PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. __GESLO": ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 177. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. NOVEMBRA — TUESDAY NOVEMBER, 11, 1924. LETNIK XXXIII. Slika političnega gibanja v Angliji. (Izvirno poročilo od našega londonskega poročevalca Rev. L. Kuharja.) (Konec.) ARMISTICE DAY - DAN PREMIRJA. t Iz Jugoslavije. Odkar se je Labor stranka greška, ki jo je danes liberal-ustanovila, je bliskovito na- na stranka napravila iz gole raščala ter potegnila v svoj skrbi, da trenotno reši svojo delokrog skoroda vso delav- kožo, da je namreč dovolila sko prebivalstvo kraljevine. { razredni Labor stranki, re-Liberalizem je pod tem tr- klamirati zase in izključno pel, ker se je Labor živil od zase pravico zastopanja de-njegove krvi. Bistremu opazo- lavskega sloja, s tem da je šla valcu seveda ne more uiti,' v konservativni tabor ponuja-da je z nastopom bolj radikal-j ti svoje simpatije za milodar ne in bolj socijalno mislece trenotne pomoči, s katero mi-stranke liberalizem dobil smrt-, sli rešiti svoje življenje. In to no obsodbo in da se bo prej je škoda in bo imelo tragične ali slej porazgubil med kon- posledice v zgodovini Angli-servativci in med socialistični-j je. Boljše bi bilo na vsak nami radikalci. Iz enega vidika' čin trpeti poraz v sedanjih je to žalostna posledica libe-j volitvah, ter obdržati značaj ralnega dogmatizma, ker z u-. nadrazredne stranke, ki se ho-gonobitvijo te napredne stran- če rekrutirati iz vseh stanov ke, ki je izrasla iz vseh sta-; in ki hoče militi njih nasprot-nov, bo Anglija razdeljena ja, kot pa pustiti Anglijo, da zopet v dve politični skupini, se zakadi v boj med socializ-kot je vedno bila v zgodovi-, mom (Labor) in meščan-ni, a s tem velikim razločkom/ stvom, iz katerega mora prej da bo konservativna stranka; ali slej socializem odnesti la-zastopala bogastvo, industrij-' vorov venec. Vsaj iz angleška in trgovska podjetja, ve- škega vidika se nam zdi ta like posestnike in bogatejšo alternativa bolj patrijotična, inteligenco med liberalnimi ker razredni boj ne bo krepil stanovi, med tem ko se bo de-; imperija in ker socializem lavec, industrijski in poljedel- zanj nima ?imnatije. ski, ter revnejši uradnik zbiral v Labor. Anglija bo dobila Danes je dan — dan premirja — dan na katerega naj se sleherni človek spominja z veselim srcem. Šest let je minulo, od kar se je končalo svetovno klanje. Srca človeštva so vtripala v neizmernem veselju, ko so se zavijale bojne zastave, ko se je utaknil krvavi meč v nožnico. A človeštvo hrepeni po miru — po trajnem miru, — hrepeni po pravici. O Angel miru, pridi! Raz-prosti svoja krila črez celi svet. Pomislite le za trenotek na prestano gorje, ki ga je povzročila vojna. Niso še in še dolgo ne bodo zaceljene rane. RAZNE VESTI. Spominjajte se danes v molitvi — molitev, katera edina prinese tolažbo prizadetim. Sv. Oče apelira na krščanski svet, naj se na današnji dan vsakdo v molitvi zateče h Bogu, da bi vodil in navdahnil naše državnike z mislijo, po kateri bi zopet spravili svet v tir — v tir, ki bi bil Bogu do-padajoč in človeštvu v zado-voljnost. Bodi to danes vsakega katoličana dolžnost, da povzdigne oči proti nebu in s sklenjenima rokama prosi Vsemogoč- j nega, naj približa človeštvo i vsega sveta, h-Bogu — ljubi j Njega in svojega bližnjega — tako bo svetovni mir zagotovljen. NIKOLA PAŠIČ ZOPET MINISTRSKI PREDSEDNIK V JUGOSLAVIJI. RADIČ POBEGNIL PREKO ITALIJE V LONDON. NOVE VOLITVE MESECA FEBRUARJA. MIR V DRŽAVI JE ODVISEN OD IZIDA VOLITEV. razredne stranke in politični boj se bo spremenil v razreden boj med delodajalcem in delavcem. Razredni boji pa rušijo temelje države. To je ozadje današnje krize v Angliji. Labor stranka je nepričakovano dobila priliko zasesti ministrske sedeže. Bila je manjšinska vlada, a izrabila je priliko ter zapodila globlje temeljne stebre svoje stranke. Ko se je večini zdelo, da je pravi trenotek prišel, je ministrstvo podrla in izzvala nove volitve. Labor je volitve sprejel. Morda se je zmotil v detajlih a v velikem je videl prav. Z vso Mi toraj mislimo, da izid volitev dne 29. oktobra ne bo imel svojega pomena v nume-rični premoči, ene izmed treh strank nad drugo, ampak v tem, ker bo jasno pokazal, koliko volilcev se je odločilo sprejeti Labor razredno delavsko politiko in koliko volilcev se je odločilo za anti-Labor koalicijo. Prihodnji boji se bodo razvijali potem v tej smeri, dokler da delavski razred ne dobi večine v delavski državi. In takrat bodo zvonili zvonovi nagrobnico angleškemu svetovnemu imperiju. -o- Generalna stavka v Avstriji. Dunaj — V soboto dne 8. t. m. je bila proglašena na se- svojo napadalno silo se je ^-,Dunaju generalna stavka, ka gnal na liberalno stranko ter s,edUa pQ odločitvi jo zapodil v naročje konser vativcev. Izzval je na ta način novo grupacijo političnega mišljenja ter postavil pred narod v jasni obliki alternativo: delavec ali delodajalec. vlade, da ne poviša mezde železničarjem. Kancelar Seipel se je odločil, da poda ostavko, ker kakor izjavlja, rekonstruktivno delo v Avstriji potom Lige na- Ako liberalci obdržijo se ne-| rodov -e izkazalo nem0goč-kaj sedežev v bodočem par-|n radi Mzmožno8ti vladCf da lamentu, Jih bodo imeli le iz bi igtala na povišanje plače milosti konservativnih varuhov. Ta razvoj bo najbrž La- uslužbencem. Kancelar Seipel je bil mož bor stranko stal nekaj krva- na mestu _ težko bo dobiti Vi h f7i4rttt m n+Avi I n n lDtrnvi h Vih žrtev in število njegovih' naslednikflf ki bi bil njemu poslancev se bo najbrže skrčilo pod zedinjenim pritiskom obeh starejših strank, a četudi številno slabši, bo prisilil angleškega volilca, da se v bodoče odloči za razredni boj v pravem socialističnem pomenu besede, ki do danes ni bil mogoč, ker je liberalizem bil zadosti močan in odbijal udarce, ki so prihajali od levice in desnice, od delodajalca — konservativca in od Labor moža — delavca. V prihodnje bo polje pometeno in sovražnika si bosta gledala iz oči v oči. Morda dolga desetletja več ne bo Labor vlade v Angliji, a prišla bo v dese- aH 15 letih .n takrat bo Pnsla z večino za seboj, z ve-mo» ki jo mora razredna in zmerna stranka dobiti v de-v kateri tvori delavec * tretjini prebivaljstva. Ta-at se bo čutila velika po- e- nak za tako odgovorno mesto. -o- Sedem poštnih letal uničil ogenj. Cheyenne, Wyo. — Sedem državnih letal zračne pošte je bilo uničenih, ko je v novem hangarju izbruhnil požar. Ogenj je povzročila žarnica električne luči, ki je padla na z oljem namočena tla. Eksplodiral je tudi veliki gasolin tank, s katerega je metalo gorečo tekočino na vse strani. V usodnem trenotku sta se nahajala