Izdanje z» nedeljo 19. decembra 1897. 151. Številka. & Twt», ▼ Nbt« irikr 4ae 18. decembra 1M7.) Tečaj XXII. Uhaja p« trikrat aa teđaa t iaattk is-daajlk ob tovklh, ialvtklh l. aobotRh. Zjatranja iadanj. ii- Hfcja ob t. ari ijatraj, veieraa pa ab 7. ari veier. — Obojno isdaaj« etaao: » Jadanmeaee . f. 1.—, liven Avrtrlja t. 1.50 M trt ■•ne... 3.- . n . 4.M M pol lat. ... 6,- . , , » °aa l«to , . , 12,— . , ,18— »irihli« j« plačevati aapraj aa iiniN traz priložene a.reialae a« sprava aa •ilra. Po aaailine itevilke ae dobivajo v pro- ih tobnk. v lratu po lavea Trut. po 4 avl. EDINOST Oglasi aa radan* pa tarifu v petita; aa aaalove a debeli«! Arka« i ae plafi«)^ Jraator, kolikor obief* i«vitiia»c. vre 'oalana, oamrtnioe ia javne zahvale, waii oflaei itd. aa radanaja pw w»god a Tal dopiei aaj le poiiljajo atodniitT allo. Caaerma It. 13. Vaako pitnn nt:i biti frankovano, kor nefrankovana aa Ja a.rejsmajo. Rokopiii ae n« vraćaj«. NtSoAnino, r.ItlaianHje ojri*«» jetaa upravniitvo ulioa ilolino pic-eolo hftt. S, II. nadat. Naročnino in oglaaa jo pladevati looo Trat. 9d:.rt* rekUz»a uja ao proat« portala«. 61 F Mlat«. J* Sedanje politično položenje in mi. Slovenci so Crtili Rinaldinija zato, ker ni hotel podpirati njih nezmernih pretenzij. — Umirovljenje viteza Rinaldinija je velika koncesija Slovanom. — V slovenskem taborn je zavladalo divje veselje na padu Rinaldinija. — Slovenci Kimajo prav, da se vesele odhoda viteza Rinaldinija, ker on je bil prav za prav njih protektor. Slovenci se radujejo prenaglo na odslovljenjn Rinaldinija in imenovanju grofa GoGssa njegovim naslednikom. — Grof Goftss je vesten uradnik in birokrat od nog de glave in od njega naj ne pričakujejo Slovenci, da bi jim pomagal tlačiti kulturni iivelj italijanski. Veselje Slovencev pa je neopravičeno tembolj, ker v to koncesijo ni privolil mi-nisterski predsednik baron Gautsch, ampak njega prednik, grof Badeni. Prvi je izvršil le obvezo, katero je bil prevzel grof Badeni. Torej je jasno, da iz teh sprememb ni smeti sklepati, da bode tndi era Gautscbeva tako naklonjena Slovencem in Hrvatom v Primorju kakor je bila era grofa Badenija......... To bi bili blizu oni koli, katere so naši laiki in nemški nasprotniki zataknili ob periferiji kroga vssga svojega rezoniranje. V tem krogu se •učejo vse njih izjave. Sosebno Italijani se izogib* ljejo strahom vsakemu razgovoru o tem, kaj je bil njim vitez Rinaldini 11 Saj vedo, da razgovor o tem bi moral dovesti le do onega jedinega in za laška ušesa skrajno neprijetnega zaključka, ki je izražen v starem pregovoru, da onemu, kar je bilo, gledi le redkokedaj kaj boljšega I Kakor smo že omenili v članku „Rinaldini — Gutaš": Italijani se delajo, kakor da ta sprememba ne bi imela za*nje prav nikake važnosti in le o tem ugibljejo sem in tja, kako in kolike važnosti ima za nas Slovane. V naš loneo stikajo svoje nosove; svojega pa se izogibljejo, da ie ne bi videli, kako se v njim — suši!! No, mi bi lahko opozorili na kričeče protislovje, ki se nam kaže v tem, da nasprotniki za-■n a m b i u PODLISTEK. Atlet Spisal Ivan F ajdi ga. Včasih si je tndi privoščil kako šalo z mladeniči, ki so urili avojo krepost ob Balohi. Hkrati pa je odšel in ni ga bilo domov po več let, dokler so vaščani popolnoma pozabili nanj in so ponehale o njem vse govorice. Naposled pa se je naveličal sveta in kome-dijaštva ter se naselil stalno v svoji domači vasi. Oče na je umrl že davne, samo Marjanica, bratova hči, sirota, je bila še na svetu od vseh Andrejevih sorodnikov ia ta mu je gospodinjala in stregla. „Marjanica! Danes mi pripraviš vso mojo komedijaško opravo in vse svetinje mi poišči, saj veš, kje jih imam 1" je zaklical, prišedši domov, dekletu, ki je baš pripravljalo kosilo. .Bežite, no, strijc I" je odvrnilo dekle „pa se hočete že rnvati, komaj ste dobro pogledali domovi* „Ruvati ? Ne, punica I Hočem se pomeriti z najmočnejim dečakom na vasi, prav resno se ho-čeva pomeriti 1* ,8 Šimnom Rohnetom? S tem?" „Da, da, ž njiai, ž njim I Kdo je-li on ?" „Oj, strijc, najkrepkejši in največi mladenič trjajo vse v jedni sapi: da te spremembe pomenijo veliko koncesijo Slovencem in Hrvatom in da Slovencem in Hrvatom ni nikakega razloga za veselje na teh spremembah. Mi bi menili po pravilih zdrave logike: ako je to res velika koncesija Slovencem, potem imamo vse razloge, da se radujemo te pridobitve; ako pa nimamo razloga veselju, potem ni bila koncesija I Lahko bi, igraje lahko bi zavrnili besedičenje o vzrokih naše „mržnje" do viteza Rinaldinija, o neopravičenosti naših pretenzij, in e neopravičen osti naših nad, da bi grof GoSss podpiral take „drzne, nezmerne" pretenzije. Lahko bi povedali, da to, kar zahtevamo mi, je zapisano v zakonih ; a to, kar je zapisano v aakonih, mora izvrševati sleherni uradnik, v prvi vrsti pa namestnik cesarjev v vsaki pokrajini, iz česar bi sledilo, da uradnika ni smeti smatrati ravno protektorjem Slovanov, ako ustreza qjih — nje drznim pretenzijam — ampak zakonitim zahtevam, slonečim na načelu, ki je temeljna podlaga novodobni, moderni, pravni in ustavni Avstriji: na načelu jednakopravnosti in jednakoveljavnosti vseh narodov. In iz vsega bi sledilo očevidno, kako umetno hote nasprotniki ustvariti neko inkompatibiliteto (nezdružljivost) točnega in vestnega poslovanja državnega uradnika z narodnimi stremljenji Slovanov. Mi bi rekli, da je ravno narobe: vesten avstrijski uradnik ne more biti nasproten narodnim stremljenjem Slovanov, kajti, ako je nasproten, je nasproten temeljnim zakonom avstrijskim. V resnici obstoji torej inkompatibiliteta med dolžnostmi avstrijskega uradnika in pa med nasprotovanjem