HZ. številno.
UdMHdi, o fetrtA.
XU0. leto.
»Slovenski Narod* velja:
▼ Ljubljani na dom dostav*je. v upravnlštvu prejemaš:
telo leto......K 24*— celo leto......K 22*—
pol leta........12*—
Četrt teta........ 6*—
na mesec. ......   2-—
pol leta   ,.......11 —
četrt leta........5*50
na mesec. ....., 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rrednlstvoi Enallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34»
iskala vsak elan zvečer tetriiil neelelfe ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
--Poeaunezaui številka valja SO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne Narodna tiskarna telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po poŠt!:
aa Avstro-Ogrsko: za Nemtf Jor
.......K??- celo leto      ;.....K^r-
poMeta......■   . 13--   | ______^
četrt Jeta.   ......   .   6*50 z* Ameriko in vse drage dežele:
na mesec........                               2*30 celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alf znatnks U prevalit vo: Knaflova nlica it S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it *
Nova dobo?
Dana j. 21. junija.
Avstrijska zgodovina pozna malo takih dni, kakor je bil včerajšnji. V osrčju države in na slovanskem severu je ljudstvo z naravnost strastno odločnostjo strmoglavilo klerikalno gospodstvo. Dunaj je odbil krščan-sko-socijalni stranki kakor hidri sto-jezično* glavo, brez poglavarja tava ta reprezentantinja najgršega klerikalizma po deželah in bo padla v parlamentu na nizki nivo sicer številne toda brezpomembne organizacije; si licet componere, približno tata ko, kakor da spravimo mi naše kranjske Coče in štajerske Brenčiee brez Šusteršiča in Kreka v parlament ... Z železno metlo so izcistili Cehi iz svoje kraljevine klerikalizem; □iti eden klerikalce ni bil na Češkem izvoljen; Morava jih je decimirala na naravnost strašen način. Tudi o poljskih okrajih, kjer volitve sieer še niso končane, pravijo zanesljiva poročila, da oni klerikalizem, kakršnega čutimo pri nas. nima tam pričakovati nobenih uspehov.
Centralni kler. orean »Reichs-post« danes konstatira nepobitno dejstvo, da se težišče politične situacije in celejra javnega življenja v Avstriji pomika na levo, in v naprednem časopisju prevladuje mnenje, da je tudi za Avsirijo era skrajnega reak-eijonarstva končana, ter da pričenjajo za kulturni napredek in razvoj države lepši in srečnejši časi.
In ker je kulturna misel inte-grirjoČ del narodne misli sploh, ker je narodnost brez ideje kulturne svobode le grdi šovinizem, zato pome-nja včerajšnji dan tudi narodni praznik avstrijskega ljudstva.
Doba Bienerthovih ministrstev, ki so se naslanjala v prvi vrsti na krščansko socijalno stranko, je bila doba reakcije. Bil je klerikalni vpliv, ki je dosledno preprečal vsak socijalni in kulturni napredek. In značilno za notranjo lažnji vos t klerikalizma je, da se je baš pod njegovo zaščito utaboril upravni sistem, ki je pod lažnjivo krinko objektivnosti postavil na mesto državne, avstrijske ideje — nemško nacijonalno. In kakor se klerikalizem povsod izdaja za pravega zaščitnika ljudskih interesov, tako se je Bienerthov sistem, ki je slonel na njegovih plečih, izdajal
za prijatelja vseh narodov. In kakor je boj proti klerikalizmu težak, tako težak je bil boj proti Bienerthovemu sistemu — ker je najtežje se boriti proti zahrbtnosti in neodkritosrčuo-sti.
S krščansko socijalno stranko pada Bienerthov sistem, se podira kabinet, ki ga je uvedel in vzdrževal. Že je sprejeta demisija dr. Weiss-kirchnerja in le kratek čas poteče, da bodeino brali usodni »Ljubi baron Bieuerth«. Ministrski predsednik sicer še poskuša v zadnjem trenotku rešiti svoj. prestiž, hoče morda svojemu nasledniku zapustiti vsaj kompaktno vladno večino, na podlagi katere bi se moglo začeti prvo parlamentarno delo. Ostanejo mu Nemci in Poljaki, pridobil si je slovenske klerikalce in morda Italijane — toda če tudi računa z novo utrjeno vladno večino 300 mož, ta vladna večina njega ne bo mogla držati, ne bo mogla ohraniti njegovega sistema.
Preobrat   mora   priti   in pride,
navzlic temu, da je izguba krščanskih socijalcev dobiček nemških na-cijonalcev. katerih Nationalverband bo v novi zbornici štel morda čez 100 članov. Tudi v teh vrstah je i>ostalo spoznanje splošno, da po sedanji poti ne gre naprej. In z odkritimi nasprotniki se bodo Slovani lažje dogovorili, kakor z zahrbtnim sovražnikom. Napredna misel v avstrijskem državnem zboru je ojačena, in vedno in povsod je le napredna misel mogla doseči <relikifa za razvoj narodov in držav pomembnih uspehov.
Kulturnemu očiščenju naj se v Avstriji pridruži politično in narodno. Poraz klerikalizma in njegove vlade je ugodno znamenje, da se bližamo v Avstriji boljšim in lepšim časom. Tudi naš narod, ki danes skoraj edini še veruje v odrešilno moč klerikalizma, bo deležen vseobčega napredka. In maloštevilni možj°. katere je ljudsko spoznanje poverilo z veliko nalogo, da čuvajo nad kulturno, socijalno in narodno bodočnostjo slovenskega ljudstva, naši napredni poslanci bodo zvesto in vztrajno sodelovali pri velikem delu osvohoje-nja dom ovi u p. Letošnji junijski dnevi niso bili dnevi žetve, bili so dnevi setve. Na Slovenskem hočemo in moramo najti mnogo delavcev, ki bodo rahljali trdo narodovo grudo, iz katere naj vzklije jo lepši dnevi bodočih dni.
Po volitvah v ptujsko-ormoftiem okralu.
Ptuj, 21. junija.
Dr. Ploj je torej padel. Izvoljen je klerikalni kandidat Brenčič z večino 1575 glasov. Med temi glasovi je prilično tisoč štajereijanskih. Takoj po prvih volitvah je moralo biti vsakomur jasno, da Nemci ne bodo pod nobenim pogojem izpustili lepe prilike, da se maščujejo nad dr. Plo-jem, ki jim je bil izmed slovenskih politikov na Spod. Štajerskem zaradi svojih zvez in svoje parlamentarne izkušenosti najbolj na potu. — Kak Brenčič, ki zna komaj čitati in pisati in nima prav nobenih skušenj v javnem življenju, jim ne more nič škodovati, obsovraženim Slovencem pa ničesar koristiti. »Šiajerčeva« parola, da se naj njegovi pristaši vzdrže volitve, je bila sama hinavščina. Saj se je moglo že v nedeljo opažati po c leni ptujskem in ormoškem okraju živahno agitacijo »Štajercijancev« za Brenčiča in v torek so šli »Štajer-eijanci« mož za možem na volišče za Brenčiča. Zato so si pa v 10. volilnem okraju brusili slovenski kaplani pete za — losvonroinovskega Rauterja. Kako strašen primer strankarske strasti in klerikal. propalosti! Trdi se tukaj v poučenih krogih z vso gotovostjo, da je za Brenčiča interveniral nri Ornigu sam mariborski škof dr. Napotnik, čigar dobre zveze s ptujskim županom so znane in jih je »Štajerc« sam ponovno naglašal. Ni dvoma, da je vest o klerikalno - Štajerci janski zvezi vplivala deprimira-joče na že itak dovolj zbegane Ploje-ve volilce. Izginilo je vsako upanje na zmago in tako si imamo razlagati, da je število Plojevih glasov celo nekoliko padlo. (V prvi volitvi je namreč dobil dr. Ploj 3691, v ožji 3560 glasov.) Mnogo je kriva na slabem izidu neeuotnost in nestalnost volilnega vodstva v našem okraju. Or-možanci so se držali neprimerno boljše. Dr. Ploj tudi sam ni vedel, kaj bi storil; kakor je omahoval sem in tja celo volilno kampanjo, tako je še zadnje dneve dvomil, ali bi se spustil v ožje volitve ali ne. Že v soboto je nekdo razpošiljal no okraju brzojavke, da ožjih volitev ne bo in da se naj vse volilne predpriprave ustavijo. To je mnoge   zaupnike popolnoma
zbegalo, druge pa neizrečeno razjarilo; čuli so se ostri glasovi o dobro plačanih intrigah onih, ki bi imeli v prvi vrsti dolžnost za dr. Ploja napeti vse sile. Njegovi osebni prijatelji so ga iz strahu pred klerikalci zapustili in si niso upali storiti po okraju niti koraka za agitacijo, dasi bi bilo pri marsikaterem denarja in osebnega vpliva več ko dovolj. Na tak način se ne da zmagati proti dobro organiziranim klerikalcem, ki so imeli računati povrh tega še na sigurno pomoč od »naprednih« Štajerci jancev. Sit venia verbis — govorim namreč mnogim iz srca!
Klerikalci ao torej zmagali na celi črti in »zastopali« nas bodo prihodnja leta na Dunaju ljudje, do katerih imamo prav malo ali nič zaupanja v narodnih in gospodarskih zadevah. Nemški šovinizem, ki bode vsled ugodnega izida ožjih volitev za nemške nacijonalne stranke neizmerno narasel, bomo najprej in najhuje čutili na Spod. Štajerskem, kjer imamo slovenske »narodne« zastopnike, izvoljene s pomočjo Štajerc i jancev! Ne dvomimo sicer, da bo kmalu, prav kmalu sledilo streznenje volilcev, zlasti v ptujsko - ormoškem okraju, kjer je dr. Ploj svoje volilce naravnost razvadil. Vendar pa se imamo pripraviti na hud boj na dve strani: proti Nemcem in klerikalcem. Oboji bodo skušali v smislu sklenjene zveze uničiti na Spod. Štajerskem vse, kar je narodnega in naprednega. — Vprašajmo se, ali smo mi, ki smo šli v volilni boj za dr. Ploja, res konservativci? Ali se bomo mogli v bodoče zavzemati za slogo s taisto duhovščino, katera se je sedaj tako strastno postavila proti nam? Nemogoče! Tudi če mi, idealisti in teoretični politiki, kaj takega pišemo in ljudem priporočamo, se nas ne bo ubogalo in zadnji, politično nešolani kmetic se nam smeji v obraz! V boj proti politik ujočemu farju, proti razjedaječe-mu izdajalskemu klerikalizmu — bode morala biti tudi naša parola. Teh 4000 glasov, ki smo jih dobili, ima malo opraviti s konservatizmom in slogaštvom — to so glasovi mož, ki so stali v hudem boju z duhovščino in ne bodo nikoli več prijateljsko objemali tistih, ki so jih spravili ob dobrega in zmožnega ljudskega zastopnika ter jim vsilili nezmožnega analfabeta.
V boj nam bo iti ne le v ptujsko-ormoškem,    temveč v vseh ostalih
spodnještajerskih okrajih. Čemu torej še razcepljenost in frakcije med narodnimi Slovenci? Konservativci in naprednjaki zasledujemo iste ci Ije: Združimo se! Združimo svoje časopisje, svoje politične organizacije, idimo skupno na gospodarsko in ljud sko izobraževalno delo! Pripravljaj mo dan vstajenja iz klerikalnega tla Čanstva in nasilja! Največje veselje imajo nad našo razcepljenostjo kle rikalci; skupno reprezentiramo vladajočo gospodarsko in   če hočemo, sčasoma tudi politično silo. Idimo skupaj! To naj bo nauk in posledica volilne borbe v ptujsko - ormoškem okraju.
Po doKončanem boju.
Trst, 21. junija.
Dokončan je ljut boj. ki je trajal nad dva meseca ter razburjal vso javnost. Mnogo je bilo v tem boju truda, mnogo trpljenja, ali pozabljeno je vse to ob zavesti, da delo in trud nista bila zastonj, marveč sta obrodila mnogo lepili uspehov, katere občudujejo in se jih obenem strašijo naši nasprotniki.
Velikanski napredek tržaškiii Slovencev, ki se poleg vsega terorja kamore — neoporečno in jasno zrcali kakor živ dokument v volilnem re sultatu. je naše nasprotnike popari 1. jih zavil v strah in grozo, ki se te dni v vsej svojej nagoti odmeva v vesoljnem iredentističnem in kamor i stičnem časopisju, na javnih shodil., kakor tudi v zasebnih pogovorih ka moristov. — Število 11.400 čisto slovenskih glasov, oddanih slovenskim kandidatom jasno in glasno priča o politični moči tržaških Slovencev. Strta je za vselej v prah laž o Hal i-janstvn Trsta in upati je, da ni več na svetu vlade, ki bi v očigled tem jasn'm vspehom, temu ogromnemu številu Slovencev mogla Še odrekat« šole v maternem jeziku, kajti dane> priznavajo naši prijatelji in neprijatelji, da se tako močnemu političn mu faktorju, od katerega je takore-koč za naprej odvisen vspeh tržaških strank, ne bode mogel nikdo več, dolgo upirati glede priznanja enakopravnosti in enakoveljavnosti.
