Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz, šrev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 24Do!, za po** leta 12 D;n, m če it-ta 8 Dir
Postoma plačana v gotovini.
ili sfa	SLOW EUNICE W
avgusta 111.
Upravništvo v Gornj Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Pssomezns štssIlkB 75 p
V. Isto.
hsžBlii! Sjpvgnci! Udeležite se 8. hatoliškega slinila ii Ljubljani!
Zmagoslavje
Z neverjetno naglico se bližajo dnevi V. katoliškega shoda, ko bo celokupni narod s prijatelji in somišljeniki iz bratskih slovanskih, kakor tudi iz tujih narodov glasno manifestiral za veličastvo svet objemajoče krščansko-socijalne ideje. Pred dnevi je bil objavljen podrobni vspored cele velikanske prireditve. Radi pomanjkanja prostora istega ne moremo objaviti pač pa ga najdete ali v Slovencu, Domoljubu, Slov. Gospodarju in marib. Straži. CeS spored je ogledalo, kako veličastna bo ta prireditev, ki zasluži pažnjo vsakega resnično kulturnega človeka.
Vsakokratni katoliški shod, ki se vrši v razdobju nekaj let, se bistveno razlikuje od vseh drugih prireditev, ne samo po obsegu, ampak tudi po vsebini in vrednosti. To je nekak kongres, na katerem izvoljeni voditelji naroda in najboljši sinovi slovenskega ljudstva podajo nove smernice za bodoče versko, kulturno in tudi politično delo. Ako pogledamo zgodovino katoliških shodov, vidimo, da pada njih začetek v leto 1892, ko so se verni Slovenci prvič zbrali na tak shod, ki je za dve leti usmeri! delovanje naše politike (ne napačno razumeti!) v javnem, kulturnem in socijalnem (družabnem) življenju.
Prvi katoliški shod v Ljubljani je imel za zgodovinsko posledico, da so se takrat pod njegovim vplivom ločili duhovi v dva tabora: Kdor ni za mene, je proti meni. Do takrat je cela javnost plavala v neki brezčutni, kaotični mešanici, iz katere je bilo treba napraviti popolno jasnost in si dati čisto smernico brez stranpotic. Temu kongresu je sledil II. katoliški shod 1. 1900, na katerem si je nesmrtni dr. Krek z uveljavljenjem svojih načel zgradi! spomenik, trajnejši od vsakega zemeljskega. Njegova jasnoizklesana načela za vse panoge narodnega dela, posebno za zadružništvo in socijalne institucije (naprave) vzbujajo občudovanje slehernega resničnokulturnega človeka, četudi ni pristaš krščanskega svetovnega nazora. Danes, ko je syet za eno četrtstoletje vehementno napredoval in doživel velikanske spremembe, ni moči najti človeka, ki bi nam dal boljših in pravilnejših smernic za pravo javno in zasebno življenje, kakor je to bil v stanu nesmrtni dr. Krek, veliki apostol sloyenskega naroda. Zatem se je leta 1906 vršil III. kat. shod, ki je obravnaval podrobno delo v krščansko - socijalni organizaciji v smeri, kako omejiti brezverstvo, ki se je baš takrat kakor strupena kuga začelo širiti po svetu. Nekako isto ulogo je imel zadnji katoliški shod t. j. IV., ki je nadaljeval isto tvarino ter se prav posebno bavil s poglobitvijo notranjega verskega življenja. Potem je prišla vojna in z njo krvavi ples po Evropi in Aziji.
In sedaj stojimo neposredno pred V. katoliškim shodom, prvim v svobodni narodni državi, prvim velikim kongresom katolikov po vojni, ki je duhove vseh narodov nekako zrev.oiucijoniraia. Raditega ima
tafoište misi.
ta shod velikanski pomen, zgodovinsko važnost. Kaj pričakujemo od njega? Novih smernic? Nove orientacije? Nespremenljiv je nauk večne Cerkve, zato tudi načela niso izpremenijiva, kakor napr. politika te ali one države ah stranke. Večna so načela svete glede moralnosti, kulture in socijalizma. Samo eno bo novo in to bo važno : Pakazal nam bo nove poti, po katerih se bodo ta večnosveta in večnoveljavna načela morala prilagoditi novonastalim razmeram sedanjega časa.
Obširni spored, ki leži pred nami je jasno ogledalo, kaj hoče povedati V. katoliški shod. Nič manj kakor 21 različnih organizacij bo zborovalo v posebnih zborovanjih. Iz napovedanimi predavanj in govorov se vidi, kako bogata in neprecenljiva zakladnica je ta shod, katerega naj se po možnosti udeleži kar največ odposlancev našega dobrega ljudstva. Vse panoge našega javnega dela se bodo obravnavale od sedaj veljavnih strokovnjakov ki so z delom svojega, razuma dokazali, da so za poročevalce najbolj poklicani.
Katoliški shod bo tista tribuna, raz katere bo celokupni slovenski narod zaklical v širni svet svoje jasne sklepe, pobijajoč heštevilne klevetnike, ki vidijo v katoliškem pokretu le reakcijo. Lepo pravi glavno glasilo SLS, „Slovenec“:
„Katoliški shod bo jasno in gromko 'povedal: 1. da se hočemo katoličani pozitivno udeleževati graditeljskega dela v državi; 2. da državo pojmujemo krščansko — kot najdragocenejšo moralno dobrino . pametnega človeškega soživijenja v svrho dosege naše časne blaginje ; 3. da hočemo prijateljskega odnosa med njo in cerkvijo, ki je najdovršenejši socialni organizem na zemlji, kateri gradi naš večni blagor na osnovi našega družabnega življenja v državi po geslu : gratia supponit naturam ; 4. da stremimo za realizacijo. krščanske ljubezni in pravičnosti v socialnih odnošajih med -človekom in sočlovekom na eni strani in za posvetitvijo osebnega življenja vsakega poedinca na drugi strani“.