v hangarju dva strojnika, ki sta ostala nepoškodovana in sta rešila eno letalo. Škodo cenijo na $150.000. -o- _ E1 Paso. — Vsi politični jetniki v Mehiki bodo izpuščeni na svobodo dne 20. t. m., to je na dan na katere- Voditelj republikancev v natu umrl. i Senator Henry Cabot Lodge je v nedeljo zvečer preminul. Senator ni bil naklonjen Slovanom, v krogu svojih republikanskih tovarišev je pa bil visoko čislan. — Washington. — Finančni tajnik Mellon in gen. prav-dnik Stone, ostaneta v Coo-lidgeovem kabinetu po 4. marcu. Coolidgeova želja je tudi, da bi ostal na svojem mestu trgovski tajnik Herbert Hoover. — Hammond, Ind. — Prvi dan po Coolidgeovi zmagi je bilo izdanih 25 dovoljenj za zidanje oziroma povečanje to-varen. Med temi so Inland Steel kompanija, Youngstown Steel and Tube, Universal Cement, Standart Steel Car in druge. Obeta se prosperiteta.j Bomo videli. '— Ruska armada šteje 700.000 mož. Za slučaj vojne je pa v stanu postaviti takojj 5,432,760 mož. — Moskva Rusija. — Sovjetska Rusija je obhajala pre-1 tekli petek sedmo obletnico^ revolucije. Vršile so se voja-, ške parade in patriotični govori. — New York. — Truplo Ernest Schwera, starega 13 j let, kateri je bil 10 dni pogre-' šan od doma so našli pokopanega na Richmond Hill, na katero mesto so peljali štirje dečki detektive in priznali, da so oni dečka tam pokopali,' ko so ga igraje se s puško po nesreči usmrtili. — Washington. — En blok od Bele hiše so prohibicijski( agenti našli v neki hiši v tret-j jem nadstropju veliko žganje-j kuho, kjer je bilo 1000 galon( namočenega in velika množi-j na gotovega žganja. — Rock Island, 111. — Ar- ' i do W. Mitchell je imel smolo; ko je opazoval igro golf, med, tem časom mu je nekdo iz-, maknil iz avtoja belo svileno ogrinjačo, katera je bila stara 150 let in je bila podedovana od rodu do rodu. — Syracuse, N. Y. — 14-letna Georgia Knickerbocker ie imela na obrazu mozolček, katerega je pa, da bi si ji ne poznalo pomazala z mazilom s katerim si mažejo ustnice, nakar je vsled zastrupljenja krvi umrla. ga se je pričela Maderova revolucija. KOS PREMOGA - SMRT OTROKA. Pri nabiranju premoga po že-! lezniški progi je bil siromašni deček usmrten, tovariš njegov pa težko ranjen. Dva siromašna dečka sta* pobirala po železniški progi. Chicago, Milwaukee & St.; f^Bul železnice v Chicago v j bližini Bradley ceste premog.1 Pod nekim tovornim vozom paj zapazita večje kosove premoga, nakar se splazita pod voz. Nesreča je pa hotela, da je v tistem trenotku vlak potegnil in enemu dečku odtrgal glavo, drugemu pa pomečkal o-be nogi in bo tudi umrl. Mrtvi deček, Emanuel Ka-I leto, star 12 let, ubožnih sta-rišev, ki imajo veliko družino* je bil učenec katoliške šole sv., Trojice. Njegov običajni po-i sel ob sobotih popoldan je bil,i da je nosil domov premog, ka-j terega siromašna družina ni. mogla kupiti. Druga žrtev be-j de je 11-letni Teddy Sygnato-j re, sirota brez starišev, za katerega skrbi njegova teta, ki •je tudi siromašna. -o- Bivša avstrijska cesarica Žita toži zastavnika. Madrid. — Bivša avstrijska cesarica Žita je vložila tožbo pri civilnemu sodišču v Madridu, da bi dobila nazaj dragulje iz cesarske krone, katere je prodal leta 1919. baron Steiner, prijatelj bivšega cesarja Karla. Pregnana cesarica, katera živi sedaj v San Sebastian, zatrjuje, da .baron Steiner ni i-mel pooblaščenja prodati draguljev, pač pa le za dobo dveh let jih zastaviti. Baron jih je prodal za malenkostno svoto. Dragulji so cenjeni na $2,-, 000.000 in nekaj od teh je še izza časa Marije Terezije od leta 1765. Pašič zopet ministrski predsednik. Iz Dunaja poroča dopisnik, da je Nikola Pašič zopet ministrski predsednik v Jugosla-1 viji. Štefan Radič, vodja hr-| vatske seljačke stranke je za-j pustil domovino in se podal preko Italije v London, med tem ko je notranji min. izdal povelje za njegovo aretacijo. Tako so zopet prišli reakci-onerji monarhisti militaristič-ne stranke na površje brez večine v parlamentu. Gotovo je, da bo imelo to posledice — mogoče krvave in grozi razdrapanju kraljestva. Pašič najbrže niti poizkušal ne bo dobiti zaupnico parl-lamenta. Kralj bo izdal ukaz, da se razpusti parlament in da se skliče nove volitve meseca februarja. S Pašičem, kateri je vodja radikalov, stoji še 12 bivših članov demokratske stranke, od katerih štirje,' so ministri. Ta 12-storica bo tvorila z radikali pri prihodnjih volitvah enotno f?onto. Nobena bivših volitev v Jugoslaviji še ni tako dišala po smodniku, kakor ravno sedanja. Mir v državi je odvisen od izida teh volitev. Militaristič-na vlada si bo prizadevala, da obdrži Pašiča na krmilu vlade in Efcyatom se bo pa obljubila avtonomija, katera bo pa le pri obljubi ostala. Odkar je zagledala Jugoslavija beli dan, še ni bili nikoli notranji mir tako ogro-, žen, kakor ravno sedaj. Da že; ni prišlo do vstaje na Hrvat-; skem je vzrok le to, da se je Hrvatom vedno obljubljala avtonomija. -o- Kaj pravi Mussolini o Jugoslaviji in nemški nevarnosti. Mussolini je prisostovali banketu v Milanu, kateri je: bil prirejen njemu na čast in i ki so se ga udeležili senator-1 ji in poslanci pokrajine in tr-| govske in industrijske oseb-! nosti. vecev na italijanskih cestah in trgih. Govoreč o problemih bodočnosti, je izjavil, da mora Italija vsled neprestanega naraščaja svojega prebivalstva graditi ceste in obdelovati vso zemljo, industrializirati poljedelstvo in iskati izhod za narastek prebivalstva. Nato je dodal: "Nova zvezda se je prikazala na nebu, to je nemška zvezda. Nemčija, o kateri smo mislili, da je uničena, je že pripravljena. Kon-statirali boste njeno prisotnost. S strašno silo se pripravlja na gospodarsko revanšo. L. 1925. bo pričela boj za zavo-jevanje svetovnih tržišč. Ali mislite, naj se igramo s svojo notranjo politiko, med tem ko bomo jutri stali v boju, v katerem se bo odločilo, ali bomo živeli, ali ne, kli bomo postali kolonija, ali pa bomo ostali velesila. Razne vesti. \ Umrl je dne 15. oktobra župnik Ivan Soukup v Stari Oslici nad Škof jo Loko. Rojen je bil 11. majnika 1867. v yondrichovem pri Pisekurna Češkem. Na Stari Oslici je služboval 24 let. — V Mavčičah je umrla 10. okt. Marija Vrhovnik, žena cerkvenikova stara 68 let, 48 let je služila župni cerkvi sv. Pavla v Mavčičah in bila mnogo let dobra cerkvena pevka. Vzgojila je 6 otrok, ki so vsi pevci, med njimi dve organistinji in najmlajši Anton cecilijanec v tretjem tečaju. — Za dekana novomeške dekanije je imenovan g. Karel Cečerin, prost koleg, kapitelja in župnik v Novem mestu. — Roko mu je odrezalo. Medicinec Stilinovič iz Zagreba je hotel skočiti na tramvaj. Pri tem je pa padel tako nesrečno, da mu je kolo motornega voza odrezalo desno