OYíce Izliajajo 1. in 1&. vsneega ineseca. Cens ceJo I gld,, za i«! leta 50 kr. — Naiočnin^ J. Krajec v Novem mestu, dopise |»a t Monsignor Luka Jcrun. Umrl je 25. aprila po stiriiajstdnevni hudi bolezni preč. g-, stolni kaiionik Ijubljaiiski Luka Jeran, v 78. letu svoje dûbe. Rojeu v Javorjah na Gorenjskem Ifi. oktobra 1818, posvečen 3. avg-. Í845, služil je sprvji par let kot kapelan, potem se je napotil kot misijonar v vročo Afriko za slavnim K ii o b 1 e li a r j e m. Ker pa mu podnebje ni ugajalo, vrnil se je kmalu v domovino in je služil potem kot kapelan v Trnovem v Ljubljani. PoKtieje je stopil iz tilužbe in se posvetil le pisateljevanju in raznim dobrodelnim napravam. Leia 1882. je postal stolni kanonik. Neprecenljive so zasluge slavneg-a pokojnika za slovenski narod. V svoji mladosti je bil on nekak uřitelj staremu dr. Dleiweisu, očetu slovenskega naroda, kise je pri njem se kot bog'oslovcu uřil pravilne slovenščine. Blizo 50 let je urejeval in marsikdaj skoro sam pisal nabožni list „Zgodnjo Danico". Poleg tega je spisal že.celo kopo pouČnib, zlasti pa nabožíjíli knjig, n. pr. „Popotovanje v sveto deželo", razne „Smarnice" in druge molitvenike. Legenda o desnem razbojnik«. (Koneo.) „Ropar ostro zre na tujce. Pa glej Žudno premembol Z brado zaraženi obraz se jame prijazno smejati. Zaprži vrata, odgovori: „Bodite pozdravljeni!" Rop vrže v kot, sleče mokro obleko ter pravi : „Zena, ali nimaš nič jedila?" 5e je nekoliko kruha, sadje in pa četrt srne," odvrne roparjeva žena, vstane ter hoče Jezusa Mariji podati, da bi te reči prinesla. „Ne!" pravi Marija, pusti, da to jaz storim." Vsi so jeli. Samo roparjeva žena je ostala z Jezusom pri zibeli svojega sina. Ali to jej »i delo britko, kajti srce jej je od veselja poskakovalo; tako srečna se ni bila nikdar. Po večerji se vsede ropar zopet k ognju. Obraz se mu potemni, ko pogleda od svojega sina ako oznanilo v „Dolenjske Novice" ua-, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za ■at, (tvaki'at kr,, trikrat 16 kr. voditelj dijaSke kuhinje je pripomogel mnogim revnim, a nadarjenim mladeničeni, da so zvršili srednje éole. Četa vrsta duhovnikov, pa tudi posvetnih mož se ima največ njemu zahvaliti, da so sedaj to, kar so. Zbiral je tudi denar za misi-jone in za druge dobrodelne namene. Koliko je on dobrega s tem storil, to je znano le Bogu vseg-avednemu. Bil je prayi oČe ubogih, ki je zanje vse žrtvoval, kar je imel. Sam je živel prav siromaško, ker navadno je ves svoj denar, kar ga je imel, sproti razdajal. Pred smrijo so dobili celo kopo dolžnih pisem bivših dijakov, katerim je posojeval denar, da so mogli plačati šolnino. Vprašali so ga, kaj naj Ž njimi storé, in on je dal skoro vse raztrgati. Njegova dobroiljivost je bila res brezkrainal — Do zadnjega je bil čvrst in zdrav, vedno dobre volje. Lani, velikega Šmarna dan je še pridigoval nekemu novomaŠniku ; isti dan je obhajal slovesno svojo zlato mašo. Letos se je prehladi! pri velikonočni procesiji, in ta bolezen ga je položila v prerani grob. Jeran je bil sedaj najbolj poznan, najbolj priljubljen in popularen mož med Slovenci. Ž njim na Jezusa. „Oh," pravi Jožetu, „ko bi bii moj sin tak, kakoršen je vajin!" „Bolan je tedaj!" odvrne soprog Marijin, opazivši grde rane na deČku. Oče zdibne. „Rolan, dit! Strašno bolezen, gobe ima!" To rekŠi, dolgo molči ou in drugi. Slednjič pa zajoka žena roparjeva: „Bog kaznuje nad otrokom grehe starisev!" Ropar pogleda ženo, ali ne srdito, marvej kaže kesanje in strah. „Bog rad sprejme skesanega grešnika ter spremeni njegove solze v veselje" tolaži Marija. VzemŠi zopet Jezusa v naročje, pravi: „Kmalu napoči dan. Dajte mi nekoliko vode, da umijem dete, potlej pa odrinemo." „Oh, ne še!" odvrne ropar. „Dolgo pot imamo že," kaže Jožef. „Kamo greste?" „Nesrečni pregnano! smo, ki gremo v Egipt, da si dobimo novo domovino; toda vrnili se bomo." 80 položili T jamo spominov pol stoletja slovenske probuditve, narodnega razvoja in napredka, narodne probujenoati I On je sam vae to doživel, pri vseoa tem sam veliko in zelo uspeâno sodeloval. Neprecenljive 80 njfgove zasluge za slovenski narod ne le v duševnem, temveá tudi v gmotnem oziru. Njegov pogreb 27. aprila ob 5. popoludtie je bil velikansk. Tacega baje ěe ni bilo, odkar 80 „ožeta Bleiweisa" v grob položili. Udeležili 80 se ga vsi stanovi; duhovnikov samih je bilo nad 100. Tudi vi^ja in nižja gimnazija, učiteljska pripravnica, rokodeljsko društvo, katoliško delavsko društvo itd. so mu skazali zadnjo iast. Pred hiŠo so mu zapeli višjegimnazijci, v cerkvi, med poijo in na grobu pa 80 peli bogoalovci. Truplo so blagoslovili na domu prevzv. knezoàkof; sprevod pa je vodil stolni prošt mil. g. dr. L. Klofutar. Počivaj