Na to velikansko delo, katerega bo opravil predstojeći katoliški shod naj nebo rosi svoj blagoslov : Poglobi se naj notranje versko življenje, ki je tako silno razdrapano; ozdravijo naj se kričeče socijalne razmere; naša država, last nas vseh naj se dogradi z delom naših pridnih rok in razumnih glav, kajti katolicizem, ki uči in propagira avtoriteto, je ostal tudi v novi državi, navzlic vnebovpijočim krivicam zvest podpornik zemeljske države; odpre naj oči našim številnim od framazonstva ali šovinizma in fanatizma otrovaniin nasprotnikom, da uvidijo blagovest velikega učitelja: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe . . . odpre pa naj oči tudi vsem malodušnim, da izpregledajo, da je država, katere ureditev je dolžnost vsakega razumnega državljana najdragocenejša moralna dobrina pametnega človeškega soživijenja; odnosi med njo in Cerkvijo, ki je ustanova za vesoljni
svet naj dobe pravično podlago; oživi naj velika misel vesoljnega krščanstva; zbliža naj brate po veri, vzlasti pravoslavne; o-meji se naj v duhu zapovedi ljubezni fanatično sovraštvo, med verami in narodi; uveljavi naj v duši slehernega Jugoslovana posebej velik: nauk ljubezni, ki ustvarja Čudeže; potem nam zasije lepši vek, ne sicer takoj, vendar v doglednem času. Marsikje bo V. katoliški shod moral žali-bog orati ledino . . . Naj jo zorje dobro! V nove, sveže brazde pa naj pade plemenito seme svet objemajočega krščanskega nauka in obrodi obilen sad: Bogu v čast, narodu in domovini v korist.
V tem znamenju pozdravljamo obmejni Slovenci od bregov Mure V. katoliški shod!	R. B.
K üinrinri Industfijska-oiiptiis bzsfot izlite i lutei.
Dne 15. avgusta 1923 se je otvorila v Mariboru industrijsko-obrtna vzorčna izložba združena z vrtnarsko, vinarsko, gradbeno in umetniško razstavo, ki bo trajala do vključno 26. avgusta. Ta razstava ni le lokalnega pomena, ampak je velevažna za vse naše narodno gospodarstvo. Naša država je po veliki večini agrarna, industrijska le v onih delih, kjer je gorata. Agrarna država brez razvite industrije pa se nikoli ne more osamosvojiti od inozemstva. Iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne in izpolni našo domačo^ obrt in industrijo, kar najtopleje pozdravljati. Že po svoji naravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naši državi. Žaiibog pa se pri nas domač pridelek še vedno ne vpošteva tako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju z velesejmi, ki so nekako mednarodno tržišče, si je stavila Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru za ciij, da upozna konzumenta z domačimi izdelki in je za to ta razstava eminentna državnega pomena.
Maribor, najsevernejše mesto naše države, ki se je že ponovno postavil s svojim obrtništvom in svojo industrijo, je za prireditev take razstave najprimernejšo mesto. Kot važno prometno križišče ima zvezo na vse strani. Mesto je bilo do preobrata popolnoma pod nemškim vplivom. Avstrijska vlada je naseljevala tukaj le nemške obrtnike ter povsod izpodrivala slovenski živelj. Š težkim bojem in veliko požrtvovalnostjo se je tekom zadnjih let posrečilo uveljaviti domačo industrijo in obrt. Da ta domača pridobitev zopet ne propada, je nujno potrebno, da jo v boju s tujo konkurenco v vsakem oziru podpiramo in jačimo.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba ki bo nekaka slika naše industrije in obrti, bo vseskozi poučna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrtniških izdelkov bo zastopano tudi vrtnarstvo, ki je v našem narodnem gospodarstvu važna panoga, ki pa je potrebna še le nadalj-nega razvoja. Na tej razstavi bo razstavila največja tvrdka v naši državi „Vrt“, (Džamonija m drugovi), ki je znana po svojih pridelkih širom naše države in ki zalaga s cvetlicami vsa naša mesta, kakor Beograd, Zagreb itd. in je v pretežni večini izpodrinila že tujo, pred vsem ita-ljansko konkurenco, ki so je doslej šopirila na naših tržiščih. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadjereja, predvsem zgoja drevesc, kar je za naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. Nič manj važna je gradbena razstava, prva v naši državi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da sern čim več gradi; Vsled splošne draginje pa je gradbeno gibanje skoraj popolnoma zastalo. Gradbena razstava bo pred-
vsem upoznala občinstvo z modernim načinom gracibe, Ki je najcenejši in za današnjo dobo najpripravnejši. Zastopani bodo v tem oddelku vsi najnovejši vzorci in načrti zgradb. Vsem ki nameravajo graditi, priporočamo, da si to razstavo ogledajo in si dajo predložiti proračune. Za vinorejce najvažnejša pa bo vinska razstava, ki jo priredi vinarski oddelek kmetijske družbe. Vinski trg je pri nas zelo slab. Razstavni odbor si prizadeva, da privabi čim več kupcev ter tako opomore vinski krizi, ki vlada v naši državi. Umetniško razstavo priredi umetniški klub „Grohar“ ki je razstavil tudi že v Beogradu in drugih mestih naše države.
