tu darovali največ, kar lahko človek daruje -svoje življenje. Naslednji dan so bili pokopani na pokopališču v Andražu, leta 1946 pa prekopani in odpeljani v Ameriko oziroma v Beograd, kot kažejo novejše raziskave. Kaj se je zgodilo z letalcema, ki sta uspešno doskočila s padah, pa ne vemo,” zaključuje svojo pripoved Jože Berdnik.
Konrad Brunšek je bil takrat še dojenček. Letalo, ki je strmoglavilo v Andražu, bi ga skupaj s starši kmalu ubdo, saj je preletel njihove glave le kakšne tri metre višje. Konrad je kot otrok spoznaval ta dogodek in ga leta 1954 po pripovedi pokojnega gospoda Gričarja tudi zapisal. V poznejšem obdobju je opravil več razgovorov z nekaterimi očividci, pridobil
nekatere dokumente in prišel do zanimivih zaključkov.
"Letalo po pričevanjih ljudi, ki so bih priča temu dogodku, ni zadel nemški lovec, ampak protiletalska nemška obramba v okohci Celja. Letalo naj bi nekje nad Prelogom v smeri Andraža naenkrat postalo žareča gmota, saj je menda eksplodiralo. Prvo krilo je odpadlo pod Sevčnikom, vmes pa so iz letala popadali tudi bencinski sodi. Kmalu nato je v bližini Gričarjevih odpadlo še drugo krilo. Blizu Bršekovih oziroma pri Grebenškovi zidanici je odpadel rep. V "Grebenski goši” je padel na zemljo še
preostali del trupa in trije motorji, en motor pa je pristal v ’’Tomažiški goši”,” pravi Konrad in nato podrobno opiše, kako so svoja življenja končali člani posadke Njegova pripoved je v dopolnitev tistega, kar je o letalcih in njihovi usodi povedal Berdnik. Zanimivo pri tem je Konradovo spoznanje, do katerega se je dokopal pri svojem raziskovalnem delu. Še do nedavnega ni bilo znano, kdo so bih mrtvi člani posadke, njemu pa je uspelo prih do nemškega dokumenta, napisanega na braslovški žandarmeriji, ki razkriva identiteto petih letalcev, trije pa so v tem dokumentu zabeleženi kot neprepoznavni.
Letalo, ki naj bi se zrušilo na področju Andraža in Dobriča, je bilo po raziskavah Igorja Verdeva, trikratnega državnega prvaka v maketarstvu, letalo B-17, ki je
bilo v sestavu 15. zračne sile, ki je operirala v sredozemskem prostoru. To potrjuje tudi dokument, ki ga je nedavno prejel od ameriškega vojnega atašeja in v katerem je med drugim zapisano: ”Vsi bombniki, ki so leteli na območju Sredozemlja, so bih del 15. letalske sile in so strateško bombardirah cilje v Italiji, Franciji, Nemčiji, Poljski, Čehoslovaški, Madžarski in na Balkanskem polotoku. To vključuje letala, ki so preletavala slovenski prostor. Vsi B-17 bombniki so bih del petega letalskega bombnega krila z bazo v Italiji. Več bombnikov hpa B-17 je bilo I9. marca 1944 izgubljenih. Po pregledu različnih zgodovinskih virov in stikih z uradnimi viri menim, da smo zmanjšali možnost na eno določeno letalo, ki se je zrušilo blizu vaše vasi.” Vojni ataše je Igorju obljubil, da bo ob morebitnih novih podatkih o letalu skušal prih do novih spoznanj. Morda tudi o usodi letalcev, ki sta ostala živa.
"Glede na predelano literaturo so možnosti, da sta letalca vojno preživela in se vrnila domov, odvisne od tega, kdo ju je po zajetju prevzel. Če je bila to SS, so bile njune možnosti zelo majhne, zelo podobno je bilo, če so jih dobili belogardisti. Leti so ju prav gotovo izročih SS policiji. Če sta bila predana kot ujetnika v katero od taborišč za vojne ujetnike, sta lahko ostala živa,” pravi Igor in zatem poda še zanimive podatke o letalu B-17, ki je bilo res prava leteča trdnjava.
’’Izdelanih je bilo kar 12.731 tovrstnih letal. Protohp je bil izdelan leta 1935, načrti zanj pa narejeni v rekordnem času dveh mesecev. Nad Evropo je ta hp letal spustil 640.036 ton bomb, kar je precej več kot vsa druga letala. Vsi drugi dpi letal pa so skupaj odvrgli 464.544 ton bomb. To je bilo strateško zelo pomembno letalo. Približno 5.000 jih je bilo izgubljenih v bojih in eden od teh je končal svojo pot tudi nad Andražem pri Polzeli. 19. marca so imela letala, ki so preletavala področje nad Savinjsko dolino, za cilj med drugim bombardiranje letališča pri Celovcu in letališča pri Gradcu ter letalsko tovarno v Winernoestadtu. Nemška protiletalska obramba je bila takrat močno skoncentrirana in po nekaterih podatkih zadnji val-
ovi teh letal sploh niso več leteh na sever, ampak so "tolkli” v Puh tovarno torpedov. Nih prej niti pozneje ni bilo sestreljenih toliko letal na tem delu kot I9. marca 1944,” med drugim pove Igor, ki namerava v bhžnji prihodnosti izdelah tudi maketo letala B-17
Svoje videnje dogodka so na javni tribuni predstavih še živeči očividci. Maks Brunšek je skupaj s prijateljem Štefanom enega od hudo ranjenih letalcev odnesel do Grabnška, kjer sta ga položila na voz s fižolovkami. "Ko sva bila sama z njim, nama je hotel dah cigaretno dozo in uro, vendar ju nisva vzela. So ju pa vzeli Nemci, ki so kmalu prišli do nas. Nato pa je letalec umrl,” pravi Maks, ki je bil takrat star 15 let.
Ivan Plaskan je skupaj z mamo in sosedi, ki so bih takrat pri njih na obisku, na pragu hiše spremljal dogajanje v zraku. ”Ko se je začelo v zraku pred nami svetih, me je mama zgrabda za roko in tekla sva stran od hiše proh Žnidarju. Starejši stric Maksa Brunška Blaž pa je rekel, da ne gre nikamor. Stal je na pragu, ko je del letala padel zadaj za kozolec. Zaklical je, naj prideva nazaj, da je nekaj že padlo dol. Kmalu zatem je močno zarohnelo še v "Grebenski hosti”, kjer je pristal preostali del letala."
Rafko Umbreht se spominja, kako so tekli iz hiše, ko so zaslišali močno rohnenje letal. "Kmalu smo zagledah neko žarečo gmoto, ki je letela proh Andražu. Vedeli smo, da gre za poškodovano letalo, ki bo strmoglavilo nekje v naši bhžini. Na srečo nikomur ni bilo nič, smo pa zato bili priča tragični usodi letalcev." Podobno je ta dan doživljal tudi Franc Krt. Podrobneje je opisal smrt letalca, ki je le s polovico padala priletel na tla, se močno zaril v zemljo in zaradi poškodb umrl.