sladko od neumornega delovanja in vživaj veino plačilo pri ljubem Bogu I Gospodarske stvari, Kiiko na,i so mniTljc zatlnijo? Mravlje so celo poletje velika nadloga v shrambah, ulnjakih, vrtovih in drugod. Marsikdo se trudi brezuspešno, da bi odpravil !a nadležni in škodljiv mrčes. Shrambe se s tem obvarujejo pred njimi, da se vse špranje v lesu ali v zidu dobro zamažejo. Ako se le še ne odpravijo, treba je pogledali, kje imajo svoja gnezda, v katera je treba vliti vrele vode. Ako se stezice mravelj pomažejo s tvariiio, ki jim je zoperiia, n. pr. s siol-čeno kafro, potem se kmalu zgube. Iz omar se mravlje odpravijo, ako se namoÈena goba, posuta Jožef in ropar gresta iz koie. Ljubek vetrič jima pihlja nasproti; oblaki se zgubljajo v daljavi, vse je vnoviá poživljeno. Én'^'^P'j' svojf^g» s'iia v vodi, s katero sem jaz umila svojega!" pravi Marija, ol>j:ime staro Ženo ter odide z Jožefom. IIL Ropar in žena gledata za odhajajočimi, dokler jih le morata videti. Ko pa jima izginejo izpred oči, zdihujeta kakor bi bila zgubila za vselej ka-cega dražega izmed družine. Zena zajoka. „Pridil" pravi gobovemu deČku, „pridi, Dizma," kopala te bom v vodi, s katero je tujka umila svojo prelepo dete 1" „Pa čemu to?" pravi oče z ramami majaje. Mati ne čuje. Toda komaj se deček dotakne vode, Je že zdrav. Oez 33 let je umrl ta Dizma z Jezusom vred na križu. Imenujemo ga desnega razbojnika. 8 sladkorjem, položi va njo, na katero se jih mnogo nabere. Ko na njej vse mrgoli, vrže se v krop. To pa se mora ponavljati tako dolgo, dokler se jih kaj nabere ; a goba se mora vselej sproti osuSiti. Drevesa se pred mravljami obvarujejo naj-ložje, ako se deblo na okoli v podobi obroča pomaže z zmesjo navudtiih dimniških saj in lanenega olja. Tega namazanega obročka nobena mravlja ne prestopi. Zabrani se jim plezanje na drevo tudi s tem, ako se približno sredi debla na okoli priveze pet centimetrov na debelo navadne bate. Će mravlje zahajajo v panje, treba je dotične deske nadrgniti s kredo. Kako se gosenico odpravijo z zel,ja in kolerab ? Spomladi in poleti gosenice navadneg'a belega metulja mnogo zf-li&Č ukončajo Mrčes se obrani celo jeseni, marsikdaj celo, ko že zmrzuje. Poskušalo se je že na razne načine, to nadlogo odpraviti, pa ee ni posrečilo; tudi nabiranje gosenic nima pravetra uspeha. Kjer se prideljuje veliko zelja, je najbolje race postaviti v boj zoper gosenice. Skoro neverjetno je, kako natančno te živali gosenice poiščejo in pobero z zelenih peres. Ako se semterije kako pero odlomi ali pa cela rastlina poškoduje, se to ne sme toliko vpoàtevati, ker pri vsem tem se mnogo več zelja pa tudi truda prihrani. Da pa race zaradi tega ne zbolé, treba jim je dati dovolj pitiie vode in vsak dan se morajo po dvakrat skopati. Pri vsem t^m pa je treba paziti, da race iie zaidejo med druga zelišča, kjer bi utegnile napraviti veliko Škodo. Kako se ninlie in brendji odžeuó od tovorne živineí Da se nadležni mrčes v vročih dnevih odžene od živin«, rabijo nekateri kuhano vodo, v kateri se je kuhalo orehovo perje, pelin, vodeni dresel in lopatika ali aloa. S tem se namažejo konji in cprega. Ako pa tega ni pri rokah, rabi naj se rman, ki raste povsod o!i potih. Ž njim naj se živina obdrgne. Kdor hoče rabiti v ta namen lopatiko, naj v dveh litrih vode skuha 20 gramov Ippatlke ter naj s tem pomaže konje in opravo. Oe bi to ne pomagalo, poskusi naj se s karbolnim oljem ali z zmesjo, ki ima 10 delov petroleja, 10 delov ribje masti, i O delov lavorjevega in en del nageljnovega olja. V Ameriki rabijo farmarji zmes iz dveh delov ribje masti in iz enega dela petroleja. Kdo naj i>osroaH.je posciske službo v Novem mestu? Z najemanjem poslov imamo gospodarji dandanes veliko sitiiosti. Ne le, da poslov primanjkuje in jih je sploh teiko dobiti, je tudi ta križ z njimi, da se 51oTek ne ve kam obrniti, kedar jili potrebuje. Kolikokrat se ne zgodi, da se hlapec na ti-homa odpove službi ali pa, da sluîbo meni nié tebi nié zapusti. Kolikokrat se ne zgodi, da mora gospodar posla odpraviti, ker ni za rabot Kje naj poisře gospodar tako naglo drugega hlapca? Pa tudi, èe se odpove hlapec po vsih predpisih naie poaelske postave, kako težko je iskati in dobiti novega hlapca! Kolikokrat se ne zgodi, da se morajo celo že poselske službe razpisavati po „Dol. Novicah"?! V takih razmerah pai ne kaže druwga, kakor da .se ludi v Novem mestu (in sploh po veřjih trgih in krajih) ustanovi urad, kateri se naj peČa s tem, da preskrbljuje poaelske službe; taki uradi ob.