Za obiskovalce naše razstave je vsestransko poskrbljeno. Na vseh progah naše države uživajo posetniki naše razstave 50% popust če se izkažejo z legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah za ceno 20 Din. Legitimacija velja kot permanentna vstopnica. Vsakemu obiskovalcu je na razpolago stanovanje, ki mu ga nakaže stanovanjski odsek proti zmerni odškodnini, tako, da je vsako izkoriščanje nemogoče. Priporočamo našim čitateljem, da si to razstavo zanesljivo ogledajo. Zlasti obisk razstave je priporočljiv za za uvozničarje. kar jim bo na razstavi dana prilika, da stopijo v zvezo z domačini producenti in si s tern prihranijo mnogo stroškov in dvignejo svojo konkurenčno zmožnost. Vsa pojasnila o razstavi daje uprava razstave, Maribor, Cankarjeva ulica 5, tel. interurban 335.
O o p i s L
Gornja Radgona. (Sumljivi e 1 e-m e nt i). Tu se klatita že dalj časa dva človeka italjanskega tipa, ki govorita med seboj italjan-ski, včasih pa hrvaški. Po obnašanju sta zelo sumljiva. Nadlegujeta ženske in ako se kdo z njima spusti v pogovor, ne govorita dvakrat enako ; enemu pravita, da sta prišla na letovišče, drugemu da kupujeta konje, tretjemu, da sta trgovska potnika, četrtemu drugo in petemu zopet drugo. Opozarjamo policijsko vlast na možnost, da pričakujeta najbrž tu na periferiji države kakih vesti iz Avstrije, ki se drugače ne morejo prenesti ali poslati. Nahajata se izmenice vedno blizu mosta, pa tudi drugod se pojavljata. Te informacije slonijo na pozitivni podlagi. Oblast pa, ki navadno na „klerikalne“ opozoritve nič ne da, naj ukrene svoje. Če kritiziramo notranje boje, torej razmere v lastni hiši, s tem ni rečeno, da ni sveta naša dolžnost, čuvati državo pred sumljivimi tipi. Osobito pa tu, kjer živimo na periferiji države. Torej, pazite!
Gornja Radgona. Premovanje konj. Ob priliki premovanja konj v Gornji Radgoni dne 26. julija 1923 so prejeli posestniki konj sledeče nagrade v dinarjih: 1. za enoletne žrebice: Kocbek Mihael, Ščavnica 120. Probst Ivan, Drobtinci 100. Kreft Ivan, Sv. Jurij 90.
Bernhard Keüermann: Tunel.
(Roman, posiovenil Narte Velikonja, Ljubljana, 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš.
Din 28 —, vez. Din. 38’—.)
Ocena.
Ko je pred leti izšel Kellermannov „Tunel“ je vzdignil povsod obilo prahu. Ljudje so ga brali vse vprek in občudovali pisateljevo fantazijo. In prav je, da nam je Narte Velikonja preskrbel prav lep prevod, ki se bere gladko in lepo kot original. Prevajati tako subtilno snov v ne baš na tehniških izrazih bogati slovenski jezik ni lahko. To ni samo prevod, ampak samoraslo ustvarjanje. To se je prevajalcu v polni meri posrečilo.
„Tunel“ je visoka pesem dela, apoteoza ustvarjajočega človeškega duha, ki mu ni nič nemogoče, je titanski krik, ki je prodrl v osrčje zemije, 6000 m pod morsko gladino iz zvezal Ameriko z Evropo. „Tunel“ je belestrično splošna tehnična knjiga o gradnji podmorskega tuneia. Vse, kar je pridejanega romanu, stopa v ozadje napram vodiini misli. Človeška roka in stroj, to je, kar da bodočnosti svoje Obilježje. Napredek tehnike, ki ne pozna nikakih težkoč več, je tako večen, je tako velikansk. da ga mora občudovati delavec, ki mu siuži s svojimi žulji in kapital, ki mu daje materjeine hrane. Zato je „Tunel“ ravnotako čtivo za najvišjo inteligenco, kot za proletarijat, za močne moške in občutljive ženske živce.
Seveda bi ta strogo znanstvena tehnična izvajanja postala dolgočasna, ako bi nadvse spretna roka Keliermannova ne jznala tako genijalno poživiti te žrtve materije. Še nikdar nisem brai tako živega obraza opisa, kot v „Tunelu“.
Jurkovič Franc, Boračeva 80. Zorko Helena, Hrastje 60. Ajlec Anton. Ščavnica, 50. Posch Franc, Mietsdorf 40. Höd! Ivan, Segovci 30. Bratkovič Jakob, Stavešinci 30. Košar Franc, Stavešinci 70. II. za dveletne žrebice: Hčtzl Rudolf, Apače 120. Poseh Franc, Mietsdorf 100. Irgolič Alojz, Orehovci 90. Šoštarič Matija. Turjanci 120. Klemenčič Ana, Boračeva 70, Unger Jožef, Segovci 60. Tašner Hinko, Drobtinci 50. Zemljič Jakob, Radinci 50. Križanič Jakob, Rihtarovci 40. Platzer Peter, Žepovci 40. III. za 3 in 4 letne žrebice: Probst Ivan, Drobtinci 150. Posch Franc, Mietsdorf 120. Soslavič Mat., Turjanci 100. Jurša Al., G. Radgona 90. Unger Josip, Segovci 80. Bratkovič Jakob, Turjanci 70. Glanz Ivan, Segovci 50., Klemenčič Anton, Boračeva 60. Zigert Anton, Ščavnica 40. Bratkovič Jakob, Stavešinci 40. IV. za kobile z žrebeti: Poseh Leopold, Mietsdorf 200. Probst Ivan, Plitvica 200. Klobasa Anton, Očeslavci 120. Tašner Hinko, Drobtinci 100. Strniša Jakob, Hrastje 90. Trstenjak Franc, Ivanjševci 80. Jurkovič Franc, Boračeva 70. Cigiit Stefan, Rihtarovci 60. Poš Franc, Rihtarovci 50. Bratkovič Jakob, Stavešinci 40. Žigert Anton, Ščavnica 40. Svinger Mat.. Segovci 40.