roko. — Avtomobilska nesreča pri Lutomeru. Na Lo-kavškem polju blizu Ljutome-(Dalje na 4. strani,) Črna -o- smrt zahtevala novih žrtev. Los Angeles, Cal. — Kuga v Los Angeles je zahtevala zopet dve žrtvi, kar je pomnožilo število črne smrti na 30. Zdravniška izjava se glasi, da na novo ni obolel nihče, kar smatrajo, da je izven nevarnosti, da bi se bolezen širila. -o- Potres v Algieru — 19 mrtvih. . Iz Pariza poročajo, da je bil v soboto v Algieru močan potres, pri katerem je bilo 19 oseb usmrtenih in 3,000 jih je brez strehe. Tu je imel Mussolini važen govor, ki se ga ne sme prezreti. Najprvo se je izjavil o notranjih razmerah italijanske politike, pofem pa je prešel na zunanjo politiko in dejal, da jo vsi Italijani odobravajo. "Ko sem prišel v ministrstvo zunanjih zadev, je bila naša zunanja politika v stanju razsula. Sklenil sem prijateljske in trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, in en dogovor s Čehoslovaško. Sklenil sem tudi druge trgovinske pogodbe in pripoznal Rusijo." Nato je Mussolini slavil fa-šistovsko stranko, ki ni nikdar privolila, da bi si ji stavili ka-koršnikoli pogoji. Dejal je, da je po njegovem mnenju bolje, če ima kaka država vlado srednje-dobrih mož, kot vlado znanstvenikov, ki je brez zvez in izpostavljena vsem kapricam parlamentarnega življenja. Fašizem ni prišel do vlade potom dnevnega reda parlamenta, pač pa potom velikih žrtev, pustivši tisoče mrt- DENARNE POSILiATVE V JUGOSLAVIJO, ITAtlJO. AVSTRIJO. ITJE>. Naia banka ima svoje lastne zreu 8 pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošilja tre so dostavljene prejemniku na dom mM na zadnjo poŠto točno ip brez vsakega odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih If lirah so bfle včeraj sledeče: Skupno s poštnin®! 500 — Din ........ $ 7.85 1,000 — Din ........ $ 15.35 2,500 — Din ........ $ 38.25 5.000 — Din ........ $ 76.00 10.000 — Din ........$151.00 100 — Lir ........ $ 5.10 200 — Lir ........ $ 9,85 500 — Lir ........ $ 23.75 1,000 — Lir ........ $ 46.25 Pri pošilj«tvah nad 10,600 Dm. f nad?2,000 lir posebfen popust. Ker se cena denarja cestok* menja, dostikrat docela nepričake?! no, ja ebsolutno nemogoče določit cen« vnaprej. Zato se pofjfcatve as fcaiejo P* cenah onejja dne, ko m. sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO EN SICER PO POSTI KAKOR TUUI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO SANBSO ZAKRAJSBK ft 7±-9th AVB^ NEW ~AMERXKANSKJ SLOVENEC" Ifl "EDINOST. Ameriki. Amerikanski Slovenec ufttflnorljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tnesdaj Wednesday, Thursday and Friday. S — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Cki——> BL Telephone: Canal 0096, Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates mn NAROČNINA: Za Zediajene države za celo leto ................$4-«o Za Zedinjene držav« za pol leta ............. .-..$aos Za Chicago. Kanado in Evropo sa celo leto ...$4-75 " Za Chicago, Kanado in Evropo sa poi leta......$»5® SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4-00, For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago. Canada and Europe per half year $2JSO "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Ctiioaeo. Illinois nnder the Act of March 3 1879."_ Namen in delovanje slov. socialistov v Z.Drž. (Konec.) Da je njih glavni cilj in namen injektirati utopističjie ideje rdečega socializma, ter jih s tem odtrgati proč od naše duhovščine, od cerkva in vere jasno pokazuje dnevna pisava glasila S. N. P. J. Od prve kolone do zadnje se poje slava in Čast socializmu. Med tem se pridno napada duhovnike, cerkve in vero. Članstvo narodne jednote je postalo v verskem oziru zelo mlačno, to mislim one, ki so bili pred par leti še dobri katoličani. Večina izmed njih pa je vero že popolnoma zavrgla. Prosveta je v svoji slavnostni številki za dvajsetletnico jednote sama zapisala, da odkar se je ustanovila in odkar deluje med naširti narodom S. N. P. J. lahko seštejemo na prstih ene roke vse župnije, ki so se ustanovile od tistega časa. Dragi moji ali razumete te besede ? ! Voditelji katoliškega življenja med nami bi jih mogli! In kdor hoc© ta tudi vidi, kakor je to pribil z bridko resnico te dni Rev. Father Trunk v svojem članku! Da je tako smo si sami krivi ! Mesto, da bi delali smo spali! S tem člankom so v kratkih potezah ilustrirani cilji in nameni slovenskih rdečih socialistov v Ameriki. Če jih, ko si jih prečital dobro ne razumeš, prečitaj jih tolikrat, da jih boš razumel! In pri tem pa ne pozabite te britke resnice, ki tem tudi drugod po drugih na- mašili usta, nato pa p0 selbinah to veliko koristi. . nem trdem poslu vlomili v Dal Bog, da bi ne bil ta moj liko blagajno iz katere so dopis glas vpijočega v pušča-i li 25 jeklenih škatelj v ka_t vi. Spreglejmo vsaj sedaj, ko; imajo stranke shranjene svoje se bližamo svetemu letu. V to! dragocenosti in vse pobrali nam pomagaj Bog in Marija, Plen cenijo na ve«? tisoč do-naša č. duhovščina in vsi na- larjev. Stranke so bile obve-ši dobri ljudje! ščene, naj se takoj javijo, da S pozdravom se bo moglo ugotoviti vsebino John Golobic. plena. 180 škatelj je ostalo nedotaknjenih. Indianapolis. Ind. Cenjeni gosp. urednik: — Dovolite mi, da se zopet enkrat oglasim iz naše naselbine, da ne bodo rojaki širom Amerike mislili, da se nam je tukaj črnilo posušilo, ker se nikdo ne zmeni, da bi poročal kaj novic. Pred par tedni je tukaj o-bolela obče znana rojakinja EP ŠIRITE ^ as^3 A. S. in EDINOST 2e od zadnjega torka sem- Pravim, da sedaj so na delu že v ta velikih naselbinah. Kako so na delu? Tako le. V naselbini ima njih podporna organizacija lokalna društva. Vsak član dobiva glasilo in mora na podlagi pravil istega plačevati. Kako in v kakšnem duhu je pisano njih glasilo pa vsak, ki zna le dobro brati lahko vidi. In neovrgljiva resnica je, da človek, ki čita Prosvetino pisavo tri leta, mora biti človek posebnega značaja, da ne postane napram veri mlačen, ali pa da celo popolnoma od vere ne odpade. Tako vidite se dela! Prosveta ljudi ne vodi v cerkev-ampak jih od nje trga! Tako dragi moji so slovenski socialisti na prefrigan način posejali svojo ljuliko, ki povzroča ogromno škodo na našem polju. Tako so znali dvigniti svoje časopisje. Poleg tega so vodili po naših naselbinah močno propagando za narodne domove. Kaj so narodni domovi, o tem se je svoječasno že poročalo. Kak cilj in namen so imeli tukaj? Z narodnimi domovi so imeli ta namen, dati ljudstvu po naselbinah nekaka shajališča, ki naj bi zavzemala sovražno postojanko napram duhovniku in veri. Zato vidimo po nekaterih naselbinah, kjer imajo narodne domove, povsod dve stranke. Le dve izjeme so med nami, to pa zato, ker v dotičnih naselbinah imajo v rokah vodstvo narodnega doma dobri katoliški možje. Povsod drugod je pa ali narodni dom popolnoma ločen od cerkve in ljudje, kjer se shajajo v narodnem domu so največji nasprotniki duhovnika in cerkve, ali pa se tajno dela in narod zastrupljava. Te grupe navadno vodijo načela slovenskih socialistov s Prosveto. Tako so to-raj po intezivnem* delu socialisti prišli že do velike moči. Peščica jih je, voditeljev samo en par na Lawndale, pa imajo popolno kontrolo nad največjo slovensko podporno organizacijo, ki jo na spreten in preračunan način izkoriščajo v korist rdečega socializma. ne puzauue te uiili^ xv Anna Koren, članica in bivša kai nretrleduiem rarno aT jo Vam brez rokavic povem da če bomo katoliški Slovene! | predsednica 'd, Krščanskih! ^išlem da bi dozn^ sli na prej to zaspano pot, kot jo hodimo zadnjih deset let, f mater, ki se sed da bi La Follet-melo dr. Krščanskih mater te dobn marsikateri glas več svojo mesečno sejo dne 16. 