Dogodek o strmoglavljenem letalu bodo obeležili tudi s postavitvijo spominske plošče na andraškem pokopališču, kjer so bih vse do pomladi 1946 pokopani ameriški letalci. Kot je povedal Simon Ograjenšek, je občina Polzela postavitev spominske plošče sprejela kot obvezo, poskušali pa bodo pridobiti tudi imena letalcev.
Darko Naraglav
od leve: Igor Verdev, Simon Ograjenšek, Jože Berdnik in Konrad Brunšek
mmm
miETI 71—a
'umetna §mjil®
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Gotovlje 31, 3310 Žalsc (obvoznica Žalec nasproti Petrola) tel. trgovina: 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure
BELA TEHNIKA, Al
ZELO UGODEN KREDIT zt
GO
NUDIMO VAM STROKOV
w5-

smemka	$pmmW
žita
-	SEMENSKI JEČMEN
-	SEMENSKI OVES
-	SEMENSKA PŠENICA
- VSE	VKSTETKAV
(om mnm mmrm
A	f
predsezonske cene semenske k&mze proizVmalceO:
-	AGROSAAT
-	PIONEER

I	PLIN R 407 C	° »N Sl
E IN GRETJE
ZRAKA	^
i ZRAKA	$$
ANJE Z DALJINSKIM UPRAVLJALNIKC JOČE SE LOPUTE NOTRANJE ENOTE
II	PROTIPRAŠNI FILTRI DRAJ NESLIŠNO DELOVANJE
- symENTA
b J •'	'• -	'	■	-

akdjsm ponudba h - BRZOPARILNIRI
NPR 151515
-	NPR 7 20 30
-	NPR $ 12 24
-	NPR 0 10 30 + me
LIVIES UPR m PRE [<* VGP p TlH( b OHI
INO/C POS0BE ZA
kolesa mEH m
»KUKAJ NtbLIbNU UhLUVANJt
BELE BARVE
)DAJALEC, MONTER IN SERVISER $$ PRAV GORENJE

fi proizvajalcev po konkurent jatce</mkrutnina Ptuj, TMK Č mročitu Emona UuhHana
Križanka
marec 2004
KOS
OZEMUA
PREHOD
PASJA
SAMICA
avtor
JANEZ
KORENT
PRIHOD V GOSTE
HITREJŠI
TEK
KONJA
AM.
FILMSKI
IGRALEC
(SEAN)
OSSIP
ZADKINE
PREDSEDNIK NEMČ LIE (JOHANNES)
BRANKO
VIVOD
KMEČKA
SOBA
ADAMOVA
ŽENA
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: ŠEST[\\|STI-JOŽF.FOY-SEJEM-BIAGOVNICA-B\U-KMETlJSKA-7,ADRliGA-PETROYČE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Bojana Vozlič, Drešinja vas 65, Petrovče; 2. Andreja Izgoršek. Pongrac 69, Griže; 3. Marija Čretnik, Zg. Roje 21, Šempeter. Nagrajenci dobite nagrade pokrovitelja KZ Hmezad Petrovče v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je PEKARNA, TRGOVINE, SLAŠČIČARNA, BISTRO - ROMAN BRGLEZ, s. p., Vransko 17. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, do 16. aprila 2004.
OBČUTEK
ZOPRNOSTI
PRE-
BIVALEC
IRSKE
SL
OBMORSKO
LETOVIŠČE
REKA NA KOROŠKEM UMEK EVELINA
VISOK
GORSKI
HRBET
PRIPADNIK NOMAD. PLEMEN V SAHARI
REKA V MONGOLIJI TUR. MESTOM?
OLIVER
TWIST
STAR
GERMAN
PRIPADNICA
SKITOV
JOŽE
CIUHA
VRELA
VODA
KANADSKI
POPEVKAR
(PAUL)
JAN
NERUDA
LOJZE
ROZMAN
NENADEN
DVIGALI
PADEC
VRSTA
POKRIVALA
SLOVAŠKA
RASTUN.
BODICA
STARO IME ZA ETIOPIJO
ŠPORTNIK Z ŽOGO
STRAVINSKI
BOLEČ
STISK
MIŠIC
NAJVEČJI
SESALEC
NEGATIVNO
NAE-
LEKTRENI
IONI
GOLAŽU
PODOBNA
PREKMUR.
JED
DALM.
ŽIME
GLE-
DALIŠČE
ZORANA
ZEMLJA
ZBORO-
VODJA
KUNEJ
PRITOK SAVE V MEDVODAH
OTOK V BALEARIH DOHODEK ODKAPIT.
IVANKA
MEŽAN
BOLEZEN NA VINU
IGRALKA
GORENJAK
IT.
POPEVKAR
ZMRZNJENA
VODA
AM. FILM. JUNAK
PRVOTNI PREBIVALCI APENIN. POLOTOKA
EMIL
NOLDE
ARHITEKT
SAARINEN
SL
DRAMSKI
IGRALEC
ANDRAŽ
ŠALAMUN
DEL
TEDNA
NEKD.
TURŠKI
VELIKAŠ
LISTNATO
DREVO
NAJDALJŠA SL. REKA
GLAVNI
ŠTEVNIK
BOGINJA
IZIDA
SNEMALNA
KNJIGA
VOZNIK
TRAKTORJA
VETRIČ
• ČLOVEKU PODOBNA OPICA
MUSLIM. ČEPICA SL. IGR. (JOŽKO)
BODEČ
PLEVEL
PERZEJEVA
MATI
MOSTIČEK
DAN V TEDNU MLEČNI IZDELEK
AKVARU. RIBICA IZ INDUE
MIME,
TILEN
EL
MORSKA
RIBA
MOLIBDEN
VRSTA
GORIVA
PRIAMOV
SIN
ATENSKI ZAKONO-DAJALEC SL REKA
TOKOVNI
POSREDNIK
NOGOMETAŠ KARIČ
REKA V FRANCIJI, PRITOK SAONE
GR. ČRKA
POČITEK
MED
DELOM
TEČAJ, NA KATEREM SE VRTI KOLO
IGRALKA ODTOČNA GARDNER CEV NAUKO ______________MIŠLJENJU
KOPER
BOŽO
VODUŠEK
REKA NA ŠVEDSKEM
PEVKA
ŽNIDARIČ
NORINA
RADOVAN
VILKO
UKMAR
MADŽ
MARKSIST.
TEORETIK
(GYOERGY)
PRITOK DONAVE V NEMČ Ul
NEM.
NACIST.
MARŠAL
MINOGUE
ANTIČNI
NIN
(HRV.)
TRAVA
PRVE
KOŠNJE
ARABSKI
ČAJ
LEDVENI
USEK
POROTNIK, ODPADNIK, PRISEDNIK IZDAJALEC
NEKD.
PORTUG.
DIKTATOR
(ANTONIO)
MESTO V NEMČIJI NAPAD, NASKOK
ARISTOFAN.
KOMEDUA
IZRAEL.