Temu krasnemu uspehu je pa v) prvi vrsti pripomogel discipliniran skupen nastop vsega slovanstva v Tr stu in pa neutrudljivo delo tržaških rodoljubov, ki se gibljejo med Ijod-
LISTEK.
Skušnlave Tomaža KrffležllflvčKfl.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Tomaž je moral to noč doprinesti še malo žrtev; prenočiti je moral na svoji postelji konsumskega prodajalca, ki se je silno bal, da bi krčmarica uganila s kako zvijačo jo je Tomaž ujel in naposled še razdrla sklenjeni dogovor.
Prodajalec kar ni mogel razumeti, kako se je zgodilo, da je prišla krčmarica prostovoljno v Tomaževo sobo in nadlegoval je Tomaža neprestano z vsakovrstnimi vprašanji. Toda Tomaž ni dal nobenega pojasnila, nego samo odgovarjal z »a — hm«. Ko se je vprašanja naposled naveličal, je jezno zrklical:
»Zlodej — kaj ne vidiš, da spim, Ce te pa skušnjava razganjajo, pojdi v klet in lezi na led.«
Obrnil se je na drugo stran in končno navzlic nemirnemu sosedu vender trdo zaspal.
Ko se je Tomaž prebudil, ni bilo prodajalca več v njegovi postelji, marveč je sedel že v kuhinji in mlel kavo ter krčmarici pripovedoval, koliko  časa jo že ljubi,  koliko ima že
denarja prihranjenega in kako srečen bo njiju zakon. Krčmarica je to poslušala z velikim zadoščenjem in je bila posebno zadovoljna, da ni prodajalec nič vpraševal, čemu je prišla ponoči v Tomaževo sobo.
»Tomaž je le pošten fan*, da ni ničesar izdal,« je mislila krčmarica in njeno srce je bilo tako polno hvaležnosti, da je vse ostanke ocvrtega piščanca in dva para klobas zavila v papir ter vse namenila Tomažu za popotni prigrizek.
Ko je prišel Tomaž mimo kuhinje, se je delal, kakor bi ne zapazil prodajalca in je naglo stopil v gostilniško sobo. Krčmarica mu je prinesla kavo in se vsedla poleg njega. Po dolgem, zaupnem pogovoru je prišla krčmarica do popolnega prepričanja, da je samo slučaj kriv, da je našla v Tomaževi postelji konsumskega prodajalca in da se ima samo Tomaževi izredni prisotnosti duha zahvaliti, da se bo stvar tako srečno končal n.
>Oh . . . ^aj omožiti bi se morala tako . . .« je menila z zaljubljenim pogledom na Tomaža. »Kako naj bi pa živela, če bi mački hodili na moje okno oznanjat moje skušnjave.«
Natakariea ni bila tako prijazna s Tomažem. Z razžaljenim obrazom je šla mimo njega, kajti jezilo jo je, da se njeno upanje ne izpolni in da namesto Tom ara dobi za moža preprostega postiljona.
Po zajutreku se je Tomaž odpravil v farovž, da se poslovi od župni-
ka, a najprej se je oglasil v kuhinji, da vzame slovo od Francike Omahen. Prilizoval se ji je tako spretno, da se ji je resnično prikupil in ji končno razodel svojo željo, naj porabi svoj vpliv pri župniku, da bi zanj kaj storil.
»Mati so mi zgodaj umrli,« je pripovedoval Tomaž »in sam sem si moral naprej pomagati. Tisti, ki je po postavi moj oče, se ni zame nikoli zmenil. Oh — koliko sem pretrpel in presti-adal — vi si tega misliti ne morete. Prestal sem mnogo hudega, a vender nisem vašega gospoda nikoli nič nadlegoval, čeprav sem vedel, da so moj nravi oče. Dokler so mati živeli, so jim gospod župnik vedno kaj pošiljali, od materine smrti pa nič več.«
Tako je lagal Tomaž in se milo držal, kakor svetopisemski berač, ki so ga pod stopnicami garji jedli.
»Pa res ni prav, da so vas gospod tako zapustili.« je dejala Fran-eika Oni aken in hitro dostavila: »A kaj hočete, ko pa so tako revni ... še najpotrebnejšega nimajo.«
»Seveda nima nič, ker mu ti vse pobereš,« si je Tomaž mislil, na glas pa je vzdihuje rekel:
»Vem, da so gospod revni . . . fara je slaba . . . ljudje so trdi in vera peša . . . Ampak nekaj bi morda vendar lahko zame storili . . . Kaj pa če bi umrli? Jaz se bi seveda oglasil in začelo bi s> veliko preiskovanje in če bi vi imeli pota in sitnosti in bi morali prisegati . . .«
Kuharica se je zganila, kakor da ji je Tomaž zadri šivanko v meso.
»Kakšna pota? In kakšne sitno-ti? In čemu prisegati?«
»Postave so take! Prav hude so postave in sodnijsk: gospodje so tudi hudi. da se bog usmili. Posebno če umrje kak duhovnik, preiščejo vse, kakor da bi bil vsak duhovnik bogat in bi vsaka farovška kuharica vse pobrala, kadar gospod umrje. No, pa če se še kdo drugi oglasi, potem so še največje sitnosti. Boljše bi bilo, da se prej pomenimo. Ko bi mi gospod nekaj dali. bi se jaz vsemu odpovedal in še pričal bi, kako ste vi lepo za gospoda skrbeli in vse zanj žrtvovali.«
Tako se je kremžil Tomaž in zavijal je oči tem bolj, ker je videl, kako nezaupno ga gleda farovška kuharica. A ker Francika Omahen njegovih nam i ga van j ni hotela razumeti, je Tomaž previdno opustil vsako nadaljnje prigovarjanje.
»Naj malo premišljuje,« si je rekel, »morda se le premisli.«
Župnik je po svojem običaju zaradi premembe zraka zopet sedel v kleti. A ta dan se ni dotaknil klobas, ki so bile zanj pripravljene, in tudi vina ni pil, marveč praznil medicinsko steklenico in delal mučeniške obraze ter vmes ječal, kakor bi imel porodne bolečine.
»Hvalje . . . .« je pozdravil Tomaž z mežnarsko ponižnostjo. »Ali za boga, kaj pa vam je gospod župnik?«
»Oh — bolan — tako bolan —• da — bolan,« je za ječa 1 župnik. »II de me — in v glavi tako čudiK> — oh bolan —«
»Bode vas, gospod župnik? Na kateri strani pa?«
»Oh, na znotrauji, da, na sno-t ran j i.«
Tomaž se je komaj premagal, da se ni na glas zasmejal.
»Ali vam smem nekaj svetovat', gospod župnik? Poznam zdravilo, ki izvrstno pomaga, če človeka na notranji strani bode. Če vam je prav, bom kuharici vse razložil in pokazat, da vam bo vse prav naredila.«
»Bog vam bo povrnil, bog van t bo plačal,« je zdihoval župnik. »Jar4 sem tako reven, da, reven, in pa bolan, oh, tako bolan.«
»Pomirite se, gospod župnik! Zdravilo vam bo zanesljivo pomagalo. Poznam to zdravilo. Pomagalo je tudi moji ranjki materi Neži Krnu.> Ijavki, saj ste jo poznali, gospod župnik, kajneda, Nežo Krmežljavko uj Mračnega sela?«
Tomaž je potuhnjeno pogledal župnika in študiral, kakšen vtisk so napravile njegove besede. A župnik je samo vzdihoval in se je delal, kakor da je Tomaževo vprašanje preslišal.
»Gospod župnik — ali se še kaj spominjate Neže Krmežljavke? Saj ste jo poznali!«
»Nič poznal — nikoli poznal . . . ah, tako bolan ... ne maram nič sli«
-stvoru neprenehoma, tudi tedaj ko ni
— volitev.
Tržaška slovenska masa je vzorno disciplinirana in gre po dani im-roli v boj proti nasprotniku, kakor vojaški regiment proti sovražniku. Ako bi v Trsrtu ne bik> te discipline, teh skupnih nastopov, bi se tudi ne mogli ponašati s takimi vspehi. Će pa ostanejo tržaške slovenske mase dosledne v teh nastopih, potem pa ni več daleč oni čas, ko bomo v mestn samem prodrli s svojim kandidatom. Ali v dosego tega je potreba neprestanega in intenzivnega dela. Zato je imel prav g. dr. Rvbaf, ko je zakli-onl v torek večer zbranemu ljudstvu: rojaki! Nič počitka, temveč vsi na delo do končne zmage!
Ne da se zanikati, da Trst s svojo politično taktiko vpliva tudi na bližnji Kras in sosednjo Istro. Zato se pa tudi vidi uspehe: izvoljena sta na tržaškem narodnem programu (iva poslanca -— dr. Gregor in in prof. Mat ko Mandič, kateri slednji je sicer kandidiral na program polit, društva za Hrvate in Slovence v Istri, ali je s tržaškim popolnoma identičen.
Ali lepili uspehov imamo zabeležiti tudi tam doli a- tužni hrvaški Istri. Pri vsem tem, da je tam doli naše Ijndstvo gospodarsko in kulturno še zelo zanemarjeno, se isto vodno bolj in bolj zaveda, h kateremu narodu pripada, namreč slovanskemu in
— ne italijanskemu. Ako se ho zahajalo med to ljudstvo, se ga poučevalo, gospodarsko in duševno povzdigovalo, že danes vidimo, da ko bodo državnozhorske volitve v drugič razpisane, postanemo — z združenimi močmi — ne samo v enem, marveč v vseh treh italijanskih okrajih Istre našim   nasprotnikom resno nevarni.
Da se to doseže, je pa potreba iti tja ven med ljudstvo tudi tedaj, ko ui-volitve! Z ljudstvom je potreba biti ? ved ni stiki, ako se hoče imeti zaupanje in — vspehov. Zatorej na delo!___
Državno5Me ožje volitue.
Šc nekaj rezultatov. Istra.
Volilni okraj B u j e - Piran: Izvoljen laški klerikalec S p a d a r o proti laškemu liberalcu dr. Benna-tijn.
Solnograško.
Mestni volilni okraj H a 1 1 e i n-Radstadt : Izvoljen krščanski socijalist H u e b e r proti soc. dem. Witteraiggn.
Tirolsko.
Volilni okraj zdravilišč: Izvoljen krščanski socijalist p 1. Gug-g e n b e r g proti nem. liberalcu Rohraeherju.
Češko.
Mestni volilni okraj P 1 z e n j : Izvoljen Češko - narodni kompromisni kandidat Prosi proti soc. dem. dr. So n k o p u.
Mestni volilni okraj L o u n y -M e 1 n i k : Izvoljen Mladočeh d r. Korner proti soeijal. demokratu Benešu.
Mestni volilni okraj K 1 a t o v v: Izvoljen češko - radikalni kompromisni kandidat dr. B a š i n proti soe. dem. Juni.
Kmetski volilni okraj Rakovnik: Izvoljen češki agrarec Kuli c b proti socijalnemu demokratu Folberju.
Kmetski volilni okraj Lito-m y š 1 : Izvoljen češki agrarec F e 111 proti dosedanjemu kler. posl. dr. Mvslivcu.
Kmetski volilni okraj Nemški Brod: Izvoljen češki agrar. H J r i proti krš. soc. Šafranku.
Kmetski volilni okraj Klato-v y : Izvoljen češki s tatopravnik P r u n a r proti češkemu agraren Pejšekn.
Moravsko.
Nemški kmetski volilni okraj: Izvoljen nemški naci jonalec W a g -ner proti krščanskemu socijalistu Hauswirthu.
Češki mest. volilni okraj O s o b-1 a h a : Izvoljen češki avt. soc. dem. P r o k e š proti Mladočehu Skv-pali.
Češki kmetski volilni okraj U n-eov: Izvoljen češki avt. soc. dem. C h a r v a t proti češkemu   agrarcu
Staroštiku.
Ceski kmetski volilni okraj J i -h 1 a v a : Izvoljen češki agrar. S t a-n Č k proti klerikalcu Jileku.
Češki kmetski volil, okraj Mor. K r u m 1 o v : Izvoljen češki avt. soc. dem. Svoboda proti dosedanjemu klerikalnemu poslancu Ku-chvnki.