1.1 ako bi se ne bil bratil z sodni, in skupno spoved ter ob-; alistif kateri imaj o med ame- hajilo. Za želeti bi bilo, da( riškimi državljani prav toliko j bi se članice polnoštevilno u- kredita, kakor lisica pri ku-deležile. Dolžnost vsake kato-: rab liške matere v naši župniji je,' * * * da pristopi v naše društvo,! Zadnje volitve so jasen do-katero nudi veliko tolažbe v kaz koiiko vpliva imajo so-nesreči. Ravno sedaj imamo ciaiistične ntopiie pri ameri-slučaj, ko imamo bolno clam-; škemu narodu. Ej, Amerikan- nastopili proti slabemu tisku. Z^o^t jotbVkovati°!d ^ Z vso silo pa agitirajmo za ^Ll^oza zdravjf £*'med k**1™ m ^ naše lastno katoliško časopis- ce Toraj krščanske matere, je. Zato prosim tudi naše čč. ki še niste pri društvu, pristo-gg. slovenske duhovnike, da| pite sedajf ker nikdo ne ve ne pridejo na dan in da delujejo ure ne dneva, kedaj ga bole-vsak v svoji župniji za povzdi-, zen ali kaka nesreča zadene. go katoliškega lista A. S. in Pridite na sej0 16, t. m. Ne Edinost v dnevnik. Zakaj ko- strašite se tistih, ki zabavlja- m w I1I1VMriBW_ likor močnejše bo naše časo-' , čez cerkev in duhovne Bo- J , * uu^ruvaio pisje toliko močnejše bodo ^f J^^SS™ dnevnik, ki ga izdaja narodna nase župnije. Torej rojaki na Toraj članice ag^itirajte pri-delo. Za list je razpisana kam-. dno za nove članice, ker čim t' nsrv panja za nove naročnike. Sto- več nas bo tembolje bomo na- . f . , m'mn Hni na H^lr. ir» neri+i- j________1____•» 1 Kot t0 1 meščanske postopače Molekove in Zafrknikove kategorije. To ostane pribito, pa magari se očka Zafrknik in njegov adjutant Molek na glavo postavita! * * * Kako bi se obvarovalo ievnik, ki ga izdaja narodna jednota pred velikimi izgubami, katere mora plačevati pimo te dni na delo in agiti rajmo, da dobimo s prihodnjim letom svoj lastni katoliški dnevnik. V naši naselbini sem govoril že z več odličnimi možmi in dogovorili smo se, da bomo sklicali tobčni shod, kjer bomo nastopili proti slabemu u- Kako? — Takole: članstvo? — Hm, nič lažjega ) napredovali v naši župniji. , Dobiti je treba nekoga, da bo V nasi župniji se dokaj d(>4plačeval riagrade za laži! _ bro napredujemo. Sliši se, da drugo leto nameravajo zidati novo šolo ker je sedanja premajhna. Namerava se tudi napraviti šolsko dvorano, ki bo Sapralot nazaj, tako bi pa šlo! — Seveda bi šlo, ker Prokle-ta bi dobila na ta način toliko nagrad, kolikor besedi bi vsebovala njena sleherna šte- mazanemu brezverskemu tis- pet za en korak naprej, kar pripravna za vsakovrstne na- yi]ka Za ta recept ne raču. stope. Tako bo nasa fara zo-|nam ^ T__n Pa celoten njih načrt še ni dosežen. Zdaj ravno zdaj pisja ne podpiramo, kakor bil .__,.i i v ^rv™ "°\"T----- ----mama m gradijo na Lawndale tiskarno, s katero bodo podprti glede mogli. To je naša lastna I-. ^omo imelij seglo. dvorano na osmi cesti, 1*1__XT_____ 1---- m««™«« Iri nai TAmKnn r\vi n i n niL'rtrrnr ^vncrocrn i snoa Domo ze pravočasno ooe-, -; ker jo na noben način ne mo- ku: Poslužili se bomo postavnega pota, da se v našo naselbino zabrani ta umazanost. Iz New Yorka mi poroča bo naši naselbini veliko kori-; stilo. Le s korajžo naprej z | prijatelj, da Peter Zga-a vs-bozjo pomočjo se bo vse do-.]ed tega tako pogostokrat o- tiska. Na zgubo in razne korupcije, ki bodo neizogibne pri škoda in nikogar drugega, tem ne gleda niti članstvo. Kako so volitve izpadle in kako Zato se naš narod tako zava- so se vršile za tiskarno javnost prav malo ve. Kajti lawndal-ska gospoda je pretkana. V vsaki naselbini ima pri vsakem lokalnem društvu svoje zagovornike^-To so ponavadi voditelji lokalnih socialističnih klubov. Ko se kak zmeren član oglasi in protestira, ga že ti lokalni zagovorniki rdečega socializma prevpijejo. Tako vsak protest, katerih seveda kljub vsem cenzuram in diktatorstvu ni malo, že v kali zatro. Vse to je organizirano na tak način, da ko človek temeljito prouči vse to se še le začuden vpraša, kako veliki prefriganci so to. (To je tudi resen opomin katoličanom, kako bi morali delati tudi oni za svoje ideje, ki so ideje večne veljave.) Ko bo dograjena tiskarna, bodo začeli naše naselbine preplavljati z vso mogočo literaturo. Na zadnji naskok, sve{.0 stvar, potem na noge~in j a. Socialisti jih love v svoje rdeče jednote in jih tamkaj kvarijo s svojim časopisjem. Od naše strani se pa nihče nič ne oglasi, kakor je tako je dobro. Če bomo taki, bomo še to zgubili kar imamo. Narod brez voditeljev je to, kar je čreda brez pastirja in zato toliko neznačajnosti med nami. Katoliški Slovenci, če imamo še kaj ponosa v svojih srcih, če je nam še kaj za našo lodanili v Amer. Slov. in Edi- je prav dobro obnesla. ki bo po njih mnenju najhujši in katerega namen bo doseči popolni vspeh se še le pripravljajo. lames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) na delo z vso močjo za katoliško časopisje in pred vsem Sivko tako daleč, da ni mo- ra biti že na potu . . . gel več naprej. i Nato je Pavel Weyman po- Celo noč je bil izredno raz- slal svojega služabnika v burjen. Dejal si je, da ga vol- Red-Gold-City,s da nakupi še kulja Sivka čaka in nepresta-j razne potrebneN stvari, in do- "Meni se zdi," je dejal Ka-zanu, "da ta človek ni dosti vreden. Morda imaš prav, da mu hočeš vedno skočiti za vrat. Gotovo je hotel, da ga vzamem za vodnika." Vtaknil je roke v žep in se vrnil v kočo. Kazan se je vlegel, položil je glavo med svoje šape, oči je imel široko odprte. Popoldan se je že nagibal h koncu. Sreda septembra se je že bližala in vsaka noč je prinašala s seboj mrzel jesenski veter. Volčji pes je videl, kako je zatonilo solnce. Nato se je pa naglo storila noč. Bila je ura, v kateri se je zbujala njegova divja želja po svobodi. Noč