št. 4 Ptuj, 27. januarja 1967 Cena: 0,50 ND, 50 SD -Tednik- Irhaja ood tpm Imenom oo '4 novembre IHHl dat]«' po sklepu občinskih cxlborov SZDL Ptuj tn Ormož. — Izdaja zavod -Ptujski tednik- Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprsva Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156 Številka tekočega računa: NB 524-3-72. - Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za inoeenistvo 40 ND. v prodnji izvod 0.50 ND 50 SD. LETNIK XX Seja obeh zborov občinske skupščine Ptuj 30. januarjti t. i.: lUUimjiHBBMMnBHBaH^^ družbenih služb ■MBMBMmiBlIlPIMMMBaMMMaBMMMMMMMMI^^ in več drugih vprašanj Na vsdkeni zasedanju obeh zborov občinske skupščine Ptuj je na dnevnem redu nekaj važnih gospodarskih problemov, predlogov tKlIokov, potrdilev statutov gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov, nekaj kadrovskih imenovanj ali razrešitev ter predlogi in vprašanja odbornikov. Za sejo občin.s'kega zibora in zbora delovnih skupnosti skup- ščine 0'bčine Ptuj, ki bo v PO- NEDELJEK. 30. JANUARJA 1967, so dobiili odborniki in poslanci nipcl drugifu materialom tudi ela- borat o osnovah in izhodiščih za perspekiivni raizvoj šolstva, pro- svete in kulture, zdravstva in so- cialnega varstva. Glede na važ- no irn o.bširno področje perspek- tivnega ra^zvoja v ptujski 0'bči.ni lahko pričakuijeiino, da bodo pri- ne^sli odborniki in poslanci na to zasedanje piismene pripombe in predloge k izdelandm osnovam in da jih bodo tu'di tolmačili na se- ji. Prebivalstvo v občini priča- kuje, da bodo vsebovali samo- stojno izdelani in s-prejeti plani razvoja gospodarskih organizacij, zavodov in uslainov vse možnosti razvoja v gospodarstvu in v družbenih službah do 1970. leta, ob katerih ne bo težko stkupščini uismerjaiti raizvoja, zlasti če bodo sodelovali pri izvajanju plana in s^" dogovarjaM o izvaijanju vsi nosilci gospodarakih in družbenih cticti-vnosti. Sirokovina služba občinske skupščine je upoštevala pri se- stavljanju mateiriala za elaborat os-iiov in izhodišč doslej doseže- ne UiSipehe in pogoje, da bi olaj- šala razpravo o smernicah gospo- darskega in družbenega razvoja. Od od'bomikov in poslancev pa jp sedaj oidvijisno, aH bodo pome- nile sdimo zbrane osnove tudi srednjeročni plan ali pa bo vse- lK>val ta plan tudi predloge in zahteve ter želje občanov. Na seji 25. novembra 1966 so obravnavali odborniiki in poslan- ci gradivo v zvezi z gospodarsko dejavnostjo v občini do 1967. le- ta, «edaj pa je na vrsti gradivo za driižbene službe. Svet za go- ■spoda.rstvo, svet za kmeti-jstvo in gozdarstvo, svet za varstvo dru- ži'ne in za socialno varstvo, svet za zdravstvo in svet za prosveto in kulturo so že prispevali svo- jo predloge in pripombe, zdaj pa so potrebni s-kupščini še predlo- ffi in pripombe voljenih odborni- kov in poslancev ter po njih ne- štetih volivcev iz občine, sikrat- ka predlogi in pripombe najšir- še javnosti, ki ji je dana tako možnost vplivati na perspektivni raizvoj v občini do 1970. leta. Po obravnavi gradiva pred skupščino bodo imeli priložnost izreči svoje predloge in pripom- be k njemu še volivci na zborih, pa tudi zaposleni na zborih v svojih delovnih organizacijah. Ob sistemu družbenega planira- nja bo torej tudi tokrat mogoče s pornočjo vse aktivne javnosti zagotoviti takšen srednjeročni plan razvoja družbenih služb do 1970. leta, ki bo ustrezal vsemu prebivalstvu v občini. Svoje mnenje o predlogu tega plana bo dala skupščina najpozneje v aprilu 1967. leta. Na seji 30. januarja 1967 bi naj bili potrjeni statuti obrtnega podjetja Moda« Ptuj, zdravstve- nega doma Ptuj, osnovne šole Majšperk, osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo, osnovne šole Zavrč in poljedelsko živinorej- ske šole Turnišče. Delo v cenitru za socialno delo občine Ptuj bi se naj v bodoče odvijalo v smislu 9 členov no- vega odloka, ki določajo pristoj- nosti tega centra, sredstva za opravljanje nalog, o zaposlenih v njem in drugo. Oddelku za notranje zadeve skupščine občine Ptuj ne bodo več s posebnim odlokom zago- tovljena sredstva za opravljanje notranjih zadev in samouprav- ljanje delovnih ljudi v tem or- ganu, ker je ta oddelek ponov- no vključen v ožjo občinsko upravo kot samostojna delovna enota in je financiranje njegovih potreb urejeno s skupnim finanč- nim načrtom za vse upravne or- gane — oddelke. Tozadevni prej- šnji odlok bo na tej seji razve- ljavljen. Odboi;nikom, članom svetov, komisij' in drugim kolegijskim organom skupščine občine Ptuj naj ne bi več vratali stroškov za udeležbo na sejah po določi- lih odlokov iz 1965. in 1966. leta, temveč po spremenjenih členih teh odlokov, da bi do^bivaM od- borniki iz krajev, kjer ni javnih prevoznih sredstev, za prevoženi ali prehojeni kilometer za oseb- ni avtomobil 0,60 N din, za motor- no kolo in moped 0,40 N din iin za kolo ali peš hojo 0,35 N din. Ve- ljali tudi ne bi več prej določeni stroški za prehrano in prenoči- šče z dnevnico, ki naj bi znašala sedaj za zamujeni ča,s do 8 ur 15 novih dinarjev, nad 8 do 12 N dinarjev. Odborniki, ki niso v ur 30 N dinarjev in nad 12 ur 60 delovnem razmerju in pridejo na sejo ali posvetovanje, bodo pre- jemali odškodnino v znetivku 15 N din. Predlagane spremembe v od- loku se nanašajo tudi na pred- sednika, podpredsednika in od- bornike ter člane komisij glede prevoznih stroškov in dnevnic in za potovanja. Na tej seji bi naj bil spreme- njen še odlok o izdatkih za pol- ne in druge stroške, ki se prizna- vajo občinskim organom med materialne stroške, sprejet pa odlok o vodstvu splošnega vo- lilnega imenika v obliki karto- teke — registra v občini Ptuj. Med drugim pa bo končno še sklepanje o prometu z nepremič- niTiamii družbenega premoženja, o razrešitvi dosedanjih članov in imenovanje novih članov komi- sije za volilne imeni/ke skupšči- ne občine Ptuj, o razrešitvi sod- ni/ka občinskega sodišča Ptuj di- plomiranega pravnika Franca Stiplovška, ki namerava odpreti v Ormožu odvetni.š^ko pisarno, o imenovanju treh članov novo ustanovljene komisiije za volilne imenike in o izvolitvi dveh pred- stavnikov skupščine v organe upravljanja šole »Franca Osojni- ka« Ptuj in osnovne šole Zavrč. Kot na vseh sejah bodo tudi na tej seji kot zadnja točka pred- logi in vprašanja odbornikov, ki je odbornikom večkrat potrebna in koristna, če niso imeli drugje priložnosti izraziti svoje predlo- ge in želje. V. J. V soboSo, 28. t. m. zbor ICB Plui y soboto. 28. jaiiuarjji 196?, uri dopoldne bo v prosto- lih Grajske restavracije v Ptu- ju 2. riMlni zbor Kreditne l)anke [Milj obravnaval zaključni ra- fun te l)anke in poslovnega po- 'očila o delu te banke v 1960. '^'tu. o delitvi osebnega dohod- ih a /a 1966. leto, o dopolnitvi ^faliita. o sinernicali kreditne politike /a 1967. leto ter o !>l>res(nili stopnjah za kredite depozite ter o tarifi banke. l'ro(l^eflnik izvr.šnega o^<'111 povabljenim z vabilom tn- ■'i |» o i)oseb nohtih [Mvsiovanja i>;itike v 1966. letu, o upravija- biiiilse. o delu izvršnofra od- '">rti. o kreditnem oslovanje pa tudi po- slovnih partnerjev. Uspešen go- sfMKlarski obračun i)otrjuje, da se Ptuj dobro zaveda pomena dobrega gospodarjenja in da se to najlH>lj zrcali v njegovi kre- ditni banku Zadnji del poročila vsebuje ta- bele, ki prikazujejo, da je bilo 31. 