^ítojé že po vsih vežjih mestih. Ta urad naj bi posredoval med gospodarjem in poslom ; v njem naj bi se oglašali posli, ki išíejo službe in gospodarji, ki iŠřejo poslov. Kako ugodno bi bilo to za obe stranki! Če iííe hlapec sedaj slu/.be po Novem mestu, se mora oglasiti na mnogih krajih, pa se morda ne naleti na gospodarja, ki bi ga lahko rabil in sprejel. In ce je dolnl sluï.bo ; navadno je ne more takoj nastopiti; čakali mora toliko ňasa, t!a se odpravi prejšnji posel. Če bi se pa poslu ponudila prilika, oglasiti se za slii/bo pri službo posredovalnem uradu, bi dosti hitreje izvedel za izpraznjena mesta in miiogokiat bi svojo službo lahko takoj nastopil. Ravno tako bi imeli tudi gospodarji zlajsauo stalisie, glede poslov. Iz marsikatere zadrege bi se gospodar lahko liitro pomagal i[i nadomestil bi lažje izstopivšega lilapca ali deklo I Pa še nekaj I Marsikateri gospodar pridržuje slabega posla, ker se mu hoji službo odpovedali v skrbi, da potem sploh nobeuega ne dobi. Vse drugače bi pa bilo, ko bi imel pri rokah takoíien urad, kjer bi lahko poizvedoval, ako se mu je mogoŽe pomagati do druitega posta. Za posle kakor tudi za gospodarje bi bilo tedaj veliko ugodnejše, ko bi imeli v Novem mestu tak urad, katerega bi bilo urediti po izgledu enakih uradov v večjih krajih. Mogoče, da se bo dalo v tem oziru kaj doseči. Prvi korak za ustanovitev tega «rada je ie napravljen. V Novem mestu imamo sicer že nekake posredovalke, toda le Za posredovanje služb za dekle. Treba pa je, da dobimo javen in koncesijo ni ran urad ia posredovanje poselskih služb v obííe, kakoršne nahajamo po drugili krajih. Kaj se ho dalo v tem oziru v Novem mestu doseči, poročati hoČem prihodnjič. Enj je norega po avstrijskem cesarstvu? 18. aprila je bil dr. Lupger že v četrtič izvoljen dunajskim županom. Dobil je glasov, liberalec dr. Griibl pa le 42. Prve izvolitve lani Lueger ni sprejel, ker ni imel za seboj dvetretjinske večine, brez katere hi ne mogel vladati. Drugič ni bil potrjen, ko je bil pa tretjič izvoljen, je bil mestni zbor razpusčen. 27. aprila je bil Lueger od cesarja v avdijenci sprejet. Vladar je priznaval njegovo zmožnost, zvestobo in osebno poštenost, a glede sedanjih razmer ga za sedaj ne more potrditi dunajskim županom. Lueger je nato županstvo odložil, klanjajoč se volji cesarjevi. V kratkem bodo iz nova volili župana, seveda moža krščansko socijalne stranke ; Lueger pa za sedaj ostane ie prvi podžupan. Zidje in liberalci so silno poparjeni, ker je bil Loeger tako prijazno sprejet od cesarja. Spoznali so iz tega, da se tudi na najvišjem mestu priznava njegovo delovanje, kar pa so sami vedno tajili. V državnem zboru je priSel te dni na glasovanje Klunov predlog, da bi kranjska dežela dobila dva poslanca, ne pa samo jednega, kar je v primeri s številom prebivalcev premalo. A predlog je dobil le ÍH) glasov. Zanj so glasovali tudi Poljaki, kar je nemške liberalce zelo raiburilo. Kakor se kaže, bo volilna preosnova brez spremembe sprejeta. Na Tirolskem se bo letos obhajala nenavadna stoletnica. L, l7i)6 se je namreč cela Tirolska dežela za Časa krvavih francoskih vojskA posvetila presv. Srcu Jezusovemu in se njemu izročila v varstvo. Ta slovesni čin se bo letos ponovil. Nedavno je posebna deputacija povabila cesarja samega k tej svečanosti, kateri se je bo udeležil, Če bo le utegnil. Tirolski liberalci bi seveda radi vse to preprečili, a ne morejo, ker imajo v deželnem zboru manjšino. Na Ogerskem prireja ljudska stranka vsako nedeljo po več shodov, na katere se sliaja včasih po lO.OOO do 15.000 poslušalcev. Ni dvomiti na tem, da bodo trudi te stranke prej ali slej obrodili lepe sadove, ko se ljudstvo zayé, kaki ljudje 60 mu doslej gospodarili. Ljudski volji in vstraj-nosti se slednjič tudi navihani diplomati s svojimi zvijačami ne bodo mogli več ustavljati. — V kratkem se zaČno tisočletne slavnosti, v spomin, odkar so se Mažarji tod naselili. Nekaterim nadutim mažarskim šovinistom je zopet kri zavrela, da srdito in prezrljivo govore o Avstriji in celo o vladarski habsburški hîèi. Nedavno je Košut očitno razžalil cesarja, ker teh 370 let, odkar so Mažarji podložni HabsburŽanom, zdé se jim nekaka babilonska sužnogt, katere bi se čim preje radi otresli. A njim je vse dovoljeno; največji Skandali se zakrivajo s plaSÈem Ijubeïni — pa6 ne v blagor naši državni polovici, pa tudi ne mažarski! Kiij je norega po širokem sretni Ruski car bo ta mesec v Moskvi slovesno kronan, HapeiSa bo zastopal dunajski nuncij Agli-ardi. — Rugom se je posreèilo veliko de!o, ko 80 sklenili pogodbo s Kitajci, katerih dežela je bila doslej zaprta vsakemu tujemu vplivu; zato pa je sedaj v notranjem popolno onemogla, kar je pokazala njih vojska z Japonci. Iz hvaležnosti, da so pri sklepanju miru v tej vojski Rusi pomagali Kitajcem, dovolili so le-ti sedaj Rusom, da sinejo rabiti nekatera njihova pristanišča. Tudi