za nočjo je gledal luno in zvezda in med tem ko je veliki danec mirno spaval, je Kazan duhal v zrak, ali bo morda čul klic volkulje Sivke. To noč je bil bolj hud mraz kot po navadi in rezki iztočni veter je Kazana čudno razburjal. Vžigal je v njegovi krvi to, kar imenujejo Indijanci "besnost mraza." Uspavajoče poletne noči so Bile pri koncu in bližal se je čas strastnega, brezkončnega lova. Ka- no je cvile vlekel za svojo verigo. Enkrat je celo začul klic, o katerem je mislil, da je glas,vda se je Pavel Weyman prebudil iz svojih globokih sanj. Ker se je že danilo, je profesor ustal in šel iz koče. Takoj je zapazil, kako je hladno. Oslinil je prst in ga dvignil nad glavo. Po strani prsta, ki se je takoj osušila, je določil, da brije veter s severa. Za danes naj zadostuje, pa zopet drugič kaj več poročam. Pozdrav vsem čitateljem lista, listu pa želim da bi že skoraj postal dnevnik. Članica dr. Krsč. mater. -o- Drzen vlom v Chicago, 111. Skupina vlomilcev, policija je mnenja, da so bili bivši uslužbenci tvrdke Empire Storage kompanije na 5153 Cottage Grove ave. vChicago, 111. so pretečeno soboto večer napadli čuvaja omenjene kompanije, ga povezali in mu za- nost je bila v zraku. Debeli danec je še vedno mirno spaval. Nekaj trenutkov pozneje se je senca pokazala v smrečju za kočo. S sklonjeno glavo in stisnjenimi ramami se je previdno bližala. Kazan pa je vendarle pri blesku zvezd spoznal sirovi obraz Sandy j a Mac Triggerja. Po volčjem načinu se ni javil, temveč se delal, kot da ničesar ne sliši spal v svoji koči, zunaj pa j in ne vidi. veliki danec, priklenjen na i To pot pa Mac Trigger ni svojo verigo. Edino Kazan je imel biča niti kola. V njegovi nosti in v Glasilu K. S. K. J. Bog daj, da bi se taki shodi tudi drugod začeli, zakaj čas je, da druženi nastopimo z vso silo. Upam pa, da tukaj ne bo slovenska duhovščina držala roke križem, posebno sedaj, ko se bliža sveto leto, vsaj zdaj se zdramimo in idi-mo na delo roko v roki za naš lastni napredek. Dalje je treba tudi, da se zastopniki in drugi bolj zanimajo za razna poročila iz naselbin. Vsaka naselbina bi morala biti vsaj enkrat na mesec dobro opisana, kaj se je dogodilo v njej itd. Ljudje to radi bero in po- volil mu je, da se sme vrniti šele naslednji dan. On sam pa se je pripravljal za pot, zavijal svojo prtljago in urejeval svoje zapiske. Noč, ki je sledila, je bila mirna in jasna. Weyman je JO re pozabiti, odkar se je brezplačno po zraku pripeljal iz nje. ražestni urednik Proletar-ca pa kar nekamo zamišljeno molči. Pa menda ja ne, da bi ga njegova fotografija, tako razočarala ?! * * * Zvonko se je ne dolsro po-bahal, da študira za "lajer-ja." Glej hudirja, kako sem se jaz motil; jaz sem bil namreč prepričan, da ima on že dolgo časa diplomo za laganje. bedel s svojimi polodprtimi očmi. Čeprav je bil manj razbur-Smejal se je pod svojo čeoi-| jen kot prošlo noč, je vendar co, stopil h Kazanu in mu de- včasih dvigal glavo in duhal jal: v zrak. j "Ta mraz, dragi moj, bo u-| Nenadoma pa je začul, ka- [ničil zadnje muhe. V nekaj ko je počila vejica na tleh. ____________ zan je sanjal, #da je ušel v dneh bomo že odpotovali.^^ Odprl je popolnoma svoje oči j najmanjši def njegovega tefe-svobodo in tekel z volkuljo Čoln, ki nas bo odvedel, mo-1 in vonjal. Neposredna nevar- sa je zbiral vso svojo moč, da roki se je zasvetil tu in tam revolver. Šel je okoli koče s prav tihimi koraki, in prišel do vrat, ki jih je hotel udreti. Kazan je skrbno pazil na vse njegove korake. Plazil se je po tleh in pri tem čudno pozabil na svojo verigo. Vsak se pripravi za naskok. Skočil je in zalet je bil tako silen, da je eden jeklenih obroče v verige, ki je bil bolj slab kot ostali, počil s suhim tleskom. Predno je imel San-ty Mac Trigger čas, da se o-krene in brani, mu je bil že voljčji pes na grlu. Možak se je zvrnil z groznim krikom in, med tem se je valjal na tleh, je debeli danec na svoji verigi laja kot bi grmelo. Zbujeni Pavel Weyman se je oblačil. Na °j krvavljeni zemlji se je zvijal ropar v smrtnem boju. Kazan mu je pregrizel vratno žilo. Zvezde so migljale nad Ka-zanovo glavo in črne smreke so ga obdajale. Poslušal je šumenje vetra v njih vejah. TU so bili ljudje. Tam daleč nekje je bila volkulja Sivka. On pa je bil svoboden. Ušesa so se mu povesila m izginil Je v temi. Si.< i' v NEDELJO POPOLDNE. tedenski koledar. i3 po bink. — Jezu« obudi uirovo hčer. M. 9. Nedelja — Edmund, šk. 17 Pande!jek — Gregor Cudodelnik, šk . spoz. 18 Torek — Maksim, skof. 19 Sreda — Elizabeta Turing- Ponc- m' 20 Četrtek — Feliks Val., Pctek — Marijino darovanje. 22 Sobota — Cecilija, dev. --o- * NAJIMENITNEJŠE DELO. (Dalje.) Jezus je prišel na svet ob istem času, v istih okolščinah, kakor so preroki napovedali. Do pičice je izpolnil v sebi vsa prerokovanja. Kdor primerja življenjepis Jezusov s prerokbami, bo menil, da je bilo oboje ob enem in istem času pisano. Vendar so bile te prerokbe zapisane že stoletja pred Kristusovim rojstvom. Zgodovinsko je dokazano, da je bil rodom žid. Njegov oče je imel staro sv. pismo, katero je družini prebiral o posebnih priložnostih. Mladi Veith je na ta način kmalu znal na pamet skoraj vse sv. pismo. Stariši ga pošljejo v Prago v šole. Tu obiskuje krščanski nauk. Kako se začudi, ko sliši o hesijanskih obljubah in prerokbah; o katerih doma ni ničesar slišal. Najprej se prepriča, da je res v sv. pismu, kakor je rekel veroučitelj. Ko pa pride v počitnicah domov, je bilo njegovo prvo delo, da je poiskal očetovo sv. pismo in v njem one obljube. A nikjer jih ne najde. Oni listi, na katerih bi imele biti, so bili ali zalepljeni ali celo iztrgani. Ves presenečen hiti k očetu ter ga vpraša po vzroku. Odgovor je bila — zaušnica. Toda ta zaušnica je mlademu Veithu odprla oči, da je začel proučevati mesijanske prerokbe in obljube, da je spoznal Jezusa, Odrešenika, Boga, da se je dal krstiti in postal duhovnik ter Nepopisljiva beda je bila po vsem svetu. V verskih rečeh je vladala strašna zmota. Dasi je človeški rod dobil svoj prvi verski pouk od Boga samega, je te nauke le prekmalu pozabil, ko ga je Bog razkropil po vsem svetu. Prepuščen svojemu razumu je zašel v vedno večje zmote. Kolikor bolj se je vdajal strastem, toliko bolj mu je otem- ■MU* sramnost, je-li ču£a da so dru-j grozili, da jih bodo na mestu gi, ki se niso bavili s takimi ustrelili, če bi se drznili klica-vprašanji, padli toliko globo- ti na pomoč. Po opravljenem keje, zabredli v tem večje) "poslu" so izginili roparji v smeri proti Ježevcu. Eno uro zmote ? Idealno zimovališče. Zadnje čase je med imovi-tim svetom posebno zaslovelo egiptovsko zimovališče Anan, oddaljeno 1000 ~km od obal . - Sredozemskega