12. 1966 stanje kratkoročnih kreditov, odobrenih v tem letu, 48.656.916 N din, da so znašali krediti' za trajna obratna sred- stva in krediti za začetni sklad obratnih sredstev 2,028.S08 Ndin, da so znašali potrošniški krediti skupaj 12.260.052 N din, da so imeli vlagatelji za skoraj 4 mi- lijarde vlog več kot prej.šnje leto, da so znašale samo obresti na te vloge skoraj 400.000 N din in dodatne obresti skoraj 950 ti- soč* 294,71 N din. Zaključni račun je ugoden in 7 njim tudi zagotovilo, da se bo tudi poslovanje v 1967. letu ugfKlno končalo. V J. Začasna uprava v obratu za zadružno kooperacijo KK Ptuj V zadnji številki »Tednika« je bil objavljen kratek članek o uvedbi začasne uprave v našem obratu za kooperacijo. V tem članku sem bil neposredno po- zvan, da stvari še širše pojasnim. Najprej moram povedati, da naše podjetje ni pripravljeno ustreči tistim, ki bi se želeli na- slajati ob »senzacionalnih odkrit- jih in vesteh«, pač pa smatra za svojo dolžnost, da informira ob- čane, zlasti še kmečke proizva- jalce — kooperante, o nadaljnjih nerspektivah obrata za koopera- cijo. O vzrofkiih in tspravičenosti po- stavitve začasne uprave, bi po- jasnil samo toliko, da je bil ves postopek izveden zakonito, kar pomeni, da je bila izkazana tudi upravičenost in potreba za tak ukrep. 2e dosedanji izsledki kon- kretnega razčiščevamja potrjujejo pravilnost takega ravnanja in ka- žejo, da je to edina pot iz zaga- te, ki hkrati zagotavlja sanacijo obrata in njegovo usposobitev za perspektivno kooperativno sode- lovanje. Tudi ne moremo prezreti dejstva, da je o vsej zadevi raz- prajvljalo okrog 400 ljudi: komi- sija, kolegij, zadružni svet obra- ta, upravni odbor podjetja, delav- ski svet podjetja in celoten ko- lektiv obrata za kooperacijo. Začasna uprava ima zlasti sle- deče naloge: da razčisti nepravil- nosti v dosedanjem poslovanju, da predloži resničen in pravilno sestavljen zaključni račun, d« uredi notranje odnose med delav- ci obrata — reorganizira posa- mezne službe tako glede sistema kot tudi kadrovsko, razvozlja ko- operamtska razmerja in jih uokvi- ri v jasna določila o medsebojnih obveznostih, skratka, izpelje tako organizacijo, ki bo sposobna uspešno in rentabilno poslovati na vseh interesnih področjih. Smatramo, da bo začasna upra- va, ki jo je postavil delavski svet podjetja, tako zaradi svojih strokovnih kvalitet kot tudi za- radi avtoritete, ki ji jo daje za- kon, naložene naloge izvršila v krajšem času — morda že v ne- kaij mesecih, nakar bo njena funkcija prenehala. Ob uvedbi začasne uprave je bil razrešen dosedanji zadružni svet obrata, vendar bodo izvolje- ni zastopniki kooperantov icn ko- lektiva obrata še nadalje delova- li v upravnem odtooru in delav- skem svetu podjetja. Prav tako se v ničemer ne omeji delovanje svetov kooperantov v proizvod- nih okoliših —• po^etovalni or- gani — ki doslej, na žalost, sploh še niso zaživeli. S prenehan/jem začasne uprave pa bo prevzel funkciji samoupravljanja novo- izvoljeni svet. V imenu podjetja izjavljam, da bomo izvršili vse pogod'bene ob- veznosti do kooperantov, ena.ko pa bomo seveda zahtevali tudi od njih. Prepričani smo, da bo odprava anarhičnega in negospodarnega poslovanja močno pospešila so- delovanje in ga razširila na nova področja, pri čemer bomo dosled- no uveljavljali načelo obojestran- skih koristi. V krajšem času bodo prejeli vsi kooperanti posebno številko našega glasila »Poročevalec«, v katerem bomo podrobno obraz- ložili naše poglede na oblike in vsebino kooperativnega sodelo- va.nja, o čemer bomo tudi raz- pravljali v svetih kooperantov po posameznih proizvodnih okoliših. Janez Petrovič SPOPAD MED »NOVIMI« IN »REAKCIONARNIMI SILAMI« Zmeda na KitaisKem Po vesteh, ki prihajajo iz Ki- tajske (le-te prejemamo od same' ki/tajske agencije, zahodnih agem- cij in dopisnikov socialističnih dežel) s-i pravzaprav težko ustva- rimo pravo podobo sedanjega stanja. Medtem ko je Rdeča gar- da in tiisti, ki stoje za njo, z uni- čevanjem marsičesa, na kar je Kitajska lahko zgodovinsko po- nosna, in s terorjem nad »na- sprotniki« pokazala svojevrstno pot, po kateri naj bi krenil bodo- či raiZvoj, so se počasi sile, proti katerim naj bi bilo naperjeno to gibanje, streznile in pokazale do- ločen odpor. Rdeča garda pa želi prevzeti tudi konkretno oblast tu- di tam, kjer se ji to še ni posre- čilo. Seveda so pretirane trditve ne- katerih zahodnih dopisnikov, češ da je Kitajsika na robu drže^vljan- ske vojne aili že celo v njej. Res- nica je, da se trenutno bore mao- cetungovci, tj. rdeča garda in del partijskega vrha proti tistim, ki se takemu kurzu upirajo taiko znotraj partijske hierarhije, ka- kor tudi uprave in ki imajo, če lahko verjamemo nekaterim oce- nam, številčno celo večino. Seve- da je rdeča garda, sestavljena ve- činoma iz študentov in dijakov, bolj borbena in tudi bolj organi- zirana, povrh vsega pa jo podpi- ra tudi vojska, četudi ne posega aktivno, tj. s svojo neposredno navzočnostjo, v dogajanja. Na Kitajskem bi rade »nove si- le« spremenile nekaj, kar je bilo doslej in kar naj bi »zavira-lo« dosedanji razvoj. Ce beremo npr. o tem, da nasprotniki nove smeri z denarjem podkupujejo kmete, i da bi nastopili proti ustaljeni d*®- litvi osebnega dohodka na vasi, če vplivajo na delavstvo, da stav- ka itd., to pomeni, da skušajo razpihajti nezadovoljstvo s tako ureditvijo. Ob tem se seveda vprašujemo, ali »nove«, tj. mao- cetungove, ali pa »reakcionarne« sile žele temeljito pretresli do- sedanji sistem. Ce je temu res tako, potem to pomeni, da so se- danji dogodki tudi nekakšen od- mev vsega, kar doslej ni veljalo in kar naj bi tako ali drugače spremenili. Seveda je vprašanje, kdo je pri tem »naprednejši«. Uničevanje kulturnih dobrin, s čimer je pri- čela Rdeča garda, in majhna knji- žica z rdečimi platnicami, v ka- teri so Mao Ce Tungovj citati, brez dvoma ne moreta zadoščati za »nov korak naprej«, če ga vrednotimo z normalnimi merili. Vprašanje je tudi, kako daleč bo segel med.sebojni obračun, ki se tu in tam končuje tudi s smrtni- mi žrtvami. Ce bi namreč prišlo do resničnih spopadov širših raz- merij, potem bi dogodke lahko ocenili v tujini za revolucijo. Vojska stoji doslej ob strani. Res je, da skuša obrambni mini- ster Lin Piao, pobornik rdeče gar- de, takoj odstraniti vsaikršem od- por znotraj armadnih vrst. Res- nica, je, da je armada glede na posebne na.loge (.stalno priprav- ljenost pred naipadom od zunaj) vezanih rok. Toda to še ne po- meni, da ne bi po potrebi odigra- li »posredniške vloge« — v ko- nst »novih sil«. Zato jo nakaiteri i imajo za — rezervo. Finski predsednik dr. Urho Kekkonen se je mudil dva dni na obisku pri predsedniku Titu na Brionih. Uradnega poročila o tem srečanju niso izdali. Kot vse ka- že, sta oba državnika obravnava- la tekoča mednarodna vprašanja in dvostranske odnose. Visoki finski gost je včeraj že nadaljeval svojo pot v Z AR. Jugoslovanski predsednik bo prihodnji mesec obiskal sosedno republiko