9D. Startih. m. leto C Uhaja TMkk đum popoldne, UTssaasi aodslfa ta prauilts. Insoratl t Prostor 1 m/m X >* m/m za male oglase do 17 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni o .Mas 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame l m/m K 3*—. Poroke, zaroke 8J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede lnseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpr niitvc nSlov. Naroda'1 ln <(lfaradni rijtirai" KaaHora nlloa št. 5, pritlično. — Tel a! o a st 334. v Liaol|anl In pO poitl l V lnossmstv o i celoletno......K 4*d*— polletno........,240*— 3 mesečno ...... „120'— .....„ 40 - Pri morebitnem pavUanju se ima dalJ5a naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošlieio v prvič naročnino vedno KftttT po nakaznici. Na samo plamena naroHla brez ooslaive dennna se ne moremo ozirati. „Slavenski Nara 4' volla v JagosUviit : celoletno naprej plačan . K 300* — polletno.......„ 150*— 3 mesečno ....... 75*— 1 » ...» ... 25* — Uredništvo „Slov. Naroda" Snatlova ulioa it Sf L nadstropU Telefon štev. 34« Dopise »preloma le podpisane in zadostno trsnkovane. Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velia 1*20 K PoJtn na pSatana v gotovini. ■ffH Koroški Slousnci in dr. Lemisch. V seji koroškega deželnega zbora dne 11. marca 1921. je deželni predsednik dr. Lemisch odgovarjal na vprašanje poslancev Kermaier a, Gai-lerja in tovarišev glede razširjanja »neresničnih vesti« po jugoslovenskem časopisju o zatiranju slovenskega ljudstva na Koroškem. Dejal je med drugim: »Deželni vlada je vse storila, da *rc*P!je nove napade na mir in slogo v naši deželi. Začasni deželni zbor in deželna vlada sta na slovesen način cbliubila, delati za spravo vsega ljudstva. Te obljube so se oficijalna mesta v deželi zvesto držala in vsak poizkus od zunaj dokazati, kakor da bi deželna vlada prelomila svojo besedo v tem vprašanju, moramo z vso ostrostjo zavračati. Neresnično in zlagano je, ako prinašajo jugoslovenski časopisi vest. da slovensko ljudstvo trpi zaradi svojega narodnega vedenia med glasova-njam. preganjanje od oblasti, in ravno-tako neresnično je. ako se trdi, da so Slovenci na Koroškem brez varstva in brezpravno Izročeni preganjanju domačega nemško mislečega ljudstva. Deželna vlada se *e in se bo prizadevala pospeševati mir in slogo med obema narodoma. Ve!eizdamiška prizadevanja, da bi deželo na novo raztrgali, pa bo z vso silo in brezobzirno kaznovala, Dežema vlada se zaveda težke odgovornosti, ki jo je prevze1a z upravo v glasovalnem ozemliu in Je vsem podrejenim oblastem naistrožie naročila, voditi upravo obiektivno in stvarno ter delati za sporazum med obema narodoma. Na enak način ie bilo poučeno orožništvo. na enak način učitelj stvo Vodilne oseb« v tem časopisnem boju proti Koroški mora.:o biti o delovanju avstrijskih oblasti v glasovalnem ozemlju poučene, in da vkljub temu sprejemajo boj, je samo nov dokaz, da se boje miru v naši deželi, da zastrupljajo javno mnenje z vsemi sredstvi ter hočejo z zavedajočim zavianjem dejstev vnovič obrniti pozornost inozemstva na Koroško. Nekateri dogodki na Koroškem so jim samo povod, opravičiti brezobzirno zatiranje Avstrijcev in Nemcev na Kranjskem in pod naslovom navideznih represalij naše narodne tovariše na jugu zopet na novo naj-tei.e pritiskati. Deželna vlada ie o vsem tem obvestila državno vlado na Dunaju s pozivom, posvetiti koroškemu vprašanju posebno pozornost, podati po svoiih zastopnikih v državi SHS in v inozemstvu natančno sliko o dejanskih razmerah na Koroškem. Deželna vlada ie dala strahotna poročila jugoslovenskih ^ časopisov preiskati, pri čemur se je izkazala njihova nevzdržljivost. Seveda so bila poizvedovanja v posameznih slučajih posebno otežkočena. ker se v teh poročilih imenovane osebe, da. večkrat celo navedeni kraji na Koroškem niso mogli niti najti. O izidu teh preiskovanj je deželna vlada že pred nekoliko časom obvestila avstrijsko časopisje, da nas z objavo teh dogodkov podpira v boju proti zastruplenju javnega mnenja, insceniranemu iz Ljubljane. Deželna vlada bi pozdravila, če bi kaka nepristranska oblast posetila Koroško in bi se o vladaiočih razmerah v bivšem glasovalnem ozemlju poučila na mestu. Dcže'na vlada upa, da se bo resnica o Koroški preje ali pozneje izkazala tudi v inozemstvu in da se bodo poizkusi onih mož, ki so že prinesli toliko nedopovedljive nesreče nad Koroško, razbili ob komaj dobljeni a nič več delivi enotnosti Koroške . . .!« Tako koroški deželni predsednik dr. Lemisch. Ko smo koroški Slovenci čitali to izjavo, se nismo niti malo začudili, niti malo razburili, da se predrzne prva uradna osebnost v deželi na tako podel in izzivajoč način prikrivati in zavijati resnico ter v resnici za^trunliatf javno mnenie in inozemstvo. Poznamo s'cer že od nekdaj dvojno mero in dvoino vMgo, ki io igralo nemške oblasti na Koroškem proti Slovencem in •'avnosti. zato nismo imeli zanpania do ntfh. Toda zadnja izjava koroškera deželnega predsednika, ki skuša rešiti nemške oblasti celo vsakega suma kri-vičnosti nasoroti slovenskemu delu naroda v deželi, nas v našem nezaupanju do nemških oblasti samo potnuie. Take iztave ne moremo razlagati drugače, kakor da ie deželni predsednik sam o dejanskih razmerah v glasovalnem ozemlju slabo in napačno poučen ali pa da sam zakriva resnico ter misli, da se koroški Slovenci ne bodo upali ugovarjati. Zato ne moremo več molčati. Pri poizvedovanu o resničnosti dogodkov. Če ga je deželna vlada res izvedla, nas koroških Slovencev deželna vlada n*i zaslišala. Torej smo prisiljeni, da se oglasimo sami. Naj sliši javnost in inozemstvo tudi naš glas, predno si naredi o Koroški svo;o sodbo. Ker smo prepričani da našega glasu gotovo ne objavi noben nemški list,, edinega našega slovenrkega. ki smo ga po glasovanju ustanovili in je izhajal komaj vsakih štirinast dni enkrat, so pa Nemci ustavili in zatrli že s 3 številko zato, ker je prinašal poročila o nemških grozodejstvih, smo pri-silieni, obrniti se s prošnjo na jugoslo-vensko časopis;e, da objavi našo izjavo in nas Še naprej podpira v bou za naše narodne pravice Da tedaj javnost in inozemstvo po izjavi koroškega deželnega predsedni-ak dr. Lemischa ne bo mislila, da io ljubljansko časopisje napačno poučuie glede zatiranja koroških Slovencev in da zastruplja javno mnenje, izjavljamo koroški Slovenci, ki živimo v deželi in ki to zatiranje čutimo na duši in na telesu, da so poročila ljubljanskih časopisov resnična, da pa poročajo samo mali del krivic, in da nasprotno koroška deželna vlada prikriva resnico. V vedno večjem številu se oglašajo osebe, ki izjavljajo, da so bile pri glasovanju podkupi ene z obiiubami, denarjem in raznimi drugimi stvarmi. Zdaj izjavliajo, da se britko kesaio, ker so se dale pres'epiti in zataiiti svoj narod. Da bi prikrili podkupovanje bivših voiakov z obleko, so obl ubili vrniti civilno obleko vsem bivšim voia-knm, tudi tistim, ki so glasovali za Ju-goslaviio in ki so io ti z vstopom v vojsko odložili v Celovcu. Imenovani so imeli pota in stroške zaradi te obliube, a obleke še do danes, pol leta po Vasovanju, niso oreieli, pač pa so io dobili oni, ki so glasovali za Avstrijo. Proti Čistemu in svobodnemu glasovanju govori io različni poljedelski stroil in drugo kmečko orodje, s katerimi so ktrofli glasove slovenskih kmetov in njihovih družin. Te stroie in orodie nreiemajo sedaj podkimVenci po znižanih cenah od »rTeimatsdicmstac ter iih vozijo na svoie domove. Drugih go-Hufii med glasovanjem niti ne omenjamo. Narodnega fanatizma ni na slovenski strani, saj se svo/e narodnosti niti zavedati ne smemo in ne upamo. Vsak čas poslušamo zbirko nemških psovk, prenašamo udarce in druga preganjanja že zaradi tega, ker smo glasovali za Jugoslavijo. Pač pa je dežela preplavljena z nestrpnimi nemškimi fanatiki, s katerih pomočjo se deželna vlada trudi pod vodstvom zloglasnega »Hei-matsdiensta« kar najhitreje germanl-zirati z vsemi mogočimi sredstvi slovenski del prebivalstva. Naš materni jezik nima prostora ne v uradih, ne v šoli in preganja/o ga celo v cerkvi. Ljudstvo se ga boji govoriti, da bi ne bilo izpostavljeno zaničevanju od nemške strani. Obljubili so pač enakopravnost našega jezika, nastavljajo pa v popolnoma slovenske kmie slovenščine nezmožne liudi, kakor orožnike, po-štare. učiteVie. dočim so slovenščine zmožne slovenske domače učltelie iz-gnaTi iz dežele. Branilo in zabramuiejo sestanke naših društev. Iz tega se tedaj lahko spozna, na kateri strani Je narodni fanatizem. Ce pa nekatere osebe, ki so zaradi nemškega terorja morale zapustiti nesrečno svočo domovino, ali pa so iih izgnali iz dežele, zdaj informira o Javnost o nemški strahovladi na Koroškem, je to po mneniu vsakega poštenega in pravičnega človeka Čisto