(Većerno izdanje.)
141 številka.
V Trstu, v soboto dne 24. novembra 1894.
Te&ij XIX.
„EDINOST"'
izhaja po trikrat na ted.*n » i»i>*tili i/, danjih ob torkih, četrtkih
"i sobotah. Zjutranji' izdanje izhaja ob K. uri zjutraj, vpivrnn pa rib 7. uri večer. — Obojno izdanje ^tan* : » .Man n>m«c . f. — .Mu, i*van Avsfri'* t. ! 40 ** tri Dišite. . , ii.rto . ^ | _ '» pol lata . . . r>.— , , ' za v»e leto . . , 10,— ... lrf,—
Na naroćbe brez priložene naročnine >• ne Jemlje ozir.
Poaamičie Jtevilko ne dobiv pro-dajalnicah tobaka v Trut u po a nri., v Gorici po S nvć. Sobotno veierno iadanj« v lrntu S d«., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Oglasi »h rakune po tarifu v petitu: 7.x n»«lo*» * debelimi frkami «« plaču pr<ntor, kolikor ob.^a • avaJriih Tr.tH. I'oilan* o.mrtn ce in jaTritfimlivaU. du-mači oglasi itd.au računajo p« po gnil bi.
V«i dnpi.i naj »o potiitjajo urodriiltru : ulica l'»«"rn.i it. 13. Vuko pi.-ao mora Wifi frankotauo, km oefranko.ana i- a« aprajjmajo. Rokopisi t« 119 vračaja.
Naročnino, roklnraarije in nulfm* .prejem upravnHtro jslira Molins pir-•olo bit. 3, II nadat. Odprta reklamacij« •o proste poMnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„ r ««i<.iM j* mm ; <
Vaša je galija!
Že jedenkrat smo taOT zaklicali na tem mestu našim irredentovcem, Tedaj so ćuli samo klic, danus pa se nadejamo, da jim •topi srcalo celo pred obličje, da te pogledajo t njem „od glavo do pet4".
A verujo naj nam, da temu ne dajejo povoda bbudo njihove oberdankovske preku-cije, marveč nas zanimajo veliko bolj rimski odme f i na njihovo tostransko ro-go v ljenje.
»Doli t Avstrijo!« kličejo torej sinovi irredente t talijanski prestolnici — v prvi vrsti seveda vseuoiliika mladina in injo
—	bojimo ae — veliki del neofioijelne Italije. »Doli s Avstrijo !■ je torej refrfin vseh pesmi, kolikor jih prepšva slavna irredenta. Zdaj ae razumemo, gospoda, in ako je kdo ie količkaj dvomil do sedaj, kam je naperjeno gibanje iivestnih krogov v Primorski, ta mor« biti sedaj popolnoma prepričan o mišljenju, čutstvovanju in o namenih teh krogov. In kdor je na jasnem v tem pogledu, na jasnem je (udi, kak6 soditi o onih naiih parlamentarcih — na ćelu jim predsednik poslanske tbornice sam —, ki bi hoteli po vsej sili potajiti gibanje, koje obstoji faktično in kojeg* gibanja bojni klic ae je raalegal nedavno v večnem Rimu : „Doli i Avstrijo ]*
Lepa hvaležnost je to do naie Avstrije
—	one Avstrije, koja nudi vsakdanji kruhek veliki množici lačnega italijanskega ljudstva, pod katere vlado se vam je godilo, o go-spftda, dobro, dočim sedaj stradate, alasti vi v Gorenji Italiji! Ista Avstrija naj bi torej poginila, ki je bila in je če danes velika vata dobrotnicaP! Poginila naj bi le tato, ker tako želć sanjarski, po pruako-židovskih življih izkoriščani irredentovski kri* čači 1 Ali *e ti rogovileži rea zavedajo, kaj kriće P
In kaj ao je dogodilo v najnovejšem času, kar bi moglo opravičiti divji in ostudni krik: .Doli i Avstrijo!P*
Ali kričito morda sato, ker je Avstrija pokatala le trohico državljanske zavesti in moči v tem smislu, da hoče i mečem svojih zakonov čuvati vse svoje podanike na jednaki način P Avstrija pogini torej, ker noće dopuatiti, da bi po nje državni lasti ped ta pedjo dušili zavest o ukupnosti s dinastijo Habsburgov in da bi potem to last tem laglje identifikovali s laatjo sosede Italije P Tako torej! Pri teh durih ae nam hočete izmuzniti P!
In s takimi krićači kriče tudi razni „ono-revoli" po primorskih pokrajinah! Seveda :
PODLISTEK. Ribičeva Jelica.
Tsakdaaji prizori izza tnalomeatjs; — spisal Fr. K o a e s.
(Dalje.)
Tiste dni se je vrnil iz orožnih vaj domov Brgant, mladi inžener in sin imovitega kmeta. S pravim vuseljem ga je pozdravila njegova stara družba, ki ga je oenila kot ve-aeljaka in odkritosrčneža prve vrate. Takoj prvi večer jo pripovedoval mej občnim smehom ii vojaškega in visokošolskega življenja marsikatero „poprano" dogodbico, katero je doživel sam ali pa kak tovarii.
Umel je tako draatiiko in a tako primernimi izrazi pripovedovati, da je neizkušenim poslušalcem čestokrat vzburil kri in rasvnel živce, potem pa se jim je iz vsega grla smejal videč njihovo nenaaitljivo radovednost in najivnoat. —
Jelica je takoj začela na vso možne načine poskušati, kako bi vjela zopet Brganta V svojo past* Nastavljala se mu je povaodi
kakor oni rogovileži onkraj Iužh, žaljeni so tudi ti nafti gospodje, ako Avstrija le namigne, dti hoče biti samostojna država, nikari pa služnica kogarsibodi. Krasni, tares prekrasni Avstrijci so to, nevredni, da žive na tleh avstrijskih kot svobodni državljani, kajti vsaka njihova misel, vsak njihov politiški pojav toii izven Avstrije in je torej prav blizu podoben
—	veleisdajstvu.
Recite, gospOda, da to ni res, ako imate čiato vest!
Za Avatrijo vam gr« toraj veliko bolj, nego pa za napise v Primorju. Ali povejte nam : kaj bi storila Italija, ako bi se boneftki Slovenci pritožili hkratu, da se jim krivica godi gledd javnih napisov po Italiji P! Odgovorili bi : tukaj nimate ničesar govoriti, tukaj je Italija I Tako bi atorila gotovo Italija, v svesti ai, da je tam njena domovina, da so to italijanska tla. Toda Italija si ne ome domišljati nikdar, da nje lakomnost kedaj doseže tam, da postane tudi naie Primorje italijanska last, kakor je postala Benočija in Lombardija. Ti čaii so minoli ta vedno, oj bratoi izaa korute! Danes ičitimo Avstrijo mi Slovani v nje in svojem lastnem interesu in jo bedemo ščitili do aadnje kaplje krvi. Gorje onemu, kdor bi hotel stegniti svojo roko po tem naiem biseru ob morju Adrijanskem ! To ai aapomnite dobro t Mar mislite, da ate rea kaj dosegli s tem, ako ste tu pa tam kakega netavedneža zaveli k odpadu od svoje avstrijske dolžnosti P Zmotili gte se daleč, daleč. Mi vas poznamo in smo natačno poučeni o vaših ostudnih nakanah. Zato kličemo kot tavedni možje in zvesti Avstrijci vsem onim, ki ae nočejo pokoriti avstrijskim takonom in ki menijo, da je ukupnost Primorske ■ Avstrijo le začasna, provi-zoričua: ven it Avstrijo! Tja pojta v vašo Italijo! Italija je vala, ker Avstrije ne marate ! A nikar si ne domišljati, da mi primorski Slovani kedaj dopustimo, dn bi se uresničile vašo nakane! Zato smo danes že preveč prebujeni in prebujali so bo-demo tem bolj, čim beanejie bodo vaše postopanje proti nam ivestim Avstrijcem, tem krepkejie bodemo odgovarjali vam — izdajica« ! Mi amo aicer prijatelji jednake pravice aa vse, zagovorniki smo spletne jednako-pravnosti in kot taki privoščamo od srca in v polni meri naiemu italijanskemu Življu vsa politiška in nirodua prava, ali vi irreden-tovoi bi zaslužili, da bi Avstrija prezirala vaš jezik, ker kličete v istem : „D o 1 i t A v-8 tri jo!" Vi ate tiati, ki itražate ielje po poginu Avatrije, in a tem je določeno razmerje vaše do nafte driave: vaša je — Italija!
ter če le mogoča uredila tako, da je sedel poleg nje, kjer ga je mogla na rame umetne načine opotarjati sedaj na avoje jamice v — lioih in nežni podbradek, sedaj pa ua avoje iskreče se oči in rubinska ustcca.
Brgant je bil že vajen tocih manevrov izza svojega bivanja na različnih alužbah. Navidezno je torej odgovarjal njouim gorkim pogledom in „slučajnim* stiskom rok, — v istini pa jo je ignoroval. —
„Gospod inžener !u — dejal je nekega večera župan Matija, ko so aedeli običajni gostje spet v tisti pritlični in zaduhli sobi „za ožjo družbo" in pili dolenjski cviček, — .gospod Brgant, če vam drago, preskrbim vam — nevesto.*
„Ilo, he! Jo-li lepa, bogata in naše gore liat P* — oglasil ae jo brzo Košutnik.