Gornja Radgona. Slovo. Ker mi radi mojega odhoda na moje novo službeno mesto v Celje ni bilo mogoče, da se od vseh svojih znancev in prijateljev osebno poslovim, storim to tem potom in kličem vsern iskreni : Zbogom ! Prosim vse, da mi ohranijo ob eventuelnem svidenju naklonjenost, katero sem v svojem skromnem delokrogu priboril tako sebi, kakor mojim delodajalcem. — Gospodarski zadrugi, kateri sem bil po svojih zmožnostih vesten pomočnik želim vsestranskega napredka in naklonjenost p. t. občinstva. — Franc Filipič.
Prostovoljno gasilno društvo Očeslavci, Ivanjci, Ivanjševci, priredi dne 19. avgusta domačo vrtno veselico s šaljivo pošto na vrtu tov. nač. Mlinariča v Stavešincih. Za izborna jedila in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček .namenjen za nabavo nove brizgalnice se naproša čim večji obisk. Odbor.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 19. trn. po večernicah tombolo v prostorih g. Kosija. Čisti dobiček se bo porabil za prireditev gospodinjskega tečaja. Domačini in sosedje se prijazno vabijo.
Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru naznani, da prirepi v nedeljo 2. septembra v dvorani g. Strasserja koncert. Nastopi na novo oživljeni sai. orkester s prijaznim sodelovanjem miadega umetnika g. dr. Šijanca. Tudi mešani in moški zbor zapojeta nekaj lepih skladb. Natančnejši spored sledi pravočasno. Domača in okoliška društva naj se blagohotno na našo prireditev, ki je edina v teni letu, ozirajo.
Ljutomer. Prememba posestva. Schneider-jevo hišo z vrtom je kupila tukajšnja hotelirka ga M. Stermanova.
Vzgledno društvo je brezdvomno „Kri-ževsko bralno društvo“, ki je iz čistega dobička zadnje svoje prireditve naklonilo tiskovnemu
Vidiš naravnost pred seboj zeleni, beli, rdeči žaromet kot signal; „pekel“ se ti zarije v živce, da trepetaš sam za ta na poi gola telesa, ki na poi v omedlevici trgajo zemlji ped za pedjo; štrajk se liže pred teboj, da te je groza, ako ni slučajno na cesti in bi te železne mišice ne objele. Katastrofa v „Tunelu“ je tako živce trgajoč pričarana na papir, da te spreletava mraz. Požar velikanske palače ni sam gol opis. Razvijanje požara se ti kaže pred očmi, pred tabo se poraja,-pred tabo raste, pred tabo uničuje, pred tabo pojenja ta najsilnejši svetovni požar, Izpre-vod tunelcev se vali pred teboj kot velikanska lava, ki uniči vse, kar pride na pot.
To je prva vsebina tega romana in Mac Allan je samo personifikacija tega, Mac Allan je poosebljena tehnika, tovarna, kemija, elektrika, stroj, „Tunel“ če hočete.
Vse, kar ie nanizano okrog te rdeče niti romana, je sekundarno. Allanov zakon z Maud, umor prve žene in male hčerke, njegova druga žena Ethel Lioiyd, Wolf kot finančnik in lahko-živec, Hebby Strom in vse, vse ostale osebe, ki so pritegnjene glavni toni kot okrasek, so sicer vrlo interesantne in psihološko mojstrsko risane, a so kljub vsemu le podrejeni apoteozi dela — „tunelu“.
Vrhutega ne smemo prezreti, da je v „Tunelu“ tudi dobršen kos narodnogospodarstvenega vprašanja obdelan in da nas roman popelje tudi v najvišje finančne kroge. Zakaj financiranje vprašanja, ki pretresa ves svet, je kri celokupnega človeštva.
Čuditi se moramo pa pisatelju kako zna v tej materijalistični materiji dobiti tako nežnih in finih detajlov, kot jih je znal opisati ob smrtni postelji Masove hčerke. Kakor lahen pomladanski veter nas boža to fino in nežno čustvovanje Allanovo sredi gigantskega svojega dela.
skladu „Murske Straže“ lepo svoto 4.000 kron. M. Str. ne more najti primernih besed, da se imenovanemu društvu, njegovim agilnim in vrlim voditeljem ter odbornikom za ta velikodušni in plemeniti dar primerno zahvali. Društvo, ki se je razvilo iz majhnega začetka v močno izobraževalno organizacijo naj bo svetel vzgled vsem ostalim društvom, katere- toliko moledujemo, da nas, katere ne podpira nobena banka, nobena strankina blagajna, nobena kapitalistična skupina pri našem važnem političnem, kakor kulturno-prosvetnem delu podpirajo po svojih močeh in nam naklonijo kak milodar za vzdrževanje lista, katerega pomen priznavajo odlični veljaki, a zani-kavajo samo ozkosrčni ljudje s silno majhnim obzorjem. Ob tej priliki ponovno trkamo na vsa plemenita srca, da nas podprejo po svojih močeh. Vsaj eno prireditev naj bi vsako društvo našega okoliša naklonilo „Murski Straži“ ki je glasilo slovenske narodne (jezikovne) in pa tudi naše državne meje. Našemu svoječasnemu pozivu sta se odzvali dve društvi: Gornjerad-gonsko in križevsko. A kje so ostaia druga? Z združenimi močmi bomo dosegli uspehe. Bogataši, ki vam je dobri Bog naklonil več, kakor nam, ki iz beračije izdajemo časopis, sezite v svoj žep! imeli boste plemenito zavest, da pomagate. braniti ono, kar je našemu dobi emu ljudstvu najdražje, ono, kar ima v oanašnjem razdrapanem času največ nasprotnikov: Vera in jezik naših očetov! Tedaj na delo in pokažite, da Vam je kaj ležeče na tem, da sodelujete pri tern. brezdvomno idealnem, a silno težkem boju in delu!