morja ležeče neval razum. Tako je;človeški -ob robu Sahare. Dočim služi rod začel častiti več bogov, ter si jih je privzemal iz narave, živalstva, rastlinstva, da celo narejal jih sam iz lesa, kamena, raznih kovin. V samem Rimu je bilo, kakor nam poroča Avrelij Viktor, 420 templov s 30.000 maliki A kake pojme so imeli o svojih bogovih. Ni je pregrehe, katera bi ne bila imela v kakem maliku zastopnika, celo zaščitnika. O svojih malikih so si pripovedovali pogani najgrše reči: nesramnosti, ne-zmernosti, rope, goljufije itd. Ti bogovi so bili slabši kot ljudje. Na njih nisi našel niti sence plemenitega, vzvišenega, popolnega. Njim so pripisovali vse one strasti, katere vodijo Človeka. Kakoršni bogovi, tako je bilo tudi bogočastje. Beremo, da so malikom v čast preliva-božjegafli kri nedolžnih ljudi, da so iih častili z najgršimi pregre-nejhami. Pri belem dnevu so se godile poznej ______________ govce in jih rešil težki! Roparji so odnesli 150.1 narjev gotovine in mnogo < gocenih' predmetov. se v. obal omenjenega morja bolj uživanju, se bolniki zatekajo raje v Egipt. Asnan je postal slovit radi svoje zdravilne klime in krasne lege. Tu se zdravijo predvsem revmatični ljudje in pa oboleli na ledvicah. Za te je najprimernejši čas november-marec. Za živčno bolne godi najbolj čas december-februar. Poglavitni sredstvi lečenja sta toplota in suhota klime. Ker leži Asnan v puščavi, ki ima le prav siromašno rast. -o- ie bilo sv. pismo starega zakona, torej tudi prerokbe, že j-™: oznanovalec 300 let pred Kristusom, pod nauka • egipčanskem kraljem Ptolo- ^ ljubi braJec> pač |[ _ ...... mejem in na njegovo povelje. bo treba takega dokaza, men- vpričo vsega ljudstva preloženo v grški jezik. Zato da že to> kar si do- reči, katere navadno pokriva-imapravsv. apostol Favel, ko gedaj- £rai^Ako prevdarjaš in te noč in tema. Pri očitnih i-pravi: "Preroki so priča, da premišljuje§ jezusa v življe- grah so predstavljali vse prepričajo za Jezusa, pncajo, da y - vem delovanju, grehe in hudobije, je Bog." Nanje se je sklicaval petrQm zMicM. «Ti sv. Peter, nanje Jezus sam. _ gin . Bo_: K^kor Bog. *ko jeblpo- t> « /n/r„t ,c ic \ ganom tudi človek uganka, ga — Bog. (Mat. 16, 16.) katere tud- s]avnj modrijani Razbojniški napad pri Štfpu. Kakor poročajo iz Štipa, so napadli blizu vasi Karbaklija štirje do zob oboroženi razbojniki 7 štipskih trgovcev ter jih pretepli. Nato so jih privezali k drevesom ter jim za- Naše zveze s staro domovino v yseh denarnih zadevah so neprekosljive* Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih Držav in vendar je vam magoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU. ter podvržene spren membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovolj ni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda. pomož. kasir. Zaklical je namreč svojim nasprotnikom: "Preiskujte pisma, ona pričajo za me." (Jan. 5, 39.) Tako so prerokbe res imenitne priče za Jezusa. Dokler človek živi, morejo ga razne okolščine podpirati v njegovih namenih. Tu si za-more z besedo in dejanjem pridobiti veljavo. In tudi ko umre, še vpliva na ljudi po svojih prijateljih. Hvaležen spomin mu še ohrani veljavo. {I 9. JEZUSOVE DOBROTE. v "Pošlješ svojega Duha, in * prenoviš obličje zemlje." (Ps. 103, 30.) "Reven je, kdor ne pozna Jezusa," je rekel cesar Napoleon vojaku, ki mu je izjavil, da ničesar ne ve o Jezusu. O A vprašam, kdo je pa že ke- tem nam priča vsa zgodovi-daj vplival na preteklost? na, zlasti pa zgodovina časov Kdo si je kdaj sam izbral pra-! pred prihodom Jezusa Kristu-dede, dede, stariše? Kdo si je sa. Res žalostni so bili oni ča-že sam izvolili kraj, kjer naj si.. "Pokvarjenost je dosegla bi se rodil, kjer naj bi delo-j svoj vrhunec; polastila se je val? "To je mogoče edino le i vsega sveta in vseh mest," pi-Bogu," mora pač vsakdo pri- še o njih grški pisatelj Pav- znati. Zato je tudi Gospod rekel: "Imate Mojzesa in preroke, ako tem ne verujete, ne boste verovali, če bi tudi mrtvi vstal v življenje." (Luk. 16, 31.) Sloveči pridigar Emanuel Veith, ki je živel na Dunaju, zanija (Graec. des VIII, 2.). niso mogli rešiti. Odkod je človek, kam gre, kaj je njegov namen, njegov cilj ? To so bila vprašanja, katerim tudi najbistrejši razum ni našel odgovora. Priznati moramo, da so se modrijani zelo trudili, da so tudi marsikaj dobrega imeli na sebi, a kaj, ko so na drugi strani njihove zmote toliko večje. Ako tako proslavljeni govornik Cicero zagovar-. ja laž, samomor, krivo prisego ; ako sicer modri Plato pritrjuje starišem, ki so novorojene otroke izpostavljali na ulice živalim v jed; ako uči, da je nezmernost, nesramnost gotove dni dovoljena; ako sicer strogi Kato oznanjuje ne- $1,500,000.000 neizpodbito dejstvo. Uradne številke kažejo, da so Združene države, ki trpe ogromno industrij alno izgubo vsako leto, ki presega 1,500 milijonov dolarjev, radi pre-prečljivih bolezni,- in ozdrav^ ljivih pomanjkljivosti njenih državljanov. Pri devetih iz-] med desetih slučajev izvira bolezen vsled želodčnih neredov. Kadar sta prizadeta želodec in splošno zdravje, tedaj dosežejo čudovite vspehe s v Trinerjevim zdravilnim fiTenkim vinom. Mr. A. M. Markowski, R. F. D. v, East Syracuse, N. Y., pravi v svojem pismu, katerega smo prejeli 1. oktobra: "2e 7 let rabim Trinerjevo * zdravilno grenko vino, ki je prvo zdravilo na svetu za vsakega. Mnogim naše družine je pomagalo in s tem izražam svojo zahvalo za to veliko pomoč." Mr. Markowski pravilno povdarja dejstvo, da isto pomaga. Gotovi vspehi v slučajih slabega teka, slabe prebave, glavobolov, slabega spanca, počutka splošne slabosti in podobnih neredov so proslavili Trinerjevo zdravilno grenko vino. Poskusite ravno tako Trinerjev Liniment za revmatizem in nevralgijo in Trinerjev Cough Sedative — in če vam ne more vač lekarnar ali trgovec Postreči, tedaj pišite na Joseph Triner Co., Chicago, 111. ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE NEWY0RSKI ZOBOZDRAVNIK Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene. Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin. Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Vogal Robey ceste. Chicago, 111. w w w ire w w w w w vu vv w vv v* vw ini ire ini IAI vv w mi w# Vaši posli — Nasi posli. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah, avstr. kronah, ali dolarjih, skrbite, da bodo Vaši posli — naši sposli. Kadar potujete v stari kraj, ali kateri od Vaših znancev, je najboljše, da se obrnete na nas. Vaša skrb za vse potrebne listine in za udobno potovanje bo — naša skrb. Kadar ste namepjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam in Vaše delo bo — naše delo. Kadar Vam je treba kake listine za stari kraj. a^i kadar imate kak drug posel s starim krajem, ne pozabite se obrniti na nas in Vaše opravilo bo — naše opravilo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO Zakrajsek & Cešarek 70 — 9th Ave., NEW YORK, N. Y. JOSEPH P A VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER # V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. ŠE TRI TEDNE Slovenci katoličani! Se dobre tri tedne in zaključila se bo kampanja za katoliški dnevnik. Veliko jih je storilo svojo dolžnost že prvi mesec kampanje, toda marsikateri še morda ni nič storil v ta namen. Toda dragi naročniki poklicani ste vsi, da vsakdo izmed nas stori nekaj za katoliški list, da postane s prihodnjim letom dnevnik. Zapomnite se, da vsa stvar zavisi samo od Vašega zanimanja za list. Ce Vi hočete katoliški dnevnik, tedaj na delo za novimi naročniki in poslužite se lepih nagrad. Pomnite pa tudi, da Zahvalni dan 27. november je pred durmi in da je treba na delo takoj, 6e hočemo, da bomo do-bili katoliški dnevnik! ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI DESET POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRM ALBUM ZA SLIKE Velikost albuma je 12 inčev dolg 9 in pol inčev širok in 3 in pol inče debel. Album je lepo vezan, lepo dekoriran z najlepšimi finimi okraski in okovi. Na sredi ima udelano lepo okroglo ogledalo in se zapira z lepo zaponko. Je pravi kras za vsako hišo, v katerem imajo družine shranjene svoje slike. Požurite se za nove naročnike in dobite to lepo nagrado v Vašo hišo! radio!_radio! _ radio!—radio!radio!—radio! — radio!—radio! ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LET-NIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASEfl RADIO APARAT S SLUŠA-II VRED radio!—radio! — 73 > a o > D ki sprejema in deluje prav tako, kakor vsak velik v # * krogu 25. milj od razpo-šiljevalne postaje (Broadcasting station). Ta aparat bo, kakor nalašč za zimske večere. Vaš deček, Vaša hčerka bo vedno doma, ako boste ta aparat imeli v Vaši hiši. Pa tudi Vi boste slišali novice, govore, koncerte in petje, t. j- v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Zato pojdite takoj na delo, da preskrbite dobre zabave za sebe in svoje otroke O za zimske večere 1 radio!—radio! — radio!—radio!- radio!—radio LEPA NAGRADA ZA ŽENE IN DEKLETA ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASNO "SILVER MESH BAG" (SREBRNA ROČNA DENARNICA) Ta denarnica je narejena iz jako dobrega materijala takozvane-ga nemškega srebra. Je blizu 6 inčev dolga in 3 in pol široka. To je krasna nagrada. Žene in.dekleta korajžno na delo! naroČite list "amerikanski slovenec in edinost" vašim domačim v stari kraj. Veliko veselje jim boste naredili ako jim naročite list. Tudi za take naročnike pošljemo nagTade. Poslužite se jih! Idite na delo za KATOLIŠKI dnevnik! Amerikanski Slovenec in Edinost 1849 West 22nd Street, Chicago, IU. ■■■ :' . atML ..Ai, „ .m...... jfciteS^ SLOVENEC" IN "EDINOST." "In vendar se treba ločiti. Tajda. Ali ne veš, da je zemlja kraj neprestane ločitve? Sedaj nas ostavi ta prijatelj, sedaj oni, da ostanemo nazadnje sami in se tudi zaželimo preseliti v oni kraj, kjer bodemo združeni na veke. Koliko časa pa bi mogli biti skupaj, če bi nam bila sreča še tako mila? Eno leto, dve, več komaj. Zatorej, Bog vaju obvaruj ! Nemara prideta poleti za menoj." Sorodnici sta se čudili, kam da odhaja ob takem času; on pa je omenil cesarsko povelje. "A gospod Gregor je vendar pravil," je ugovarjala prestrašena sestra, "da ostaneš ti tukaj !" "Da, res je tako," je posegel Lambergar vmes. "Gregor ostane v gradu kot poveljnik in oskrbnik mojega brata; Vam pa, gospod Benedikt, je izgovorjeno po njegovi prošnji bivališče do smrti." To je bilo preveč sreče naenkrat. Nobene besede ni mogel izpregovoriti starček; solza mu je zalesketala v očesu in hvaležen je stisnil roko Lambergarju in Gregorju. Zdelo se mu je, da se pričenja zanj nova, veselejša doba. Poslovil se je kmalu in hitel nazaj v svojo celico, da zahvali Boga in se prepusti tihi svoji sreči. XIII. Zgubljen pokoj, kesanja strup, V potrti duši črn obup. S. Gregorčič. V Celju pa je hodil istega večera po svoji sobi v knežjem dvorcu zamišljen baron Vajda. Odločilni dan se je bil približal, itneginja, ki je dobro vedela za ljuti spor med Vitovcem in O str o vrh ar jem, je bila preverjena, da zdaj lahko strmoglavi prešernega poveljnika. Važna vloga je bila izročena baronu Vajdi, in skrbel ga je izid nevarnega početja. Premotil ga je tajnik Lenart, ki so ga bile pripeljale baš iste zadeve. Sedel je, meni nič, tebi nič, na stol in jel razkladati svojo modrost. "Kakor sem prorokoval jaz, prijatelj Vajda," je dejal ; "čim dalje se odlaša, tem večja bode sitnost. Takrat, ko ste imeli Vitovca v rokah, zakaj niste porabili prilike? Prvi dan bi bilo malo hrupa; a kričačem bi bili zamašili usta z Vitovčeviu denarjem ali s povišanjem, druge bi bili pa oplašili; in kmalu bi blio vse tiho in mirno. Sedaj ga imate pa še vedno na glavi." "Resnica," je dejal oni in se ustavil pred njim; "a saj veste, da se kneginja nikakor ni dala pregovoriti?' "Ha, kako ste mladi!" se je nasmejal oni. "Dvornik, ki umeje svojo stroko, stori, kar ugaja gospodi, bodisi ukazano ali ne. Mnogo je kočljivih stvari, katere je treba urediti na svojo roko; zakaj onim brani dostojnost in čast in kaj vem kaj še, dasi bi nad vse radi. Tu je treba priskočiti, in brezmejna hvaležnost je plačilo. Da bi kneginja ukazala kaj takega, tega ne boste pričakali; a kako iz sr- ca rada bi se iznebila Vitovca, to veste Vi bolje nego jaz. In Vam njena želja ni ukaz? Jutri se zopet ponudi prilika; torej, gospod Vajda, pozorP* "Občudujem Vas, gospod Lenart," je dejal Vajda in mu pogledal v oči, "da tako mirno govorite o ta}rih rečeh!" "O kakih rečeh!" je vzkliknil oni. "Koliko tisoč ljudi pomre, ne da bi vedeli, zakaj da umirajo. Državna korist zahteva, tako se jim reče, in navdušeni dero v boj brez pojma o državni koristi. In če ne speče vest državnika, ki žrtvuje tisoče in tisoče prostodušnega ljudstva, cvet svoje države, državni koristi, ali si boste pomišljali Vi žrtvovati e-nega samega človeka? In to žrtev zahteva, ne korist, ampak obstanek, gospod Vajda, obstanek naše države. Ako ne pade Vitovec, mora pasti kneginja; in Vi, ki ste prisegli tej zvestobo, nečete onemu izpodnesti tal?" "Nečete, nečete!" se je jezil Vajda, "Kdo ne bi hotel! Ali pa umejete, da je poštenjaku težko zavratno umoriti kogarsibodi? In kaj je tega treba! Jaz imam vojakov dosti v mestu; vse meščanstvo je pripravljeno, da se bojuje za kneginjo, in jutri vržemo Vitovca v ječo, ako se ne pokori. To se ve, če pride v mesto." "Obljubil je in ne bode se skesal." "Dobro. Ostrovrhar