„Lopota, narodnost — postranska stvar,"
—	zavrnil ga je debeluhasti, gladkolični poštar. — .Denar, denar, — to je glavno ! — Glejte, moja stara je bila za svojih dokliškili let, ko sva se ženila tam za ongavim bor-štom, bela kot repa in rdeča kot kri, — a danes, boga mi, —- dobra bi bila za strašilo
Proti županu Piranskemu.
Interpelacija poslancev S p i n č i t! a in tovarišev na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra za notranje stvari •
Olasom poročil po časopisih in glasom pisma, došlega prvopodpisanemu in previde-denega z mnogimi podpisi, hujska občinski načelnik piranski, poznan po svojili činih in ! svojem postopanju v zadevi tabel po Istri, s pomočjo nekaterih drugih slovensko prebivalstvo »tirih vasij (Novavas, Sv. Peter, Padena in Kaštel), spadajočih v mestno občino piransko in v sodni okraj Piranski, proti dvojezičnemu napisu na uradni deski c. kr. okrajnega sodišča v Piranu.
Glasom omenjenega pisma dosel je obe, načelnik dne 13. t. m. v Novovas in v sv. Peter, da pridobi tamošnje prebivalce za sainoitalijanski napis in jezik. Pozival jih je, naj pridejo k njemu v Piran podpisat dotično prošnjo, obljubi vsi jim, da jih v Piranu lepo vsprejmejo, pogoste in spremijo z godbo, da se jim zmanjšajo doklade itd. Prebivalcem iz Padene je sporočil dne 14. t. m., naj ga pričakujejo, da pride tudi tja, kar pa ni storil. Dne 15. t. m. je sporočil istim prebivalcem po nekemu Fer na tu. da so nekoji — menda Piranci — odišli v Kaštel, on da pojde v Novovas in sv. Peter, ter da se konečno snidejo vsi v Padeni, ako so Padenci zadovoljni izjaviti se za samoitalijanski napis. Padenci so odgovorili pismeno, da ne treba prihajati k njim, kajti oni nočejo podpisati dotične prošnje.
Nadalje pravi omenjeno pismo, da se prebivalci onih štirih vasij boje, da ne bi morali tudi oni, da-si povseiu nedolžni, nositi troske za vojake, ki »o bili v Piranu in katerih je še tam.
Zato si dovoljujejo podpisani staviti do njegove prevzvišenosti, gospoda ministra za notranje stvari, nastopno vprašanje :
1.	Je-li poznano Vaši prevzvišenosti tu opisano ščuvanje in kake korake misli Vaša prevzvišenost ukreniti z ozirom na to ščuvanje, da ne pridejo v nesrečo tudi ljudje iz vasij mestne občine Piranske, kakor jih je mnogo iz mesta prišlo v nesrečo vsled sličnega ičuvanja?
2.	Je - li Vaša prevzvišenost pri volji ukreniti potrebno, da ne bodo tudi prebivalci rečenih vasij morali nositi morebitnih stroškov za vojake v Piranu V
Na Dunaju, dne ai. uovembra 1894.
S p I n 5 i Ć,
Biankini, Perić, Dapar, Borčič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, dr. Kovnic, dr. VaSaty, Bfe-novsky, Seichert, H»yek, dr. Slama, Krumb-
v Golobovo proso proti vrabcem ! — Lepote ni, denarja ni! Bes jo plentaj !* —
Gromko ao je krohotsla družba tem opazkam, župan pa je po svoji navadi meril širokih in krepkih korakov sobo ter pihal mogočne dimske oblake iz svoje lesene pipe, katero je odlagal aamo pri kosilu in v spanji.
.dalo v stran, gospOda !* — oglasil se je, ko se je ameb polegel. „Gospod inžener je že par let samostojen in kmalu bo moral prevzeti ie gospodarstvo od svojega boleh-nega očeta. In tudi sicer po mojem mnenji ni človeku dobro aamemu biti. Treba mu družice, da se more nanjo opirati v dnovih skrbij in nadlog, — da vć, čemu se trudi in za koga živi. Vsakemu je treba sočutnega bitja, do katerega nima nikakih skrivnosti j, nikakih obzirov, kateremu more vse zaupati, vse dati in od kogar sme zahtevati vse. In to je pač dobra žena soprogu. — Pa to ni vse! — Zlasti mlademu človeku treba akrb-Ijive, praktiike roke in gmotne podlage, na katero more se svojim znanjem zidati lepo poslopje. Popolnoma se strinjam v tem s poštarjovimi navori, in vsaj v meni se je
holz, dr. Brzorid, Čestimir Lang, dr. Lanjf, dr. Tueek, dr. Slavi k, dr. Engel, dr. šil. dr. Dyk, dr. Lu^ger, TroJl.
Politiške vesti.
O položaja. Tema je okolo nas, od nikoder žarke avctlobe, da bi vsaj približno vedeli, kje da smo. Tavamo in tipljemo po — temi. Do danes so nstii zatrjevali, da so Poljaki in Dciniki liberalci kolikor toliko spo-razumljeni aa načrt, po katerom bi dobili Volilno pravo v posebni kuriji delavci in manjši davkoplačevalci, da se pa grof IIohenwart tin vso moč upira temu načrtu,* zahtevajoč, d« dobe le industrijalni delavci volilno pravo iti aicer v posebnih oddelkih, koji naj bi se zasnovali pri trgovskih in obttnih abnrnrcah. Potem takem je bil grof IIohenwart tisto hudobno dete,*ki moti koalicijski mir. Ta groma sumnja ni dala mira glasilu istega grofa Hohonvarta, dunajskemu ,Vatn Inndu", koji trdi komiiko saresnostjo, da )Iohcnwartov načrt ni drugega, nego vspah tatipnih posvetovanj, da je torej plemeniti grof lo formu liral želje in natore koaliranih strank. S tem bi bil grof Hohenivart rešen grde sumnje, ako bi bilo to vsaj verojotno, kar trdi „Va-terland*. Toda ni verojetno nikakor, kajti ako •o ae gAspoda res sporazumeli, čemu so po pehajo toliko aaradi te nesrečno volilno preomove, tako, d* mora državni zbor zanemarjati vse svojo delovanjo na ogromno škodo davkoplačevalcev P (!!) Saj celo „N. Fr. Proa-se" ne more drugače, nego da britko toži v danea doili nam itovilki, da jo ves uaft parlamentarnem popolnoira otrpnol v dobi blažene koalioije. Od tridosetoro odsekov dolujo n. pr. komaj kakih dvanajst, proračunski od-aek pa do sedaj niti referatov ni razdelil in se razprava o proračunu ne prične pred Božičem niti v odseku. Take neplodnosti menda že ni bilo nikdar. „N. Fr. Presse« pravi, da je to lbemerkenswertha, mi pa pravimo, da j« to žalostno, jako žalostno.
Glede volilne preosnove trdi sicer dn-našnji .11 Piccolo" v avoji dunajski brtojavLi, da se to vprašanja bliža svoji rešitvi, ker ao je grof Hohenwart približal predlogom Poljakov. Potom pa je čudno, da ,Noue Fr. Presaeu ravno danes hudo napada grofa II»-henwarta.
Tudi Ml Ogerskcm je položaj jako kritičen, ker je ministerstvo Wekerlevo zašlo v zagato, it katere si no ve pomoči. Woker-leva vlada sloni sedaj izključljivo le na cer-kveno-politiikih predlogah in čim dlje mora čakati na najvišje odobrenje istih, tem bolj slabi
utrdilo prepričanje, da ostane rojon revež navzlic vsotn tvojim talentom vendet-lo do amrti revež, če mu ne primejo pod pazduho kaki posebni, siečni slučaji, ki so pa res tamo itredni slučaji."
,0 prosim, gospod župan," — ugovarjal je aloki podučitelj Lusnr; — „poznam dosti advokatov, zdravnikov, inienerjev itd., ki zo bili bornih kmetov sinovi, a so danes — bogataši !"
,Jaz pa navtlic svojim petim križem na hrbtu no potnam prav nikogar, ki bi bil postal samo it avojo lastne moči in po samem znanji bogatin, veljak! — Pač pa ao mi znani premnogi talonti, ki se upirajo in napenjajo avoj živ dan, a so ie vedno — neznani reveži. Zakaj P — ker nimajo v družbi nikakega ugleda, nikake protekcije, svet jih ne pozna ali noč« poznati; — dandanes troba tudi zunanjega blišča, imenitne reprezentaricije, zato pa aopet treba ali posebno velike sreče ali pa denarja, veliko denarja, s čemer človok svojo nalogo ie le začenja !"
(Dalje prik.)
od dne do do*. Wsk«rle obrti* ••daj željno svoj« oči na Dunaj, od koder jedino pričakuje rt*itve, ali pot i* Budimpešte no Dunaj
no mu posuli trnjem ne svojimi protidinasti-£kimi demonstracijami uprav oni, ki ao ga bili rt-Aili iz zsdreg* o razpravah o cerkveni pre-osnovi, Wekerle je dolžnik Kolutov, Košut pa je naoprotnik države in dinastije — kaj ćuda, d« se kroni prav nič ne mudi, reiiti iz zadrege one, ki ac prijatelji njenih ne« prijateljev.