PARLAMENT
ČEŠKO M. IME OTAKAR
DEL VLAKA SL SKLAD.
KRAJNA
AVSTRU.
KOROŠKEM
FINA
TKANINA
GLAVNI
ŠTEVNIK
NATAŠA
BOKAL
PISA-
TELJICA
MUCK
STAROJUD.
KRAU
STARI
OČE
Paka
USTNICA
KROGLA
OBLIKA
RASTUN.
STEBLA
DEJAVNIKI
ANJA RUPEL UDRTINA V TLEH
VRESOVKA S SVETLO RDEČIMI CVETI
GEOMETR.
ZAPREKA
VODNA
ŽIVAL
SP. NAROD. JUNAK
ANTON
INGOLIČ
UTRJENA STAVBA IZ SREDNJEGA VEKA
DESNI PRITOK RENA V NEMČ Ul
ZABAVNO
ODRSKO
DELOS
SONGI
OTOK V KORNATIH POKRAJINA V GANI
KIRIL
CENEVSKI
UTRIP
ŠVEDSKI
DRAMATIK
(AUGUST)
MESTO V FRANCUI
ZLATO
ZIMBABV.
DRŽVNIK
INDONEZ.
OTOK
BABILON.
BOGINJA
PLODNOSTI
STRAST
SL
LITERARNI
KRITIK
BORIŠČ E V CIRKUSU
KONJSKI
TEK
TOMISLAV
NERAUĆ
JEGUUI
PODOBNA
MORSKA
RIBA
PUSTNA ŠEMA NA ŠTAJERSKEM
ODISEJ.
DOMOVINA
SATJE
TOŠ NIKO
DEL NEW YORKA
TEK,
APETIT
marec 2004
Živimo z zemljo
Ekipa Spodnje Savinjske na državno
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, Izpostavo Žalec, v dvorani zadružnega doma v Petrovčah pripravilo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, na katerem je nastopilo devet ekip društev
podeželske mladine iz Šaleške doline, Zreškega Pohorja Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Slovenskih Konjic, Šmarja, Šentjurja, Laškega in Radeč ter društva Celje-Dobrna-Štore-Vojnik.
Ekipe so odgovarjale na vprašanja o umetnosti govora, o čebelarstvu in
é*
SHS
Ekipa DPM Spodnje Savinjske doline Domen in Klemen Kos ter Blaž Bosnar
varnem delu pri sečnji. Največkrat je na vprašanja pravilno odgovorila ekipa Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v sestavi Domen in Klemen Kos in Blaž
Bosnar. Drugo mesto je osvojila ekipa Društva podeželske mladine iz Šentjurja, tretje pa ekipa Društva podeželske mladine Laško+Radeče. Državno tekmovanje, na katerem bo s Celjskega nastopila ekipa iz Spodnja Savinjske doline, bo 27. aprila v Krškem.
Pred pričetkom tekmovanja je o podpornih programih za razvoj podeželja v Evropski uniji predavala Mojca Krivec, o predvidenih ukrepih države za pomladitev kmetij Mihaela Logar, o pričakovanju mladih kmetov pa je spregovoril Rok Sedminek.
T. Tavčar
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Izpostava Žalec, Žalskega tabora 1, 3310 Žalec
Tel: 03/710 17 86, faks: 03/710 17 81, mobitel: 041 498 266 - Maja Tel: 03/710 17 83, faks: 03/710 17 81, mobitel: 051 440 119 - Mira Tel.: 03/710 17 84, faks: 03/710 17 81, mobitel: 051 440 118 - Andreja Tel: 03/710 17 80, faks: 03/710 17 81 mobitel: 041 475 480 - Marko
Obvestilo vlagateljem subvencij za kmetijstvo 2004
INŠTRUKTAŽE ZA SUBVENCIJE 2004
ob 9- uri v zadružnem domu v Braslovčah ob 12. uri v prostorih KZ Trnava ob 9- uri v prostorih KZ Polzela ob 9- uri v prostorih KZ Šempeter ob 12. uri v prostorih KZ Petrovče ob 12. uri v kulturnem domu Vransko ob 9- uri v prostorih KZ Gotovlje ob 12. uri v Domu krajanov Tabor ob 9- uri v prostorih KZ Prebold
Petek, 2. 4. 2004 Ponedeljek, 5. 4. 2004
Torek, 6. 4. 2004 Sreda, 7. 4. 2004
POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCEV
Sreda, 7. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Braslovče(KZ)
Četrtek, 8. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec. Braslovče(KZ)
Petek, 9- 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Braslovče(KZ)
Torek, 13. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Trnava(KZ), Tabor(KZ)
Sreda, 14. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Tnava(KZ), Tabor(KZ) Ponikva ( Zadružni dom )
Četrtek, 15. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Gotovlje(KZ), Tmava(KZ) Tabor(KZ)
Petek, 16.4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Liboje(KS), Prebold(KZ) Šempeter(KZ)
Ponedeljek, 19. 4. 2004 od 8.-14. ure		KSS Žalec, Polzela(KZ), Prebold(KZ) Šempeter(KZ)
Torek, 20. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Polzela(KZ), Prebold(KZ) Šempeter (KZ)
Sreda, 21. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Gotovlje(KZ), Petrovče(KZ) Vransko(KZ)
Četrtek, 22. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Polzela(KZ), Petrovče(KZ) Vransko(KZ)
Petek, 23. 4. 2004	od 8.-14. ure	KSS Žalec, Polzela(KZ), Petrovče(KZ) Vransko(KZ)
OSTALE DNI DO 15 . MAJA BO POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCEV SAMO V ŽALCU NA SEDEŽU KSS OD 8 - 14. URE.
O kruhu in računalnikih
Društvo podeželskih žena občine Braslovče, ki ga vodi Dragica Kokovnik, je zelo delavno. V svoj delokrog so med drugim zapisale pridobivanje znanja na številnih področjih. Zavedajo se namreč, da je znanje bogastvo, ki ti ga ne more nihče vzeti in ki vedno prav pride.
peči že obvladala, pa je vedenje o drobnih skrivnostih dobrega in predvsem raznovrstnega kruha še kako dobrodošlo. Pripravile so kar trinajst vrst kruha, in sicer iz različnih sestavin, dodatkov in različnih oblik.
Na tretjem tečaju pa so svoje izkušnje o peki peciva brez menotrice izmenjale v kuhinji
Tečajnice so na kmetiji Danice in Janka Turnška v Podvrhu pekle kruh.
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo
tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 /
Kmečke žene in dekleta za tovrstno dejavnost izkoristijo zimski čas. Letošnjo zimo so se udeležile že treh tečajev. Najprej so se na začetnem tečaju spopadle s skrivnostmi računalništva; računalnik namreč tudi v kmetijstvu postaja nuja. Sledil je tečaj, na katerem jih je učiteljica gospodinjstva Romi Gričnik poučila o peki kruha v krušni peči. Čeprav je marsikatera izmed tečajnic peko v
in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold
705 30 13, GSM: (Ml 678 775
Osnovne šole Braslovče. Veselijo pa se zadnjega tečaja v tej zimi, ko se bodo seznanile z umetnostjo pletenja iz koruznega ličkanja.
