Lu» ca korlatt d.lav-•h«f»l|ii4civt. D«lav-•I ao opr»vlè«nl do
vNg» kar produciralo
This papar I« devotad lo tha Intaraata of tha worklni cUta Work« • r« ar« antltUd to all what th«v producá.
Kiur«4M »«0004 oiMi BkUM, Dm. I NT, »I Ito poet rfflm • » i:hUM«o IU. u*a«r ife« Aal of Uh|nm •( M«r«k Èt4, IIN.
Oft ici: 4001 ». It. Str., Cfcitig«,
"Delavci vseh dežela, združite se

PAZITE
na ètavllko v oklapafu. ki a« naha|a poleg va* èaga naalova. prlkpl)*« naga apodal all
na ovitku. Ako (461)
I« étavilka . . tadal vam t prihodn|a étavilko na èaga liata potaba naročnina. Proai-mo ponovita |a takpf.
ŠTEV. (NO.) 460.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 4. JULIJA, (JULY) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Jugoslovanski socialistični kongres.
V nedeljo se je nešel v Chieagi III. redni kongres Jugoslovanske Soeinlisl ieiie Zvene v A meri-ki. l'o predkonferenei v soboto večer, ki je rešila razne formalnosti, se ji* v nedeljo dopoldne takoj pričelo iiiel itorieito delo.
Razmere so zakrivile, da se ta zbor ni mogej sklicati |u*ej. Hetlaj se ahaja v važni dobi, ki mu dajejo samemu nenavaden pomen.
/lasti «Iva momenta, pritiskata razmeram Kvoj peral: Kvropska vojna, ki se je pričela skoraj pred dvema letoma, divja ne le neoslahljena, ampak bas te dni z doslej še ne dose/euo silo; v Ameriki pa imamo nevarno mehiško krizo iu v jeseni ameriške volitve.
Kvropska, bolje rečeno svetovna vojna je tako velik iu tako globoko v razmere vsega sveta segajoč dogodek, da ni mogla uiti socialistična In-ternaeionala ostati neprizadeta od nje. Tudi socialisti iu njih stranke žive na istem svetil; na nobeno goro Ararat ne morejo /.bežati, da bi se u-maknili vplivom in posledicam svet pretresajoče krize v katastrofi narodov imajo tudi one svoj delež.	*
Nemogoče je, tla bi zboroval socialističen kongres in /atisnil oči preti temi dejstvi, ki se premo-gočno vsiljujejo vitlu. Tudi na razprave našega kongresa bo vplivala svetovna katakliza. Vendar pa je potrebno, tla ne prezrl zbor meja svoje kom-peteuee; pozabiti ne smemo, tla je Jugoslovanska Socialistična zveza sestaven tlel Ameriške socialistične stranke in tla n«' more reševati vprašanj, ki spadajo pred njen širši forum, ali pa eelo preti tribunal Internaeionale.
Mehiška kriza sproža v marsikaterem oziru vprašanja, ki st» v zvezi z evropsko vojno; drugi iz nje izvirajoči problemi so d o mure ga ameriškega značaja in zasega jo globoko v, politiko Zedi-njenih dr/av. Tako «o neposredno spojeni z letošnjimi nacionalnimi volitvami, tembolj ker se stare kapitalistične stranke na vso moč t ruti i jo, tla bi s
pomočjo homatij ob Rio (Irantie napravile umetno razburjeno ruzpoložeuje iu to potem porabile v svoji agitaciji.
Naša naloga je, tla vložimo ves trud v namen, tla se razženo te fabricirane megle iu raztrgajo mreže, s katerimi hočejo kapitalistične stranke vjeti javno mnenje za svoje volilne svrlie. Socialistična stranka hi šla v volilni boj, tudi če ne bi imeli mehiških zgag. Ker jih imamo, ho treba u-rediti agitacijo po razmerah, kakršne so, torej s posebnim ozirom na te hoinatije iu njih posledice, seveda tako, da ho v vsej propagandi popolnoma jasno socialistično stališče.
I točim je z ene strani zaradi .mehiškega konflikta stranke na ljudske strasti in ker taki procesi močno kale jasen viti, je na drugi strani mogoče, da haš te homatije pospešijo našo agitacijo in nam s silo svojih konkretnih dejstev omogočijo ra/krinkati kapitalistične namene in s tem zbuditi v širših krogih razredno zavest.
Naš kongres pač ni sklican ravno zaradi predsedniških volitev. Ali če ho posvetil tej nalogi svojo pozornost, lahko opravi delo, ki sega čez jeaen iu čez volitve; zakaj agitacija, ki je pred nami, se ne bo vodila le za hi|>en namen, temveč mora roditi trajne sadove. Volitve, ki spravljajo vse stranke na noge, morajo povzročiti več političnega gibanja in zanimanja, in ta položaj moramo izrabiti ne le za uspeh enega dneva, temveč za Čim močnejše okrepčanje naših organizacij, za svojo bodočnost.
Vprašanje agitacije bo torej po našem mnenju največje važnosti na tem kongresu, in želeli hi, da najde sredstva, ki zagotove čim bogatejši u-speh.
Sicer so najvažnejše naloge zvezinih kongresov njene notranje zadeve. Zveza ima svojo organizacijo. Toda oblika organizacije nima večne vrednosti; odvisna je od razvoja in izpremiujajo-čili se razmer. Zveza si je dala o^ganizatoriČno
formo, kakršno je na svojem zadnjem zborovanju smatrala za najprimernejšo; izkušnje časa izza tega sklepa bodo pokazale, če je želeti kakšne izpre-iiiembe in kakšna naj bi bila, tla bi omogočila najboljše rezultate. Pri določanju pravil je pač treba največje pre.vdarnosti in previdnosti, kajti od načina organizacije bo lahko v največji meri odvisna uspešnost vsega našega dela.
Dnevni red zbora je obširen; skoraj se bojimo, da je z ozirom na čas. ki bo kongresu na razpolagi), nekoliko preobširen. Ce se oziramo na potrebe, bi bil sevetla lahko še obširnejši, in obžalovati je, tla je sila razmer, v katerih žive prole-tarči, še vedno prekruta, da bi si mogla za svoja važna zhorovanaj dovoliti toliko časa, kolikor bi ga želeli in kolikor bi ga bilo res treba.
Vendar pa upamo, tla opravi zbor najboljše tlelo, ki bo v določenih razmerah in v odmerjenem času mogoče. Z nepritajeno odkritosrčnosti in z vročim čuvKtvom želimo temu zboru največji u-speh; kajti če imamo v tem ali onem vprašanju različne nazore, kar je neizogibno, smo vendar vsi sodrugi, vsi socialisti in veiuo, tla je škoda enega dela škoda celote, uspeh enega pa uspeh vseh.
O poteku kongresa bomo poročali po zapisniku. Za danes podajemo le kratko splošno poročilo tt dosedanjem delu.
Kongres zboruje v Narodni dvorani na 18. u-lici in Raeine Ave., ki je enostavno, ali okusno dekorirana in napravi na gosta prijeten vtisk. %
Delt» se je pričelo z verifikacijo pooblastil. Navzočih je 60 delegatov, 12 glavnih odbornikov, .'I nadzorni odborniki, dva urednika iu .'I poročevalci, ki nimajo druge funkcije. Vsega skupaj je 80 polnopravnih članov kongresa.
Pevski zbor hrvaškega kluba št. 6 je zapel delavski pozdrav.
Nato je glavni tajnik aodrug Petrič otvoril zbor, naglasajoč njegovo važnost.
Sodrug Zikič je v svojem pozdravnem govoru
pozival delegate, tla posvetijo svojo pozornost predmetom dnevnega reda iu debatirajo stvarno, tla tako dosežemo tisti uspeh, ki ga vsi želimo v interesu socializma iu delavstva.
Moteni se je volilo predsedništvo.
Izvoljeni so bili:. Za predsednika sodrug Ki-rin, za podj iredsetluika sodruga Mirosavljevič iu Oven, slučajno vsi trije iz Detroita. Vsi izvoljeni so se zahvalili za izraz zaupanja in obljubili, tla bodo vestno iu nepristranski) izpolnjevali svoje dolžnosti.
Za zapisnikarja sta1 bila izvoljena sodruga Chuck iu Oglar.
"Sklenjeno je, tla se zboruje od 8. zjutraj do 12. opoldne ter od 2. «lo 6. popoldne.
V imenu bolgarsko macedonske zveze pozdravlja kongres sodrug Konstantin Konstantinov, povdarjajoč potrebo solidarnosti vseh soehili-stov in želeč, tla bi zbor poslužil tej nalogi.
Sodrug Beranek pozdravlja v imenu "Spra-vedlnosti" in čeških aodrugov. Pravi, tla še ni bilo sledu socialističnega gibanja med Jugoslovani, ko je prišel on v deležo. Prvi začetki organizacije so se zdeli brezupni; sedanji zbor dokazuje, tla se j»» iz njih razvila močna zveza, kateri želi tudi nadalje največji napredek.
Popoldne je podal sodrug Petrič poročilo glav. taj. To najdejo čitatelji na drugem mestu.
Na nekatera vprašanja je podal pojasnila. Na predlog sodruga Savica je bilo poročilo načeloma sprejeto.
Sodrug Savs je poročal za slovenski upravni odbor ter podal jasno sliko razvoja in stanja Pro-letarca. Po daljši debati je bilo poročilo sprejeto.
Sodrug Dubravae je poročal za hrvaški upravni odbor o Raduički Straži. Tudi njegovo poročilo je bilo sprejeto.
Sodrug Kristan je poročal o uredništvu Pro-letarca. Debata o tej točki se zaradi kratkega časa ni končala in se nadaljuje v pondeljek.
Poročilo glavnega tajnika.
Cenjeni zbor:—
Pravila, ki jih je bil sprejel II. zbor v Milwaukee, Wis., leta 1912.. predpisujejo, da se vrši zbor vsake dve leti. Pri določitvi te
točke se je mislilo največ na konvencije socijalistične stranke, ki so se prirejale tla leta 1912. retino vsake dve leti. To pravilo se j" zadnji čas pri stranki izpreiueiiilo. Stranka j«- namreč zaradi financijelnih težav, v katere je zabredla z "Liceum Birojem" in "Red Speeialom" L 1912, prelagala zbore od leta do leta, in ker tudi pri Zvezi ni bilo tako važnih zadev, ki hi bile diktirale sklifavanje zbora—zlasti če se vzamejo v pošte v še slabe delovne razmerje, ki so zavladale v deželi sredi poletja 1914., — je gl. odbor sklenil, tla se zbor, ki bi se bil moral vršiti o božiču 1. 1ÍM4. preloži na božič 1. 11*15. Ker se je poti jesen tega leta mislilo, tla skliče stranka spomladi vendar svojo konvencijo, na kateri sprejme platformo in program za predsedniško kampanjo, je gl. odbor predložil članstvu J. S. Z., da opusti tudi za božič 11*15 določeni zbor, ter da se skliče zborovanje po konvenciji skupne stranke. Toda tudi topot je stranka odklonila zbor. Članstvo je namreč u-vitlelt). tla v blagajni še vedno ni denarja in se je izognilo konvenciji na tavuačin, tla je poverilo delo, ki bi ga imela izvršiti konvencija, posebnemu od bom. Ali Zvezi topot zaradi važnih nalog ki so nastale, ni bilo mogoče odlagati /.bora. iu gl. odbor je končno zaključil, da se vrši zbor 2., 3. in 4. julija t. 1. v Chieagi, kar je članstvo potom splošnega glasovanja tudi potrdilo in sprejelo tudi predlog za pokritje kon venčnih st roško v.
Izmeti najvažnejših nalog, ki jih ima gl. odbor v misli, je ona zvezne tiskarne. Vsled evropske vojne se je pojavilo zadnji čas tudi nekaj drugih važnih vprašanj glede taktike, ki zasegajo globlje v probleme ne samo naše Zveze, ampak celokupnega socialističnega gibanja v Ameriki. Tako napr. o problemu "ljudske obrambe", s katerim st) se pečali razni mednarodni soeijalistični zbori in o katerem se je po veti la debata tudi v naših glasilih.
Tako je prišel III. zbor ravno prav, da se po mogočnosti vsem tem nalogam in vprašanjem odmeri smer ter postavi Zveza na trden in času primeren temelj.
Uprava J. S. Z , nje organizem in referendumi.
Uprava J. S. Z je dobila po zadn. -m zboru centralistično formo, izvzemši v upravi tiskovin iu listov, k.i -r je ostalo nekaj samouprave, vendar pa poti nadzorstvom gl. odbora.
Hiede referendumov se je Zveza ravnala, kadar je glasovalo članstvo t) svojih predlogih, po pravilih zveze, sicer pa po pravilih skupne stranke. Ta sredstva dajejo članstvu vrhovno moč, da odločuje v vseh strankinih zadevah. Nobena stvar se ne more zaključno izvršiti. ne tla bi jo članstvo odobrilo, ker ima v vseh važnih zadevah zadnjo besedo članstvo. Članstvo lahko stavlja predloge, jih podpira in sprejema, razveljavlja svoje stare zaključke, one gl. odbora ali ek-sekutive skupne stranke in nastavlja ter odstavlja svoje uradnike. Nihče se ne more v socialistični stranki pritoževati, tla se mu godi o'd strani kakega odbora ali posameznikov krivica, če se zaveda svoje demokratične naloge in dolžnosti ter pravilno rabi sredstva, ki st) na razpolago.
Od zadnjega zbora se je članstvo J. S. Z. poslužilo te demokratične metode štirikrat, in sicer 1. v zadevi preložitve III. zbora, ki hi se imel vršiti t» božiču 1. 11*14 na božič 1. 1915, 2. v zadevi spojitve "Narodnega Olasa" z "Radničko Stražo", 3. v zadevi letošnjega /bora iu njega pokritje stroškov, in 4. <la li se razveljavi sklep gl. tul-hora. ki daje članstvu pravico razpravljati v naših glasilih, s socija lističkega stališča t» "ljudski obrambi".
V teh slučajih je članstvo glasovalo za 1. zadevo 1026 afirnia-tivno, 63 negativno; za 2. zadevo 749 afirmativno, 7.1 negativno; za zadevo 909 afirmativno. 40 negativno; — k tej zadevi je glasovalo še za pokritje stroškov III. zbora 838 afirmativno in 1*6 negativno; — v 4. zadevi je glasovalo T afirmativno in t negativno.
Poleg svojih notranjih zadev je članstvo J. S. Z. glasovalo tudi
o raznih predlogih, ki m1 tičejo skupne stranke. TVaebno v velikem številu se je članstvo udeležilo glasovanja v zadevi spojitve S. P. s S. L. P.
Delo gl. odbora.
Od zadnjega zbora je imel g|. odbor ."»(i sej. Te seje so bile pomnožene s sejami, ki so jih imeli v raznih zadevah pododbori, kakor na pr. v zadevi načrta za skupno tiskarno h S. N. P. .J.,-v zatlevi načrta za nameravano .lugosl. akademijo; v zadevi lista "Bodočnost" v Milwaukee, Wis.; v zadevi spomenice avstrijskemu poslaniku v Washington, D. C. ob priliki političnih homatij na Hrvatskem poti vlado bana Čuvaja; v zadevi izjave ob izbruhu evropske vojne v na.-ših glasilih; v zadevi spomenice na zvezni ameriški kongres, z ozirom na mirovni kongres in pogoje pri sklepanju miru po načrtu, ki ga je preložil sodr. Meyer London v kongresu Zjed. držav — in končno spomenico v. tej zadevi mednarodnemu socialističnemu kongresu nevtralnih narpdov, ki se je sešel 26. junija v Haagu, ter v zadevi predsedniške kampanje 1916.
Meti te odbore spada tudi oni, ki je imel skrb za razpust korpo-racije stare tiskarne. To delo je dalo odboru mnogo truda in potov, da se je to izvršilo.
V sporazumu s tem odborom je gl. odbor iskal tudi informacij, kakt» bi se dalo na najboljši način in brez velikega rizika moglo začeti s tiskarno. Žal tla so bili pogoji za začetek tiskarne — če se vzame v pošte v majhen kapital, linijski pogoji in zahteve konstuuierjev sredi konkurence večjih tiskarskih tvrdk, katere imajo moderne tehnične pripomočke že urejene — neugodni, vsled česar se je moral gl. odbor zadovoljiti z zbiranjem fonda za tiskarno. Ker se je meti tem časom slišal glas, tla namerava S. N. P. J, izdajati svoje glasilo kot dnevnik in da bo ob tej priliki začela s tiskarno, je prišel gl. odbor po daljšem razmotrivanju do zaključka, tla bi bilo z gospodarskega stališča pametno, stopiti s S. N. P. J. v t logo v or o pogojih za skupno tiskarno. V ta namen »e je izvolil odbor treh, sodr. Kristan, Kokoto-vich iu Dubravae. Poleg tega je bil sodr. Kristan še posebej delegiran na konvencijo S. N. P. J., da predloži zadevo delegatom. Natančnejše poročilo t) tiskarni poda poročevalec sodr. Polovina, ki i nit v tej zatlevi referat.
Poleg te zadeve je sodr. Kristan predložil delegatom S. N. P. .1 tudi načrt Jugoslovanske akademije, katerega je preti časom spreje gl. odbor. V splošnem temeljj načrt na sledeči izjavi:
"Namen Ju gosi. akademije v Ameriki hi bil ustvariti čim boljšt pogoje za kulturno povzdigo v Ameriki živečih Jugoslovanov in kon centrirati izobraževalno, znanstveno in umetniško delo. V dosego tega bi ustanavljala knjižnice, nabavljala poučen materijal, prirejala sistematična predavanja iz raznih zanstvenih panog, pospeševa la dramatiko, glasbo, petje in umetniško stremljenje sploh."
Da bi se delo tega načrta prej realiziralo, se je računalo na možnost. tla hi poleg članstva J. S. Z. sodelovalo pri zavodu tudi članstvo S. N. P. J., ki je v resoluciji, »prejeti na milwauski konvenciji 1912, sprejelo načelo razrednega hoja v politični in gospodarski formi.
Iz resolucije, ki jo je konvencija v Pittshurghu sprejela, se tla sklepati, tla so delegatje zadevo razumeli. Konvencija je izabrala tudi v to potrebni odbor, ki je vodil z istotakim odborom od strani J. S. Z. tozadevni sporazum za sprejetje pravil. Od strani Zveze so bili izvoljeni v ta odbor sodr. Kristan, Pet rich in Žikič.
Kakor nam je bilo pozneje naznanjeno po tajništvu S. N. P. J., je zadeva pri splošnem glasovanju članstva propadla. Natančnejše poročilo t> tej nameri poda sodr. Kristan.
Avgusta 1913 je gl. odbor poslal sodr. Savicha, Petricha in Ma-stena v Milwaukee, Wis., tla preiščejo zadevo lista "Bodočnost", katerega jc bil prevzel gospodarsko zavoženega ju gosi, soeijalist. kluba št. 27 od privatne osebe. •Odbor je iznašel, tla je vse kluhovo tlelo .sled lista trpelo in da je list še posebej škodil cirkulaciji "Proletar-ca". .Odbor je obsojal akcijo kluba št. 27 in nekaterih posameznih članov, ki so naprtili klubu zavožen in nepotreben list, obenem pa
priporotal reorganiziran je kluba. Kmalu na to je klub prenehal s poslovanjem in zatonil je tudi list " Btnločnost".
Isto leto je gl. odbor sprejel pravila za konferenčne odbore, kakor je naložil II. zbor. Od tedaj se je ustanovilo 7 konferenčnih odborov, in sicer v Peiinsylvaniji 1, v Ohio 2, v Illinois z. južnim Missouri-jem 2, v NVisconsinu 1 in Kansasu 1.
Augusta 1914 se je bavil gl. odbor z inieijativo kluba št. 1, v Chieagi, 111., ki je predlagal, tla se uvede zopet stara forma federativne avtonomije. Po daljšem vsestranem študiranju in razpravljanju je gl. odbor prišel do zaključka, tla je čas za tak korak neugoden in je apeliral na klub št. 1, tla iniciativo umakne. Tt» je klub št. 1 tudi storil.
Februarja 1916. je gl. odbor izvolil odbor za organiziranje predsedniške kampanje. V ta odbor st) bili izvoljeni sodrugi Žikič, Petrich in Cvetkov. Poleg tega je izdal odbor tudi 6000 slovenskih iu 8000 lirvatsko-srhskih letakov.
Do konca maja se je odzvalo na sodelovanje te kampanje 32 klubov.
Sedanji zvezni odbori in njega člani so:
Eksekutiva :
Filip Hodina, Blaž Žikič, N. Dimič, Frank Savs, Jos. Krpan, Milan Polovina, Frank Mrgole, Alex Dubravae, Peter Kokotovič, Valent. Sousa, llija Pojič iu Frank Hren.
Nadzorni odbor:
Demeter Kkononioff, I. Celich, N. Diiuich in Mihael Mavfich.
Odbor za tiskarno :
Frank Zaje, Peter Kokotovič, Alex Dubravae, Frank Mrgole in Izidor Steiner.
Tajništvo.
V	tajništvu je bila v aprilu 1913 izprememha. Tedanji tajnik je moral vsled zaposlenosti pri "Proletarcu" pustiti delo tajništva in la njegovo mesto je prišel llija Šušnjar, ki je vodil tajništvo do 30. .eptembra 11*14. Ko je Sušnjar odšel, je prevzel tajništvo zopet seda-'Iji tajnik, kateremu je bil dodeljen kot pomožni tajnik sodr. Cvetkov.
Od II. zbora je potlal gl. tajnik 42 mesečnih poročil s prispevki na državne organizacije in objavil 14 tromesečnili ter tri celoletne •ačune Zveze. Poleg tega je podal četvero poročil o stanju zveze ekse-kutivi skupne stranke.
Propaganda in agitacija.
(31. odbor je na zahtevo zunanjih klubov pošiljal govornike v Pit tsburgh, Mihvaukee, W. A11 is. Kacine, Keuosha, Zeigler, Sesser, St. Louis, K. St. Louis, Springfield, Virtlen, Liviugston, Nokouiis, La Salle, Uary, Indianapolis, Cleveland, Staunton, Chisholm, Virginia, Biwabick, Aurora. Kveleth, Kl v, Ironton, Calumet, Dunlo, Vouugs-town, Détroit, Darberton, McKees Rocks, Farrel, S. S. Pittsburgh, K. Pittsburgh, CJairton, Rocksprings, Klein, Red Lodge, Butte, in neke naselbine v Kansas.