Avstrijo, po najnovej- ših vesteh sodeč pa bo dva dni prebil tudi na neuradnem obisku na Madžarskem kot gost prvega sekretarja madžarske socialistič- ne delavske partije. VSE BLIŽE ARETACIJI Očitki indonezijskemu predsed- niku Sukarnu, da je bil osebno vmešan v predlanskoletne okto- brske dogodke, so vse glasnejši. Hkrati z njimi rastejo tudi zahte- ve, naj postavijo predsednika pred sodišče. Nekateri so mu pred dnevi napovedovali le še kratko življenjsko dobo — na svobodi. Kot kažejo najnovejši dogodki, je temu res tako. Včeraj je indo- nezijska armada sporočila, da je zaprla poveljnika Sukarnove osebne garde. S tem je odstranila osebnost, ki bi utegnila pri are- taciji predsednika še odigrati do- ločeno vlogo. Očitajo mu, da je sodeloval pri Doizkusu državnega udara leta 1965, toda takoj zatem pa so na njegov položaj imeno- vali pristaša vladnega predsedni- ka Suharta. Poveljnik elitne divizije. Suli- vang general Darsono je že izja- vil, da je prišel čas, da armada stori ustrezne ukrepe proti pred- sedniku Sukarnu In njegovim kr- šitvam ustave. Vojaški šefi so se namreč že sestali in izdelali načrt za primer, da bi zamenjava predsednika Sukarna povzročila nerede na JavL VMEŠALA SE JE TUDI ARMADA Kitajska armada je prvič doslej neposredno posegla v politična dogajanja. Tako je v provinci Sansi, kjer so bili nemiri proti Mao Ce Tungovi liniji, oziroma proti rdče gardi, posebno hudi, prevzela oblast. Na drugi strani poročajo, da sedaj ustanavljajo »veliko revolucionarno armado sto milijonov delavcev, kmetov, študentov in uslužbencev«, ki bo »množično napadla nasprotnike Mao Ce Tunga«. Revolucija sedaj »napreduje ▼ skokih«. Tako poročajo, kot trdi agencija Ilsinhua, iz vseh kitaj- skih krajev. Pri organizaciji tako velike armade seveda pomaga ki- tajska armada. Armada, ki so jo doslej upravičeno imeli za rezer- vo, stopa na prizorišče in bo ime- la tudi zadnjo besedo ne glede na to, da se tudi znotraj njenih vrst kažejo nasprotniki »kultur- ne revolucije«. VVILSON V PARIZU Drugi obisk britanskega mini- strskega predsednika Wilsona n>i njegovi poti po glavnih mestih dežel — članic skupnega evrop- skega tržišča je veljal Parizu. Po razgovorih s predsednikom de Gaullom sicer niso dali nobenega iiradnega poročila, vendar je bri- tanski gost zadovoljen, četudi ni- so zadeve spravili kdo ve kako naprej. VVilson je pojasnil de Ganlln valutne težave Velike Britanijp in pa težave, ki jih bo morala Britanija prenašati zaradi skup- nega kmetijskega tržišča. Kaže, da je francoski predsednik vzel njegove besede na znanje — in nič več. V Parizu so potemtakem še naprej mnenja, da Britaniji ne morejo odobriti posebnega polo- žaja znotraj organizacije. Prav tako ni nič znanega, ali Francija še naprej vztraja pri tem, da mo- ra Velika Britanija spremeniti tu- di politično stališče do združene Evrope. Predvsem naj bi postala bolj evropska, to pa po pariško pomeni, da bi morala odvreči pro- ameriško politiko in ameriško skrbstvo. PREDSEDNIK TITO BO OBISKAL MADŽARSKO Prvi sckrelar madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar je povahil predsednika Tita s so- proJTo na krajši neuradni prijateljski obisk v Mad- žarsko. Pred odhodom z Brionov v Beojsrad sta se na pulj- skem letališčn včeraj zjutraj poslovila predsednik 1 i- io in podpredse čilno je tudi. da po ra/snvo'-'! med predsednikom de Gaullor '!n premierom Wilsonom ni^ obiavili nikakršnega spnrnrilr, Premier Wilson je izjavil čas- karjem, da je sam zelo zado- oljen s pogovori, ki jih je imel ~ francoskim predsednikom de "r^jullom o možnostih pristopni 'elike Britanije k EGS. Ko je 'd^ovarjal časnikarjem na ti- 'r)rava< Ptuj, da je bilo sposobno opra- viti v splo.šno zadovoljstvo inve- stitorja vsa komplicirana grad- bena dola v vrednDravef, da bi de o uspe- šno in vestno o[)ravilo, temveč tudi vsi drugi dejavniki, ki oce- njujejo, da je postaja kot celota delo vestnih izvajalcev, pa najsi gre za montažna dela Elektro- industrije in Splošne montaže Maribor, Halckovoda /asrrcb itd., ali za gradbena dela >Dra- ve<, njenega kooperanta >()gra- da< Ormož ali za dragoceno in koristno naklonjenost Železni- škega transportnega podjetja Ptuj in drugih. Ob tej priložnoisti je še pose- bej poudaril inž. Franc Jaki, da je pokazala Občinska skupščina Ptuj, kot celota pa tudi njeni upravni organi vse razumevanje za prizadevanje Dravskih elek- trarn Maribor kot investitorja, da bi v Cirkovcah čimprej stala vzorno z£rra'rena in brezhibno delujoča RTP 220/110 kV in da bi sc po njej zgledovali vsi gra- ditelji in izvajalci del drugih RTP postaj v Sloveniji, ki so že v gradnji in ki še pridejo na vrsto. ■ Z, V. stran 5 TEDNIK— petek, 27. jaunarja 1967 Stran 3 Oročitev sredstev Približno pred enim metsecem so predistavniiki Dravskih elek- trarn Maribor in predstavniki podjetja TGA Kidričevo razprav- ljali o popustu pri ceni za do- barvljeno električno enercfijo v letu 1966. Pri tem so se siporazu- meli, da dajo DE Maribor takoj kot akontaciijo 2,000.000 N din pod pogoijrcn, da se ta sredistva oročijo kot depozit pri Kreditni banki v Ptuju in služijo za pri- ficibitev kratkoročnih obratnih sred-stev. Obratna sredstva bi TGA lahko uporabljala v čaisu od oročitve do 28. februarja 1967 in v čaiSu od 30. septembra do izteka trinajstih mesecev od rineva oročitve. V vmesnem ča- su od 1. marca do 30. septembra 1967 pa bi ta sredstva kot krat- koročna obratna sredstva upo- rabljale Dravske elektrarne Ma- ribor. Upravni odbor podjetja je že na eni izmed svojih sej v lan- skem letu o tem razpravljal in je v zvezi s tem tudi sklenil predložiti delavsikemu svetu, da odobri oročitev sredstev pri Kreditni banki v Ptiiju v višini 2,000.000 N din z dnem, ko TGA navedeni znesek nakažejo Dra.v- ske elektrarne Maribor. Zakaj ni razsvetljave? Na minuli komferenci kraijev- nega odbora SZDL Kidričevo in krajevne skupnosti, ki je bila v decembru minulega leta, je med drugim bilo v ratzipravi precej govora o ureditvi cestne razsvet- ljave v naselju I in naselju II. Prebivalci naselja II so poudar- jali, da se čutijo zapostavljene, saj sami vidijo, kako se urejuje naselje I, medtem pa v naselju II nimajo niti najosnovnejše razsvetljave. Tajnik krajevne ekupn-oisti je na tej konferenci poudaril v odgovoru na te očit- ke med drugim tudi to, da se ta dela v naselju II že izvajajo in da bo kmalu tudi tam zagorela toliko pričakovana cestma raz- svetljava« Dela pri urejevanju razsvetljave so potekala kar v redu. Pomagali so tudi stanoval- ci naseljr da bi bilo vse čim- prej urejrmo. Toda pred krat- kim so se pojavile govorice, da je krajevna skupnost napravila svoje, da pa sedaj DES Ptuij no- če priklopiti raizsvetijave. Potreb- no je pojasnilo, da ni nobenega spora med krajevno skuipnoštjo in DES, ampak da trenutno ni mogoče nikjer dobiti neke žice (ca. 10—15 m) za priklop na transformator. Brž ko bodo dobili žico, bo ponovno za,svetila luč in ne bo vpr vroče krvi im nepo- trebnih in neresničnih očitkov. Ene ali več osnovnih organizacij? Minuli teden je imela svojo letno konferenco tudi OO ZK qlinice. V prejšnji številki smo