T. Tavčar
	OBČINA ŽALEC
objavlja javni razpis	
sofinanciranja kmetijskih ukrepov za leto 2004 Občina Žalec bo v letu namenila sredstva za naslednje namene:	
UKREP	NAMEN UKREPA
1. GOZDNE CESTE	letno vzdrževanje gozdnih cest
2. KMETIJSKO-GOZDARSKO	izobraževanja za potrebe kmetijstva
IZOBRAŽEVANJE 3. ZAVAROVANJE ŽIVINE	Sofinanciranje zavarovanja živine
4. POMOČ KMETIJAM	a) Ohranitev kmečkega prebivalstva na
	območjih z manj primernimi pogoji za kmetovanje
	b) Subvencioniranje delovne pomoči
5. REGRESIRANJE OBRESTI	Regresiranje realnih obresti za najeta
DOLGOROČNIH POSOJIL	dolgoročna investicijska posojila
6. NAMAKANJE	a) Sofinanciranje mini namakalnih
	sistemov
	b) Subvencioniranje delovanja
	namakalnih skupnosti
7. UREJANJE PAŠNIKOV	Intenziviranje paše goveje živine, konj in drobnice
8. PRESTRUKTURIRANJE	a) Biološko kmetovanje
KMETIJ	b)	Sadjarstvo c)	Vrtnarstvo d)	Mlečna proizvodnja e)	Hmeljarstvo
Podrobnejši razpisni pogoji ter zahtevani obrazci so na razpolago na sedežu Občine Žalec, soba št. 52 ali 49, ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije	
- Izpostavi v Žalcu oziroma na elektronskem naslovu www.zalec.si.	
OPOZORILO!	
V primeru sprememb, ki bodo povezane z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in regulativ na področju kmetijstva bo morala občina prilagajati posamezna	
sredstva ah namene glede na	postavljene pogoje.
OBČINA ŽALEC
objavlja javni razpis za sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2004
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2004, ki delujejo z namenom pospeševanja in razvoja kmetijstva na območju občine Žalec.
2.	Upravičenci so društva, zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju občine Žalec, s sedežem v občini Žalec, ter društva, ki nimajo sedeža v občini Žalec je pa aktivnost društva usmerjena tudi na območje občine Žalec in je v interesu občine Žalec.
3.	Rok za prijavo na razpis: prijave na razpis s predpisano dokumentacijo morajo prispeti najpozneje do 30. 4. 2004 na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Prijave s predpisano dokumentacijo morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: “Ne odpiraj! Javni razpis - sofinanciranje društev”.
4.	Rok za obveščanje o izidu razpisa: vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka.
5.	Podrobnejši razpisni pogoji ter zahtevani obrazci so na razpolago na sedežu Občine Žalec vsak uradni delovni dan od 8.00 do 10.00, kontaktna oseba Tilka Potočnik, oziroma na elektronskem naslovu wwvv.zalec.si.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.:
7.00	- 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00	- 9.00
Lastnosti Širok plašč
Globoki utori Radialna konstrukcija
GUME DOSTAVIMO TUDI NA DOM
vseh vrst GOODYEAR traktorskih gum za Celje in Savinjsko dolino. SEI
“S-
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
DELOVNI CAS:
PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
Razpored cepljenja psov:
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
Sreda	31. 3. 2004		Petek,	2. 4. 2004	
8.00	Podvin	pri Malik	8.00	Dobrič	pri Drobež
8.30	Polzela	pri veterin, ambulanti	8.30	Dobrič	pri gostilni Zabukovnik
930	Breg	pri Anželak	9.00	Lovce	pri Krašovec-Melanšek
10.00	Ločica-Polzela	pri Smrečnik	9.30	Andraž	pri Vaši
10.30	Ločica-gmajna	pri Srebučan	10.00	Andraž-Podsevč	pri Sader
11.15	Kale	v vasi	10.30	Založe	pri Likeb
11.30	Kale	Grče	11.00	Založe	pri Čede
12.00	Ruše	pri Kramer	11.30	Založe	pri Rakun
Četrtek, 1. 4. 2004			Sobota, 3. 4. 2004		
8.00	Male Braslovče	pri sušilnici	8.00	Petrovče	pri zdrav, domu
9.00	Letuš	pri Rovšnik	8.45	Kasaze	pri Arčan
9.30	Letuš	pri Flere	9.15	Liboje	pri Škoberne
10.00	Podvrh	pri Dragu Maroltu	10.15	Liboje	pri Frece-sklad.goriva
10.30	Dobrovlje	pri Francu Vratniku	10.45	Žalec	v veterinarski ambulanti
11.00	Dobrovlje	pri Domu borcev			
11.30	Dobrovlje	pri Francu Ramšaku			
Savinjske doline
Kronika
marec 2004
11 POLICIJSKIH POROČIL
Našli pogrešano
V	začetku marca so bili policisti obveščeni, da v Jeronimu pogrešajo starejšo občanko.
V	petek, 19. marca, ob 18.29 je občan iz Jeronima, občina Vransko, obvestil policiste, da je približno 500 m od njegovega doma našel žensko truplo. Policisti so na kraju ugotovili, da je pokojna domačinka, ki so jo pogrešali že od začetka februarja, njeno izginotje pa prijavili v začetku marca. Policisti so skupaj z občino Vransko oziroma vsemi društvi načrtovali veliko iskalno akcijo pogrešane.
Umrla v požaru
V	nedeljo, 21. marca, nekaj minut po 18. uri so bili policisti obveščeni, da je zagorelo v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Čopovi ulici v Žalcu. Na kraj dogodka so prihiteli prostovoljni gasilci iz Žalca, Gotovelj in Šempetra, ki so med gašenjem našli žensko truplo. Policisti so sporočili zgolj to, da naj bi bila pokojna mladoletna stanovalka bloka. Preiskovalna sodnica, ki je prišla na kraj, je odredila sodno obdukcijo, kriminalisti pa so se zatem lotili temeljite preiskave. Uradnega vzroka smrti 15-letnega dekleta še niso sporočili.
Neprevidno na cesto
Prometna nesreča s hujšimi posledicami se je zgodila v ponedeljek, 16. marca, ob 15.45 na lokalni cesti v Zabukovici.
30-letna voznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri Griž proti Zabukovici, ko je na cesto nenadoma stopila peška. Voznica osebnega avtomobila je to opazila in se pričela umikati v levo, vendar je kljub temu s sprednjim desnim delom vozila trčila v peško, ki je padla po vozišču, pri tem pa utrpela hude telesne poškodbe.
Z ovinka
V	torek, 16. marca, ob 23.25 se je na lokalni cesti v naselju Kasaze zgodila prometna nezgoda s hujšimi posledicami. 20-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Petrovč proti Kasazam. Na delu ceste, kjer vozišče poteka v ostrem levem ovinku, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. Pri trčenju se je huje ranil.