(Jovorniki za te shode so bili sodrugi Kristan, Savicli, Polovina, Cvetkov, Lučič, Zikič, Zavertuik st., Šavs in Hodina,
V	štrajkih je Zveza pomagala gmotno iu moralno v Michiganu, Coloradi in W. Virginiji.
Ob času meščanske propagande za takozvaivo jugoslovansko ligo, ki je bila izrodek meščanske ideologije povodom evropske vojne, ja glavni odbor izdal glede tega vprašanja izjavo, v kateri j»» svaril jugosl. delavstvo v Ameriki, naj ne seda na limanice meščanskih frazerjev, ki jim obetajo, tla bodo alijei v Londonu izposlovali zanje po vojni hribe in doline, ampak naj slede delu J. S. Z„ ki razmere dobro pozna in bo, ko pride čas zato, storila na pristojnem mestu potrebne korake, tla pridejo pri sklepanju miru v pošte v tudi zahteve Jugosl. narodov v Kvropi.	(Dalje prihodnjič.)
Pravico do fantaziranja ima vsakdo, če ima tudi sposobnost za to. Japonci jo* imajo, kakor večalimarrj vsi orientalni narodi. Zal da nt* znajo svojih sanjarij nekoliko obvladati, ampak se jim tako prepuščajo, da vlada fantazija nad njimi. To je včasi nevarno.
Na Japonskem radi fantazirajo o slavi, o veličini in o bojnih zmagali. Te reči so jim popolno-uia spojene. Kadi fantazirajo o vojni s Kitajsko, ali odkar so imeli v Mandžuriji srečo proti Rusom, se jim zdi že za malo, da bi se Kitajci vojskovali z njimi. Te svoje sorodnike bi tako kar bolj za šalo natepli. Organizirali hi jih. Napravili bi jim državo po svojem okusu, v kateri hi kajpada Nami vladali. Ali od take vojne ne pričakujejo mnogo slave.
S kom pa naj hi s»' stepli za ta namen? Z Rusi so sedaj prijatelji, in mislijo, da ostane tako. Pravzaprav jim ugaja to prijateljstvo. Na Ruskem je earizem, ua Japonskem j«' inikadizem; oba iznia sta pravzaprav le z ustavnostjo zagrnjena absolutizma, hi to se prav dobro vjema. Na Ruskem ne marajo revolucije, na Japonskem tudi ne. Z Rusi torej ne bo vojne.
Ampak — z Ameriko! To l>i bilo nekaj. Amerika je velika; z njo se stepsti j»» že čast. In premagati jo je se večja čast. Da bi jo premagali, je pa gotovo. Kajti koga ne bi premagali Japonci 1 Premagali so že Kitajce, Korejec, Ruse in Nemce; kaj ne bi Vankeejev?
In tako izide vsak čas kakšna knjiga, ki opisuje bodočo vojno z Zedinjenimi državami. Pred dvema letoma je ena izšla, ki se je čitala kakor
gencralštabska zgodovina take vojne; v Zedinje-nih državah je napravila resničen vtisk. Sedaj je zopet izšla ena, baje pod avspicijami Narodne o-brambne družbe, o kateri pravijo, da ji je sam ministrski predsednik grof Okuma na čelu, minister za zunanje zadeve baron Kato pa podpredsednik. ( lani so armadni in mornariški častniki ter ministrski in vladni uradniki. Nad en uiiljou izvodov te knjige je že bilo prodanih in sedaj je izšls v šestem natisu. Naslov se glasi; Vojna med Japonsko in Ameriko." Naslovna slika kaže zmagoslaven japonski dreadnought in raztrgano prevrnjeno ameriško zastavo.
Knjiga pravi v uvodu:
"Srca 00 miljonov Jsponcev so razplamenje-na v pogumu in neugnsna, kakor velik vihar, ki veje z nebes, hočejo zsčeti vojno proti Zedinje-nitn državam, ki dokaže iirokoustnim Američanom, da ne pozna japonsko ljudstvo nobenega umikanja iu da so njegovi vojaki nepremagljivi. Vprašanje je, zakaj naj vodimo vojno proti Zc-diujeiiim državam? Prvič radi absolutne nečlovečnosti Zeti i njen i h držav, radi zabranitve japonskega priseljevanja in radi očividne ter otipljive kri viee take postavodaje proti Japoncem. Zedinjc ne države skrbno razločujejo med nami in Kitaj ei, ki so veliko nižjega stanu in vzgoje."
Nato sledi natančen opis Kalifornije. Mehika se označuje kot velik in mogočen zaveznik Japonske, ki bo pomagal proti Zedinjenim državam, čim pride čas za to.
Dalje pravi knjiga:
"Izvežbani vojaki naj se pošljejo kot delav-
ci in bogati trgovci, da vzamejo Filipine in Ha-vaj. Te otoke moramo vzeti, ds trdno in enkrat za vselej položimo roko na Paeifiški oeeau. A-merita ni se širokoustijo s svojim Panamskim prekopom in vendar je tako smešno enostavno za nas, da jim ga razbijemo z žrtvijo enega samega starega parnika, polnega razstreliva. Po imenu bi bil seveda le trgovska ladja, toda na dano znamenje bi maloštevilna posadka zapustila ladjo, šla na kopno in izginila. Nato sledeča razstrelita bi porušila kanal vsaj za mnogo mesecev, preden bi prišle ameriške ladje okrog Južne A-merike, bi mi že davno vzeli otoke. Saj leže mnogo bliže naši nego ameriški obali in potem bo zelo težka reč spraviti nas zopet ven, kajti nase bro-dovje je mnogo močnejše ml ameriškega, bolje oboroženo in bolje v od jen o. Vedno, odkar smo zmagali ruske trume, nam je ves svet izkazoval najvišje spoštovanje in čislanje."
Nato sledi ostra kritika ameriških delavskih organizacij in časnikov, ki so vsi "podkupljivi."
"Naš klic: Kvišku v Kalifornijo! Na Ha-vaj! Na Filipine! prede. Duh ameriške hinavšči-ne se dviga kvišku kakor smrdljiv oblak in raz-devlje lepoto nedolžnega neba." v Potem se smeši mešana ameriška pasma in njena takozvana vzgoja.
"Način našega postopanja se sicer ne krije z našimi pojmi o časti, toda če se pomisli, da imamo opraviti z narodom lažnivcev in /uničevalcev postav, moramo ravnati par force, kakor so ravnali Rimljani. Amerika ima samo enega Koga — zlatega boga. Kljub temu, da njeno sv. pismo prepoveduje češčenje zlate podobe."
Program Japonske proti Ameriki se izraža v naslednjih stavkih:
"Naša velika misel in naš politični sestav je v tem, da osvojimo Kalifornijo, da posedujemo Sainlviške (Havajske) otoke, Samoa in Filipine. Mi moramo svojo moč v to prihraniti. Varčni moramo biti v našem življenju. Vse za to misel. Naša mladina se mora učiti, da je edini ¿sleči sovražnik našega ljudstva — Amerika."
Vsakdo ima pravico fantazirati. Ali bolje In bilo, če bi na Japonskem fantazirali o gejžah, kri zantemah in črešnjevem cvetju. Take fantazije bi bile lepe iu nikomur ne bi bile nevarne. Te vojne sanjariji; pa niso lepe in lahko povzročajo več gorja, nego utegnejo preračunati na Japonskem. Pred vsem služijo našim militaristom iu marini-storil, katerim so take knjige kakor mana iz nebes. Služijo seveda tudi japonskim militaristom in mariuistom. In vendar bi na Japonskem lahko rabili denar za boljše reči. A ko se ozro po svoji deželi, se lahko prepričajo, da jim manjka še marsikaj takega in dobrega za mirne namene. (V bi ii. pr. porabili nekoliko miljonov za zboljšanje položaja svojega delavskega ljudstva, bi bilo to zelo lepo. Koristno bi bilo njihovim delavcem in obenem bi zelo blagodejno vplivalo na ameriško zakouodajstvo z ozironi na japonsko priseljevanje, Bilo bi razmeroma cenejše «si dreadnough-tov, a doseglo bi se s teiu več, kakor z dreadnought i.
Fantazirati je prijetno; obvladati svoje fantazije, je koristno.
Vatikanske skrbi
V "Nuova Antologia" je italijanski vladni poslanec Mosca priobčil članek o garancijski postavi, ki varuje papeževo neodvisnost. V članku priznava in odobrava znano londonsko klavzulo iu pravi, da papež nikakor ne sme dobiti večje avtoritete, še'manj pa postati razsodnik v sveto* niti sporih, ker bi to zelo škodilo in sicer najbolj Italiji.
Vatikanska revija "Civilta Cattoliea" sedaj odgovarja na Moscovo vprašanje, ali ima kak smoter internacionalizirati italijansko garancijsko postavo. Urednik "Civilta Cattoliea", jezuit P. Rossi, predlaga take članke načelne važnosti pred priobčenjem navadno osebno papežu, in zato ima ta odgovor ofieijelen značaj.
"Civilta Cattoliea" piše: "Mi si gotovo preko mere ne že lipi o dobiti internacionalizacijo garancijske postave, ne samo zato, ker se tudi mednarodni dogovori izkazujejo kot malo trajni in gotovi, ampak tudi zato ne, ker ne odgovarja idejam sv. očeta, ki ni nikdar govoril o internacionalizaciji in ker razun tega, kakor to priča kardinal državni tajnik, nima namena delati neprilike
vladam, ampak pričakuje vse le od triunifa onega čuta pravičnosti, ki naj bi se po njegovi želji v italijanskem ljudstvu vedno.bolj razširjal v nje goveni lastnem interesu; v zaupanju V Boga pričakuje primerne ureditve svojega položaja. Vendar se lotimo tega slučaja in ga preiščemo.
* Z internacionalizacijo naj bi se doseglo, da zakon ni odvisen izključno ml svojevoljnosti ene države in pa poroštvo, tla skrbi več narodov za nedotakljivost tega zakona. Ali bi to zmanjšalo neodvisnost in žalilo čast italijanske države, kakor to trdi poslanec Mosca? Mi nismo tega mnenja. Mednarodna postava je rezultat sklepov raznih nsrodov, kakor je to pri pogodbah običajno. T«> se pa še ni slišalo, da zmanjšajo mednarodne "pogodbe suverenost in neodvisnost držav. Kajti če ena država svojih dolžnosti ne izpolni in imajo ostale države pravico, da tisto državo pripravijo do izpolnitve njene dolžnosti, še nima to posledice, da je tej državi kršena njena suverenost. Če bi z internacionalizacijo garancijske postave za Italijo res nastala taka nevarnost, bi se
KRIZ IMA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR.
"Kaj počneš tukaj, dekle? Pojdi z mano!"
Vodil jo je za roko kakor otroka, posadil jo je v krčmi za mizo, ovil ji je ruto okoli vratu iu ji natoči! poln kozarec.
"Zdaj pij, otrok! ..
Mate je premeril vežo z urnimi koraki, hitel je po stopnicah in v dvorano. Ugledal je Alino, ki je plesala z učiteljem. Obraz mu je bil še ves bled in oči so mu bile rdeče, toda zasmejal se je veselo, ko je videl učiteljev vihrajoči frak in njegove tanke, nerodne sključene noge. Opazila ga je bila utdi Alms in ga pogledala z vprašujočim očesom. Mate se je nalahko priklonil, ona se je nasmehnila in je ostavila učitelja sredi dvorane.
"Zdrav?" je vprašala n mu je ponudila roko.
"Popolnoma!" je odgovoril Mate. "Pojdi z nianb, idiva malo ven, sediva v samoten kot. Kad bi se pogovarjal s tabo, povedal bi ti kaj lepega, tako razposajeno mi je pri srcu ..."
Dala mu je roko in stopila sta na hodnik.
"In kaj ee s preteklostjo?" se je nasmehnila.
"Umrla! Zakopal sem jo v velik grob, nasul nanj gomilo do neba!"
" "Samo na obrazu se ti še poznajo sledovi . . "
"Pomisli: gomilo do neba! Opravilo je bilo •naporno in če mi je čelo še potno, ni treba, da bi mi zamerila!"
Sedla sta za tualo skrito mizico; naslonila je glavo ob zid in obraz se je skril v zelenju.
Zavzdihnil je globoko in je razprostrl roke.
"Zdaj sem svoboden!"
Alma se je zvonko zasmejala.
"Ktiko težka ti je ta svoboda!"
" "Potrpi, da se navadim nan i" " m_
Bolj resen je bil njegov obraz, naslonit se .»*) s komolci na mizo in je oprl glavo ob stisnjene pesti.
"Poleg tebe se počutim dobro, Alma; zdi se mi, kakor da si mi v sorodu . . . Popotnik brez miru . . . Jutri, pojutrišnjem, kadar odidem, se boš prav tako prijazno smehljala komu drugemu . . . Jaz bom storil isto ..."
Tanka guba se je prikazala na njenem čelu.
"eč je to resnica, čemu jo treba povedati?"
" "Ne zameri! . . . Kar je bilo, mi leži Se na jeziku, na vsem telesu mi leži, tudi srca še ni čisto ost s vilo . . . Daj mi, Alma, svojo lepo roko; tako je najbolje ..."
Igral se je z njeno, belo, okroglo roko in jo je poljubljal.
f'Kani misliš, Mate. jutri, pojutrišnjem?"
""Bilo bi bolje, da me nisi spomnila! . . . Po svetu hočem. Pred par leti se mi je zdelo, da
znam veliko m Leonardo je bil y primeri z mano še nič. Vesel ser., bil in lepega upanja poln do tega nocojšnjega večera . . . zdaj pa me je obšel nekak strah. Nič se mi več noče na pot in zdi se mi, kakor da se'mi vse ponesreči. Take globoke malodušnosti nisem občutil še nikoli — in verjemi, godilo se mi je že zelo slabo!"
"Ne bledi! Zato pa si umetnik, da se ti godi slabo?"
"Kaj me briga vse, dokler je pogum iu upanje v srcu! Bos in brez brašna bi romal v Mona-kovo in iz Monakovega v Pariz. Toda srce težko - noga hroma!''
"Od nocojšnje bolezni te jaz ne ozdravim!'
Vse drugačen je bil njen pogled, bolj čist iu bolj resen; sočutje je bilo v njem.
r—" Kes, zazeblo me je kakor bolezen... Doslej sem živel Ho g vedi, kako sem živel; ni me bilo skrb ne za kruh, ne za posteljo. Zdaj pa me je obšel strah, kako bom živel jutri, kaj Ijom jedel jutri in kje bom spal ... Tako mi je, kakor da me j<< Ho g zapustil..."
Alma ga je pogladila po laseh, nato mu je položila roko oksli vratu.
"Mate, ka|j se je zgodilo s teboj?"
Umaknil <4c je njenemu objemu.
"Veselega fanta in pomrsiicga umetnika si ljubila ... pa zbogom, Alma, siromak sedi |*>leg tebe!"
Umolknila je, tudi njo je obšlo kakor bojazen pred nečim grenkim, neirhcžnim ...
Tone je iskal voza, ostal je dolgo zunaj in se je vrnil preklinjaje v krčmo.
"Odšli so! Le pred celo uro! Vrag s njimi t Drugega voza pa ni, če bi ga s cekini plačal! Poslednji koleselj je vzel debeli doktor... Kaj praviš, Ha lica?"
llancaga je samo pogledala in je molčala.
"Kaj bi?" se je popraskal Tone. "Zvedrilo se je /.a silo, ampak pot je blatna ...
Ozrl se je postrani nanjo.
"Tak reci vsaj besedo!" " Pojdi va I"
llanca se je vzdignila, toda prijela se je za mizo, da '.i ne omahnila.	t
"Tako sem trudna ... samo od vina, Tone!"
Opravičila se je s tihim, skoro proseč i m glasom in poizkusila se je nasmehniti.
Tone je zaklel.	T;
"Volje ti bo zunaj, llanca ... Primi se me za roko!"
Sveža supa jim je zapihala v lic«. Oblaki so gonili jadrno preko neba, zvezde so se užigale in so ugašale.
"Ulej, tudi ceSto je že skoro posušil veter!
to moglo zgoditi ali le po krivdi Italije, ki bi šla preko postave, ali pa po krivdi papeža, če bi jo zlorabil.
Domneva, da bi kaj takega storil italijanski narod, bi se znala uresničiti le tedaj, če bi italijanski narod zatajil svojo naravo, svojo tisočletno zgodovino iu svoje življenske interese. Podobno velja o zlorabi od strani papeža.
Toda Mosca pravi: "Kaj pa, če bi se druge države postavile za sodnike med Italijo in apostolsko stolico glede izvrševanja garancijske postave? Ali ije bi taka tuja kontrola kršila italijanske suverenosti v njenem cerkvenopolitienem razmerju do sv. stolice?"
"Civilta" odgovori z vprašanjem: "Ali je res treba mednarodne postave, da tuje države nastopijo? Če bi danes nastali spori med Italijo in sv. stolico, ali tuje države ne bi imele pravico nastopiti? Naloga mednarodne garancijske postave bi bila čuvati papeževo suverenost in neodvisnost v izvrševanju verske moči. Italijanska država pa sama po sebi nima pristojnosti in še manj ima
Bolje bo, ko prideva na klanec i tam je pot nasuta!"
llanci so bile noge kakor od kamna; tudi glava ji je bila težka in je klonila.
"To;.e, trudna sem, res!"
"Ni daleč; komaj uro, če stopiva! "
Pritisnil je njeno roko narahlo k sebi; zdela se mu je tako majhna in nežna, da bi jo zdrobil, če bi jo stisnil krepko.
Kmalu je bila fara za njima, temno je kipel proti nebu visoki zvonik. Šum iz krčem in go-stilnic je potihnil, le še male rdeče luči so se svetile od daleč.
Stopala sta v hrib, llanca se je spotikala ob kamenje.
"Varno, llanca!... Ne bodi žalostna; če te pogledam« je še meni sitno pri srcu... Kaj bi si storila iz tega? Bilo je, šb> je! Tudi jaz sem že doživel.. . no, kaj te to briga!... Le pomisli, tako pn vrsti in brez žalosti: kaj bi z njiui, kaj bi on s' tabo? Zdaj je gospod, ni nam več v sorodu, stvar je pri kraju! Na desno tvoja pot, na levo njegova! Neumno je bilo, da si je kdaj govorila z njim! Seveda je lump, da je tako napravil — ampak kdo bi napravil drugače?... "
•' Ne govori!''
Tone je umolknil in se je jezil zaradi poti, ki je bila posuta s tako grobim kamenjem, da je llanca težko hodila s svojimi majhnimi, trudnimi nogami ...
Postala je nenadoma, oči so se ji bile zdramile ...
Kaj ni to tista pot? Poznajo se šsledovi njenih iu njegovih korakov ... Tod sta hodila, da, prav, na tem mestu sta postala, roka se je oklenila roke, tako tiho sta govorila, naravnost iz srca; mehke iu čiste so bile besede, da bi ne oskrunile ¿iste ljubezni . . .
"Dalje, llanca I Še malo, komaj še pol ure,
pa bova doma!"
To je bil robat, tuj glas, ni bil njegovi
"Kam?"
"Domov, llanca! Daj, primi se me za roko!''
Stopila je. dihala je težko; motno in mučno ji je bilo v glavi, rada bi že legla, zatisnila oči.
Počasi sta romala v hrib. Daleč za njima, izpod fare, se je oglasila hripava pesem. Učitelj se je vračal domov s težkimi nogami in veselim srcem.
" Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko!..."
llanca se je spoteknila in je padla na kolena.
"Ej, llanca, Bog s tabo!"
Tone se je «klonil in jo je vzdignil.
"Ne rameri, llanca, otrok, rahlo te bom držal!"
Vzel jo je v naročje kakor (droka iu je stopal varno ni z velikimi koraki.
"Okleni se ms okoli vratu, laže ti bol"
avtoriteto v verskih vprašanjih in zato ne trpi nobene škode, kajti suverenost ene države se ne more kršiti, dokler gre za predmete, ki niso podvrženi njeni pristojnosti in suverenosti".
t i lavna zmota tiči v tem, da smatrajo papeža za varovanca ali mladoletnega, ki bi v slučaju internacionalizacije mesto enega varuha dobil teh več. Nusprotno bi tudi v slučaju inter-liacijonalizacije pri sporih papež moral ostati razsodnik. To smo morali poudariti, ker internacionalizacije garancijske postave ne smatramo za zadostno, da bi čuvala papeževo neodvisnost in svobodo,' ampak da pokažemo, da se je Italija nima bati. Kajti ta "medalja" ima tudi drugo stran: Znali bi dobiti več navideznih garancij in več resničnih gospodarjev."
Da ne smatrajo internacionalizacijo garancije za Zadostno — to je najvažnejša točka tega članka, od sedanje vojne bi tudi papež rad pro-fitiral. Na zeleni mizi, pri kateri se bo sklepal mir, bodo ležale tudi vatikanske zahteve. "Sveta stolica" lic bo pozabila.
Položila mu je glavo na ramo, misli so. se ji zmedle in zaspala je težko spanje brez sanj.
Četrto poglavje. I.
' Veliko veselje je zavladalo v globeli. Mate Kovač, tujec iu umetnik, ki je propadel sramotno z vso svojo slavo in umetnostjo. Potikal se je po svetu, sam sebi v nadlego, drugim na kvar...
Na pom'nd je bilo, ko je hrstelo življenjeza hribom in se je svetilo od daleč čistejše nebo; v globeli je kopnel sneg.
S kukavico je prišla vesela vest in se je raznesla po globeli bolj jasno in bolj radostno nego kukavičji klik. Učitelj je pozdravil Amerikanca v krčmi z veseim smehom iu rdečim obrazom, kakor da ga je bilo doletelo nekaj zelo prijetnega.
"Ali si videl? Kaj ti nisem povedal? Spotaknil se je iu je padel, pa ne bo nikoli več vstal — zato ker je poj .»jen iz globeli!"
" Kaj je z njim ?''