opravičenim zahtevam avstrijskih Slovanov 111 Mi torej nismo „črtili" viteza Rinaldinija zato, ker je odklanjal naše „nezmerne" pretenzije, marveč smo mu bili nasprotni, ker je bil on nasproten našim opravičenim reklamacijam. Iatotako se ne bojimo, da bi grof Gcgss kakor vesten uradnik ne mogel pošte-vati naših zahtev. Ako bi že torej hoteli govoriti v teh trenotkih o kakih bojaznih naših, izustili bi le to edino bojazen, da ne bode — hotel 11 Ali v je v vsej vasi in na daleč okrog, — oj, on vas vrže, on vas prav gotovo vrže I In ako bi padli, strijc, utegnete se tudi pobiti, prav nevarno pobiti 1 Nikar ne hodite na travnik, za Bt>žjo voljo !" „Boš tiho 1 Tako mi ne govori 1 Mene da bi premagal ta — dečak 1 No, res sem že star in ne zmorem več toliko, kakor sem pred dvajsetimi leti, o tedaj 1 Samson ni bil močneji od mene 1 In tudi roke se mi že malce tresejo, te roke, ki so nosile na svojih kitah že pol sveta, toda tacega ie boreta pa še vedno dvJgnem z malim prstom, vidiš tako-le od tal in ga potožim na tla, kakor dete v posteljico !" O teh besedah je segel z roko pod mizo ter jo dvignil kviško do stropa s polno sklndo riževe juhe vred, ki je stala na mizi, in jo postavil zopet na tlak, ne da bi se kaj zlilo. „Ha, ha, samo gledat pridi Mujanica, da vidiš, kako ga položim v travo, kakor mladega pujska 1 Toda čakaj uo, Marjanica, povedi mi, kedo pa je to- le dekle črnolaso, ki hodi tu preko oa polje ?" „Katero dekle črnolaso ? Crnolasa je tu samo jedna in ta je Misljiuova Ruzika, moja pnjateliica. Ni tu domača, najdenka je, pravijo, in Misljinovi so jo odgojili, ker nimajo svojih, A čemu prašate strijc? Ah vam je všeč? Re<, lepo dekle je, a ima že svojega . . . ." tem trenotku nimamo še razloga za to bojazen. Zato pa nočemo govoriti dalje o tej brigi nasprotnikov za — našo kožo. Važneje za nas se nam vidi prizadevanje nasprotnikov, da bi dokazali, da ni bil baron Gautsoh oni, ki je privolil v te spremembe. Namen temu prizadevanju je jasen, sosebno pri Italijanih. Hoteli bi, da nekoliko povzdignejo zopet precej pogreznelo duševno razpoloženje v lastni stranki, s tem, da uverjajo svoje ljudi, da baron Gautsch ni naklonjen Slovencem. To prizadevanje nasprotnikov, in pa okolnost, da nam je očital tudi „Delavec", da si ne upamo izreči jasne besede e baronu Gautscho, nas sili, da izustimo danes ie enkrat par besed o našem stališču ozirom na ministarstvo Gautschevo in na splošni politični položaj sedanji. Ne treba, da bi zgubljali mnogo besed o tem. Naše stališče je jasno in nam je dano samo po sebi, po naravi sedaajega položaja. Naše stališče nam narekuje rezervo za sedaj. Mi moramo trezno računati kakor trezni politiki. Pred vsem moramo imeti pred očmi dejstvo, da v slovarji politike ni pojma „nikdar". Zato ni dopuščeno, da bi iz minolosti delali definitivne sklepe za bodočnost. Baron Gautsch je res storil bore malo v svoji minolosti, kar bi nas moglo navdajati zaupanjem do njega. Ali v svojem novem položenju kakor ministerski predsednik, ko ma je računati temeljito spremenjenimi razmerami, tudi ni storil nitesar in ni mogel storiti, radi kratkosti časa, kar bi nas opravičevalo, da ga odklenemo definitivno. Torej rezerva, da vidimo popred dejanja. Sedanji ministerski predsednik je poseben zaupnik krone. Ostali ministri pa so ljudje, ki so se dosedaj le strokovno pečali z opravili svojega ressorta. Geutschev kabinet ni parlamentarna vlada, in navezan na obzire do strank. Ali tudi ta kabinet, kakor sleherni drugi, je obvezan delati z vse silo na to, da se vrše obstoječi zkkoui, da se popravi zlo, da se narodom, ki ne uživajo še narodnih pravic in nimajo kruha, d & jedno in drugo. Res . . . ?!• „Res, res! Baš ta Rohnetov Šimen lazi za njo". „Hm, hm, najdenka . . . najdenka... !• „Toda, zdaj sedite k obedu iu pustte Misiji-novo Roziko za prihodnjič, vi poredni strijc !u Po obedu je odprl Andrej svoj omar in jel preiskovati po svojih rečeh. Izvlekel je svojo najlepšo atletsko opravo, svoj svileni trik6, v katerem je sijal o najbolj svečanih prilikah v navzočnosti velikih in odličnih oseb. Joj, kaki spomini so se mu vzbujali o pogledu na to opravo 1 Kakor živobojni kalejdoskop sukali so ?e pred njegovim duhom oni jasni dnevi njegove slave, v kateri je sijal minole dni. Slave 1 In kaj mu je ostalo od vse te slave, od vsega tega sijaja? NiČ, skoro nič 1 Le toliko si je priboril, da se nadeja živeti brezskrbno še ostale dni sredi svojih ožjih rojakov, vse drugo je minolo 1 Ne, in vendar oe! Spomin, spomin je ostal in ta spomin je krasen in ta spomin je nekaj vreden. Prav za prav je vse spemin v človeškem življenji, — srečen le oni, ki ima lepe spomine, v njih živi v svoji starosti, kakor v neminljivi pomladi, katero stvarja umetno v svojem duhu, kadarkoli mu drago. (Pride še.) Mi ne pričakuje®« milost; od kabineta Gautsclievega, * uiti tega ne smemo misliti že t naprej, da n«ui liotć stori slabo. Petindvajsetletne pritožbe Vitezica, Nabergoja io Tonklija, Gregorčiča, Spinćića in dragih leže zapisane po steno-grafiških protokolih — in nknpno s prošnjami in pritožbami naroda p« predalih in mitnicah mini-sterskih. Te naše tožbe, pritožbe in prošnje naj si ogleda baron Gautscb, da se uveri, da mi ne zahtevamo drugega, nego točne in pravične uprave! Hvaliti ali nasprotovati hočemo činom te sedanje in viake druge vlade, ki pride za to, v kolikor bodo ti čini hvale ali nasprotovanja vredni. Tako je naše stališče ozirom na sedaBji položaj in na tem stališču ostanemo, dokler se poli-tiika situvacija ne zbistri zadostno. Toliko pa že počakamo tem laglje, ker zbistrenje mora priti k večerna v par aesecib. Javni