češki kmetski volilni okraj Ho-d o n i n ; Izvoljen češki agrarec JI e c b u r a proti klerikalcu Hora-ku.
Šlezija.
Kmetski volilni okraj O d r y : Izvoljen nemški uacijonalec Herz-m a n s k v proti socijalneinu demokratu Trenki.
Kmetski volilni okraj O p a v a : Izvoljen češki agrarec baron R o 1 s -b e r g proti soeijal uemu demokratu Wittu.
Kmetski volilni okraj Try -d e. k : Izvoljen češki agrarec P a v -lok proti    socijalnemu demokratu
Pospišilu. _
Politična kroniko.
Dunajski časopisi natančno opisujejo veliko osupnjenje, ki je zavladalo na dunajskem magistratu zaradi poraza krščanskih   socijalistu v. 2e
ob petih popoldne so bili zbrani skoraj vsi voditelji, da se informirajo o končnih izidih volitev. Ze poraz Wit-tekov je povzročil veliko razburjenje. Poročila o nadaljnih porazih so prihajala nepretrgoma. Edini krščanski socijalist Kuhn, ki je včeraj zmagal, je prišel ob sedmih zvečer na magistrat. Držal se je zelo žalostno, branil se je vseh čestitk ter žalostno dejal: »Oh, prav nič me ne veseli moj mandat. Vse drugo je pa fuč.<: Kmalu nato je prišel tudi dr. VVeisskirehner in je stopil, smejoč se v krog svojih prijateljev: »Velike izgube imamo, gospodje.« — :>Tudi Vi, ekseelenea ?« so ga splošno vpraševali. — »Tudi jaz,« je odgovoril minister ves pobit. Xa poraz župana dolgo niso mogli verjeti. Ko je dr. Neu-maver ob osmih prišel iz svoje pisarne, je bil zelo pobit in razburjen. Ob osmih so začeli voditelji odhajati. Vedeli so že, da je njihov poraz popo-len, in sploh niso več čakali ofieijal-nih poročil. Sic transit gloria mun-di . . •
m
Antiklerikalna veČina, ki je bila
v prejšnji zbornici le na papirju in ki je le v enem slučaju, in še takrat z nepopolnim uspehom nastopila, namreč pri Masarvkovem predlogu o Wahrmundovi zadevi, bo v novi zbornici faktično obstojala, ker so klerikalci tudi pri Čehih pop inoma pogoreli. Na Češkem in Moravskom so češki klerikalci postavili veliko število kandidatov, rešiti pn niso mogli niti tistih, katere so imeli v prejšnji zbornici. Prej so imeli 18 mandatov, zdaj jih imajo samo še 7.
sati ... oh, sem tako reven in bolan . . .«
»Le spomnite se gospod župnik,-: je silil Tomaž. »Saj ste moji materi večkrat pisali in tudi nekaj denarja ste ji pošiljali za njenega sina. Ta sin sem jaz, gospod župnik.«
»Ah, kaj to meni mar . . . 6em tako bolan . . . oh. bolan . . .
Tomaža je minevala potrpežljivost. Uganil je, da je župnikovo ječanje le v najmanji meri upravičeno in da se župnik dela bolnega samo, da bi se ognil pogovoru s Tomažem.
»Neče me poznati! In vender je oee ene dvaintridesetinke mojega života; na srečo ni ta klada nič dodala moji pameti, sicer bi jaz najbrže ]io vseh štirih lazil po svetu.«
»Pojdite z bogom . . . oh, sem tako lx>lan ... srečen pot vam želim — sem tako slab ... še govoriti ne morem ... z bogom, z bogom.«
Tako je govoril in ječal župnik in mahal z rokama okrog sebe in se delal, kakor da ga začenja zvijati božjast. Tomaža pa je prevzela jeza in široko se je postavil pred župnika.
»Jaz sem Tomaž Krmežljavk,« je rekel tako glasno, da ga je slišala kuharica, ki je prisluškovala na vrhu stopnic. »Vaš sin sem, vaš in Neže Krmežljavke, ki ste jo vi zapeljali in v nesrečo spravili.«
»Ni res,« je zakričal župnik! }>Jaz vas nič ne poznam.«
»Vaš sin sem, ki ste ga pustili stradati in trpeti med tem ko ste vi živeli v izobilju.«
»Oh . . . sem tak revež ... in tako bolan.«
»To je kazen za vaše grehe,« je zavpil Tomaž. »Dolgo tako ne boste več živeli, ker vas bo zalila mast. In zdravila vam tudi ne dam. Pač pa pojdem jutri na sodnijo in vas bom tožil. Vse stroške do mojega štirinajstega leta boste plačali. Jaz imam vsa pisma, ki ste jih pisali moji materi in jih boni sodniji predložil.«
Tomaž se je obrnil in je moško odkorakal iz kleti ne meneč se za župnikovo prestrašeno ječanje.
Zunaj ga je ustavila kuharica in ga prijela za rokav.
»Gospod Tomaž — saj se bodo dali gospod še pogovoriti.«
»Naj gre stvar svojo pot,« je vzkliknil Tomaž. »Tako komisijo bom vzdignil, da je še nikoli ne bilo in vse bo prišlo na dan in potem bo gorje in škripanje z zobmi.«
»Gospod Tomaž!«
»V tej hiši se sploh več ne menim! Z bogom! Ce mi imate pa kaj povedati, zglasite se v treh dneh v Ljubljani pri meni.«
In ošabno je zapustil šentjanški farovz.
(Dalje prlhodnjl&l
In popolnoma lahko trdimo, da bo v novi zbornici skoraj d udi i l]i—ka napredna večnem. In v teh razmerah
hoče dr. Šusteršič e svojo nazadnjaško, klerikalno - fanatično gardo igrati kako vlogo f!
• . • Državni zbor bo sklican as torek, dno 11. julija oh 11- dopoldne k prvemu zasedanju. Isti dan se sestane tudi gosposka zbornica ob 3. popoldne. Poletna sesija bo, kakor smo že poročali, zelo kratka in ne bo obsegala drugega, kakor volitve v delegacije. Septembra bodo zborovali deželni zbori. Oktobra se sestane jo delegacije na Dunaju in državni zbor.
e e
Vprašanje predsedstva v novi zbornici se v političnih krogih živahno prereeetava. V prvi vrsti pride po zatdilu nekaterih politikov v po-štev kot predsednik zbornice poslance Steinwender. če bi on predsedstva ne prevzel, prideta v pošte v Dobernig in L e c h e r. Poljaki delajo za predsedstvo E b e n -hoeha. Weisskirchner pride, če cesar ne sprejme njegove demisije, v gosposko zbornico, da more še nadalje ostati kot parlamentarni minister.
*
Ii Drohobie prihajajo še vedno vznemirljive vesti. V okoliških vaseh so hoteli kmetje uprizoriti pravo vstajo in priti v mesto s kosami in cepci. Vojaštvo je pripeljalo iz Mi-hajlovie 12 kmetov v Drohobice, ki 60 hujskali proti meščanom. V bolnišnici leži 36 težko ranjenih, 16 se jib bori s smrtjo. Včeraj je dospela v Drohobice vojaška komisija iz Przemvsla in sodna komisija iz Strvja, Prodajalne so sicer zopet odprli, vendar pa je promet popolnoma ponehal. Pri pogrebu žrtev so se odigrali tragični prizori, do nemirov pa ni prišlo. Število žrtev jo naraslo na 34. Od tožko ranjenih najbrže nobeden ne bo okreval. Najbrže bo moral izvoljeni poslanec dr. L6wen-stein odložiti svoj mandat. V Droho-bicah je sedaj 10 stotnij pehote, 9 eskadroni konjenice in oddelek s strojnimi puškami, poveljstvo je prevzel generalmajor Strasser.
e *
Italijanske trdnjave ob avstrijski meji si bo ogledal začetkom julija italijanski kralj v spremstvu šefa generalnega štaba. Pri tej priliki si bo ogledal tudi trdnjave okrog Benetk. S tem v zvezi je najbrže tudi velikansko nabadanje južnega Tirolskega z vojaštvom. Od leta 1S66. ni bilo tam, zlasti pa južno od Brener-ja, toliko vojakov. Vse to pa kaže, da grofa Aehrenthala tudi v Italiji ne smatrajo več za resnega, ker dopušča tako izzivanje Italije na meji od strani vojne uprave, med tem ko se on sam cedi samih sladkih besed.
m
Fakultativno sežiganje mrličev
je sprejela pruska gosposka zbornica z 00 proti 84 glasovom. Med debato, ki se je razvila, se je oglasil tudi kardinal Fischer iz Kelmorajna. Rekel je, da sežiganje mrličev sicer ni proti kaki dogmi katoliške cerkve, da pa je proti krščanskemu čuvstvu, zato tudi odklanja katoliška cerkev sežiganje mrličev in bo odrekla svoje spremstvo k se/igališčem.
Sla vnesti kronanja na Angleškem so se začele, in sicer v Albert Hali z velikanskim balom. Dvorana je bila izpremenjena v vrt izza časov Tudorjev, vsi posetniki so prišli v nošah iz Shakespearjevega časa, ali pa so predstavljali osebe iz njegovih dram. Tudi inozemski zastopniki so se udeležili tega bala. Med plesalkami, ki so nastopile, je bila kneginja Pless, vojvodinja Westminster kot francoska kraljica, Lady Herbert kot devica orleanska, vojvodinja Rex-bourghe kot grofica iz Auvergne, grofica Zia Torbj-, vojvodinja Su-therland in ladv Salisburv. Med gosti je bil tudi nadvojvoda Karel Fran Josip. Pred balom je bil v palači Bnckingham državni banket, ki se ga je udeležilo 560 gostov in kateremu je predsedoval kralj. Rabili so zlato opravo iz Windsorja, ki tehta 60 metrskih stoto v.
itolersko.
Volilni izidi v »lovenjgražkem volilnem okraju. Iz Slovenjgradca nam poročajo k že objavljenim volilnim izidom še sledeče: Sv. Anton na Pohorju Verdnik 87, Verstovšek 1, Sitter 0; Brezno ob Dr. 11, 16, 0, Jan-žev vrh 40, 8, 29, Pernice 18, 10, 0, Sv. Primož na Poh. 29, 16, 0; Sv. Primož nad Muto 1, 76, 0; Ribnica 46, 27, 84; Remsnik 27, 98, 0; Vuhred 45, 1, 32; Sv. Andraž nad Velenjem 15, 127, 0; St. Ilj pri Velenju 6, 107, 0; St. Florijan 29, 28, 0; Šmartno na Paki 29, 177, 0; St. Ilj pri Turjaku 41, 45, 5; Št. Janž pri Sp. Dravogradu 47, 40, 0; Mislinja 82, 46, 13; Šmi-klavž 33, 48, 0; Otišni vrh 68, 22 32; Pameče 39, 70, 0; Podgorje 48, 49, 0;
Razbor 15, 55, 0; Sjele 22, 11, 0; Št. Vid 17, 56, 0; Vrhe 24, 60, 0; Skale «1, 103, 0; Topolšiea 62, 65, 0; Velenje 68, 908, 34; Kokarje 51, 88, 0; Nova Štifta 35, 86, 0; Gornji grad 43, 54, 0; Moairje trg 40, 17, 0; Mozirje okolica 37, 86, 0; Rečica 26, 272, 0.
— Te številke kažejo, da razpolagajo naprednjak i skoraj v vseh občinah z sdatnim številom svojih ljudi. Sedaj bo treba iti na sistematično delo za organizacijo naprednih elementov. Te nam je pred vsem treba, kajti ravno pri teh volitvah se je pokazalo hudo pomanjkanje agitatorjev in šolanih strankinih zaupnikov. Treba bo ustanoviti politična in gospodarska društva, prepreči okraj z dobrimi izobraževalnimi in mladinskimi društvi Dvakrat smo šli sedaj ravno v tem okraju v ogenj; pokazalo se je, da število naših, prav naših glasov ni padlo temveč narastlo. Celo v trdo klerikalnih občinah se po-
* časi dani. Ali zmago si je treba zaslužiti, zato vsi na delo!