Cm- Nikolaj II. „Bertiner Taghlattu* pišejo ix Peterburga m. d ostalim to-le karak-torintiA k h črtice: Novi car vozi se tak6 preprosto i«i brezbrižno po ulicah, kakir Pot»r-buižani kaj tact-ga ie mnogo let niso bili vnjeni videti. Tako n. pr. je car Nikolaj II., ko ao bili ie pripeljali truplo carja Aleksandra v Peterburg, hoteč odpeljati se ii Anič-kove palače na Variavski kolodvor v Peter-burgu, da vsprejme k pogrebnim alavnostim prišedAe inozemske kneze. da najveće b,»čudenje viiih policijskih uradnikov prepovedal, da nastopi „ohrana". C,Obrano* imenujejo Rusi policijsko nadzorovanje pflti, po kateri a« vozi cir. Ured.) Zajedno iijavil je car, da ne tnara „obrane1, kajti on da hodu voziti se svobodno, hoče biti svoboden, zatorej tudi ne bode obveščal „»hrane*, kam in kedaj se misli voziti, Poslali so carju k tej prvi njegovi vožnji kot car, a dvema konjema vprežen voz, toda car ga je takoj vrnil, zahtevujoč, da mu pošljejo njegov a jednim konjem vprežen voaiček, na katerem je ae običajno voait kot carjevič. Iz tega je razvidno, da novi vladar popolnoma zaupa narodu in da je oatal zvust avojomu naaoru. Peterburžani bodo aami najbolje varovali in čuvali svojega carja, ako majo. da to ni ved opravilo .ohrane", In res jo napravila odprava „ohrane" naj« boljši utis. Ljudstvo vaklicuje veseljem : Bogu hvala ! Minoli ao ča»i, v katerih ae je car osatoljeval. Sedaj veje nova, sveža sapa I* In tako vidijo zadovoljni Peterburžani sleherni dan avojega cirja, ko se vozi mimo spoltljivo pozdravljajoči!) množic, žalosten in resnoben sicer, toda prijaano odzdravljaju j.
Vojna med Kitnem in Japonsko. „Bureau Reuter* javljajo f»» Tien-sina dnć 23. t. m.: Iz najboljšega vira semkaj dospela puročila zatrjujejo, da ao Japonci napadli Port-Arthur od kopnega. Prvemu navalu morale so se umakniti kitajske ćete, v treh daljnih navalih pa so bili Japonci odbiti. Topništvo obdh vojsk atrelja nepretrino ie od 20. t* m. ajutraj. Japonci pričakujejo pomnožitve •roje vojske. Njih poveljnik opozoril je neko angleško vojno ladijo, da naj se umakne, ker bode japonsko vojno brudovjo bombardovalo Port-Arthur. — Komisar Delring odpotoval jo dne 23. t. m. ia Tien-sina v Japonsko, pooblaščen, da se pogaja aa sklepanje miru.
Različne vesti.
Promeičenje In imenovanja. Minister pravosodja premestil je pristava B u d i n i ć a od okr. sodišča v Motovunu k okr. sod, v Kor-
luin, dodelivši ga sodišču na Voloakum ter imenoval avskultanta Antona 2 i c-a pristavom pri okrajnem aodišču v Motovunu. — Naučni miniater imenoval je pomožnega učitelja na dri. obrtni šoli v Trstu, B r a i d o t i j a, pravim učiteljem na istem aavodu.
Za nedolžna družine radi izgredov z dna 12. t. m. na velikem trgu zaprtih došla so našemu upravništvu sledeča nadaljna darila: Mate Mandič, Lovretov, Šmarski in gospa Stoka po 1 gld.; Stjepo Gjivič 50 kr. in Brio 20 kr. — Zavest, da so storiti človekoljubno dolžnost, bodi darovateljem najlepša nagrada!
Plesne vaje pri „Tržaškemu Sokolu" vršile se bodo jutri, kakor vsako nedeljo od 8—11. ure zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je poslala ,Lelka" iz Bazovice 6 gld. 35 nvč., nabranih na ženitnini predragih jej .Andrejca iu Marije" z geslom: ,Naj dnevi radostni jim žitje sladč". — Nadalje za božićnico, oziroma slov. šolo darovala je gospa Kranja AIAcak 10 kron in g. Edvard H6rak 20 kron.
še ne mirujejo t Predvčerajšnjem razobo-sili so dvojezične deske v poslopju c. kr. okr. sodišča v Tržiču na Goriškem. Proti takemu ,nasilstvu* protestovala je občinska deputacija, odposlavši takoj svojo „pritožbo"
brzojavnim potom ministru grofa SebSnbornu,
češ, da je tako dejstvu v protislovju s obljubami, katere jo bil izustil poslancema Barto-liju in Rizziju. Tržiču podrejeni občini Fo-gliano in Pieris pa «ti odposlali prepis svoje ugovarjajoče spomenice ministerstvu, namest-ništva v Trst in prizivnemn sodišču Tržaškemu. V aspomenici' občine Pieris je rečeno med oaulim, da so jedini slovenski občani sod.okraja Trži Akrga. namreč Doberdobča-ni in Devinčani pred 44 leti izjavili, da so italijansko narodnosti (!)po čutstvu in pokoljenju (I!) in da sti se te dve občini samo zaradi tega ločili od Komna in podredili Tržiču.
Zanimivosti iz zadnje izredne skupfttino odvetniške zbornice tržaftke. O. predsednik se je po našem menenju takoj v uvodu svojega nagovora zagrešil proti naravi in sna-čaju odvetniške zbornice. Izrazi! je bil namreč svoje posebno sadovoljno»t na tem, da se shod vrši v oni dvorani (Minerva), ki je namenjena gojenju italijanske n i r o d-nostiin italijanskega jezik a. Is te prčmise velespoštovanega gospoda predsednika moramo isvnjati logiško posledico, da obstoji neka kavzalna zveza med namenom dvorane vMinerva* in odvetniško zbornico, ali da govorimo jasneje: da ja tudi odvetniški zbornici glavni namen, gojiti italijanski jezik in italijansko n&rodnost. Mi gojimo sicer primerno spoštovanje pred bistroumnostjo gospoda predsednika dra. Lunardellija, ali v tem slučaju si dovoljujemo israaiti svoje po-nižno menenje, da gosp. predsednik ni pogodil pravo 1 Naš priprosti razum nam pravi namreč, da odvetniškim zbornicam je sploh le ta namen, brigati ae aa vprašanja pravosodja in za stanovske koristi gospodov odvetnikov, da torej niso nikake politiške korporacije. Kar se dostaje naše tržaške zbornice posebo, bilo bi pa še pripomniti, da ista ne le da ni politilka, ampak tudi italijanska n i. To pa ia dvojnega raaloga. V prvo ima med svojimi dlani tudi hrvatskih in slovenskih odvetnikov — katerih število se bode množilo, ako Bog d&, od leta do leta — in v drugo ima ta zbornica avoj delokrog v dveh naših pokrajinah, obseaajočih nad 200.000 Hrvatov in Slovencev. Ne italijanska, ampak dvojeaična bi torej morala biti ta zbornica. Vsakako se nam ne vidi posebno taktno, da je gospod predsednik toli ostentativno hotel postaviti na javni oder italijanstvo odvetniške zbornice tržaške, kajti rekli bi, da bi bilo pač naj-umestnejše, ako odvetniška zbornica mirnim srcem prepusti skrb za italijansko nirodnost in italijanski jezik — dvorani (Minerva".
Tudi nadalje ni govoril g. predsednik po naši misli. Rekel je n. pr., da se je v no-vejem času jelo „iti na roko aloveaskemu uradovanju, na škodo italijanakemu jeziku in pravosodju a a m emu*.
No, te svoje dvojne trditve gospod predsednik gotovo ni dejal na zlatu tehtnico, ai-oer bi ao bil moral prepričati, kako n e i s-merno lahka je: izuuil je menda isto, ker je vedel, da mu ue bode treba utemeljevati je pred občinstvom, ki bi bilo toliko razsodno, kolikor nepristransko in samoatojno v svojih naaorih. Kako bi dokasal n. pr., da ae italijanskemu jeiiku godi škoda, kose muni odvzelo nitiza jeden sam laa njegovih pravio? Kako bi dokasal škodo Italijanu, ako Slovenec dobi slovensk odlok t Trditev torej o škodi italijanskemu jesiku je bila dokaj — pogumna, ali Še po-gumnejša je bila trditev o škodi sa pravosodje.
Ker nismo juristi, poslušati moramo zopet le svoj priprosti razum in ta nam pravi, da škoda za pravosodje more nastati le tedaj, ako oblaati občujejo so strankami v jeziku kojega poslednjo ue razumejo. Nasprotno pa mora le naraščati zaupanje do pravosodja, alco stranka sama razume, kar je prejela od sodišča, a a zaupanjem mora rasti tudi ugled oblasti in sodnika. In kje je bolj potrebno, nego sodni oblasti in sodniku, da je njiju ugled visoko vzvišen nad vnakdanjimi dogodki vsakdanjega življenja P I In koliko ceneje postane pravosodje, uko stranka sama razume, kar je prejela in jej no treba za vtmko malenkost tekati k odvetnikom ali pa — zakotnim pisačem! Koliko jn prihranjeno s tem na denarju, času in nepotrobnih pravdnih zamudah. Vse to, dragi gospod predsednik Lunardelii, govori sa to, da je uvedenje
jedaakopravaosti pri sodiščih, odnosno uvođenja slovenskega nradovanja sa slovenska
stranke le na korist pravosodju, ne pa na škodo !
Z Bogom f za danes.