prav. Da, njih dolžnost ie, da dokažejo javnosti, kako koroška deželna vlada iz-polnjuie svoje obliube in kako izpolnju-ie'st. žermenske mirovne pogoje glede varstva manjšine. Cvetoče skupno delo obeh narodov ne more nikomur biti trn v očeh. ker tega cvetočega dela ni, pač pa trpimo težko, nedopovedljivo zatiran e in germaniziranje slovenskega dela. Radi verjamemo, da deželna vlada zasleduje na najpozornejši način delo koroških beguncev, ki se trudi io podati javnosti natančno in resnično sliko o dejanskih razmerah v zopet zasužnjeni domovini. In to delo je deželni vladi trn v očeh. ne pa nam. Vemo, da sta deželni zbor in deželna vlada obljubila de'ati za spravo in mir med obema narodoma; vemo pa tudi, da so bile te obliube samo slepilo ententni komisiji. Seda i vidimo m čutimo, kako deželna vlada te slovesne obljube izvršuje. Obha'ali so svoio krivično zmago pod imenom »spravnih praznikov« v vseh več iih kranh glasovalnega ozemlia Na te prireditve Slovencev niso vabili, da bi se spravili ž niimi. amnak so obhaiali ->soravo« nemško misleči (nemčurji) med seboj" in z Nemci iz ostale Koroške. Na vse mo-•zoče, skrajno surove in prostaške načine so na teh. kakor na pozneiš'h prireditvah na*težie žalili slovenski narodni in verski Čut. Če ie na me zn? 1 kak Slovenec, so se navadno »spravili« ž njim s psovkami, pestmi in palicami! Deželna vlada je vedela za vse to. Saj so bile te prireditve razglašene in so se vršile po glavnih kraiih glasovalnega ozemlia. Udeleževali so se iih tudi organi oblasti. Če smatra deželna vlada te prireditve za delo »za spravo in slogo« med obema narodoma, ii pritrdimo, da so niene obljube rodHc Nemcem bogate sadove, a za nas Slovence !e skrajno grenke in strupene. Popolnoma resnična so poročila jugoslov. časopisov glede preganjanja kor. Slovencev od oblasti zaradi narodnega vedenja med glasovanjem, če oblasti na lažnive in hudobne ovadbe prenapetih nemško mislečih in nestrpnih ljudi odrejajo hišne preiskave pri Slovencih, če jih brez povoda aretirajo, psujejo z raznimi žaljivimi priimki, jim grozijo, če jih sodniki pitajo s »ču-ŽU, »Srbi«, »prugelgardisti«, jih gonijo v Srbijo, ali je to kaj drugega, kar poroča jugoslov. časopisje? Ce jih oblasti očitno prikrajšu'ejo pri aprovizaciji in podporah, če jim odvzamejo koncesije, če jih odpuščajo iz služb in mečeio v revščino. aH je to kaj drugega, kakor preganjanje in sistematično zatiraae slovenskega življa na Koroškem? Prav tako resnično je. da so Slovenci brez varstva in brezpravno izročeni preganjanju z nemškim fanatizmom prepojenih nestrpnežev. Z div-iim sovraštvom so se vrgli po odhodu ententne komisije na Slovence, jih zmerjali in pobijali s pestjo in palica z noži in orožjem, na cestah in javnih lokalih, na kolodvoru in vlaku in celo na njih lastnih domovih. Prirejali so pred domovi Slovencev tako Imenovane »mačje muzike«, tudi vpričo orožnikov ali vsaj z njihovo vednostio. Če so se Slovenci na te krivice pritoževali na pristojnih mestih, ali iskali varstva, so se jim uradi smejali, varstva niso odredili, tožb nisj sprejeli, ali jih zavlačevali in zločince oprostili. Ako deželna vlada koroška pod besedo varstvo in pravico razume navajena dejstva, priznamo, da smo takega varstva bili in smo deležni v preobilni meri. Ker Slovenci do nemških oblasti že preje nismo imeli zaupanja in smo se zlasti sedaj po glasovanju, o niili pristranosti temeliito prepričali, so zaradi krivic na te oblasti niti več no pritožujemo. Oblastva so postavljena bolj proti nam. kakor za nas. Zato rajši potrpimo, kakor da bi se izpostavljali novemu zaničevanju ter tratili brej uspeha čas in denar. Verjamemo, da se bo vlada trudila na omenjeni način še nadalje pospeševati slogo in mir v deželi med obema narodoma. Dosegla bo mir, ko bodo vsi Slovenci vkovani v suženjske veriga pod težkim nemškim iarmom. dosegla bo slogo, ko noben Slovenec več nit! zinil ne bo več o svojih pravicah in bodo vsi »srečno* do zadnega germanl-7:rani. Verujemo, da bo deželna vlada1 z vso silo in brezobzirno kaznovala celo vsako summo »velelzdajnlšklh« teženj, ko že sedai išče po svojih ljudeh veleizdaio, če se slučajno snide par Slovencev. Če Je deželna vlada svojim pod-reenim oblastem naistrožie naročila, voditi upravo v glasovalnem ozemUtt ob;ektivno in stvarno, te oblasti pa Jo unravliajo pristransko, ie vse to prikrivan i e resnice, ali kakor prav! dr, Lemisch, le nadaljno zastrupljanj* javnega mnen:a. VodHne osebe v Liublian! so 6 delovanju avstrijskih oblast' v glasov' valnem ozemliu poučene, !e žalibojr $a premalo, ker se Se natančneie ne morejo poučiti saj ne smejo med nas ln tnl ne med nje. Kar pa se tiče zatiranja Avstrijce^, in Nemcev na Kranjskem, rečemo samo to: če bi mi trpeli od Nemcev na Koroškem tnliko. kot Nemci od Kranjcev in bi mi uživali toliko svobode ia pravice, kot Nemci na Kranjskem, bi bili popolnoma zadovoljni In povsem srečni. Saj pa so srečni tudi Ijubljansid Nemci! Poročilo koroške deželne vlade nt državno vlado na Dunaju je moralo biti tudi prav tako napačno ln neresnično, kkor izjava deželnega predsednika v deželnem zboru. Upamo ln pričakujemo, da se vlada države SHS ne bo dala poučiti samo pristransko od avstrtskega zastopnika, temveč rud! no zastopnikih koroških Slovencev w Ljubljani. Tam se bo lahko prepričala o popolni resničnosti naše izjave na številnih dokazih ter bo na ted podlagi poučila tudi inozemstvo in storila v odločilnem trenutku svoio dolžnost Ker deželni predsednik zanika osebe in celo kraje v »strahotnih« po« Alfonz D a u de t: 12 Tarfarin na planinah Roman. Prevedel dr. I v o š o r I i. Ko pa je Tartarin zunaj, že spozna, da se je urezal. Niti sledu kakega požara nikjer! Pasji mraz, noč temna kakor v rogu in samo tu in tam kaka plamenica, ki mahajo služah* niki z njimi sem in tja in ki puščajo na snegu krvave sledove. Pod stopnicami tuli domačin na kravji rog svojo otožno, enolično pesem na tri gla* sove. Tu gori na RiguKulmu je namreč na* vada, da tako bude one, ki hočejo iti občudo* vat solnčni vzhod in jim naznanijo, da je zdaj čas. Povedo mu, da se prikaže solnce najprej na najvišji točki zadaj za hotelom. Da najde tja, je treba iti Tartarinu samo za glasnim smehom Angležinj, ki stopajo pred njim. Ker pa je še preveč zaspan in so mu od včerajšnje šesturne poti tudi noge še v«e težke, kmalu zaostane. Tu se v temini naenkrat začu j o jasen žen* ski glas: »Ali ste vi, Manilov? Pomagajte ml no — čevelj sem izgubila!« Tartarin spozna tisto žgolenie svoje sose* dinje pri mizi in zapazi že tudi njeno fino silhueto v bledem odsvitu vzhajajočega solnca. — Jaz sicer nisem Manilov, gospodična; toda če se zadovoljite z mano... Tako se je bila ustrašila, da »i ?e od pre* senečenja ušel rahel vzklik. Tudi z roko ie za* mahnila, češ, da zavrača njegovo nonudbo. Toda on vsega tega ni več zapazil, ker je že iskal po kratki krhki travi. — Orpo! je že tu! je vzkliknil kmalu ves vesel. In naglo je otresel s finega Čeveljčka sneženi prah, galantno pokleknil na mrzla in mokrotna tla ter zaprosil ali sme za plačilo Pepelko tudi obuti. No, ta Pepelka je bila videti mnogo manj ljubezniva od one v pravljici, zakaj odgovo* rila je z zelo hladnim »ne!« in poskušala, da bi spravila svojo svileno nogavico sama v zlatožolti čeveljček. No, naj je še tako ska* kala, brez pomoči našega junaka bi se ji to nikoli ne bilo posrečilo, on pa je bil ves bla* žen, da se je ta dražestna ročica za hip dotaknila njegovega ramena. — Vi imate pa res dobre oči! je rekla po* tem, ko sta stopala drug ob drugem tipaje dalje, kakor da se mu hoče nekako zahvaliti. Tega sem vajen že i svojih lovov, go» spodična. — O? Vi ste lovec? Te besede je izgovorila % naglasom, ka» kor da se norčuje in da ne verjame. Seveda bi bilo treba Tartarinu samo usta odpreti in ji povedati, kdo da je: toda kakor vsi slavni možje, je bil tudi on boli diskretne, recimo tudi koketne naravi. In hoteč presenečenje še povečati, je odgovoril: — Da, lovec, pej tudi zares lovec! No, ona je povzela z vedno isto ironijo: — Kako divjačino pa najrajši streljate? — Samo tisto, ki je res divjačina — samo prave divje zveri je rekel, prepričan, da ji kar sapo zapre. — In najdete mnogo tega na Rigiju? Vedno galanten in pripravljen, da da bc» sedo za besedo, je hotel baš odgovoriti, da je na Rigiju našel še samo gazele, ko sta vsak nadaljni pogovor kar presekali dve senci, ki sta klicali: »Sonja ... Sonja!« »Sem že tu!