shod političnega društva „Edinost* v Skednju dne 12. decembra 1897. (Zvršetek.) Predsednik dr. Gregor in: Rekel sem bil ! fte v svojem pozdravnem govori, da smo minole zime prirejali shode ia da jih hočemo prirejati tudi letos v ta namen, da vzbujamo ljudstvo. Položaj na Dunaju je težaven, zapleten. Vseskozi vlada občutek, da so se v naii državi jele pripravljati velike reči.V takih časih treba, da vsakdo misli na to, da ga ne zalotijo dogodki j vsakdo • mora skrbeti, da si čim najbolje zgradi obrambe- I Bih jezov svojemu obstanku, svoji prihodajosti. ! Tako moramo tndi mi. Ker so merodavni činitelji v političnem društvu .Edinost" že davno prišli do uverjenja, da jedrn tak čvrst obrambeni jez za našo okolico bi bila dobra in pravična politična oblast prve instance, širiti smo jeli že laai misel, da bi se za tržaško okolice zasnovalo posebno okrajao glavarstvo. Sleherni izmed nas vet kelike sitnosti dela magistrat okolici, toliko v avtonomnem, kolikor v prenesenem delokrogu. Ako bi imeli tu cesarsko politično oblast prve instance, bi ista zahtevala od občine, to in ono. Tako bi se osvobodili nekoliko z okrajnim glavarstvom. Nekoliko smo že dosegli v tej smeri. Po dogodkih letošnje ; spomladi je vlada odvzela magistratu društveno in varstvene policijo po okolici ia je te posle izro- j Čila državni policiji. Že po tej odredbi smo se ; oddahnili nekoliko. Potem se je storil korak dalje ; k imenovanjem posebnega delegata za okolico. To j jo: vlada je določila komisarja za rečene posle po okolici, ki je odvisen direktno od c. kr. namest-nlštva. Ali s tem še nismo dosegli vsega 1 Sosebno ne smemo zakriviti se svojim molčanjem, da bi mislili vladni krogi, da smo že popolnoma zadovoljni. Mi se moramo oglašati vedno in vedno ia govoriti na glas, da je zahteva naša ta, da se magistratu odvzamejo vsa opravila prenesenega đblokroga ozirom na okolico, da vztrajamo pri tej zahtevi in da ne odnehamo od iste. (Odobravanje.) In da bodemo gotovi, da je vlada na čistem glede te zahteve naše, bilo bi dobro, da tndi daaašnji shod vsprejme resolucijo v tem zmisln, kajti zapomnite si: le kdor upije, doseza kaj dandanes. Morda poreče vendar vlada danes ali jutri: Dajmo jim tem kričačem, da bo enkrat mir! (Veselost.) Predlagam torej nastopno resolucijo: Javni shod, zbran dne 12. decembra 1897. v Skednju, izjavlja, da naredba, s katero se je varnostna in društvena policija v gornjem delu tržaike okolice izročila posebnemu delegatu namestništva, nikakor ne odgovarja še željam, stavljenim na lan- i skih shodih po okolici za ustrojitev okrajnega glavarstva ter prosi ponovno slavno c. kr. vlado, da ftim prejo ustreie iskreni želji vse okolice, da se izro&i ves preneseni delokrog v tržaški okolici državnim organom". Želi kdo besede k tej resoluciji ? Za besedo se je oglasil Ivan N a b e r g o j: Želim dati nekoliko pojasnila ozirom na to vprašanje. Mnogi niso overjeni, da dosežemo kaj s tem. Tak dvom je izrekal tndi njeg. ekscelenca, gosp. namestnik tržaški, v pogovoru z menoj. Jaz sem mu pa odgovoril: „Ako ne druzega, je vsaj fo, da imajo c. kr. okrajni glavarji moč, da silijo nemarne občino k izvrševanju njih dolžnosti, da dajo izva- jati to in ono na stroške občine, ako se poslednje upirajo*. Ako n. pri katera občina nima potrebne vode, a občina je tako nemarna ali trmasta, da noče dati napraviti potrebnega vodnjaka — ali, ako katera občina nima šole, da-si ima na kupe za solo godnih otrok, tedaj kliče gosp. glavar zamudne župane pred se in jim veleva : Ako ne izvršite tega in tega do tega in tega dne, kaznoval bodem vas, a potrebni vodnjak ali potrebno šolo napravim jaz na stroške občine 1! Tako je po vsem cesarstvo, zakaj naj bi ne bilo tudi pri nas P1 Kako ja n. pr. — da naveden jeden izgled iz okolice — z vodo pri sv. Ivanu ? 1 Tam jim zapirajo vodnjake, a ne mislijo na to, da bi ljudstvu poskrbeli za nadomestilo. Ljudje so brez potrebne voda v takih krajih, kjer je pranje jeden glavnih virov njih dohodkom P t (Glasni pojavi nevolje.) Kako opravljalo svojo službe capoville in poljski čuvaji! A mi, ki trpimo škodo vsled tacega zi-stema, mi moramo molčati k vsemu 1 Nobenega mesta nimamo, kjer bi se mogli pritožiti proti zloporabom teh podrejenih organov. Pač, jedno priliko imamo, da se moremo oglašati se svojimi tožbami: to so naši shodil Porabljaj«« to priliko, ako hočemo, da zašije tudi nam solnce pravice, kakor je Že prisijalo drugim. Oglasimo se danes jednoglasno za osnutje okrajnega glavarstva za okolico I Podpiram torej najtopleje resolucijo gosp. dra. Gregorina. (Odobravanje.) Predsednik: Še jedno opazko dovolite meni k temu predmetu. Okrajno glavarstvo za okolico bi bila velika dobrota za vlado samo. Ista bi se raiila is čudnega razmerja, v katerem se nahaja sedaj do magistrata. Včasih bi morda vendar rada ukrenila kaj za okolico, ali ne more in ne sme, ker se jej je bati orožja, katero je ona sama dala magistratu v roke. (Odobravanje.) A. Sancin-Drejač: Tudi jaz bi rad dodal malo opazko v podkrepljenje te resolucije. Kako slabo je vendar poskrbljeno po naši okolici za varstvo polja I Po nekod imajo od občine plačenih poljskih čuvajev. Ali kdo ne ve, kako ti Ijndje vrše svojo službo 1 Več so okolo otrok in v kuhinji capoville, nego pa ua polju. (Veselost.) A to je žalostno, gospoda mfoja! Tu v Skednju pa še tega nimamo, ter si moramo sami najemati poljskega čavaja in ga plačevati. Gospoda 1 Ako je res potrebno — m je nujno potrebno, kakor smo Čuli tudi danes —, da so posestva jasno zavarovana v zemljiški knjigi, potem pa je potrebno istotako, da so dobro zavarovana tudi pred — tatovi. (Glasno pritrjevsnje.) Saj veste, kako težko nosi kmet vsa rasna bremena! A kako naj vrši svojo dolžnost, ako mn tat sproti jemlje s polja pridelek ? 