na kratko poročali, kako pote- ka,jo konference v nekaterih OO ZK v tovarni. Letne konference v DE glinica se je udeležilo od 27 članov le 15. Od 12 odsotnih je bilo kar 8 neopravičenih. Kljub temu pa je bila ta kon- ferenca ena izmed boljših do sedaj, ker se je iTrkazalo, da se člani zelo zanimaijo za aktualne dogodke v kolektivu. Precej raz- prave je biilo, ali naj se vse do- sedanje OO združijo v eno sa- mo, ali pa da ostanejo še na- prej po delovnih enotah. Med- tem ko so nekateri bili za dose- danji način, pa" so drugi bili mnenja, da bi bila mnogo boljša združitev, saj bi se tako laže reševali problemi v podjetju. O tem bo še ra,zprava na komferen- ci TK ZKS. Mnenja so trenutno še različna. Naj bo tako ali dru- gače, s takim delom, kot je bilo doslej v nekaterih OO, ni mo- goče nadaljevati, ko so pred vsemi velike in odgovorne na- loge v izvajanju gospodarske reforme. Zokaj takšna indifcrentnost? Na občnih zborih sinidikalnih pododborov TGA so v razpravi nekateri člani ugotavljali, da je večina sindikalnih delavcev, predvsem v pododborih in po- družnicah postala že popolnoma indiferentna do slehernega prob- lema. Vprašanje je, zakaj gredo vsi proizvodni in ostali proble- mi mimo te organizacije, in ob- staja občutek, da je simdikalna organizacija nepotrebna. Neka- teri pa mislijo, da bi se naj sin- dikalna organizacija še vedno ukvarjala z nepomembnimi prob- lemi, vse drugo pa bi naj pre- pustila drugim. Tudi na nekate- rih občnih zborih Iso se v ratzpra- vi vrteli le okrog nepomembnih problemov, pri tem pa zanema- rili tiste, ki še vedno povzročajo preglavice in skrbi. F. M. Razvitje prapora gasiisketa društva Itamenci 21. januarja 1967 je bil v 2a- mencih občni zbor gasilskega društva. Udeležila se qa je veči- na člamov in drugih vaščanov. Razpravljali so o delu v pre- teklem letu, ki je bilo uspeš-no, saij so med drugim ra,zvili svoj prapor, obnovili gasilski dom in pomaigali pri raznih potrebnih akcijah. V planu dela za letošnje leto so si postavili naloao izboljšati vodne razmere, ki jih je spre- menila regulacija vode v Pesmi- ški dolini. Med drugim so usah- nila številna naravna zbirališča vode, mmogo studencev pa je bilo treba poglobiti. Zaradi tega je nujno zgraditi dve vodni cisterni, in sicer v Zamencih in Strejacih. V bodoče bodo zgradili potrebne cisterne tuidi v o>sitalih vaseh za potrebe njihovega požarnega okoliša. Ž. R. TOPEL OBROK ZA ZAPOSLENE V OPEKARNI 2ABJAK v soboto, 21. januarja 1967, je začela z delom obratna kuhinja Opekarne 2abjak, ki oskrbuje s toplim obrokom 70 zaposlenih v obratu 2abjak in 30 zaposlenih v obratu Jamežovci. Ta dan so prvič sedli k jnžini s toplim obrokom v novo zgra- jenem sanitarne,m poslopju pri obra.tu Zabjak delavci, ki so bili ta dan na delu. Okusen prvi obrok jim je pripravila kuharica Marija Potrč, doma z Mestnega vrha, ki jo je zaposlil kolektiv kot obratno kuharico. Topel obrok so si zaposleni v Opekarni Zabjak že vsa leta že- leli, ker je vezano njihovo zu- nanje delo s fizičnim naporom, ob katerem jim suha malica ne more nadcmestiti toplega obro- ka in moči, ki jim je pri delu potrebna. Izdatek 150 S din za obrok na osebo ne pomeni za zaposlene pomembnega izdatka, zlasti če je hrane toliko, da ne gre nihče lačen od mize, ker dobijo h ku- hani hrani tudi primeren kos kruha. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov v Ormožu skrbi za izpopolnjevanje svojih članov Društvo organizira za svoje člane strokovna predavanja in poučne ekskurzije. Na strokov- nem izletu so bili že v Cfški, Avstriji, Bolgariji in Romuniji, kjer so si ogledali sodobno ure- jene kmetijske obrate, objptkte in kulturne zna,menito00 Tlerbert firš in številko 1000 Ignac Pe- trovič. V nradu za potna dovoljenja V" Ptuju so izdali v času izdaja- '^ja potnih dovoljenj nad 4000 potnih listov z veljavnostjo za let. Oddelek ima iz dneva v dan ver dela. zlasti te dni, ko pripravljajo mnogi ljudje na drsalno revijo v Celovcu in bo- do potovali tja z avtobusi in '^Iski. T.etos se trudi tudi želez- niška postaja Ptuj. da ho pofc- nje sedaj v Celovec, potem pa drugam, z vlaki udobno in pod ugodnimi poboji. Popravek v rubriki Pisma uredništvu je prišlo v predhodni številki naše- ga lista do nekaterih napak, ki jih s tem popravljamo. V odgovoru poslovodje restav- racije manjka za šesto vrsto vr- sta z naslednjo vsebino: ... vrgel pepelnik po mizi ter jo ...; v pis- mu pod naslovom Vljudnost na cesti beri v šesti vnsti pravilno: ...Hajd>ia do Roka, kjer hodi- jo...; črtaj objavljeno 12. vrsto (vrgel pepelnik po mizi ter jo) ter namesto nje vstavi zadnji dve vrstici sestavka. Prosimo bravce, da oprostijo te meterjeve napa,ke. Uredništvo CIRKOVCE IN NE CIRKOVCi Ob branju sestavka »Zagotovljen boljH prenos električne energije* v vaši zadnji številki me je zbodlo različno- pisanje ime kraja, kjer je bila zgrajena prva razdelilna transformatorska postaja. V se- stavku se večinoma omenja Cir- kovci, le dvakrat je piscu »v^lo* na pravilno — Cirkovce. Enaka nedoslednost je bila, tako v podnaslovu pod sliko kot v se- stanku, objavljena v 11. številki VEČERA, kjer se je piscu prav tako zapletalo — enkrat »v Cir- kovciha, drugič »u Cirkovcah«. Upravičeno smemo zahtevati od vseh slovenskih časnikov, da pra- vilno pišejo imena naših krajev; še bolj pa moramo skrbeti za to, da vsaj mi — ptujski občani pi- šemo pravilno imena krajev v naši občini. V zakonu o območjih krajev in občin v SRS (Uradni list SRS, št. 35/64) je napisano ime katastrske občine in naselja — obakrat CIR- KOVCE. Enako piše tudi v »Pred- logu območij volilnih enot«, ki je bil priložen vaši zadnji številki. Torej, bodimo doslednejši in v bo- doče pišimo CIRKOVCE — V CIR- KOVCAH! Franc Fideršek, Ptuj ODLIKOVANJE TURISTIČNE ZVEZE SLO- VENIJE IN JUGOSLAVIJE ZA TURISTIČNO DRUŠTVO V PTUJU Delo turističnega društva je zelo pestro in zahtevno. Našemu zgodovinskemu mestu je dalo že veliko. Poznajo ga v Sloveniji in v drugih republikah. Za svojo dejavnost je prejelo odlikova- nja. Delovni program društva ima dva dela. V prvem so javne funkcije, ki jih opravljajo v jav- nem interesii namesto državnih organov, v drugem delu pa dela- jo v korist članov in nečlanov društva. Turistično društvo vzdržuje turistični biro, ki sjkrbi za sploš- no turistično in informativno službo v Ptuju. V biroju dobijo številni turisti ^nfo'rinacije, turi- stične spominke (razglednice, prospekte, vodnike...), zamenja- jo denar, si uredijo potne liste in drugo. Dništvo skrb: za turistično propagando Ptuja in okolice. Vsako leto razpošlje več tisoč prospektov inozemsikim in doma- čim turističnim birojem. Člani društva pišejo članke v časopi- se in revije, redno objavljajo turistične informacije za Ptuj in okolico. Postavili so tudi orien- tacijske table v mestu in okolici. Opozarjali so tudi na pomanj- kljivosti v mestu, na čistočo me- sta in olepšavo. Lansko leto je d-uštvo s krajevno s-kupnostjo razpisalo tekmovanje za najlep- še cvetje na oknih in balkonih ter zmagovalce nagradilo. Občin- ski skupščini so predlagali ukre- pe za nadaljnji razvoj in olep- šavo mesta. Sodelujejo z