« je odgovorila ona; potem se je obrnila k Tartarinu, ki so se mu bile oči že tako privadile na temo, da je razločil njeno lepo bledo obličje pod njeno mantiljo in vi* del, kako malo ji je še do šale, ko je rekla: — Ta vaš lov je precej nevarna reč, dragi moj očka. Glejte, da te zabave ne pla> čate z glavo! In že je izginila a svojima prijateljema v temi. Grožnja, ki Je bila skrita v teh besedah, je Imela Šele pozneje zbegati južnJakovo do* mišljijo — tu ga je pogrel samo ta »očka«, ki je pač veljal njegovim sivim lasem in nje* govemu trebušku; skoraj pa še bolj, da se je tako brezobzirno poslovila uprav v trenutku, ko ji je hotel povedati, kdo je in uživati nično iznenađenje. Napravil je nekaj korakov v smeri, ka#! mor se je bila odstranila ta gruča ter zaslišal nejasen šum: kašljanje in kihanje zbranih turistov, ki so nestrpno pričakovali solnčnega prihoda, nekateri izmed najbolj vnetih ple*\ zalcev celo že na malem stolpcu, katerega v sneg zavita streha se je belela iz umikajoče se temine. Vzhodno stran je začela obsevati bleda luč, ki jo je pozdravil planinski rog z novim trobentanjem, turisti pa s tistimi radostnimi »ah!«, kakor v gledišču, ko se ima po tretjem znaku dvigniti zavesa. Najprej ozka kakor špranja pod kakim pokrovom se je širila svetloba in odpirala obzorje, istočasno pa jo vstajala iz doline neprodirna rumena para, ki je bila tem gostejša in vsiljiveiša, čim bolj se je bližal dan — pravi pajčolan med prozornico in gledalci. Vse zaman: treba je bilo napraviti križ čez vtiske, ki jih obetajo Baedekarji. V na#» domestilo pa so se črtale v čudno smešnih In norčavih meglenih obrisih raznovrstne po* stave teh snočnih plesalcev, ki so bili morali kakor s silo iz svojih gorkih ležišč. Zaviti v rute in ogrinj, nekateri celo kar v pokrivala s svojih postelj, pod različnimi frizurami in čepicami iz svile aH platna, klobučki, baretl in kapami z ušesi so bili vsi ti obrazi čudno razvlečeni in skremženi. Zdelo se ti je, da vi# diš glave ljudi, ki so se rešili na samoten otok sredi morja in ki zdaj z izbuljenimi očmi pričakujejo jader na daljnem morju. 36 2 stran .SLOVENSKI NAHOD', dne 23. aprila 192i. 90 štev- točilih ljubljanskih časopisov, mu odgovarjamo, da jih pač noče videti in najti. Pokaiemo lahko osebe in hiše in kraje^ ter tudi znake našega zatiranja. Zelo dr^en se nam zdi poziv deželnega predsednika, da naj pride kaka nevtralna nepristranska oblast obiskat Koroško, Že sami smo neštetokrat mislili v teh dnevih preganjanja, da naj bi zdaj* prišla ententna komisija nazaj pogledat in se prepričat, kako pristransko in krivično upravlja koroška deželna vlada izročeno ji ozemlje, kako izpoiniue svoje obliube in določbe mirovne posodbe. In ker poziva kor. deželna vlada sama kako nevtral-tao in nepristransko oblast za sodnika v koroškem vprašanju, jo pozivamo tudi mi. Samo da bo res nevtralna in nepristranska. Prepriča se na svoie cči in ušesa na mestu, da Nemci in njih podkupljeni pomagači v resnici zatirajo z vsemi sredstvi slovenski del prebivalstva, da ne znajo in nočejo biti pravični nasproti Slovencem, da v de- želi ni miru, ker ga Nemci kršijo. Nevtralna in nepristranska oblast a* bo prepričala, da miru tudi prejo ne bo. dokler se Korolka ne razdeli in potegne nova narodna meja, ki ho boljša in pravičnejša kakor neživa narava in mrtvo gorovje. Narodov ne loči toliko vodovje in gorovje, kakor njihova narodnost in njihov jezik. Narodna meja pa na Koroškem ne teče po Karavankah, ampak 20—30 km sev. od Drave. Ko bodo Slov. združeni g svojimi brati na jugu po božjih in naravnih zakonih, nastopi težko zajel'eni mir tudi na Koroškem med obema narodoma v deželi. To je naš odgovor in naša izjava na izzivanje in izjavo koroške deželne vlade. Nai sliši in izve javnost in inozemstvo obojen glas, zatiralcev in zati-rancev, da si more sama potem ustvariti pravo sliko o koroškem vprašanju. Naj o tisočletni pravdi med Slovenci in Nemci že vendar enkrat izreče zadnjo in pravično razsodbo! Koroški Slovenci. Ulične uesfi. — Volilni t^hcd priredi Ju .ri v petek ob 8. zvečer v gostilni pri Kavčiču na, Privozu srospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Govorila kandidata gg. Janežič in dr. Ravnihar. Somišljeniki, pridite polnoštevilno! = Gospodarno društvo JDS. za poljanski oiraj v Ljubljani priredi v petek 22. t. id. ob 8. zvečer v gostilni g. Turka, č-treliška ulica, volilni shod. Poročajo-, dr. A. Krn mer. Adolf Ribnikar in Jo s. Kozan. Člani in somišljeniki so vabljeni k polnostevilni udeležbi. 3g Goneralna debata o ustavi. »Ve* %&t< poroča iz Beograda: Generalna debata o ustavnem načrtu bo končana koncem tega ledna. Predsednik ustavotvorne skuPečine je pozval vse roslan-ce, da v tem času pridejo v Beograd, ker bi utegnilo priti do glasovanja. Seja skupščine se hode prihodnji leden prekinile ter nadaljevale 5. maja. Takrat se bo z .čela specijalna, debata. 93 Vprašanje luke Baroša. Predsednik ustavotvorne skupščine ie prejel nastopno iirotestno brzojavko: Po vesteh Agencije Štefani italijanska vlada vprašani« o tuki Karoš še ne smatra kot rešenega. Obenem italijanska delegacija s polne pare dela v. Beogradu za hitro sklepanje trgovinske pogodbe. V imenu vseh bratov, ki jih ie anektirala I talila, kakor ti- M onih, ki čakajo na skorajšnje pridruženje v svobodni Jugoslaviji. zaklinjamo narodno predstavništvo, da onemogoči italijansko zanko in ne dovoli trgovinske pogodbe prej. nego da se popolnoma izvrši rapallski pogodba, katera nam zagotavlja Baroško luko in Delto. Za Jadranski zbor: dr. Tomašič. s. r. = Protiecva brošura. V Beogradu ie izšla napovedana brošura g. Stojana Protiča z naslovom: »Trije dokumenti aH en list iz zgodovine naših dnw. V brošuri napada Protič demoki*atsko stranko in Pašiča, o katerem trdi, da ali ne ve. kaj federalizem, ali da je re-kek da je razlika med njim in med Protič em v tem. da je on za edinstveno državo, Protič pa za federalizem, same iz tega razloga, da napravi popoln efekt. V brošuri se nahajajo tudi direktne aluzije na regenta, kateremu Protič očita, da je favoriziral demokrate. Obenem napada po'kovnika Nedifta, navajajoč svoje spopade z njim po demisiji demokratsko - socialistične vlade ter pravi, da je čudno in glupo, da je bil Nedič takrat določen za načelnika armijskega štaba v Zagrebu. =x Pozdravi osvobojenih jadranskih otokov.. Beograd, 20. aprila. Ministrski predsednik Pašić je spreel z osvobojeniii otokov veliko število brzojavk, v katerih pozdravlja prebivalstvo dinastijo Karadjordjevičev, našo ujedinjeno državo in našo vojsko. as Antanta in slovanstvo. Pod tem naslovom pi?e med drugimi >Hrvat<: Antantina politika napram Slovanstvu ni bila nikdar taka, da bi mogla računati na našo brezmejno hvaležnost. Zavezniki so podpirali slovanstvo le v toliko, v kolikor ie to bilo v njihovih interesih. V najnovejšem času imamo sa to dva eklatantna dokaza: Vprašanje habsburške restavracije in usoda Vranglove vojske. Da je bilo odvisno izključno le od volje antante, bi sedel danes Karel na Dunaju in v Budimpešti in koval načrte za vzpostavitev integritete Štefanove krone. Francosko časopisje komaj da ne joka, ker ni uspela Karlova akcija in ker se z vzpostavitvijo habsburškega režima ni preprečila združitev Avstrije z Nemčijo. Usoda Vranglove vojske pa postaja evropski skandal. es Dr. Krama? o razmerju med i*a-m\ in Bolgari. Znani slovanski politik dr. Kramaž je izjavil predsedniku zagrebškega demokratskega dijaškega kluba med drugim tudi nastopno: Bolgari so mnogo zagrešili, o tem ni dvoma. Največ proti vam Jugoslovenom. Da so streljali na Ruse, ki so jih pred 40 leti osvobodili, jo naravnost strašno. Zato ni mogoče govoriti o bolgaro-fllstvu moje stranke. Z druge strani pa moramo imeti na umu, da politika ni stvar sentimentalnosti. V interesu Ju-go8lovenov je, da si zasigurajo zaledje. Bolgari so navezani na odkrito slovan-ke orientacijo. Z Avstrijo in Madžarsko več ne morejo. Romuni in Grki jim niso prijatelji. V interesu slovanske misli se mora najti modus vivendi med Jugoslovenl in Bolgari, ker proces so-cijalnega grupiranja pojde neizprosnim potom. Končno imajo Jugosloveni ln Bolgari skupne interese na Egejskom ss Bolgarski đemenli. >Temps< priobčuje iz Sofije dolgo brzojavko, v kateri se veli, da bolgirska vlada odklanja vsako odgovornost za rovarenje bolgarskih komitašev in da nima nič skupnega z nemiri v Macedoniji. Bolgarska vlada ie pripravljena sprejeti preiskavo v tem vprašanju. =: Novi usnjarski ministrski predsednik grof fc.efan Bethlen je izšel iz staroliberalne 6tranke, na katere programu je bil leta 1901 izvoljen za poslanca. Pozneje se je pridružil stranki neodvisnih, ko pa je Andrassv ustanovil svojo ustavno stranko, je vstopil v nio tudi Bethlen. Med vojno je podpiral oficijelno politiko. Za časa revolucije ni sodeloval v politiki, ko pa je zavladal na Madžarskem sovjetski režim, je !:a Dunaju energično podpiral protire-volur-ijo. Politično je pristaš konserva-tivno-agrarne smeri. Star je 47 let. V zadnjem času je bil vodja begunskega urada v Bnd'roT-e5ti. — O'oknr Czernin o avstrijEcho