smejo sibirsko železnico podaljšati na Kitajsko in na njihlr^e dovažati svoje izdelke. Rusi jim bodo pa zato s svojimi Častniki izurili vojake in jim ob času vojske pomagali. S tem so Husi takorekoi podr.i „kitajski zid", ki je priSel že v pregovor kot neprestopen Nova doba se bliža zaradi tega ne le kitajskemu cesarstvu, temveč sploh velikemu obrtu i [t trgovini, Kriščanska Ru.sija je prevzela s tem veliko, a jako lepo in hvaležno kulturno nalogo — Katoliškemu nadškofu v Petrogradu je vlada naroČila, da naj poroča o stanju katoliške cerkve na Ruskem in predloži načrte, kako bi se moglo nje stanje zboîjiati. Dva najhujših preganjalcev katoliških yernikov na Ruskem sta prišla pri carju v nemilost in bota zato v kratkem vpo-kojena. Vse to se vrši po posredovanju papeža samega. Na NemSkem se je začela zadnje dni huda agitacija zoper livoboj, ki je ze mnogo družin pahnil v nesrečo. Zlasti zadnji čas se je zvrsilo več dvobojev s smrtnim izidom. Lahi so silno jezni na Menelika, abesinskega kralja, ker sklepajoč mirovno pogodbo, se očitno šali in norčuje ž njimi. Kadi hi ga kar štrli; h kaj hočejo reveži, ko so v takih zaiijkali, da si nikamor ne vedo poniHgati. Španjci imajo se vedno vojsko na Kubi, Govori se, da so tVamasoni krivi, da vojska Se ni končana, ker skrivaj podpirajo vstaše in tudi doma n^tgajajo na razne načine, V južni Afriki imajo Angleži vojsko z Mata-beli. Plete se že dalje časa, a Angleži jih vendarle ne morejo ugnati. Piše se liuiii: Radeče pri Zidanem mostu. — Nedavno so prišli tudi k nam ljubljanski socijalni demokratje lovit na svoje linianice naňe delavce, ki delajo v tuk:aj,šnji papirnici. Pa shod se jim ni pdsrecil, V nedeljo 19. apr. pa je katoliško delavsko društvo priredilo tukaj svoj shod, Il kateremu so prišli poslulalci tudi iz sosednih farâ iz Dobovca, St. Jurja, Ht. Janža iu Loke. Vseh poslušiilcev je bilo gotovo nad 500, Predsednik Pele je pozdravil zborovalce in poudarjal, da je za Bas ka- toliška vera prva, glavna in javna stvar, da je ž njo združena naša dolžnost, ljubiti svoj narod in braniti njegove pravica Profesor dr, Krek je na to govoril o sedanjem žalostnem gospodarskem položaju, ki g» imenujemo pod jednim imenom kapitalizem. Razlagal je, kako hoSemo mi, krŠiíansko misleči možje priti do boljšili ćasov, namreč s ponioijo božjo, kako pa nasprotno socijalni demokratje zaupajo le na svojo lastno pest iu zametavajo vso vero v Boga, katero hožejo čim preje ljudem izdreti iz srca. G-ovorili so še Jakopič o delavskem programu, Pavšner in Kregar o žalostnih razmerah obrtnega stanu in G-oatinčar o potrebi tesne organizacije delavskih stanov na verski podlagi ter poživljal vse navzoče, naj za Kadeče in okolico ustanove posebno katoliško politično delavsko društvo. Vsem g. govornikom se je nato g. Rižnar v v imenu vseh poslušalcev toplo zaiivalil, Z živio-klici papežu in cesarju se je shod zaključil. Bog daj lepim naukom^obilo sadu! Iz Črnomlja, — Dné 21. t, m. v torek se je pripeljal iz Dunaja deželni komtur nemškega vitežkega reda, ekscelenca baron de Fin, v spremstvu balajnega svetnika pl. Weitenhû 11 erja, v Metliko, in se na-itanil v tamošnji komendi. Drugi dan v sredo do-polndne je obiskal g, dekana v Semiču, iu ogledavši si cerkev, se je odpeljal v Črnomelj, tílovesno zvonenje je nazuanjevab) njegov prihod. Podal se je v cerkev, ter si jo ogledal, ker bo letos vsa znotraj in zunaj prenovljena. Res to bo veliko stalo, pa naj stane, da bomo le imeli enkrat dostojno farno cerkev, kakerâno smo že toliko let, pa ne po svoji krivdi ali zaniker-nosti, pogrešali. Stranske oltarje bo napravil g. V urnik z Gorenjskega, spovediiice je prevzel mojster z Krupe nas Valentin, kterl je pred kratkim časom izdelal in postavil v cerkvi sv. Duha iz hrastovega lesa čedno izrezljane klopi, tako da je cerkvica zdaj zares lična. Le škoda, da je naš dobri in za vse dobro vneti g. župnik vedno bolehen; ima namreč hud želodčen katar. Zasadil je tudi s pomočjo nem. vitežkega reda na komenakera hribu nov vinograd in vsega obzidal. Nekaj enacega se bo zgodilo, kakor smo slišali, tudi v Metliki in Podzemlju. Popoludne se je deželni komtnr odpeljal nazaj na Podzemelj in Metliko. Tretji dan y četrtek je povabil poleg tamošnje čast. duhovščine tudi druge duhovne n. r. na kosilo in se po kosilu odpeljal proti Karlovcu na železnico nazaj proti Dunaju. Domuče vesti. (Duhovske spremembe.) P, č. g. Janez D o Vič župnik v Mirni peči, je na lastno prošnjo umirovljen, Gr. dr, Janez Koren, doslej prefekt v serae-nisču, gre kot kapelan v Dob, G. Alb. 11 o v s k i, župni upravitelj v Lozicah, je dobil faro Javorje pri Litiji. (Umrl) je 26. aprila v Podborštu pri Mirni peči g. Janez Po vse, dobroznani hišni posestnik, brat novomeškega g. kanonika Po vŠeta. Blagi mož, kije dočakal 76 let, naj počiva v mirnf („Dolen dne 9. maja t. svoj redni občn ski Sokol") imel bode v soboto ob 8. zvečer v čitalničnih prostorih zbor h katerem se vabijo vsi bratje Sokoli. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika, 3. Volitev novega odbora. Odbor. (V Kranju) so te dui jeli zidati novo gimnazijsko poslopje na jako lepem prostoru. Do meseca oktobra bo nova gimnazija že pod streho. (Podarjene trte.) Na prošnjo kmetijske podružnice v Novem ratistu je visoko c. kr, poljedelsko ministerstvo po posredovanji gosp, B. Skalicky-ja, tehničnega voditelja za trtiioušniv dela v Novem mestu, brezplačno podelilo 19 100 nkoreničenili ameriških trt in sicer 16.000 sajenk Riparija Portalis in 4.100 sajenk Rupestris montikoift. Za trte se je oglasilo i)ri podružnici 42 gospodarjev, katerim so se trte razdelile přetečeni teden. (Poduk v kmetijski bralnici.) Redni nedeljski poduk v kmetijski braltiici se je prenelial zadnjo nedeljo in se prična z mesecem novembrom. Mtid poletjem bo priredila kmetijska podružnica nekaj popotnih predavanj. {Kmetijski poduk v Beli cerkvi.) V nedeljo, dné 10. maja bo v Reli cei'kvi poduk, kako se je posestnikom okuženih in na novo zasajenih vinogradov oglasiti za davčne olajšave in kako je prositi za brfzobresiua posojiU. Podučeval bode pristav g. V. Rohrman iz Grma. (V ámarjeti) je v nedeljo '^16. aprila deželni poslanec gOHp. dr, Ign. Žitnik poročal o svojem delovanji v deželnem zboru In pojaaneval sedanje naše gospodarske in politične i'azmei'e. (ï^vor je trajal celi dve uri, K shodu se je séšlo 400 -500 mož iz Smar-jete in Škncijaiia. (Iz Novega mesta) se nairi (tiše z dné 19, aprila t. 1. — „Dolenjsko pevsko draitvo" priredilo je dné 18. t. m. v čitalničnih [»roatorih „Narodnega doma" svojim članom »pomladanski koncert, obsezajofi sedem pevskih točk in ples. Pevske točke izvajale so se prav dobro, posebno se je odlikovala gospica Milka Dolenc. „Dulenjsko pevsko društvo" priredilo je ta večer posebno ovacijo svojemu pevovođju, alov. skladatelju gospodu Ignaciju HUdniku s tem, da mu je di'ustveni prvosednik gosp. dr. Defranceschi pojzbornetn nagovoru vročil drHgncen brilanten prstan, kojega 80 mu kupili člani pevskega društva v znak ljubezni in hvaležnosti. Od gospice Milke Dolénčeve, ki se je za nekaj časa preselila na Dunaj, pa se je pevsko društvo poslovilo z lepim šopkom. (Nova šola jedno razred niča) se ustanovi v Srednjem G-lobodolu pri Mirni peči, kakor je sklenil deželni šolski svèt, (Semenj v Brusnicah) bo v soboto 2. t. m,, ne pa 9. t, m. (Novomeški fijakarji.) Odkar smo dobili železnico, narastlo je tudi število fijakarjev, ki imajo pa dosedaj vsak svoje tarife. Ali bi ne bilo prav, da bi se uredili tarifi za vožnjo na kolodvor in bližnjo okolico? kajti pogostoma se čujejo tožbe v tem oziru, katerim bi se pa prav lahko pomagalo. (Pri ljubljanskih mestnih volitvah) 80 bili letos izvoljeni sami liberalci, Nasprotna stranka se volitev ni udeležila; le v 3. razredu so nekateri volili na svojo roko. Udeležba pri volitvah je bila jako majhna; to priča, da zaupanje do liberalcev vedno bolj pojema. (Na Reki) obhajajo te dni od 30. aprila do 3. t. m, 600 letnico čudovitega križa v cerkvi sv. Vid!i. Neki hrezbožiiež je namreč zagnal kamen v podobo križanega Jezusa, iz katerega je pritekla kri. (Pri Sv. Gregoriju)b!)3. t, m, blagoslovljen av. križev pot, kuterega je naslikal Nt. Koželj. Od 18.—36. t. m. bo ravno tam sv. misijon. (Slovenski klub na Dunaju) priredi v soboto 2. t. m. zabavni večer v „Re-stanrant International" z jako obširnim, zanimivim programom. (V Velikih Laščah) so dobili pri farni cerkvi nov veliki zvon, ki tehta blizu 49 stotoT. (V Ribnici) so koze ponehale. Od 121 obolelih jih je 7 umrlo. (Tatvina) Velikonočno nedeljo zjutraj mad vstajenjem je v Šmarjeti vlomil neznan tat v hišo posestnika Weissa, kjer stanuje zasebnik P,, po domače M. Vlomil je vrata v sobo, razbil skrinjo in odnesel okoli 4500 gld. Teden dnij pozneje je položil tat vrečo starega denarja v vrednosti okoli 500 gld. na vrt vpokojenega župnika Bogolina, Češ, na ta način bo lastnik denar dobil naza ; ni si ga apal menjati, ker bi ga gotovo kmalu zas edili. Kar je bilo pa novega denarja, prihranil je za se. (Koledar za 3418 let), namreč od 1. 1583. do 1. 