1 Ker se je nsdejati, da se po osnutju okrajnega glavarstva sboljšajo razmere tndi v tem pogledu, podpiram tsdi jaz reiofaciio dra. Gregorina. Besolucija za osnutje okrajnega glavarstva za okolico se je vsprejela soglasno in ob živahnem odobravanju. Dr. Gre gor in: Želi še kdo besede? — Ker se ni nikdo oglasil več za besedo, dovolite mi, da par besedami zaključim to današnje zborovanje. Danes smo govorili in ugibali o marsičem. Iz vseh izjav je bile razvidno, da stanje Slovanov v Avstriji je se vedno nepovoljno, kamo-li da bi bilo tako, kakoršnega si moramo in smemo želeti 1 No, pa tudi neka vesela nada je zvenela iz današnjih govorov, nada, da se bližajo časi boljših razmer, vera, da Slovani vendar dosežemo, po čemer stremimo, ako bodemo delovali zložno za svoje cilje. Trd je res naš boj|t Ali v tem boji imamo na svoji strani osebo, ki ljubi nas vseh in o kateri vemo, da nas ne zapusti. Ta oseba zaupa nam, kajti ponašati se smemo ravno mi, da se nismo izneverili nikdar tej osebi. Nikdar nismo omahovali v svoji zvestobi, tudi če se nam je slabo godilo za hip. Ker pa vlada tako medaebojno zaupanje med nami m to posvečeno osebo (Navdušeno vsklikanje), ker vemo, da nas ta oseba ne zapusti nikdar, marveč bodo vsikdar ščitila nase pravice kakor svobodnih državljanov, vabim vas, da vskliknete z menoj: Živio in slava našemu vladarjn Franu Josipu I. Tako se je zgodilo in s to dinastiško manifestacijo se je zaključil velelepi shod v Skednju. Društvo .Edinost" pa naj zabeleži ta shod na častno stran v svoji kroniki I DOPISI. S Pomjan&čine. (Ali naj se razdeli občina Pomjanska ?!) [Izv. dopis]. — Zvršetek. — Ali menite res, da bomo puščali v miru take vrste ljudi, bodisi tudi v namerovani novi občini ? Sedaj pa storite, kar vam drago, samo toliko bodite previdni, da ne izkopljete tal sami sebi 1 Sicer pa, ako bi se res ustanovila nova občina, kaj nimajo po takem tudi bližnje vasi: Pa- (dena, Korte, Novavas, sv. Peter, pravice prositi, da se priklopijo novi občini Šmarje, oziroma, da v se odločijo od piranske in izolanske občine? Vzroka imajo za to več, nego naši zaslepljeni podajači in podrepniki. Kaj ne, cenjeni Čitatelj, lep mir se nam obeta! Torej na delo NovovašČani in drugi! A tudi gledt gospodarstva v občini bi bila razdelitev v sedanjem času silno škodljiva! Dokler se ne uredi občinske premoženje, ki je v nekakem neredu, odkar obstoji občina, toliko časa bi bila le škodljiva posamičnim obfiinam (davčnim) even-tuvalna razdelitev. Prišli bi iz dežja pod kap. Vzemimo le eden izgled I Vsled veduih utokov moral je bivši župan trošiti za davčni občini Ker« kavče in Koštabono, sosebno Kerkavee, iz blagajne davčne občine Pomjan. Na ta način ste ti dve davčni občini dolžni par stotskov občini Pomjan; ravno tako tudi davčni občini Truške in Marezige. Zabilježeno to pač ni nikjer, da si bi moralo biti, a konečni obračun vseh minolih let mora obelodaniti te dolgove. Davčna občina Kerkavee je dolžna vsej občini 600 gld. in zopet je vsa občina delžna 500 gld. davčni občini Galon, oziroma ubožnem« zakladu. Dokler se ne poplačajo ti in enaki dolgovi, katerih je še več, tako, da bode imela vsaka davčna občina svojo blagajno, toliko časa niti ml« eliti ni treba, da bi bilo koristno za občino, ako bi jo razdelili. — Pravi kavs pa je v blagajni loka* lizovanih bratovščin! Dolg tam, dolg tu, povsodi' je občina dolžna; saj se je drznil celo vladni ko« misar Herbicb, da je iz blagajne lokalizovanik bratovščin posodil občini 1K0 gld., ne da bi dotični odbor kaj vedel o tem, da si je odgovoren za to. — Vladni komisar bi vendar moral znati, da je ta denar nedotakljiv, posebno pa tretjina, pripadajoča posamičnim cerkvam; če pa on ni znal, bi moral to znati njegov I. svetovalec, tedanji predsednik obč. uprave. Saj so to možje, „zbrihtani* tako, da boljših ni. Naj torej gledajo izvestni gospodje raje na korist občine, nego pa na strankarstvo. Misel za razdelitev občine je izšla iz zgolj strankarstva. Občino bi hoteli razdeliti edino le iz tega namena« da bi italijanska stranka prišla do image po eventaelnih državnozborskih volitvah. Denar, na-silstva vsake vrste ne pomagajo nič, — torej poskusimo še to! To je edini namen italijanske gospode. A pazite dobro, da se ne urežete, ker ljudstvo je že davno sito vaših obljub, vodnjakov, mostov, potov. Čudimo se pa, da to peklensko na-kaao italijanskih gospodov podpirajo celo oni, katerih jedina skrb bi morala biti: korist in dobro občine I — O ljubi .mir", kako zlorabljajo tudi tebe! — Slednjič pa sedanji upravui odbor nima niti pravice sklepati o tem, ker to ni zastop ljudstva, ampak je le aačpsna uprava, ki vodi sicer občino in upravlja nujna opravila, nikakor pa nima pra-viee sklepati o stvareh, tikajočih se vse občine. Više oblasti se pa tudi ne morejo in ne smejo ozirati na pristransko prošnje. In ta prošnja je popolnoma pristranska. Kdo pa je vprašal le eduega volilca slovenske strauke za podpis, in teh je v Kerkavceh, Šmarjah, Ko-štaboni, * Gažonu, v Pomjani! Zakaj ste pa lovili le svoje pripadnike in Še to po noči in skrivii ? 