vsemi organizacijami, ki se kakorkoli povezane s turizmom, posebno pa pri vsakoletni pripravi za ku- rentovanje v Ptuju Tzvajaio tudi akcije med mladimi, da bi imeli boljše odnose do javnih nasa- dov. V prejšnjih letih je društvo organiziralo več turističnih ted- nov in turističnih ra.zstav, kar nameravajo tudi v letu 1967. Društvo je dalo fotografirati šte- vilne kulturno zgodovinske spo- menike in prirodne lepote. Iz- dalo je nad pol milijona razgled-, nic, prospektov in vodnikov v tujih jezikih. Izdalo je barvni koledar s slikami najpomembnej- ših kulturno zgodovinskih spome- nikov in s slikami okolice, za ''atereaa je veliko zanimanje ce- lo v tujini. Do sedaj so poslali že 150 koisov v inozemstvo. V letu 1966 je dobilo društvo le 400.000 S din dotacije za svoje delo in vzdrževanje biroja. Tu- ri.stična taksa gre v občinski proračun, v številnih drugih ob- činah Slovenije pa jo dobivajo turistična društva za propagando in za izdajo turističnih edicij. Druga dejavnost je namenjena članom samim, katerih je 420. Izvedli so 32 izletov in »kskurzij po Sloveniji in Hrvatski ter 21 v inozemstvo: Avstrijo, Madžar- sko, Češko, Italijo, Oraanizirali so 4 turistična predavanja s sli- kami o Grčiji, Češki in Madžar- ski. Predavanja so bila zelo do- bro obiskana! Uspešno nadaljnje delo bo od- visno od občinskega sklada, ki je namenjen za turizem. Pri tu- rističnih delavcih je dovolj do- bre volje kljub temu, da so in bodo svoje delo brezplačno opravljali. Z. R, stran 4 TEDNIK— petek, 2?. jannarja 1%? Stran i KLUB OZN OSNOVNE SOLE VINICA PRI ČRNOMLJU Vsem mladim «JugoslavijeS It. dneva v dan prihajajo tuidi na Vinico, tihi in mirni kraj ob šumeči Kolpi, pretresljirve vesti o dogodkih na svetu. Pri nas ne slišimo grmenja topov, ne slišimo žvižgov padajočih bomb na ne- dolžno prebivalstvo, ne slišimo krikov lačnih otrok — vse to je daleč od nas. Toda to je samo na videz, kajti vsi zatirani ljudje, posebno mladina in otroci, so nam po svojih željah i/n hrepenenju zelo blizu. Svet je krut in nepravičen do njih. Sprašujemo se, ali je potrebna vojna v Vietnamu, ali ni druge poti za ureditev spor- nih vprašanj kot pa pustošenje dežele, rušenje šol, uničenje cest, vasi in mest. Zakaj morajo umirati naši vrstniki, ki še niso začeli prav živeti? Vsak dan je ubitih več nedolžnih ljudi. Koliko majhnih Otrok ostane brez očeta ali madere! Kdo bo skrbel za te drobne in lačne otroke, kje bodo našli toplo besedo, kje bodo našli prijeten dom? Izgubili so starše in s tem so izgubili nekaj, kar jim ne more nihče veg povrniti. Sprašujemo se tudi, zakaj ljudje, ki vedo, ko- liko gorja je svetu prinesel nacizem in fašizem, ki so se svojčas s pušlko v roki bojevali proti njemu, sedaj dovolijo njegovo oživlja- nje. Zakaij pogumno in odločno, tako kot med drugo svetovno voj- no, ne stopijo na prste ljudem, ki želijo svet pahniti v novo, še hu/jše pustošenje in ubijanje. Vznemirjajo nas tudi vesti, da so mapsiJkje pravice ljudi odvisme od barve kože. Ljudi bi morali ceniti po n/jihovem delu in znanju, ne pa po narodnosti, rasi, starosti in verski pripadnosti. Tudi narodom Afrike, Azije in Latinske Amerike se mora dati pravica, da si sami krojijo svojo usodo, da sami čim- bolj izikoriščajo svoja naravna bogastva ter si gradijo šole, bodmš- nice, ceste, železnice, nove tovarne in človeka vredna stanovanja. Nam mladim nd vseeno, kaj se danes dogaja na svetu. Pove- dati hočemo tistim, ki odločajo o miru, da je svet tudi naš. Ni nam vseeno, kakšnega bomo siprejeli. Hočemo svet, v katerem bomo živeli brez strahu pred jutrišnjim dnem. Menimo, da bi lahko vsaj del milijonov, ki gredo za uničenje sveta, uporabili za pomoč ne- razvitim deželam. Vemo, da si lahiko ustvarimo lepše življenje le v miru, ljubez'ni in medsebojmem spioštovanju. MLADINA IN PIONIRJI JUGOSLAVIJE Menimo, da imarte podobne mdsM in žeilje tuidi vi. Zato vas pozivamo v skupno akcijo, ki naj podpre vsa prizadevanja za mir na svetu. Ustanavljajte klube OZN! Navezujte sti(ke z vso napredno mladino svetal V pismih nas obveščajte o vaših pogledih na današnji svet in kakšen naj bi le-ta bili Pišite nam, organizacije in posamezniTcil Vaša pisma bomo v sodelovanju z Republiškim centrom klu- bov OZN objavili v knjigi, ki jo bomo poslali vsem vplivnim vo- ditelj^em sveta. »ZA MIR MED NARODU« Klub OZN osnovne šole .Zinka: Pridi pust! Pridi, pust dragi, pričakujemo te vsi, rima gospodari, moč se ogreti ni! Plička milo prosi: človek, usmili se! Prezebel in prazen želodček zmrznjen je. Toži kos v grmovju: skoro me bo kraj! Pridi pust z gorjačo, po hrbtu zimi daj! Zajec dolgouhi v snežni luknji spi, le z drevesnim lubjem si hudi glad teši. Vidiš, kurent dragi, rakamo te vsi, brez tvojega prihoda pač pomladi ni. KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMŠIČ« V solboto, 21. januarja 1967, je akademski pevski zbor »Tone Tomšič« končal s koncertom v Ptuju jubilejno 20. leto svojega obstoja. Čeprav je bil zbor na sobotnem nastopu precej okr- njen, saj je menda manjkala dobra tretjina pevcev in pevTc, in je namesto obolelega dirigen- ta Marka Muniha vodil zbor Uroš Lajovic, je bil koncert vendarle kvaliteten. Bilo nam je žal, da nismo mogli slišati ce- lotnega jubilejnega programa ob polnem številu pevcev in pevk, kajti tedaj bi še vse bolj 0'bču- tili visoko umetniško raven te- ga »mladega« reprezentančnega slovenskega pevskega zbora, vendar smo tudi ob okrnjemem številu pevcev spoznali precej- šen del ustvarjalne moči tega zn^anega zbora. V prvem delu je zbor izvajal pesmi iz svojega jiilbiilejnega pro- grama, drugi del pa je obsegal osem prirejenih pesmi iz ljudske pevske zakladnice. Zbor je po- kazal, kako ljubi in z občutjem poje našo ljudsko pesem. Gledališče žal ni bilo polno zasedeno; prisotni poslušalci pa so zavzeto sledili nastopu iin na- gradili pevce in pevke z navdu- šenim ploskanjem. Zbor je mo- ral dodati še tri skladbe. Koncert nam je bil zelo všeč, želeli pa bi slišati ta zbor še kdaj pozneje v polni sestavi. Drago Hasl BO TREBA ZAPRETI PODEŽELSKE KINEMATOGRAFE? KAKO USKLADITI POTREBO PO KULTURI IN FINANCE? PRED SPREJETJEM NOVEGA ZAKONA O FILMU. V okoliških krajih in v Ptuju že dalje časa nimamo druge za- bave kot kiiino. Predstavni/ki kra- jevnih kino dvoran se bojiijo, da jih bodo primorani zapreti za- radi slabega finančnega stanja, ki ga povzročajo odvajanje 20 odstotkov za pospeševan/je do- mačega filma, predrage najem- nine in filmske novice. Zaradi teh in ^podobnih prob- lemov so se sestali predstavniki kinematografov. Tu so izrekli željo, naj širša in aktivnejša razprava vpliva na nov zaikon o filmu, ne da o njem razpravlja le ožji krog, ki ne pozna razmer na podeželju ter gleda na kine- matografe le s finančne strani, ne pa zaradi potrebe edine kul- turne zabave ljudi na podeželju. Na sestankih so najbolj na- sprotovali 20-odstotnemu odvaja- nju za pospeševainje domačega filma. Ta pro.cent in najeminina za filme so previsoki za podežel- ske kinematografe, ki imajo manjši obisk in le enkrat teden- sko predsitave. Na splošno bi moral biti film v socialistični družbi bolj poceni in