Tedenske novice
V uvodniku prihodnje številke prinesemo odgovor na napad beograjske „Samouprave;'“ na naš list radi članka „Naše narodno in državno jedinstvo v pravi luči!“ Opozarjamo nanj že danes.
Radi 2. članka naše zadnje štev. „Caveant consules!“ smo dobili mnogo naročil, tako da smo mogli samo 26 zadovoljiti. Številka je popolnoma razpečana. Zunanje kolpoterje, ki niso morda razprodali predmetne številke prosimo, da nam neprodane izvode iste izvolijo takoj vrniti.
Olanta. (Malo odgovora 'na kritiko v „Taboru“). Neki g. Ig-notus je napisal v „Taboru“ kritiko o „Olanti“. Prav tako. Šaj je to njegov kruh. Kdo bi mu zameril? Zameriti pa mu je, da pozi „pismenega kritika“ imenuje prvo, za reklamo namenjeno recenzijo, nepismeno, menda baš zato, ker je šifrirana z „R. B.“ G. Igno-tus bi se morda bolj taktno izrazil (saj
Tako bo pri čitanju te utopije, ki je nekak predhodek senzacijonelne drame R. U. R., vsakdo prišel na svoj račun. Zato smemo to delo imenovati universaino in gotovo ne be nikomur žal, ki se bo odloči!, da prebije par prav zanimivih ur ob čtivu tega svetovnega dela, ki ni samo enodnevna senzacija, ampak delo trajne literarne vrednosti.
Smešnice.
G. učitelj so vprašali mladega Joškeca v šoli: „Kaj misliš Joškec, kako daleč je do našega solnca?“ Joškec: „Ni posebno daleč. Včeraj smo bili na paši in smo ga videli proti večeru, ko je šlo dol za zvonikom cerkve Sv. Marjete. Jaz mislim, da je še danes tam nekje za streho; ker ga ni več tu.“
*	ifc *
Berač pride k neki gospej in prosi v bo-gajme. Gospa proti beraču: „Kako se vam še kaj godi? že dolgo vas nisem nič videla“ Berač: Oh, znajo gospa, slabo se mi godi, slabo. Vsak dan je slabše, Samo klobuk postaja od dne do dne bolj masten.
*	*
*
Tonček je dobil v šoli radi slabega obnašanja in učenja še vrhu tega, da je bil"tepen, v šolskem spričevalu 4. in 5. red. Ko je prišel ž njimi domov, mu jih je še oče pošteno naštel po zadnjem delu za tako lepo zasluženo spričevalo. Ko pa pride slednjega dne Tonček v šolo prosi učitelja naj rnu drugič raje napiše številke 6, da ga bo zopet oče tako poplačal ali celo boljše.
*	*
*
ve, da ni on na celem kontinentu edini „pismen čovek“), ako bi pod reklamno recenzijo stala eventuelno kaka druga šifra. Tudi R. B. ni za uvedbo koseščine, kakor si tudi g. dr. Grossmann ni služil in ne bo služil kruha s pisanjem dram, ker je to njemu večalimanj le šport. Ako bi „nepismeni“ R. B. dobil pred natiskom rokopis „Olante“ v roke, bi g. prireditelju svetoval, naj dela ne izdaje na svetlo, kar je „pismenemu“ g. Ignotosu menda razumljivo. Če bi se g. Taborov kritik lotil nehvaležnega posla prevajalca (predpostavljeno, če bi imel za to potrpljenja in potrebnega časa) in bi nam dal napr. prevod „OlantajV^ bi stvar gotovo boljše napravil, pa stavim/ da bi se našel nekdo, ki bi trdil, da je še bolj pismen, nego g. Ignotus ter bi ga razmrcvaril po svoje. Da pa si bomo s pojmi o znanosti in literaturi, o koseščini, pismenosti in nepismenosti na jasnem in da ostanemo radi tega dobri prijatelji, pribija „nepismeni“ R. B., da je v principu soglasno z g. Ignotusom odločno proti takozvani koseščini, tako tudi proti slabo-pogodenim verzom, ki pa se naj presojajo v literarno-znanstvenih ocenah naših vplivnih revij. Ignotus dobro ve, da je tisti „neki R. B.“ napisal oceno, priloženo gratis-izvodu, ki se običajno pošilja časopisom vseh strank samo. za reklamo in ne za osnovo kaki literarno-znanstveni kritiki, ali pa Časopisni polemiki, iz katere se potem zrcali večalimanj tisto „gledanje od zgoraj navzdol“. Mislim, da smo se sedaj dobro razumeli in da bomo medseboj v bodoče vedeli razlikovati reklamno recenzijo od literarno-znanstvene ocene ali pa razprave. Sicer pa „Olanta“ ni izšel v taki ogromni nakladi, da bi zastrupil naše javno mnenje, najmanj pa sedaj vladajoče hipermoderne. Upamo, da se razumemo, saj je na svetu o mnogočem odvojeno mnenje. Dobra stran g. ignotusa je, da se je s celim elanom zavestnega kritika postavil na stališče, da slaba knjiga ne sme med ljudstvo. Tako, sedaj pa: Clara pacta, boni amici.
R. B.
Kralj Aleksander je sprejel protektorat nad Industrijsko - obrtno razstavo v Mariboru. Član glavnega odbora razstave g. Gjuro Džamonja je bil od kralja sprejet v avdijenci, v kateri je kralj pokroviteljstvo, za katero je bil naprošen, rade-volje sprejel, zaradi raznih obiskov pa otvoritvi razstave ne bo mogel prisostvovati. Pač pa je kralj obljubil, da si potem razstavo osebno ogleda.