5000. je izšel na veliki tabeli v Krajčevi tiskarni, kjer se prodaja po 30 krajcarjev póla. Sestavljen je le za ljudi, ki so v zvezdoznanstvu in ko-ledarsLvu že nekoliko poučeni, ker na podlagi teh tabél si mora vsak sam poiskati dotični solnčni krog in godove. Pod tabelo je v latinskem jeziku priložen iiavod, kako je treba iskati dotične lunske izpremembe in po njih ravnajoče se godove. Čitateljem, ki se za take stvari zanimajo, ta koledar, ali bolje to koledarsko tabelo prav toplo priporočamo. (Današnji list imii) kot prilogo razglas glede prodaje zemljišča spadajočega k grad« Volavče, katera se bode vrôila due 15. in 16. t. m. Rii/ne vesti. * (Dva tiča naše dobe.) Zloglasni Crispi, ki sedaj živi v pokoju, je že niarsikako hudodelstvo doprinesel ; a vse, kar je storil hudega, ae ni prišlo na dan. Zve se zmerom kaj novega o njem, samo nič dobrega. Sledeči dogodek pa ga kaže v vsi njegovi nečloveški nasilnosti. Ko je pred par leti v Kalabriji potres napravil mnogo škode, zložili so usmiljeni ljudje skupaj dva milijona lir v pomoč ponesrečencem. Criapi pa je ves ta denar potrosil za agitacijo pri volitvah, da 80 zmagali njegovi framasonski pristaši, ki naj bi ga podpirali v njegovem trinoštvu in zatiranju ubogega ljudstva. Ali si moremo se kaj groznejšega misliti? Seveda židovski listi o vsem tem molče kakor grob. — Mažarikt direktor Pii 1 szky je poneveril par stotisoč goldinarjev državnega denan». Zaradi tega so ga dejali pod ključ; a kmalu so ga zopet Izpustili z Izgovorom, Čes, da je bil blazen, ko je to storil. Zdaj, pravijo, je celo popolnoma pameten. Čudno! Marai-kak pošten mož, ki je po krivici prišel v ječo, je t ječi žaIo.sti zblaznel. Mažarju Pulszkyju se pa je uprav nasprotno zgodilo. Kdor zna pa zna! Taki so framaHont ! * (Milijonar) baron Moric HIrsch je 22. aprila nenadoma umrl na Ogerskem v 65, letu svoje starosti. Bil je žid in je zapustil baje 7000 milijonov goldinarjev! Umri je brez otrok, ker edini sin, ki ga .e imel, je umrl 20 let star. Kako si je ta židovski Jiiron nagrabil tako ogromno premoženje, Izprevidi lahko vsak sam. Po pošteni poti gotovo to nI šlo. Največ so mu nesla železniška podjetja na Turškem. * (Ta ran jo je zasolil!) Mažarski župani so poslali župnikom oklic, naj opominjajo svoje žup-Ijane, da se udeleže razstave v 1000 letni spomin njih naselitve. Neki župnik pa je odg.ivoril tako-ie; „Pod|iÍ8ani ljubi svojo domovino in svoj narod ma-žarski preveč, da bi se dal rabiti kot orodje k temu, da bi se dobro naŠe ljudstvo vozilo tje (v Budimpešto), kjer se ne more ničesar nauííti, razven straSanake malopridnosti. V taki pogubni stvari torej ne more noben dušni pastir, ki ljubi svojo domovino, sodelovati; vsaj jaz nikakor ne!" Seveda je tega vrlega, neustrašenega duliovnika zadela psovka „brezdomovinec", a on se pać malo meni za toi * (Emancipirane ženske.) tšedaj se nekateri toliko trudijo, da bi bil ženskam dovoljan vstop do malega v vse stanove in kroge, kakor je bila doslej le pravica moskili. A prvi poskusi kažejo oCitno, da ženski spol ée ni zrel za kaka višja opravila, in najbrže še ne bode kmalu. Nedavno ho ženske v Parizu imele neki aliod. Hotele so najstarejšo med seboj izvoliti za predsednico, kakor je to pri možeh navada. A volitev se ni posrtcila, ker nobena izmed njib ni hotela biti — najstaiejša. O veliki noći pa so na Dunaju imele socijalnodeniokratske ženske svoj shod. Toda na koncu se je fiula splošna pritožba, da debate ali razgovori predolgo trajajo, češ vsaka govornica preveč govori. Bo pač križ s takimi zborovale! y ženskih krilih! Saj ni čuda, ko „vsaka svojo žvrgoli" ! * (Profesor dr. Niisfibanm) je bil prav katoliški zdravnik, ki je leta 1893. v Monakoveni umrl. Izdihnil je svojo dušo z besedami: ^.Hvaljen bodi Jezus Kristus!" KakorŠno življenje, taka smrt, pravi pregovor; in res, g. dr, Nusabaum je bil veren kristjan, ves čas svojega življenja držal se je kršanskih naukov, katere je v mladosti od svoje matere prejel. Leta 1B83. je pisal svojemu spovedniku: „Prosite za me Boga, da bi me blagoslovil kot zdravnika, človeka in kot uĚenjaka". Pred vsako nevarno operacijo je sel v cerkev in prosil Boga, da bi mu dal pomoči. V bolezni je prejemal večkrat sv. zakramente m rožni venec Je visel vedno na steni nad njegovo posteljo. Lep je naslednji prigodek iz njegovega življenja: Ker je bil g. dr. Nussbaum jako izveden zdravnik, zato je vsak raje njega k sebi poklical, kakor pa katerega druzega. Neki bogat Žid je hotel na vsak način tega zdravnika pri sebi imeti in ob jednem malo burke ž njim uganjati, kai' ga je pa tudi dosti veljalo. Neko noč ga pokliče k sebi. G. dr, Nusabaatii pride in praša, kaj mu je. Žid mu p-avi: „Bolan nisem sicer, ampak prosil bi vas, ako bi mi hoteli nohte na nogi porezati". G. zdravnik vstreže želji, ali da tudi račun po storjenem delu. Žid se ni jn-av nič razveselil tega i'ačuna marveč zaupil je nad njim: „Kaj, 1000 mark, ker ste mi porezali nohte? To ni mogoče!" G. zdravnik pa pravi; Za eno operacijo dobim jaz 500 mark, po noči pa dvakrat