"Bog vedi! Kaj je z drevesom, kadar sa-lineT Njegov čas je prišel!... Globoko je padel, do tal se je ponižal! Pisal je župniku tako klavrno pismo, da bi e človek razjokal od sramu! Strmoglavil je zelo hitro, veseli fant s svojo žametno kamižolo; zdaj se potika bogvekod in strada... "
Amerikaue^. je pogledal temno.
"Tebe veseli ta reč?"'
"O. reč sama ob sebi ne! Celo žalostna je, če jo človek dodobrega prendan ... Amjuik zaradi teorije! Nobeden, ki ima v prsih zrak iz globeli, nobeden se ga ne reši večl Kdor je gledal te puste, prstene obraze, jih ne pozabi nikoli vet» in liaposlrj je tudi njegov obraz pust in prste.,.. K d« >r je zrasel v teh mrzlih sencah, ne more živeti v solncul — Taka je stvar in zato me veseli, <Ui je bil Mate tako prijazen in mi ji- odprl teorijo I"
Amerikancc se je zamislil; temna senca mu je bila legla na obraz; poslušal je komaj napol, zakaj v srcu sc ruti je zbudila neprijetna slutnja, strahu podobna.
"Jaz sem želel —" je odgovoril zamišljen — "želel sem, ds bi se mu godilo dobro na svetu .... Morda ni bila poštena ta želja!..."
S srepim, poluzatisnjenim očesom mu j«» pogledal nTitelj v obraz. Polagoma so se mu ustnice širil*} in naposled se je zasmejal razposajeno.
Ah .. . glej!.. . Ne bi bil si mislil, da si tako premeten ... Še samemu mi ni pršlo ua misel kaj takega... Siromaka bi imela rada, objokanega, pomoči prisečega — to si pač mislil? In zdaj ti
ni prav. ko je loputnil nenadoma z višave!____
Spoštoval bi tvojo bistroumnost, če bi ne bila tako nečedna!"	^
Amerikancc mu je pogledal hladno v obraz in je nalahko potrkal po mizi s stisnjeno pestjo.
Ali bi se rad pomenil z mano, šolme.štcr?"
Učitel je povesil oči, odmaknil je stol iu je umolknil...	(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Crnl Kabineti.
Bol. Pod. Društvi
UikorporfrM« M fahr »v • •
IM» v drtovl
Avstr. Slovensko
UiumtIjmo M. Juutvm ML
Sedež: Frontenac, Kaos.
O LAVNI URADNIKI : predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds : JOHN (lOR&EK, Box 179, Radley, K an s. Tajnik: Ji»IIN ( KUNE. Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONORAC JFRŠE, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4. Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKTINA, Box 2:1, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box tir», Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od Hî. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.
MORSKO POTOVANJE.
Tudi za mirnega nevojaškega človeka je dandanašnji potovanje po morju spojeno z velikom rizikom, o čemer pričajo neštete irtve min in subma-rink, tudi če so potovali s trgovskimi ladjami.
Kapitan enega največjih parnikov, ki oskrbujejo sedaj vožnjo preko Atlantika. je pripovedoval svojim prijateljem o nevarnostih morske plovbe, katerim ho dandanes izpostavljene ladje, in o metodah, katerih se poslužujejo, da se kolikor mogoče izognejo nesreči.
Čim pride parnik v vojno zono, sporoči takoj z brežičnim brzojavom angleški admiraliteti, kje se nahaja in nato čaka, da dobi odgovor. Angleška admiraliteta potem odgovori in navede pot, katere se mora parnik poslu-iiti, da pride varno v Liverpool ali Glasgow. To sta zdaj edina pristanišča, odprta parnikom. Southampton in druge luke niso na razpolago trgovskim in potniškim parnikom.
Ukaz angleške admiralitete daje gotova znamenja, iz katerih kapitan vidi, da mora voziti ob toj in tej stopinji te ali one dolžine, po tem ali onem vzporedniku i. t. d.
Ako kapitan ne vozi tako, kakor se mu je ukazalo, se izpostavlja veliki nevarnosti, ker lahko zadene na podmorsko mino. Takoj, ko pride parnik v vojno sono, pripravijo rešilne čolne, da jih lahko vsako sekundo spuste v morje. Takrat je vsak mornar v službi. Častniki stoje na krovih in napenjajo oči, prežeči na vse strani.
Parnik, katerega vodi kapitan, ki je to pripovedoval, je ameriški. Ta parnik ima noč in dan razobešeno ameriško zastavo; da je tudi ponoči vidna, imajo na njo obrnjen žaromet. Ime vsakega parnika je z velikimi črkami napisano, navadno preko celega parnika, da ga lahko že vsak vidi, čim le parnik opazi. Po noči svetijo električne luči, da je napis vidljiv. ,Potniki so navadno prav mirni, toda skoro nikdar ne gredo prej v posteljo, nego vedo, da so izven vsake nevarnosti. Vsak potnik ima pripet ali pa drži v rokah rešilni pas, dokler ni vsaka nesreča izključena.
"Na zadnjem potovanju," je pravil omenjeni kapitan, "smo nekega večera, ko je bilo že pozno, prišli v vojno »ono in odredili vse potrebne varnostne odredbe. Okoli dveh ponoči sem šel v kadilnico, kjer sem našel več gospodov, ki so zamišljeni igrali kvar-te, kadili in pred seboj imeli pijačo v kozarcih, toda vsak je imel ok*>li ¿¡vote opasan rešilni pas."
Ta kapitan je pravil, da je videl med potjo dva nemška podmorska čolna. Z inženirjem na drugi submarinki je še celo par besed govoril ter ga vprašal o uspehu.
Kapitan je dejal, da se mu doslej še ni pripetila nikakršna nesreča vendar ji je večkrat komaj ušel.
Na nekem potovanju so na krovu zagledali pri mesečni svetlobi nekako deset čevljev od ladje plavati podmorsko mino. Ako ne bi bil parnik trenutno spremenil svoje smeri, bi bil gotovo zadel na mino.
Po morju plava več takih min, ki so se odtrgale od sidra, kjer so bile privezane. Angleške oblasti so odredile, da te mine iščejo in jih dvignejo iz morja. Toda vsaka se ne najde in take mine povzročajo največjo nevarnost.
starih 6« in več let: 8.29%. V dobi splošne šolske dolžnosti je bilo od vsakih 100 oseb 17.99. V črnovojniško-obvezni starosti je bilo od vsakih 100 navzočih moških oseb 33.63. Od vsakih 100 oseb v starosti. Zmožnih za ženitev, je bilo, in sicer moškega spo-.la, oženjenih 52.5 in 4.3 vdovcev; ženskega spola omoženih 50.4, ovdovelih 12.0. Med vsakimi 100 ženskimi osebami v starosti, zmožni za možitev, je znašal delež omoženih: v alpskih deželah 44.5, v kraških deželah 50.9, v sudetskih deželah 51.6 in v karpat-skih deželah 54.8.
Iz sestavljenega pregleda izhaja, da je v višji starosti pogostejše neznanje čitanja in pisanja, kar je izkazano ločeno po občevalnem jeziku. Razvidno je, da so pri pripadnikih nemškega jezika razlike najmanje, ker zna tudi pri starejših osebah pretežni del či-tati in pisati. Že nekoliko manje velja to pri Italijanih, za katerimi prihajajo takoj Slovenci, (oda ^ jako omembe vrednim boljšanjem razmer
naobrazbe. Vmes se gibljejo črte poljskega in madjarskega prebivalstva.
Največj idelež analfabetov ima prebivalstvo srbo-hrvatskega, maloruske-ga in rumunskega jezika, a pri poslednjem z jako vidnim boljšanjem v novejše jnčasu.
Ti podatki veljajo le za avstrijsko državno polovico.
Zanimivo je, da je po uradnih nazorih človek v Avstriji s 14. letom že sposoben za zaslužek; v resnici je seveda mnogo otrok, ki morajo že prej delati za kruh. Ironija je tudi v tem, da se šteje doba od 60. leta dalje za tisto, ko se preneha sposobnost zaslužka. Prav bi že bilo, če bi bil vsaj od tega leta dalje vsakdo preskrbljen; toda kaj naj delavec z 61. letom, če noče leči naravnost v grob, stori dru- j zega, kakor da dela za svoje borno življenje? In če doživi 70. leto, nu tudi ne preostaja nič druzega kakor dela ali pa beračenje, ki je spojeno z navarnost zapora. Če je v tem slučaju zapor prokletstvo ali blagoslov, je še nerešeno vprašanje.
NEKOLIKO AVSTRIJSKE STA-TISTIKE.
Nad podlagi zadnjega ljudskega štetja v Avstriji je objavil statističar urad sledeče podatke glede na starostne razmere:
Od 10.000 prebivalcev Avstrije dne 31. decembra 1910 odpade na starostno stopnjo do 19. leta 444H, od 20. do 39. leta 285«, od 40. do 59. leta 1867 ter 60. leta in preko 829. Od vsakih 100 oseb skupnega prebivalstva ni bilo še gmotnih za zaslužek, to je starih od 13. let 32.69 odstotkov; zmožnih za zaslužek, to je starih od -4. do 59. leta: 69.02'^, in v starosti, ko izginja zmotnost za pridobivanje, to je
JAPONSKI ZAKONI.
Ljudje, ki verujejo v nekakšno več-^ no moral«), mislijo, da je le tisto prav in dobro, kar je pri njih v navadi. Kakor vse, so pa tudi moralne razmere plod razvoja, ter so po času in kraju podvržene izpremembam.
Japonce štejejo dandanes že med kulturne narode. Zakon, ki je nekakšno ogledalo morale, je pa pri njih tak, da bi po zapadnih nazorih veljal za nemoralnega.
Japonec, ki se misli ženiti, ne premišlja dolgo, ker se smatra ženitev na Japonskem za nekaj čisto enostavnega. Pri sklepanju zakonov ne odločuje ljubezen, ampak pamet; zakonov iz ljubezni Japonci ne poznajo. Ko fant doraste, mu poiščejo starši ženo. Navadno si izberejo posredovalca, ki ima nalog obaviti potrebne dogovore med starši, ženinom in nevesto. Tak posredovalec (rojak ali prijatelj ženino-vega doma) ostane kot svetovalec pri mladem paru vse življenje. On določi tudi kraj in čas prvega sestanka. Prvič se shajajo v posredovalČevem stanovanju ali pa tudi v gledališču. Če se fantu dekle pri prvem sestanku ne dopade, lahko to takoj pove. Zavoljo dekleta pa se ne vpraša. Rfl\ prvem sestanku se izmenjajo medsebojno darovi, a v koledarju poiščejo starši "srečen «lan", na katerega se potem vrši poroka. Na poročni dan je oblečena nevesta v belo v znak žalosti, ker umrje tisti dan za svoj dom. Darove, ki jih prejme od ženina, da kot poslušna in dobra hči svojim staršem. Pri poroki se približata ženin in nevesta žrtveniku boga ženitve s svečo v rokah, katero sta prej skupaj n« '"tem plamenu vžgala, a duhovnik Čita molitev, in s tem je obred izvršen. Na to se prične slavnostni obed, »van "sam-sam kudo" (trikrat tri je devet), ki traja nekaj ur. V novejšem času je dosegla tudi Japonce zapadna kultura in tako se že stari običaji pomalem opuščajo.
Amerika je svobodna dežela, zelo svobodna, in če bi bilo vse resnično, kar je zapisano črno na belem, bi se moralo tudi to verjeti. Kajti zapisano je, da je Amerika svobodna dežela, in tudi sliši se to lahko, kolikorkcat se le hoče.
Toda brez šale; na svetu so dežele, v katerih jc še manj svobode kakor pri uas. Kdor je prišel iz srednjih ali južnih krajev Evrope sem, že ve kaj o tem. Po zakonu imamo v Zcdinjenih državah koalicijsko, društveno, zborovalno, tiskovno svobodo. Vse po zakonu. V praksi je stvar se nekoliko drugačna. Sedaj ti. pr. so mehiške houiati-je povzročile, da se pečajo v Weshingtonu z idejo cenzure, ki bo pristrigla v prvi vrsti vse vojne vesti, s katerimi se cenzor ue bo strinjal,uadalje pa naihržc vse, kar bodo hoteli iz kateregakoli razloga zatreti.
Najhujše je to, da hočejo položiti cenzuro v vojaške roke. Sicer ni konfiskator nikdar prijetna oseba, toda če je na tem mestu vojak, je časopisje izročeno največji samovolji. Vojak je s peresom v roki ravno tako brezobziren, kakor s sabljo. Kjer se pričenja vojaška .oblast, jeuile vsaka svoboda slovo.
Zakon o cenzuri še ni sprejet, vsaj sedaj, ko to pišemo, ne. A cenzura že funkcionira, kakor da ima že staro domovinsko pravico v deželi. Ne le, da so ji podvržene vesti iz Mehike, ampak nekoliko časopisov je že popoluoma zatrla.
Če je tako v svobodni Ameriki, tedaj se ne čudimo razmeram v Evropi. V Avstriji iuiajo n. pr. tudi v mirnih časih cenzuro, ki posluje z naj-večo brezobzirnostjo, kar je zato mogoče, ker državnemu pravdniku ni treba, da bi tudi tožil urednika ali pisatelja zaradi članka, katerega jc konfisciral. Državni pravdniki tudi res skoraj nikdar ne tožijo; pa vedo, zakaj da ne.
Ako napravi s svojim rdečim svinčnikom križ čez članek, iir pravi, da je recimo vcleizda-jalski, se mora dotični članek izpustiti. Ampak kdor je pisal veleizdajalski članek, mora biti vc-leizdajalce. To je gotovo logično. Ako je spis konfiseiran zaradi žalitve "veličanstva," je moral pisec užaliti to takozvano veličanstvo — namreč starega Franceljna. Veleizdajalec ali žalilec niajesteta spa«la pred sodišče. Ako ne ve državni pravdnik, kdo je pisal, ima odgovornega urednika iu bi njega lahko tiral pred kadija.
Pa vendar ne stori tega skoraj nikdar. Zakaj ne? Saj navadno niso državni pravdniki tako prizanesljivi in posebno političnega zločinca vidijo radi za mrežo. Zakaj torej ne prijemajo teh hudodelcev za rokav?
Zelo enostavna leč! Tožiti bi jih morali pred poroto. Tam pa ni dovolj zanesljivo, da bi bili obsojeni. In zdaj je sitnost ta: Če je zaradi velc-izdajstva tožen urednik oproščen, je s tem rečeno, da ni veleizdajstva v njegoveiy članku, in dosledno bi morala konfiskacija odpasti. Temu se noče cenzor izpostaviti in zato pač konfiseira, ne toži pa lic.
Tako jc namreč v mirnem času. Sedaj, ko je vojna, si že lahko dovoli več, zakaj sedaj ni porote. Politični zločini prihajajo največ pred vojno sodišče, in tam se tožitelj že lahko zanaša na strogost sodnikov. Marsikateri urednik mora sedaj trpeti zaradi starih grehov. Državni pravdnik, ki mu prej ni mogcPdo živega, se sedaj maščuje.
Vojna cenzura pa rokovnjači po vseh vojskujočih se deželah.
Včasi so nam predstavljali cenzorje za velike bedake. Človek bi mislil, da res ni treba velike duhovitosti za to, da se delajo debeli križi čez tiskane stavke. Sedaj bi pa morali prositi gospode odpuščanja za vse, kar smo rekli kdaj neprijetnega o njih. Če zasledujemo njih delo nekoliko pazneje, spoznamo, da morajo biti ne le zelo pametni sploh, ampak da morajo s strategijo prekašati največje vojskovodje. Ak«> je general izgubil bitko, mora cenzor izpremeniti poraz v zmago. In nikdar se ne ustraši tega dela.
V vseh deželah postopa cenzura na ta način in njej moramo biti v prvi vrsti hvaležni za ne-številne ljubeznive laži, s katerimi nas sedaj pitajo časopisi.
Vsaka cenzura ni v enako ugodnem položaju. Tako se Berlin zelo jezi, da ne more na tem polju posekati Londona. Pa ga res ne more, zakaj večina evropskih vesti mora iti v Ameriko čez Anglijo. Tam so pa mojstri. In jeza nemških cenzorjev jc razumljiva, kajti dokazali bi, da znajo prav tako kakor Angleži "farbati" svet. Če bi le imeli priliko.	___
Cenzura seveda ni iznajdba sedanje vojne, temveč ima že častitljivo starost. Kako je bilo v minulih časih, nam pripoveduje zgodovina, ki govori o takozvanih "črnih kabinetih," ki so imeli edino nalogo, da so skrivaj nadzirali zasebno in tudi «Irugo dopisovanje zastopnikov tujih držav z njihovimi vladami.
Tako jc bila "pismena inkvizicija" znana na Angleškem že začasa kraljice Elizabete. "Črni kabinet" jc bil v tem času v polnem cvetu. Pisma so znali odpirati tako mojstrsko, da je trdil Elizabetin državni tajnik lord NValsingham, da prečita vsako pismo, ne da bi le količkaj pokvaril pečat na pismu. "Črni kabinet," je posloval tudi v poznejših stoletjih, kar je razvidno iz spisov slavnega angleškega satirika Swifta, ki je pisal svojemu prijatelju, pesniku Popeju, da ni gotov, da ne bi "črni kabinet" čital njegovih pisem.
Nobena revolucija, niti angleška leta 1648. ni spravila s sveta "črnih kabinetov," ki so delovali tudi v 19. stoletju, kar je razvidno iz neprijetnega dogodka v londonski diplomaciji. Tedaj je namreč prejel nizozemski poslanik zavoj depeš, kjer so bile na pečatih besede: "Department van buitenlandsche Zaken." Ker je nizozemski minister sam zapečatil depeše, je spoznal poslanik, da stvar ni v redu in je izzval polom. Tedaj je prišlo na dan, da se nahaja v Tiondonu "črni kabinet," kjer so uradno odpirali korea-1 pondcncijo tujih diplomatov. Pečate so najprej
odtisnili v sadri. Pečat so raztopili, pismo odprli, prečitali iu prepisali in je potem zopet zapečatili a pečatom, ponarejenim po aadreneui odtisku.
Na Hauoverskeui je imela Anglija "črni kabinet" kot državno institucijo in to popoluoma javno, ker je bil izdan odlok, da se mora dupli-kat vsakega pečatnika, ki se napravi, izročiti vladi. Tu se "črnemu kabinetu" ni bilo treba mučiti s sadreiiimi otiski, ker je iuicl za svoje delovanje popolno zalogo pečatnikov.
Toda ne lc angleške, temveč tudi romanske dežele so imele svoje 'črne kabinete.' V sedanj«'in času se posebno papež pritožuje proti italijanskemu "črnemu kabinetu," ki baje tajno nadzira dopisovanje papeževega državnega tajništva.
Za časa francoskih kraljev je bil "črni kabinet" državna institucija, ki jo je baje iznašel Ludvik XI., ki je ukazal, da smejo kurirji kraljeve pošte prenašati le taka pisma, n katerih vsebini so se že prej osvedočile oblasti. Za časa kardinala Richelieuja in vlade Ludvika XIV. iu Ludvika XV. je bil "črni kabinet" državna institucija, ki je stala na leto 50.000 frankov, svo-to, ki se je izplačala iz sredstev minstratva zunanjih stvari.
"Črni kabinet" je bil, kar je samo ob sebi umevno, najobsovražnejša in najogabnejša institucija, in minister Turgot je končno dosegel leta 1775, da se je odpravila. Narodni konvent je leta 1790. proglasil nedotakljivost pisemske tajnosti, a kljub temu proglasu je imel "črni kabinet" žilavo življeivjc in je obstojal še dalje.
Tudi Napoleon ni bil toliko značajeu, da bi se bil odrekel temu sredstvu, temveč je uvedel "črni kabinet" v velikem slogu. Ko je njegova armada leta 1806. zasedla Berlin, je takoj ustanovil "pisarno za revizijo pisem," ki je, kakor pravi Davoust, "služila zelo dobro," tako "dobro," da je Napoleon ustanovil potovalne "črne kabinete," ki so delovali sedaj tu,'sedaj tam, kamor so prišli Francozi. Pred temi kabineti ni bilo varno nobeno pismo in odpirali so tudi pisma vladarjev, 11. pr. pisma prihajajoča vojvodi Karlu Avgustu Weimarskei;iu.
: Za časa Bourbonov, po Napoleonovem padcu, je doseglo delovanje črnega kabineta vrhunec. Zaposlenih jc bilo v njem 22 uradnikov ¡11 letni stroški so znašali 600.000 frankov. "Odpravili' 'so ga sicer uradno leta 1827., toda lc na papirju. Kralj Ludvik Filip ga jc vzdrževal tajno. Napoleon III. pa ga je zopet uvedel oficielno v obliki predpisa, po katerem so imeli prefekti pravico zahtevati, da ac jim izroči proti potrdilu katerekoli "sumljivo" pismo.
"Črnega kabineta" ni bilo konec ji iti v drugi polovici 19. stoletja. Gambetta je let« 1870., izdal predpis, imenovan "prevod civil," po katerem je pošta morala izročiti vsako pismo, katerega naslov bi označil. V sedanjem času se je dogodilo na Angleškem, da so angleške oblasti odprle dopise med švedskim poslanikom v Ixmdo-nu in švedsko vlado in prav tako tudi med nizozemskim poslanikom in njegovo vlado. Potemtakem se stvar ni zgodila prvikrat, kajti, kakor smo povedali, je na Angleškem že dolga stoletja bila uvedena taka — "cenzura."
Posebno poglavje bi se lahko pisalo o avstrijskih črnih kabinetih, ki so najbolj vzcveteli v času velikega reakeionarja Mettemicha. Možje smatral za svojo poglavitno nalogo zatiranje vsake revolucije in jc veljal za žandarja vse Evrope. Za pisemsko špionažo so se takrat izdajale ogromne svote in četudi jc bila roka na Dunaju, so njeni prsti segali v liajoddaljenejše kote Evrope.
Ta tradicija je v Evropi še dolgo živela. Mnogo kršitev pisemske tajnosti je znanih iz poznejših časov. Iz lastne izkušnje vemo, da so nekako pred osemnajst i mi leti, ko je prišel cesar v Gorico, odpirali celo v Trstu pisma znanih socialistov in drugih politično "sumljivih" ljudi.
Sedaj nastopa ta cenzura čisto brez krinke. Pisemska tajnost je enostavno odpravljena in s. tem je vsak izraz čuvstev tudi med ljudmi, ki so si najbližji, onemogočen; kajti če ima človek količkaj rahločutnosti, se mu gabi. da hi obešal svoje srčne zadeve policistom in vojaškim cenzorjem na nos.