Ukradli gorivo
V	noči na ponedeljek, 1. marec, je neznanec v kamnolomu Andraž nad Polzelo iz rezervoarja in delovnega stroja ukradel 470 litrov goriva. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 80.000,00 tolarjev.
Klima zgorela
V	petek, 5. marca, ob 12.28 so bili policisti obveščeni o požaru v Tovarni nogavic Polzela. Zagorela je klimatska naprava v kletnih prostorih zgradbe. Kljub hitri intervenciji gasilcev, ki so požar pogasili, je nastalo za okoli
2.000.	000.00 tolarjev materialne škode.
Celo stopnice
V	noči na nedeljo, 14. marec, je neznani storilec s tovornega avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru pri Železniški postaji v Žalcu, odtujil stopnici za vhod v TA na levi in desni strani kabine. Z dejanjem je lastnika oškodoval za
300.000.	00 tolarjev.
Srake v Šempetru
V	petek, 19- marca, zvečer je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Kratki ulici v Šempetru in odnesel več kosov nakita. Lastnika je z dejanjem oškodoval za približno 600.000,00 tolarjev.
Približno v istem času je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo Na Trati v Šempetru. Lastnik hiše je imel tokrat srečo, saj storilec, ki je sicer pregledal vse prostore, ni odnesel ničesar.
Srake v Preboldu
Včeraj zvečer je neznani storilec vstopil v garderobo Osnovne šole Prebold ter iz žepov oblačil odtujil pet mobilnih telefonov in MP3 predvajalnik. Z dejanjem je povzročil za 125.000,00 tolarjev materialne škode.
Alarm pomagal
V	noči na ponedeljek, 8. marca, je neznani nepridiprav vlomil v gostinski lokal “Bucka” na Šandrovem trgu v Žalcu. Ob prihodu v notranjost je sprožil alarmno napravo, tako da je moral pobegniti brez plena.
Odnesel monitor
V	noči na četrtek, 4. marca, je bilo vlomljeno v trgovino IRA v Preboldu. Storilec je odnesel menjalni denar in računalniški monitor. Lastnika je z dejanjem oškodoval za 83.000,00 tolarjev.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
ANTONA BUKŠKA
iz Šempetra v Savinjski dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili v slovo in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice Celje, Elektru Celje, SIP-u Šempeter in OŠ Šempeter.
Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici Ivanki Ropotar, duhovniku g. Škofleku za opravljen obred, pevcem iz Šempetra in Viliju Ograjenšku za odigrano žalostinko.
Žalujoči: vsi njegovi
Tih je zdaj naš dom v praznini boleči, je tih zaklad ljubezni tvoje dar.
Tudi ’’Predice” tvoje mile nam, najdražja mama, nikoli več ne boš igrala.
ZAHVALA
Ugasnilo je življenje naši ljubljeni mami, stari mami in prababiki
JOŽEFI JUTERŠEK
iz Zabukovice (3. 9. 1922 - 18. 2. 2004).
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste nam ponudili roko in toplino srca, da smo bolečino prestajali močnejši ter da ste bili z nami tudi na poti k njenemu zadnjemu počitku. Hvala govornici ga. Jožici Ocvirk, citrarki ga. Citi Galič, Savinjskemu oktetu, njenim prijateljicam za pesmi in molitve, godbi na pihala Zabukovica, g. župniku Jožetu Planincu ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem, ki ste jo v vseh letih njene bolezni obiskovali in lepšali trenutke, pa še posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Draga mama, ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla od nas si v večni dom.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in tašče
STINKE OKORN
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede ob težkih trenutkih slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Pogrešamo TE.
Žalujoči: mož Jože, hči Cvetka z možem Zvonetom ter vnuka Klavdija in David
Pomlad že skoraj bo prišla, se prebudila bo narava vsa, rožice bodo zacvetele, ptičke pesmi svoje žvrgolele.
A naša ljuba mama, ati, ne bosta užila te pomladi, ker v gomili tihi, mirno spita, se plačila pri Bogu veselita.
Čeprav nas zelo boli,
ker vaju, ljuba starša, med nami zdaj več ni, nas tolaži na tisoče stvari, s katerimi krasila sta nam skupne dni.
Poštenje in pravičnost vodilo je vajino bilo,
kar pridno roke bodo delale, to srce veselo bo uživalo.
Lučka vajinega življenja je ugasnila, a plamenček hvaležnosti in spoštovanja za vse bisere dobrote, ki sta jih nalagala v mozaik našega življenja, ne bo ugasnil.
Plapolal bo v svečkah na vajinem grobu, nas pa bo tolažil in nam bo vodnik kakor luna na jasnem nebu. Vsaka cvetka, ki vama krasi vajin dom, naj bo v zahvalo za lep zgled življenja.
V SPOMIN
FRANCU
KOTNIK
iz Pongraca
30. aprila bo minilo 14. let, 5. oktobra pa že 16 let, odkar tiho in mimo v grobu spita naša ljuba mama in ata. Hvala vsem, ki ste ju imeli radi, ju spoštovali in z lepo mislijo ali molitvijo ohranjate spomin nanju.
Za nas sta bila najboljša starša, zato nas srce vedno vodi v vajino bližino.
S hvaležnostjo in ljubeznijo, vajini najdražji.
MARIJI
V SPOMIN
26. februarja 2004 je minilo dvajset let od izgube
našega dragega ata in starega ata
BLAŽA JUTERŠKA
Že predolgo dlan v dlan nič več ne seže, le v tišini se zlivajo spomini.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
FRANČIŠKE OBLAK
iz Vrbja 16/a, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in boste v srcih ohranili lep spomin nanjo.
Hvala tudi Bolnišnici Topolšica in pogrebni službi User.
Hči Silva z družino
Že leto dni v grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne veš pa, dragi ati ti, da v srcih nas zelo boli, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
VINKU KOSU
iz Studenc 36 pri Žalcu 1 7. 1924 - 27. 2. 2003).
Hvala vsem, ki naklonite trenutek časa z lepo mislijo ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
APOLONIJE MALIS
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala Domu upokojencev Polzela, Splošni bolnišnici Celje - oddelku za bolezni srca in ožilja, primariju drm. Šegutu, cvetličarni Boža, pogrebni službi Ropotar, KS Griže in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
marec 2004
Kronika
MALI OGLAS
Skrbno varstvo za vašega malčka nudim na svojem domu (Gomilsko - maj).
Informacije na tel.: 051 206 772.
Za obdelavo najamem kmetijske površine - njive in travnike na relaciji Šmartno ob Paki in Braslovče z okolico.
Ponudbe po tel.: 588 17 64.
8. februarja 2004 sem pri odprtju knjižnice v Braslovčah izgubil ročno uro, ki sem jo prejel od Tovarne avtomobilov Maribor za prevoženih 100.000 km. Na uri je vgravirano moje ime. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Vladislav Korošec, Letuš 49, Šmartno ob Paki, tel.: 588 53 93.
Neskončno hudo nam je sedaj, ko vemo, da te več ne bo nazaj.