toliko torej 1000 mark". Žid se je seveda pritožil pri sodniji, ali to ni nič pomagalo. Plačati je raoral zahtevanili 1000 mark, katere je g. zdravnik podaril zavodu za sirooiake v Monakovem. * (Kaj stori spoved.) Pred malo dnevi je sel neki duhoven k plačilnemu uradu v Veroni in stopil k mizi, kjer se plačuje. Uradnik ga praša: „Ali želite morebiti plačati?" Duhoven odgovori: „Ne ilačati, ampak 3000 lir imam oddati, katere mi je nj. eksc. Škof iz Vicence ukazal vladi izročiti." Na to potegne iz žepa cel zavitek bankovcev v vrednosti 3000 lir. „To svoto denarja je dal škofu pri spovedi neki človek, katerega je gotovo vest eilila, te i 3000 lir državi vmiti!" — Iz Švice je prišla zadnje dneve v Eerolin postna poSiljatev 10 mark z opombo: „Pod spovedno molčečnostjo je to nekdo izročil, ker je pridržal pri gledaliških predstavah ona dva procenta, koja bi bil moral plačati od nekih iger založniku Enču v Berolinu. Odgovor*) na „Poslano" v „Dol, Novicah" št. 8. I. 1896. Gg. Štefan Stukelj in Jakob Jerman v RnSetni vasi! Res je da sem imel vaju na sumu zaradi prviga dopisa v „Dolenske Kovice" iz Petrove vasi, kjer je bilo tudi obče mnenje zato. Sicer je pa Štefan Štukelj sam izrekel, pred mojo hišo: Jaz vem kdo je ki piše, sme si klobuk na stran djati in s^ancirati pa si ga iščite, povedati ga nočem. Dokler vidva s prisego ne poterdita, da Vama ni čisto nič znano, kdo je pisal krivični dopis v „Dolenjske Novice" ko je bil prvi javljen iz Petrove vasi, se ne morem suma obraniti. Reke! je tudi Štefan Štukelj, da se je občina nad tem človekom motila, oziroma obžalovala, katera mi je dala vsestransko zaupanje, Ni res: Da se občina motila ali žalovala, nad mojo osebo. Ees pa je da jaz kot 15 Ittni odb(. rnik, vstevši 7, let kot žitpan vžival sem zaupanje in ga še uživam, ker pred par mesci je bila nova volitei' župana, bil aem jirvi vprašaa ako prevzamem župansko čast, za katero sem se pa zahvalil. Izvoljen sem bil pa za podžupana oziroma svetovalca jednoglasno. Štefan Stukelj paČ malo vživa zaupanja v občini, ker je bil le tri leta odbornik. Pri zadnji volitvi ni bil izvoljen. Gorenja Paka, dne 25. aprila 1896. Jakob Ivec, posestnik. *) Zft doiiise iKul tem imiloTom iiTeđniStvo ni odgovorno. Darovi za kapelico Božjega groba: Drui.iiift .învoniik Sgld»; -Turij Košir 1 glJ. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: SlfiTiin kraiijflk» liraniliiicii 50 gld. ; g. Fr. Scliweiger, žuim. 3glil. ; g. Fr. Brniec, žuim. 3 gld. ; g. deknii Ant Aleš, mest» vencň im gruli Bvnjega dražega i)rijíitelja dr. Iv. Suata 10 gld,; g. ]gn. Kuíijaii 50 kr. Loterijske številke. Gradec 18. aprila 34 6 78 77 9 Trst 26. „ 65 6 47 7 64 XABTi^JUA. Gluboko užaljeni jio eiiirli iiciiuzaliuega Eoprog«, oiiTuiim očeta, gimji-ida Jurija Clariei-ja, nadzornika posestev kneza Windiéchgratza v p., izrekamo iiajsri-i)ejii> zňlivalo za nmoge dokaze iskrenega »ofiitja oil fiiitti blagega lokojjiika vsem prijateljem in znancem rajntega in řjdu i vsciu mnogobrojni ni iidele-ženceiu za častno sjíremtlvo k zadiijemn počitku. Piigebiio zftlivalii izrekamo velečnetiti duliovščiui, 11. n. goppodoni uradnikom, godbi slavne meáĚ. garde, skvni prortovoljui poŽHrni brambi kakor tudi vsem Ja-rovakom jirekrasui i vencev. V Kandijl, dtíř 27. aprila !89G. (110) Žalujoča rodbina. r" t mati Tužnim Broera naznanjamo, ita bo nňša preljubljena Marija Dular, poaestnica v Jurkl vasi, po kratki bolezni, previđeni r av. takranienti v nedeljo ÍÍ6. aprila ob 10. tiri zvečer v 74. letu svoje starosti mirno t Gospodn ïaniialt. Svete maáe zaiiuSnice se boilo brale danes in jutri v tnnozih cerkvaU, Blaga ranjka bodi priporočena v pobožni spomin in muli ter. Jurka Vas, dné 27. aprila 1896. (108) Žalujoči ostali. Poslano. Besede, da je .Štefan Strucelj po krivem prisegel, tem potom p r e k 1 i Í e m, ker to ni res. (114) J. Spreicer. HAZaiiAS. Prihodnji \f t f bo (103) V četrtek, dné 7. maja 1896. Viibi.jo se prodiijalci in kiiiici. v Mestno županstvo v Cniojnlji, dné '23. aprila ISíHi Schiveiger, Prostovoljna javna drašba. Pondeljek 4. maja l'ode se prodalo pri roïjakovi liii^i pri drevoredu po prostovoljni javni draH>i različno kmetijsko orodje, ïozoYi itđ. ob „Stari cesti" v Novem mestu ât. 243 obstoječe iz 4 aob, kuliinje, jedilne shrambe, drvarnice in kletí i delom vrta se odda I. junija. (113—1) Rudi smrti j^ospodarjevci je: (1121) Vinograd na prodaj na Trški gori, v najboljši legi. Natančneje se poizve pri uredniStvu tega lista. „Hiša" -mk na prodaj v Kandiji at 68. tik Novega mesta, obato-ie6a iz dveb sob kuhinje Čuranate ali shrambe za jedila in zdolaj je obokana klet io hlev, poleg hise je lep vit, v obsegu meri 330 kvadrat sežnjev. Hi§a je pri glavni cesti proti Zagrebu, katera je pripravna za gostilno in marsikateri drugi obrt. Hiâa je zidana, popolnoma niiva, ter z opeko krita. Proda se takoj po najnižji ceni. — Vež se izve pri lastniku v Kandiji tik Novega mesta, (101-2) Doijro oliraejee klavir je na prodaj po ceni vadi pomanjkanja prostora, — Ustmeno ae upraša pri opravn. „Dol. Nov." (10.