Država se seveda izgovarja s svojo potrebo, z interesi vojskovanja itd. In to j«' resnično. Ali iz tega vendar ne sledi nič druzega, kakor da je sedanja država institucija na zelo nizki stopnji razvoja, in pravijo, da mora kapitalistična država varovati osebno svobodo, katero baje ugroža-va socializem, ne bo treba cenzure in črnih kabinetov in nihče ne bo imel zoprnega občutka, da m« vohajo tuji nosovi celo po najintimnejših njegovih pismih.
BESARAB1JA.
Ob Črnem morju leti Besarabija, o kateri je bilo tekom sedanje vojne po-zostoma govora. Ko »o bili Kusi prisiljeni na umikanje, je Avstrija napovedovala veliko ofenzivo proti njihovi armadi tudi v Beaarabiji in nekateri avstrijski oddelki so res preko, račili mejo tudi tukaj. Daleč pač niao prišli. Navdušeni poet je so pa vendar že gledali v duhu avstrijske meje po-irmknjene do Črnega morja in v Kijevu sedež avstrijskega cesarskega namestnika.
•Največ se je pa Besarabija imenovala v zvezi z rumunskim vprašanjem. Kakor se je vojna sreča sukala na bojiščih, tako so se obračale tudi diplo-matične kombinacije, v katerih je Rumunija ves čas igrala znatno vlogo. Itumunija bi se zelo ra«la povečala it) njen tek ni majhen; sitno je pa to, da bi rada nekaj dobila od centralnih zaveznikov, nekaj pa od zunanjih. Er-delj, Bukovina in Hanat bi si morala vzeti od Avstro-Ogrske, Besarabijo pa od Rusije. Če bi rumunski vladi Bveti duh povedal, katera skupina bo naposled zmagala, bi bili v Bukareštu kmalu na jasnem, na katero stran naj se postavijo, kajti ljubezen vlade do miru nikakor ni tako velika kakor strah, da bi se urezali, Če bi bil, nazadnje tisti premagan, s katerim bi se združili.
Besarahija je svojčas bila del Mol-davije in ima mnogo rumunskega prebivalstva. Sedaj pa je Besarabija ruska pokrajina. Rusija jo je dobila šele
I. 1812.
V 7. stoletju pred Kr. je bila ta dežela obljudena s Skiti. To dokazujejo in pričajo premnogi grobovi ob Pruto-vi delti. «Besarabija ie bila /nana že Feničanom, ki so v njej ustanovili v 6. stoletju pred Kr. naselbino Ofnuzo na mestu, kjer stoji sedanje mesto Akerman. V tisti dobi so Grki iz Bc-sarabijc že izvažali žito in les. Že v 4. stol. pred Kr. so bili tukaj Dačani, ki jih je 1. 106. podjarmil rimski cesar Trajan. Njih zemlja jo postala rimska pokrajina Dacija. Dandanašnji Ru-muni so potomci Dačanov in Rimljanov. V 3. stol. po Kr. je postala Besarabija široka cesta za veliko preseljevanje narodov. Preko nje so se selili Goti, Huni, Bolgari in Slovani. Slovanska plemena so podjarmili kijev-ski knezi. Besarabijo so spravili pozneje pod svojo oblast Tatari. V 13. stol. po Kr. je Besarabija z današnjo Rumunijo tvorila skupino kneževin, in je po nekem knezu prejela današnji svoj naziv — Besarabija. — V 14. stol. se je spojila z Moldavijo v eno deželo, ali kmalu je spet prišla pod turški jarem. L. 1812. je bila pri-klopljena k Rusiji po dogovoru med Rusijo in Turčijo. L. 1856. je bila po pariškem miru prideljena Moldaviji, a že 1. 1873. po berlinskem kongresu spet spojena z Rusijo.
Besarabija meri 455,230 kvadr. km z 2,441,200 prebivalci, od katerih živi 357,800 ljudi po mestih. Rumunov je 18 odstotkov, Rusov pa le 12 odstotkov vsega prebivalstva. Obdelane zemlje je 3,834,824 desetin (t desetina: 1.01 hekterja), od teh jih je 43 odstotkov v rokah veleposestnikov, 48.6 odst. v posesti kmetov, a 8.4 odst. je državna lastnina.
Analfabetizem in zločini.
V dokaz, v kakšni tesni zvezi je duševna tc-mota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list "Kavkaz" sledeče podatke, ki jih .ie nabral v tifliški in jelisavetpoljski guherniji. V tifliški guberniji pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi; v jelisavetpoljski gub, pride ena šola na 5703 duš in 11 učencev na HMI0 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov 111 zločinov med vaškimi prebivalci. Navadno se zgodi v tifliški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2.173 zločinov.
Delniška vrednost železniških • družb v Zcdin jenih državah se je po poročilu meddržavne trgovske komisije povečala za 21,927,959.078 do-larjcv. Večinoma gre tu za vodene akcijo. Leta 1915. so družbe izplačale nanje 328,477.938 dolarjev, to jc 6.29 odstotkov. Kadar pogleda taka družba v svoje knjige, se ponosno potrka na denarnico. Kadar pridejo uslužbenci zahtevat kakšno zboljšanje, stoji družba z beraško malho pred njimi.
KAKO JE NA KRFU?
Daleč preko svojih "pravih" meja sega vojna s svojimi strašnimi vplivi in kdor se ne more braniti, njega udari. Nobena idealna pravičnost ne odločuje tukaj, temveč le sila. Tako je tudi Krf, nekdanji paradiž Jonskega morja, očutil razdirajočo silo vojne. Bivši grški poslanec Karapanides, ki je bil nedavno na otoku, piše o tem v bukareškem "L* Kclair des Balcans":
"Iz Aten na Krf sem se prepeljal z grškim poštnim parnikom. Ob štirih popoldne smo pristali na Krfu. V majhni razdalji sem opazil grad Ahi-leion, na katerem je bila razvita francoska zastava. Včasi so* bile okoli le krasne palače in lopi vrtovi, toda danes je vsa zemlja stlačena od trdih vojaških korakov. Na obrežju in tudi drugod je vse polno francoskih vojakov. Tupatam se vidijo tudi srbski vojaki brez uniform, bledih obrazov in z globokimi potezami, ki kažejo, da so veliko prestali in da so njihove moči malome izčrpane. Skoro nisem mogel verjeti, da je to oni Krf, ki jc bil nekdaj tako lep in prijazen za oko. Prebivalci Krfa so zelo nezadovoljni, kajti že prej jim je marsičesa primanjkovalo, odkar je vojna, zdaj morajo za,kladati s hrano pa še Srbe in rnvezniške čete. Draginja je zelo velika in še od dne do dne raste, kajti na Krfu ni oblasti, ki bi mogla to preprečiti. Na otoku nima grška vlada nobene besede, Angleži in Francozi se pa tudi ne brigajo za take — malenkosti."
STRUPENE ROKAVICE.
Kako lahko postane najmanjša neprevidnost usodepolna, dokazuje sledeči slučaj:
Te dni je umrl grof Hahn Besedov vsled zastrupi jen ja krvi. Grof se je bril in se jc pri tem neznatno ranil. Popoldne je jezdil na izprehod in ker ga je ranjeno mesto n« obrazu peklo, ga je gladil z roko, na kateri je imel rdečo rokovico. V par urah mu je zatekel ves obraz in drugo jutro je umrl vsled zaistrupljenja krvi.


PROLETAREC
LUT ZA 1NTEKE3E DELAVSKEGA
LJUD3 TVA.
IZHAJA VS4.MI TOREK.
— Laataik la ÍMU)aUlji -—
Ju(otliTiRiki dali* ki tiskovna dulbi i Chiana, lllintit.
Naročnina: Za Amiriko $2.00 ta calo loto. $1.00 sa pal leta. Za Evropo fg.fO sa calo leto, $1.2$ sa pol leta.
Oglati pa dogovoru. Pri tprtmtmbi , bi valili a je P»lt g nov t ga nainaniii tudi tiari naslov.
ci—iu	wfMiucii« JmwL
— (mUMiIUm »»••• <r AaMrlki. —
Y«e pritoibe glad« nerednega poiiljanja HbU in drugih nerodnosti, Je poliljati
predsedniku družbe Ivan MoUku, 4008 W««l 31. Stre«t,
______ Cbleaaa. 111.
PROLETARIAN
OwMd and publiiM •»•ry TimmUv by
Si m t Ii Slavi« Wirkmin'i Pubiiking Gimpanj Ckieigi. Mliaaii.
Subscription rates: United State« and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
I ear. Foreign countries $2.(0 a year, 1.2$ for half yesr.	-:-
Advertising ratts on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLET AREC"
«••• w. ai. s raser, chic ago il iinois WINE OF CARDUI.
Kakor je navadno a podobnimi
patentnimi medicinami, je bilo tu
li s tem vinom: Pomagalo je zo per najrazličnejše bolezni. Bilo j« akorekoč univerzalno sredstvo Dobro je bilo za tuberkulozo in za izpadanje las, za grižo in za zapeko, za barvanje starih klobuko\ .n za mazanje koles. Nf j bolje j« bilo vse Km kor za Pattenov Žep.
Priporočalo se je to vino pred vsem za ženske bolezni. Ce si jt molki zaželel tega zdravila, je to rej dobil žensko bolezen, če ni šlo drugače.
Ako ne bi bilo nič druzega, ka kor se človek upijsui kakor bla zen, bi bilo tako sredstvo dovolj ikodljivo. Ali priče so pripovedovale še druge reči. Neki zdravnik z juga je n. pr. pravil, da so jetična dekleta iz predilnic izda jala svoje zadnje cente za to vino, od katerega se jc njih stanje tako pohujsalo, da se je pospešila smrt.
Velika je sleparija, če se prodaja bolniku sredstvo, ki mu ne more pomagati, pa se mu daje upa nje, da okreva. Stokrat večja je sleparija, če se bolniku obljubuje zdravje, pa se mu prodaja sredstvo, ki mu mora škodovati. Kadi bi vedeli, kako daleč je odtod še do umora.
Kljub temu je bila American Médical Association obsojena na cent odškodnine.
En cent ni taka svota. da je ne bi mogla zdravniška družba plačati brez občutne škode. Ali rav-
LlebHneclrt obsojen
Prosperiteta in davki.
V Chicagi se je te dni izvršil zanimiv proces, ki je zelo značilen za ameriške razmere. Tožena jc bila American Medical Association, ki se bavi z zadevami javnega zdravstva in ima znanstven I no ta cent učinkuje kakor ogro-
znacaj. Tožila jo je Chattanooga ; inen vprašaj. Če jc storila zdrav nim govorom^ da potepta pravicc pana.....miti sa-j
Medicine Company, ki izdeluje in ! ni^kffc družba Pattenii krivico, jo . . prodaja neko zdravilo pod ime- je hijo treba obsoditi tako, da bi zal je, da ne gre za resno potrebo justice, ampak nom " Wine of Cardui." Lastnika čutila kazen. Patten je cenil .>ko- za šikaniranje politično neprijetnega moža. Toda
Nemški mogotci imajo svoje maščevanje; vojno sodilče v Berlinu je vladi spravilo s poti e-nega njenih, najnevarnejših nasprotnikov. Obsodilo je sodruga dr. Liebkiiechta na trideset mesecev ječe iu na izključitev iz armade. S tem je kajpada odstranjen iz parlamoiita in usta so mu zaina »ena.
Liebknecht je bil, kakor je znano, aretiran dne 1. maja, ko se je udeležil shoda na Potsdamer Platzu. Prireditev tega shoda, izdajo nekih letakov iu nekoliko Liebkiiechtovih besed je berlinsko policijsko predsedstvo označilo za veleizdaj-stvo. "
Sodrug Liebknecht je bil posslnec in je po zakonih parlamentarizma uftval imuniteto; brez dovoljenja državnega zbora se ga ne sme dotakniti nolumo sodišče. Doslej je nemški rajhstag z največjo hrižnostjo pa/.il na to svojo pravico iti jo čuval kakor punčico v očesu. Optimisti so pričakovali, da bo tutli v Liebkneehtovem slučaju tako, ker bi moralo načelo stati nad osebo in bi državni zbor moral misliti, da zadene jutri člane kakšne večinske stranke to, kar je zadelo danes Liebkiiechta in da nima tedaj nobene etične opore, da bi šč itil v drugem slučaju pravico, katero je v pra-vem izdal.
Toda kjer odločuje sila, ki jo še podpihuje strast, tam se nič ne opravi z argumenti čistega razuma in etike. Vladne stranke v nemškem parlamentu ko se naučile sovražiti Liebkiiechta iz globočine svojega srca. in ko je prišla zahteva vojnega sodišča, da se mu dovoli preganjanje socialističnega poslanca, je bila strast tako velika, da niso njegovi politični nasprotniki več znali vprašati, kak Sna reč se od njih zahteva, ampak kdo. je tisti, kogar hoče sodišče pregnati.
Sodrug lla;ise je dokazal ti*j večini s sijajnim govorom, da potepta'pravicc parlament-rf s;i mega, če izpolni zahtevo vojnega sodišča; doka-
Damiadan slišimo glasno zatr-! je van je, da je v deželi velikanska ¡prosperiteta. Človek bi mislil, da I se sme res verjeti tem vestem.
ces je bil innogo prej končan, nego se je splošno mislilo.
Razprava se je vršila za zaprtimi durmi. Po-	pripoveduje, da se godi je-
licija je dolžila Liebkiiechta veleizdajstva. Za ta-	|k|a|:ski ¡„dustriji dobro, kakor še
ko tožbo pač ni bilo nobene podlage,in niti vo-	;nikdar ne; in (Jary mora vedeti
jaški sodniki je ob najboljši volji niso mogli naj-	pravi da je še najmanje za
ti. Oprostiti ga pa tudi niso hoteli, in s svojega	L ^ ^ 'tojiko naročil, da bodo
stališča niso niti mogli storiti tega, ker bi bili si-	j jjetja popolnoma zaposlena,
cer navalili preogrouuio blamažo na policijo, na	\jtM|tt.m H<» prišla nekatera nova
t ožite 1 je in na nemško vlado samo, ki je na vse	nnn)i,ija ya mjijone. Jeklarska in-
kriplje delala, da se Liebknecht izroči.	dustrija je v taki tesni zvezi S
Sodišče si je pomagal» na ta način, da je ob-	(raxniiui drugimi industrijami, n.
sodilo Liebkiiechta zaradi poizkusa veleizdaje in	y |>u(jw iIa ||6 |mm, OKtati uje-
te lekarniške družin» sta bila Pat-|,|0f katero mu je povzročila druž-teu starejši in njegov sin. Užalje- |)a s svojimi napadi, s tristotisoč na sta se čutila, ker je zdravniška (|0|arji; zakaj mu priznava porota; družba izjavila, tla jc Wine of|eu sam Cent odškodnine/ Zakaj Cardui žganje, iu sicer tem ne- mu ne tega, kar mu gre? Tudi varnejše žganje, ker se prodaja (-.e ne bi 1)11 imol nobene denarne nevednim in nič slabega ne slutc- ¿kotle, hi bila velika krivica, da čim bolnikom kot zdravilo pod ,nu |1(» priznajo odškodnine za mo-verskimi pretvezami. Ker sega ta ralno žalitev, če so bili napadi žalitev v business, je ( hattanooga zdravniške družbe res nesnovani. Medicine Company zahtevala tri- Saj vendar ni malenkost, če se sto tisoč dolarjev odškodnine. človeku očita, da je slepar.
Stari Patten, znan miljonar, je To so porotniki gotovo razume-nagltuna umrl, 1>*> ej prišel v ('hi- |j, ln venar so obsodili zdravniško cago na proces. Svojega "svete- družbo le na en cent. ga" vina menda ni rabil; menda Ne vemo, kako bi si mogli to se ni zanašal na njegovo zdravil- razlagati drugače, kekar s tem, da nt» moč, kateri st» sicer njegove re-¡je porota sama čutila, da je resnic klame pripisovale čudežne učinke. na obsodb» nemogoča. Cent je bil Kljub takt» imenitnemu zdravilu izhod iz njene zagate. Ali slab is-j je pmrl. Njegova smrt ni ustavi- hod.
Ia procesa. Skoda, da je umrl pred če ni zdravniška družim oško-1 koncem; če bi bil se živ, bi imel dovala Pattena — kaj t i enimj sedaj zadoščenje. Zdravniška centom se ne povrne nobena ško-tlružba je bila namreč obsojena; da — tedaj ,je iiuela s svojo izja-sicer n«' na tristotisoč dolarjev, vo prav in Pattenovo vino je res temveč le na — en cent odškodni- škodljivo. Do tega zaključka princ. Ali bila je vendar obsojena. In haja nepristranski človek, če je če nič druzega ne, je ta obsodba! zasledoval izjave prič. Porota ni /n Pnttenovo lekarniško družbo J hotela priti do tega zaključka, tla
vsi njegovi argumenti so se odbili od skale strankarske zagrizenosti kakor kepa mokrega peska. Parlament je izročil Liebkiiechta.
K«» se je to zgrni i lo, jc sodišče pohitelo. Prd-
je v razlogih izreklo, da ni storil tega zločina z izdajniškim namenom, ampak iz strankarskega fanatizma.
S to utemeljitvijo se je sodišče pravzaprav samo kruto udarilo, zakaj po vseh juridičnih načelih je namen en del zločina; brez namena sploh ni zločina. Ce sodišče priznava, da ni Liebknecht imel velcizdajniškega namena, tedaj logično tudi ne more reči, da je poizkušal izdajstvo. >
Ali za logiko in take reči se v sedanjem času in pred vojnim sodiščem ne vpraša. Vlada se je hotela iznebiti Liebknecht a, večina parlamenta se je strinjala s to željo, iu sodišče je storilo, kar je moglo, da se izpolni. Zato je obsodilo sodruga Liebkiiechta na 30 mesecev ječe.
Trideset mesecev — v tem času upajo, tla bo vojna končana; tedaj se tudi Liebknecht v božjem imenu lahko vrne izječe. Ako bo klanja prej konec, je še celo mogoče, da bo vlada blagodui-na, in da kajzer pomilosti socialističnega obsojenca.
Liebknecht ima pravico priziva. Ce se je po-služi, še ni znano. Pač pa je prišel priziv ljudstva rtb času njegovega process. Na Potsdaniskein trgu jc bila namreč velika demonstracija, katero je .razpršila policija. Vesti iz Amsterdama pravijo, tla je bilo pri tej priliki deset oseb ustreljenih, petdeset pa aretiranih; večinoma so bili socialisti. Trg st» potem trajno zastražili, da se ne bi ponovile podobne demonstracije.
To je vsekakor resno poročili» in bi ostalo resno tudi tedaj, če bi se izkazalo, da'ni bilo toliko žrtev.
pr
na prosperiteta osamljena.
New York je postal največja luka na svetu; to posnemamo iz poročil o izvoznem in uvoznem poslovanju njegovega pristanišča.
Železnice st» tako zaposlene, da ne morejo opraviti vsega prometa. Njih skladišča so prenapolnjena in vsak tovorni voz je v rabi.
fcama znamenja prosperitete.
Ali ta znamenja morajo varati. Naše oči morajo biti motne. Prosperiteta pomeni povečanje dohodkov, povečanje premoženja. Prosperiteta se mora poznati v bankah, skozi katere se pretakajo finance.
Ne, prosperitete ni. Če je ni.pri bagatinih, tedaj je sploh ni. V Chicagi je na noben način ni. Da se dela po vseh tovarnah, da je število delavcev večje, iieg„o je bilo navadno v normalnih časih, mora biti zmota. Kajti naši bogatini st» - obubožali» Ne še tako, tla .bi morali iti kruha prosit, ali njih premoženje pada. |. Kdo to pravi? . . . Sami pravijo, in oni morajo to najbolje vedeti.
Komu to pravijo?
No,
Rumeni vzttod.
dobra reklama. Njeno "zdravilo" m< b<» poslej še bolje prodajalo.
Ljudje vedo, tla jc bila zdravniška družba obsojena in tla je
je zdravniška družba obrekovala Pattenovo zdravilo, pa tudi ni mogla ali ni hotela reči. in tako si je pomagala z enim centom »)dšk»id-
Wine of Cardui po nazoru porote nine. Tako je nienda po njenem zdravilo. Če bi bili zasledovali mnenju volk sit, koza pa cela. procc; takt» natančno kakor čita- Pa vendar ni. Kajti Patten ima jo poročila n base-ballu, bi prišli sedaj sodnijski odlok, tla je nje nemara do drugega nazora.	g'»vo vino zdravilno. Zadoščenje
Nii razpravi se je doznalo, da ¡ima. Reklamo ima. Izdeloval in obsega svetniško vino dvajset od- j prodajal bo svoje vino nadalje in stotkov alkohola. V pivu je štiri, pomnoževal bo svoje niiljone. Je-do pet odstotkov alkohola, a pro- tični ga bodo pili in po suhih drža-hibieionisti označujejo piv» za vali bodo uživali dvajsetodstotno strup. Tudi Patten je bil prohibi- alkoholno pijačo namesto petod-cionist in velik apostel prohibiei-1 stotne. Pivo bo strup, Wine of je; njegovo zdravilo pa obsega ('artlui bo pa zdravilo, štirikrat toliko alkohola kakor pi-j Kdaj iznajde kdo zdravilo prove» Tt»da to ni strup, kajti Pate-1 ti temu licemcrstvu? novi pradedje so baje dobili na-
vodtfo za izdelovanje tega "zdrs-j	Železniški dohodki,
vila" naravnost od nekega svet-1 p0 poročilu vladnega oddelka »»
nika.
Ko je prišla na Slovenskem a-fera oVdiške .lohanee in njene telečje krvi na «lan, nas je bilo sram, tla je taka sveta sleparija še v dvajsetem stoletju mogoča med nami. Sedaj smo skoraj nekoliko potolaženi, ko vidimo, kakšne svete sleparije st» v dvajsetem stoletju mogoče v veliki, kulturni, svobodomiselni Ameriki. In skoraj nam je žal .lohanee. Njo je spravila telečja kri v ječo, Pattenu je njegovo sveto vino prineslo niiljone.