Iz Hrastnika. Odkar je prevzel naše ceste v oskrbo znani Wouk, so te v takem stanju, da se vragu studi. Le čudno se nam zdi, da ne vzrojijo v to poklicani, zlasti tudi občina, ki bi se morala za Hrastnik vsaj malo pobrigati. A ne le da Wouk cesto — kar j^ je od Riikelna navzgor — docela zanemarja, možakar se iz slovenskih občanov naravnost norčuje! Spodaj pri tovarni in poleg nemška šole je napravil res prav lepo, železno ograjo, nam »knapom« pa ne privošči niti lesene ne. Res je postavil tn pa tam par neokusnih betonskih stebrov, ponekod tudi nekaj starih šin, ki so zvezane z žico ali eelo z vrvjo, največkrat pa ni nič. tako, da je ponekod zlasti ponoči res nevarno hoditi. A kaj, za te proklete Slovence jo vse dobro! Z Woukom o tem seveda ni govoriti, ker on Slovencev ne more videti živih, vendar pa vprašamo nas okrajni odbor, ki ima pod sabo Slovencev, ali odobrava tako početje? Naj se enkrat izrazi odkrito, da vsaj vemo, da nimamo od tam ničesar pričakovati! Potem bomo iskali — in tudi našli! — pomoči drugod. In kaj je sploh s tem okrajnim odborom laškim? Upravno sodišče je zadnje volitve že davno razveljavilo, a vendar ni čuti ničesar o kakih novih volitvah. Je to postavno? Nam se zdi, da ne. Pozivamo može, ki so se s to zadevo že toliko trudili, da jo speljejo do konca in narede konec temu pristranskemu postopanju okrajnega zastopa v Laškem! Skrajni čas je že!
Iz Št. Ju rja ob .luž. žel. Tukajšnja moška podružnica O. M. D. obhaja letos svojo 251etnieo. V to svrho se je določil 23. jnlij. Pri Cestnem Jo-žeku se vrši ta dan velika veselica. Ker je edina te vrste v našem okraju, prosimo vse sosede, osobito Celjane, naj se na njo ozirajo. Istotako prosimo že danes, naj nam pribiti pomagat vse, kar leze in gre. Vljudno vabimo vsa društva in posameznike, dame in gospode, da pridejo v nedeljo 25. junija ob 4. popoldne na sestanek k Cestnemu Jožku. Sodelovanje pevskega zbora, domačega in celjskega Sokola je zagotovljeno.
Dr. Benkovič popravlja. Prejeli smo in priobčil jemo: »Blagovolite priobčiti sledeči popravek notice, pri-občene v »Slovenskem Narodu« od dne 19. junija t. 1. št. 139 pod za-glavjem »iz Celja« in sicer na istem mestu in z istimi črkami, kakor je bila priobčena dotična notica: »Ni res, da sem odpovedal skupnemu volilnemu odboru v Celju vsako sodelovanje, res pa je, da sem se udeleževal sej, ako nisem bil po zunanjih opravkih zadržan; ni res, da nisem prišel volit gospoda Rebeka, pač pa sem se poslu žil svoje volilne pravice v Celju v prid kandidatu gospodu Re-beku. — Celje,   dne 20. junija 1911.
— Dr. Ivan Benkovič, državni in deželni poslanec« Besedo ima sedaj naš štajerski dopisnik.
Drobne novice. D i v j a lov-c a. Kmečka fanta Miha in Lojze Gobec sta že dalje časa kradla v gozdovih brežiške graščine divjačino in les. Te dni so ju pa orožniki zasačili s puškami in ustreljeno divjačino ter ju odgnali v Brežice. — Tatvina. Neznani tatovi 90 vlomili pri posest niči Katarini Ponka v Šmarju pri Jelšah ter pokradli več denarja in nekaj zlatnine  ter  ?>ebmine. —
Pretep. Stepla sta se v Mariboru 19. ponoči delavca Vizjak in Mere. Zadnji je sunil Vizjaka z nožem v želodec. Ranjenca so spravili v bolnišnico, Merea pa izročili okrožni sodniji. — Iz Celja, V nedeljo in ponedeljek bodo razstavljena v risalni dvorani celjske višje gimnazije risalna dela gimnazijcev. — I z M a r i-bora. Drugo letošnje zasedanje porotne sodnije se začne 26. junija. Obravnavali se bodo sledeči slučaji: 26. junija Ana Rokavec in Janez Ganser, poskušan zavratni umor; 27. junija Pavel Kosi, umor; 28. junija Konrad in Janez Hajek ter Franc Drobnič, nravnostni zločini; 30. junija Janez Jesenko, umor. — I z H u-ma pri Ormožu   nam poročajo:
Pri ožji volitvi je dobil pri nas dr. Ploj 68, Brenčič 8 glasov. Hum se je tudi pri ožji volitvi sijajno držal. Čast zavednemu županu in volileem!
— Pozor, lovci! Dne 26. junija se bodo zlicitirali v občinski pisarni šentlenartskega trga lovi 29 občin. Pogoje se da zvedeti pri mariborskem okr. glavarstvu. —-Iz Polj-Čan. Te dni je došei na poljčansko postajo Štefan Ivekovič iz Rišvice pri Klanjcu na Hrvaškem. Zahteval je vozni listek do Ljubljane in ga hotel plačati s ponarejenim ogrskim petkronskim tolarjem. Uradnik pa je falzifikat spoznal in dal moža zapreti. — Umrl je v Mariboru posestnik in ključavničar Jože Pirn, star 58 let. — Velik požar. V Braun-švejgn pri Podovi je 19. junija zgorelo 6 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Škode je okrog 20 tisoč kron.
Iz Maribora. Ali ni značilno, da je prepovedal mariborski škof dr. M. Napotnik čitati volilni pastirski list v frančiškanski cerkvi, Naš dični škof se je bal, da bi pastirski list zganil kako slovensko ovčico, da bi šla volit klerikalca Sterna, mesto losvon-romovskega Wastiana. Po deželi da škof hujskati proti trdo katoliškim Slovencem, v mestu se Nemcev in re-negatov boji. Iz istega nagiba so tudi izostali od volitve vsi mariborski duhovniki, tisti možje, ki pridigaj*) kmetom po deželi o »vseslovenski ljudski stranki« in uče mladino narodnosti. To si bo treba za prihodnje dobro zapomniti in klerikalne ošah-neže v Mariboru vedno spomniti na njihovo pomoč zagrizenemu Nemcu Wastianu, kadar bodo zopet govorili o svojem »sioveustvu«.
Nemška olika v Mariboru. Dn< 17. t. m. so sedeli proti večeru trije slovenski višje gimnazijci ob igral 1-šču nemškega športnega društva in se med seboj slovenski pogovarjali. Okoli njih na obeh straneh so sedeli zagrizeni Nemci in neraškntarji. Ti opazujejo dijake nekaj časa jezno. Slednjič se razkorači nekaj korakov pred njimi učenec mariborske realk° in jih začne obdeiavati z najizbrane/j-šimi priimki, ki si jih more eden misliti le, če jih je slišal od Švabov. Ker se dijaki ni*o v začetku za te psovke niti zmenili in so govorili med seboj le slovenski, se zadere realee, da j-tu slovenski (»windisch«) prepo\ e-dano govoriti, da mora vsak, kdur hoče živeti v Mariboru, povsod govoriti le nemški. To je enega izmed dijakov razsrdilo, stopil je pred njega in zagrozil, da dobi zaušnico, ako ne neha psovali. Realee takejra nastopa ni pričakoval in je hitro odskoeil. T« -daj pa se je pokazalo, da je bil ta pod-pihnjen od starih mož s sivimi lasmi, ki so sedeli med mladimi. Kajti takoj so starci vzdignili svoje palice in kričali, naj raje potegne nož in real-ca zabode, ker Slovenci (»Windi-sche«) tak niso kaj drugega, ko izstradana druhal morilcev in roparjev. Ker pa se dijak teh psovk ni nič zbal in je ostal na mestu, se ga ni upal izmed teh junakov nobeden dotakniti. A tem bolj so ga psovali. Kričali so, da se naj slov. dijaki iu Slovenci poberejo iz Maribora v Slovenijo in Ljubljano, ako nočejo govoriti nemški. Potem so se spravili m njegovo obleko in čevlje. Ti so bili preveč lepi, a hlače zopet pregrde. Ubogi bedaki! Kaj si le mislijo, da so ? Mislijo, da so že tako mogočni, da jih bodo morali Slovenci vprašati, kako obleko in obuvalo si naj kupujejo? Nato pač še lahko čakajo. Ka.i-ti prej bo Sava na Triglav tekla, ki. pa se jim bo to izpolnilo. A da so še starci s sivimi lasmi, o katerih bi človek mislil, da jih je vendar že srečala pamet, tako zagrizeni in se spravijo na mirne dijaka kakor kaki po-balini, si človek ne bi mislil. Kajti ti so, namesto da bi kričače mirili, jih naravnost ščuvali proti slov. dijakom- A najbolj je šlo na dijaka, ki se ni kar meni nič tebi nič pustil psovati. Ko se je čez nekaj časa vsedel, tedaj pa je začelo leteti nanj od zadaj trnje, pesek in grude in enkrat bi bil gotovo dobil v glavo kamen, ako hi se ne bil pravočasno umaknil. Tak Je položaj mariborskih Slovencev, katerih je od vsega prebivalstva dobra tretjina, čeravno jih nočejo priznati. Slovenski bi sploh več govoriti no smeli. A če pogledamo nemške pravice v Ljubljani, edinem slovenskem mestu, lzprevidinao, da smo Slovenci proti Nemcem preveč tolerantni. Par tisoč Nemeev, ki tvorijo le eno osmino vsega ljubljanskega prebivalstva, ima nerazmerno več pravic. Vsled slovenske brezbrižnosti in prizadevanja gotove stranke, imajo sedem odbornikov v mestnem svetu in svoje srednje šole. A Slovenci v Mariboru nimajo ničesar in Nemci jih psu je jo, kjerkoli morejo.
Iz Maribora. Z izredno slabim vremenom se je začela 11. junija naša Ciril-Metodova slavnost, pa tembolj nas veseli, da je vendarle dobro vspela. Točno ob treh popoldne nas je pozdravila izvrstna domaČa godba (Glasb, društvo). Potem je nastopil naš Sokol  na   bradlji in vsak se je
moral čuditi spretnosti naših fantov. Krona cele slavnosti je bila otroška predstava pod vodstvom   šolskih sester. Vse je bilo ginjeno in marsikatero oko se je zasolzilo, ko so nastopali naši malčki   iz   slov. otroškega vrtca tako sigurno   in srčkano. Po predstavi je nastopil v veliki dvorani mešani zbor pod vodstvom gospodov prof. Družoviča in not. kanil. Ašiča in nas razvedril s prelepimi pesmicami. Le večkrat bi jih radi slišali! Po dovršenem sporedu   smo si ogledali vso slavnostno podjetje v podrobnem. Ta si je privoščil   izbornega vina v vinskem šotoru, kjer so mu postregle prijazne gospice pod vodstvom gospe dr. Vouškove in dr. Rosinove, drugi je prigriznil kos izvrstne svinjetine, ki jo je preskrbela gospa Marinova; ženski spol je spet oblegal dični šotor gospe Majcenove, ki je prodajala pecivo, dočim je mikala   »suha roba iz Studencev« (gospica Vokačeva) naše majhne. Ko še nas je preskrbela gospa dr. Poljančeva z najlepšimi cvetlicami,   pogledali smo si panoramo, ki jo je postavil   »Nar. pipec« pod vodstvom gospoda Tomažiča. Čudili smo se originalnosti tega podjetja, ki smo je komaj pričakovali. V vestibu-lu   najdemo   češko   pivnico (g. ing. Brabenec) in celo   omizje izbirčnih pivopivcev. Od druge strani nam zadeni priprosta godba na uho: bil je ples v hrvaški kleti. Z velikim naporom smo se prerili v klet, in glej jih: pristne »Hrvatice«    pod vodstvom gospe Voglarjeve in Cepičeve so nam postregle   s cenim,   pa okusnim vinom. Gremo dalje,   v veliki podzemeljski,   pa okusno okinčani sobani sta igrala dva »Hrvata« (g. Cepič) prijetni valček, ki nas je kar ponesel med radujočo se mladino. Pot smo si brisali, ko smo dospeli zopet na površje, pa čas je kratek,   le naprej v trgovski oddelek (g. Weixl in gospa Jagodičeva).   Vsa mala dvorana je bila spremenjena v okusno trgovino in napolnjena z najrazličnejšim blagom, od najfinejših   perzijskih preprog do — kuhane kave. Ko še nam je razkazal g. prof. Majcen narodni muzej, poiskali smo si kavarno, da si malo odpočijemo.   Tukaj nam je iz-vTStno postregla   gospa Koprivniko-va.   Le malo smo obsedeli   in še si vzeli sladoleda (g. Hich), kar že pride naznanjat   neki »Hrvat«,   da se začne veliki ples v dvorani. Pred plesom   smo še si ogledali Maribor iz stolpa, le žal, da nam niso dali na razpolago zrakoplova, ki so ga razkazovali spodaj naši »Pipci«. Čas je potekel kakor v hipu in začudeno smo se gledali, ko nas je iznenadila jutranja zarja. Pa nič ne stori, pri belem dnevu nas je spremljal   domov prijetni spomin na to izborno narodno veselico.