-J-1) z primerno šolsko oliko se sprejme v tergovino z nfie-Šantm blagom pri 1. Šket-u v Žužemberku. (109—1> V vsakem delu dobro izurjenega (ovaškega pomočnika in ucenca, kateri ima veselje do kovaškega posla, vsprejme Peter Goijupič, kovač v Kandiji pri Novem mestu, Županstvo !^uiiliel-Stopi6e kupi (ni-i) obro ohranjeno ognjavarno blagajno (Werthetmsche Casse) pod ugodnimi pogoji. sta v Novem mestu pri kapiteljnu hiš. št, 154 takoj 2a oddati.__(a^-3) za cepljenje trt na zelenem, kakor t mi i najboljîio modro giilico za škropljenje trt, (od c kr. kmetijake druibe) S!^ ima na prodaj Jřmnjo Perko v Novem mestu. Naprodaj je I po prav nizki ceni pri Fr. Kastelicu v Kandiji pri Nov. mestu: (91-2) ŽElezEa Mmh vraia, okno 3 kamnitimi bangerjl in ootrania vrata s stetloiii. poleg okrožnega sodišča v Novem mestu priporočata slav. obôiustvu t mestu in okolici špecerijsko blago kakor: moko, kavo, sladkor, olje, riŽ itd.; vsakovistrio blago za obleke, izgotovljene srajce in lepe kravate. Žeieznin-sko biago: žage, ključavnice, verige. Žeblje, lopate, sekire Itd. Kupujeva tudi vse deželne pridelke II. pr.: konoplje kimel, jajca, maslo, tudi staro železo, kufer, mesing, svine in kosti. Raznovrstna domača vina kukor tudi najboljše vrste (93-2) krompir (oneidovec) ima na prodaj griijščiiiii T lïiyiiofii jM'i \ovciii mestu. Hišo z pspoJarskiini icslopji îer zeiDljišćeni proda iz proste roke Janez Medic iz Meniške Vasi št. 8. p. Toplice. — Več se izvé ravno tiiiii. Podpisani vsojam si slavnemu obfiiistvu naznaniti, da sprejemam vsa k mizarstmo olirlii spadajoča Je -m "•M katera dobrô in točno ter po najnižji ceni izvršujem, za kar tudi en» leto janiĚim. Jernej Sitar. (83 — 8) __v gmilieln pri Nnvetii iiiestn St 18. (99—2) Sedemnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, samospeve in spremljavo orgelj zlužil Ignacij Hladnik op. 25. cena 70 kr. Pange lingua in štiri Himne za procesijo o presv. Resnjem Te esu, za meaaii zbor, op. 24. cena 30 kr.. obedva zveska ob enem s poštnino 85 kr. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani pri J. Krajcu v Novemmestu ali pa |iri skladatelju. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel poteg Drgančeve gostilne v Kandiji tudi tako zvano Dťíikslerjevo gostilno v Novem mestu poleg Narodnega doma. Y obeh g^ostilnah toCil bom več vrst istrijanska in tudi najbolja domača vina. Tudi z dobro kuhinjo bonj al. občinstvu fino postregel ter se priporočam v obilni obisk. (B8-3) Anton Jahač, Jajca za valenje od pravih Brahma kokoši po 15 kr. Od řniíb holandskih kokoňi i veliko, helu fopu po 26 kr. Od Hotidanskih po 26 kr. Od jiravih Štajarskih kokoši po 10 kr. Od srebrno-pi-dovanskih pu 30 kr. O'! Lflngshana-ovih po 30 kr. (M purjih jii) iJO kr. Od srebrno-WyandotUs-sklh po 3(1 kr. Od Italijanskih )>o 80 kr. Od tnalih jio 80 kr. Ud kitajskih KI kr. Od sedmograiskih, golovratnih po 20 kr Od )arklii(|s-ovih )io kr. Od Yckohamskih jio 60 kr. Od Etndenskii) velikanskih gosij pu 1 ^Id Oil Pekinških rac po 'JO kr. Od velikih itajarskih rac po 20 kr. Jajcfi, ki ji\i razpuSiljfim, so vsa iistepa plemena, biU so uže večkrat preuioTaiitt, in popolnonm JntnC'lm za pravđ in čisto pleme. Max Pauly, (86-2) Kiifilicli (Siejarsko). ^^■mBUlHBH^HM^MDHH A^ažiui [K)nn(lba. Janez Težak gostilničar in mesar iz Gorenjega Suhora p- Metlika daje v nHjem na tii leta svojo gostilno in mesarijo, katera se nahaja v Gornjem iSuhoru na državni cesti jirav bîizo farne cerkve, obstoječo s štirih sob, knliinje s stediliiini ognjiščem, dvema kleti, dvema vodnjakoma, hlevuiti in nekaj vrta in njiv vse v najboljšem stanu s piav ugodnimi pogoji. — Poslopje, v katerem se nahaja lepo vrejena mesnica in velika ledenica stoji /.ia\en gofitiliie. Mesarija je bila dosedaj v celi fari edina le ta, iii ni se bati konkurence. Ako ne bi najemnik vtegnil imeti zadosti ka-pititla za gostilno, se mu da gcstilna Uidi na desetek. Pogoje pove gornji. (los-l) ^f/Jhreiim^ ^ ^^ i. kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi poTBod, kild za Hb kr. Srnrilo! Z^rndi Tiiftvrťiílníh Ï^J-D&Ttíjíinili Isdelkov Jq trâbji paeiti jua LAvirne ziivojo se imeuom: Kathreiner Zagar, neoženjen ter da zna dobro žagati, se takoj sprejme pri Jan^ LenardUf v liajkniburgu -na ŠtajcraJcutn. (104-1) V Semiču AatOII HonigSIHaitD, ètev. 37 daje v najem (170-1) ])ro