Pred sodiščem se je torej izka-r;ilo, tla obsega dvajset procentov alkohola. Ce se je mogoče upija-niti »»»i piva, koliko radikalnejša mora biti pijanost od karkujske-ga vina. ki je le medicina T
Zanimivo je, tla se je to zdravilo prodajalo najbolj po suhih kraj!!). Trumoma so ljudje oboleli, ko so zvedeli, tla jim Pattenovo vino lahko pomaga. Priče so pripovedovale, tla so pili bolniki to zdravilo kar iz velikih kozarcev. Z..p» r proliibicijo je bilo to pač zdravilo.
meddržavni trgovini so imele železnice meseca marca za 35 odstotkov višje dohodke kakor febru arja in za 40 odstotkov višje kakor lanskega tiiarea. Chicago, Milwaukee an St. Paul Ry. je i-mela 7,544,389 <l«»l. dohodkov in 5,064,481 izdatkov, torej 2,479,908 dol. čistega dobička. Dohodki Chicago Northwestern Ry. st» se zvi šali za 724.14:1 dol., dohodki zeb-z-1 nice Toledo, St. Loilis ami West ern pa za 56.000.dolarjev. Kar vse dokazuje, da je nemogoče železničarjem kaj priložiti.
Stavka papirničarjev.
Delavci pri Monarch Paper Co. v Kalamazoo, Mich., so odložili delo, ker »e družba ni hotela- pogajati z uradniki unije. Zastav-kalo je okrog 400 delavcev. Stavka se liajbrže razširi, ker se tutli druge papirnice branijo pogaja-1 nja z uradniki unije zaradi zvišanja plače.
Na Proletarca si naročen? To je prav. Ampak motiš se, če mi slii, da je to dovolj.
Cdeležba Japonske v sedanji vojni dokazuje, da imajo vladajoči krogi v deželi vzhajajoči ga solncu velike aspiracije. Ta vojna ne obljubuje Japonski znatnih teritorijalnih dobičkov, kajti Cingtav, ki st» ga vzeli Nemčiji, ni več kakor grižljej. Ali sodelovanje v vojni največjih evropskih narodov daje Japonski veliko politično veljavo, in to igra dandanes v svetovni politiki še znatno vlogo. Japonska postaja n tem še bolj kakor do. b j vodilna mIh na daljnem vzhodu, iu s tem podpira svoje imperialistične namene, t» katerih pač ni nobenega dvoma.
Na Kitajskem vedo, da jih je lansko posredovanje zaveznikov le začasno rešilo japonske nevarnosti. Zavezniki ne potrebuj jo sedaj na noben način vojne v Aziji, in to je hipna zaščita za Kitajsko. Ali v Tokiju znajo odlašati, kar se ne more izvesti takoj, zato pa ne mislijo še pokopati svojega velikega hrepenja. Kakor se japonska industrija nekaj močneje razvija, postaja tudi japonski imperializem vse akutnejši, in japonsko-kitajrki problem obsega veliko verjetnost vojne — če ne jutri, pa pojutršnjrm.
Mirno stanje japonske armade znaša približno 2MO.OOO mož; pričetkoiu vojne st» poklicali pod orožje sedem letnikov, to 'je približno še več letnikov; zdai ima Japonska na razpolago o-krog 1,100,000 mož, torej mnogo več kakor za časa japonsko-ruske vojne. Japonci st» eden najbolj imperialističnih narodov in njih oko jim najbolj uhaja na Kitajsko.
Taki armadi se Kitajska ne more upirati. Njene vojaške sile vsekakor niso velike. Keor-gauizacija armade, še ni bogve kako napredovala. Vrliutega st» jo vodili predvsem, japonski oficirji, ki so si kljub nasprotstev s Kitajci znali pridobiti velik»» število pristašev. Vojna sila kitajske armade znaša morda kakih 500,000 mož, pri čemer seveda niso vrneunjene p»» starem načinu oborožene in izvežbane čete.
Znatna japonska premoč pa ni preračunjena samo na kitajsko armado, temveč je tutli pripravljena za slučaj kake zunanje intervencije. \ tem oziru .j»' treba Japonski danes računati le z Zetlii«jeuiiai državami. Edino ta ima danes svobodne roke'. Toda vojaške sile Zedinjenih držav nisi» ravno velike. Vojna moč Amerike znaša približno 130.000 mož. milica pa komaj 200.000 mož. Pač pa se upa, »Ia se v slučaju potrebe sestavi iz* rezervne milice močna armada prostovoljcev. Se-vetl'i pa j" isločasnt» veliko vprnšange, če bi se-za prekomorsko okspedieijo priglasil»» ravno <lo-sli prostovoljcev. Brczdvomno bi bilo vežbanje ljudi vsletl pomanjkanja ofieiujcv in podofieir-jev jako težavno.	,
Na iiir »r j n j»' Cnija znatno na boljšem. <>na ima: 12 »lrea»lnoughtov. 13 modernih iu l» starejših linijskih ladij, Hi »»klopnih kriŽark, 11 zavarovalnih križark, »»koli l»0 t»»rpe»lnih rušileev in 41 podmorskih čolnov. Ravno radi tega, ker je ameriško brtnlovje »jako močno, j»4 najbrž»1 Japonska »»»Ircdila mobilizacijo svojega brodovjs. Japonsko hnnlovje šteje I» »Ireadmiughtov, 4 bojne križarke, 2 zel»» moderna nstldreadiiougbta, 4 zelo močne »»klopne križarke. ki prekssajo starejše ameriške linijske ladje, i) starejših linijskih ladij, 7 starejših, »»klopnih križark, ki niso «losti slabcjse »»<! enakih ameriških, 16 zavarovanih križark, 52 torpednih rušileev, 16 torpe»lovk, 52 torpe»lnih rušileev, 16 torpe»lovk in »»koli 20 p»»»l-m»»rskib čolnov.
Zdaj ima g»>t»»v<» že tudi Japonska veliko večji» mornarico, kajti te številke s»» vzete iz starih
statistik; novih štatistik pa zdaj države ne iz»la-jnjo. Kar se pa tiče modernega ladijskega materiala, imajo Zedinjene države neznatno premoč le glede artilerije, zato pa s»» Japonci v drugem oziru na boljšem s svojimi štirimi bojnimi kri-žarkami. (¡ltnle starejšega materijala imajo Ame-rikanci premoč v linijskih ladjah, Japonci pa odločno premoč v »»klopnih križarkah. (»lede t»»r-l>o<lovk sta obe državi približno enako močni. Pomisliti je pa treba, da bi v slučaju nastopa A-merike v vzhodni Aziji lahko stopil i v akcijo le japonski podmorski čolni, kar jc zelo važno. V splošnem imajo torey Anierikanei premoč nad Ja- cah na poti, »la postanejo reveži, polici. Japonci pa so na boljšem vsled odločilne Harry Dubia je imel lani oečnjc-bližine lastnih pristanišč, ki bi jim služila za podlago.
Te kombinacije imajo pač momentan»» le statistično zanimivost. Kajti »lokler ni evropski račun zaključen, b»»»l<j zavezniki porabili ves sv»»j vpliv, »Ia preprečijo oborožen konflikt na »lalj-ucni vzhodu, ki bi lahko usodepolno vplival na njihove sedanje boje. Amerika tutli ne bi mogla
davčnim uradom, ki hočejo vedeti resnico'.
Banka Central Trust Co. je lani cenila svoje imetje na 5,805.-000 dolarjev; letos navaja 4,590.-000 dolarjev, toraj za vee kak»>r niiljon manj. liauka Foreman Bros. je lani napovedala 950.000 dol., letos 900.000; banka Fort Dearborn lani 1,740.000 dol,, letos 1,600.000 dol.; Grecnhaum Loans Bank and Trust Co. lani 1,100.000 dol.; lotos 945000 dol.; Standard Trust and Savings Bank lani 1,360.000 »l»»l., letos 1,300.000 dol.
Tiuli bogatini na Lake Shore Drive so v svojih krasnih rezideii-
nega dsvka. 1.800 dol., let»»s 333 »1<»I.; Ira N. Morris lani 7*7.000 dol., let «»s 525.000 dol.; Mrs. Hewitt lani 112.000 dol., letos 33.000 dol.;; John S. Miller lani 180.000 dol., letos 15.000 dol.; Kobe rt Newbery lani 4.500 dol., letos 2000 dol.; Mrs. (i. \V. Shel<l»»n la-
s»tlaj misliti na nobeno intervencijo, ker imajo ni 11.250, letos 1.050 dolarjev.
Zedinjene države z mehiško afero polne roke |M»sla.
Za bodočnost se bodo navedene številke znatni» izpreinenile, kajti novi mornariški program Zedinjenih držav ustraja temeljito povečano mornarico.
Važno za razmere v vzhodni Aziji je poročilo, ki je prišlo prc»l kratkim v javnost. Rusija in Japonska sta sklenili p»»gn»lbo, s katero sta spravili svoje interese na Kitajskem v soglasje. To .je
To so le nekateri zgledi. Tudi raznim korp»»rac'pjam se, ceneč po I njihovih davkih, slabo godi. N. pr. Irorpios Iron Conip. je padla «hI 566.664 »l»d. na 521.313 dol. davka; Lchigh \'alley Osal Sales | Co »>»1 175.000 na 37.000 dol.; (»eneral Chemical Co. <»»l 34.308 na 32. 7011 dol.; American Milliug Co. t»tl 1 (>8.000 na 162.000 dol.:
zelo sumljiva vest. Danes pač ne bi mogla Rusi- Sherman Williams Co. »hI 72.000
ja na iKtajskem poizkušati nobene pustolovščine, ker ima preveč opravka z Nemčijo, Avst?>j»», Turčijo. Ali za bodočnost in ta vest ni nikakor pomirljiva. Kadar govorita dve taki sili o interesih v tuji »leželi, gre za rokovnjaške namene. Tutli če s»> ne poroča o nolltenih podrobnostih po-
na (»7.000 dol.; Cniou Foundry ('»>. otl 22.670 na 17.374 dolarjev.
Revščina zija torej iz vseh k»>-tov. K akt» se torej more govoriti » prosp»>riteti ? Seveda; delavci i-I maj»» dobre čase. Družbe »l»»kaže-
gotlbe, se lahko ugane, »la ne misli ne aJponska -i° ,0 >«hk»i s podatki, »» katerih
ne Rusija na okrepčanje Kitajske, ampak I»- na to, »la si pri bodočem ropanju ne pri»leta nav-
skriž.
K.i j pravijo t» tej pogodbi ostali zavezniki, ni znano. Verjetno je pa, da so na tihem v konipa-niji. Oosptalarski program zavezniške skupnosti po vojni, o katerem s»» se posvetovali na zadnji konferenci, gotovo ni popolnoma pozabil na Kitajsko, tu«li če ni o tem nič določenega rečenega.
Problem »laljnega vzhoda obstoja, in njegova resnost ne pada, temveč se povečava. Japonski imperializem neizogibno draži evropske im-perializme in ameriškega poleg njih. V kotlu a-zijskega vzho»la s»' lahko skuha nova svetovna katastr»)fa, morda še strašnejša <>»i sedanje vojne.
Berlinski zastopnik ameriške <4 Associated Press" j»> »lobil »>d nekega višjega nemškega vladnega unulnika izjavo, s kater») je ta odločil»» zanikal, »la bi imela nemška vlada svoje prst»« v mehiški homatiii.
"Tt> je vse skupaj najuesramnejša laž, j»» »le jal. Priznali smo Carranzo za mehiškega vlsdar-ja, ker je tak»» želela vlada Zedinjenih držav, p»»-tem se pa nismo za Mehiko več brigali, ker to sploh ni bilo v naših interesih. Naravno je, »la morajo biti naši zastopniki s Carranzo prijateljski, to»la to je t udi vse, česar se nas more dolžiti."
Mogoče. Kdo more to tako natančno vedet i t Nemška vlada g»»t»»vo ne bo »»bešala na veliki zvon, če ima kakšen pihalnik v Mehiki.
ne sme nihče dvomiti.
Profesorjev samomor.
• Profesor politične ekonomije na chicaškem vseučilišču Franklin II oNi»* si je zadnji četrtek prerezal vrat in žile na rokah, ier je umrl vsled i/krvavitve. Bil je bolan, in samt»ni»»r je izvršil v napadu nervoziiosti. Profesor II«»-xie je napisal več knjig narodno '¿osp»»darskc,vsebine; leta 1914. je bil preiskovalec delavskih razmer za vbuliio industrijsko komi-o jo. Sploh s»« je inn»»g»» bavil s stmlijem delavskih razmer iu je bil nepristranski učenjak. Med zavednim delavstvom je bil zelo oriljubljen. Socialna ve»la je miu»-;«» izgubila z njim. Star je bil 16 let.
Ameriški konzul umrl.
Iz ( levelantla, O., poročajo: Kapitan Frank H. Mason, bivši •lan predsedništ va tukajšnjega ' Leatlerja ". je umrl v Parizu, 70 et star. Mssou j»- bil 13 let atne-•iški ktuizul v Parizu, preti tem pa test let v Berlinu. Zadnji' čas je bil predsednik ameriškega Utleče-* ga Križa v Franciji.
Odgovor brez strasti
Sodrug Kutuzovič je odgovoril in gotovo je prepričan, du je »lavno ugnal "Proleturcu" v k<i/ji rog. Tako čuvatvo zmage je vedno prijetno iu jaz ne Iii nič zameril sodrugu Kutuzovieu, da si ga privošči. Napisal je v 44R. S." članek v svoje zadoščenje in če Iii šlo le za to, »ta uioti moja polemika prijetno razpoloženje sodruga Kutuzoviča, ne Iii pomoril peresa za odgovor. Kajti dasi iiic je neki krog sodrugov iz one okolice naslikal za vsaj trieetrtiiWkcga satana, sem pravzaprav vendar bolj to, kar imenuje Slovenec 44 blago dušo," in brez potrebe ne bi nikdar kalil miru in zadovoljnosti svojega bližnjega.
Toda za to ne gre, kako sc počuti sodrug Ku-tuzovič ali kako se počutim juz, ampak zu to, du je treba rešiti vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi z usodo proletariata, vprašanja, o katerih se pojavljajo v stranki različna mnenja, in da se ne morejo take vprašanja rešiti ' prav, če se ne slišijo vsa mnenja, če se torej ne du vsakemu mnenju prilika, da se izreče.
Jaz ne zamerim sodrugu Kutuzovieu, du ima drugačne nazore kakor jaz, drugačne kakor Ber-ger, drugačne kakor Russell, drugačne kakor Benson, pa tudi drugučne kakor Marx in Kngels. Zimeriin pa vsej njegovi struji to, da hoče uvesti špansko inkvizicijo v stranko in zamašiti vsakemu drugemu mnenju usta. Medtem ko grmi sodrug Kutuzovič proti dogmatizmu, če se sklicuje kdo izmed nas na Murksa, Kngelsa, Jaurčsa, Kautskv ja, Vaudervclda, Dictzgena ali kogarkoli, proklamira sislrug Kutuzovič svoj dogmatizem iu zahteva ekskomuiiikacijo vsakega, kdor ne prisega slepo — to se pravi brez razprave, brez debate, brez odtehtanja argumentov — na njegovo e-dinozveličavno dogmo. Proti temu rimskemu duhu intolerance se bojujem, ker je v njem največja nevarnost za uspeh socialističnega gibunja.
Jaz ne govorim zu Russella in za Bergerja. Oba sta dovolj močna, da govorita sama zase. Ne prihaja mi na misel, da bi slepo podpisal vsako njuno besedo; ne strinjam sc z vsem, kar sta izrekla in zapisala, in če .je sislrug Kutuzovič imel • toliko časa iu potrpljenja, da je prečital moje članke o predmetu, bi se bil lahko prepričal, da se naše misli razhajajo. Toda če po pravici protestiram, da 44R. S." meni nič tebi nič indentifici-r;i mene, 44 Proleturcu," klub štev. 1 in takorekoč —slovenske sodruge sploh z Bergerjcni, (iailoVdom, Rüssel lom, pa tudi s Schcidemannom, stojim vendar na stališču, da morajo sodrugi drugega mnenja imeti pravico, da ga razlože in povedo svoje argumente.
Tudi jaz sc nc strinjam z nemško večino in s francosko večino, — sodrug Kutuzovič ravna namreč sofistično, če to tixli — ampak za tako velikega se ne smatram, da bi se upal izreči obsodbo nad njim. Kuj misli sodrug Kutuzovič, du mene ni bolelo, ko sem slišal, da so glasovali za vojni proračun T Toda največji prosti zločinec, ki ste ga zaslišali, ko je ropal in moril, ima pravico, da se zagovarja, preden se sodi. Vi pa hočete odreči to pravico svojim sodrugom, onim, ki so se desetletja vzorno borili za delavstvo, onim, od katerih se je pol sveta učilo socializma? Iz Internationale jih mečete, katero so oni ustanovili in pred katero še niso imeli prilike stopiti in razložiti svoje ravnanje?
Sodrug Kutuzovič ne gavori resnice, trdeč da odobravam taktiko nemške ali francoske večine. Zelo jo obžalujem in dostikrat sem to povedal. Odločno pa vztrajam na tem, da je Interna-eionala edini forum, ki bo smel soditi. In ravno tako trdim, da ni naša naloga pomagati buržoaziji pri smešenju socializmu in podkopavauju Inter-nacionale.
Ali to, o čemer zahtevamo mi — ne le jaz in nekoliko slovenskih sodrugov, ampak mnogo a-meriških sodrugov, o čemer se sodr. Kutuzovič lahko prepriča v "American Socialist" — svobodno razpravo, ni sodba o nemški ali francoski večini. "Radnička Straža" meša pojme, ko meče
taktiko evropskih parlamentarnih večin, militarizem, ljudsko obrambo vse v en koš. R. S. ravnu nelojalno, če ruzglašu vsakega sodruga, ki zagovarja ljudsko obrambo, za militurifcta in Schei-demannovega pristašu. Zato se tudi sodrug Kutuzovič izogiba odgovora na precizno vprašanje: Ali bi smeli socialisti, če imajo politično večino, porabiti orožje za obraiubo svoje legalne pravice, uko jih hoče oborožena munjšinu oropati tako kakor je n. pr. po civilni vojni ugrabila črncem volilno pravico? Ali imajo socialisti, če dobe upravo v kakšni deželi, pravico, da jo branijo, uko jo napade'kapitalističen sovražnik od zunaj?
R. S. misli sicer, da nam je vzela tlu izpod nog, če iitts poučuje, du bo malo kupitulistov takrat, kadar bo čas za socialistično stranko, da zmaga. Ali a tem ni prav ničesar dokazala. £<' danes je malo kupitulistov iu ogromna množina proletareev; kuko to, du vendar vladajo kapitalisti 1 Kako to, da je na miljone proletareev, ki nočejo ničesar slišati o socializmu in jih ni s štirimi konj spraviti v nobeno organizacijo?
Sodrug Kutuzovič mi bo odgovoril, kar tudi jaz vem: Da agitira socialistična stranka, da a-gitira sam kapitalizem zanjo in da se množi organizacija zavednega proletariata. Kajpada se. Ce ne bi bilo tega, ne bi sploh imeli nobenega tipanja na zmago. Toda kaj meni sodrug Kutuzovič, da naj store socialisti v Ameriki, kadar dosežejo večino? Naj bi povabili republikance in demokrate, da naj blagovolijo vendar vladati dalje, ker imamo samo večino, ne pa vseh volileev minus pruvc kapitaliste? Ali se ne žili sodr. Ku-tuzoviču, ki veruje v evolucijo, da bo na drugi strani manjšina, kadar bo na naši večina? In ju/, trdim, du je oborožena manjšina močnejša od ne-oborožene manjšine. Iu zu tako oboroženo munj-šino je silno mikavno, da pograbi orožje, če ve, da gu nasprotnik nima.
Ce veruje sodrug Kutuzovič v evolucijo, tedaj mi bo nemara priznal, du se bo sociulizcm najbr/c razvijal tako, kakor se bodo množili pogoji zanj. Juz ne vidim tiste tajne roke za oblaki, ki bi nenadoma izenačila vse pogoje po vsem svetu in tako povzročila, da zmaga socializem so-časno, v eni uri po vsem svetu. Priznal bo sodrug Kutuzovič vsaj možnost, da dosežemo večino v eni deželi prej, v drugi pozneje. Iu mene muči vprašanje, na katero sodrug Kutuzovič noče pa noče odgovoriti; jasnosti si želim nu vprašanje, ki se mi zdi usodcpolno zu bodočnost socializma: Ali velja tedaj pravica obrambe, ali mora socialistična stranka tudi tedaj prisegati na načelo nouresistence, katero uči sodrug Kutuzoviei.
Tisočkrat sem že povedal, da ne prerokujem ničesar. Verjamem pa. da je napad na deželo, v kateri upravljajo socialisti, mogoč. Celo domači kapitalisti ali ekspropriirani kapitalisti ga lahko podpihnejo, kakor so najhrže ameriški kapitalisti imeli svoje prste v Villovih napadlih na Colum-hus itd.	i
Verjamem, da je tak napad mogoč. Zgodovina zelo krepču to mnenje. In to hi rad vedel: Ali imamo tedaj pravico, da branimo svoje socialistične pridobitve, da jih branimo tudi s puško in topovi, ali pa moramo reči kapitalistični urmadi: "Marširaj mirno v deželo, okupiraj in ustanovi stari režim; ni prav, da tako delaš , ampak mi preziramo nuško."
Jaz nisem kriv, da priznava tudi sodrug Benson možnost takega napada. Povedal je, da ga priznava, v svojem članku. * * Ce bi bil jaz prezi-dent." In sodrug Benson priporoča za ta slučaj, da se natrosijo mine po mosju, da se pripravi velika flotila podmorskih čolnov in da se napravijo utrdbe na suhem.
Sodrug Benson je naš predsedniški kandidat. Moja dolžnost je, du agitiram za njegovo izvolitev. Prosim sodruga Kutuzoviča, naj me pouči, ali bo ta agitacija zelo uspešna, ako bom dejal: "(Jlasujte za Benson», s čigar nazori se ne strinjam!" Ali mislite, da bo dobra agitacija, ako
bomo dejali: "(tlusujte zu Bensoual Ampak če ima kdo drugi tako mnenje kakor on, ga izključimo iz struuke!"