Druitvo pomožnih uradnikov. Pod tem
noslovom nam pišejo: „I. societA di snssidi e mntui prostiti per impiegati ausiliari prešao gl' i. r. (licasteri, uffici e ferrovi'« del Utoraie in Trieste". Pod tem naslovom zasnovalo se je ravnokar v Trstu društvo pomožnih uradnikov. Da se je zasnovalo tako društvo, je povsem hvale vredno, ker potrebna je tudi v naših krogih organizacija. Le to nas je presenetilo, da je omenjeno društvo izdalo pravila in tiskovine le v italijanskem iu nemškem in nosi pečat edino le v italijanskem jeziku. Slavno predsedništvo bi moralo dobro vedeti, da je na Primorskem po narodnosti gotovo toliko slovenskih kolegov kolikor italijanskih in nemških, zbok česar bi moralo to društvo spoštovati in v ozir jemati tudi nas slovenske kolege in naš slovenski jezik, ko vendar išče podporo tudi pri nas. Dovolj je, da hlapritjemo vse svoje življenje v svojem poklicu in sedaj naj bi hlapčevali še svojim kolegom v narodnem obziru I — Zatoraj, dragi slovenski kolegi, ne vpisujte se še v omenjeno društvo, dokler isto posluje edino le v italijanskem in nemškem jeziku in predsedujejo sami italijanski in nemški kolegi. Raji naj se ustanovi vseslovensko društvo pomožnih uradnikov za Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Koroško s sedežem v Ljuljani, v kojem bodemo gospodarji mi sami!
Slovenski kolega. Telovadno druitvo „Gorltki Sokol* vabi k veselici, ki bode jutri, v nedeljo 25. t. m, ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih (pri „Zlati zvezdi). Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr., sedež 10 kr., k plesu za ude 30, za neude 50 kr. — Med sporedom in pri plesu bode sviral češki sekstet. — I)ne 8. decembra priredi isto društvo „Miklavžev večer".
Zakup užitnine na Gorlikem. Dne 3. do-
cembra t. 1. ob 10. uri zjutraj odda se potom dražbe pri finančnem ravnateljstvu v Gorici užitninski davek na vino, mošt in meso v sledečih okrajih: Gorica (okraj) za 34.080 gld., Gradišče 12.847, Červinjan 14.204, Kor-min 14.628, Tržič 12.190, Sežana 12309, Tolmin 9.228, Boveo 2.809 in Cerkno 2.855 goldinarjev.
Krajna skupim etrokovnega društva prometnih služabnikov Avstrija v Trstu vabi na svobodno društveno zborovanje, katero se bode vršilo v torek dne 27. novembra t. 1. ob 8. uri avečer v Mosetovi gostilni „Cantina Istriana", ulica Tivarnela. Dnevni red : 1. Predavanje tovariša J. Reumanna s Dunaja o razširjenju savarovanja proti nesgodam na želesniike služabnike; 2. Volitev sapisnikarje-vega namestnika; 3. Predlogi in povpraševanja.
Vodstvo krajne skupine. Obče delavsko izobraževalno prava varujoče In podporno druitvo. K uvodnemu predavanju poučnih večerov za delavce zbralo se je v društvenem prostoru še prccejšne število udov. Vlado je zastopal višji vladni komisar dr. Mahkovec.
Da se bolje uposu& važnost delavskih društev, želel je g. K. podati nam kot .uvod* kratek pregled o razvitju delavskega stanu in njega položaju v sedanji dobi. — Zadnja stoletja se je človeški rod selo rasvil, izumil je veliko važnih iznajdeb; upregel je vodeni par, da goni velikanske parobrode po širnem morju, da vleče oelo vrsto težkih vozov po železnem tiru, isumil je telegraf ali brzojav, ki bliakoma prenaša naše želje in povelja iz dežele v deželo, vredil je poŠto, razmrežil železnice po vfcem svotu — tako, da sta se trgovina in promet razširila iu razvila, kakor nikdar prej. Znanstvo kemije je odprlo novo polje: ono cepi ali raskrojuje telesa in ustvarja nova telesa; na podlagi kemije se je povzdignila obrtnija, to je, izdelovanje ruznega blaga iz surovine tudi na poljedelsvo sploh; sestavili ao se prej neznani stroji in tovarnice ali delavski stabilimenti bo ne postokratili. Podjetniki so bogateli in bogatijo, Upitni je narasel na prej nepoznane milijone in milijirde.
Svetovni razvitek najel di jo velikansko število delavcev. Saj vemo, da koder cveteU obrtnija in industrija, tam je delo, tam jo zaslužek. A pri vsem tem niso delavci zadovoljni, a še manj tisti, ki nimajo stalnega
aaslalka. — Kje je v«rok f Vsrokov ja
mnogo. Elen glavnih pa ostane : nepravično razmerje med dobičkom, ki ga ima že bogati podjetnik, in redno stabilnim zaslužkom delavca, ki ni v nikaki razmeri z vrednostjo izvršenega dela in s zdruiinskimi potrebami se-danjih dni.
Delavec je tudi duševno zaostal, ker mu je primanjkovalo prilike in sredstev sa ia* obrazbo. Vendar je tudi delavski stan dobil prijateljev, ki so se potegovali io se potegujejo za tega trpina, ki opozarjajo vlade na krivice ki so mu gode; ker le zadovoljen, zdrav in krepak delavski stan, bodisi na kmetih ali po mestih, je mogočna zaslomha državi in jamstvo mirnemu razvitju napredka človeške družbe.
Delavci sami so sprevideli, da se ne zboljša njih položenje, dokler se ne sboljša ves delavski stan, ker kapital je sebičen ter ostane trdosrčen proti delavcu. Zato so se začeli združevati, ustanovljati društva, ker jim zakon to dopušča. A ker vedo, da jim jo najbolj potreben pouk, ustanovljajo si ponsj-več izobraževalna društva kakoršno je naše.
V teh ji m modrejši delavci ali drugi izobraženi prijatelji delavskega stanu raslagajo in pojasnujejo zakone, tikajoče se delavoev, razpravljajo važna gospodarska vprašanja, ajo jim najpotrebniši pouk o elementarnih vedah. Blažijo jim tudi srce, varujejo jih, da na sajdejo na krtva pota nepontavnosti ter u£e jih ljubiti svoj narod in spoštovati drugu.
Taku in enako predaval je govornik. Naše društvo je tudi izobraževalno, a tudi prava varujoče.
Ker je § 2 društvenih pravil jako važen, obljubil nam je govoriti o tem posebno in podrobno prihodnji torek. Tukaj naj sledi omenjeni člen.
§. 2. Društvo hoče svoj namen doseči:
1.	da sklicuje aborovanja, na katerih se vrše obče koristna in snanstvena predavanja;
2.	a poučevanjem v praktičnih vedah, obrtnim in elementarnim poukom itd.
3.	a vsdržavanjem knjižnice in časopisov za člane ;
4.	s duševno iapodbujajočimi in obrtna ter gospodarstvena vprašanja sadevajočiml pogovori;
5.	s ustmenim in pismenim sporasumlje« vanjem z iste smotre imajoAimi društvi radi podpore in ravnanja s člani;
6.	a brezplačnim posredovanjem sa delo brezposelnim članom;
7.	s pravnim varstvom, bodisi a denarna podporo bodisi z najemanjem pravdnikov ali pooblaščencev v pravdnih zadevah, izvzemši navadna hudodelstva;
8.	z denarno podporo potujočim io potrebnim članom, kolikor to dopušča aaklad ;
9.	a prirejevanjem sabav in veselio.
Veseli nas, da se je vendar enkrat pri>
čelo resno gibanje in sanimanje aa naš de* lavski stan v Trstu. Želimo mu boljše prt* hodnoati. —
Slava PAdenoem! Pričakovati je bilo, da bode občinski načelnik Piranski, s svojimi privrženci vred, skušal storiti karsibodi v na* š h vaseh, pripadajočih občini piranski. Inter> polacija poslanca Spinčiča, kojo priobčujemo danes na drugem mestu, kaže, da se je ures* ničila ta na*a slutnja. Naši čestiti Padenoi se niso dali ujeti na nastavljeno limanioo. Ti poslednji se niso odsvali piranskemu pozivu, pač pa so sporočili — in to pismeno — gospodi piranski in drugim, da ne treba prihajati k njim, kajti nikakor nočejo podpisati prošnje za samoitalijanski napia in proti svojemu lastnemu jesiku, kojsga poslednjega so se navseli, tako rekoč, is prsij svojih ma* ter. Storili so to, dasi vedo, da se utegne maščevati nad njimi piranska gospdda, da jim utegne škodovati kakorsibodi. Ali njim ni do kako morebitne škode, ko gre sa njihovo svetinjo — prvo za vero —, sa njihov jezik, njihovo ndrodno čast. Iu zato kličemo is vse duše : Slava Paduncem!