K volilnemu izidu v ptujsko-or-moškem okraju. Iz Ormoža smo pre-jeli včeraj sledečo brzojavko: Dr. Ploj dobil 3560, Brenčič 5135 glasov. Vesenjak (urednik »Sloge«) delal za abstinenco Plojevih volilcev. Štajer-cijanci vsi glasovali za Brenčiča. — Brez na daljnega komentarja.
»Siidsteirische Volksstiinmc« preneha s koncem tega meseca izha-iati. Našla je med poklicanimi in in-teresiranimi krogi premalo umeva-nja in — podpore.
Telovadno društvo »Sokol« v Brežicah priredi v nedeljo, dne 9. julija 1911 veliko ljudsko veselico na prostem z mnogobrojnim sporedom. Svirala bo vojaška godba pešpolka št. 53 iz Zagreba. Vsa sosedna in druga društva prosimo, da se ozirajo s svojimi prireditvami na dan 9. julija 1911. Natančen spored slavnosti bode pravočasno objavljen po časopisih.
Mariborski Ciril-Metodovi podružnici ste priredili 11. junija veliko slavnost, ki se je vkljnb izredno slabemu vremenu prav dobro obnesla in dala čez 1500 K čistega dobička. K temu lepemu vspehu so nam pripomogla številna darila v denarju, vinu in dr., posebno pa izvanredna požrtvovalnost naših dam in gospodov, ki so sodelovali pri različnih šotorih in oddelkih. Tukaj ne smemo zabiti častitih šolskih sester, ki so nam vprizorile nad vse srčkano otroško predstavo in tudi ne naših Sokolov in pevcev, ki so nam pripomogli do najlepšega moralnega vspeha. Ker nam ni mogoče, da bi se zahvalili primerno vsem dobrotnikom in sodelovalcem posebej, storimo to na tem mestu: hvala vam prisrčna vsem, kot plačilo naj vam bo zavest, da ste storili to v rešitev naše obmejne šolske mladine! — Odbora podružnic.
Knroiko.
Nabor pri Sv. Mohorju se je vršil včeraj. Izmed 176 stavljencev je bilo potrjenih 52.
Radi zločina proti nravnosti so zaprli v Rožeku pekovskega pomočnika Riharda Ceškuti iz Rožeka.
Tatvina. Posestniku Jožetu Weg-scheiderju v Čevrieu je ukradel nekdo iz odprte sobe denarnico, v kateri je bilo 75 kron*
Prekanjeni goljuf. V gostilno Jožefa Ehrliha v Tesni vesi je prišel v torek mlad dečko in si naročil jedi in pijače. Ko se je dobro pokrepčal, je vprašal tudi za prenočišče. Fant pa se je zdel gostilničarju sumljiv, in previden ga ta prosi, naj mu plača ceho. Dečko ni imel prav nič denarja, izdajal pa se je za sina nekega gostilničarja iz Celovca. Mož ga je na to nošfeno oštel in odgnal. Fant, ki se je dobro najedel in napil, pa je hotel kljub temu dobiti prenočišče. Šel je k posestniku Jožetu Ehrlihu, ki je med ljudstvom znan kot dober domači živinozdravnik in mu naročil, da mora iti drugi dan za rano k nekemu posestniku v soseščino. Zbolela mu je namreč krava. Mož je bil zadovoljen, dečka pogostil in mu ponudil, ker je bilo že pozno, tudi prenočišče. Drugi dan sta se napotila skupaj. Prekanjenec si je izposodil pri njem še en dežnik. Na poti pa je pri nekem krčmar j u neznano na kak zvit način dobil še 2 kroni in nato izginil. Ehrlieh je šel sam k označenemu posestniku in tam šele zvedel, kako ga je prekanjeni   goljuf potegnil.
Zaprli so v Spitalu ob Dravi že večkrat radi tatvine kaznovanega B. Gosringerja. Sumijo, da je ukradel večjo vsoto denarja posestniku Burg-stallerju.
Prfftiorflio.
K ožji volitvi v kraško-ijdov-skem okraju na Goriškem. Propadel je klerikalec Stepančič, izvoljen ie dr. Gregorin. Klerikalci so delali, kar so mogli. Niso štedili denarja, po cerkvah pa je grmelo: vera je bila v nevarnosti. Od hiše do hiše so hodili nunci zahtevat od volilcev, da morajo voliti katoliškega kandidata Ste-pančiča. Poklicali so na pomoč tudi klerikalne dohtarje s K^anizkega; pa vse ni nič oomaeralo. Izvoljen je dr. Gregorin. Ko so videli naoredn^a-ki, da je proglašena ožja volitev, da se da lepo zmagati ter kako stezajo klerikalci roke prav po kraško-ajdov-skem volilnem okraju, je zavrelo v njih in šli «=0 na delo s podvoienim pogumom. Rekli so: če so klerikalci res že vse nodiarroili, pa "as re bodo! In niso jih! Pravi junaki so ti napredni naši volilei v kraško-njdov-skem okraju! Vsa Č^st njim!
Ožja volitev v Gorici. Laški liberalci so bili v velikih skrbeh, ali se udeležijo Slovenci ožje volitve ali ne. Že ko je bilo objavljeno, da se Slovenci vzdržijo ožje volitve, še niso hoteli verjeti, marveč so mislili, da je to le manever ter da pridejo zadnji čas na volišče, ako bi se Lahi ne udeležili volitve v prav ohilem številu. Na vse preteke so delali, profili, žuorali, plačevali glasove, v fijak^r-jih so vozili volilce, pa so spravili skupaj vendar le samo 2571 glasov. Dr. Marani je bil pred 4 leti pri orvi volitvi dobil skoro 2300 glasov. Uša-ja je volilo pri ožji volitvi tudi nekaj Slovencev, odvisnih od Lahov, ali pa so jih spravili z lepo besedo na volišče. Zupan Bombier je bil po prvi volitvi tako potrt, da je hotel odstopiti. »Italijanstvo« Gorice se je pri teh volitvah hudo posušilo. Prihodnjič postavijo Slovenci v Gorici na volišče 2000 volilcev!
Stekel pes je popadel v Gorici 61etnega dečka Mikičeka. Odpeljali so ga v Pasterjev zavod na Dunaj.
V gnojnico je padla pri Sv. Flo-rijanu pri Gorici dveletna Avgusta Maras. Potegnili so sicer še živo iz jame, toda deklica je kmalu nato umrla.
Posledice   orkana   v   Trstu so
večje in obsežnejše kot se vobče sodi. Večkrat izreka o tern sodbo občinstvo, ki si ogleda sedaj mirno obal in ne vidi drugega kot kak odlomljeni konec jarbola štrleti iz vode ali konec podrtega zidu. Razočaran stoii in gleda in neumestno se mu zdi, da se je toliko pisalo o tej nesreči. Toda škoda je taka, da jo še strokovnjaki, bodisi mornarji ali stavbniki do danes niso mogli določiti, kar priznajo sami. Tudi glede človeških žrtev se danes še ne more dognati natančno število. Včeraj so potegnili iz morja zopet enega utopljenega mornarja Mat. Tom i novica iz Dalmacije, ki j** slnžil svoječa,sno na avstrijski trabakuli »Carmela«. Dalje so odpeljali včeraj v razne ladjedelnice turško trabaknlo »Muradijo«, pafnik »Mira-rnar«<' in laško jadrnico »Mndia«, katere kapitana Marasciula je pobila jarbola, ki se je odlomila na neki poleg nje stoječi jadrnici in padla nanj. — Mestni magistrat tržaški je do včeraj izdal že okoli 8000 kron darov, katere so nabrali med tržaškim meščanstvom.
Spoznan utopljenec. Utopljenca, ki so ga v torek potegnili iz skalovja pri pomolu »San i ta« so spoznali včeraj za 2£Jetnega kočijaža Matija Faj-diga iz Zaloga pri Postojni. Odšel je od doma v nedeljo in ni povedal kam gre. Njegovi sorodniki in znanci so prepričani, da je izvršil samomor.
Zastrupiti se jo hotela v Trstu 161etna Marija Roko. Izpila je stekle-
nico očetove kisline. Dobili so jo takoj in poklicali zdravnika, kateremu se je posrečilo jo oteti.
Goljufni ženin« Včeraj so aretirali v Trstu trgovskega potnika Ga-stona Pegana iz Reke. Ovadila ga je dninarica Margareta Margeri. Ljubimkal je ž njo navidez in ji izvabil z obljubo, da jo poroči 400 kron denarja in dragocenosti za 104 krone, nakar je izginil.
Pošiljate v divjih zverin za živalski vrt v Ulmu je prišla /včeraj v Trst s parnikom »Marija Valerija«. — Ni ladji imajo več slonov, tigrov, šakalov, leopardov, hijen, antilop in več vrst opic.
Izpred porotnega sodišča v Trstu. Včeraj se je začela pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti zasebnim uradnikom bratoma Nor-bert in David Herschmanu in Jože Zidrichu radi goljufije in tatvine, ki so jo napravili pri raznih tvrdkah. Zidrich je meri preiskavo že <mkrat pobegnil. Vrnil pa se je prostovoljno nazaj. Skupna škoda znaša 10.426 K 47 v. Obdolženci taje vsako krivdo. Obtožnico so brali skoro eno uro. Obravnava bo trajala tri dni. Vsak obtoženec ima svojega zastopnika in sicer zagovarjajo dr. Roba, dr. Pan-graci in dr. Rossi. Senatu predseduje deželnosodni s* etnik Minio.
Pomorska ivsreča. Jadrnica »Otac Sime« v katero je trčil v višini Rovinja parnik »Dubrovnik« je vozila 90 ton marmorja. Potopljena jadrnica se ceni na 20.000 kron, naloženi marmor pa na 7000 kron. Zavarovana ni bila niti jadrnica, niti marmor. Pri sunku je presekal parnik jadrnico na dvoje ravno skozi sredo, nakar sta se seveda oba dela takoj potopila. Moštvo, obstoječe iz 5 mož se je kakor smo že včeraj poročali rešilo na parnik »Dubrovnik«.
Dnevne vesti.
+ Dr. Šusteršič in slovenska žurnalistika. Na nedeljskem shodu v »Unionu« je dr. Šusteršič poskušal zavrniti moje poročilo o njegovih pogajanjih z dunajsko vlado s tem, da me je kratkomalo obdolžil, da sem si iz slučajnega srečanja skoval izmišljotine ter jih lažnjivo v zgolj obrekovalnera namenu brzojavil^ v Ljubljano. Ne vem, če sodi dr. Šusteršič žurnalistično delo in odgovornost po ljudeh, ki služijo njemu in njegovi stranki. Da poskuša z enakim merilom soditi tudi o poštenosti neodvisnih časnikarjev, specijalno moji, to si treba odločno prepovedati. Jaz si svojih poročil ne izmišljujem, temveč jih podam na podlagi dejstev in informacij, ki so mi na razpolago. Zatrjam dr. Šuster-šiča, da slovenski žurnalist na Dunaju danes ni več ona rjuantitete ne-gligeable, kakor si jo predstavlja, in da sežejo zveze urednika »Slovenskega Naroda c tudi v one skrivne kote in zatišja, kjer si domneva biti klerikalni voditelj popolnoma neopazen in skrit. To upam še nekoliko-krat dokazati. Mislim pa, da bi on kot star parlamentarec imel lahko toliko pojma o vrednosti in odgovornosti žurnalističnega dela, da bi se lahko branil na shodih drugače, kakor pa da se skriva za trditve Iaž-njivih žurnalistov. K stvari sami pripominjam le toliko, da šteje današnja oficijozna »Mittags - Zeitung« med one klube, ki bodo v novem parlamentu tvorili vladno večino, klerikalne Slovence. Upam, da oficijozus, ki to konstatira, ne črpa svojega poročila tudi zgolj iz slučajnega srečanja z dr. Šusteršičem.