Juz bom ugitiral za Bensona ; ugitiral bom s prepričanjem. Ali če bi bil v tem ali onem vprašanju drugačnega mnenja kakor on, bi si dejal, du to pruv nič ne de, dokler se ruzlike ne tičejo temeljev socialifcma. Zu strunko je vera privatuu reč; kristjuu uli mohumeduiiec, Žid uli budist, po-gun uli monist je luhko socialist; a verske razlike so razlike. Ce so te dovoljene, tedaj se pač luhko tolerirujo tudi nekatere druge razlike.
Sodrug Kutuzovič mi je že uekolikokrat dal pod nos, da grešim zoper nazore ameriške stranke. V zadnji številki mi citira odlomek iz manifesta, ki ga je stranka izdala, ko je izbruhnila vojna. Ali s tem citatom ne dokazuje ničesar zoper mene, kajti da so korenine te vojne v kapitalističnem sistemu, sem sani dostikrat povedal. Ampak zdi se mi,.da me vendar še ni tako popol-noina zapustila pamet, kakor blagovoli sodrug Kutuzovič pripovedovati čitatcljem "R. S." O-stanek pameti mi pa pravi, da se sodrug Kutuzovič vendur nekoliko moti.
Tu imamo n. pr. telegram, ki gu je Nacionalna eksekutiva poslala Wilsonu zaradi konflikta z Mehiko. Nacionalna eksekutiva zahteva, du se odpokličejo ameriške čete iz Mehike; nu tem stu-lišču je stul tudi "Proletarec" od začetku. Na-cionalnu eksekutiva pa zahteva zaščito za mejo; tako je pisal 44 Proletarec." že prej.
Kakšna uaj bo zaščita? "Naši vojaki nuj stoje nu tej strani meje," pravi telegram Nacionalne eksekutive. To pa ne pomeni nouresistence, ampak puško! Ne puško za napad, pač pa puško za obrumbo, če je potrebna.
TaVo telegrafira Nacionalna eksekutiva Wilsonu; ampak sodrug Kutuzovič me postavlja kot militarista in grešnika zoper ameriško strankino stališče na sramotni oder, Če le razglabam vprašanje o našem razmerju napram puški !
Od 17. do 20. junija je zborovala odstopajoča in nastopajoča Nacionalna eksekutiva ter predsedniški in podpredsedniški kandidat Ben-"sou in Kirkpatrick. Izdelali so načrt za strankino platformo. Iu v njej čitain v načelnem uvodu:
44 We advocate t hat sort of social preparedness which expresse itself in bether homes, bether bodies and better minds, which arc alike the products of plenty and the necessity of effective defense in war."
"Mi zagovarjamo onrt vrsto socialnega pripravljanja, ki se izraža v boljših domovih, boljših telesih in boljših duhovih, ki so enako produkti izobilja in potrebo učinkovite obrambe v vojni."
V "političnih zahtevah" pravi ta načrt:
44Moč, da se uravnava razmerje te dežele do tujih narodov, naj se odvzame predsedniku in izroči kongresu. Vse diplomat ične razprave naj se vodijo javno. Nobene vojne naj Ze-dinjene države ne napovedo brez splošnega glasovi! nju vsega naroda, izvzemši slučaj napada na njih ozemlje (except in the ease of un invasion of its territory)".
Ne morem si pomagati, ampak iz teh stavkovne moreni citati nič druzega, kakor da se dela tu-
r	#
di tukaj temeljita razlika med ofenzivno in o-brambiio vojno. Jaz razume mte stavke tako, da se z njimi priznava pravica obrambe. Ce je teritorij Zcdinjcnih držav napaden, priznava platforma kongresu pravico, katero hoče sicer pridržati splošnemu glasovanju narodu.
Ali je to nouresistence?
A če piše 44 Proletarec " o tem vprašanju iu če zagovarja le pravico tega, kar predlaga Nacionalna eksekutiva stranki, tedaj mu docira "Raduička Straža," da je . . . ameriška stranka nasprot na sabotaži ?
Za ta načrt platforme so glasovali James II. Maurcr, Adolph dernier, (»corge H. (»oebel, Krnil Seidel, Morris llillquit, John Spargo, Victor L. Berger, John M. Work, Anna A. Malev, Allen L.
F*ot do glorijc
Vojno vodijo za najvišje ideale človeštva. Izmed vseh, ki so jo hoteli, pripravljali in povzročili, najhrže ne bo nikogar, ki bi priznal, da grme topovi zaradi navadnih materijalnih interesov. Tako se govori le tedaj, kadar se očita delavstvu njegov boj za "želodce." ('e zahteva proletarec za svoje delo toliko kruha, da more nasititi svojo družino, je to "nizko" iu 4'prosto." Ce hočejo gospodarji sveta vit" profila, j<* to "idealno."
To besedo je podaril kapitalističnemu svetu nebeški genij. Neštete neprijetne reči se lahko pokrijejo z nji»; kakor čarovnikova palica obuja misli, ki ne bi imele v dejanjskih razmerah nobene podlage: vse pojme ¡spreminja; in človeku sugerira, da jemlje sanje za resnico.
Vojno vodijo za ideale. Za najvišje ideale.
Predvsem seveda za domovino. Patriotizem je vzcvetel po vsej Evropi kakor na travniku tro-bentiee in marjetice spomladi, le da je njegov cvet ogromen, večji'od solnčnice. Pa tudi diši. Po sveži in strjeni krvi, po gnilem človeškem mesu, po zgorelih hišah in mestih.
Veliko je kulture v Evropi. Dolga tisočletja so jo gradila in zbirala. Žalostno bi bilo za človeštvo, če si ne bi bilo v dolgi dobi svojega obstanka pridobilo toliko kulture, du bi se poznal njegov napredek in njegova razvojna moč.
Toda — vojna za kulturo!
Seveda, v življenju človeštva je veliko neiz-ravnanega. Nasprotja in protislovja so neizogibna. V gotovih časih in gotovih razmerah si je mogoče misliti tudi vojno za kulturo. Ali sedaj živimo takorekoč v dvajsetem stoletju. V Ev-lopi ni Patagoncev, ni Maorijev, ni kanibalov. Daleč naokrog po Aziji, Afriki, Avstraliji, Polineziji je Evropa raznašala svojo kulturo.
So li prihrumela divja plemena ljudožrcev kakor Atila ali Džingis kan, da bi neusmiljeno pomendrala vse plodove tisočletne civilizacije? Ali so iz neodkritih dežel pridrle tolpe doslej neznanih barbarov, sovražne vsemu, kar stoji nad stopnjo njihovega divjaštva?
Kulturne države in kulturni narodi se bojujejo s kulturnimi državami in kulturnimi narodi. Vsi so ponosni na kulturo, vsak na svojo. Bolj pravično bi bilo, če bi spoznali v kulturi plod sodelovanja narodov. Kajti kdor na tem polju kaj daje, tudi jemlje. Kdor iti ničesar dobil, ne mo-ničesar dati. Brez nekdanje znanosti ne bi
rf
bilo sedanje, brez stare umetnosti ne bi bilo moderne.
A skupno kulturo branijo z vzajemnim klanjem! Preveliko je to protislovje.
Kulturo hranijo, pa razstreljujejo zgodovinske stavbe, v katerih so bile v kamnu oveknve-čeiic najsijajnejše ideje velikih duhov. Kulturo branijo, pa požigajo knjižnice, v katerih so bila zbrana dela genijev iz^eatetih stoletij. Kulturo branijo, pa uničujejo luutotnine, katerih nc nadomesti nobena roka in/nobena glava. Kulturo branijo, pa polagirjTT^vrazvaliue starodavna vseučilišča, na katerih se pripravlja in izvršuje kulturno delo in vzgajajo kulturni delavci. Kulturo branijo, pa uničujejo njene plodove, njene dokumente in njene monumente.
Izobraženi, omikani, kulturni ljudje pa zagovarjajo vojno, jo slave in se navdušujejo zanjo !
V nepreglednih vrstah korakajo delavci na bojišča za kulturo. Ko je bil mir, jim je bil zaprt njen hram. Kajti v kapitalistični družbi so bogastva, krasote in užitki kulture namenjeni ka
pitalističnemu razredu, ne pa "prosti" masi. Brez njenih "prostih rok se sicer ne bi zgradila nobena univerza in nobena katedrala; za učene knjige ne bi bilo papirja in stavka, za čarobne slike ne platna in barv brez tega "prostega" dela. Ali konj je le zu to, da pripelje kočijo do vrat; v opero ga ne bo jemal gospodar.
Toliko cene kolikor orodje in tovorna žival uživa delavec v kulturnem življenju kapitalistične družbe. Ali zdaj je poklican, da brani njeno kulturo s svojo krvjo in s svojim življenjem!
Tudi za večne zaklade svete vere se bojujejo, in na vseh koncih in krajih so služabniki božji na nogah, da izsilijo zmago od Neznanega. Prisegali so, da zahteva Bog ljubezen in mir. I'čili so, da si je pridržal maščevanje. Imenovali so ga Neskončno Dobroto.
Zdaj ga pozivajo, naj vžge sovraštvo, da vzplamti njegov požar do nebeških zvezd. Zdaj pridigajo v njegovem imenu krvavo maščevanje. Zdaj molijo, naj potisočeri vse grozote in sodeluje pri najstrašnejšem klanju vseh časov.
Za sveto vero !
Zopet je vprašanje, za katero? Za katoliško, lutersko, helvetsko, angličansko, pravoslavno krščanstvo, za islam, za budizem?
Lahko bi bilo, če bi stali enostavno kristjani proti mohamedanom ali pa pogani proti kristjanom. Toda mešanica je taka, da ni ne z logiko ne z matematiko nič opraviti. Kristjani se skupno z mohamedani bojujejo zoper kristjane, budisti s kristjani združeni zoper kristjane in mohamc-dance i. t. d. Kristjan mora moliti za zmago islama nad krščanstvom, pa vendar mora »»stati pravoveren kristjan iu spoznavati svojo vero za edino pravo ...
Benson, (leorge R. Kirckpatrick.
Iu sedaj sem radoveden, če ne bo sodrug Kutuzovič zahteval, du se — vsi ti sodrugi izključijo iz stranka. Kujti čc hoče ckskoiuuuicirati Ber-gerja in biti dosleden, mora ckskoiuuuicirati vs?, ki zagovarjujo obrambo.
Eden izmed članov eksekutive — eden izmed vseh! — je sicer podal predlog manjšine, ki se razlikuje od omenjenega načrta. To je bi) sodrutf Arthur Le Sueur. Ali tudi v njegovem predlogu so gori navedeni stavki i sprejeti; u sicer čitanio ta znučilni stavek:
"Zuto stoji Socialistična stranka v opoziciji proti vojaškemu pripravljanju, proti vsakemu dovoljevanju mož uli denurju za vojno ali militarizem, dokler je kontrola takih sil po politični državi v rokah kapitalističnega razreda."
In kaj trobim juz venomer? Kuj je dejal klub štev. 1. v svoji, sodrugu Kutuzovieu tako zoprni izjavi V
"Nobenega centa iu nobenega moža kapita-lističnemu razredu za njegov milituriacnil"
S tem, da sodrug Le Sueur uugluša svojo o-pozicijo zoper vojaško dovoljevanje, dokler kontrolira oboroženo silo kapitalistični razred, se ne more zaključevati nič druzega, kakor da je druga reč, ako dobi ¿o kontrolo delavski razred v roke.
Ako izraža N h rodna eksekutiva stranke, katero je pač izvolilo članstvo, tuke misli, tedaj ne razumem, kako je mogoče trditi, da ni takih misli v ameriški stranki. Ce pu so poleg teh misli tudi drugačne med sodrugi, tedaj zopet ne razumem, kako naj se pride do večje jasnosti, kakor z razpravo.
lil v tem je glavni konflikt med eno in drugo stranjo v naši zvezi. Mi pravimo: "Razliko nazorov vidimo. Vsi smo socialisti. Torej je treba, du se razumemo. Ni druge, kakor da študiramo vprašanje, da razpravljamo. 44Vi odgovarjate:" Nc! Vi niste nuših nazorov. Molčite, ali pa Vas pome-čcnio iz stranke."
To je ncsocialistično.
Ako bo sprejeta platforma, ki jo predlaga Narodna eksekutiva, ne bom niti v sanjah zahteval. da je treba izključiti Kutuzoviča, Cvctkova in kaj veni koga še. Tudi ne boni zahteval, da ne
išljcnjay Tudi en-¡i vueh vprašanj. Programi se izpreminjujo, kakor zahteva spozna* vanje, kakor zahtevajo ¡spremenjene . razmere. Ampak izpreminjati se ne smejo avtokratičuo. V sako izpremembo mora pripraviti spoznunje, c-no najimenitnejših sredstev spoznanja je pa razprava.
Sodrug Kutuzovič precej razumljivo žuga z represalijami, torej najbrže z izključevanjem. Mislim, da se ne bodo poizkuša vale take neumnosti; kajti"v resnici nc bi bil tuk poizkus nič druzega kakor neumnost, toda velika, zelo velika neumnost. In bolje bi bilo, če hi si bil sodrug Kutuzovič prihranil take grožnje. Tistega efekta, ki ga želi, ne doseže z njimi. Jaz niseui nikdar dejal ali pisal, da se sodrug Kutuzovič ali njegovi somišljeniki boje puške; ampak tudi mi se ne bojimo groženj. (Jrožnje ne nadomeščajo argumentov. In ker se sodrug Kutuzovič rad sklicuje na prosveto kot najvažnejše sredstvo boja, naj argumentira; kdor iznaša svoje argumente, mora biti pa tudi pripravljen, da sliši nasprotne.
Ampak sodrug Kutuzovič nc mara razprave. No, sedaj je izdelana strankina platforma. Glasovati bo treba o njej. 1 vi za glasovanje bo treba — razprave. Celo mnogo je bo treba, ker je platforma obširna. In če bi se bila razprava že prej vodila, bi bili že mnogo bližji jasnosti iu z boljšim razumevanjem bi lahko glasovali.
To je želel 44Proletarec," to sem želel jaz, to je želel glavni odbor. In zaradi tega udriha sodrug Kutuzovič z loparjem po nas. In če se branima loparja, tedaj govori sodrug Kutuzovič o tiraniji in toži, du je — zatiran!
sme več zagovarjati svojega mišijenjuyTudi enkrat sprejeta platforma ne reši vse-h vprašanj.
Boj gre za sveto vero. boj gre za ideale.
In zu slavo!
Poraz ni le izguba, temveč tudi sramota. Zmaga pa je slava.
Tako pravijo, tako bodo pisali po časopisih iu po knjigah, tako bodo učili otroke po šolali in tako bodo modrovali za gostilniško mizo.
Imena cesarjev in generalov bodo zapisana v knjige slave. Ljudje bodo strmeli in jih imenovali z občudovanjem iu spoštovanjem. Miljonov v uniforme stlačenih kmetov in delavcev si ni mogoče zapomniti. Junaki so in zuto dobe kolajne in železne križce. Slava pa je za posameznike. Slava je izjema, slava je vrh nad vrhovi. Slava je tam. kjer se imenuje eden izmed tisočerih.
Slava je "neumrjočnost."
Težka je pot do nje.
Človek jo pač lahko dosc/e^tiidi z velikimi deli, z bogatim umom, če se združuje s pridnostjo in drugimi produktivnimi lastnostmi. Doseže se na polju znanosti, umetnosti, izumov. Ali to je razmeroma majhna slava. Napoleona pozna več ljudi, kakor Newtons, Radctzky je slavnejši od (lalileja.
Velika. 44pravu" je bojna slava.
Najdražja je. Sto in stotisoč mrtvih, reke krvi, na miljone izgubljenih udov, za generacije uničenega zdavja, armade vdov in sirot, neštetih poiganih vasi in mest je treba zanjo, Cim več umora, čim več opustošenju, tem večja j»* \la va.
Težka, t m jeva, krvava, grozna je pot do nje ... za njene žrtve.
SLOV. DELAVSKA
UltaMTliau «in« M. i*|*i«U
m«.
Inkwportrwra M	1109
* dr ft* v« I'« M.
Sedež: Conemauflh« Pa.
GLAVNI URADNIKI: Prrdaedmik: TJiANK PAVLOV&Č, *'sin St., Conemaugh, P». |'odprf><U« <link: .1(181 P SOJIKO, U. F. D. 2, bo« 50. Wwt Newtoa, Pa.
Th in i k: MLAK NOVAK, 40 Main 8t., Conemaugh, Ta. Pomožni tajnik: IVAN PttOHTOK, 100« Norwood Kd., Cleveland, O. Blagajnik; JOHIP ZRLE, 010,s St. Glair Ave., Cleveland, Ohio. ' I'otuoiui blauajfik: J OB IP MAKINOlC, 5S05 8t. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDKEJ VIDBICn, 170 Franklin Main 8t., Conemaugh, Pa.
NADZOKNIKI:
VILJEM BITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conamaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nad/ornik, Gary, lnd., Toleatoa, Sta., box 73. NIKOLAJ POVAE, 3. nad*., 1 Craib St., Numrejr Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:	'
. IVAN GOIlftEK, I. porotnik, Box 195, Badley, Kanaaa. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZU KABL1NGEK, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. 1). 4, Box M. I pr^|Heit||iku „«dzorncga odbora.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IX)MOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiii it. 40 Main St., Conemaugh, P». &PENDAL IVAN, Conemuugh, Pa., Box 7M1. GAČN1K IVAN, 425 Coleuian Ave., Johnstown, Pa. GABRENA.JA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. I). 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLN1K IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLElt ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
nja glavnega tajnika, in da te je on po svojih najboljših močeh tru
dil, da bi te nerodnosti odpravil.
Mrzlikar vprašuje Sitterja, zakaj da ni kot predsednik nadzornega odbora bolj strogo pazil <ua to, da bi glavni tajnik vsak mesec priobčeval v glasilu račun o bolniškem skladu. Hitter sc opravičuje, da je svojo j dolžnost storil, a da »e je Havdek vedno izgovarjal s tem, da je z delom preobložen.
Novak naglaša, da je Hitlerjevo poročilo jako pomanjkljivo, ker je iz poročila glavnega blagajnika Zeleta razvidno, da ga je ts obveščal o nerednem pošiljanju denarja od strani Havdeka, in da torej Hitter sii vršil vestno svojih dolžnosti glede nadziranja glavnegs tajnika. Hitter sc opravičuje, da je pač storil svojo dolžnost, a da se je Havdek vedno znal izgovoriti s preobilim delom. Sicer pa da je o nerednem |>ošiljanju denarja vedno poročal na od bo rovi seji, nakar da je Havdek denar takoj poslal blagajniku.
Na neko tozadevno vprašanje se opravičuje Hitter, da je v javnosti o Havdekovih nerodnostih glede pošiljanja denarja radi tega molčal, ker se je večkrat povdarjalo, da je za «vezo bolje, ako se take utvari poravnajo na odborovih sejah kakor pa obešati vsako malenkost na veliki zvon.
Vname sr daljša in vroča debata glede neizpolnjevanja dolžnosti prvega nadzornika Sitterja. Tretji nadzornik Povše in glavni blagajnik Žele Sitterja v tem oziru opravičita.
Mrzlikar priporoča, naj bi društva, v večjo kontrolo glavnega tajnika in blagajnika, pošiljala v bodoče svoja mesečna poročila tudi
Poročilo tretjega nadzornika Povšeta.
Povdarja, da ni nobene revizije zamudil, kar «e o drugih dveh nadzornikih ne more ravno reči. Pojasnuje, zakaj da ni mogel priti na sled primanjkljaju: sklenjeni računi da «o se vedno vjemali; uganka pa da je sedaj rešena, zakaj je glavni tajnik tako pozno |si zaključku računov skliceval revizijo. Havdek je namreč denar, ki i je prilhjal na njega po zaključit vi računov, uporabljal v pokritje deficita, na kar pa nihče ni mislil. On do revizije v septembru 1915 spjoh ni vedel, da je Havdek denar pridržaval, ker ga o tem nihče Uradno Glasilo: PKOLETAKEC, 4008 W. 31at St., Chirago, 111.	ni obvestil; šele po reviziji v septembru 1915 se mu je to povedalo.
Gen jen a druAtva, oairoma njih uradniki, eo uljudno proieni, pošiljati vse Svoje dolžnosti kot nadzornik «je vedno vršil vestno.
doiiiMe naravuottt na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na »e pošilja	v. VT_____« _____.__• ___» i» . » i«	• ^ i
edino potoni Poštnih, Expr?snih, »li Bančnih denarnih iakar.nic, nikakor pa ne Na Novakovo vprašanje poroea Povse tudi o svojem telegramu
potom privatnih fekov na naslov Blas Novak, s. D. P. Z. & Conemaugh DejKieit v Proletareu zadnji teden pred konvencijo glede odstavljenega g'.HV-Bank v Conemaugh, Pa.	np>fa tajnika. On je vedno čakal, da se bo v javnosti kaj poročalo
V slučaju, da opaaijo društveni tajnik» pri poročilih glavnega tajnika kake	Havdckovega priuiankljaja, že z ozirom na to, da bi vsaj dele-
pomanjkljivosti, na i to nemudoma uaznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri- .	. , • .	...	.	...	,
hodnje »u »ra>i	.	ga t je prej vedeli, kaj se je zgodilo, preden pridejo na konvenego.
Ker sc pa nihče ni ganil, je on na svoje stroške poskrbel, da se je vsaj nekaj objavilo. Tudi pove, da Proletarec telegrama ni tako priobčil, kakor ga je on odposlal, marveč da je vso stvar nekoliko omilil in olepšal.
Sitter čita sestavljeni račun zveze o prejemkih in izdatkih v zadnjih treh mesecih, k» se vzame na znanje. (Celoten račun bo priobČen v glasilu, in se vsled tega v zapisnik ne sprejme.)
Poročilo glavnih porotnikov.
Prvi porotnik Uoršck poroča, da je porotni odbor rešil več pritožb, ter se sklicuje pri tem ua dotične objave v zveznem glasilu Proletareu. Pravi, da je svoje dolžnosti kot porotnik vedno vršil vestno, in se pri razaoji predloženih mu zadev vedno ravnal po svojem najboljšem prepričanju. 15 minut odmora.