Špijonska afera neke javne ženske Androlič je vzbudila po prizadevanju centralističnih trobil à la „Jutro“, „Slovenski Narod“, „Jutranje Novosti“, „Preporod“, „Balkan“ itd. toliko prahu in šuma, da je čioveku-patriotu in rodoljubu postalo vroče. Sedaj je predpreiskava dokončana in so vsi razun zgoraj imenovane izpuščeni na sveži jugoslovanski zrak. Hujskači (slovenski in srbski) so vedeli celo o udeležbi ■Orlov, Radiča, vseh prečanskih oficirjev, kar seveda mešajo v eno skledo in sedaj se je izkazalo, da je vse prazen „bluff“. Naš Balkan pač ne more živeti brez špi-jonov, afer, atentatov, zarot, protidržavnih in protidinastičnin elementov, kakor prašeč, ki se najlagodneje počuti v blatu in gnoj-šnici. Umetno stvorjena „špijonska afera“ se je torej razblinila ... Ko bi norci začeli enkrat stavkati permanentno skozi eno leto in ne ustvarjali takih orjunsko neumnih senzacij, bi zažarel morda nad Balkanom — zlati vek! (PatrijotiČen špijon, v civilu republikanski monarhist).
Dr. Vatroslav Jagič umri. Dne 5., avgusta je na Dunaju umri veliki slavist dr! Vatroslav Jagič. Njegovo truplo bodo prepeljali v rojstno mesto Varaždin, kjer se je rodil leta 1838. Po dovršenih študijah je bil profesor v Zagrebu, odkoder
je bil odpuščen iz političnih razlogov. Odšel je v Rusijo, kjer je postal vseučiliščni profesor. Pozneje je bil prišel kot profesor slavistike v Berlin, kjer je začel izhajati njegov svetovnoznani „Archiv für slavische Psihologie“. iz Berlina je prišel na Dunaj, kjer je ostal nad 20 let. Že dokler je bil Jagič v Berlinu, so ga smatrali za prvega slavista na svetu. Na Dunaju je svoje delovanje na tem polju še razširil, ter je bil učenjak na svetovnem glasu. Hrvatje so se po pravici ponašali ž njim.
Povišanje taks in pristojbin se izvrši s 1. oktobrom 1923. Vlada je tozadevni načrt že predložila in se sedaj nahaja v finančnem odseku. Belgrajski mogotci nas hočejo zopet priviti, hočejo zopet našega denarja, da bo na račun našega ljudstva uganjati stvari, po katerih že slovi naša država po svetu. Torej poglejmo pristojbine. Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo se bo moralo po sprejetju tega zakona (1. oktobra 1923) pritisniti kolek 5 dinarjev (dosedaj 3 dinarje). Za rešitev (uradni odgovor) pa zahteva vlada 20 dinarjev (dosedaj 10 Din). Za vsako prilogo je veljal dosedaj kolek za 1 dinar, a odslej 2 dinarja. Torej bo čisto navadno vlogo na kakeršnikoli urad, nadalje prizivi (rekurzi) in prošje treba kolekovati skupno z najmanj 25 Din.
Državna tlaka za popravo cest. Uradni list št. 72 prinaša pravilnik o izvedbi ljudskega dela za popravo cest. Iz pravilnika je razvidno, da so dolžni delati tlako, oziroma plačati zameno v denarju vsi davčni zavezanci (tudi razne trgovske družbe, banke itd.). Do 1. avgusta so morali županstva sestaviti seznam vseh ob-vezancev, ki jih gradbena oblast lahko pozove na delo. Navadno orodje je kramp, lopata ali motika — mora vsakdo prinesti seboj. Denarna zamena je tem višja, čim višje neposredne davke kdo plačuje. Oproščeni so te tlake dijaki, vojaki, državni uslužbenci in one osebe, ki so nesposobne za delo in so obenem siromašne. Osebe pod 18. letom in nad 50. letom ne smejo delati. Pravilnik nič ne omenja, če so ženske tudi obvezane. — Kakor izvemo iz verodostojnega vira, jedal gradjevinski minister Uzunovič našim poslancem zagotovilo, da se ta tlaka (kuluk) v Sloveniji ne bo izvajala. Tudi uspeh naših poslancev.
Pri niški železniški delavnici se otvori dne 1. septembra 1923 železniška obrtna delavnica za izučevanje kovaškega, ključavničarskega, strugarskega, kotlarskega, livarskega, kleparskega, mizarskega, mo-delirskega in tapetniškega obrta. Šola traja tri leta; v njej se poučuje praktično in teoretično. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu dobi učenec izpričevalo od dovršeni železniški obrtni šoli in izpričevalo, da je opravil izpit za pomočnika. Sprejemni pogoji so pa ti-le : Kandidati ne smejo biti mlajši od 12 in ne starejši od 17 let ter morajo imeti dovršeno osnovno šolo. Prednost imajo sinovi železniških u-službencev, potem pa oni, ki imajo dva gimnazijska razreda. Vsak učenec te šole se mora pismeno zavezati, da bo dela! po dovršeni šoli tri leta v službi direkcije. Ako zapusti službo prej, mora povrniti direkciji stroške za izučevanje. Pogodba o sprejemu se sklene z očetom ali z varuhom. To leto se sprejme do 50 učencev. Prošnje za vstop, opremljene s kolkom za 3. dinarje, s krstnim listom, šolskim izpri-čevalom in z dovolilom in obvezo roditeljev ali varuhov, sprejema uprava delavnice v Nišu, Srbija, od dne 25. do 28. avgusta 1923. — Direkcija državnih železnic v Beogradu.
Zvišanje voznih cen na železnicah.