Urednik dr. Albert Kramcr. + Dr. Krek in klerikalni poraz na Dunaju. Da so naši klerikalci vsled strahovitega poraza, ki so ga doživeli njihovi pokrovitelji krščanski socijalci na Dunaju, silno poparjeni, se razume samo ob sebi. Ta po-parjenost zlasti odseva iz »Slovenca«, ki je kar preko noči postal silno ponižen in pohleven. V včerajšnji posebni izdaji je še kazal malo poguma ter zabavljal na liberalce, popoldne pa mu je že čisto sapo zaprlo in iz njegovih predalov so popolnoma izostale sicer običajne krepke zabav-ljiee na naprednjake. Seveda bi »Slovenec« rad prikril konsternacijo, ki je v njegovih vrstah zavladala vsled dunajskega poraza, zato piše, da se katastrofa, ki je zadela dunajske krščanske socijalce, čisto nič ne tiče slovenskih klerikalcev, češ, da le - ti niso imeli prav nobenih zvez z Liech-tensteinovo stranko in da so s tem porazom že vnaprej računali, ker so vedeli, da se na Dunaju ne morejo držati krščanski socijalci, zategadelj, ker so bili preveč — Slovanom sovražni. Sancta simplicitas! S takimi puhlicami si upajo sedaj krmiti klerikalci svoje bačke! Krščanski socijalci bi naj bili poraženi zategadelj, ker so bili preveč — Slovanom sovražni! Imenitno! Res je, da so bili krščanski socijalci dunajski strupe-nejši sovražniki Slovanov, kakor so nemški nacijonalci, toda to dejstvo ni na dunajske volilce čisto nič vplivalo, pač pa je povzročil njih poraz
nečuveni terorizem, ki ga je ta klerikalna stranka izvajala nad celim Dunajem, in brezmejna korupcija, ki je vladala od začetka pa do konca med krščanskimi socijalisti. A vendar pravi »Slovenec«, da je te krščanske klerikalce zadela kazen božja zato, ker so bili preveč — Slovanom sovražni! Kako je potem to, da so se s tako, Slovanom sovražno stranko vezali naši klerikalci, da so bili ves čas privesek tej stranki? — »Slovenec« pravi nadalje, da so slovenski klerikalci napram krščansko-socijalnemu porazu docela ravnodušni, češ, da se jih čisto nič ne tič<*. Res t Klerikalni kolovodja dr. Janez Evangelist Krek je v tem oziru popolnoma drugega mnenja. Ko je v torek, dne 20. junija ob pol 12. ponoči, vračajoč se iz gostilne domov, korakal po Radeckega cesti, je, zatopljen v težke misli o porazu na Dunaju, naglas govoril sam s sabo ter obupano in resignirano vzklikal: »Vse je hudič vzel, vso je hudič vzel!« Kdo ima sedaj prav, »Slovenec«, ali dr. Krek t Menimo, da je bil dr. Krek v svojem samogovoru odkritosrčen in da je zadel s svojim pridušenim vzklikom res v črno, da je namreč s krščansko - socijalnim porazom na Dunaju že jel jemati kle. rikalizem v Avstriji — hudič!
+ Nesramno namigovanje. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil notico »Skrivnost, ki ni skrivnost«, v kateri na nesramen način med vrstami namiguje, kakor da bi bila narodno-napredna stranka socialne demokrate podkupila, da so pri ožji volitvi glasovali za narodno-naprednega kandidata dr. Vladimirja Ravni-harja. Radi »Slovenca«, ki se sploh ne more -matrati za pošten in dostojen list, bi na taka natolcevanja čisto gotovo ne odgovarjali, dolžni pa smo odgovoriti z ozirom na slovensko napredno javnost. Zato konsta-t u jemo, da se med vodstvom narodno-napredne in socialno-demokratske stranke niso vršila nrav nobena pc-sjanj*, marveč da je socialnodemo-ratska stranka brez vsakega kakr-šnegakoH vplivanja in brez vsakega dogovora z napredno stranko svobodno in zgolj po svojem prevdarku izdala parolo, naj njeni somišljeniki glasujejo pri ožji volitvi za dr. Ravnikarja. Podla namigavanja o podkupovanju si naj »Slovenec« prihrani za-se in naj v bodoče ne meri drugih po sebi in svojih pristaših, zakaj notorično je, da so klerikalci kupovali glasove pri ožji volitvi, kar se da; ako je potreba, tudi dokažemo!
+ Šusteršičev uskok. Še pred-no je mogla klerikalna stranka pokazati strmečemu svetu svojo moč na cesarskem Dunaju, je uskočil v nemškutarski tabor eden izmed naj-odličuejših klerikalnih poslancev: Fran Jaklič. Današnji »Interresan-tes Blatt« prinaša namreč L serijo slik izvoljenih poslancev in tu čitamo pod sliko Jakličevo: Lehrer Franz Jaklič (deutschnatioual). Torej med nemške nacijonalce je zašla ta dose-daj klerikalna korifeja! Najbrže upa v nemškonacijonalnem taboru priti do kakega korita na pr. za nadzornika podrtih pečij ali kaj slične-ga. Mož dobro računa z dejstvom, da so dobili nemški klerikalci na Dunaju in drugod strašno po grbi. bolje je tedaj tam, kjer jih je več. Radovedni smo, kaj poreče dr. Šusteršič k temu koraku svojega dosedanjega podložnika?!
+ Shod v Mostah. V torek 27. t. m. se bo vršil v Mostah pri »Miš-kotu« velik ljudski shod, na katerem bodo govorili državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar, deželni poslanec Jos. Reisner in tržni nadzornik Adolf Ribnikar. Somišljeniki, agitirajte za mnogobrojno udeležbo.
+    Klerikalna vsiljivost. Po
Ljubljani nabira neka dama za »Ka-tholischer Lehrlingsheim« ter nadleguje slovenske stranke. Mi imamo pač dovolj svojih potreb in ne bomo podpirali prisiljenih tujerodnih dobrodelnih zavodov7, o katerih tendencah nam ni znano nič natančnejšega. Denar, ki bi ga hotel darovati kdo v ta namen, lahko mnogo več zaleže pri naši družbi sv. Cirila in Metoda ali pa pri naših društvih za varstvo otrok.
+ »Slovencu« v odgovor. Prejeli smo tole izjavo: »Slovenec« je 7. t. m. k poročilu o »Shodu v Št. Rupertu«, kjer so nekateri žvižgali ali piskali dr. Zajcu, pritaknil mojo malenkost, kakor da bi bil jaz kriv tega žvižga-* nja, ter mi je grozil. Ne iz strahu, pač pa da pribijeni laznjivost »Slo-venčevega« poročevalca, sem takoj 8. t. m. pisal »Slovenčevemu« uredništvu, da popravi laž in grožnjo, ker nisem predsednik in ne član »Piščalke«, ker nimam volje in ne časa baviti sc z otročarijami. »Slovenec« ni objavil moje izjave, pač pa šele dne 19. t. m. beleži z delno popravo, da ni^em predsednik, javlja poročevalčevo zatrdilo, da sem bil ud — kar pa bi ne bilo nič hudega — me spravlja v zvezo s sodrgo in z mobom, smeši in grozi, menda zato, ker se drzne uboga para — učitelj — braniti svoj ugled.    To pač ni poprava krivice,
temveč njeno potencirano nadaljevanje. Zato imenujem tu tega »Slo-venčevega« poročevalca podlega laž-njivca in ga pozivam, da me toži, da se pri sodišču izkaže resnica! Pristavljam, da je dostojnemu človeku nemogoče občevanje in složno delovanje z nadutim, le izzivajočim in lažnjivim »Slo vence vi m« poročevalcem iz Št. Ruperta in da je to možno le ljudem hlapčevske nature. Strahu pa ne poznam — tudi nimam vzroka
— in se ne bojim prav nič »Sloven-čevih« groženj in sploh nikogar, tudi ne onega, ki ropa čast. ali izpodkopu je ugled delavnim učiteljem, četudt je velik gospod, najmanj pa lažnji-vega »Slovenčevega« poročevalca iz Št. Ruperta, ki se boji celo nedolžn<
— piščalke. — V Št. Rupertu, dne 20. junija 1911. — A. Lunaček, nad-učitelj.
Iz Gorenje vasi nad Škof jo Loko
nam pišejo: Naš župnik Brajc je kar l;esen po zadnjih volitvah. Mesto 10 do 80 naprednih glasov kljub vsemu nasilstvu, pretenju in sleparijam od klerikalnih agitatorjev, to je grozno. Srd je ohladil zadnjo nedeljo, ko je mesto božje besede, ni bilo slišati v cerkvi drugega kot zabavljanje, pre tenje in ščuvanje   nevednega ljudstva. Povemo vam gospod Brajc, da se mi tako malo bojimo vašega vpit ja kot lanskega snega. Že pred vami so vaši predniki to poskusili, pa so se krem eni to vrezali. Vaše grožnje, da ste vi za to, da se bo iztrebilo na predno časopisje v vaši župniji, so otročje smešne in se   zde mogočn-kvečjemu kakšnemu   Žgan jarje veni n Šuštarju, ali pa kakšnemu »božjemu furmanu«, »avizi« in »načelniku po staje pod češpljo«. Pa vrnimo se k vaši pridigi. V pridigi ste ščuvali ljudi, naj zahtevajo od trgovcev' in gostilničarjev,    da opuste naprediu liste, ki ste jih vi po imenu imenovali:  >;Slov. Narod«,  »Slov-. Dom« in »Jutro«. Ti listi Še niso napravili tir pri nas nobene škode,   kakor so jo klerikalni, ki so ^voj    čas unemali ljudi za nepotrebne konsnme, kar je povzročilo tudi pri nas na Dobrav* na tisoče in tisoče škode, zraven pa še obilo prepira. Pa namesto, da SC zaganjate v nas in napredne liste, rajši poučite svoje podrepnike, kak<< se jim je vesti pri a iritaciji in kako daleč se sme, da ne bo tako, kakor je bilo zdaj, ko je vaš zgledni mož K11 mer v neki hiši podpisal glasovnico brez vednosti volilca. Bilo je neka-;<> tako-le: Doma so bili sami otroci, k;i pride Kumer v h'šo ter vpraša otroke: kje pa ima oče spravljeno, kar jc sluga včeraj ali pred kratkim prine sel? Otroci mu takoj dajo in on brc/ vsega podpiše in gre. Mislimo, da jr tako postopanja kaznivo, kakor tu di to, če se hujska s prižnice in na vaja imenoma liste, kakor ste storili vi. Iz te era še lahko nastane še kaj več kot Luža rje va stava za deset ali enajst glasov. Bilo je nas /daj 80; čez Šest let se pa zna število podvojit, čt ne še več.   Nezavednost, nevednost pri večini volilcev, grožnja s peklom z zlorabo cerkve, ste spravili <knpa; še zdaj to število glasov. Pa vse §f obrabi in skrha, tako bo tudi s pek lom in hudičem. Kar se le preveč ra bi, zgubi svojo ostrino in moč. Jasni se. jasni, odlod taka jeza, ki   se bi vam že ohladila, kakor se jc bila va šemu predniku Čebašku.
Izgubljen otrok. Že od 12. t. m. pogrešajo dveinpolletno deklico Kristino, hčerko posestnika Franca Tro janška iz Dobena pri Kamniku. De klica se je igrala z otroci na travni ku, na katerem je oče kosil. Ali se je ponesrečila, ali jo je morda kdo odpeljal, se še ne ve.
Tatinski vlom. Pred kakimi 14 dnevi je vlomil neznani tat v trgovino in gostilno posestnika Franca Basaja v Predosljah pri Kranju. Odnesel je iz predala 18 kron drobiža, srebrno žensko uro, zlato žensko verižico, eno srebrno oklopno verižici in eno zlato zaponko. Poleg tega je pobral tat iz predala več računov, be-ležnic in drugih kupčijskih listin. Nekaj teli paoirjev so našli drugi dan na cesti v Kokrici. Tatu še niso izsledili.
Samomor v Logatcu. Dne 17. t. m. si je prerezal žile na levi roki in se nato ustrelil s samokresom v desno sence 531etni uradnik c. kr. skladišča v Trstu Karel Serini. Bil je na dopustu pri svojem bratu Ar tnrju Serinu v Spod. Logatcu. Mož je bil že dlje časa silno nervozen in je storil dejanje v duševni zmedenosti.
Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bistriea-Boliinjsko jezero. Dne 28. junija t. 1. otvori se na progi Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibus linija, ki bode vozila vsaki dan trikrat na jezero s sledečimi postajami: Bistrica - Hotel sv. Janez-Hotel - sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vozne cene so za eno osebo in eno vožnjo iz Bistrice do Sv. Janeza 6f vinarjev, iz Bistrice do Sv. Duha 70 vinarjev in iz Bistrice do Zlatoroga 1 krono. To zares potrebno komuni-
Nepreviden kolesar.    Ko se je
snoči na Sv. Petra nasipu igrala tri-inpolletna Svetka Papeževa, je pridrži! po nasipu nek kolesar naravnost v deklico, katero je na glavi znatna telesno poškodoval. Kolesar je znan.