Ni nam znano dosedaj, kako so piranska gosp6da opravili v Kaštelu, v Novivaai in v sv, Petru. Nadejamo se pa, da niso osramotili svojega lica ni Kašteloi, ni Novovaščani, ni Svetopeterci. In ako se je tudi kdo iamed njih dal zavesti, vendar smo uverjeni, da ni mnogo takih, vsakako pa da ni večina. Naša nada ni brez temelja. Kajti no moremo si misliti, d4 bi bili padli tako nizko, da bi Bto-rili karaibodi proti svojumu lastnemu narodu in jeziku, a na korist in v poznane svrhu italijanske gosp6de. Tudi tega si ne moremu misliti, da bi so družili s Piranci za stvar,
r»đi kater« jih je ie veft uprtih ia radi ka-
tare «o v Piranu še dlje Čaaa vojaki. Ne vo •e, kdo plaća stroške ta te vojak* in ako odloČi vlada, da nora plačati občina, tedaj ■ialim<>, da ne bodo morali noiiti teh stroškov tudi prebivalci rečenih vasij, ako se ti poslednji ne postsvijo proti sakonitim in pravičnim naredbam e. k. oblasti. Toda nositi bi morali te troike tudi oni, sko storo tako. Imsmo pa ie drugih virokov, po katerih sodimo, da niso ili na I i m a n i c o Kaštelci, Novovaičani in Svetopeterci. Glasom interpelacije poslanca Spinčiča bil je piranski na-čelnik dne 13. t. m. v sv. Petru in No vi vasi, kjer je posival ljudi, mauseč jih taku ali tako, da naj pridejo k njemu v Piran in sporočil je dne 14. t. m. Padencnm, da pride tudi k njim, gotovo v ta namen da jih pregovori priti k njemu v Piran. V Padeno ni doiel. Po tem bi bilo soditi, da s vsemi obečanji ni mogel pregovoriti Svetopetercev in Novo-vaičanov, da bi priili v Piran. Do take sodbe nas navaja tudi okolnost, da se je piranski načelnik — govorimo seveda na temelju eme-njene intorpelaaije — se avojimi podal na potovanje po naših slovenskih selih. Ponavljamo, da nam ni snano, kaj in koliko da je opravil na svojem potovanju. Radi bi pa ie vedeli ne le to, kaj je dosegel, ampak tudi, kaj je govoril ljudem, kaj jim je obe-čal, kako jih nagovarjal P t
Naši ljudje bi pa že morali vedeti, kako je navadno, da ne rečemo: vsikdar, a obe-tanji italijanske gospdde. Naie ljudi pitajo navadno s obetanji, ostane pa tudi le pri obatanjih; in če tudi kedaj kaj store, storO le aa to, da love naše ljudi v svoje mreže, da se ti poslednji odtujujejo svojemu rodu.
Nam pa je danes spregovoriti resno be-aedo do naših ljudi: naj se ne boje nikogar raaun Boga, pravice in po-a ta v, to je: naj imajo pri vsem svojem dejanju in nehanju pred očmi le Boga, pravico in sakon. Nič naj ue marajo, ako bi b« hotel kdo maščevati nad njimi radi pravične stvari, ako bi jim hotel škoditi kdorsibodi ! Tolažijo naj se, da ne more ostati tako sa vedno. „Svaka sila do vremena", a Bog-Pravica na večno! Prej ali slej krojila se bode tudi nam pravioa po aakonih, tudi pred naša vrata posije kedaj solnee.
de jedno, Naši ljudje v Kaštelu, v sv. Petru, v Novivasi in v Padeni ne morejo ostati sa vedno sdruženi s občino piransko, kakor tudi ne Kortežani s občino ižolansko. Vsi ti, in morda še kateri drugi, mogli bi se sdružiti v jednu bočino ter tako postati svoji gospodarji v svoji hiši, v kateri bi gospodaril, kakor je pristojno, njihovi jezik in v kateri bi sami skrbeli sa svoje duševne, kulturne in materijalne potrebe.
Preložen aomen). Dež. vlada kranjska je s porazumno trgovinsko abornioo dovolila občini Slap pri Vipavi, da sme preložiti letni semenj io semenj sa živino, ki je bil doslej v pondeljek Velikega tedna, na dan 1. junija ali pa na prihodnji ponedeljek, ako bi slučajno padel 1. juni na nedeljo.
Iipred porotnega eodlifia. Razprava proti težakom Črtnelju, Tolussu, Depretisu in Pe-legriniju, obtoženim tatvine, končala je sinnč še-ls ob 11. uri zvečer. Zatorej nam ni bilo mogoče objaviti obsodbe v današ.ijem sjutra* njem isdanju „Edinosti". Vsled verdikta porotnikov obsodilo je sodišče Črmelja na 8 mesecev ječe, ker ni preprečil tatvino, Tolusaa in Depretiaa aaradi tatvine prvega na 31uta in pol, drugega na 4 leta, in Pellegrinija zaradi sokrivnje tatvine ne 2 leti ječe. Gledć Pellegrinija je izreklo sodišče, da pride po prestani kazni pod po9obno nadzorstvo policije.
Obeienec v železniškem vozu. V brzo-
vlaku, ki vozi z Dunaja v Beligrad, našli bu v Zumunu v nekem praznem kupeju popotnika, ki so je bil obesil. Mrlič je bil elegantno oblečeu, a ničesar ni bilo najti pri njem, iz česar bi se moglo identifikovati njegovo osebo. Truplo so izročili policiji v Zemunu.
Nenadna smrt pijanca. Sinoč je prišel 401etni voznik Giuseppe Contardo, rodom iz Vidma v Italiji, v neko žganjerijo v ulici dei Cordaiuoli. Mož je bil pijan in je navidezno zadremal. K<m- se dolgo Časa ni zganil, poklicali so stražarja, ki ga jo odpoljal v bližnji Hilleprantov hlev. Videvši pa stražar, da pijanec teško »6pe, pozval jo pomoči z zdravniške postaje. Prihitevši zdravnik dr. Strasser je konstatoval, da je mož že mrtev. Zadela ga je meuda kap na srcu. Truplo so odpe-
ljali v mrtvašnico pri sv. Juatu Contardu je
bil služil pri Hilleprantovih, toda zgubil j« svoje mesto, ker je bil pijanec in je vsled tega zanemarjal svoj posel.
Nezgoda. 54«tni kovač Luka Jazbec udaril so je med delom po naključju a vso silo s kladivom po palcu leve roke. Ker si je ranil prst jako močno, moral je v bolnišnico. — 36letnemu kamenoaoku padel je med delom težak kamen na prsi ter mu strt dvoje reber na desni strani. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico. — Istotako 24letnega mornarja Otavia LaniŠo, ki je padel rat krov v notranje prostore ladije, zlomivši si desno nogo.
Smrt vsled vboda s iivanko. Pri Št.
Rupertu nad LitAkim trgom no Štajerskem predrla si je 32 etna kmetska hči Ana Se-niča s šivanko mosol na gornji ustnici. Ši-vanka bila je menda sarjela in rja je ženski zastrupila kri. Ustnica je pričela otekati in v kratkem bil je ves strup silno otekel. V 4 dneh je umrla ženska.
Madjarizacija na debelo. V proslavo lOOOletnice obstanka ogerske države je te dni 450 Budimpeštanskih profesorjev in učiteljev spremenilo svoja nemška imena v madjarska. Saj taka sprememba stane na Ogerskem le 50 nč. kolka, „Madjari" se pa na ta način prav lahko množijo.
Koliko Je stala bolezen carja ? Razni
ruski listi so itračunali, koliko denarja je stala bolezen carjeva. V tem se isti listi toplo potegujejo za drja. Zaharjina, o katerem so rasni Dunajski listi neresnično poročali, da je zahteval ogromne svote za svojo p... moč. To ni res. Ko je hi I car prvikrat pozval drja. Zsharjina k sebi, izplačalo se mu je le 3000 rubljev, to je toliko, kolikor bi plačal vf-ak milijonar slovečemu zdravniku. Potem pa, ko so naprosili Zaharjina, <)a ostane pri carju, nt dobival nikakoršnih posebnih nagrad TeČ. Ko je umrl car, odpuščeni so bili zdravniki Leyden, Zaharjin, H rseh in Veljaminov ter se jim je izplačalo 600.000 rubljev. Od te svote dobita zdrav-nika profesorja L«yden in Zaharjin, ki sta bivala nepretržno skozi 3 tedne pri bolnemu carju, 400.000 rubljev. Poleg tega poklonil j« car Nikolaj II. vsem omenjenim zdravnikom posebna darila v spomin. Tak6 n. pr. je dobil dr. Leyden še nekoliko dni pred smrtjo carja Aleksandra dragoceno tobačnico » podobo carjevo. — Za posebne vlake v Li vadijo saračunile so ruske želesnice na okroglo I milijon rubljev, stroški za pošto in brzojav pa so narasli na 2 milijona rubljev t Ako se priračuna še stroške sa carjevo spremstvo tekom trimesečne bolezni carjeve, more ae reči, da se je potrošilo sa d6be carjeve bolezni najmanj 10 milijonov rubljev.
Obsojena pomorska kapetana. Naši čitatelji se menda še spominjajo na nesrečo, ki se je pripetila pred nekolikimi tedni v Črnem morju. Italijanski parnik „Columbia* je trčil namreč ob ruski parnik „Vladimir", vsled česar se je poslednji potopil. Sodišče v Odesi spoznalo je te dni oba poveljnika parnikov krivima nesreče in ju obsodilo vsakega na 4mesečno ječo. Poleg tega mora plačati ruska parobrodna družba zasebnim tožiteljem 230.000 rubljev odškodnine, lastnik „Columbie" pa mora plačati 43 000 rubljev. Proti razsodbi uložen je utok.