prevzame poveljništvo, in oni bode premišljeval, kako nizko pade, kdor leta visoko. Postavimo ga pred sodišče, in potlej naj gleda, kako se izvi-je iz Vaših krempljev, gospod tajnik. Kneginja si bode potolažila vest in spravila javno mnenje na svojo stran." "A to so ovinki, gospod Vajda!" je ugovarjal tajnik. "Kneginja Vam ne bode hvaležna, da jo mešate v to pusto zadevo. Vrhutega jaz tudi ne zaupam Ostrovrharju." "Komu pa sploh Vi zaupate?" "Še sebi ne brezpogojno. Večkrat se je že goljufal moj razum, ko se je preveč zanašal na voljo. — A tu je treba baš trdne volje in srčnosti. Tu ste Vi pravi mož. Zakaj, ne da bi se hvalil, najizkušenejši pristaš kneginji sem jaz ; a najsrčnejši in naodločnejši ste Vi, ne da bi se Vam laskal. Ko je vprašala kneginja, kdo naj bi nadomestil Vitovca, sem jaz imenoval Vas." "Da, to vem in zahvaljujem se Vam." (Nadaljevanje s 1. strani.)) ra se je dogodila avtomobilska! nesreča, ki je zahtevala eno/ človeško žrtev: znanega vele-' posestnika Joško Rajha. Avtof v katerem se je nesrečnež vo-' zil je vodil tovarnar Martinu-| šič iz Murske Sobote. Na cesti v Križevce, ko je avtomobili dirjal z največjo brzino se je{ hotel g. Martinušič izogniti nekemu kolesarju. Ker ni u-tegnil več zavreti, je vrgel kolesarja 6 metrov daleč v cestni jarek in avto je z dirjal naprej. Pri drugem ovinku pa se je avto dvakrat prevrgel in pokopal oba v njem se nahajajoča gospoda. Martinušič je zadobil le male poškodbe, med tem ko je Rajh bil na mestu mrtev. Pokojni zapušča ženo in sedem otrok. iri ( Čaru g a upa na svobodo. Na smrt obsojeni tolovaj Caruga zahteva ločitev od svoje žene. Preiskovalni sodnik Ignjič mu je dal na njegovo željo vsa potrebna navodila. Čaruga, katerega pravo ime je Jovo Stanisavljevič, je trdno prepričan, da v kratkem postane svoboden in si bo poiskal drugo ženo. o- Mariborske vesti. V Studencih je prišlo do o-strega pretepa. Železniški a- sistent Franc Polenc pri tej rabuki zabodljaj ^ žem. — Dne 12. m. m. ob rih zjutraj je izbruhnil p0 v mlinu posestnika Lebei pri Zg. Kugoti. Zgorela so Ione vsa poslopja. Škoda zn« ša 500.000 dinarjev. Požarn bramba je mogla ogenj le kalizirati. Škoda je krita s zT varovalnino. — Umrla je 12" m. m. gospa Marija Auer, S(k proga dimnikarskega mojstra v 63. letu starosti N. V M p _q * * Čudno. Kako različno vpliva ist* stvar na različne ljudi! Neki poslanec je imel govor, ki ga je bil sestavljal štiri noči. 0-n ipa, ki je govor poslušal, takoj zaspal. ZASTAVE SEVEDA FOREST CITČANI -rSJ Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karinegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) VELIKI ANGLEŠKI WEBSTER- 1 JEV • BESEDNJAK — WEBSTER'S STANDARD DICTIONARY • 760 strani, 840 posameznih slik in 19 celih ilustrovanih strani. Knjiga je sestavljena za vse ljudske šole, uporabna za dom, pisarne in splošno rabo. Vsebuje stotine novih besedi, razlag, izgovarjav itd., 12 posebnih encyclopedicnih predmetov z razla-Ro itd. Najnovejša popravljena in povečana izdaja z zarezanim indeksom. Priporočamo jo zlasti šolam, u-radom in posameznikom. Cena $1.10 SL0YECI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NemlseK 143» W. 18th Street IZDKLUJE NAJBOLJŠE SU KB! »VO; POKLIC VRŠI ŽE | SPLETNO IZKUŠNJO I Anton Mervar 6919—6921 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O., U. S. A. Največja slovenska izdelovalnica in trgovina harmonik in drugih muzikaličnih instrumentov v Ameriki. HARMONIKE—izdeljujem kranjske, nemške in kromatične po naročilu, karšne si kedo želi. - ZALOŽNIK — najfinejših Lubasovih harmonik. IMPORTIRANE HARMONIKE — na dve ali tri vrste, popolna zaloga svetovnoznanih HOH-NERLL orglic. KOLEDAR AVE MARIA za prihodnjo leto 1925. JE m/ "ša- VIOLINE - KITARE — IN CITRE - mandoline, autoharpe, saksofone, banjo, ukelehfc, klarinete, inportirane koncertine in piano harmonike STRUNE in potrebščine — za violine in vse druge instrumente NOTE in knjige — za učenje za vse instrumente. RAZNI deli za harmonike — kakor glasove, kovanje, gumbe, usnje in sploh vse, kar spada v to stroko. Octeorv - Poblaščeni zastopnik za SONORA IN CHENEY gramofone kakor tudi za OKE^, ODEON in VOKALIEN gramofonske plošče v slovenskem in drugih jezikih. WESER PIANE in "PLAYER ter ____ *«<*» U- S. in Q. R. S. Player Rolls- SE PRIPOROČAM ROJAKOM PO ŠIRNI AMERIKI! OK^Rconls Začeli smo ga že razpošiljati. Ker je koledar Ave Maria edini slovenski katoliški koledar v Ameriki, zato smo prepričani, da bodo naši rojaki, kakor vsako leto, tudi letos hitro segli po njem. Priporočamo ga vsem! Vsak bo vesel kdor ga bo kupil. Knjiga je izvanredno zanimiva in koristna, ker obsega poleg drugih lepih spisov tudi kroniko preteklega leta vseh važnejših dogodkov slovenske katoliške Amerike. CENA KNJIGI JE SAMO 50c. Dobi se pri vseh naših lokalnih zastopnikih in pa v UPRAVNIŠTVU Cene zmerne. (T.) AVE MARIA 1852 West 22nd Place, Chicago, 111. | Novakove želodčne kapljice J j! 8'ar°Zane5lJivo Pravilo, ki bi moralo biti pri vsaki * T aruzini vedno pri roki za: * bolečine v Želodcu •, ♦ PROTI PLINOM (gasom); proti krčom v želodcu — CENA 35c. j * * Vsa Novakova zdravila so v rabi že 40 let. + JOHN NOVAK CO. + 1900 S- Ashland Aye., Chicago, 111. + MARKO MIHELIC, zastopnik. * * * * JAZ M£RY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo* za lase, ker so nu strašno odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne ba rabila Wahoceve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti raitla tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase* za kar se g. čičn lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družin* pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na gla- vi, zoper sive lase, revmatizem, ko* stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po ceflik, ** pošljem zastonj. JAKOB VAHČIČ 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR A VENUE CLEVELAND, OHIO. bander a. reealiie in zlate q^ ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneie EMIL B A C H M A N •107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. 6RDINA IN SINOYI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 SLOV. RESTAVRACIJA. JOHN STAYER Domača kuhinja in mehkfe I pijače. Za obisk se priporoča Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. JOLIETČANI POZOR! Naznanjam rojakom in fa ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Masne knjige v slovenskem ia angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu: MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. JOLIET, ILL. Phone: Canal 4340- VINKO ARB A NAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom. fc&ii-^iJCJJL. :*£ , ■ arMn irinfti i . ...:... : /