Prihodnji mesec bodo vozne cene za o-sebe in za blago na naših železnicah znatno zvišane. Pravijo, da za 100 odstotkov,
vsled česar bo blago zopet znatno „cenejše“, kakor je pri nas že navada. Mi svetujemo vladi, naj železniški promet sploh ukine po receptu: Može se i bez železnice! Zakaj imajo pa ljudje noge? Noge vsaj ne štrajkajo, razun, kadar prime človeka „revmatiš“.
Dr. Janez Ev. Krek. Izbrani spisi. I. zvezek. Mlada leta 1865—1892. Prof. Ivan Dolenc, je začel objavljati celotne spise dr. Kreka, jako imenitna in preko-ristna misel. Noben politični ali kulturni delavec ni zapustil tako globokih brazd v slovenskem in jugoslovanskem narodnem in kulturno-socijalnem življenju, da je povsem upravičeno, da se naš mlajši rod natančneje ž njim in njegovih spisov spozna. Urednik priobčuje v 1. zvezku njegovo življenje, pesmi, povestice in nekaj člankov. Sezite radi po knjigi! Knjiga stane 45 Din, po pošti 47 Din in se naroča pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19.
Italijani so na Triglavu. Tako so pisali pred par dnevi nekateri naši listi. „Orjuna“ je celo izdala posebno številko. Kakor pa sedaj poročajo časopisi, je vse to izmišljeno in ni niti na Triglavu niti v njega bližini nobenih italijanskih vojakov! Kakor se vidi, bi nekateri ljudje pri nas radi slavni postali z raznimi „alarmi“.
Igralnica na Bledu zaprta. Finančno ministarstvo je dalo zaključiti igralnico na Bledu, ker baje podjetniki davkov niso plačali, drugi zopet pravijo, da zato, ker je neka gospodična iz Beograda tam zaigrala na en večer 80.000 Din. Menimo, da ni nobene nesreče, če se igralnica zapre. Bo manj samoumorov! Država si naj poišče pametnejše vire dohodkov. Kdor pa ima denarja toliko, da ne ve, kam ž njim, naj ga kaj daruje v dobrodelne namene. Bo več zaleglo.
Da zamorejo gospodje kapitalisti mirno spati, so aretirali komunističnega novinarja Cvijiča. Dne 1. maja je namreč v Zagrebu na nekem shodu govoril nekoliko preveč proti gospodom bogatcam in ministrom in kronanim glavam. Pa se jim je s tem hudo zameril.
Uradniški zakon je skupščina sprejela z 121 glasovi proti 21 glasovi. Zakon o zavarovanju proti toči je bil sprejet s 107 proti 59 glasom. Skupščinskih sej ne bo do 20. septembra. Ministri so odšli na letovišča, poslanci pa domov, ker nimajo dovolj denarja za letovišča, kajti dijet niso zvišali.
Brezplačno vidiranje potnih listov v Argentinijo. Generalni konzulat republike Argentinije v Beogradu javlja, da bode v bodoče brezplačno vidiral izseljeniške potne liste izseljencem, ki potujejo v 2. ali 3. razredu v republiko Argentinijo.
Surov vojak. Blizu Broda sta se v vlaku skregala neki vojak in železniški zavirač. Vojak je zalučil zavirača pod vlak. Kolesa so mu odrezala obe nogi. Dobil je več poškodb na glavi in prsih. Teško ranjenega železničarja so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu za tem umrl. Siromak zapušča ženo in več malih otročičkov. Doma je bil iz Zagrebu.
Izseljevanje iz Avstrije. V Avstriji so uvedli na posredovanje komisarja društva narodov dr. Zimmermanna akcijo za pospeševanje izseljevanja. Računajo namreč da bo v najbližjem času v Avstriji četrt miljona delavcev in nastavljencev brez posla. S 1. julijem prihodnjega leta bo odpuščenih 130.000 državnih uradnikov, od katerih jih bo obtežilo delavski trg okroglo
100.000.	Računajo, da bo prisiljenih četrt miljona ljudi, da se izselijo iz Avstrije in poiščejo drugod kruha in zaslužka.
Položaj v Nemčiji postaja vedno bolj kritičen. Vsled katastrofalnega padca marke so nastale velike težkoče v prehra-nitvi velikih množic, kar nudi komunistom
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
obrestuje utone pa naiDišli abitui mari
r, z. z n. z.
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi,
račun ček. urada št. 12.168,
hvaležno polje za agitacijo in povzročanje raznih izgredov in nemirov. Nemške oblasti se trudijo, da bi obvladale položaj s tem, da so prepovedale prirejanje shodov in demonstracij. Obstoja pa vprašanje, kako dolgo bo mogla policija vzdrževati red, ker more najmanjši povod povzročiti državljansko vojsko.
Na Bolgarskem so se na mesto prejšnjih teroristov Stambolijskega kalibra spravili novi teroristi Cankova. Menda da se bolj prikupijo Jugoslaviji in ostalim kapitalističnim državam, so se spravili sedaj nad komuniste, ki je preganjajo na vse pretege. Člane ruskega rdečega križa so iztirali iz dežele, češ, da hočejo napraviti na Bolgarskem prevrat. Kakih 300 sc jih poslali preko meje. Sedaj pa so tirali pred sodišče 39 domačih bolgarskih komunistov. Kar celih 900 svedokov je pozvanih k sodišču v Plevni, kjer se vrši razprava. No, gospodje Borisovci in drugi taki-le kra-Ijevci se naj ne bojijo. Tudi za nje pride dan, ko bodo odgovarjali za vsa svoja dejanja narodu bolgarskemu. Ako oni danes ne poznajo pardona, se potem pač ne bodo smeli čuditi, ako bolgarski komunisti pridejo enkrat do krmila, ne bodo imeli za nje usmiljenja. Je pač tako : zob za zob!
f Warren Harding, pokojni predsednik Zjed. držav Sev. Amerike, je bil izvrsten mož, čist značaj in dosti energičen. Bil je izvoljen leta 1920. s 6 miljoni večine nad kandidatom demokratske stranke Coxorn. Vsega skupaj je takrat glasovalo za Hardinga 16 miljonov voliicev. Med vspehe njegovega predsedovanja je šteti washingtonsko konferenco, ki je dosegla izveštno omejitev oboroževanja in velikega varčevanja v državnem gospodarstvu. Pod pokojnikom se je Amerika v gospodarskem oziru silno dvignila.