Uamrten anarhist. Minoio sredo usmrtili so v Baroeloni anarhista Salvadorja, kateri je bil dne 7. novembra min. leta vrgel bombo v gledališču „Lioej". Saivador ae je bil nedavno vddel, kakor da obžaluje svoje hudodelstvo in izrekel željo, povrniti se v naročje katoliške cerkve. Pokaaalo se je pa, da jo bilo vse to le fingirano, ker se jo nadejal na smrt obsojeni Saivador, da sa mu posreči zadobiti s takim postopanjem po-miloščenje. Pravo svojo mišljenje pokazal je zadnje trenotje pred smrtjo, kajti ni maral ne duhovnega, niti curkveue tolažbe. Kričal je „Živela anarhija 1* in prepeval anarhiske pesmi. Smrtna obsodba soje isvršila tako-le: Na pripravljenem odru stoji širok kol, pod katerim je tri četrt metra visoka klop, nekoliko višje na kolu pa je močen železen obroč, ki se odpira na dva polukroga ; zaprti obroč je možno stisniti s posebnim vijakom, ki je zi kolom. Obsojeni sodo na klop, krvuik mu položi obroč okolo vratu in na dano znamo-njo zasuče naglo parkrat vijak za koicom in s tem stiine obroč tako močno, da zadavi obsojenca.
Kolera V Lvovu. Predvčerajšnjem obo-/eli eti v Lvovu (notranje mesto) zopot dve
osebi aa kolero. Velika meoliea Ijadij ustavljala sa je izvršitvi nkaza zdravstvene oblastni-je, da se morata pripeljati bolnika v bolnišnico. Policija morala je s sito rasgnati množioo, potem ie-le bilo je mogoče odpraviti bolnika v zavod.
Sodnijeko. Predvčerajinem stal je pred
tukajšnjim sodiščem 16letni Ivan Meriek ia Trsta, zatožen prestopka zlobnega poškodo-dovanja tujega imetka io hudodelstva tatvine. Meriek in žnjim še nekateri drugi pobalini kratili so se nekega, ne natančno določenega dne min. oktobra meseca svoj čas s tem, da so bliso železniške postaje v Herpeljah iava-•li vijake, s katerimi so pričvričene šine že-letniške proge. Pri tem opravilu zasačil je pobaline železniški čuvaj, teda, ugledavši ga, pobegli so vsi ; čuvaj je dovekel Merška, ga gnal na postajo, kjer so ga izročili orožnikom. Pri razpravi je satožentrc priznal svoj pre-grešek, izgovarjal pa se je, da so ga zaveli njegovi stariši, katerih pa ne pozna po imenu. Sodišče, kojemu jo predsedoval dež. sod. svetovalec g. B. T r n o v e c, obsodilo je aato-ženca na Smesečno težko ječo.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. Zbor državnih uradnikov je vsprejel danes resolucijo, s katero se vlada posivlja vnovič, da skoro predloži zakonsk načrt ta uravnavo plač in da ne rasdeli izredne državne pomoči l'/i milijonov goldinarjev, postavljene v proračun za leto 1895, ampak da dovoli s 1. januvarjem 1895 do definitivne uravnave plač subsistenčne doklade.
Dunaj 24 Grof Fran Coronini podal se je danes k ministru pravosodja grofu Schon-bornu, da naprosi pojasnila o tem, da so se pri sodišču v Tržiču tudi v notranjih prostorih napravili dvojetični napisi. Grof Schonborn je odgovoril, da mu ni ničesar znano o tem ter da s« hočo obvestiti,
Kolonj 24. „Kdlnische Zeitung* javlja is Peterburga: Glasi se, da se pripravlja aa-konsk načrt, kateri odvzame guvernerjem polnomočje za administrativne odgone,
Peterburg 23. Car je vsprejel danes v zimski palači deputacije iz Moskve, Peterburga in drugih mest, Danes sta podpisala ministra Giers in Voroncov ženitno pogodbo oarja Nikolaj«.
London 24. JaponoisovzeliPorU A r t h u r po osemurnem boja.
Poslano*
Odgovor na dopis iz Prvaiine v 137. Štev. .Edinosti*.
Gospod dopisnik se sklicuje na priči A. Sulica in P. Crneta. Jaz pa inu odgovarjam, da ta dva nista odkritosrčna in da ne govorita resnice. Jaz pa vem, da je zbobnal svoje prijatelje, da me »»klestijo, kakor hitro je doznal, da sem dospel v Prvačino. In res so napadli moj stan in ga obsipali y kamenjem, slabše kakor hudodelci.
Ji u ljubim poštene ljudi, ne pa jsavratne ; zvest Slovenec sem, ali s hinavskimi ljudmi nočem imeti posla.
Hrušk pa, gospod dopisnik, ne treba pošiljati tako daleč, saj ste jih nedavno prodali prav drago svojemu lastnemu sinu, da jih sed^j medi v Gorici.
Vi pravite, da se še nisem skazal Slo-venca; no, za to mi ne treba iskati prič na okrog, saj jih imam dovelj v domovini, da sem se vsikdar potezal za domovino in jo podpiral, Vi pa jo sramotite, ker iščete svojo moč v lažeh.
Izjavljam tu, da ves ta prepir ni nastal zaradi razžaljena našega naroda, ampak le zaradi zlobnih ljudij, s katerimi pa nočem občevati. Ako iinajo kaj z menoj, naj me pokličejo preil pravico, tatu jim že odgovorim. Lepa čast zares.	Ji.. B,
Trgovinske brsojuvka.
Budimpešta. Pšeuica km spomlad A.73-«'79 Kornata za november G-45 ilo IS-50. Oves za spomlad « 02- « 05 IU nova 5 30 -iV40. Koruza stara 5'45 do
5-50.
Pšenica nova od 78 kil. f. ft-60—fl-fl5, od 79 kil. f. «65-8-70, od 80 kil. I. « 70—« 75. od 81 kil. f. «7ft-« 8tJ. od ttf kil. for. 6-80—6.85.
ločuien 8-40 — 8 60; progo 5'00—6-20 Pienica: Slabo ponudbe, povprusevanje omejeno. Prodalo ho jo 12.000 met. ntut„ O tu* ralačneje. Vreme: deževno.
Praga. Neratinirani sladkor za november f. 1190 december f. 11 90 jako mlačno, pravi polom.
Praga. Contrilu^ul novi, postavljen t Trst
in s carino vred, odpoSiljatev precej f. 29---. Not.
maro f-28.---29.25. Coucas»c za noveinber-inarc 29-75 do —•—. Cotviu-ni za november 30-76. V glavah (sodih) za konec novembra 31.
Kavre. Kava Hunto* good average ca november 90.50. za mare 83' , mirno.
Hamburg, tfantos good averago za deoembei «9.25. mare «5-60, mirno.
Novi Tork, '23. Amerika tržiiča bita so t tum todnu za žita jako mlačna (Mura timska pie-nioa padla jo v Novoin Yorku od «0'/, na 58'/, oli. in koruza od 59'/, na 57'/( cts. bushol.
Dunajska boran, 34. novembra 18B4
včeraj	danas.
Državni dolg v papirju .... 100,—	99-90
, „ v srepru .... 9990	93-90
Avstrijska renta v zlatu . . . 12425	124.20
, „ v kronah ... 97 «0	97-60
Kreditno akcijo....... 391 90	3H9 75
London lOLst........124.«5	124*70
Napoleoni.........9-92	9-92'/,
100 mark.........6110	61.12'/,
100 italj. lir........ 45-90	45-95
(Cm m ruwM|a h Jahala i« • carlao vre«.)
Domaći pridelki
Ceaa od for. 4o for. r ftiol: Koks........100 K. 11.75
|	Mandoloni...... „ 10 50 —
ivetlorodefi....... 9.50 — .—
temnorndeči..... „ ——
kanarček....... . ——.—
bohinjski....... . 9.75 — .—
beli reliki....... 10.25 —
. mali........ „ 9.10 —.—
teleni, dolgi ..... B —
„ okrogli .... ,	—...
mešani, hrvatski .... „ 7.75 — -— . itajeraki .... , —.— —
Kula flno štajersko..... „ 88,— 94 —
Jl6a*n it. 10 ......... 9.25 9.50
. 9......... 9.75 10.-
. 8....... . „ 11.25 11.50
Ztl.'l kranjsko........ . 5.75 — .—
»•P« . ....... . 550--
Krompir, itajerski . • . . . „ 2.80 — PtOM, kranjsko...... . „ 8.- ».25
^ia, kranjska......... 10.— —.—
ah ogerski........ * 50.50 51.
tftlt ogerska......... 53.50 54 50
IftTft Mocca.......100 K. 187.— 189.—
Cejlon Plsnt. fina . . , 182.- 184.-
. Perl..... „ 1*9,- 191,—
Java Malang.....161.— 1«2.~
Portoricco...... „ 178.- 180,-
Ouatemala...... 157— 158.-
8an Domingo • . . . „ 156,— 158.—
Malabar Plant..... . 172,- 174'—
n native, ... „ ——.—
Uguajra IMant..... 170.- 172.—
„ native.... „ ——.— Santos najfiniji ... , 150,— 151,— „ srednje fini . . . 147,— 148. » n srednji .... „ 144.- 14«.-
, ordinar.....131.- 133 —
Rio oprani..... „ —.— —.—
*	najfiniji..... „ 147,- 149,—
„ srednji ..... „ lil.- 143.—
Bladkor Centrifugal I. vrste . 100 K. 29.- 29.25
Concass6...... »0,— 30,50
r glavah..... „ 31.25 31,50
razkosani..... „ 31.50 31.75
ftlš italijanski fini .... 100 K. 19,— 19 50 n srednji ... . 18.25 18.75 Japan fini AAA .... „ 17.50 —
•	prednji..... „ 15.75 —.—
ltaugoon eitra..... „ 13 25 — .—
I...... „ 12.50 -.-
II. .... . . 9 - -. -PrtroltJ luski v sodih ... „ 18.25 ---▼ zabojih od 29 kil 5.80 -.— Olj« italijansko najfineji . . 100 K. 66.- 67.