Ostal pa lep nam bo spomin na te, za vedno shranili ga bomo v srce.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, dedi in stric
EDI GOVEK
iz Prebolda.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in številne izraze sožalja.
Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, praporščakom, gospodu Pustineku in še posebej gospe Jožici Ocvirk za ganljive besede slovesa in tudi pogrebnemu kolektivu Ropotar.
Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pa tudi množici, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Irena, sin Tomaž in hči Monika z družinama, brat Franci z družino ter ostalo sorodstvo
Prižiga se luč spomina, a v srcu ostaja tiha, skrita bolečina.
Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in bake
FANIKE ŠUŠTAR
iz Kasaz
se iskreno zahvaljujemo vsem za pisna in ustna sožalja ter darovane sveče.
Zahvaljujemo se govornikoma gospodu Sagmeisteiju in gospodu Mlinariču.
Hvala osebju Doma upokojencev Polzela za skrb in nego. Hvala Mestni skupnosti Žalec, pevcem Savinjskega okteta ter gospodu za odigrano žalostinko.
Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zadnja leta v življenju trpela si ti, bolečine si skrivala vse zadnje dni.
Si mimo zaspala, odšla si od nas, a vedi, da v mislih si naših ves čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, stare mame, prababice, sestre in tete
NEŽE KOŠENINA
z Vranskega 16 (21. 1. 1930 - 1. 3. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom znancem in vsem za izražena pisna in ustna sožalja, za spremstvo na njeni zadnji poti in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku dek. Leopoldu Selčanu, moškemu pevskemu društvu Tabor, Ivanki Ropotar za ganljive besede ob slovesu ter pogrebni službi Ropotar.
Posebej hvala gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje, njeni osebni zdravnici Pavlici Rode - Zalokar, Mileni Miklavc in Kristini Učakar za pomoč pri negi na domu.
Vsem, ki ste imeli našo mamico radi, še enkrat iskrena hvala. Hvaležne hčere: Zdenka, Aga in Irena z družinami
Policisti opozarjajo
Pomlad je čas, ko motoristi pričnejo uporabljati motorje. Svetujemo, da se na vožnjo ustrezno kondicijsko pripravijo in da dobro pripravijo tudi svoje motorje. Med vožnjo morajo uporabljati ustrezne varnostne čelade, upoštevati prometna pravila, predvsem pa ni priporočljivo divjati in voziti po površinah, ki so primarno namenjene za uporabo pešcem.
Na področju prometne varnosti
bomo med drugim opravljali pogoste nadzore hitrosti na mestih, kjer se zgodi največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, in tam, kjer občani opažajo divjanje objestnežev. Poleg tega bomo veliko pozornosti posvetili tudi drugih vzrokom prometnih nesreč, kot so izsiljevanja prednosti, še posebej pa voznikom, ki vozijo pod vplivom alkohola. Še naprej bomo veliko pozornosti namenjali pešcem in najmlajšim udeležencem v prometu.
Na področju kriminalitete v zad-
Sedaj je v srcu prazno mesto.
Mamino.
In nihče na tem svetu ga ne more napolniti...
ZAHVALA
Tako tiho, kot je živela, je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA KOMPOLSEK
iz Gotovelj 141 (1929 - 2004).
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno pa se zahvaljujemo patronažni službi ZD Žalec, zlasti Jasni Tekauc - Gojzdnik za skrb in nego, dekanu Branku Zemljaku za opravljen pogrebni obred, Margit Juteršek in Martinu Derstvenšku za besede slovesa, pevcem Telekoma za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo cenili in obiskovali ter ji še posebno v zadnjih dneh življenja stali ob strani.
Vsi njeni
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga žena in mami, ne more nihče nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice in babice
IVANE TURNŠEK
iz Prebolda (16. 3. 1939 - 17. 3. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, za lepo cvetje in sveče. Hvala g. župniku Martinu Ciraiju za lepo opravljen obred in sveto mašo, g. župniku Francu Serecu za vzpodbudne besede in sveto mašo, društvu upokojencev Prebold, pevcem z Gomilskega in trobentaču za odigrano Tišino.
Zahvaljujemo se osebju intenzivnega oddelka bolnice Celje. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in ga. Ropotaijevi za lep govor. Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni. Zelo jo bomo pogrešali.
Žalujoči: mož Branko, sin Damjan in hčerka Ksenja z družinama
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, a teka, brata, zeta in svaka
KARLIJA MIKLAVA
iz Kamenč
(11. 4. 1945 - 4 3. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Iskrena hvala sosedi Ireni Stahl za njeno požrtvovalnost, dežurnemu zdravniku, sodelavcem in družbi Garant Polzela za vso pomoč, Dobrovskim fantom in vokalni skupini Savinjski rožmarin za odpete pesmi, Bojanu Pustineku za ganljiv govor, gospodu župniku Jožetu Zidanšku za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
njih dneh beležimo povečano število vlomov v stanovanjske hiše, predvsem zvečer, v času vikenda. Storilci kradejo vse, kar lahko spravijo v promet, zato pozivamo občane na samozaščitno ukrepanje, podrobnejše nasvete pa lahko dobijo pri pristojnem vodji policijskega okoliša in na policijski postaji. V prihodnje pričakujemo tudi povečano število tatvin koles; zaklepanje torej ne bo odveč.
Ob prihajajočih velikonočnih praznikih opozarjamo, da je uporaba različne pirotehnike in streljanje z možnarji prepovedano, predvsem pa je to zelo nevarno početje, saj
zelo pogosto prihaja do hudih, tudi tragičnih posledic.
Beno Balažič, komandir PP Žalec
Zahvale
za aprilsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 23. aprila, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76.
Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje.
S toplino svojo si nas osrečevala, z delom pridnih rok srečo vsepovsod si tkala.
Umaknila si se v svet brez bolečine, nam pustila si le lepe spomine in ljubezen, ki nikdar ne mine.
Za vso dobroto, MAMI, hvala ti.
ZAHVALA
boleči in nenadni izgubi žene, mame in stare mame
VIDE STANKO
iz Grajske vasi.
Globoko smo hvaležni vsem sosedom in prijateljem, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Hvala vsem sorodnikom, znancem, njenim nekdanjim sošolkam in sodelavcem TTP, kolektivu Mlekarne Celeia in Sumer Ljubečna, raznim društvom in vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, denarno in ostalo pomoč, za izražene ustne in pisne tople besede sožalja ter za izkazano spoštljivo slovo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen cerkveni obred, pevcem okteta Gomilsko, gospodu Topovsku za besede slovesa, vsem pogrebcem in pogrebni službi Ropotar.
Hvala prav vsem, ki ste imeli našo mami radi in delih z nami tiho bolečino.v
Žalujoči: mož Franci, hčeri Damjana in Nevenka z možem in vnukinja Sandra
Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje.
S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal.
Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica
JOŽETA TERGLAVA
iz Pongraca 62, Griže (7. 2. 1935 - 17. 2. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki boste v svojih srcih ohranili lep spomin nanj. Hvala družini Britovšek in Galeša ter gospe Mikuljan, gospe Tereziji in gospe Anici. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem, govorniku in trobentaču ter župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje in patronažnim sestram ZD Žalec za lajšanje bolečin.