de Parisc poroča, da se bodo nahaiaU v spremstvu "Llovd Georga tudi lord Cur-zon, podtajnik za zunanfe zadeve sir Criwe, maršal Wilson in Filip Kerr. Briand bo Uovd Georgu v velikih obrisih razložil francoski načrt, kako naj Nemčija poplača, kar je dolžna. Na drugi strani pa se bo Briand posvetoval z Lloyd Georgero najbrže v glavnem o plačilnih možnostih, ki bi se morale Nemčiji izsiliti, da bi v bodoče ne poizkušala več, odtegniti se svoiim obveznostim. "List pristavlja: Dejstvo, da so pozvani v Hythe tudi maršal Foch, maršal Wilson in general Wey-gand, je dokaz za to, da se bo razpravljalo o možnosti novih vojaških repre-salij, vendar pa se bo končnovel javno sklepalo o tem šele na medzavezniški konferenci, ki se bo najbrže vršila v Parizu. — Nemška visoka šola ss politiko v Berolinu je imela v prvem semestru S84 slušateljev in 1000 obiskovalcev večernih kurzov. V poletnem semestru bo predaval profesor Hoetzsch o državah, ki so nastale vsled razpada habsburške monarhije, profesor Bonn o Angliji, dr. Bttlow o Zvezi narodov, Montgelas pa o poteku svetovne vojne. Vršila se bodo tudi posebna predavač nja o obmejnih in inozemskih Nemcih. s Knosova resolucija. >Temps« poroča is Washingtona: Novi osnutek Knoxove resolucije vsebuje določbo, da si Zedinjene drŽave pridržujejo pravico, prisiliti Nemčijo, da se drži svojih obveznosti. Izpremenjena resolucija Knoiova je bila od senata zavrnjena odseku za zunanje posle. Plenarna sefa !toi3!tituanfe» d Beosraci sejo konstitu dr. Ribaj ob 9 mainostih je d< Milovan La z a i voru je očna 1 prava v Srbiji jO. aprila. Današnjo © otvprll predsednik Po opravljenih for-i hesedo republikanec . v i ć. V svojem go-. adovdno ustavnega cd 1. 1835- do danes; Prlčetek trgovskih pogajanj z Italijo. Definitivno imenovanje naših delegatov. — Prva seja. — Samo začasna pogodba. razložil je svoje republikansko stališče ter izjavil, da bo gla:oval proti ustavnemu načrtu. — Nato govori Ljuba Jovanović kot drugf govornik radikalne stranke. Bavi se z govorom dr. Korošca in zastopnika Narodnega kluba. Polemizira z dr. šurminovo trditvijo, da e 750.000 volilcev proti tej ustavi. To število ni prav nič konstruktivno. Ako bi prišlo do odločilne besede, potem bi v državi ne vladala sloga, marveč trka borba, kakor se vodi v Rusiji. O Radiću ne more govoriti, ker še ni predložil svojepa ustavnega predloga. O načrtu Narodnega kluba nravi, da bi Hrvati ne bili zadovolini. ako tudi bi se ta načrt sprejel. Naibližii bi mu bil načrt KoroSčcvega kluba, vendar zelo obžalire, da se tudi ta ne more sprejeti. Treba je obdržati kontinuiteto, vendar pa ne v tem. kar so pustili tuci. Protivi se zgodovinskim meiam ter veli, da niti slede teritoriia niti v vprašanju komnetenc ne more pristati na KofoSeevo a\tr>nomiio. Omeni, da klerikalci hoče1'o, da bi se Dalmacija zedinila z Bosno, ker bi potem bili katoliki v tej avtonomiji na prvem, pra-vos'avn- na drugem, muslimani pa na tretjem me*tu. N i koncu veli. da ie sedaj treba tli samo s stališča novih no-treb naroda iz vj© celote. Načrt ostave, ki ie iz-iei :z ustavnega odb'-r*. je delo kompromisa in ne more nikogar zadovoljiti. Tu (1 me?:* re zadovoljni« v vsem, tako da hi on bil za večje oblasti in Ta večje komoetence za one krale. ki imnio snmc^nravne tradicoc. Pobila T'orof."evo trditev, da so Srbi popazili krfsko deklaraci'o. Na koncu ^apfovarin predH^eni ustavni načrt — Seia je bila zrA!? -cena ob 13., nadaljevala pa se ie ob 16. —d Beor'-rc1, 20. aprila. Por>ol=» danska seja. Poslanec dr. Drirkn* vič govori o dogodkih pri zadnjih porajanjih z Vesničevo vlado. Pra* vi, da je radikalna stranka dvakrat padla, ker se :,c snorazTimela s Hr* vati in Slovenci. Dr. Janko Šimrak (Ju?oslovenski klub) pravi, dri nio* rajo biti v ustavi zastopane fizične in psihične strani naroda. V državi, v kateri žive tri plemena, mora biti ustava izdelana sporazumno. Za govornikom stoji 99 odstotkov Hr* vatov, za vlado pa ne stoji .^00.000 glasov. (Hrup v centru, ploskanje na desnici.) Ne more se izm? niti v 24 urah ono, kar se je ustvarilo tekom stoletij. (Glasovi v centru: more se, more!) Govornik pravi, da je v ustavni načrt sprejeta samo* uprava po vzoru Italije in Francije, kar pa je birokratizam. Odgovarja* joč na razne medklice Demokrat* skega kluba, pravi: »To povejte onim, ki so leta 1917. slavili Tiszo za največjega državnika. (Dr. Lu* kinič kliče: Vi lažete! Med poslan* ci nastane velik hrup} Poslanci gredo iz klopi, predsednik prekine sejo ob 18. — Seja se nadaljuje ob 18.30. Predsednik pozove k redu posl. dr. Šimraka in dr. Lukiniča in izjavi, da je bil dr. Šimrak v svojem govoru oseben napram Lukiniču, katerega je izzival. Istotako kliče dr. Lukiniča k redu radi neparla* mentarnega izraza. — Dr. Šimrak nadaljuje svoj govor. Govori o av* tonomiji v zmislu načrta Jugoslo* venskega kluba ter pravi, da ni ni* česar drugega kakor samouprava. Beograd stoji pod vtisom javnosti srbskega dela našega naroda, kar se vidi najbolje iz novinstva, ki ne« prestano govori o precanih, avatri* janstvu in separatizmu. (Ugovori in hrup.) Ako hočemo edinstvo, po* tem nočemo hegemonije. Glede kle* rikalizma pravi govornik, da je dik* tatura popov, in kakor je ljudska stranka proti vsaki diktaturi, tako je tudi proti tej. (Ploskanje na desni* ci.) Ljudska stranka je proletarska stranka. (Silno ploskanje v centru in na levici. Posl. Etbin Kristan: Papež je duševni prolctarec!) De* mokrati so zavedli državo v izvoz* ničarstvo in kapitalizem. Končno pravi govornik, da je na predloženi ustavi napisano »Mane, tekel, ufar* sin«. — Besedo dobi nato dr. Luki* nič radi osebne pripombe in izjavi, da sprejme opomin predsednika. Pravi, da ni storil niti koraka *!cup* no s Tiszo in obžaluje, ker je pri* šlo do incidenta. Seja se je zaklju* čila ob 19.40. mm Beograd, JO. aprila. Včeraj je vlada definitivno imenovala deleg -van bivši minister Momčilo N i n-č i ć, za člane pa Milan T o d o r o-vic\ načelnik v ministrstvu trgovine, dr. T r u m b i č. dr. G F e g o r Žerjav in Sava K u k 1 ć. ravnate!; generalne carinske direkcije. — Beograd. 20. aprila. Danti se je vršila prva seja naših in |talijanskih delegatov. Predsednica delegacij sta razjasnila stališče svoHh vlad glede osnov?, na kateri nri s? ^ršijo poga a-nja. Iv nštatfraja se ta • jst s^aliSča o mednarodni igps ki • »tuaciii, Obe drŽavi imma na..boj šo volio za skupno dt!o. Na+o so si delegati medsebojno pred'ožili p?cmeni načrt za po- gajanja, ki se bo proučil do druce se.e. ki so vrši v soboto, 23. t. rn. Pok-g tega so na dan.išnj seji italijanski delegati sprožili vprašanje železni-ke zveze med Evrc.po in vzhodom. Nadalje so italijanski delegati predlagali, nai se najde način za ublažitev obmejne carinske procedure, ki bi zasigurala hi-tro.šo železniško zvezo ter predlagali, naj se predvsem razpravlja o tem vprašanju. Naša deltgcije je sprejela to želio na znanje ter bo to zadeve proučila. — Brnjrrad, 20. aprila Na . n : komisije ?n trpovsk« pojr.vania med nn-pO držav.« in Italijo je izjavil pred rik nase delegacije dr. Niučič, da se4*y nie razmere ne doput -ijo defir.itv-pogodbo. t Tffsfs^il!^ In termlmmm parodij. — d Pim. 10. aprila. Odsek konference nasleditvtnih drži v, ki ^e bavi e pravnimi zadevami, j< nndaljrv;! raz-previjanje o programu, ki ga je pri- pravilo tajništvo. Da *•» dela pospešijo, bo danes popoldne se stanejo D - i tori ]K?sebni komiteji, da izdelaio predloge, ki se predlože različnim odsekom. Ifolllnl bol na RehL — Rila, 20 Sestavljeni sta listi Italijan hioka in Za- nellove avtonomi . skupine Nra čelu bloka je dr, ( ossich. Oesoi* nach piše v eVcd« ti«, da ne gre za vo:i!no borbo atrai k, mnrveč za na« Čela. Treba ee cd!o?iti .ra politiko, ki vse pričakuje od Italije, ali za politiko, ki trdi, da vse dobro za Reko more priti samo iz Ju£osla* vije. Osoinach seveda pi je vse dobrote za Reko iz Italiic in mi da bi v nasprotnem slučaju Reka padla v revščino. Mož se zelo moti. Razsodni Rečani ne stoje na njego« vi stranL Hooe aretacije zaradi dogodiroo fi Rnrid jo dobiti še dva, eden med ni ima je dijak Ciliga, ki pa doslej še niv> mogli izslediti. Najbrže ga tudi nc izsicde, ker si je gotovo pomagal na varno. NeodreSena domovina. — Bivši upravitelj občine Blatio pred vojno sod ni jo v Zadru. Pred italijansko vojno sodni jo v Zadru se jo vršila pred nekaj dnevi razprava proti A. Missoniju, bivšemu upravitelju občine Blato, ker je od sedem vagonov modre galice, poverjene mu za razdelitev vinogradnikom, si prisvojil tri vagone in jih prodal mnogo dražjo ter si potem skupiček delil s svojimi prijatelji. Misaoni ie obsojen na devet mesecev ječ* — Pula, 20. aprila. Okoli Krni* ce hodijo neprestano voiaške pa* trulje. ki preiskujejo vse kote, da