, srednjefino . „ 56.— 58. -bombažno, amerlk. ... „ 34,— 37.— dalmatinsko ...... „ 32-- 35.—
Llttoat Mesinski .....caboj «.- 8.-
Pomarani« „ ..... , —.—
Itandfljnl Dalmatinski ... 100 K. 56 - 58.-
. Bari....... »10.— «2.-
P njoll.......... „ 84 — 88.—
fc lldl Dalmatinski..... . 5.75 6. -
- Puijeftki ...... „ 8,- 8.25
3 okv« Puljetke...... 14— — .—
Orilie v vencih . . „ 11.50 12.—
3..tanlns ........ „ 30.— 40.—
Vimjpiril .......... 23— 24.—
01? U.......... B 30.— 36.—
Polnovkt srednjo velikosti I „ 38.— — .— „ veliko .... Jnove , 3« — —.—
.....I » 42.—
Blanlki V velikih sodih	„ 19.- -.—
. T '/,.	••• n 4 50
Kava Brazilija dela na vsa sile, da bi sn cene nekoliko popravile ter je dotngla ta namen v<aj v toliko, da niso šo bolj padlo (kakor je bilo pričakovati), ntnpak da sn ostalo nespremenjeno. Ker pa poročajo, da bodo prihodnja letina, ki ja «odaj v crotju, jako dobra, dvomimo, da bode mogoče vzdržati sedanje cene. To inononje ja razširjeno tudi po drugih K''tTnih mettili Kvrope, kakor v Hamburgu in Havru, iz katerih mest vedno prihajajo nizko cena. Ako primerjamo vsakdanje brzojavne cono, dobimo zadnji teden za november in mire cene vedno za 7 do 8°/0 nižje, za maj ceh\ 10%. - Na skladiiftu imamo ItfrolO m. st„ od teh jo 40.<)00 m st. Hantusa, IU 000 Rio, 2000 Lav^ itd. V tem tednu dospel jo is Prazilijo parnik „Orion", ki je pripoljal 31.110 vreč Sani«-a in 480 > vreč Ria
Sladkor. Skoraj ne najdemo izrazov, da bi popisali polom, ki jo nastal v resnici, kajti takih cen nismo ie videli in težko da jih doživimo v prihodnjih letih Vzrok temu je seveda prevelik kvantum sladkorja, katerega ni izd dala letos Io nafta država, ampak tudi Nemčija in Kranooska, i« bolj pa primanjkujoči izvoz na Grlko in TurAko aaradi tamoi-njih slabih finančnih razmer, na Laiko zaradi manj-Aeg.t konsuma in v Ameriko zaradi spremenjeno carinske tarife.
Hit. Položaj popolnoma nespremenjen, promet jake omejen.
Južno šadj«. Dasi je sedaj najholjAi čas za naročila, opažamo žo 14 dni j, da ja povpraševanja jako omejeno; izvzeti jo treba Io t i m o u e in pomaranče, od katerih se je prodalo samo v p 'Slednjem tednu nad 30.000 zabojev, — Cene raznih vrst južneg« sadja so ret spremenjene, toda mlačne »o in se le težko popravijo, ako bo ne zboljia konsum
Olfe 11 a l i j a n s k o jo mirno, ceno nespremenjene. Ameriško je jako mlačno in padajoče, vsled česar padajo tudi albansko, grike ia dalmatinske vrsti.
DomaH pridelki. Veliko povpra&etanjo po na%lh domačih pridelkih od strani Italije in Francoske, zuižalo so je izdatno. Naie zaloge so napolnjene in bržkone cene ie padejo, dasi so dane* žo nekuliko popustljive. To velja pesebno za koks iu b o h i n j* s ki fižol, ki Hti najpriljubncjii vrsti za Izvažanje. Previsoke zahtevo kratijxkih in itajernkib trgovcev so nam dovedle na tržišče kot novost g a 1 i S k i in ruski (ižel, kateri dela vspaino konkurenco, da«i mora plačati f. 2.50 vožnje za vsakih 100 kg. — Zelje je brez posob'ioga premota, krompir se je podražil za 25 nč., leča zunemarjon«.
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. V tem todnu prodal jo mlin v Srašišdu nekaj svoje številke 4 po prilično gld. 9 90. No znatn i o drugih kupčijah, katerih bi bito vredno omeniti, kajti v os tadon, ki ga je pretrgal še praznik, bil je popolnoma miren. „Economo* ima t»>-lo cone: A t. 0 f. 13( it. 1 f. 12 50, št. 2 f. 12, št. 3 f. 11-75, it. 4 f. 11.50, št. 5 f. 11, št. 6 f. 10 25, št. 7 f. 9-25 in št. 8 f. 8*25. Iz drugo roke prodalo no jo nekoliko vagonov „Eoonooaove" št. 6 po f. 9'85. — zaključku čujemo, da je prodal Zagrebški mlin utkoliko vagonov svoje št. 0 po f. 11*50 proti gotovemu plačila v treh mesecih.
Otrobi. Nespremenjeni, kakor smo jih bili opisali t poslednj« m poroč'Iu. „Economo* no tnnre pred januvarjero 1895. razpolagati s svojim izdelko« in aicer po f. 4 25.
Drobni otrobi. Manj povpraševanja, toda cene so vedno stalne.
SlaililU ill mast. Mir in tendenca za znižanje cene. Mast: Budimpešta : v sodih po 200 do 250 kg. po for. 53 50, sodi po po 100 kg. f. 54, sodi po 80 kg. f. 54 50. — Slanina. 3 komadi na 100 kg. po for. 50 50, 4 kom. na 100 kg. po f. 50, franko Trst.
Goved. Od 15. do 21. t. m. prodalo se je v Trstu 437 volov in 41 krav klavno živine in sicor 24 volov iz Kranjske, 186 iz Hrvatske, — iz Istre, 22fi iz Dalmacije in 1 domač. Plačevali so ae : voli iz Kranjske po f. 44-— do 45.—; voli iz Hrvatske po f. 42.— do 44.— ; iz Istre po f, —-— do —•—; iz Dalmacijo po f. 43'— do 44.— in domači po f. 45'— do 45'50; domačo krave po f. 43'—dn 44'— ill krave iz Italije po f. 44.— du —*— kvintal mrtvo vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3 35, II vr. po f. 2.40 slama I. vr. po f. 2 50. in II. vr. po f. 2'— kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do 92 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.02 do f. 1.05 in v part. od 30 do 50 kg. po 1.— do f. 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f. 3*50 do 3.70 sto komadov.
Kokoši po 1 gtd. do 1*30 komad, piščeta po f. 1'10 do f. 160 par.
Krompir, navadni, na debulo po 2.35 do 3-10 kvintal.	„R. M."
Razpis.
Na otroškem vrtcu v Povrni pri Gorici je popolniti s prvim januvarjem 1895. služba izprašane otroSko vrtnarice z letno plačo 300 gld. Prošnje se do 8. decembra 1894. vlagajo pri podpisanem vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani dne 11. novemhra 1894.
svoji k svojimi"
Gostilna Ivana Trevna vi1.""
29. ro priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo ho /.mirom Izvrstna istrska ili okoličan-ska vina po najnižji coni. Točna postrežba z gorkim! in mrzlimi jedrni.	2—&2
Pratio Rihoriit izdeiovateiji ogij« v «v. DI aljo mucu Ibf potru, priporočajo svojo zalogo v Trstu: via Fondare* *t. 1, IHazztt detla Vatle V, ria Madonnina 2, Piazzetta Vordaiuoli 2, z uhodom tudi r ulici Ibrrente po najnižjih oenah. Oglje I. kakovosti karboninu, kok, drva na motro itd. Naročbe se spro-niljojo tmii z dopisnico.
Maslo in kuretina od leta 1894.
9 libor svežega masla, ugodnega vkusa, nnpravljonegn o<l kravjega mleka, hranjenih na paši, (fld. 4 50; fi--7 kokosij, ki obilno nesejo ({lil. 3 50; fi—7 do-belih petelinov gld. It* — ; H izredno veliko raco gld. 3-—; 1 gos, izredno velika, težka 7—9 liber gld. 8*-; S dobola pifičota (poulardos) gld 3'—. Vse se pišilja IVunko in broz tro.ikov za omot h poštnim povzotjom, jamčeč, dn kuretina (porotina) dospe živa do cilja.	M. FGUER,
Ruczacz, S42 (Galieija\
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, reklih in na morju, proti loči, na živonje v vsib kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnicn druStva	gld. 4,000.000" —
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,328 34fi «8
Promijna reserva zavarovanja
proti obilju	1,«82.248 22
Promijna rosorva zavarovanja „
blaga pri provažanju	49.465.07
itesorva na razpolaganjo	, 500.000' —
Heservii zuvarovunja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Kesorva zavarovanja proti pro-
minjunju kurzov,bilanca (II) „ 243.331 83 Itozerva speoijalnih dobičkov
zavnrovanja na življenju „	500.000*—
Občna reserva dobičkov	„ l ,187.164.
Urad ravnateljstva : * Via Valdlrlvo, lat*, 'i (v lastnej hit).
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Risparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do VHRCogn znoska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obresti na
knjižico ...........8%
Plačuje vsak dan od 9 — 12. uro opoludne. /noske do 100 gld. procoj, preko 100 do 100) mora so od po vodati 3 dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 dni. Eskomptuje menjice duinicilirano na
tržaškem trgu po.......3l/t°'0
l'onuju je na drž. papirje avstro-ogersko
do 10U0 gid po........4"/.