Vsem omenjenim in tudi neomenjenim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Zofka, hčerke Gabrijela, Jožica in Marjeta z družinami, sin Edi ter sestre in brat
Umrješ, da živiš.
(Anton Trstenjak)
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA DERČA - Blaževa mama
iz Grajske vasi 18.
Od nje smo se poslovili 12. 3. 2004 na Gomilskem. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za obiske na domu in lep pogrebni obred, urgentni ekipi ZD Celje, gospe Marti za nego mame, sosedi Marici, gospe Kosujevi in gospe Tekavčevi za pomoč, gospodu Topovšku za poslovilne besede, oktetu Gomilsko za lepo petje, KO NOV Gomilsko, DU Prebold, Dl Žalec, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, ki ga je imela tako rada, za darovane maše in cerkvene potrebe ter sveče.
Sin Vinko, hčerki Jožica in Alenka z družinami
Kronika
marec 2004
ANA MASTNAK
ZAHVALA
V 73. letu starosti je odšla od nas naša draga dobra mama, stara mama, sestra in teta
iz Šempetra (6. 2. 2004 - 24. 7. 1931).
Iskrena hvala vsem, ki ste jo med njeno hudo boleznijo obiskovali v bolnici in doma. Hvala dr. Vrablu in sestram v protibolečinski ambulanti bolnišnice Celje, osebni zdravnici dr. Brigiti Artiček Mesareč in patronažnim sestram ZD Žalec. Hvala župnikoma gospodu Škofleku in gospodu Zemljaku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem Savinjskega okteta Žalec in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče, darovano cvetje in jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE ŠTURBEJ
s Polzele 143/b
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam osebno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se bolnišnici Celje - nevrološkemu oddelku, pogrebni službi Morana, govornici ga. Skornškovi, g. župniku J. Kovačecu, društvu upokojencev Polzela in vsem, ki ste jo spoštovali in imeb radi.
Vsi njeni
Že petnajsto leto v grobu spiš, a v našem srcu že živiš.
Naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen.
Ostala je praznina, v našem srcu bolečina.
V SPOMIN
JOŽETU LEDNIKU
iz Kasaz (1931 - 1989)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CUETUČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Paiižlje lic, Braslovče
TEL 03 700 06 40
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE HLAČER
s Polzele
(19. 11. 1919 - 20. 2. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred in izrečene besede za slovo od pokojne, Janezu Bračunu za molitev na domu, dr. Janezu Cukjatiju za zdravniško pomoč, pevcem iz Raven pri Šoštanju za lepo odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Ave Marijo in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob tragični in boleči izgubi ljubega moža, atija, očeta in dedija
IVANA MIKEKA
iz Vrbja pri Žalcu.
Upali smo do konca in v teh težkih dneh nismo bili sami. Z lepimi besedami in sočutjem ste bili z nami sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste ga potem, ko je izgubil bitko za življenje, v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekb besede sočutja in sožalja in darovali cvetje in sveče. Vsem se iz srca zahvaljujemo.
Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, gospodu Kisovaiju in pogrebnikom Mestne skupnosti Žalec, pevcem Savinjskega okteta za lepo zapete pesmi in pihalni godbi Zabukovica za odigrane žalostinke. Lepo se zahvaljujemo Olgi Markovič in Jožici Ocvirk ter Maijanu Hlastecu in Dušanu Pungartniku za tople in izbrane besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pogrešate.
Žalujoči: žena Zofka, hčeri Irena in Vlasta z družinama in sin Igor
Zadnja leta 'v življenju trpela si ti, bolečine si skrivala vse zadnje dni.
Si mimo zaspala, odšla si od nas, a vedi, da v mislih si naših ves čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, hčerke, mamice in omice
IVANKE VAŠL
s Polzele (1942 - 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar. Posebej hvala dr. Cukjatiju in patronažnima sestrama Cvetki in Tatjani za pomoč in nego v času njene bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mož Tonček, mama Hani, sin Tonči z družino in hčerka Simona z družino
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, to je, MAMA, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Tiho in mimo, kot je živela, se je od nas poslovila naša ljubeča in dobra mama, orna, sestra, teta in tašča
MARIJA KUMER
iz Šempetra (1. 9. 1910 - 19. 2. 2004).
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali ter z njo obujali spomine na prehojeno pot. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše in za vsa izrečena pisna in ustna sožalja.
Hvala vsem, ki ste se poklonih naši MAMI in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Pogrešali te bomo, mama.
Žalujoči tvoji otroci: Peter, Franjo in Marinka z družinami, tvoji vnuki in pravnuki, brat Franc z družino in Matjan
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi dragega brata in strica
ALOJZA OCVIRKA
s Ponikve pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Za opravljen pogrebni obred in mašo se zahvaljujemo gospodu župniku Tonetu Krašovcu, govorniku gospodu Mandelcu, pevcem, domačim in sosednjim Gasilskim društvom in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Le petnajst pomladi nam je bilo dano živeti zate in s tabo. Prepričani in z najboljšimi nameni.
Nato krik. Spoznanje resnice.
Motili smo se. In tudi ti si se motila. Popravnega izpita ni...
Imajo ga lahko drugi - otroci, starši, odrasli, sosedje, prijatelji, znanci ...
Iz tega se lahko naučijo veliko zase in za druge.
EVA ŠKOBERNE
iz Žalca
Mnogo vas je bilo in ste še vedno z nami. Hvala, ker skušate razumeti. Tudi molk nam veliko pomeni.
Hvala ravnateljici vrtca in njenim sodelavkam za vsa dejanja, tolažilne besede in iskanja smisla življenja. Hvala za stiske rok, pisna in ustna sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Hvala ravnateljici I. osnovne šole Žalec za poslovilne besede in Sonji za melodijo slovesa in uspavanko. Hvala sorodnikom, prijateljem, kolektivu in učencem I. OŠ Žalec, planincem, strelcem, pevcem, pogrebni službi Ropotar, Cvetličarni Boža, Mestni skupnosti Žalec in duhovniku gospodu Viktorju za mašo in obred. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni prezgodnji zadnji poti.
Eva, v mislih in srcih boš vedno z nami.
V globoki žalosti: mamica, ati, sestri Tamara in Tadeja
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
hlan Ropotar, s.p.
tet.: 700 lh 85 GSM: Ohi 613 269 GSM: Ohi 7h8 90h Starodaška ut. 12, Šempeter ùetodni čas: od 00. do 2h. ure
marec 2004
Zanimivosti
Snežni grad Ivana Ščureka
Snežni grad za vnuka
Sneg nas je letos presenetil šele konec februarja in se je po dolinah obdržal več kot dvajset dni, na snegu pa so uživali tako otroci kot odrasli. Da zimsko veselje ne bo pozabljeno, bodo poskrbele številne fotografije
snežnih mojstrovin. V albumu bo svoje mesto našel tudi snežni grad, ki ga je za dve in polletnega vnuka zgradil Ivan Ščurek iz Orle vasi.