1 Zgorenje tri davčne občine nihče vprašal ni za to! Seveda, kakor smo rekli, v Istri je vse mogoče, tu ukazuje manjšina, in večina bi morala molčati, tako tndi tnkaj. Sicer pa storite, kar vam drago! Ali o tem kriče že vrabei na strehi, 'da italijinaška stranka ne zna delati pošteno! ni pravično. Zatirajte nas, kakor hočete, a vendar pri-hodnjost je — slovanska! Dalje V"prilogi. Priloga „Edinosti" žt, 151 več. izdanje« Polltiike vesti. V TRSTU, iae 18 decembr* tHV7. Za slovansko vzajemnost. Občinski štel občine Postojinske je v svoji seji dne 13. t. n. vsprejel resolucijo, s katero obsoja destruktivno postopanje zborniške manjšine v zadnjem zasedanju dri. zbora. S svojim nedostojnim in deloma podlim vedenjem je ponižala manjšina ugled avstrijskega parlamenta, rasburila prebivalstvo ter onemogočila vsako stvarno delovanje v politični in gospodarski prid na£e državne polovice jedino le zato, da se Slovanom ovira kulturni napredek. V zavesti solidarnosti, ki veže naš slovenski narod v njegovih glavnih težnjah s narodom češkim, in v zavesti solidarnosti, ki veže slovanske stranke in pošteno mislečo nemško stranko v trdno parlamentarno večino, odobrava občinski svet postopanje te večine, kateri je na srcu jednakopravnost narodov in njihov vsestranski kulturni in gospodarski napredek. Zajedno izreka občinski svet željo, d* ostane ta zveza tudi nadalje trajna in neomahljiva v prid vsem avstrijskim narodom. Občinski zastop Štnihel - stopiški na Dolenjskem je soglasno sprejel resolucijo, a katero obsoja nemško nacijonalno obstrukcljo ter radostno pozdravlja izjavo desnice in solidarnost slovenskih narodov. Dopolnilne volitve v Dalmaciji. Včeraj sti se izvriili v Dalmaciji dve dopolnilni volitvi za deželni zbor. Za okraj Šibeniški je bil izvoljen odvetnik Nikola Katrld, za okraj Dubrovnik pa drž. poslanec dr. Peter Klaič. Nadaljni poljski glasovi o krakovskem Slovanskem dneva. Krakovski „Czas" posvečuje lep članek slavju pobratimstva mej Čehi in Poljaki minole nedelje, 12. t. m, ,Csae" pravi: „Sedanje trenotje — tre-notje krise — je odločilno za bodočnost slo vanekih narodov v Avatriji. Boj, katerega so prebili posl. parlamentarne večine v najnovejem času, vzbuja nade, da postane trajno to zbližanje mej avstrijskimi Slovani, ne samo s ozirom na cilje, marveč tudi glede političnih sredstev in potov, kakoršnih se imajo poaluževati avstrijski Slovani v dosego svoje srečne bodočnosti. Vsaka skrajnost, bodisi politična ali socijalna, škoduje stvari. Nemci so zabredli v radikalizem in v strast a zastopniki slovanskih narodov zmagajo nad njimi mirnim in treznim nastopanjem iu z dokazom o politični srelosti svoji.4* „Nowa Reforma1 piše: „Nikakor nismo pan-slavisti, a vendar hočemo delati neumorno za dosego pravic vseh avstrijskih Slovanov in za njihovo rešitev iz peitij svojih političnih nasprotnikov. Mi pripoznavamo Nemcem njihove pravice, a njihovega prevlad ia ne pripoznamo nikdar 11 „91owo Poljskie* meni: „Dokler bodemo Poljaki aveBti programu večine, hočemo biti zvesti tudi Čehom in drugim avstrijskim Slovanom. A zahtevamo zajedno, da tudi oai vztrajajo na tem programu in se odpovejo panslavistiškim idejam, ki so jedino Škodljive našim ciljem. (No, ta „pan-slavizem" avstrijskih Slovanov je le strašilo, iz-umljeuood naših sovražnikov ; čudimo|se, da ta Ust še veruje v to — Btrašilo. Op. uved.) Hrvatski sabor, to je, večina bana Khuena, pardou: sabora hrvatskega, je dovolila provizorij nagodbe z Ogersko. Druzega tudi ni bilo pričakovati o poznani kvaliteti rečene večine. Madjari so torej lahko zadovoljni s to večino, s čemer pa še ni rečeno, da smejo biti zadovoljni tudi z mišljenjem naroda hrvatskega. V tem pogledu je dal najbolje pojasuilo p osi. dr. Mazzura, ki je rekel v svojem govoru: „Ako ostane ta zislem še nekoliko časa, ne todo imeli Madjari nijednega prijatelja več na Hrvatskem'. Železna Prnsija. Zanimivo je slišati, kako ista Nemčija, ki bi hotela se svojim drago plačanim orožjem in se svojo politiko brutalnosti vladati ;ves svet, — kako ta Nemčija razpada gospodarski sama v sebi. Poslanec Bebel je narisal v tekočem zasedanji državnega zbora nemškega interesantne razmere, ki vladajo v Nemčiji na gospodarskem polju. Bebel je dejal mej drugem: fV zadnjem desetletji je potrošila Nemčija za svojo vojsko in mornarico 6671 milijonov mark, a za kulturne potrebe v domovini, za zboljšanie nčoih razmer in za zboljšanje plač nižim uradnikom ga ni imela nov»*a 1 In zdaj zopet misli na zbolj anje mornarice! Nemčija stoji pre 1 nevarno gospodarsko krizo, zato bi se m na l a ogibati gradnje novih lepih oklopnic I Raje naj bi uredila svoje gospodarsko in zlasti socijalno vprašanj«, ki stoji na stališči neke soc jalne svobode „ki je v sramoto monarhiji*. To je istina I Num-Mja hoče imponirati na zunaj se svojimi dragimi vojnimi napravami, a znotraj se jej razsipa gospodarski organizem; podobna je vitezu v težkem in krasnem železnem oklopju, ki pa boleha na svojem truplu, tla le s težka še prenaša jekleno oklopje. Ali se ni bati, da obnemore ta vitez, ako pojde v te« tiru naprej. V Španiji je general Weyler — bivši poveljnik na Kubi — še vedno slavljene« javnega menenja. Ou s* zua vesti nasproti ouim, ki ga povzdigujejo v nebesa v — svoje svrhe. Ti „oni' so namreč Karlisti, stranka pretendant.a don Karlosa na pre stol španjski. Karliati imajo sicer smolo sa svojo parlamentarno politiko, ker jim nedostaje denarja; a vsako priliko hote izrabiti, da bi dosegli, po Čemer htepene. Zdaj jim služi v polui meri general We-ler, oni Weyler, ki se je zameril španjski vladi in katera ga je pozvala z guvernerskega sedefa na Kubi. W<*yler pozna rano Karliatov, zato jo prav krepko maši z obeli in komplimenti in je dospel že tako v milost pri svojih „protektorjih", da so mu priredili celo sijajni vspreje.m v Madridu. No, nadejajo se, da jim Weyler zbere m igočno stranko, kateri se posreči da posadi na prestol Don Karlosa, In tako se godi, da Weyler izrablja Karliste. Karlisti pa — W»ylerja. Komu so ir.jalove računi konečno ? Morda obema. Različne