dostopen šiTŠemu krogu. Domači filmi so večji dtel slabo obisikani. Ceno proizvodnje filma bi morali po- staviti v odvisnost z obiskom. Naj bodo film in igralci plačami odstotno po zaslužku pri obisku, ne pa da proizvajalci dobijo 20 odstotkov ne glede na to, kak- šen film bodo naredili po kva- liteti in obisku. Verjetno bi jih to prisililo, da bi se bolj potru- dili pri snemanju in porabi ogromnih vsot družbenega de- narja v te namene. Pri tako dra- gi proizvodnji ne bi smelo manj- kati dobrih domačih filmov. Namesto da bi širili kulturo v oddaljenejša območja, kjer še nimajo dvoran in možnosti za gledanije filmov in da bi zopet odprli že zaprte kino dvorane, bodo morali še obstoječe zapre- ti, ki se poleg ostalega že borijo s prenizkimi cenami vstopnic, kurjavo, najemnino in podobnim. Zunanji mali kinematografi le s težavo dobijo zaželene filme, filmske novice pa so predrage in prestare. Upoštevati je treba, da so po- nekod pripravljeini določeni kro- gi zastonj predvajati ozke barv- ne filme. Na film bomo morali gledati kot na potrebno kulturno dejav- nost. Kurent iz Rogoznice z zanimivo masko PLANINSKO DRUŠTVO ORMOŽ VKLJUČUJE VEDNO VEČ LJUBITELJEV 21. januarja 1967 je imelo Pla- niinsko društvo Ormož občni zbor, ki se je pričel s predava- !>'em pod naslovom »Dopust 1966 v gorah« z barvnimi diapozitivi. Udeležba je bila izredno velika, kar kaže veliko zanimanje za planinstvo. Društvo ima 62 čla- nov iz vrst pionirjev, mladine in odraslih; na občnem zboru pa jih je bilo nad 90. V letu 1966 je društvo preseglo plan iziletov v gore Slovenije in Hrvatske, saj so jih izvedli na- mesto 26 planiranih kar 38, s 176 uideileženci, ki so preživeli čez 500 dni v planinah. Ta podatek nam pove, da je bil vsak več kot tri dni v gorah. To dejavnoi&t bo treba še razvijati. V planinskem društvu delujejo mladinski in propagandni odsek ter -Torska straža, katere naloga je čuvati in opozarjati turiste pred umičevamjem naravnih le- pr^ Vsak član gorske straže mora opraviti izpit, da se sezna- ni z zaščitenimi rastlimamii in ostalim, 'doibi znak in iakazmico, s katero ima pravico opozarjati povsod v gorah. Zelo aiktivna pla- ninska skupina je v Središču in v Lahoncih. Največji problem v društvu je ta, da nimajo prostora, kjer bi se sestajali. Za leto 1967 imajo obširen pro- g'-^m. Formirali bodo pet planin- ski>i - skupin, in sicer; Lahonci, Miklavž, Središče, Velika Nede- lja in Ormož. Več pozornosti bo treba posvetiti planinski dejav- noisti na šolah, saj je povsod ze- lo slaba. V društvo bodo viklju- čMi več mladincev in pionirjev ter usiposobili vodniški kader. Za letos imajo obširen program iz- letov v Alpe, na Karavanke in Pohorje; mladinski odsek pa ima v načrtu taborjenje v Trakošča- nu in v Jeruzalemu. Kot prispe- vek za uspeh turističnega leta bo planinsko društvo markiralo poti na ormoškem območju in posta- vilo relklamne table. da kjer osel leži, tam dlako pa- sli. Ali ni za nas Slooence ta sto- letni pregovor nekam čuden, kajti pri nas gojimo le bore malo teh iioali. Mnogo naših otrok in nekoč tudi mi smo oslička najprej spoznali na ka- ki sliki in šele pozneje se nam je ponudila priložnost, da. smo ga kje zagledali. >Ja, ja, to je osel, osel, zares osell< smo dejali takrat in se čudili. V današnjem času, ne nem. če nčeraj ali prednčerajšnjim. .s? je primerilo, da so trije mladi fantje prišli na olak in se udoh. no namestili o oddelku drugeaa razreda, kjer ni bilo nikogar drugega razen plešastega moža. Sedel je o kotu, kadil in predel SDoje misli. Kdo bi se na meh- kem, snažnem in ziba jočem se sedežu ne počutil dobro? Vsak na soojem koncu so se- deli, osak po sooje je preganjal čas in osak po svoje užioal. Med mladimi je krožil smeh, katere- ga so budile hitre besede, ki so looile druga drugo. Mimogrede je bledolični fant slučajno po- tegnil iz žepa sooj nož. Navad- ni žepni nož je imel. Igral se je z njim, ga prekladal iz roke v roko in očistil z njim par noh- tov. Odpiral in zapiral ga je, da se je slišalo tleskanje. Zelo pri- pravno ga je držal m v zraku potegnil z njim nad svojo hlač- nico, kot bi jo hotel prerezati. Vsi trije so se smejali. Mlaaa roka pa je nož vodila dalje, da- lje po zraku, dalje mimo fan- tove noge in še dalje nad glad- kim tapeciranim sedežem. »Zarezi/« je velel prvi. >Misliš, da ne upam?< >Ne delaj neumnostilt se je oglasil drugi. >Ti si baba! Ti ne veš rabiti nožali. je bezal prvi dalje. >Bolje ga vem kot ti, ki ga niti o žepu nimaš!* >Ne bodita neumna! Dajta mir!< se je ponovno zavzel dru- gi. yPojdioa se stavit za jurja, če upaš zarezati v sedež!< je za- klical prvi. Drugi fant, ki je razboriteža že prej miril, je tedaj vstal, se- gel po svojem plašču in pripom- nil, da bo treba izstopiti. Res je začelo zavirati in vsi trije .fo bili kaj hitro pripravljeni za odhod. Tisti bledični si je zape- njal bundo in v pesti še vedno tiščal svoj nož. >Kdo si ne upa?< je siknilo iz njega. V trenutku je zamfih- nil in noževa konica je že pre- rezala rjavo prevleko udobne- ga sedeža. Vlak se je ustavljal na posta- ji in fantje so bili že na hod- niku. V oddelku je ostal le po- potni mož, ki se je p^^ljal ne- kam daleč. V sedežu zraven nje- ga pa je zijala čisfn na novo narejena zareza. Ali je bila re% samo oslova dlaka? -n XLI Odlomki iz ži¥l|eii|a liercifa Ko so na poti proti Josipdolu s pohorsikih višav zrli v dolino, je komisar Pohorskega bataljo- na Rajko razigran deklamiral Zupančičevo pesem: Mi gremo naprej, mi strelci. Tomaž se je zdramil iz svojih misli. Po za- ledeneli poti je spet krenil na pot. Ob njem sta hodili dve par- tizanki, mlado dekle Linka Kse- la iz Ruš in žena komanda.nta Pohorskega bataljona Katarina Mede. Spuščali so se proti Jo- sipdolu. O tej poti po prelepem zimskem Pohorju mimo stoletnih in mladih dreves v p reč istem gorsikem zraku, ki je Tomaža pripeljala v veliko nevarnost za njegovo življenje, je sam napi- sal: »Sli smo zvečer, preden se je znočilo. Xrenil je skoraj ves ba- taljon. V Josipdol smo prišli okrog desete zvečer. Marširali smo z vrha Pohorja od mraka pa do devetih. Spotoma smo srečali delavca, ki nam je dal toonejše podatke o tem, kje se mudijo gestapovci in kaj počenjajo. V imenu delavcev nas je prosdl In rotil, da uničimo vse tri gesta- povce, ki so bili v hiši in ki so bili strah in trebet Ribniške ko- tline. Nato nam je prostovoljno kazal pot do gestapovske hiše. Ta je bila dvonadstropna (eno- nadstropna s pod.strešnimi soba- mi), z betonskimi temelji, sicer lesena. Deset nas je bilo, ki smo obkolili poslopje. Zastražili smo ga od vseh strani. Drugi so odšli v josipdolski grad po živino. Previdno sem stopil na kamni- ti mosfovž Na mostovi so bila najprej lesena vrata in nato dvoje oken. Zadnje okno je bilo kuhinjsko in zastrto z rdečo za- veso. V kuhinji je gorela luč. Splazil sem se k oknu in sledil mi je partizan Tesar, ki me je stalno spremljal. Slišal sem nem- ško govorico, odvil bombo in jo zagnal noter, tako da se je zave- sa pretrgala in šipa zdrobila. Bomba je eksplodirala z grom- kim pokom. Ko je bila eksplo- zija končana, sem se zavihtel skozi razbito ftknO v