Mlada vojaka, I31etnemu Stanku Kromerju in 151etnemu Vladimiru Lechninku iz Kamionke Strumilove v Galiciji niso knjige nič kaj posebno ugajale. Zato sta se preskrbela denar in se odpeljala v Trst z namenom, da vstopita k marinarjem. Komaj sta pa tja prišla, že pri brenči za njima brzojavka in morala sta na policijo, ki je odredila, da sta se morala mlada junaka zopet povrniti z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovino.
Izgubila je služkinja Jožefa Kaj-diseva novo, križasto bluzo, vredno 6 K. — Najdena je bila uradna legitimacija s sliko, glaseča se na ime avskultanta g. Leopolda Czermaka. — Šolski sluga Josip Omota je našel žepni nož.
Svetinjo z zlatim okvirjem, ki jo je izgubila učenka Marija Zorova, je našla gospa Marija Sitar jeva na Gruba rjevi cesti št. 1.
Mladega petelinek.* je vjel nekdo v Prešernovi ulici včeraj popoldne. Lastnik naj se oglasi pri hišniku »Mestne hranilnice«.
Kresni večer je jutri v restavraciji in kavarni »Razgled ^ (Belle-vue) na griču v Spodnji Šiški.
Promenadu i koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. zvečer v »Tivoli«. Spored: 1. Sitter: » Bol f ras«, koračnica. 2. Flotov: uvertura k operi »Stradella«. 3. Fall: valček iz operete »Dolarska princesa«. 4. Maseagni: predigra in Sicilijana iz opere »Cavalleria rustičan a«. 5. Parma: intermezzo iz opere »Xsenia« in 6\ Strauss: potpuri iz opere »Netopir«. — Po promenadnem koncertu igra »Filharmonija« v hotelu »Tivoli«.
in sedaj zopet prijavila četrtega. V novi odbor so izvoljeni: Anton Šinkovec ml. za prvomestnika, Josip Tajnrk za tajnika, Fran Šavnik za blagajnika, Makso Foek, Josip C var in Josip Meden za namestnike. Slovenci v Kranju in v okolici, proč z narodno mlačnostjo in zaspanostjo! Zavedajmo se, da smo res Slovenci in kot take nas kliče narodna dolžnost, da z vsemi močmi podpiramo našo dično »Družbo sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
Podružnica »v. Cirila iu Metoda v Kranjski gori je imela dne 11. junija svoj redni občni zbor. Obenem se je obhajala 251etnica, odkar se je ustanovila podružnica za Gorenjsko dolino.    Predsednik gosp. dr. Josip Tičar je otvori 1 občni zbor, pozdravil zastopnika   osrednjega odbora gosp. župnika Berceta, zastopnika radovljiške podružnice in v obilem številu došle člane.   Gospod Berce nas je v vznesenem govoru navduševal za našo prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda in povedal, s kakimi težkoča-mi se ima družba boriti. Ko sta podala gosp. Rus in gdč. Černilec poročila o delovanju podružnice, izvoljen je bil novi odbor, in sicer: Dr. Josip Tičar, predsednik; Ivan Jalen in Frie Razin ger,    podpredsednika; Josip Lavtižar, tajnik; Josip Rus in Karel Bezeg, njega namestnika; Ivan Hribar, blagajnik in Zupančič Ivan i u Marija černilec, namestnika; pregle-dovalcem računov pa Gašper Lavti-žar in Ivan Juvan. —   Po občnem zboru se je vršila veselica s petjem in srečolovom. Petje je bilo naravnost izborno. Kaj takega se ne sliši zlepa. Na ta pevski zbor smo lahko ponosni. Da je petje tako uspelo, gre zasluga našim vrlim pevkam, ki se niso bale truda in so pridno prihajale iz Rateč in Podkorena k pevskim vajam. Po petju smo dolgo rajali in veselica bo dala družbi čez 130 K čistega dobička. Hvala vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako dobro uspela!
kacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencijoni-rala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezaui m od seboj in gotovo je, da se družabno življenje le-tovišcarjev oživi. V Bohinju so se za fetosnjo vsezijo tujske naprave popravile, posebno nasadi letoviškega parka in kopališča »Danica«. Tudi ob jezeru se je skrbelo, da imajo tujci zabavo in razvedrilo. Ljubljanskim izletnikom bode ta noA~a komunikacijska zveza gotovo tudi dobro došla, ker je zvezana z vlaki, ki prihajajo iz Jesenic od pol 9. zjutraj, ob pol 11. in ob 4. popoldne.
Kmetijska šola na Grmu priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 39. t. ni. ob 9. dopoldne poučno pre-•iavanje na šolskem vrtu v Metliki. Predaval bode adjunkt A. L a p a j -n e o naprednem čebelarstvu. K temu predavanju se vabijo čebelarji rz Metlike, Suhorja, Radovice, Semita in Podzemlja.
Tepeni »Čuki« napadalci. Dne 17. aprila t. j. na velikonočni pone-deljek je prišlo iz Krške vasi več fantov brez slabega namena v Cerklje pri Kostanjevici pit. Pili so mirno v Bntorovi gostilni do okoli devetih zvečer ter niso nikomur ničesar hoteli. Okoli devetih zvečer so se vračali po <»esti proti Krški vasi domov. Nesrečen sin čaj je bil, da so končali »čuki» v Cerkljah ravno v istem času svojo »telovadne« vaje. Ko so zagledali čuki v domači va>i tuje fante, so sklenili po stari čukov-ski navadi, te fante napasti, ker so jih >matrali za pritepence, ker so doma iz bližnje Krške vasi. Seveda župnik in kaplan, ki sta mnogo bolj od daleč jim pa nista tujca. Čuki so se oborožili s koli in krampi in čakali na sovražno tujec. Vseh čukov je bilo okoli 20, fantov iz Krške vasi pa kakih sedem. Ko so došli Krško va-ščani pred Vahčičevo gostilno, so zaceli metati čuki v nje kamenje, polena in krampe. Franceta Šavriča je /adel en kramp v spodnji del nog, Antona Kovačiča pa v prsi. Posebno hudo in nasilno so napadli »čuki« Horžena, Jazbeca in njune tovariše, ki so se pa proti trikratni premoči indi branili na vse kriplje. Med bojem jc dobil najbolj nadležen čuk, sedemnajstletni France Žičkar, ki je še moker za ušesi in pod nosom, ubod-Ijaj v hrbet, ki je bil precej nevaren in so morali oddati Žičkarja v bolnišnico. Ce bi bil Žičkar svoji mla-dosti primerno ostal doma in jedel kašo. bi se mu nezgoda ne primerite. Ne odobravamo čina. toda pomisliti je treba, da Krskovaščani niso izzivali, temveč se vedli mirno in dostojno, da jih je bilo komaj tretjino toliko kakor napadajoeik čukov, da so bili napadeni v tuji vasi, kjer niso poznali krajevnih razmer in da so be torej morali braniti s tem. kar so imeli pri rokah. Obsodbe vredno ravnanje se ni izvršilo namenoma, marveč v silobranu, ni bilo izvršeno zaradi političnega bojkota, je pa tudi ]Kxs!edica podivjanih razmer, ki so rodile političen bojkot.
Podivjani fantje. Bolj sirovih i a jtodivjanih fantov pa menda ni na Kranjskem kakor so v Štemburjevi občini na Drski in Brodu. Že desetletja sem rogovilijo ponoči in napadajo vsakega, ki jim pride nasproti. Kolikrat so morali izletniki iz Novega mesta z damami vred bežati, ker so jih začeli ti fantje obmetavati s kot pest debelim kamenjem. Tudi posamične dame se lotijo ti junaki, ki so pa sicer veliki pol>ožnjaki. Najhujši razgrajač in pretepač je bil Lukšie Lojze, ki je lani Med vedo ve-•_ra fanta z Ločne zaklal in se i>otem \ zaporih obesi]. Potem je bil kratek i as mir, zdaj so pa zopet drugi malopridne'/i zrojili. Jože Božič, zidarski poinočnik na Brodu je že dalje časa v nadlego celi okolici in staršem. Roditelji se zaklepajo pred njim in prenočujejo ]>od milim nebom, kadar pridivja domov sin Jože, in to se dogaja po večkrat na teden. Bil je radi hudega mvnanja s starši že zaprt, pa vse nič ne pomaga. Pred kratkim je ponoči ta Božič s Pirnarjem Alojzijem in z drugimi fanti rogovilil okoli, kalil nočni mir in delal iz same hudobije škodo po polju. Radi te-*ra je bil kaznovan. To je pa njega in Pirn-arja tako vjezilo, da sta ovadi-teljem in pričam grozila, da jih bo-sta pri priliki ubila. — Dobro bi bilo, da bi Štembur kaj storil za varnost v svoji občini. Pa kaj, ko se potem fantom zameri in ne pridejo k njemu pit. Prosimo oblasti za pomoč.
Hud fantovski pretep. V nedeljo 13. t. m. zvečer je šel petindvajsetletni Anton Medic iz Rakovnika pri Novem mestu k svojemu dekletu v Stransko vas v vas. Strankovaški fantje tega seveda niso nič kaj radi url od ali. Domenili so se, da izplačajo enkrat Medica temeljito. Ta večer so jroslali k njemu Janeža Jeniča, ki je
bil kaj prijazen z Mediceni in ga je izvabil po končanem vasovanju v gostilno Marije Belant, kjer sta našla med drugimi gosti pri drugi mizi okoli 15 fantov iz Stranske vasi. Sedeli so ram: Lojze Jenič, Ivan Je-nič, Jože Jenič, Jože Lokar, Lojze Šusteršič, Mihael Irt, Ivan Resnik, Ivan Mokronovič, France Kovačič, France Šurla, Anton Bartl, Jože Ka-stelic, Jože Pugelj, Jože Strniša in še nekaj drugih. Janez Jenič, ki se je vsedcl skupaj z Antonom Medicem k eni mizi, je začel iskati okoli polnoči prepir z Medicem. Gostilničarka jih je iztirala vse ven iz gostilne, prepir so pa nadaljevali naprej. Ker so se hoteli na vsak način pretepati, so vzeli iz gostilne s seboj vee praznih steklenic od piva. Ko so zunaj vsi napadli Medica, se je ta samo branil s steklenico od piva in vd«ril ž njo Miho Irta po glavi, pa ga ni močno poškodoval. Takrat je v*t*eil nekdo Medica odzadaj po glavi menda s sekiro ali motiko in mu prebil črepi-njo v- dolgi črti. Neznve«te*» ee je zgrudil Medic na tla, kjer ga je združena hrabra armada še naskakovala, mu prebila lobanjo še na enem mestu in mu prizadjala tudi več drugačnih poškodb, nato pa šla v zavesti zadobijene slavne zmage spat spanje pravičnih razbojnikov. Medica je našel pred gostilno nezavestnega ležati Anton Jenič, ki mu je baje zmil rane. Ko ga je hotel čez kratek čas zopet zrni vat i, ni bilo Medica več tam. Menda je. prišel k zavesti in odšel domov, odkoder so ga prepeljali takoj zjutraj v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Medic je vedno, ko je prišel k zavesti, pripovedoval in zatrjeval, da mn je zadal prvi in najhujši udarec-, tedaj najhujšo poškodbo njegov navidezni pajdaš Janez Jenič zavratno. Medicevo stanje je brezupno in ni mnogo upanja, da bi okreval.
Po nepotrebnem je prišel zraven. Dne 4. junija je pilo v Lužarjevi gostilni v T>ragi pri Beli cerkvi več fantov iz Čadrežev in Vinvrha. Pred gostilno je nastal mal prepirek med Jurijem Crvanom in Načetom Ran-gusoni, ki bi se bila že sama pobotala. Vendar je začel posredovati nek Bat kovic iz Gornile na ta način, da je sunil Rangusa v prsi. Nato je nastal splošen pretep, ki se je nadaljeval še pri mostu čez K^ko. Tam so stali fantje iz Cadrcžev in niso pustili domov čez most niti Franceta Lustig iz Maharovca, niti Franceta PleskoviČa iz Gomile. Lustig se je zato oborožil z neko lopato in šel nad fante pri mostu ter od daleč vpil, da bo spodil smrkavce spat. Prišel je do fanta Florjana Bevca in zamahnil z lopato, da ga udari, Bevc pa ga je prehitel in ga udaril z nekim polenom po desni roki in mu jo zlomil.