veati. Vodstva »lov. otroškega vrtca pri sv, Ivanu vabi na „Božićnico*, katero priredi jutri v nedeljo, dne 19. t. m. v prostorih „Bralnegj društva". Začetek točno ob 4. uri pop. Uatopniua 10 novč. sedeži po 10., stariši šolskih otrok so ustopuine prosti. Viporsd božićnici, ki se bode vršila prilndnji torek v otroškem vrtcu na Greti: Božična deklamacija. Bratec in sestrica: dvogovor. Veselje iu Žalost: prizor. Zaspanček: deklamacija. Konjiček : dvogovor. Mladi vojaki: prizor. Božično darilce: Otroška igra. Zahvala. Živa podoba „Jasli". Stariši 1 Udeležite se polnošteviluo te lepe otroške veselice, da se uverite o napredovanju svojih otročičev In da se sami pomladite ob veselju malih I Za božično dravs pri sv. Ivanu so darovali sledeči gospodjs: Č. g. kapelan Zupančič 3 kr., g. dež. posl. Vatovec 9 kr., g. Negode, Mikeluc po 1 kr., Franjo Godina 40 stot. Obliki pri vltszu tRinaldlnlju. Dne 17. t. m. je obiskal župan tržaški uj. ekscelenco viteza Rl-naldinija, da mu čestita imenom mestnega sveta na Najvišem odlikovanji ter da zajedno izrazi žalost istega na odhodu namestnikovem. Istim namenom so priili k namestniku tudi gospodje: višega deželnega sodišča predsednik dr. vitez Kindinger, poveljnik vojaške stacije, kontre-admiral baron Minutillo, ki je častital v imenu garnizije; predsednik Lloyda, baron Kalchberg, potem nemški generalni konzul dr. Stannlus, imenom pomorske drnžbe „Associazione marlttima' in ribiškega društva pl. Htitteroth, ravnatelj zdravilišča v Opatiji Stlberhuber, potem ravnatelji anglobanke, kreditnega zavoda in več drugih korporacij. Nadalje je prejel vit. Rinaldini še od mnogih privatnih strani in od strani uradov v Primorski častitke potom pošte in brzojava. Posebno prisrčno pak je pismo puljskega župana dr. Rizzija. Verujemo in razumemo prisrčnost v tej brzojavki. Neverjetno. Te dni je v našem listu bivši „Slovenijan" oživel uprav žalostno reminisceuco iz življenja velikana na polju slavistike viteza, Mi-kloBHicha. Kričeči izgled je bil to, kako se izvestni slovanski učenjaki spominjajo svoje narodnosti le v svojih znanstvenih raziskavanjih, v javnem Življenju pa se je ne spominjajo. Za Miklossiohem je priSel Hrvat, dvorui svetnik J a g i d. I on Ura narodni indiferentizum do skrajnosti. Ne, gosp. dvorui sv6luik Jagič je čel dalje: i z vestnim »lavofobskim krogom na ljubo je mož pred par leti pljuaknil v obraz etnografskim odnošajem v Bosni in Hercegovini, izumši neki slični nezmisel, kakoršua je bila nekdanja ,kranj- ska špraba" ; proglasil je, da se v Bosui govori — bosanski je^ik, ker mogočni krogi u» flujejo ra li, da prebivalstvo v Bjsiii je slovanska — hrvatsko iti sib-«ko po narodnosti in jeziku. S tem j« slovanski u že sporočili v našem listu. Na sled je dovelo oblasti neko dekletce, ki je bilo navzoče, ko so razbojniki živega zakopali svojega tovariša, ker je le-ta žugal, da ovadi vso družbo. Oblasti so zaprle štirinšestdeset oseb, brez straha, da se maščuje za to črna zadruga, kateri pravijo doli v Italiji „Mafija". Prišli pa so ua sled vsej zalegi in pokazalo se je, da so členi te uevarue rokovnjaške družbe .odlični' členi palermake javnosti. Predsednik družbi je neki veliki trgovec v Paternu, čegar razkošno življenje je bilo znano dale<* na okrog. Njegovo ime se je slavilo po časopisih in njegovo sliko so prinašali ilnstrovani listi. V „odboru" je bilo tudi več druzih znanih gospodov v Palermn, katerih potratno življenje se je zdelo neumevno marsikomu. Drniba je Imela cele oddelke za različna .posle"/V oddelku .roparski napadi" so bili Ijndje, katerim je njihov predsednik pre^krbljeval dobrih služb kakor gozdni čuvaji in nadzorniki javnih vrtov ter carinarski pazniki. Tem ljudem je bila pot kar javno odprta do njihovih hudodelstev iu ker je bil predsednik rokovnjaške^lružbe v najboljši zvezi z oblastmi, ni zamogel slutiti živ krst, kaki ljudje ao ti služabniki. No, zdaj so vsi pod ključem in „gospodje rokovnjtči* imajo ča^a dovolj, da delajo načrte za bodoči karrneval, katerega bodo praznovali v — zaporu. .Učiteljski tovarii" bode izhajal po novem letu trikrat na mesec in sicer 1., 10. in 20. dan v mescu in sicer v povečani obliki. Policijo nalagal je neki nemški delavec na ikedenjakih plavžih, Avgust Roatocker. Pred par dnevi je naznanil policiji, da so ga napadli lopovi na poti iz Škednja in mu vseli uro, nekaj denarja in alati prstan. Sedaj se je pokazalo pa, da je Rostooker lagal. Rostocker je že priznal, da je nalagal policijo, a sedaj premišljuje v zaporu, kako nevarno je to, ako kdo govori na policiji o atentatih, katerih - ni bilo I Drion tat. do letni kmet iz Drage, Josip Cijak, je ulomil dne 6. t. m. v stanovanje Janeza Kobca pri av. Ani ter ondi pokradel 16 parov slatih uhanov, 3 srebrne ure, en tolar, 2 para čevlfev in več perila, vse v skupni vrednosti 94 gld. Bil pa je tako predrzen, da je šel drugi dan v vkradenih Čevljeh mimo Kobčevega stanovanja. Sin Kobčev je takoj izpoznal ukradene čevlje ter nasnanil tatu policiji, ki ga je aretovala takoj. Tat je bil obsojea na tri leta taike jeCel Pijanec — zverina. Iz Szarkanyi-a javljajo: V gostilni udove Fiiedman je bilo več mladeničev. Ker so se opijanili popolnoma, jim udova ni hotela več dati vina. To pa je tako razjezilo pijance, da so sklenili, da seigo udovo. Jeden njih je snel z sida lampo petrolejko, razlil petrolej na glavo ude?i; hkratu je bila žena v plamenu. In zverine so plesale okolo te live baklje pevaje pesmi. Friedman je umrla naslednjega dne. Nomiko slabosti. Pred nekaterimi dnevi smo poročali, da se je vršila politična demonstracija v .Narodnem divadlu" v Pragi ob priliki, ko