bi našli kar največ upornikov. Te dni so aretirali zopet kmetov in jih odgnali v zapore. Pravijo, da mora* Iz dežele anartilge. Novi poboji, novi požigi. Fašisti izzivajo dalje. — Fojano, 20. aprila. Poroča i — Bari, 20. aprila. V Bari faši-se o novih spopadih v bližini kraja, sti ne mirujejo, marveč nadalje iz. kjer so se vršili nedeljski boji. Pri* zivajo in napadajo. V Bari in ok šli so fašisti iz Firenze, ki so stikali j ških vaseh so razbili, uničili in po* po raznih kmečkih hišah. Dva ko* j žgali več nego deset socialističnih Iona sta bila ubita. V Bertonu je sedežev. Iz Perugije poročajo o fa» zgorel dom komunistov. Zažgali so šistovskih napadih v raznih kra fašisti. Sicer je v Fojanu mir ali fa* j V Citta della Pieve so bili spopadi, šisti se pripravljajo na nove poho* [ Ena oseba mrtva, več ranjenih. F a* de, da bo zopet tekla kri. I šisti so razbili delavsko zbornico. Pred blif njim medzaaezaiiftlm sestavom* Program sestanka. — Novi nemški predlogi. Novi nemški predlogi bodo po* dani tekom par dni. Obsegajo: mednarodno posojilo, vpis na ra* čun Nemčije dolgov, ki so jih na — Pariz, 20. aprila. Te dni se , snideta Llovd George in Briand, da se dogovorita glede programa za novo medzavezniško zborovanje. Na programu bodo v glavnem reparacije, plebiscit v Gor. Šleziji, o ka* terem dospejo v Pariz vsi potrebni spisi do konca meseca, grško*turški konflikt, vprašanje otoka Yap, re* žim kolonijalnih poslanstev in še druga vprašanja. Udeleži se sestan* ka Amerika, \Val!ace nastopi svoje mesto v veleposlaniški konferenci, Bovden v reparacijski komisiji. pravili zavezniki v Ameriki, udelež* ba na uspehih nemške industrilc dogovoru upniških narodov. To so prvi podatki iz Beriina, ki so j in Francozi sprejeli skeptično. — d London, 20. aprila. >Daily Telegraph« doznava, da so tudi za* stopniki Japonske, Italije in Belgije povabljeni, udeležiti se se.-vtun-obeh ministrskih predsednikov. Hntanta In nemSfen vprašanje. — d Pariz, 20. aprila. V debati o proračunu izdatkov, ki se morajo izterjati na temelju mirovne po» godbe, je izjavil finančni minister Doumer: S pokojninami vred mora* mo v svoj proračun vsako leto po* staviti 50 milijard in Francija je že plačala 28 milijard za Nemčijo pod naslovom reparacij. To ne more iti tako dalje. Državni zaklad ne m.i* re več nositi takega bremena. Ker mi ne moremo obnoviti svojih opu* stošenih krajev, mora Nemčija iz* polniti svoje obveznosti. Zato se bomo zavzeli z vso mogočo ener* gijo. (Odobravanje po vsi zbor* niči.) — d Pariz, 20. aprila. Na do* poldanji seji veleposlaniške konic renče so se obravnavala vprašanja glede izvedbe mirovne pogodbe. Briand je dopoldne konferiral z maršalom Fochom in generalom Wcygandom. — d Berlin, 20. aprila. Iz Pari* za se poroča: Ameriška vlada je v odgovoru na prošnjo Nemčije za intervencijo, izročeno po rimski stolici, izjavila, da ne more sprejeti posredovalne vloge, ker meni, da nemške ponudbe niso zadostne. IzroCiJeu nemibe zlate zaloge. —d Berolin, 20. aprila. V razgovoru z zastopnikom lista >Berliner Tage-Mattc je izjavil predsednik deželne banke Havenstein, da je popolnoma nemogoče ugoditi francoski zahtevi po izročitvi zlate zalogo. Ako so to zgodi, bosta uničena nemško gospodarstvo in nemška valuta. Tudi napram kabinetu se bo izrazil Havenstein v odklonilnem rmism.. Po neki londonski vesti, ki jo prinaša isti list, merodajni angleški bančniki to francosko zahtevo najostreje obsojajo. Tudi politične posledice take zahteve bi bile nepregledne. Briand o HemCI)L — d Pariz, 20. aprila. »Echo de Pariš« poroča, da Briand v pismu na Lloyd Georga poudarja složnost vlade in parlamenta Francije glede misli, da je prišla ura, ko naj se na* redi konec zavlačevanju plačil po Nemčiji. Briand naglasa, da se mo* rajo obnove udejstviti. List pripD* min j a, da bo vrhovni svet sklenil, da mu nemških predlogov ni treba proučevati. Ako Nemčija do 1. ma* j a ne izvrši svojih obveznosti, je doprinesen dokaz, da se Nemci ne ravnajo po tem, kar so podpisali. Rudarska stanfea d Angliji. — nsrol predlogi. J London, 19. aprila. Kakor poročajo liati, so posestniki rudnikov stavili rudarjem nove predloge, predvsem glede ustanovitve nacionalnega mezdnega urada. —d London, 19. aprila. Med stro- kovno »vezo ladjedelni^kih delavcev in med posestniki ladjedelnic je prišlo do sporazuma glede znižanja mezd za tri šilinge na teden od 1. maja dalje in glede nadaljnjega znižanja, ki se določi kasneje. — Pariš, 20. aprila. Pe ugotovitvi vojnega ministrstva je bilo pri zadnjih naborih potrjeno 272 tisoč mos, 78 % vseh nabornikov. To ie najvišje število izza 20 let To razmerje je pripisati ▼padanju akoboiizma, športnim vajam in boljšemu razumevanju za prehrano in zdravstvo na deželi. * —d Moskva, 20. aprila. Prve Itirt dni fo bili v moskovski sovjet izvoljeni 804 zastopniki, med njimi 739 komunistov. Iz našs hralistisine. — Na osvobojenih dalmatinskih otokih. Split, 19. aprila. Naša voska je bila na otokih navdušeno sprejeta. Včeraj ob šestih zjutraj so prišli prvi oddelki naše vojske v Velo luko. Italijani sprva niso dopustili nobenih manifestacij. Ko pa so odšli, je navdušenje izbruhnilo z elementarno močjo. Naša vojska je vkorakala v Blato v spremstvu velike množice naroda. Na pol pota so ji že prišli nasproti Blačani, ki so vzklikali kralju Petru, regentu Aleksandru in dr. Trumbiču. Ob 14.30 je došla vojska v Vis. Poveljniku Ko-vačeviču je prebivalstvo izročilo zlato kolajno v spomin, ki ie imela napis: »Prebivalstvo mesta Visa svojemu prvemu poveljniku.« Zvečer ie bila bak-Ijada. Mesto ie bilo v zelenju in povsod so se dvigali slavoloki z navdušenimi napisi kralju Petru, regentu Aleksandru in dr. Trn m biču. Na Hvaru je prebivalstvo ob sprejemu prepevalo »Bože pravde«. Tam je pozdravil vojsko dr. Avelin, kateremu se ie zahvalil podporočnik SaMČ. Na znani Napo- leonovi trdnjavi so pokali topovi. Zvečer je šel sprevod pred stanovanje narodnega mučenika Macchiede, nakar se je razvila prosta zabava s plesom, ki je trajala do jutra. — Raeija na Zagrebški borzi. Z a -g r e b, 20. apr. Danes opoldne je policija nenadoma obiskala tukajšnjo borzo. Člani borza so se vsled tega zelo razjezili in so telefonirali banu, naj takoj odstrani policijo iz borznih prostorov. Izjavili eo, da so člani borze itak v evidenca in da ni med njimi nobenih nekorektnih elementov. Ban je prošnji ugodil, toda policija je pri izhodnih vratih zahtevala od vsakega borzijan-ca, da se legitimira. — Železniška nezgoda. Dne 19. t m. oko1 i 23. je na postaji Stenje veo zadela lokomotiva ob vlak, ki jo stal na postaji. Zadnji vagon tega vlaka je popolnoma razbit Predzadnji vagon, v katerem so se nahajali trije potniki, je bil dvignjen kvišku. Vlak je raztrgan na dveh mestih. Na srečo se nobenemu potniku ni zgodilo nič. Biseinie vesti. V Ljubljani. 21. aprila 1921. — Naša razmejitvena komisija. Člani naše razmejitvene komisije z Italijo general Maister ter polkov«; nika Ječmcnić in Daskalović so da* nes opoldne odpotovali iz L i ubij a* ne v Benetke, kjer se sestanejo z italijansko razmejitveno komisijo pod predsedstvom senatorja Salate. Seje razmejitvenih komisij bi se imele vršiti po prvotnem načrtu v kakšnem mestu v Primorju v bliži* ni jugoslovenskoitalijanske meje. Zdi se, da se ie italijanska vlada iz strahu pred fašisti odločila za Bc* netke kot mesto, kjer se bodo vt» sile nadaljne seje razmejitvene ko* misije. — Klerikalni Škodljivci Ljub* ljane. Vsa Ljubljana ve, da je bila vsa klerikalna politika v zadnjih desetletjih uravnava tako, da bi gospodarsko kolikor mogoče oško* dovala napredno Ljubliano ter jo 9 tem prisilila, da bi uklonila svoj tilnik pod klerikalni jarem. Vrhov? ni klerikalni voditej dr. Susteršič, ki ga naši klerikalci javno sicer za* tajujejo, tajno pa imajo Še vedno intimne zveze ž njim, je to opeto* vano javno priznaL In ti ljudje, ki so zlasti v zadnjem desetletju ško* dovali Ljubljani kjerkoli so mogli, ki so mestni upravi sitematično v vsakem še tako neznatnem gospo* darskem vprašanju metali polena pod noge ter dosledno preprečevali vsak gospodarski razvoj, se upajo sedaj izigravati kot njeni veliki prijatelji, ki kar plamte ljubezni za ljubljansko mesto. Računajo pri tem na slab spomin ljubljanske javnosti. Mislijo, da so Ljubljan* čani že pozabili na čase dr j a Šuster* šiča in Lampeta, ki sta na javnih shodih in v deželnem zboru gro* žila napredni Ljubljani, ker se ni hotela podrediti klerikalni komandi, da jo bosta ukrotila s škorpijoni ter jo prisilila, da tudi ona zaplove v klerikalne vode: menijo, da sta žfe izginila iz spomina Štefe in Kregar, ki sta leta in leta s svojim narav* nost zlobnim kverulantstvom zavi* rala vsako redno funkcijoniranje občinske uprave. Ne, klerikalna