Lokomotivo, ki jo goni solnce, je izumil neki Bernarnd Grossmann v New Yorku. Na lokomotivi je pritrjena steklena leča, v kateri se osredotočuje solnčni žarki, od njihove toplote pa se segreva voda v kotlu, s čemer se proizvaja para, ki goni lokomotivo z veliko brzino.
Srebrno mesto. Neki inženjer je do-šel slučajno v doslej skoro neznano, zapuščeno in težko dostopno mesto Catoree v Mehiki. Barva cest in hiš je zbudila njegovo pozornost. Preiskal je kamenje in dognal, da so prejšnji prebivalci v svoji nevednosti zgradili ceste in hiše iz srebrne rude. Sedaj mesto podirajo, da bodo srebrno rudo pretopili v pečeh.
Murska Sobota. Avtomobiina delniška družba, ki opravlja avtomobilski promet med Mursko Soboto in Doljnjo Lendavo, namerava s 15. avgustom ustaviti svoje delovanje. V M. Soboti pa se snuje sedaj konzorcij, ki bi prevzel avtomobile in ves obrat.
li sa poram! naročnino?
Obmejni Slovenci !
Zbirajte
za Obmejni tiskovni sklad !
Sportu© čepice
iz usnja in suknja, šivane klobuke ter hišne čevlje izdeluje Albin jazbec, Kranj, Paviljon „L“ štev. 464, na Ljubljanskem Velikem sejmu.
Proda se
lepe poselite
in hiša z gospodarskim poslopjem v Poterai (Laafelđ) pri Radgoni, Nemška Avstrija 5 minut od mestnega trga in kolodvora. Viktor Pavel, posestnik Potema.
Prode se tako! manlie
lepo possiti©
v župniji Sv. Jurij na Ščavnici. Naslov v upravništvu Murske Straže.
Sodarske pomočnika
sprejme v trajno delo pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fran® Repič, sodanfcf mojster, Ljubljana, Trnov©.
V naiem se šile
trgovina i niBšsnli blagom
®SS fg©St3SlU9 nu prometnem kraju. — Ponudbe pod trgovina na upravništvo M. Straže.
Konlsko limo,
žimo volovskih repov, hrbtne in svinjske kocine kupujejo po dnevni ceni Brati© Krempl* tovarna krtač, Radgona (mesto).
ta všiisk sode
od 25—700 1, prvovrstna izdeljava, vsako količino takoj po ceni od Din 176 od hi naprej.
Skladiščne sode
od 20—50 hi z vrati in patentno zavoro, za ceno po Din 236*—, od hi naprej — franko tovarna — ponuja
Zopfjsio tvornico bačara 1 d. Zagreb.
loiro Dimio stóenj
s tremi oddelki, zidan in z opeko krit. Skedenj se ima podreti in odpeljati. Prodajo po ugodni ceni sestre Marija in Alojzija Rek v Ljutomeru.
ližem
Kuharice, sobarice, kuhinjske dekle, hlapce, strežnike, natakarice itd. z dobro plačo in dober postupak. Za odgovor je priložiti za 2 Din znamke. Naslov: Roza Rušer, posredovalnica služb v Ljutomeru.
§1	@@ I	©®	®
Silili llfsi-
mMmmmBmwmèmmm
Zmamil®
svoja poslopja, poljske pridelke, pohištvo, zaloge le pri p©farnem ©daelkai, svoje življenje, otrokom doto, dosmrtno rento le pri iiv§I@*IS§*©m ©ddelku
Vzajemne zavarovalnice
i Ljiljani, liiiijsls vesta 1?
ki je prvi in edini slovenske zavarovalni zavod.
Prospekt tepi» in poštnine prosto.
m
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
§
j
i
Ö
©
S RATNIKu
¥ GORNJI mmQQMI
gPOĐUJi MIS štev. 12
kateri plača po najvičjih dnevnih cenah.
I Kupuje tudi vinski kamen g po najvišjih dnevnih cenah.
• • • • • * • ** © ® ® ® *.© ® ® © a o ® ® e a © • » e ® ® a ® © o » ® *>a
0 9 «H*8»««»6»j8«9»»*«#8«S»®tl8j»,(tt|S9,,998989t9J4S8tss(8,88|S4tt|lf
r.
2 I*. I.
Posojilnica v Gornji Radgoni
.Wßim	ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra vsa-
ujli ujuihll kega leta h kapitalu; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov;
linje	n.a v^jizbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive pod naiugodnei-
MlIJö š.mi pogoji in najnizji obrestni men; dela prošnje za vknjižbo posojil brazpiažno; Rentni in invalidski daws»k nlačnie posojilnica sama te gane odteguje vlagateljem; pottUtf. pr’, izmenjavi'	vliut “jeg!?"",,aria) "„te”’““‘te?"Suje P,S
Vistna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila In kreditne informacije isrezplagn©.
Mub m usali deìaunik od e. do IZ. m.	Orodni prostori v lastni hiši, g!« cesta Stay. fO ob Kolodvoru.
Račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. — Telefon štev. 3.
rzda;a Konzorcij: »Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.