Viijo zneske od 1900 do 5(JOO gld. po 5' ','7o Daje denar proti vkiijiženju na posesti v Ti-stu. Obresti po dogovoru.	2--24
Trst, dno 5. maja 1894.
Otvoritev novega
prenočišča in restavracije Al „Moncenisio"
Piazza delle Legna St. I in Via Torente.
Podpisani priporov« slavnemu poto' nlneinu občinstvu svoje popolnoma novo ncshlano in elegantno vrejeno pn-nočiiče s<» restavracijo po zmerni ceni in polteni po trežbi.
Se štovanjem
A.. Tuzzi.
proda se
dober glasovir.
Več ae zve v zalogi koles: Openska nova ccattt st, 18, blizu tovarne piva.
S^JO^VELIKOZALOM''''
olja iz oliv
priporoča
3 - 52
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma i Trst (naspr. pivarnl Pilson)
Podpisani je kupil »en blook" od slo-čajne maso trgovino
M« MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27,
ter naznanja p. n občinstvu, da dočim jo storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blngo po
najnižji raz prodajalni ceni.
Priporočajoč ne slav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje, be eži
Josip Rebech.
Jak. Klemena
TRST B4T Via S. Antonio St. 1.
priporoma Zaštitim svojim odjoninikom in slavnemu občinstvu
novo prispelo blago za možke ill ženske obleke, volneno robno in pletene znvratnike, spodnje kitlje pleteno in iz stofa, ogrinjnlrt iz flanele, barhent boli, sivi in raznobarvan, maje, spodnje hlače iz volne in kotoninn, nogovice volnene in iz kotoninn, rokovice, ilanol za obleke, Brnjce bele in v raznih harvah, ovratniku, zapestnice, židane za-vratniko za možke, dežnike, židane robce, čepice, volneno komase, volno za nogovice. koiuhnviuo in mitfo, kakor tudi vse ostalo predmete za pouk v ročnih dolih v šolah po najnižjih conah. Pri vsoh imročboh zagotovlja točno in pošteno postrežbo
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regls trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjice in intahulacije proti •0/„ obreitim, na zastavo srečk in vrednostih papirjov pa proti Bl/j"/o obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po obroHtl. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do 12. uto dopoludne in od 3. do 5. popoludno, seveda izvzomši nedelje in praznike. Izplačuje so vsaki ponedeljek oil 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži voljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujojo v inosečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.	1—26
FILHALKA
c. ti iriT. avstr, Min ta zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh aa
4-dnevni odkaz 2'/,% 30-dnovni odkaz 2% 8.	„	8 ■//>/. a-mesočni „ IV«°/n
ho- „ s% fi- . „ 2«/,7n
Za pisma, katera ne morajo izplačati v sedanjih bankovcih av«tr. volj., stopijo nove obrostne takso v krepost z dnem 4. febrnvarja, 8. febru-varja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako »voto,
V	napoleonlh broz obresti.
Nakaznice
Dunaj, Prago, Posto, Ilrno, Lvov, Tropavo, lioko kakor za Zagreb, Arad, liielitz, Goblonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost, C.elovoe, Ljubljana, Line, Olomuc, Reiehenberg, Saaz in 8olnograd, —
brez t roMcov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24- 22 pri odbitku l°/00 provizijo.
Pred u j m i.
Sprejemajo so vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Ni jamoevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londona ali Parizu, Bor-liuu ali v drugih mostili — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
aprojoMAjo so v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni deuar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po duevnem cursu.
Trst, 31. januvrja 1894.
2-24
m
[gCfratiirilinrtlPug ^crgGiTa^r^ljirOl^MtniOIinai^t^I^^nJ^Mt^iillnnlEnaig]
^	Gostilna	|j
I Antona Vodopivca 1
ulica Solttario it. 12	|
priporoča si. ob!in»t»n	{§)
pristno vipavsko vino, |
knkur n. fr.:	la
Vmo, modra frankinja po 40, II. vrste j/o M, belo rfbitljn po Hfl, riesling po 40 in aladki prnsekar po 48 kr. liter. — Družinam, od 5 litrov naprej, 4 kr, ceneje. Tudi prav domaća kuhinja jena razpolago.
BBBBMBBMMB8UB5HBE
Zaloga piva.
pivovarno bratov
Reininghaus v Stelnfeldu — Gradec
158
A. DEJAKD, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8.
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant. -- - -^
i>
I
4 4 4 <1
J
<}
4!
Dominik Lušin
v Kopra
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne leseiiinc, kakor:
trame, iagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročila izvršujejo se točno in po najnižji ceni, K 104—2
P %
__fr
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
se priporoča pred. duhovi čini sa napravo cerkvenih posod in orodij is čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon-Strane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni t najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih t ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, ae bodo po želji prečaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poStnine franko!	2-24
2 zlati 13 srebrnih kolanj.

9 častnih in prlinalnlh diplom.
Kwlidlna
restitucijska tekočina
c. in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40.
Rabi so 30 'et v dvornih hlevih, v večjih vo-jankih in Easehnih hlevih kot hrepčilo pred težkim delom in po težkih delih, proti po-ditvam, izrinjenjem, otrpnnlost kit itd. ter daje konjem oosebno moč aa brao tekanje.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwlxda
c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik, Okrožni lekar v KorMfrburgu pri Om«i<^w.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerljah
Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in sahte-vati je izrecno:	II.
Kwicdino reatitucijsko tekočino.
FRIDERIK 0 SIEMENS
Dunaj.
Tovama c. L priv. aparatov za razsvetljavo in kurjavo,
1X 2 Alserstranne 20.
Najnovejša plinova svetiljka za zunanjo razsvetljavo:
ivm
75 odstotkov enneji, kakor elektriAke bočne svetiljke,
a daje njim jednako svetlobo. Nadalje za dvorane, delavnice, prodajalnice i. t. d ■tAPolzkuiane ventllujoča v«, generativna plinov« avetlljk« ter plinova avatlljka v staklu, katero so morejo rabiti povsoili in so primerne za vso slučaje. Uv«dene so po vsem svetu. —Ceniki in proračuni »atonj.
Glavni zastopnik za M: HENRIK WAGNER, Via Caiitia 4
Uaorol aaatonj in franko I
Razgvejevanje stanovanj,
kakor tudi oerkv&, iol, dvoran, prostorov itd.
je mogoče le po	„
SlEMENS-ovim ZA PLIN (GAS) PRIREJENIM PEČIM
ki n lahko tf/rt\Jn)o
brez oglja, brez pepela, brez saj, brez smradu, so najprlklskdnaja i ns^jldrav^ja
vsled
razproatuj oče tforkote S NcsJbolJAa peč kar se dostaje moči razgrejevanja ali trpeinoiti. Mnogo najboljših priznanj. 1
Fried. Slemena, Dunaj, 1X 2
IALOOA V THSTU	TVMDRI
c. kr. priv. tovarna aparatov aa razsvetljavo in razgrelev»iiju.
Garl Greii)itz Neffen.
I., Singerstrasse 15, Dunaj.
lekarna ,Zum ffoldenen Reichsapfel«.
Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice
zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo boleznij, pri katerih so te krogljico pokazale Bvoj izvrsten učinek
Žo več desetletij ao te krogljico povsod razširjene in malo družin uUgne se najti, v katerih bi pogre&ali malo zalogi tega izvrstnega domačega sredstva.
Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boloznim po otlnlsi probavi in zaliaHanju.
To krogljico stanejo: f ilcntljic-u r. 15 kt*ojf 1 jicnml 31 ni,, Jeden zavitek O Akntljie 1 «l<l. 7» ni., pri nefrankovani pošiljatvi 1 gld. IO ni. — Ako so denar naprej pošlje, ni troba plačati porto, in stane : l zavitek krogljic 1 gld. 25 nč,, 2 zavitka t gld. a0 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., & zovitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se no poiilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva .J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake Skatljlco isti podpis JT. l'w<»rhoter t rudeiih
menih, katerega je videti na navodilu zn porabo.
pis-
Balzam za ozebline ž^'toCS Trpotče i sok, I Steklenica &0 nč. Amerik, mazilo za trganje, ^.T^vč1.
1 škatljioa 50 nč.,
iiošt. lirusto 75 ne. 3Kl. 40 1IČ., |)04t-
Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, itf^^ Zivljenska esenca (Praške kapljice)
1 stekleneiea 92 ne.
Angleški balzam, i steklenica 50 ni. Fijakerski prsni prašek, Tanokininska pomada	IS
ljioa 2 Rld.
Univerzalni plašter w	p°-!odi"
G0 nč., poit. prosto 75 ne.
Univerzalna čistilna sol t^/^uo"
proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld., Itazven imenovnih izdolkov dobivajo ue Ae drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bilo po vsili avstrijskih časopisih oznanjone ; in se na zahtevanjo točno in v ceno preskrbljajo tudi prmlmeli, kojih ni v zalogi. — Ituzpoftiljnn|H po pottl vrso se točno, a treba je denar poprej doposlati ; vočju naročila tudi po poAtnem povzetju.
t»s*l (lopoAiljntvl denarja p«» pofttnl nakaznici atane l»os*to doMtl manj kakor po povzetju.
Lastnik politično društvo .Kdinost" — Izdavatelj in odgovorni urodnik : Julij Mikuta. — Tiskarna Dolenc v Trutu.