go» spoda! Ljubljančani imajo dober spomin in vam bodo dali pri volit* vah zaslužen odgovor za vse ono, kar ste zagrešili nad Ljubljano v preteklosti. — Z naše univerze. Svetovno znani profesor pariške univerze A. Meillet, ki je po svojih temeljitih delih o zgodovini grškega in armenskega jezika, po nebrojnih etimoloških razpravah, ki obravnavajo v veliki meri tudi slovanske jezikovne pojave, jroto-vo eden prvih sedanjih primerjaiočih jezikoslovcev na svetu, obišče te dni na svojem znanstvenem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano. Počastil bo našo univerzo z javnim predavanjem »o razvoju slovanskega glagola«. Predavanje se bo vršilo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani univerze (bivši deželni dvorec). Inteligentni krogi ljubljanskega občinstva, ki obvladajo francoski jezik, so k temu predavanju vijuclno vabljeni. — Volilna borba za občinske volitve. Volilna borba za občinski svet stopa sedaj v aktualnejši šta* dij. Doslej so se vodile v strankah le predpriprave. Nekatere stranke zlasti komunisti, izvajajo tajno agi* taciio od moža do moža. Boj v jav* nosti se giblje v primernih oblikah. Glavni temelj agitaciji tvorijo vprašanja izrazito gospodarske ko* munalne politike. Po javnih ulicah so se pojavili agitacijski in propa* gandni letaki. Splošno se opaža, da stranke sedaj ne razsipajo tako z letaki, kakor pri jesenskih volit* vah v konstituanto. — Za prihod* nje dni je napovedanih več javnih shodov. — Kafro klerikalni poslanei intervenirajo. V 16. številki >Kmetijskega Lista« piče poslanec I. TJ r e k. podpredsednik ustavotvorne skupščine, mlmdM in Le^rvstnrAi Irlar-ilralrtiK mgtjSmjMgm dobesedno to-le: Da pa zve ljudstvo, kako ti gospodje >intervenirajo«, naj izporočim njih metodo. Noben klerikalen poslanec se ne upa intervenirati niti v ministrstvih, niti pri drugih oblastvih, ker so vsled svoje nesramne politike, intrigantstva in hinavstva izgubili ves u*rled in se jim povsod po-smehujeo, kjer se le prikažejo. Zategadelj so znašli čisto nov način intervencij. Če dobe kako prošnjo, pritožbo ali kaj podobnega, za kar bi morali posredovati, napišejo spodaj na prošnjo kratko pripombo: »Se priporoča«, pritisnejo pečat svojega kluba, podpišejo in pošljejo na dotično mesto, kjer bi morali posredovati. Da ima taka »intervencija« takšen uspeh kakor »Blažev žegen«, ve vsakdo, ki le malo pozna razmere v Beogradu. Če pa potem oni srečni človek, ki so je obrnil na to »mogočno gospodo« za posredovanje, vpraša, kako stoji njegova stvar, pa dajejo dostikrat v potu svojega obraza vsakovrstne izmišljene izgovore in odgovore... Dostavljamo: Šapienti sat! — Ali je istina? Po Ljubljani se govori, da dobiva dr. Susteršič iz Ljubljane mastno podporo, da more udobno živeti v inozemstvu. Zatrjuje se, da se mu pošilja ta de* nar preko Rima. Radi bi vedeli, kdo pošilja ta denar in iz kakšnih fondov izvira ta subvencija za habs* burškega agenta dr j a Šusteršiča. — Spomenica za vojno osvobojenje in njedinjenje 1914—1918. S kraljevim ukazom je ustanovljena spomenica (spominska kolajna) za vojno osvoboje-nje in ujedinjenje. Pravico do te spomenice imajo: Vsi aktivni oficirji, rezervni oficirji, vojni činovniki. podofi-eirji, kaplari, redovi in vojaški obvezniki vseh pozivov narodne vojske in poslednje odbrane (srbske in ne avstrijske vojske), kateri so bili uporabljeni na bojišču Ln v službah v ozadju v času od dneva mobilizacije 1914 pa do 11 novembra 1913; vsi naši aktivni ministri in narodni poslanci v tem času: oficirji in redovi črnogorske vojske; vsi dobrovoljci raznih odredov, kateri so bili do 11. novembra 1918 vporablje-ni na bojišču; vse osebe, uporabljene v službah v bolnišnicah ali kaki drugi vojni dolžnosti na bojišču ali v ozadju, kakor tudi člani raznih tujih misij. — Podelitev spomenice je prosta vsake takse. Po smrti podeljenca preide spomenica v last njegove družine. — Vsak upravičenec do te spomenice naj se s tozadevnimi dokazili zglasi pri občinskem uradu svojega bivališča. Za one, ki stanujejo v Ljubljani, sprejema te pri glase do konca tega tedna mestni vojaški urad v Mestnem domu. — Za potnike v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu poroča: Radi prouredbe uradnih prostorov se ustavi s 1. majem vidiranje potnih listov. Dan. ko se zopet prične vidiranje potnih listov, se bo objavil potom časopisja. — Pravoslavna služba božija na Cveti. Dana 24. aprila o. g. odr* žače se pravoslavna služba božija u 8 časova, u evang. crkvi na Go* sposvetski cesti. — Na Lazarevu subotu, dana 23. aprila, u 15 časov*, osvetiće se Vrbica u kasarni Kralja Petra I. — Generalna inšpekcija voda v Ljubljani se je preselila iz hiše Turjaški trg št. 1 na Ambrožev trg št. 7; stranke se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. ure. —i Mesno vprašanje. Mestni magistrat bo dobavljaj, kakor je bilo ie sporočeno, za ljubljanski trg 50 do 60 volov po znižani ceni. Glede poziva de« želne vlade za nizko maksimiranje cen govejemu mesu je mestni magistrat dogovorno s predsedstvom deželne vlade sestavil komisijo treh članov: zastopnika deželne vlade, zastopnika mestnega magistrata ter uradnega živino-zdravnika mestne klavnice, ki bo ob navzočnosti komisije dala zaklati 10 različnih volov, ki pridejo za ljubljanski trg v poštev. Po rezultatu bo komisija določila podlago za maksimiranje cen. Poročilo komisije se bo uradno objavilo v vgom časopisju, da bo prenehalo neopravičeno govoričenje in teoretiziranje v tem vprašanju. — Smrtna kosa. Umrl je v Gorici g. Matevž P e r S i č, v Gradcu pa gospa Terezija W e r d U i g, roi. P o l a k. — — Umrla je v Mariboru gospa Amalija Komavli: mati odvetnika dr. Komavlija. — Neverjeten dogodek. Poročajo nam o temle neverjetnem dogodku: Pri Sv. Petru na Medvedovem Selu blizu Rogaške Slatine so pre i tedni na ponedeljek pokopali SOletnega užitkarja Čorbeka. Položili so ga v jamo in površno zagrebli. Ko so »»pobine šli učenci iz Šole mimo pokoi;ilisča go tlišali Iz jame milo ječanja in stokanje. Obvestili so o tem župana, učitelja in župnika. Ljudje od blizu in daleč so drli na pokopališče in poslušali ječanje, ki je prihajalo iz groba, nih <> ni hotel živo-pokopant-ga siromaka izkopati, češ, da že >trpi v vioah« in da se ga zaradi tega ne sme rešiti iz jame. Zupan ni ničesar ukrenil, župnik pa oe je baje izgovarjal na oglednika nuiicev, ki je napisal mrtvaški list in katerega dolžnost je, da stori, kar ee mu zdi potrebno. lSiromak pa je klical na pomoč in ječal ves ponedeljek in torek in šele po SOurnih neizrečenih mukah končno utihnil... Beležimo ta dogodek, ki se nam zdi skoraj neverjeten, da ga preiščejo poklh;ane oblasti. Ali si je mogoče misliti takšno surovost ali pra-znovernost, da ljudje nočejo pomagati živopokopanemu človeku? — Stanovanjska mizerija v Maribora. V Mariboru je še vedno okoli 60 vagonov z ljudmi, ki ne morejo dobiti stanovanja. V vagonih prebivajo že nad 2 leti. Nad 200 strani: s približno 1000 Člani ne more dobiti stanovanja, docim tuja podjetja adaptir.iio lokale za svoje poslovne in pisarniške prostore. Od prevrata ^e ni sezidala niti ena hiša. Pri vsej tej stanovanjski mizeriji pa dobijo stanovanja iz Avstrije pregnani zločinci, 1 akor se je to že ponovno ugotovilo pri sodnih ranravah. Tudi tajne prostitutke imajo udobna stanovanja. Ali se ne bi moglo odpomoči katastrofalni stanovanjski mizeriji na ta način, da bi se presolile vojaške družine in stranke v skoraj prazno poslopje vojaške realke in v veliko bivšo domobransko vojašnico? — Kako je to mogoče? Iz M a* ribora nam poročajo: Medtem ko se iz Beograda zatrjuje, da je izvoz živine začasno ustavljen, in ko je Ljubljana skoraj brez mesa, stoji na tukajšnji postaji ran za dnevom nad 200 vagonov zaklane in žive zu vine. Povprečno gre vsak dan okoli 60 vagonov živine čez meio. Zna* čilno je, da nakupujejo živino veči* noma tuji kupci, dunajski in mad* žarski židje, po vsaki ceni, ki jo zahtevajo posestniki živine. V Av* strijo se izvažajo tudi naši najlepši konji. — Kovčeg z gledališko garderobo. Pred justično palačo na Kralja Petra trgu so včerai dopoldne s policije na ci-zi pripeljali v elikanski potni kovčeg, v katerem jo bilo 75 predmetov, po večini elegantna obleka, fraki in pestra gledališka garderoba. Ta kovčeg, ki je bil zelo težak, sta morala potem odnesti v prvo nadstropje dva elegantna gospoda: artist Josef Fleischer, madžarski državljan, in mehanik Anton HolI, Dunajčan. Pred dnevi sta bila v nekem hotelu aretirana. Hoteli so ju že pognati preko meje, ko je naenkrat policija prejela iz Novega Sada poročilo, da sta Fleischer in Holl ta kovčeg ukradla gledališkemu ravnatelju Jovanu Jani-ši V kovčegu je bila vrednost za 100 tisoč kron. — Vesefli Koče var v Ljubljani. Ko-čevar Kamilo