Po odmoru poroča II. porotnik Kocjan, ki pa nima nič posebnega
ZAPISNIK
4. redne konvencije Slov. Del. Pod. Zveze
* r	N
V Kianjsko-Slovanskem Domu, (57th & Butler Sts.) PITTSIU KtilJ, PA. <k1 2. do 10. maja 1916. (Dalje.)
"čitanje dopisov in brzojavk".
Prostor prečita uredniški članek v zadnjem Proletareu glede konvencije S. D. P. Z. — Na predlog Kakcrjev sc vzame članek z odobravanjem na znanje.
,	'' Volitev potrebnih odborov' \
Izvolijo se Havdek, Novak in Krašner, da pregledajo knjige za- poročati, razun kar je povedal že I. porotnik (loršek. upnika in da potem poročajo.	M« je s III. porotnikom Karlingerjeni.
Sledi 15 minutni odbor ob 10. dop.	v >'»enu
j	pomožnega odbora
Omenin slab napredek zveze iz raznih vzrokov in naglasa, da je . „ . ... . -	,	, .	. , ,
J mn" 1 , . .	• . ...	i ... poroča Rupert: Nuna ničesar važnega, ker je vse razvidno že iz po-
vsikgar vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, ter gledal na to, kolikor ^^
mu je bilo mogoče, da se je vse v redu vršilo. Zavrača napade na poročila glavnih odi svojo osebo radi Havdckovega primanjkljaja, češ da v smislu pra
glavnih odbornikov se vzamejo na znanje.
Marinčič prosi za 2 urno oprostitev radi nujnih poslov, kar se mu
dovoli.	.	^
("'i t a se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme in odobri.
Nadaljuje se z društvenimi pritožbami.
Društvo št. 10 (Josip Hubert): nima nobenih poročil ali pritožil.
Društvo št. 11 (Havdek): nima pritožb ; glavna stvar je bila združitev, kar pa je že rešeno.
Društvo 12 (Pavlovčič): nima pritožb.
Društvo št. 13 (Welley): spremembe pravil, premestitev glavnega urada iz Conemaugh, in za glasilo (llas Naroda.
Društvo št. 14 (Prostor): pravilnejše poslovanje v glavnem uradu.
Društvo št. 15 (Goriek): društvo mu ni dalo nobenih naročil.
Društvo št. H) (Zorko)s društvo sc strinja z vsemi sklepi konvencije.
Društvo št. 19 (Karlinger): se pritožuje proti nerednemu poslovanju v glavnem uradu.
Društvo št. 22 (Alpner): nima pritožb.	g,
Društvo št. 96 (Paulie): se strinja s sklepi konvencije.	\
Društvo št. 27 (Pavlovčič): nima naročil.
Društvo št. 29 (Sitter^: društvo želi, da| bi se bolniška podpora bolj v redu plačevala. Previsoke naklade. Izvolitev novega glavnega odbora in preureditev pravil. Pritožba radi bolniške podpore John Oorjupa. Na predlog Pauličev se uiu podpora nakaže.
Društvo št. 33 (Sitter): neredno poslovanje glavnega tajnika, posebno pri nakazovanju bolniške podpore.	< -
Društvo št. 34 (liavrič): nima pritožb.
Društvo št. 35 (Justin): omenja zadevo glade dolga na hrani in stanovanju iz Levarjeve smrtni ne. Rešitev te zadeve se prepusti glavnemu odboru.
10 minut odmora.
Društvo št. 36 (Jakob Rupert): društvo želi, da se v prihodnji glavni odhor ne izvolijo husiuessmani. Nadalje protestira proti sprejemu nekega stavkokaza v zvezo (Hrez.ee). Zadevo pojasnuje glavni predsednik Pavlovič, ki izjavlja, da je bil Brczcc sprejet v zvezo le pod gotovimi pogoji, da je namreč svojo zmoto javno obžaloval in se zavezal |M>vruiti vso škodo. Sklep glavnega dbora se odobri, da je bil opravičen sprejeti v zvezo omenjenega člana.
Društvo št. 37 (Mrzlikar): nima poročil ali pritožb.
Društvo št. 38 (Koejančič); društvo želi nekaj sprememb v pravilih, zlasti glede bolniške podpore. Pritožba glede bolniške pod nore Anton Prijatelj se reši na predlog Kakenjev na ta način, da se j h »d pora izplača, ako pošlje društveni tajnik zapriseženo izjavo, da jc pravočasno poslal uradno spričevalo na glavni urad. Franku Ocrniu že izplačana bolniška podpora, ki jo glavni urad tirja nazaj od č'aua, se vsled predloga Koejanovega prizna in odobri.
Društvo št. 40 (Zorko): nima naročil ali pritožb. gp
Društvo št. 41, delegat Frank Kokotec: je za združitev in lastno glasilo, ako do združitve ne pride. Pritožba radi neplačila smrtnine za otrokom Mihaela Vrčeka. Ker je otrok umrl pred potekom 3 mesecev po sprejemu v društvo, se sklene, da se podpora v smislu pravil ne izplača.
Društvo št. 42, delegat Alpner: sc pritožuje zaradi nerednega poslovanja glavnega tajnika. Porodna podpora se Ani Stop na Kakcrjev predlog prizna.
Društvo št. 45, delegat Martin Zalar: .svežino glasilo naj ostane še nadalje Proletarec; v glavni urad naj sc ne volijo osebe, ki so proti združitvi, in naj se prepreči nadaljni polom pri zvezi.
Društvo št. 40, zastopnik Žele: nima posebnih pritožb ali poročil.
Društvo 1»t. 50, zastopnik Karlinger: pritožbi radi bolniške podpore Hcrnika in Rudolf Krajnca se rešita ugodno in se podpora izplača.
Društvo št. 51, delegat Ccrne: pritožba radi prikrajšane bolniške podpore slaboumnega Itadiča se prepusti v rešitev glavnemu odboru. Nadaljua pritožba radi nepravilnega potrdila o sprejetem asesmentu
n , , Dodatno k svojemu poročilu omenja še Pavlovič, da se primatu)- za mesec januar 1916. se na predlog Kocjanov reši na ta način, da da vil on ni odgovore, za resničnost in pravilnost računov. Bavdck^-	^ ^ ^ ^ mid/or|liki ppi 7adnji w,1yi n|e8eca	191K) /veza društvu kredit za $7.28, zveza pa naj iztirja od Kvcdra druš-
'	popolnoma vjema s primanjkljajem, ki ga je dognal najeti računski tveni dolg. Kvcdcr obljubi plačati zvezi.
vega primanjkljaja radi tega ni dal v javnost, ker je zanj
šele 12 dni pred konvencijo, ki bo itak v tem oziru vse potrebno «;|izved	nadzorni odbor je torej pregledal knjige natančno in
krenila, in se mu je torej z ozirom na to nepotrebno zdelo, da lu1 spravljal to afero v javnost, dokler ni vsa stvar popolnoma pojas-
Predsednik zaključi s«jo ob 12. opoldne.
njena. Poroča bolj obširno tudi glede zadnje revizije dne 17. aprila t. 1., ko sc jc prišlo na sled primanjkljaju, in da je takoj na to dal Havdeka zapreti in obvestil o tem Suretv ('o. Pove tudi, da je hotel Havdek primakljaj pred revizijo pokriti in da je skušal v to svrho dobiti posojilo, a da ga je revizija prehitela. Nadalje zavrača očitke.
pravilno.
Predsednik vpraša, če sc da glavnim odbornikom zaupnica ali ne. .Mrzlikar predlaga, da sc da zaupnica le nekaterim odbornikom, drugim pa ne.
Končno je sprejet Welleyev predlog, da se izreče zaupnica vsem razun enj}, ki so se oprostili, navzočim glavnini odbornikom.
POPOLDANSKA SEJA V TOREK DNE 9. MAJA.
Otvoritev seje po predsedniku ob poldveh popoldne.
("'it a jo se imena glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi,
Poročila in pritožbe od strani drnitev.
Predlogi in poročila.
V imenu povcrilnega odbora poroča Novak o predloženih računih
da je za primakljaj on vedel že prej, kot ncosnovane. Prizna sicer,
da m mu jc glavni blagajnik Žele večkrat pritoževal, da ne prejem- Društvo št. I po delegatu Škufca: Do združitve naj ostane glasilo!	" »"
t- •■> .	. • ■ i t» . i k i„„««^««„^ ,iu ;„,a «	I. . .	1 - • j .	. 4 . .,	. voznih stroškov delegatov. Vozni stroski se priznajo lil izplačajo. Pri-
ljo ,»1 «lav,,,.«» tajnika Havd-k» denarja pr»vo,..„no ,„ <la „na »	ProM.r*; v .l«<-«UU no«druž,tve p. naj p.«tanc «laa.lo Čila» Naroda.; ..........* Karlipgerju in AIjmiTju tudi ¡>datki »
Društvo se pritožuje proti bivšemu glavnemu tajniku zaradi zanenisr- , .	-
... , * ..	• . .	.. .ji spalni voz na eno stran,
jenja svojih poslov, in proti Sitterju, da se drustveiun sej ni udeleževal. Sitter hc opravičuje, da je bil večinoma odsoten iz mesta.
Društvo št. 2 j>o delegatu Gačniku: čita spisano spomenico druš-tvenih želja; pravila naj hi se v nekaterih točkah spremenila, in druš-, tvo se pritožuje proti glavnemu odboru, in želi, da se sedež premesti
tem neprilike, — a on da je vsakokrat na take pritožbe prijel Hav-dega in potem poročal na odborov! seji. Havdek se je izgovarjal s tem, da je z delom preobložen.
Poročilo glavnega podpredsednika Zorko.
Nima poročati nič posebnega.
Poročilo glavnega tajnika.
Ker lUvdeka ni. sc. nozovc pomožni tajnik Prostor, da poro-
Čitanje dopisov in brzojavk.
Pismeni pozdrav Franka Meglica se prečita in vzame na znanje.
iz ('oneniaurh v kako drugo mesto.
Društro št. 3 po delegatu Krašnerju: želi, da se pravila v neka- 7,a plačilo voznih stroškov.
Volitev potrebnih odborov.
Glavnemu blagajniku Žcletu se naroči, da gre na banko po denar
Poročilo glavnega blagajnika Želeta.	na Kosobera zaradi odpravnine (pritožba «je že rešena).
Pravi, da je svoje dMžnosti pravilno vršil, da pa j«- imel pn Društvo it. .">, po delegatu Lesu: želi holj<H| tajnika, kot Je bil
nakazo'
Nadaljevanje sporeda.
Pritožbe in sporočila delegatov.
Društvo št. 54, zastopnik Vidrich: nima posebnih pritožb ali poročil.
Društvo št. 55, zastopnik Pavlovič: ravnotako.
Društvo št. 56, delegat Novak: pritožbe proti glavnemu odboru
nakazovanju bolniške podpore težave radi Havdckovega neredne- prejšnji. Pritožba zaradi pogrebnih stroškov po Atefanu Rotarju. Na zaradi nerednega poslovanja. Pritožba radi bolniške podpore Martina ga poslovanja. Holniških podpor večkrat ni mogel nakazati pravo- predlog Sitteijev sc sklene, da se ta zadeva prepusti v rešitev prihod-1 Petrina se kot neutemeljena zavrne in sklep glavnega odbora odobri, časno, ker v banki ni imel na čekovnem računu dovolj denarja, ka- njemu glavnemu'odboru.— Pritožba člana Spi Te rja radi bolniške pod-! Društvo želi v glavni urad nove odbornike, iu da se premesti sedež terega mu Havdek ni pravočasno pošiljal, da bi ga vložil v banko, pore: ostane pri sklepu glavnega odbora. — Nadaljna pritožba radi zveze h Conemaugh v Pittsburgh.
Ac leta 1914. je imel s tem velike neprilike, ker jti imel primanjkljaj' bolniške podpore Frank Oblaka; K veder pojasnuje, da član ni imel Društvo št. 57, pooblaščenec Sitter: nima nobenih naročil, na čekovnem računu, in je moral vsled tega sam založiti na banki potnega lista, vsled česar se mu je podpora v smislu pravil odklonila. Društvo št. 58, poohlačenee Povse: je za zdjružitev, znižanje vstop-nekako vafščino, da jc banka čeke honorirala; sicer bi se čeki ne Na Karlingerjev predlog se mu podpora izplača, ker član ne živi tako ninc iu za glasilo («las Naroda. .	I
izplačali in bi bili protestirani. Na svoje tozadevne pritožbe radi ne- daleč od svojega društva, da bi moral imeti potni list. Ta sklep veljft pravočasnega pošiljanja denarja mu Havdek največkrat niti odgo- tudi za vse podobne slučaje. — Pritožba radi prikrajšane bolniške
Društvo št. 59, pooblaščenec Pavlovič: ninia nobenih naroČil. Društvo št. 60, pooblaščence Sitter: se pritožuje zaradi nerednega urada; želi, da se volijo v glavni urad de-
re Antona Resnika. Po danih pojasnilih se sklene, da ostane pri ,1(>i?n poslovanja glav
glavnega odbora. — Društvo želi imeti za glasilo Glas Naroda |HVcit nr pa businesKmeni, in da se pravila zbtokjšajo. Pritožba radi ruštvo št. 7, po delegatu Hcgina ; sc pritožuje radi bolniških |)0lniške podpore Fra-L-	—as .......«-- ------
pra
voril ni. Včasih jc na primer imel na banki ua čekovnem računu le podpor kakih $200, a čekov za bolniško podporo je bilo morda za $3000; sklepu
\ takem slučaju jc potem pozval Havdeka, naj mu denar pošlje nc- Društvo št. 7, po delegatu Regina: sc pritožuje ratlt ivwnisK:nj|,0lni4kr podpore Frank Petcrnel se reši v smislu že sprejetega sklepa
inudoma, da bo mogel čeke odposlali. Havdek mu je nato denar vča- podpor John Poznlk *1.00 — premalo), Špan ($22.00) in Anton Li-	wietje članov s piftnimi listi (podpora se mu nakaže).
Hh takoj odposlal, včasih pa šele čez dolgo časa. Iz takih razlogov kar ($21.00). Kveder pojasnuje glede,Spanove podpore, da sc mu	Drljtv0 ¿t. (>2, delegatinja Terbežnik: neredno poslovanje glav-
so sc torej godile nerodnosti pri nakazovanju bolniških podpor, radi tega ni nakazala, ker se v glavni urad ni poslalo 141 radno spri-	n urada in /boljšava pravil.
Njemu samemu da niti na misel ni'prišlo, da bi bil Havdek prekra- čevnlo". Regina izjavlja, da se je to uradno spričevalo izgubilo. Na	~ • '
tek, marveč jc mislil, da je res z delom tako preobložen, ,1« ne more Novakov predlog se sklene, da se bolniška podpor« izplača, «ko pro-	» <[0,,e*fll Kaker: pritožba zarad, zadržane bolniške
denarja pravočasno odpošiljati, ker se je Havdek vedno s tem iz- skrbi društveni tafl.iik duplikat uradnega spričevala. Ta sklep velja	Mporc MsrtnM.luhaka iz eta 1914 se res. na ta način,-da se pod-
za vse podobne slučaje (Vidrichev predlog). ,	P°H * Knk°r dl,pl,kHt »Pr^ne izjave, k, se je
. . a	I v glavnem uradu izgubila. Društvo št. H, po Zorkotu: se pritožuje proti nerednemu poslova-
tiju gl. urada. Pritožba glede bolniške podpore Frank Stari* se na	!>n'*tv" ^» delegat Zvonsrie: spremembe pravil, lastno gla-
j'ovarjal.
Poročilo pomožnega blagajnika Mnrinčiča.
Nima kaj posebnega.
Poročilo zaupnika Vidricha.
Trdi. da je izpolnjeval svoje dolžnosti vestno, in polteno uprav-
prcdlog Karlingerjev prepusti v rešitev glavnemu odboru.
silo, in pritožba radi odpravnine Nick Poparie.
Društvo št. 9 (Debelak): Pritožba radi bolniške podpore Alcks, Društvo št. 69, delegat Hlad: Pritožba radi prikrajšane bolniške Sokliča se reši ugodno ter podpora izplača. Pritožba radi
sc na predlog Welleyev sklene, da sc tn	podpore »los. Kobala se prepusti v rešitev glavnemu odboru. Omenja,
. . . ..	,	, , « ■ .... np ........... .apmrn. . rm»»« .adi odškodnine Frcd' Horvat ae na pred > vslsd priporočila vrhovnega zdravnika prejel bivši član zveze
° n'ln,,p H° M°	prepričali pre-j^ K||r|lll(crrjpir	y	w,avnefllu «dboru, ki naj stopi ,	Vcrčič cKlpr.ivn.no $200, a sedaj da je dotični popnlnnui. zdrav.
Horvatom v jsigajimja za odpravnino.	Društvo št. 70, pooblaščenec Zorko; nima posebnih naročil, razun
Predsednik zaključi sejo ob 6. večer.	«I» '»«.i '><» glsnilo Olas Nsroda, in nekaj sprememb pravil.
—--Društvo št. 74. pooblaščence Marinčie: za zboljšavo pravil glasilo
DOPOLDANSKA SEJA V TOREK 9. MAJA.	Ola* Narod».. in boljši glavni odbor.
gledovalci njegovih knjig.
Poročilo glavnega nadzornika Sitterja.
Pravi, da jc bilo skoro nemogoče priti na sled glavnem tajniku glede primanjkljaja, in to toliko.nanj,' ker ga nihče ni sumil in l<er je Havdek znal primanjkljaj jako premeteno prikrivati s zovlače-njem. Pojasnuje vso zadevo v smislu, kakor sta že Pavlovčič in Žele pojasnila. Od društev je dobil več pritožb radi nerednega poslova-
Otvoritev roje po predsedniku ob M. zjutraj. Tita jo se imena glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi. Ccrne opraviči svojo pondeljsko odsotnost.
Društvo št. 7N, pooblaščence Pavlovčič: nima naročil. Društvo št. 79, delegat Modle: nima posebnih naročil. (Dalje prihodnjič.)
Nervozni ljudje
nam bodo hvalaini. ako jim naznanimo, da aa j</n bo zdravja čudovito zbotjUlu m livdavja pokrapdo — ako uživajo
NERVOTON
(Savarov Narvoton) takoj na prvi prikaz živčna na
Lnlika. To zdravilo ja bilo is popolnoma praiaku mo tar ja izkazalo avqjo vradnoat pri zdravljenji
živčnih naprilik. Donala hitro olajlbo v »lučajih
DUftEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI iNSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
Pilita po na& cirkular: "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj in kako g* rabiti. Razpoliljamo ga zastonj.
K*v«rovl pripravki *> tiMpr^Uj v l*k»rrifth vMpovtodl. Žalitev«!*« S»v«ruv» Zdravila Omenit« in»«* ht-vfr.t t«*r m» m tout «ibvurujt« iiadoiu«atlt«v. Afcu u. uiurot« dobiti s»v*ruv. I'ripravkw v v»*i ukuliel, uiiruiijt. jiti od u«>. .S»»lovit«
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nuni ga pošlje poštni urad i* starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, hil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki »te ji poslali denar in ko ga mi dobimo seiu, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sam prepriča o prejemu poslane vsots.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU 1
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilna ologe $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO. ILLI0N0I8.
Članarina.....
Članske knjižice Literatura
Znaki........
Razno ........
FORD IN MILIČARJI
( lanarinn ....
Članske knjižice Literatura ....
Znaki........
Razno in vračila
RazSlrlte svoje znanja! Poučit* so o socializmu! Razvedrit« si «luhat
"Proletarcc" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in bro&ure. Pošljite naročilo Se danes:
Makslm Oorkl: Mati. mehka vezba ...............................$100
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk In Iv. Kaker): Džungel Povaat
lz chicaikih klavnic ...........................................7S
Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda ......................... .50
Prolatarlat.....................................................10
Etbln Kristan: Nevarni soclaUzem ............................... .10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvazka ln "Nafta bogatstva" .............10
KapltaUiUčnl razred.............................................10
Vojna iu socljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranja
ln svobodna znanost.........................................2ft
O konsumnih društvih............................................10
Zadružna prodajalna ali kousam ...................................OS
Kako je lep vojaikl stan. (Poljudne zbirke "Vač luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cerkev in socializem ......................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Francka ln drugo...............................................26
Vse te knjigo ln brofture pošljemo pofttnlue prosto.
PROLETAREO, 4008 W 31st St..	CIIIOAOO. ILLINOIS.
La Salle, III....
Seja Jugoslovanskega socialističnega kluba šte. 4 v La Salle, III. se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob en popoldne v navadnih prostorih.
Tajnik.
Jenny Lind, Ark.
Naznanjam vsem Članom tukajšnjega Socialističnega kluba štev. Sil. iu vsem onim, ki žele pristopiti k našemu socialLstične-tnu klubu, da se > rši seja vsako Iretjo nedeljo v mesecu ob. 10. dopoldne.
Tort »j pridite vsi na sejo, ker imamo na dnevnem redu važne stvari reševati v prid članom. Posebna važna stvar, ki se bo razpravljajo o njej, st) nerazpečaue znamke.
Sod r uge posebno opozarjam, da pridete zagotovo vsi na sejo in «In prinesete s sabo plačilne knjižice, da se Vam prilepijo za ostale znamke.
Posebno pa se priporočani vsem sodnigom in sodružnicam, da se bolj redno udeležujete rednih sej, ker pridejo na vsaki seji nove točke na dnevni red.
Ne prezrite tega in ne pozabite, kar Vas v<*e dolžnost. Ako bomo zanemarjali to, ne pridemo nikdar do pravega cilja.
Na delo, sodrugi! Prej ko pridemo do pravega cilja, prej bo končano naše delo v prid soeiali-stični organizaciji.
S socialističnim pozdravom Frank Orulj, tajnik.
Skupaj dohodkov
IZDATKI
April:
Stranki za članarino.
Plač« .............
Poštnina ..........
Literatura.........
Fond tiskarne.......
Uradne potrebščine. . Razno .............
Maj:
Stranki za članarino
Plače ............
Poštnina .........
Literatura........
Fond tiskarne......
Uradne potrebščine.
Posojila..........
Razno ............
Central Hotel
ConemaugKi, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ena najboljftih socialistltalti revil v angleikem jesikn ▼ Amert lri je: ' INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Ishajs mese£no in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 841 ■ Ohio St., Chicago, IU.