notranjost. Tik za menoj je bil Tesar. Po nekem naključju luč v kuhinji ni ugasnila. Takoj sem pregledal položaj in videl, da je en ge- stapovec mrtev, a poleg njega je ležala ženska v zadnjih vzdih- Ijajih. Ostalih — povedali so nam, da sta še dva gestapovca — sploh ni bilo v kuhinji. Mr- tvemu ge,stapovcu, ki je bil v SS uniformi, sem vzel pištolo. Spu- stil sem tovariše skozi vrata v kuhinjo. Nato sem razbil draga vrata in vstopili smo v vežo. V prvem nadstropju se je oglasilo tekanje. Zakadil sem se po stop- nicah navzgor. Na vrhu stopni- šča je sijala močna luč. Stopni- šče v drugo nadstropje je bilo v temi in nrav tako je bil hodnik v drugem nadstropju v temi. V to temo v drugem nadstropju sta se gestapovca umaknila. Streljal sem za njima. Nisem ju mogel razločiti v temi, a ona sta me dobro videla. Ustrelila sta proti meni 5n me ranila. Oddal sem še rafal iz brzostrelke in se umaknil navzdol v hodnik. Gustl me je prestregel, ko sem omahnil, a Rajko je pošiljal sko- zi strop rafal za rafalom, tako da je kril moj umik. ko je Gustl stopil z mano na ramenih skozi vežna vrata na dvorišče, sta gestapovca z okna drugega nadstropja streljala na naju. Tesar in drugi so ju z brzo- strelkami spodili z oken, tako da je Gustl z menoj lahko pre- tekel na dvorišče v zavetje so- sednje hiše. Dva od partizanov sta skočila in prinesla iž bližnje kamnolomove ambulante nosilni- co. Gustl me je obvezal, jaz pa sem dajal naprej navodila za borbo. Rajko je s tovariši še ne- kaj časa poskušal priti po stop- nicah navzgor, toda zaman. Da ne bi bilo še več žrtev med par- tizani, sem med drugim odredil, naj zažgo hišo z gestapovcema vred. Takoj nato so se partizani umaknili iz hiše in jo zažgali. Eden od gestapovcev je poskušal skočiti skozi okno, a je bil za- vrnjen s kroglami, da se je zru- šil nazaj v plamene. Drugi je ce- lo pričel metati skozi okno svo- je premoženje. Vrgel je na dvo- rišče blagajno z dragocenostmi in denarjem, usnjene hlače in paket cigaret. Se sedaj, ko mu je bila smrt za petami, je kazal svojo lakomnost. Ni mu bilo dovolj, da si reši golo življenje. Tudi on se je pri poskusu, da se zavihti skozi okno, smrtno zadet zrušil nazaj. V času, ko se je razvijal ta boj, so naši napadali grad, ven- dar jim ni uspelo priti v notra- njost. Jelo se je svitati in bil je čas, da se umaknemo.« Povratek v tabor Pohorskega bataljona je bil naporen. Parti- zani so nosili po zamrzli spolzki poti ranjenega Tomaža. Katarina je svetovala, da bi na strmih spolzinah položili na pot plašče, da bi tako nosači varneje stopali z ranjenim komisarjem II. grupe odredov na nosilnici. Domačin Fornezi, takrat delovodja v jo- sipdolskem kamnolomu, jih je spremljal del poti. Pot z Josipdola v taborišče pod Planinko se je vlekla dobro uro in pol. Tomaža je bolela velika rana, zato je komaj čakal, da se vrne v tabor, kjer bo počival in se bo rana umirila. Predvideval pa je, da jih bodo Nemci zasle- dovaU. Ko so se ob devetih zjutraj vrnili, so postavili posebno moč- no zasedo bliizu poti, ki jih je pripeljala iz Josipdola, naokoli taborišča pa so razvrstili straže. Partizani so še pozajtrkovall žgance, za tem pa so se na poti iz Josipdola prikazali Nemci. Partizanska zaseda je vsipala na- nje točo krogel. Sovražnikove kolone so se bližale taboru tudi z drugih strani. Tomaž bi se rad vzdignil z nosil, da bi pomagal v boju. Njegovi poskusi so bili zaman. Ko se je le malce pre- maknil, ga je v ranjenem stegnu strahotno zabolelo. Nemočen je ležal na nosilih sredi taborišča, okoli pa so švigali streli. Nemci so napadali z vseh strani. Mitra- Ijezci so jim vračali ogenj z mi- traljesikih gnezd okrog taborišča. Divji sovražni streli so smrtno zadeli mitraljezca Silva, partiza- na Boisanca in Gojka. Na desni so se hrabro držiile partizanke ženo- nižamih, da se pretulijo skozi krvavi čas v somčni dam ... Spet »e j« oglaisilia svobodna s(loven;gka beseda, ki je mapol- mila naše domove, živi v dobrih ljudeh, ki jim isti jezik sladi življenje im isto srce greje gru- di,..« (iz uvodnega govora tova- rišice Hedlice Fric, ki je slav- ij encem pripravila bogat in pe- ster kulturni program). In je bilo sipet nekaj novega in edinstvenega za Gorišnico im njeno šolo, o kateri je dejal v priložno-stnem nagovoru sodnik republiškega vrhovnega sodišča biv.šii učenec te šole Franc Sok iz Male vasi,... ... da je izšlo iz gorišnišike šo- le toliiko in toliko dobrih im ple- menitih ljudi, ki so ponesli sila- vo in čaist te šole v svet, ali pa so jo obdržali v svojiih vaseh, kjer ste se zagrizli v zemljo in na njej ostala... Za srečanje se je treba za- hvaliti Ivamu Geču iz Gk)rišmice, ki je kot osmovnošolski učenec letnika 1911-18 obiskoval to šo- lo in pozneje kot njem učitelj in upravitelj v njej tudi delal. V nedeljo, 22. jiamuarja letos, so se zbraM v šolski učilnici še skoraj vsii živeči sošolci in sošolke tega letnika. Edrimisitveno je bilo pogle- dati te osivele in raizbraizdame glave, ki so se po p>etinpetdesetrih letih spet zbrale, da bi obudile spomiim na tiste mlade dni. ... Prav živo so zaičutild, da se življenje poraja v nas; v sebi ga nosimo, gmetemo, s>e v njem dvigamo, padamo, vstajamo, vi- jemo, ginemo, sahnemc, bijemo vse dotlej, dokler ne ugaisnemo v poslednjih močeh. Vsak dam ima svoj obraz, vsak trenutek odnese s seboj srvoja doživeti a, boleča in trpka, topla in svetlia, bogata im revna, spj^čema im za- držama, polma ljubezmi in sovra- štva, trda im usmiljema. In z nijd- mi odhajajo ctroštvo, mladost in zrelost, ki se počasi in ne- sluteno prerajajc v leta, loo mora človek, četudi z grenkobo v srcu, priznati, da počasi iizgorevajio njegove telesne im duševne mo- či. In z leila SO-krat večja od bolhine tele. Dama je nosila bolho- vojaka v z žametom obloženi škatlici. V srebrni topič so da- jali malo smodnika in bolha je sprožila. Strel bolhe ni niti pre- strašil. Anglež Marke pa je imel bol- ho na zlati verižici, ki je bila za palec dolga in je tehtala šest- najstinko grama. Bolha je brez naprezanja vlačila verižico za seboj. Neki drug Anglež pa je izrezal iz slonove kosti majhno kočijo za 6 oseb, ki jo je lahko vlekla bolha. V 15. stoletju so v Parizu in v mnogih drugih mestih Fran- cije kazali dresirane bolhe. Ba- ron "VVahlkenner (umrl je 1452. leta) je pripovedoval o štirih bolhah, ki so na stekleni plošči, stoječ na zadnjih nogah, delale vojaške vaje, dve drugi pa sta bili vpreženi v majhen zlat vo- ziček s štirimi kolesi. Bolha- kočijaž ju je poganjala s pali- čico mesto biča. Naslednji par bolh pa je prevažal majhen to- pič. Ce so se bolhe naveličale voziti voziček ali topič in so se ustavile, je njihov vzgojitelj sa- mo pomahal z gorečim ogljem isi bolhe so takoj ubogale. Ta skupina bolh je v približ- no dveh in pol letih zaslužila svojemu gospodarju velikanski dohodek. stran 6 TEDNIK _ peteW, 27. jaunarja 1%7 Stran h GOSPODINJE VPRAŠUJEMO Po n.a.ir; - ejših n^vodUdb s;. ni- tarne inšpekcije baje trgovine ne smejo več deliLi četrLkilogram- skih kosov surovega maisia na polovico. S tem ukrepom smo gasipcdinje zelo prizadete. Ce po- trebujemjo majhne količino