Terpotitz, ki je znan zaradi svoje nemške propagande, bi imel 15. t m. odriniti iz Kočevja h glavni razpravi pri okrožnem sodišču v Mariboru, kjer bi se moral zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine. Mladi Koče-var pa i o prišel samo do Ljubljane. Tu si je najel avtotaks. se seznanil z dvema deklinama in začel veseljaci ti po Ljubljani in ljubljanski okolici. Slednjič mu je denarja zmanjkalo. -Deklini sta ga ogorčeni zapustili. Šofer pa ga je izročil policiji, ker ni imel denarja, da bi ga plačal. — Neobičajen bojkot Okrajnemu sodniku, ki je nedavno v sobi št 28. ljubljanskega okrajnega sodUča obsodil več mlckarie zaradi ponarejene Drnstva zasebnega uradništva Slovenije«. Na občnem zboru krajevne skupine Ljubljana »Društva zaseb. nradništva Slovenije* izvoljeni odbor kraj. skupine, ki tvori, pomnožen z delegati krajevnih skupin izven Ljubljano Osrednji odbor organizacije, se je v tvoji seji dne 19. t. m. konstituiral. Za predsednika krajevne skupine in Osrednjega odbora jo bil enoglasno izvoljen dosedanji predsednik g. Fran O r e h e k, za podpredsednika pa g. Valentin U r b a n i i — SoJkol na Bledu priredi v n odolio 24. t. m. ob 7. zvečer v Zdraviškem domu telovadno akademijo a petjem. Poje mešani zbor, dva poIo speva s apremJjevanjem klavirja in ©osli. Turistima ln spurf. — Ljubljanska »Ilirija« v Sara jc vo_ Sarajevo, 20. aprila. Danes so je vrnila nogometna tekma med san jevekim amaterskim športnim klubom iti Ilirijo Rezultat 3;S. — S. K. »Ilirije*, izredni občni z"or se vrši 27. t. m. ob 21). uri na verandi hotela Union. V slučaju nesklepčnosti v zmislu drru-tv. pravil vrsi *e pol ura kasneje in je sklepčen ob vsaki ad-.kholra 1-37, Kristijanija 92, Madrid 79.95, Buenos Aires 185, Praga 7.02S. Varšava 0.71, Zagreb 4.10, Bukarešta 9.30, Dunaj 1.64, avstrijske krone 1. —d Proga, 20. aprila. Devize: A m siordF.m 2548.50. Berolin 115.25, Gori* 1266, Milan 350. Pariz 520.50. J.nmlon 2So\50, Novi Jcrk 2.50. Beograd 202.50, Bukarešta 115.50, Sofija 87.50. D i 10.92^,, Varšava 8.45, Zagr< 50.25, Budimpešta 26.75. Valute: nemško marke 115.25, švicarski franki 1268.50, ita> liianske lire 348, francoski franki 527.50, angleški funti 281.50, dolar C9.S7. dinarji 193.50. romunski leji 117.37, bolgarski levi 82.75, avstrijske krone 11, poljske marke 8.60. g Zunanja trgovina Zedinienih držav izkazuje marca t. 1. znižanjo za 187 milijonov funtov šterlingov z ozirom na inesoe marec lanskegi leta Uvoz je podel za 4S?£, izvoz pa za 53%. — 2 !*/• prispevek od državnih nsbav za nabavne zadraze državnih uslužbencev. Z ozirom na krivo tolmačenje določb o odteRiiitvi 1% od fakturne vrednosti za državne nabave pri različnih računskih oblastvih je naprosila trgovska in obrtniška zbornica delegacijo ministrstva financ, da bi izdaTa vsem podrejenim oblastim potom okrožnice pojasnilo, kaj se razume pod državno nabavo in kako se ima postopati v posameznih prtmerih Vstreza-joč tuj želji je predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo izdalo pod štev. 431 z dne 23. fcimiarja 1921 vsem okrajninv finančnim ravnateljstvom, vsem davčnim okrajnim cblastvom ln davčni administraciji sledečo okrožnico, katero objavimo v svrho informaciie interesiranlm krofom v celoti. Po členu 70. točka I uredbe o nabavnih zadrugah državnik uslužbencev in o zvezi teh zadruz (U. L. št 9/21) je prispevati k iveznemu kapitalu tudi cn procentni odbitek vseh izplačil za državne nabave. Ta odstotek je utreovati ln prcodkiizovati od 1 jar.uarja t 1. dalja na v tukajšnjem odloku z dne 2S. decembra 1920, it. 4769 pr. ex 1920 obrazloženi način. Ker pa se pojavljajo dvomi, katera državne nabave so podvržene temu odbit- taq k*? ty4t ure4b* wi gisda 4. stran. »SLOVENSKI NAHOD*, dne 22 aprila 1921. 9o. «tev. ne rnidi zadostne jasnosti, odrejam do na-daljnega ukrepa ministrstva financ sledeče: 1. Pri odbitku 1% prispevka za zvezo nabavnih zadrug veljaj v obče načelo, da »e pridrževati ta odbitek pri onih dobavah, ki bazirajo na kakršnikoli pismeni ali ust-menl pogodbi (ugovoru). Za državne nabave v tem smislu torej ni smatrati malenkostnih ročnih nakupov pri trgovcih za manjše zneske, ki obremenjujejo uradni pavšaL 2 Da pa 5c takšni nakupi docela ne odtegnejo temu prispevku, določam, da je za malenkostne ročne nakupe smatrati samo one dobave, ki poedine ne presegajo vsote 500 K. 3. Zaslužek za različna popravila, oskrbovana za državne urade po nedržavnih podjetnikih, je vzporediti z ročnimi nakupi. 4. Enodstctm odtegljaj se ima izvršiti pri vseh nedržavnih, torej poleg privatnih tudi pridebitvenih podjetij samoupravnih teles ob pogoju, označenim pod točko 2. 5. Odbitek ima izvršiti likvi-dujoči organ brez posebnega naloga, pri čemur je računati kolkovino od cele priznane nabavne cene Vse podrejene u^ade in organe je v navedenem zmis'u nemudoma obvestiti. Evidenčne urade zemljiškega katastra obveste davčna okrajna oblastva oziroma davčna administracija. — g Gozdna uprava v Prekmaiiu. S pritrditvijo ministrstva za koz de in rudnike je deželna vlada za Siv veniio začasno do ureditve ustave in do rešitve po zakoniti poti odredila da se z dnem 1. avgusta 1921 razširi veljavnost cesarskega patenta z dne 3. decembra 1852. avstr. drž. zak. št. 250, s katerim se je izdal gozdni zakon, na Prekmurje in da se Istočasno uveljavi za Prekmurje tudi naredba celokupne deželne vlade za Slovenlo z dne 19. maja 1920 št. 241 Ur. L. s katero so se začasno do ureditve ustave in do rešitve po zakoniti poti izdale nekatere Kozdno-policijske in vodno-policijske odredbe. Ogrski Rozdno-policijski zakoni veljavni za Prekmurje, se z navedenim dnem razveljavijo. — cr Poziv na pnjavo zalog lesa v svrho dodelitve vagonov. Vladni komisar pri Odseku za le«no industrijo Zveze industrijcev za Slovenijo v Ljubljani. Šelenburgova uliea št. 7 II., poživlja vse lesne industrije©, trgovce in producente brez ozira na to, ali so člani Odseka za lesno industrijo ali ne, da prijavijo na zgoraj navedeni naslov zadnji čas do 30 aprila t L: 1.) količino rezanega in tesanega lesa, katerega ima stranka v zalogi; 2.) kraj, kjer te les nahaja; 3.) nakladalno postajo. Prijavijo naj se samo one zaloge, ki se nahajajo že v skladiščih ali na žagah (tore; one v gozdih ne) in cd zalog le oni del. ki se namerava izvoziti v Italijo ali preko italijanskega ozemlja v inozemstvo, v času od 10. mnja 1921 do 10. avgusta 1921. Na podlagi teh prijav se bodo potem razdelili od železniških uprav Odseku za izvoz lesa na razpolago dani vagoni. Kdor zalog ne bi prijavil, se mu za prej omenjeno dobo treh mesecev nebo dodelilo nikakega vagona- Istotako pa bi se od dodelitve vagonov črtal oni, ki bi zaloge, katere se bodo od slučaja do slučaja po poseb- ni komisiji pregledale, napačno prijavil. Za prijavo pride v poštev seveda samo oni les, ki se nahaja v Sloveniji. Stranke, katere imajo sedanje certifikate v roki, se še poživljajo, da jih za gotovo izrabijo zadnji čas do 10. maja t. 1., ker bodo po tem datumu ti certifikati brez veljave. —g Plovbeno društvo »Vesna*. Opozarjamo naše občinstvo na inserat, natisnjen spodaj, s povdarkom, da je >Banka za pomorstvo< (središče Sušak, tačas Bakar), osnovala plovbeno delniško društvo >Vesnar, v zaščito napram razrušilnim posledicam nepravilne razdeli e trgovskega brodovja, in da se preskrbimo s potrebno tonažo za naš prekomorski izvoz, katerega prehod v roke tujih zavodov bi bil poguben za našo trgovsko mornarico, to je za eno najvažnejših strok narodnega gospodarstva. Pozivamo na subskripeijo delnic > Vesne*. N.ša izvozna in uvozna trgovina ostane v nevarnosti, dokler ne razpolagamo r. lastnim brodovjem. ki bo nam omogočevala promet z vsemi pomorskimi državami. Ne narodni ponos, ne zdrav razum nam ne dovoljujejo daljše odvisnosti od tuje tonaže, daljšega izrabljanja naMh izvežbanih in delavnih mornarjev po tujcih, ki bi bogatili na naš račun. Kaša država ne bo znana v tujini, ako nimamo ladij, na katerih bi vihrala naša slavna zastava, šele takrat bomo iaki. ko bomo izčrpali sami vse one velike ugodnosti, ki nam iih nudi morje. Fotrebno je torej, da se v vseh slojih našega naroda, iz gospodarskih ln narodnih razlogov vzbudi zanimanje za pomorstvo. Narodna in gospodarska dolžnost Je pa^ vsakogar, da po možnosti sodeluje pri osnovi in razvoju nase trgovske mornarice. Raznoterosti. * Pogreb bivšo nemške cesarice. Berlin, 19. aprila. Danes je bil svečan pogreb pokojne bivše nemške cesarice Avguste Viktorije. Za grob je bil določen antični tempelj poleg nove palače, ki so ga i7nre-meni i v mavzolej. Velike množice ljudstva so prišle k potf.ebu od blizu in daleč I pol 10. so se člani bivše cesarske rodbine, plemstvo, dostojanstveniki itd. zbrali na postaji VVildpark. Med zvonenjem zvonov je šel sprevod med špaMrjem dijakov, do-moljubnih društev in častnikov prejšnje vojske m mornarice k templju, kjer se jc rakev položila na oder. Ob mrtvaškem odru so stražili Štirje sinovi pokojne cesarice kot častna straža. Pogrebni govor je imel višji dvorni pridigar dr. pl. Traueder Okrog mrtvaškega odra so položila zastopstva raznih društev in korporacii ne-številue vence. * Sneg v Parizu. Tudi po severni Franciji je snežilo te dni in v soboto so imeli v Parizu pravi zim«ki snežni metež, ki je pokril z belo odejo ulice in boulevarde. * Tobačna tovarna zgorela. Radi kratkega stika je pogorela tobačna tovarna v Firencah. V bližini se nahajajoča cerkev sv. Pankraeija ter več drugih poslopij je bilo poškodovanih. • BivSi voliki vojvoda - dramatik. Bivši veliki vojvoda bes-en-ki je napisal dramo »Velikonočna tajnosu, ki se bo izvajala na nekem hamburskem odru. * Turške zrne ua odru. Carigrajskl list >Atemda< poroča, da se je v zaoV njem času mnogo turških žena posvetilo gledališču, kjer nastopajo tako v drami, kakor v operi. T - je silno razjurilo nekatere muslimanske kroge, tako da je šeik-ul-Islam izdal policiji nalog, da na vsak način prepreči nastopanje turških /ecna na odru. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. alma pristni kavčukovi podpatnlk a« dobiva povsod. Zenitna ponudba! F^poročen, m'ad, sta'no nastavljen g< st)od želi znanja a samostojno, neodvisno gospodično Pr jazni dopisi će mogoč.- s sliko se prosijo pod .Juco-slovan^FOi" na uprav. Slov. Naroda, Tajnost čas.na zadeva. 2S01 iiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiHMiiinHiiiiiininiiiiniiiiiumiinni^ ivraiAh zalega pafflaj šolskih in pisarniških potrebščin. ^ Založništvo raznovrstnih razglednic. | M. Tižar, Uiiana.| 9KiHi!m:3tntiKni;a moč Ponudbe na postni 2S07 !a I fr0i]i!j!. enorsadstroona, v sredini gls\ne^a tiga, v k.verl je že večletna trgovina, se ngrdni c-*ii proda. Natančneje p:i J-Bffttler, Čnumelf. 2"98 Tovarn? za lepen''o na Količevem, pošta Dob pri Domžalah, sprejme bijlltaraftćarja, ki sc razume na parne in električne stroje in ki samostojno izv^i vsaka popravi'a, 4 delavce, ki so ?z dela i v tovarnah za lepenko, aIi karton. Ponudbe pismeno ali ustmeno na gornjo tovarno. išče maturant za 4.l Sobo s hrma takoj. Gre tud' k enemu sostanovalcu. Ponudbe pod .Maturant 2774" ra upravo Slov. Nar. mil? za ce?tm val'ar se rak°i sprej-jiiiS me. Ibtotako kurišč. Ponudbe s spričevali na Mestni stavbni urad v Ljubljani. 2740 M £8 ma!l!T13 Mi stavoTprostor v LJubljani ali SI5ki in z opeko zidana hiša blizu pos-aje na deželi. • Ponn prosim z navedbo cene pod .Streha 27.'5S na uprav Slov. ;rcca. 27. 5 eventualno tudi s hrano pri boljši rodbini išči-mlad go-red za takoj. Tcnudbe pod -Urado'k 279fl* na upr. Slov. r-croda. rCI iLd Ponudbe pod «Pee ica 2806* na npravništvo Slovenskega Naroda. SfraiBIlIlSri izvežbano, veščo slov. in »I-J C j U, nem. stenografije, sprejme CROATIA, gozdna ind d. d. Ljubi ana, Gosposvetska cesta 2. 2763 Hišne uprav išče .Udiužen e želj činovnika' v Ljubljani za uprav janje zdraviliškega doma v Roraškl S etini za dc bo od 1, ma a do konca tega leta. Nastop takoj. Prednost imajo vpokojeni žtlezniški uradniki. Ponudbe nuno na .Udruženje željezničkih Činovnika" v Lj-.ib !;ani, Poljanska cesta 73. 2780 Naznanjamo prijateljem in znancem, da se je po kratki bolezni preselil v boljšo domovino naš dobri oče Potenjem nimhi cevi 7—9 cm, tud' če so Že bile raM.ene, samo, da s> d bre. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Cevi 2789V Ifniinnurrlbini') z dolgoletnimi iznriče-HOfignOlIllji vali žeti službe. Ceni. ponudbe poi .Dvofno kn.igoTOfstva 2734* na upravništvo Slovenskega Naruda. Diazaks^atonotnliHita m> iieno mm spbo ali hi u me. *e€m več sto kg premoga na rarcobg^. Ponudbe na upravniStvo Slovenskega Naroda pod Jnfener 2791*. 2791 Ha stanovanje in tram tZrtll di'na, samo na hrano dva gospoda — Kje, pove upravniStvo Slovenskega Na roda. 2790 Kdo 0m nuvrroiennta za svoleoa ali iavr?io?s.rdV.v« .Takoj 2785'. 2785 Milil V GORICI, dne 19. aprila 1921. Žalujoči otroci: \m. Joško. M Mi Mi Mu Prria n iiija i Oravljah na en konec 3 m nastrešja za razno porabo Cena se izve na Trati §tev. 7, Pavel Štrekelj, Št. Vid nad Ljubljano. 2782 Prala a Irela tna Sfirt« mnsko kolo ln nekaj novih desk VeiiSi stradon IL 5., Tra©ve. /781 tomM vsakovrstna ooseitva °V lov do 42. Cena 90 00"» do 4^0.000 K. Poasnlla daje Janez Drofenig. gostilničar Pollčane._2550 «l/n nra^irn Pača 4000 K- Vstop HJ liid/iLi). err.p-ej. Odvetnik dr. :vph Lovrenćte. Ljablfana, aliklo. šlćec C98ta 8- 2800 gospodinja, ve'ča kuhanja in vseh domačih del, ter nemškega jez k3, se išče k Slovencu v Bački v trajao služba. Privesti ima s seboj tudi spremo deklo, katera ji bode v pomoč. Potni stioski se nb prihodu povrnejo. — Ponudbe z označbo plače na naslov, katerega pove up-ava tega Ibta. 2746 Učsm lzvrjeuaga • # Radbtai Pelak-Doiaičarfevi, javljate tužno vest, da je preminula v sredo, dne 20. t. m. v Gradcu gospa Kuharica se sprejme takoj, ki pa mora znati dobro kubati. P-ednost imajo z daljšimi iznr čevalf Plača dobra Istotam se sprejme a'.vlit a na dom. Naslov popove uprtv. Slov. Naroda. 2788 3 mlade pripravne de- sprejmem katere bi izučil v luitC par;rni strol:!. Prednost Imaio oni, ki so i< izučili kakega obrta ali dovršili ot ln iolo. Sartonazua to« varna J. Bon*c sin, Ljubljana. _27n5_ Pisalni stroi dobrega tipa v brezhibnem stanju WmW~ se kupi, Polasnlla v nprav. Slov. Naroda. Cigaretni papir .Ri* Abadie', .Tabu* v obeh oblikah 'n .Samum* vse Iđa,» postavljene v L'ubljano se oddalo poedini zavoji po 165.— K 100 knjižic Pismena nančda sprejema Kreanik, trgovec v Maribora, Državna cesta it« 24. z daljno prakso v »fakturi ww tvrdu. Ed. Suppanz, Pristava. Pogreb nepozabne preminule bo v Gradcu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra in v Trbovljah. Gradec-Ljubljana, dne 21. aprila 1921. Žalu ooi ostal?. Vttop 1. julija. Odvetnik dr. Bapoc, Maribor. 2776 Prazne jeklene posode za oksigen (k sik) kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Danica d. d. za kemično industrijo v Koprivnici. ISČe se za večle Indus'rijsko podjetje konforistlnfa z večletno prakso, spretna v slov. in nem?ki korespondenci ter tesnipisju. Ponudbe z navedbo plače pod .porab-na moč/2796" na uprav. Slov. Naroda. 27% Kmetovalci, pozor! Neverjetne uspehe dosežete pri prašičlb govedi itd ako primešate krmi redilni prašek Redln lekarnarja Piccollja v Ljubljani. II 63 s || • • godala, loke. \m I fllllMl ii pihala in potreb. H ILIllBllal Sčine. Strune na llIfllllllM drob.no 'n de- IIIU lilija bel°- Spee'Jali-iaaw aia jvt tetc. Re|,anrc< B ack End«:, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in cmo. A. Kašič, Ljnbl{^na, ^elenbnrgt va n.». 6. St 173. 2731 Prodala lesa. Iz gozdov mesfa Kočevje s ponudbenim pot^m proda 1577 ielk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dal e -d lanskega sekanja še sto cčih 30 do 400 bukev in pri sekanju poškodovana debla. Pismene ponudbe je do S. maja 1§21 vložiti pri tuka šnjern uradu. Za kavcijo je položiti znesek 5000 K aH v gotovini ali v pupflarno varnih vred-no^nicah. Hogoii se lahko med uradnimi urami vpogledajo pri tukajšnjem urami ali pa proti položbi 20 K drbe popisi. Mestni nrad Kočevje, dne 1« aprila 1921. Pf" Sprejme se več mir io raziiiilt Slo¥e§iskega Naroda. Poljubno množino prima cementa. v vrečah se dobi pri tvrdki MIHAEL OMAHEN, Višnja gora. — Pri vagonskem odjemu je cena 215 K za 100 kg franko vapori Ljubljana. 2701 NOTTER i DRUG Zagreb, stručna trgovina uredskog namještaja, blagajna, pisaćih strojeva i svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene, na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu Uloa 21. Telefon 9—27. NOTTER i DRUG Zagreb, nalazi se privremeno u sklad štu Illoa 21. Tel. Ž7. — Preporuča : Sonttnental pisače strojeve 1 sve potrebštine. — BUgefne sigurne proti vatri i piovali u svim veličinama. Str j leve ib nmnotevanle svija sustava sa pripadajočim priborom, kao i sve ostale uredske potrebština. — Ua nai« umjerenije cijene. Nameravamo kupiti večjo tovarno za klobuke v Ljubljani aH okolici. Cenjeni dopisi na braća D. Ristić, Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3. Najnižje cene! Modna trgovina t SIK Ljubljana Mestni trg štev. 19. Točna postrežba. Priporoča veliko Izbiro perila za dame. gospode in novorojenčke. Pletene jopice, rokavice, nogavice. Kravate, svila, stezniki. Toaletne potrebščine. Galanterija. Vse potrebščine za šivilje In krojače. L sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. 31! Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 13 ■Ligtajaa in tisk »Narodne tiskamo« Za in&eratfll del odgovoren Valentin K o p 11 a c 31