je gostoval ondi poljski gledališki umetnik Želazowski. No Nemcem ta pojav češko poljske vzajemnosti ni po volji, ni jim po volji, ako Čehi v svojem Ta-lijnem domu izražajo svoja srčna čutila nasproti sobratu Poljaku, marveč smatrajo to za izzivanje Nemcev. Ti Nemci so zares zlatega denarja vrednil Tolike bridkih izkuitev, ki so jih že doživeli na polju svoje nadusti, jih ni še iztreznilo, da bi dali slove domnevanju, da imajo še vedno nekako pravico, igrati jerobe Slovanom. O tej priliki niti ni treba povdarjati še posebej, čeaa si dovoljujejo Germani v svojih gledališčih, da zlorabljajo Ta-lijne hrane za najdrzoviteje politične demonstracije, kakor so to tako storili nedavno temu v Pragi, ko je gostoval na nemškem gledališču neki dunajski nemški igralec, — saj nas to ne briga nimalo, kaj počno oni v svejih hramih; a tudi oni naj ne vtikajo svojih tevtonskih nosov v nase Ta-*ijne hrame, ker jih prav nič ne briga t To je pa ta malce drino, te večne demonstracije Nemcev proti drugim, radi .grehov", kakoršne doprinašajo oni ssmi v prvi vrsti. Turika poita. Kako malo delikatni so na Turškem, kar se tiče načela „tvoja — moje", kažeta pač red ie zvestoba, ki vladata na turških poŠtah. Skoro sleherni hip se čuje, kako je izginila veča ali manjša svota, kaka pošiljatev veče ali manjše vrednosti na tej ali oni turški posti. In te stvari so se dogajale zlasti v zadnjem času v tolikem obsegu, da je nujna potreba, da se uvede najstroža preiskava. Mej izginolimi vrednostmi je aajreč pisem, v katerih je otomanska banka razpošiljala menjice, potem pa veliko drugih pošiljatev z vrednostno vsebino. Oškodovani sti v prvi vrsti avstro-ogerska in pa francoska pošta. Prizadeti poštni ravnatelji so uveli strogo preiskavo in pokazaio se je, da utegne biti ki i v na teh nepri-ličnostih neki turški poštni uradnik, kateri spremlja pošiljatva na progi od Carigrada do Mustafe Paše. Ravnatelji avstro - ogerske, nemške, francoske in angleške pošte izdelavajo sedaj spomenico, v kateri bodo zabeleženi vsi izmanjkljsji na pošti z na tanjčnimi statističnimi podatki posamičnih Hlnčajev. Te zabeležke izroče dotičnim poslanikom s prošnjo, da se odpravijo nedoatatki. Najnovejfte vesti* Dunaj 18. „Wiener Zeitnng" objavlja naročbo finančnega ministerstva o novi uravnavi cen za tuzemsko fabtiško sol. Nove cene m določene nastopno : za Piran in Koper: za 100 klg. tovarniške soli I. vrste 104 novčiće, II. vrste 78 novčičev; za Trst: za fabrička sol I. vrste 117 novčičev, II. vrste 92 novčičev. Dunaj 18. „Frem lenblatt* javlja, da se skoro skličeio deželni zbori. Kolonj 18. Ker &e je v državnem zboru nemškem ta dni mnogo govorilo o razmerah v Avstriji, povdarja .Kolohe.he Ztfc.", dn ne vse ie »a?prave o bojih Nemcev v Avatiiji niso povzdignile nad 1 navadne pogovore po pivarnah, ter niso bile take, da bi mogle kakorsibodi koristiti Nemcem Avstrije. Trgovinah« bnojavke In v lati. litiJlmpoltft. Fioiiion h jesen 9 40 9 41 Plenica ■pomlad 1898 11.98 d« 11.99 Ove« xm spomlad 6 38—6.40 11». ta »pomlad 8.07. 8 «19 Komat /.« mnj-jnni 1897. 6.4.1 6 45 rta«!«* nota od 78 kit. f. 13--13.10 id 79 Mo 13 16 18 20 od 80 kil f. 13.SI5-13 30 , od SI. kil. f. 18 30 18-36, od 82 kil. for —leA.am 6'80 9 — prosu 615 6 4» Pienion: ponudba slabe, povpra&evanje slabo, — Prodaja 18000 m. nt. Vreme: lepo. Havra. Kava Hnutoa g»o>t afurag« tr. dec. 39 — •a april 40.— Hamburg. Santoe goo<) avttr*;?« >« december 89.85 »« maro 82 7fl ta maj 33.25 Eajeptember 33 76 mirno. DBMaJahii bovui 18.| daoambva ma^ danes vforaj Državni dolg v papirja .... 101.50 „ * T srebra .... 101.60 Avstrijska renta * i lat u . , . 121 20 v kronah ... 10165 Zobob61 olajšujejo zebne kapljice fekarja Piccolija v Ljubljana (Dnnajska cesta) katera ao bil« odlikovane e Najvišjim priznanjem Nj. C. In k Via prejaane gospe preatolonaslednice-ndove nadvojvodiuie tfT fetafanlje H Bteklentoa velja 20 kr. Slovenci, podpirajte Slovenca! Podpisani »e priporočani vsem Slovencem, da bi me počeččali z obilnimi naročili na vsakovrstna obuvala, ki jih imam v svoji zalogi. V zalogi imam narejeno obuvalo in sprejemam tndi naročbe in popravila. Spoitoranjem PETER REHAR, zaloga obuvala, via Riborgo nasproti pivarne „Alle tre porte". Svoji k svojim! Podpisani sem odprl Kreditna akcije..............960 10 London 10 Lat................120 80 Napoleoni..................«.66 20 mark ..............1181 100 Italj. Ur .... 46.62'/. 101.65 101.45 121.86 101.60 360.10 120 26 9.6»» 11 81 46 66 nasproti pokopaliiftu tržaškemu pri kovaČnici g. Jankoviča, na vogalu ceste, ki vodi vŠkedenj. Izdelujem spomenike, raznovrstna okusna risarska dela zs zgradbe, itd. Nadejaje se podpore beležim se spoštovanjem udani __ Joalp Flago. MLEKO, ' centrifugirano, sladko smetano in prve vrste sladko surovo maslo (I.um Siissritbm-Thsebutter) oddajala bode, počenši z novim letom, MLEKARNA IN SIRARNA ______ "V Pomtojinl. 1|; — 1898 - 1893 - j898-1898 -1898- -1898 -1898 Elegantenj NOVI |Eleganten 11 STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1898 1 je đubltl r } TISKARNI DOLENC j* j po 20 nvč. • ji^M^TčoT-"^ 898^7898 -"Tšei'^^^iS^iErp jpo 20 nvč. x Zdravljenje krvi Čaj „T I a e *a r a I ovet* (Mllleflerl). Cisti kri ter je is vrstno sredstvo proti onim slučajem, Ae peče v lelodcn, kakor proti alabama probavljanju ia hetnoroidan. Jeden omot xa om-dravljanje, stoji 50 nč, ter se doblra v odlikovani lekarni ?mmm JU Miri" Tnt, veliki tr|. ŠENTPETERSKA MLEKARIJA Frana Geržina na trgu S. Giovanni štev. 5. Vnaki dan dvakrat sveže mleko po 10 nov6. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10 litrov po 12 novč. Centrifugi rana sladka smetana po 1 gld. liter. obrestuje tudi po novem leta u loge 4°jo brez odbitka 110 vega rentnega davka. Fotografični aparati i* \ [ po tovarniških cenah. Dobiva bo v drogeriji Artura Fazzlnl, ' Stadion 22, telefon 519. | RarilO vae potrebščine za slikarje. Bobivajo ae v Dal Vd drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519. Zdravilni predmeti i^LrSf, « ' Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. : Morcalo najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-m al dal a tura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 51». j Tropinsko žganje, »T^S™ t.' Stadion 22, telefon 519. Mnof 0|*rl0 Mft,lje, Moatardu, gorčično seme (zcnfj bo-muaiai ua aanake slive, garantirane, kinodki faj I vrsto. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, te- i l.fon 519. ParfimAriia »zbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobi* I al IIIIIDI IJO, vuj0 9e v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519. plim nravi Jamajka, konjak in maraakin iz Zadra. Do-nUIII bira se v drogeriji Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519. • • • • •• • • e _________________________ nico v katfri popravlja kolesa, šivalne atr. je Kolesarjem! PodpisAtii ua/nanja, da ima v ulic! S. Lazzaro it, 8 lasitoo mebaoičuo (h lav itd. po najnižjih cenali Stfftl ANTON R. DITMAR Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznanizi-stemi na petrolij, o-lje in električno luč. Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd. TRST Piazza Ponterosso štev. 6. m. m i ^ # Slovenci m Slovenke! se o vsaki priliki naše prekoristne družbe Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! ^ Ji^1©s e®'©s ^^^^^ i Pravi trpotčev sok j* jedino «n i, katari se PTipravlja v lekarni k Zrinj-s k e m u, H. Bio d j o t i n, Zagreb, Zrinjski trg i ter. 20 Trpotčevsok nrpresežno deluje pri ri«h prohlanjenjih sopaih organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, pruoliol, hripavost in vratnobol. Tndi sastarani kaieljses tem zdra-▼ i 1 om t na j k r a j A • n hiu da odpravi ti; bolniki d j .»v i n, Zagreb. Z r i nj b ke ga trg a t o v. 20. Filijalka vzajemno zavarovalne banke »Sla- \ vije" v Trstu g iičc agentov ia Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe ® na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje. NAZNAn'L°! Podpisana javljam prijateljem, znancem ter ostalim Slovanom, da sem sprejela v oskrbo dobro znano kremo v ulici S. Lncia št. 10 peznano pod imeaom „Prt kovacici" (za deželno sodnijo), kjer točim pristna istrska in dalmatinska vina po 40 nvč. liter Postrežem tudi z dobro domačo kuhinjo. Udana Dodič Tereza. Tvgoveo x vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporeča dalmatinsko Tino iz Jelše in Šebenika, potem pristna bela in črna vina is vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov Dostavlja aa dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske moaurhije v sodih od F>6 litrov naprej. Ha zahtevo pošilja tudi uzorce. Oe»e zmerne. Postrežba poštena. Jedna najbolje akreditovanlh zavarovalnic razpisuje več služeb za potovalne uradnike v življenskih in požarnih oddelkih proti stalni plači in proviziji. Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokladi pod šifro „Akviziter" upravniStvu na- V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga šivalnih strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična ielalnica za popravljanje in nikliranjt. Ulica D i »nota Štev. 9 Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatanćneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota Stev. 9. O o S e St o* ST < Zaloga pohištva tvrdke Alessandro Levi Min* i Trs«, Via Rlborge, 21 In Plazza Veoohla it. 2 Zaloga pohiStva in tapetarii vseh slogov, lastnega i* delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevaoje ilustrovan cenik isastonj in franko. Naročen) blago stavba se parnik, ali na ielesaiiko postajo, ne da bi za io računi! stroške. Aite & Zadnik { trst Via Nueva na vogalu via s. Lazzaro trst priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo raa nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-zimsko sezono, za moške, ženske in rleco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije Čipke in vezania v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. Poši-Ijatev poštnine prosto. Držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim! ostajeva udana Aite & Zadnik Varnost proti mrazu in mokroti nudijo le moje svetovnoznane plahte za častniške konje, katere ao prlpoznano od ekonomov, _________________ posestnikov konj, oskrbnikov posestev itd. kakor gorke, trpežne, nepokoncliive, torej kakor najbolje konjske plahte. Moje konjske plahte so jako volne ter se dajo rabiti tudi kakor gorke plahte za postelje. Plahte ao velike se živimi borduramiter stanejo: vrsta A gld. 1 60, vrsta B gld. 2.— Plahte za izvo&čeke-dubld z večbarvenimi bordurami. fina kvaliteta 2 metra dolge 1'/» m«tei širo|t® gld. 3.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju. Jedini naročllnl kraj M. R U U D B* K I W Dunaj, II. Bezirk flroase pfargasse 25. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (roglatrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TUŠ 1TJ, Via Molin piccolo Sit. J, J. nad strope. (hlit» novegm poltnega poalopj*) Daje posojila na vknjižbe po O'/,'/„, menjice po ©'/„zastave P°®7«7.- Sprejem« hranilno Tlogo in jo obrestuje po «•/,. - Uradne ure „o! Vsaki dan od R. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne. It.'-' 81 f: C P C i f r T LttKit konaorcii .Kdinoat'. in o (\a»vnrv urednik: Fran Goduik. — TiKka'-.i» Dolenc v Trstu.