ma- sLa, smo primorane vzeti kar 1/4 kilograma. To pa glede na vi- soko ceno masLr za samske go- spodinje s skromnimi dohodki ni malenkost. Ce izhaja gornji ukrep samo iz higienskih razlogov, zakaj po- tem ne dobijo trgovine že zavi- tih kosov po 1''8 kilograma? To bi bila zelo hvale vrdna in že dolgo zsželena rešitev, saj tudi potrošniki sami nismo preveč zadovoljim z delitvijo zavitkov. Strinjam se z vsakim predpi- .som, ki zahteva higieno, vendar bi želela več doslednioisti tudi pri prodaji drugih živil. V zvezi s tem bi si dovoliLa vprašanje, ka- ko je v Ptuju s higieno v prodaji mesnih izdelikcv. Večina proda- jalcev se poslužuje poleg v:lic tudii svojih prstov,'ko deva naire- zame kose klobas, šunke ipd. na tehtnica In prodaja kruha? Se vam zdi higienično, če ista roka izdaja kruh in obenem sprejema denar? Glede masla bi še omenila, da njegov okus že precej časa ne ustreza kvaliteti dobrega masla. Kje je vzrok? Včasih pa je ptuj- sko maslo slovelo kot zelo dobro, saj so ga oelo Mariborčani in Lj.ubljainčani radi kupovali. Ko kupujem maslo, vedno po- gledam datum, ki je naitisnjen na zavoju. Bila sem namreč mnenja, da je maslo z no^-ejšim dat-umom boljše. Sedaj pa sem dognala, da temu ni v^no tako in da predstavlja datum verjet- no dan. ko maslo zavijajo ali pa ga pošljejo v trgovino, ne pa dneva proizvodnje. Ali bi mi lahko kdo dal v Ted- niku odgovor na to? Anica Hasl Lov s pomočjo uspnvdnega sredstva Volkovi povzročajo človeku še vedno mnogo škode. Mladiči pojavijo in ko do zune dora- stejo, zahtevajo mnogo hrane. Od tod izrek >volCji apetit<; mladi volkovi so nenavadno po- žrešni. Koštrun komaj zadostuje za kosilo dvema mladima volko- voma. Kje vzeti pozimi toliko hraue, ko se večji del divjadi skrije v svoje podzemeljske vot- line? Tako se začno klatiti lačni volkovi okrog naselij in napa- dati neoprezne potnike ter do- mače živali. Ljudje pa se že od davnih ča- sov borijo proti tem nevarnim roparjem. Vendar je lov zelo kompliciran. Volkovi so zelo previdni in zviti. Zaradi tega pa morajo hiti lovci spretnejši in pogumnejši. Delavci moskovske državne gozdne inšpekcije so za- čeli loviti volkove na poseben način. Meso mrtvega teleta na- ma/ejo z učinkovitim uspaval- nim sredstvom. Volkovi ne ču- tijo nevarnosti ter se nažro in ... zaspijo. Speče jih zapro v klet- ke. Matilda Polanič (roj. Doki), Rogoznica 15 — Andreja; Kata- rina Popušek (Dukarič), Gradi- šče 33 — Jožico; Justina Perko- vlc (Pernat), Starošinci 28 — šestega otroka, drugega sina — Zvonka; Frančiška Stavbar (Hor- vat), Lovrenc na Dravskem oo- Iju 112 _ Vlasto; Marija Creš- nik (Zumer), Skorba 1 — Zvon- ka; Otilija Vidovič (Fras), Mar- kovci 48 — sina; Helena Kolar (Juričinec), Radovec 10 — Slav- ka; Marija Zirovnik (Praper), Ptuj, Trubarjeva 5 c — Tomaža; Marta Podgorelec (Horvat), Har- dek 31 — Kristino; Terezija Let- nik (Slodnjak), Trnovski vrh 17 — Stanka; Olga Brodnjak (Je- renko), Hajdoše 56 — Danioo; Ana Broc (Lesjak), Mali Okič 10 — Jožefa; Hilda Zaje (Furbas), Jiršovci 10 — Ireno; Marija Dre- venšak (Beranič), Pleterje 55 — Zvomka; Frančiška Ivančič (Ju- rič), Lo vrenc 14 — Sonj o j Ma- rija Vindiš, Tržeč 11 — Zvonka; Roza Crešnik, Bukovci 10 — Ire- no; Ljudmila Kovačič (Govedič), Obrcž 17 — Slavka; Kristina Horvat (VojskV, Zagajiči 6 — Sonjo; Matilda Hasaj (Zmauc), Velika Nedelja 9 — hčerko; Ve- ra Novak (Pucko), Libanja 9 — Milana; Marija Bezjak (Loren- , čič), Grajenščak 185 — Franca s I Marija Novak (Stefanec), Ceza njevci 14 — Nado. Alojz Rozman, Zg. Hajdina 23. j in Irma Hodko, Ptuj, Na postajoj j Franc Tašner, Ptuj, Slovenski \ trg 8, in Pavla Majcen, Ptuj, ' Ljutomerska 12; Jožef Breznik. Podvinci 51, in Ana Toplak, Pod vinci. Marija Topolovec (1904), Do- brina 61, umrla 17. I. I967| An- ton Brumen (1888), Ptuj, Cankar- jeva 5 — umrl 20.-I. 1967> Filo- mena 2nidarič (1899), Pleševicr 14 — Ljutomer, umrla 21. I. 196? Štefan Stubičar (1966), Cvetlin ska jazbina 76, p. Trakoščan ~ umrl 21. I. 1967; Anton VuV (1903), Zupečja vas 32 — uriir 23. I. 1967; Agata Vtič, roj. Ge linec (1894), Slape 10, nmrla 21 I. 1967, Alojz Serec (1911), Do- brava št. 22 — Ormož, umrl 22. I. 1967, TR2NE CENE povrtnine in sadja v ptujski po- slovalnici »Povr^nina« (pri Mag- di) Grozdje II. 4, jabolka I. 3,70, jabolka II. 2,80, jabolka III. 2,60, banane 5,10, ananas 6, grapefruit 4,30, limone 4,20, mandarine 4,20, orehi (jedrca) 34. pomaranče 2,60, rozine 8,30, slive (suhe) 7.30 rve- tača 4,50, čebula 1,90, če^sen 6, korenje (jedilno) 1,20, krompir II. 0,90, ohrovt 3, pesa 1,30, paradiž- nik 7, por 2,70, redkev (črna) 1. repa (kisla) 1,30, prosena kaša 4,30, solata (endivija) 4 40, špi- nača 2, zelje (sveže) 1,40, zelje (kislo) 1,40, fižol (prepeličar) 4, fižol (etnobarvni) 3,50, fižol (te- tovec) 3,50, papirnate vreče 3,30, olje belo 1/1 5, olje belo 1/2 2,80, olje bučno ^ '1 20,40, olje bučno 1/2 9,31 N din. OBVESTILO v Celovcu bo v času od 9 do 20. februarja 1967 gostova- 'a svetovno znana drsalna skupina »WIENER EISRE- VUE« pod geslom Maska- - a d a. Nastopajo drsalci svetovne- slovesa. Za to prireditev organizira- lo Jugoslovanske železnice prek postaje Ptuj prevoo: « po- sebnim vlakom, ki bo sestav- ljen Iz udobnih in dobro gretih itiriosnih vagonov. Posebni vlak bo vozil dne 10. februarja 1967 na popol- danske predstave z odhodom iz Ptuja ob 5. uri 30 minut 6 prihodom v Celovec okoli 11 ure (preik Prevalj). Povratek iz Celovca bo okoli 19. ure s prihodom v Vlaribor ob 22. uri. Cena celotnega programa — za odrasle 68,00 N din. v ceno so všteti stroški — vprašalna pola in kolkovina, vožnja tja in nazaj, vstopnina na revijo, skupinski potni list. Ob prijavi morate predloži- ti: vprašalno polo, dve foto- grafiji in moški, ki še niso od- -hržiii voja.škega roka, potr- dilo, da smejo potovati v ino- 'cmstvo. Prijave sprejemajo vse že- lezniške postaje na območju oh-ine Ptuj. Obvestilo vsem, ki se želijo udeležiti ptuj- skega kurentovanja 5. II. 1967. Avtobusni promet Maribor, po- slovalnica Ptuj obvešča prebivalstvo z območja občinske skupščine P'ni da bodo prevažali avtobusi lega podjetja potmke v nedeljo, 5. februarja 1967, po sledečem voznem redu: Ob 7,30 bodo odpeljali avtobu- si z odhodnih postaj na nasled- njih relacijah: Zavrč—Ptuj, Stoperce—Ptuj, Makole—Ptuj, Zet al e—Ptuj, Leskovec—^Ptuj, Tomaž—Ptuij in Ormož—Ptuj. Iz Tomaža bo odpeljal prvi av- tobus tega dne ob 6,30, iz Vito- marc pa bo odpeljal ob 8,15. Vsi tukaj našteti avtobusi bodo vozili tega dne nazaj ob 16,30 z a^'1obllsnega postajališča v Ptuju. Cene po ceniku. V primeru po- trebe tudi dodatna vozila, ki bo- do prej naročena. Avtobusni promet Maribor, poslovalnica Ptuj OBČNI ZBOR RK V JURŠINCIH Najditelja v prodajalna kruha v Lackovi ulici izgubljene denar- nice z dokumenti na ime Janez Pignar, Gabemik 54, Juršind, pro- sim, da najdeno vrne v upravi Tednika ali na najbližji postaji LM. V osnovni šoli v Juršincih bo ! v nedeljo, 29. t. m., ob 8. uri, obč- : ni zbor Rdečega križa. t Vabljeni vsi občani krajevne skupnosti Juršinci ter vse orga- nizacije z navedenega območja k številni udeležbi.