Ivan Ščurek je želel ob koncu tedna razveseliti vnuka Uroša iz Celja.
Lotil se je snežne gradnje in nastal je zanimiv grad s snežnimi stražarji v velikosti osmih metrov v dolžino in petih metrov v širino. Ob tem se je počutil neznansko mladega, pa tudi malo otročjega, vendar pravi, da se je za vnuka izplačalo.
D. N.
Snežna
družina
V letošnji zimi smo se snega prav zares razveselili, kar dokazujejo številni snežaki in druge umetnine, narejene iz snega. Tovrstnega zimskega veselja se udeležujejo tako otroci kot odrasli. Na Polzeli je eno izmed dvorišč naselila prava snežna družina.
Domači so najprej izdelali velikega snežaka, ki je prevzel vlogo očeta, ob
njem je nastala ljubka snežena mama	tako da so prav veselo zrli v svet, ne
in kot zadnji njun sinček Snežko.	da bi jih skrbela bbžajoča se pomlad.
Lepo so jih opremili s klobukom,	T- T.
ruto in čepico, vsi trije so dobili šale,
Snežak v Preboldu je pozdravljal mimoidoče ob cesti Prebold-Trbovlje.
Snežaki
velikani
Kratka zima je mnoge tako navdušila, da so se lotili gradnje snežakov velikanov.
Eden je nastal v Preboldu, kjer so mu glavo namestili s pomočjo viličarja, drugi pa v Šempetru ob Rimski nekropoli. Bližina veličastnih rimskih nagrobnikov je morda tudi pri dveh šestnajstletnikih, Jaku Jelenu in Kondiju Pogačarju, zbudila željo po ustvarjanju in nastal je veličasten snežak s kapo in šalom, ki je kot nekak stražar čuval Jelenovo domačijo in Rimsko nekropolo,
dokler se ni stopil.
K	D. N.
Snežak v Šempetru z Jakom jelenom, srednješolcem elektro-računalniške smeri, članom Ribiške družine Šempeter in odbojkarjem OK Šempeter
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta' 7Jcst.utrip@si0l.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
Snežna sekcijana delu
Športno društvo TVD Partizan Tabor deluje na različnih področjih, predvsem pa je njihova aktivnost usmerjena k nogometu, košarki, namiznemu tenisu, odbojki, kolesarjenju, rekreativni vadbi in aerobiki. Pozimi, kadar je dovolj snega, ne manjka tudi snežnih aktivnosti. Takrat je na delu “snežna sekcija”.
Tako je bilo tudi letos. “Snežna sekcija” je uredila smučišče z vlečnico in na bližnjem Šmonovem hribu so organizirali smučarski tečaj za najmlajše, ki ga je uspešno opravilo 16 tečajnikov v starosti od 5 do 10 let. Obilica snega je omogočila tudi ustvarjalno kiparjenje in prijetna druženja ob ustvarjanju snežnih skulptur.
V počastitev dneva žena in 40 mučenikov - praznika moških je nastala okrog šest m visoka skulptura. Snežna umetnija je nastajala kar tri večere, ob katerih so se zbrali tako odrasli kot otroci in veselje na snegu je bilo res nepozabno. Naredili
so Veroniko z bogatim oprsjem, kitami, naglavno ruto in pisanim predpasnikom, za kar so porabili kar devet metrov blaga. Na drugi strani Veronike pa so postavili sneženega
moža Duleta s kapo, kravato in hlačami, za katere so porabili šest metrov blaga.
Da snežna Veronika in Dule ne bi ostala v temi, so ju prizadevni člani "snežne sekcije” osvetlili z dvema reflektorjema. In menda se je zaradi njiju precej povečal obisk v bližnji gostilni.
D. Naraglav
Člani “snežne sekcije"po opravljenem delu ob Duletu
Konjeniške igre na snegu
Konjeniško društvo Mustnag z Gomilskega je že pred tremi leti razmišljalo o pripravi konjeniških iger na snegu.
Pred dnevi pa so se prvič na društvenem prostoru na ranču v Grajski vasi jezdeci s konji in vpregami pomerili v raznih spretnostih na snegu.
Tekmovanja se je udeležilo petnajst parov iz petih konjeniških društev iz Savinjske doline.
Pomerili so se v skiringu, to je vleki smučarja s konjem, in tekmovanju dvovpreg s sanmi, za popestritev programa pa so pripravili predstavitev in vožnjo z motornimi sanmi in spretnostno vožnjo s sanmi.
V tekmovanju dvovpreg sta zma-
gala voznik Andrej Pišek in sovoznik Branko Lešer iz Konjeniškega društva Celje, drugo mesto je pripadlo
V tekmovanju dvovpreg
Tomažu Steblovniku in Igorju Šalamonu iz Konjeniškega kluba Buteko Veniše, tretje pa Alojzu Blekaču in Antonu Zajcu iz Konjeniškega društva Zgornja Savinjska dolina. Ivan Skok
in Ivan Korun iz domačega društva sta osvojila šesto mesto. V skiringu pa sta se prvega mesta veselila konjenik Igor Šalamon in smučarka Urša Zagožen, drugega Igor Šalamon in Tomaž Steblovnik, oba para iz Konjeniškega kluba Buteko Veniše, tretjega pa Sandi Glažar in Peter Petelinšek iz Konjenišeka društva Celje. Domača para Suzana Rožič in Uroš Zabukovnik ter Janko Vranič in Vinko Stropnik sta pristala na šestem oziroma sedmem mestu.
Zanimivo prireditev si je ogledalo pribbžno tisoč ljudi, ki so se ob večji ali manjši spretnosti tekmovalcev tudi odlično zabavali.
T. Tavčar
Šport na kratko
obstanek v prvi ligi. Danes ob 20. uri se bodo v zadnji tekmi v domači dvorani pomerili z ekipo Rogle.
Žalske rokometašice so na zaključnem turnirju za pokal Slovenije nastopile v Ljubljani in osvojile tretje mesto. V polfinalu so srečanje z ekipo Krima Ete Malizie izgubile z rezultatom 43 : 21, v tekmi za tretje mesto pa so premagale
ekipo Olimpije 31 : 28.
V 26. krogu slovenske A košarkarske lige so Hopsi s Polzele gostovali v Kopru in srečanje izgubili z rezultatom 103:87. Tako so tudi teoretično izgubili vse možnosti za
V ndaljevanju druge slovenske odbojkarske lige so igralci SIP-a Šempeter v domači dvorani brez težav s 3:0 v setih premagali ekipo Logatca. Ženska ekipa Spodnje Savinjske pa je na gostovanju v Mariboru premagala ekipo Tabora 3 : L ________________
1	zbral T. T.


Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
TEČAJ CPP
Tečaj CPP bo 5. 4. 2004 ob 16. uri!
Akcija AŠ Čadej
PAKET:
-	27 moto ur,
-	tečaj CPP,
-	predizpit
za samo 9.990,00 SIT na mesec.