ROJAKOM NA ZNANJE
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-keganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1C>25 S. Racine Ave., ter se jim priporočam za ojilen obisk. Točil botlem najizbornejse pijače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT
Jos. Punferčič ali po domač« Skut
1625 S. Racine Ave., Chicago. III.
Telephone Canal 3014
167.08 lß.00 10.70 88.85
2.05 20.60
Stranki 7.a članarino
Plače ............
Poštnina .........
Fond tiskarne......
Uradne potrebščine. Razno ............
tokopi črnca zaprtega, da bi izsilili iz njega skrivnost, kje je na zlata žila, ki jo je odkril. Po večdnevnem iskanju so našle o-blasti črnca v neki ledeni jami v groznem stanju. Nesrečnik je shujšal do kosti ter so mu la>»je popolnoma osiveli. Veliko je pretrpel zaradi fciraza in lakote. Ac-le po daljii oskrbi se je nekoliko okrepčal. Zlatokope, ki so i-nieli črnca zaprtega, so aretirali.
ju poštnega načrta naprosi generalni poštar komisijo, da določi pristojbine; komisija ima pravico, vpeljati ta ali oni sistem, ali pa oba skupaj. Železnice, ki imajo v rokah vladno zemljo, dobe le HO odstotkov pristojbin.
Skupaj izdatkov Dohodki ........
Izdatki .........
Blagajna dne 24. junija. .$1,550.30
I METEK:
Blagajna dne 24. junijn... .!
Fontl tiskarne......,,„...
Dolg klubov in posameznikov Inventar ...............
Razpuičen trust.
Zvezni sodnik Iland v New Vorku je v procesu, ki ga je vodila Vlada proti Coni Products Refining Companv in njenim pridruženim podjetjem, izrekel sodbo, s katero se ta korporaeija razpušča. Zvezna trgovinska komisija, ki fungirá kot sodmjski referent,. naj uredi podrobnosti razpusta.
Kako je že bilo, ko je bil Ro-ekelellerjev trust razpuščen? Za leto «liti so se njegovi profiti povečali, kakor da ni bilo nikdar Htnlbc proti njemu. Nazadnje luido trusti še prosili, da naj jih "razpuWajo."
LISTU V PODPORO.
John Čuk, Rayland, O. 2.V. (Ptg.) — Jugoslov. soc. klub stv. f>:l, Ilerminie. Pa. $'».00 — Jugoslov. soc. klub št V. 80, Franklin, Kans. $2.00. Louis Karlinger 2">c. John Juvanc 25e. Joe Hratkovič 25c. Joe Oomja 10c. — Naglic »los. 10c. Naglič Jacob l()e. Naglič Gregor 20c. Vsi v Duulo, Pa. Anton Meie 20c. Frank Krlijc 1>. Math Stražisar 2T>«. Jakob Suho-dolnik 25e. PeterAnžič 25e. As-tlrej Milavee lfte. Louis Zalar Jernij Lovko 05c. Vsi v Franklin,
DOLG:
Zveza dolguje stranki za čl
knjiž.................
Zveza dolguje Allegh. County S. P...............
Železnična pošta.
Senat je pretočeni teden sklenil, tla se pooblasti meddržavna prometna komisija, da določi višino in obliko odškodnine, kalero mora plačati zvezna vlada železnicam za prevažanje pošte. S tem je zaključen hoj o vprašanju, ali na-j se zamenja določitev odškodnine po leži, kakor je sedaj v na vadi, z ono po prostoru. Zbornica se je že odločila za prostoruin-ski sistem. Tri mesece po sprejet-
Čisti imetek zveze dne 24. junija 1916 $6,014.66.
Frank Petrich, gl. tajnik.
Za nadzorni odbor
M. Mavrich, s. r, L Celich, a. r. M. Dimich, s. r.
Resolucija o volilni agitaciii.
Socialistična stranka v Ameriki se, k ukor se
pač Ksioo oh schi razume, udeleži jesenskih nacionalnih volitev iu je imenovala svoja kandidata za predsednika iu podpredsednika sodruga Allan L. lieusona in Gtorge H. Kirkpatricka. Določitev kandidatov za druge mandate je stvar poklicanih organizacij.
Kongres Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki izreka, da je Zveza kot sestavni del Socialistične stranke pripravljen, tla se udeleži volilne borbe svojimi močmi.
Volilna agitacija Socialistične stranke ima neposredni naiuen, da pomaga socialističnim kandidaturam do zmage oziroma da jim pridobi na vo-lilščih čim večje število glasov. Toda preko tega namena služijo volitve, ki vzbujajo politično zanimanje prebivalstva v povečani meri, za razširjanje socialističnega znanja in razumevanja t*'1' za povečavanje strankinih organizacij.
Ihi mc ta svrha v čim večji meri dor.eze, poziva kongrt-z glavni odbor, naj
1.	Po krbi za izdajo primernih letakov.
2.	Priredi sporazumno s klubi zveze agitacij-ske ture po krajih, v katerih prebivajo Jugoslovani.
Zvezne klube poziva kongres, naj po svojih najboljših močeh pomagajo izvesti take agitacij-ske ture, naj skrbe, da se letaki sistematično raz-dele in naj čimbolj vplivajo na to, da postanejo naši somišljeniki pravočasno ameriški državljani.
Nadalje priporoča kongres vsem organizacijam, da nadaljujejo agitatorieno delo tndi po kon-
TURKI V &VICI.
Odkar je izbruhnila vojna, je nastalo v Švici večje število turških "kolonij". V Švici živi danes več Turkov kot katerih drugih tujcev, neiz vzeniši Nemce same. Večina teh Turkov stanuje v francoskem delu Švice, kajti francoščina je edini tuji jezik, katerega razumejo. Med njimi je najti takozvane odlične može kot na primer Ni-, judavdijan efendi, bivši minister za zunanje zadeve; Oskain efendi, prejšnji poštni in brzojavni minister: KI Bustani, senator, bivši turški poslanik v Kimu ter drugi turški diplomati, člani parlamenta ter visoki državni uradniki.
Zakaj so si izbrali ravno Švico za svoje biva--lišče, je zavito v temo. Neke vesti pravijo. «Iu so imeli baje nalog, da pripravijo separaten mir. Pozneje pa so to mnenje opustili ter širili drugo. Ti gospodje dobivajo iz Carigrada redne plače ali penzije. Nahi hej dobiva na primer 2<H) turških funtov na mesec ($900), dočim dobivajo senatorji po 100 funtov, drugi uradniki pa po .">0, 40 ali <>0 funtov. Turške plače so visoke, morda zato, ker se jih nikdar ni mislilo popolnoma izplačati. Odkar pa zalaga Nemčija Turčijo z denarjem, so finančne razmere nekoliko boljše.
V Švici živeče Turke je lahko razdeliti v dva razreda, namreč v one, ki so prišli v Švico prostovoljno ali vsled jasnega migljaja in v one, ki so bili po opravkih poslani v Švico, da namreč nadzorujejo svoje kodežclane, to se pravi, da špio-nirajo. (lovori se, da opazujeta vsakega odlič-nega Turka v Švici dva špiona, ki ga ne pustita nikdar iz oči ter natančno ugotavljata, s kom občuje iu kaj govori. Javna tajnost je, da so večinoma ti špioni nevtralni Grki, a tudi Albanci so m< d njimi.
Odlični Turki so videti izolirani od oficijelne Turčije, kajti njih obiski na turškem poslaništvu v Bernu so kaj redki. Zelo redka je tudi korespondenca z njih prijatelji doma. Videti je, da jih drže iz gotovega vzroka oddaljene ml Turčije in da jih za njih odsotnost celo plačajo. To so brez dvoma politični nasprotniki sedanje vlade in ker se kažejo v Švici zelo prijazne napram Francozom, so morda nasprotniki Nemcev. Cas jim poteku v pohajkovanju. Pijejo turško kavo, črtajo liste ter sempatarn prirede kako igro. V pogovorih s tujci so izredno oprezni.
Iz zadnjega poročila iz Londona, ki. se tiče angleške mornarice, zlasti trgovske, je razvidno, da so Angleži v I. 1915. izgubili za M5/912 ton več ladij, kot so jih zgradili. Ako odštejemo od števila potopljenih parnikov število na novo zgrajenih, vidimo, da je bila angleška marina koncem 1. 1915. za 451 ladij manjša kakor koncem leta 1914. Po poročilu lorda Bercaforda je bilo od min in podmorskih čolnov potopljenih HtfO angleških ladij, med njimi 400 trgovskih. Te velikanske izgube bi se sicer ne poznale tako, ako bi ladij tako zelo ne potrebovali. Velikanske so potrebe angleške admiralitete itd. Vse to je povzročilo, da so Angleži v resnih zadregah.
Lord Curzon je pred kratkim prvič poročal v zbornici lordov, da je 43 odstotkov angleške trgovske mornarice v državni službi, namreč, da dovažajo potrebščine za armado in vojno mornarico ter za zaveznike; 14 odstotkov angleških ladij vozi prebivalstvu zavezniških držav brano in obfcko; ostane torej še 43 odstotkov za privatno trgovino, ki so pa tudi pod vladnim nadzorstvom; vlada jih lahko vsak dan mobilizira.
V svojem govoru je Curzon omenil, tla so potrebe zaveznikov velikanske; pričakovali niso. da bodo le za polovico tako velike. Nad petsto angleških ladij jc vedno na morju in vozijo blagi» v Rusijo, Francijo in Italijo. Pripomnil je, da so te žrtve, ki jh nosi Anglija, absolutno potrebne. Žrtve bi bile manj očitne, ako ne bi primanjkovalo ladij. Zadnji čas se število ton zopet bliža prejšnjemu številu ;to pa največ zato, ker je Nemčija spremenila svojo politiko z bojevanjem na morju, Anglija pa z vso hitrostjo gradi nove ladje.
čanih volitvah in da z vsemi močmi d ram i jo razredno politično zavest članov, si m pat iča rje v in delavskega prebivalstva sploh, liazun shodov iu primernih predavauj je v ta namen potrebna trajna agitacija za pomnožitev naročnikov socialističnih listov iu razvnemanje zanimanja za čitanje. Na klubskih sestankih se priporočajo članske razpre o predmetih, ki jih obravnava časopisje, da se na ta način zlasti začetnikom v stranki omogoči čim temeljitejša poglobite? v socialistično pojmovanje in se manj izurjenim ¿itateljem olajša čitanje z u-žitkom iu rezultatom.
V	ta namen priporoča kongres glavnemu in obema noviiiskirua odboroma tudi izdajanje knjižic, popularno pisanih o raznih vprašanjih socializma, zlasti takih, ki uvajajo čitatclja v socialistični način mišljenja,zdramijo njegovo zanimanje za predmet in tako olajšajo med maso agitacijo za vstop v organizacije in za naročanje strankinih časopisov. Čim razmere dovolijo, naj se poizkuša tudi izdajanje večjih socialističnih del, namenjenih sodrugoiu, ki so že prebavili začetne pojme iu streme po bogatejšem socialističnem znanju.
V	volilni dobi se mora vsestranska agitacija dvigniti na vrhunec možnosti; ali ta potencirana agitacija ne sme biti le mimoidoč pojav. Kakor niso volitve edino sredstvo socialističnega boja, tako tudi ne sme biti agitatorieno delo omejeno le na volilno dobo. S končanimi letošnjimi volitvami se mora takoj pričeti delo za prihodnje volitve; temelj tega dela pa mora l».iti močna organizacija.
morski čoln potopil ameriško ladjo "Petrolit", in od 5. decembra, ko se je to zgodilo, si» se izmenjavale diploinatične note med NVashiugtonoui in Dunajem. Sedaj je ameriška vlada objavila zadnjo noto, ki jo je poslala avstrijski, hi iz te objave je razvidno, da očita Lansing dunajski vladi to, kar se v narodnem življenju imenuje laž. Pravi namreč, da so "po nazorih zvezne vlade dejstva, ki se tičejo Petrolitovcga slučaja, povsem drugačna, nego jih je naznanil poveljnik podmorskega čolna svojim predpostavljenim uradom iu da je vsled tega potrebno takojšnje pojasnilo.''
" V nasprotju z resnico je -—' po nazori-h zvezne vlade — to, da je dal kapitan Petrolita prostovoljno svoje zaloge podmorskemu čolnu; po informacijah ameriške vlade jih je namreč podmorski čoln vzel." Lansing tudi pravi, da ni dal podmoraki čoln navadnih svarilnih strelov,, temveč da je takoj ostro streljal. Nadalje odklanja ameriška vlada dunajsko trditev, da je poveljnik avstrijske subniariiike ameriško petrolejsko ladjo p<» njenem ¡izgledu lahko smatral za bojno linijo po njenem izgledu lahko smatral /.a bojno Iml-izreče svoje obžalovanje, da kaznuje poveljnika iu da plača primerno odškodnino.
V laboratoriju ameriškega vladnega gozdarstva so iznašli nov proces, s katerim je mogoče izdela vat i iz — žaganja prašek za peko. Obiskovalcem so dali pokusiti kolače, ki so bili na ta način spečeni iz žaganja. Ne vemo, če je ta proces že dovršen, če so bili kolači tudi okusni in — kar je posebno važno — če ni metoda predraga. Da so v lesu hranilne snovi, je že davno znano in kemija se je dolgo trudila, da bi našla način, kako bi jih bilo mogoče porabiti za hrano. Morda se je to gozdarskemu laboratoriju sedaj posrečilo. To bi bil teoretično velik korak za rešitev želodčnega vprašanja. Toda le teoretično."Zakaj v kapitalistični družbi jc ni iznajdbe, ki bi koristila vsemu ljudstvu in rešila materijalno vprašanje. Ce bi kdo iznašel proces, da bi se mogel izdelovati kruh iz kamenja.bi kapitalizem moiiopoliziral kamenje in izdelovanje; prilastil bi si novi profil, ljudstvo, lii pa še bolj spravil v odvisnost od sebe. Velike iznajdbe človeškega duha bodo koristile človeštvu, kadar jih ne bo mogel noben posameznik izkoriščati za svoj sebični dobiček na škodo mase; to bo tedaj, ko bo človeštvo organizirano kot enotna družba enakopravnih ljudi iu bo ta družba posedovala naravna bogastva iu produkcijska sredstva.
ZEHAJTE ZA ZDRAVJE t
Navadno se pravi, da je zehanje frdo in nedoitojno. A neki zdravnik po imenu Noeger ga zelo priporoča cot posebno dobro sredstvo za aparat dihanja. Svojim klientom posebno priporoča zehati in jih s sugestijo na to navaja.
DRAG PAPIR
Nedavno so v Odesi imeli Konferenco vsi lastniki ruskih časopisov, pri kateri so reševali vprašanje glede pomanjkanja papirja. Zlasti časopisom v manjših mestih je zdaj zelo težko priti do potrebnega papirja. Cena je neizrečeno visoko poskočila. Prej so mogli tiskarji kupiti papir po sedem kopejk funt, zdaj gu dobijo funt komaj po 42 kope j k. Pričakujejo, da se »o papir še bolj podražil.
Uspešni mož.
Kdor je zmožen, ima vselej priložnost, iu uiož, ki je uspešen mož je koristen. Kdor če imeti uspeh, mora biti zdrav, liolehui ljudje in oni, ki zanemarjajo svoje zdravje, ne morejo imeti uspeha. Kdor pričakuje uspeha, skrbi za svoje tebi, ,da jc zdravo, in se vselej hitro pobriga, če ni kaj v redu, če zgubi apetit, če se po jedi ne počuti /dravega, če ima bolečine v želod eu, zaprtje, glavobol. V takih slu čajih se mora takoj vzeti Triner jevo ameriško grenko vino.To iz j 'vratno zdravilo hitro izčisti pre-1 havljaluc organe, ne da bi telo \kaj oslabelo, povrne apetit, daje »dobro in zdravo spanje in daje) novo moč. Cena >111.00. .los. Tri ner, kemist, 1333 1339 So. Ash land Ave., Chicago, III. Po lekar-i nah.
Utrujeno telo naj se dobro drg jie s Triner¡eviiii liniuientoiii. Dobro za revmatizem. Cena 25 in .'»(le, po pošti 35 in GOc.
, PRODA SE
po nizki ceni šest tamburic, katc-i rc so bile rabljene samo eno leto. Tamburaski zbor se jc razpustil vsled slabih razmer, sedanji lastnik pa vsled bolezni nujno potre buje denar. Več se izve pri:
Ivan Brezovar, box 3, |(3x)	East Mineral, Kans.
Cenjenim rojakom priporočam, I da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena j postrežba.
Emil M. Markicb, 530G Butler St.
Pittsburgh, Pa.
(20-7 Advert.)
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
t prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno žolsa»l ike postaje, Lyons, 111.
Telefonska frtev.: 224 m.
lames F. Slepili*.
predsednik.
"hristian R. Walleck.
L podpreds.
hm an ud Beraiiek.
11. podpreds.
Moli J. Krasa,
blagajnik.
Ravnatel|skl
MirhMl Zimmer. natola* Kmmuil Seraeek Dr. Anton »iaek«"' Jokm Kuelk A. V. (i«rin««r Juha C. S r«M Krnot K und« Jim« V. S l«i* i M C. S. Wal lack
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue ItUnd Avenue, bliio 18-»te ulice,
CHICAGO, ILU
Pondcljek in v četrtek do zvečer vse druge dneve pa do 5J popoldan
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
ODPRTO:
Pošiljamo denar v stari kraj bfzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti .stalno ceno, ali vse nase cene tE>do računane po najnižjem dneVnem kurzu. Uprasajte ali pišite
po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Sroijo, Rusijo, Angleiko
in Francosko.
(¡ovorimo vae slovanske jezike.
Naiveči» dnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-54 Blue Ulaod Avenue, Chlcago. 1K.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni
L^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F . KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, IL L. v
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAI) STREET Tel. 1475 JOMNSTOIVN, PA.
Angleška vojna sodišča so obsodila 34 oseb na smrt, ker so se branile vojaške služlie, češ da jim brani to njih versko prepričanje. Smrtne obsodbe se sicer niso izvršile, temveč so bile v vseh slučajih izpremenjene v ječo. Toda izrečene so bile in lahko bi se bile izvršile. Sicer pa tudi ječa ni zabavišče. Anglija velja za demokratično deželo. V primeri h kontinentalnimi državami jc res demokratična. Kljul» temu so tak«* sodbe mogoče. Pred vojno je bila obvezna vojaška služba nezaslišana reč; sedaj se obsodi človek na smrt, če pravi, da mu brani vest prijeti za puško. Tako bo v vsaki deželi v slučaju "potrebe."
Amerika ima, kakor smo že zadnjič omenili, zopet malo afero z Avstrijo. Bolje rečeno: Še jo ima. V sredozemskem morju je avstrijski pod-
Pet newyorskih bank: City National Bank, (Juaranty Trust Company, .1. P. Morgan and Companiy, Lee, lligginson and Companiy ter Kidder, Pea body and Company, in zastopniki ruske vlade so te dni sklenili pogodbo, po kateri dobi Rusija 50 miljouov dolarjev posojila. Za varščino je bilo v neki banki vloženih za 150 miljouov rubljev vrednostnih papirjev; vrhutega dobe a-nieriške banke predkupno pravico na ruske državne zadolžnicc v znesku 100 ni i 1 »j on o v rubljev. Kako bodo morali ruski delavci delati, da bodo ameriški kapitalisti dobivali svoje bogate obresti! Je li treba še več dokazov, da se kapitalizem boljinbolj internacionalizirat
Ameriška ekspedicijn. ki je imela namen v je-ti Villo, stane Združene države vsak dan $100,000. Doslej so Združene države že nad 10 miljouov dolarjev žrtvovale za Pershingovo vojaštvo. Kakšni bodo šele računi, ako bi res izbruhnila vojna T
Dr. Richtsr's Pain Expeller
sa revmatične bolečine, >a bolečim otrpnelostl pkla-pov ln mlMo.
Pravi *e dohl 1« • /.avitku, kot vw» kaže ta «lika. N» vzemite ga, ako nima na zavitke naše trine latm ke ■ 8idro.
»5 in ftO centov * vseh lrkarnab, a pa naročite ■» d» ravnoet od
F. Ad. Richter & Ga
74 80 WaMilngtot Street.
New York, N. Ti
CARL STR0VER
Attorney at Law
Zastopa ki vieh soddčik.
specialist za tožbe v odškodnin» ki h zadevah. At so he H »OH
133 W. WASHINGTON SIRFEl
CHICAGO, ILL. Telefon: Main
Or. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdr&ralk ta notfMiJ« bolesU ln raaoctlnlk. adravaiftka pretakava L>rei)iaino—pi> «ti j« I» adravila 1024 Blue laU* iT*., Oklcago. Ureduje oil 1 do I ^ >ol.; »d 7 do P »vačer Uren Cktcaj Uvedi bolnik» naj piieja ■leveaaka
MODERNA KNIOO VEZNICA Okusno, hitro in yrpeino dal« r.a privatnike in druitva. BpreJ* mamo naročila tudi izvon mesta Imamo moderne stroja. Iflaku («na in poltena postraiba.
BRATJE holah, 1083 Blue Island Ava,
t Advar. I
NOVA IZBIRA, NOVE CB^E!
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite sc name. Prodajam tudi Columbia RTafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERB0VEC, P. O. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen ealun
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00, $42.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $ti00, $1.000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku
IA 460 GRANO AVE.,
Telefon 1199
KENOSHA, WIS Johnu Verdcrbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
Boj za življenje.
TRINCHS
BiTTCR-WlNE
T* I M| MOV*
HORKEJ^IHO
•*••» 3 % »«►•••« »*• „_(> «co,	^
Cena $1.00
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pojavijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, <la je človek popolnoma izčrpan. Temu potem j- ledi jo nerodnosti prebavi janja, duševna potrtost in fizična onemoglost. cslovek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINER JEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droha; s tem
izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apelita, ■ Inb<>«t po jedi, napenjanje ¿rev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, ohledelost, nervoznost in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate» svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje, ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOS. TRINER
izdelovalec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicafl«. ni.
Prortl revmatizmu, bolečinam v križu, neurslgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslu/.ite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene Vsled dela, je treba drgniti h Trinerjevim linimentom. ( ena '¿r»c in 5(lc v lekarnah. Po pošti 3f»c in fiOc