Dijaki c kr. drž. realke v Idriji so priredili v nedeljo 18. t. m. pod vodstvom svojega telovadnega učitelja g. Ivana Bajžlja veliko javuo telovadim v korist podpornega društva za revne dijake na idrijski realki. Telovadba sc je vršila na prostornem travniku ob novi državni cesti, ki ga je c. kr. rudniško ravnateljstvo radevoljc prepustilo za dijaško igrišče. Telovadbi je prisostvovala velika množica idrijskega občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo posameznim točkam sporeda. Telovadba je obsegala vaje z lesenimi palicami, izvajane od dijakov nižjih razredov, proste vaje, izvajane od dijakov višjih razredov, telovadbo na bradlji in igri »tekanje za žogo v krogu« in »po trije« nižjih razredov, telovadbo dijakov višjih razredov na drogu, konju na šir, kozi z menjavo na drogu, prostem skoku v višino ter bradlji in končno nastop izbranih telovadcev na dveh bradljah v dvoji-cah. Spored je bil toraj zelo raznovrsten in svedočil, s kako vestnostjo in trudoljubivostjo so se prireditelji pripravljali za nastop. Spored se je vršil hitro točka za točko brez daljših prest a nk o v. Vspeh javne telovadne je bil popoln, malo je sličnih priredb, ki bi se izvršile s tako preciznostjo, da ne rečemo dovršenostjo skoraj tudi v posameznostih, kakor prav ta javna telovadba. Idrijsko občinstvo, ki je po dobrih nastopih idrijskega Sokola razvajeno glede telovadnih priredb, je vsaki točki izkazalo priznanje z velikim odobravanjem. Splošno je ugajal sigurno izvedeni slikovit rajalni nastop nižjih razredov k vajam s palicami. Tudi vaje same so bile nepričakovano dobro izvajane s spremijevanjem slav. godbenega društva v Idriji. Proste vaje dijakov višjih razredov pa so bile po soglasni sodbi vseh prisotnih najlepša točka telovadnega sporeda. Gibi vseekoz pravilni, skladnost popolna. Želeli bi si le malo hitrejši in živahnejši tempo spremljajoče godbe. Na orodju so bile močem telovadcev primerno izbrane vaje, ki so se izvajale z lahkoto in največ brez posebnih pogreškov. Disciplina je bila vseskoz vzorna. Korak je bil v splošnem dober, grajati bi bilo le pri nekaterih telovadcih preveliko ležernost tako v koraku kakor držanju trupa. Prav prožen korak in lepo  a neprisiljeno držani«
trupa priča o telovadcu, da je res telovadec. Vemo pa, d« se prav to da doseči le po večletni najmarljivejši vadbi in kolikega truda in neprestanega popravljanja od strani učitelja je potreba za tudi mal vspeh v tem pogledu. Izborno vspela prva javna telovadba idrijskih realcev je predvsem zasluga telovadnega učitelja I. Bajžlja, ki je ne boječ se truda in časa pripravljal nad 80 dijakov za javni nastop. To požrtvovalno vnemo za povzdigo telesne okrepitve učeče se mladine pozdravljamo s tem večjim priznanjem, ker je vsled znanega odloka c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega onemogočeno dijakom se udeleževati telovadbe pri telovadnih društvih. Društveno telovadbo dobro nadomešča prostovoljno gojena telovadba dijaŠtva pod vodstvom telovadnih učiteljev, ki naj bi sledili izgledu svojega tovariša Ivana Bajžlja v Idriji. Po telovadbi je bil koncert si. idrijskega godbenega društva »Na Zemlji«, ki ga je z ozirom na dobrodelni namen brezplačno priredilo. Kakor čujemo, sta javna telovadba in koncert donesla lepo gmotno podporo društvu za revne dijake na idrijski realki.
Poseben vlak v Divačo 2. julij*. L 1. Povodom jamske veselice, ki se bo vršila v Škocjanu dne 2. julija t. L, bo vozil na ta dan posebni vlak iz Trsta c. kr. državne železnice v Divačo. Posebni vlak odpelje iz Trsta ob 9*28 dopoldne in pride v Divačo ob 10*48 dopoldne. Za to posebni vlak se bodo izdajali za nedeljska vlaka št. 222/322 veljavni znižani povratni vozni listki na Rod i k in Divačo pod pogojem, da se pelje na povratku v Trst izključno z vlakom št. 321/221 (iz Divače ob 8*5 zvečer, prihod v Trst d. ž. ob 9*40 po noči). Če se na povratku ne pelje z nedeljskim in prazniškim vlakom iz Divače v Trst c. kr. d. ž., ampak s kakim drugim vlakom, izgubi kupljeni returni vozni listek za povratek popolnoma svojo veljavo. Doplačilo na podlagi teh povratnih listkov za rabo drugih vlakov ni dopustno in se mora v tem slučaju kupiti od povratne postaje nove listke.
O »Agro-Merkurju«. Preiskavo v konkurzni zadevi »Agro-Merkur-ja«, ki se je do sedaj vodila deloma v Ljubljani, deloma v Trstu, bo odslej po odločbi justičnega ministrstva nadaljevalo deželno sodišče v Trstu.
Lov za kurjim tatom. V ponedeljek popoldne je bil na Poljanskem nasipu ukraden nekemu poštnemu uradniku velik petelin. Tam igrajoči otroci so videli nekega čedno oblečenega tujca, ko je nesel petelina pod pazduho in to naznanili stražniku, ki ga je začel takoj zasledovati. Ko je neznanec to opazil, je zbežal, stražnik pa za njim. Tako se je vršil lov po raznih cestah in ulicah, dokler ni uzmovič prišel na Sv. Petra cesto in se skril za vrata KnnčiČeve hiše, kjer je bil prijet in aretovan. Pri uradu se je legitimoval, da je krojaški pomočnik Alfred Lnkovac, 23 let star ter da je doma iz Rodika pri Sežani. Sumljiv jc tudi neke druge kurje tatvine. Lu kovača, ki je bil že zaradi tatvine večkrat predkaznovan, so izročili sodišču.
S ceste. Ko je snoči ob 6. hlapec mengiške pivovarne, Lovro Funtek, peljal po Dunajski cesti poln voz piv-nih steklenic, mu prid** pred kavarno »Evropo« nasproti nek avtomobil, katerega sta se konja ustrašila in nekoliko poskočila. Pri tem se zlomi ročica, steklenice pa se vsujejo z voza. Le tega žvenketanja sta se konja še bolj ustrašila in se splašila. Med dirom so popadale z voza vse steklenice in se pobile tako, da je po cesti izgledalo, kakor na Francoskem, ko so viničarji pobijali šampanjske steklenice in zažigali hrame. Pri tem se je tudi hlapec na desni roki nekoliko poškodoval. Škoda znaša 179 K 46 vin. Razbite steklenice so mestni delavci takoj pomedli skupaj ter jih z vozovi odpeljali.
Aretovana tatica. Pred kratkem se je izvršilo v zavodu sv. Marte več tatvin. Kot osumljenka je bila aretovana 201etna brezposelna natakarica Katarina Štromerjeva iz Petrinje na Hrvaškem. V njenem kovčegu se je našlo več pokradenega perila. Pri osebni raziskavi pa so našli 40 K vredno zlato verižico z zlatim priveskom Matere božje. Dognalo se je, da je Štromerjeva to verižico ukradla hčerki nekega notarskega kandidata v Kolizeju. Navihanko so izročili sodišču.
Nepoštena postrežniea. Pred kratkem je zmanjkala neki služkinji na Dunajski cesti denarnica, v kateri je imela 4 K 48 vin. denarja. Po ovadbi je policija izsledila tatico v osebi neke postrežnice, ki je imela tam opraviti in jo ovadila sodišču.
V Konjicah je povozil nek avtomobil dve osebi in se odpeljal dalje. Podrobnosti nam še niso znane.
Utopljenca so potegnili iz Save v Radečah pri Zidanem mostu. Utopljenec je kakih 30 let star, 175 cm velik, je imel bele, porhanste spodnje hlače in rjave čevlje na zadrgo. Kdo da je, se še ne ve.
Konkurenčni boj. Iz Stoba pri Domžalah smo dobili: Tu sta se slučajno naletela zastopnika dveh ljubljanskih železninskih tvrdk, ki sta vsak po svojem hvalila blago svojih gospodarjev. — Šlo se je namreč za kosilne stroje. — Ker prerekanja ni hotelo biti konca, se je sklenilo vpričo nebrojnih poslušalcev, preizkusiti kosilnici obeh tvrdk in glej. zmagovala je pristna amerikanska kosilnica z imenom »Deering«. dočim je konkurenčna podlegla in klavrno zapustila bojno polje. — Z veseljem moramo tedaj konstatirati, da so kosilnice »Deering«. kar se tiče delozm ozn osti. najboljše in stojijo danes na vrhuncu vseh drugih sličnih ponaredb. — Pripomniti je še treba, da se dobivajo te izvrstne, neprekosljive kosilnice z imenom »Deering« edino le pri občeznani trgovini z železnino in 'poljedelskimi stroji Fr. Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta številka 1. — Opazovalec.
narodna obramba.
V nedeljo se vrši veselica Ciril in Metodove podružnice za Moste, katera bi se imela vršiti že 11. t. m. »Pod Lipo« ter se je morala prestaviti radi slabega vremena. Vrši se istotam in z istim sporedom, začetek ob 4. popoldne, vstopnina 30 v. Velikanski gramofon, ki je zadnjič ravno prišel iz amerikanske Afrike in jc bil od dolgega pota zelo zmučen se je dobro prespal in nam obljubnje, da bo skrbel za zabavo tako, da se bo tisti, ki se nikoli ne smeje od samega veselja jokal . . . seveda garantirati se za to ne more, ker model je amerikanski in laže se tudi lahko po ame-rikansko.Solist na harmoniko od slav -kvarteta, kjer igrajo samo trije godci si je celih 14 dni brusil prste, da bo lepše igral in da se bode lažje plesalo. Sploh je za zabavo vse najbolje preskrbljeno. Za žejo in lakoto sta odgovorna Novakova klet in kuhinja; vojsko pa moramo voditi mi sami s sv. Ciril - Metodom. In, da tem častneje zmagamo, vas poživljamo vse prijatelje in podpornike, da napravite v nedeljo popoldan majhen izlet v Moste ter se vstavite »Pod Lipo« in tam preživite par veselih uric z nami.
Občni zbor kranjske moške podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« se je vršil ob navzočnosti vseh odbornikov in namestnikov ter nekaj članov v soboto, dne 10. junija 1911 zvečer v prostorih »Narodne čitalnice« v Kranju. Iz poročil posnemamo, da je bilo v letu 1910 110 družbenikov in sicer 8 pokroviteljev, 7 usta-novnikov in 95 letnikov. Dohodkov je bilo 947 K 30 v družbenemu vodstvo v Ljubljano se je poslalo 935 K 85 v. V proslavo 251etnice moške podružnice se je priredila veselica »Kmečka gostija«, ki se je v vsakem orirn sijajno obnesla ter vrgla družbi 680 K čistega dobička. Sklenilo se je tudi letos prirediti slično veselico. Moška podružnica je dosedaj že na-•kr^j, t; kanu*  •? ohrp«nJ)ni sklad
Društveno naznanila.
Danes ob 8. uri   zvečer izredni občni zbor ljubljanskega »Sokola«. Kresna veselica v   Švicariji se
vrši že to soboto. Po pripravah sodeč, bode ta veselica nudila posetnikom vsakovrstno zabavo. Veselični prostor sam na sebi nudi nekaj izvan rednega, saj je najprijetnejše zbirališče v celem mestu. Poleg tega bode celi prostor razsvetljen tako, da bode vsak videl tudi brez — očal. Nad 200 balončkov v najrazličnejših barvah bo obkroževalo in križalo ee! prostor. Gotovo krasen pogled! Ob straneh bodo v lepo prirejenih paviljonih stregle naše požrtvovalne gospe in gospodične z najboljšo kapljico. Za trudne bo zadostno število miz in stolov, tako da se razvije gotovo ob zvokih naše »Filharmonije<-popolnoma domača, ueprisiljena prava sokolska zabava. Upamo, da se asi zavedni in narodnočuteči meščani, kakor tudi gostje z dežele v največjem številu udeležite prireditve, saj s tem podprete gmotno za slovenski narod prepotrebno društvo, našega »Sokola«.
Zveza slovenskih umetnikov. Te dni se je v Ljubljani sestavil odbor, ki naj izvrši vse predpriprave za ustanovitev »Zveze slovenskih umetnikov«. Osnovna misel je ta, da naj bi »Zveza« združevala izvršujoče umetnike vpodabljajoče, glasbenike in literate z namenom, da varuje njihove stanovske interese. Za načelui-ke posameznih odsekov so bili izvoljeni: gosp. akademicni slikar Ivan V a v potic, za načelnika odseka vpodabljajočih umetnikov, pesnik in pisatelj g. Oton Zupančič, za načelnika literarnega, kapelnik g. Vac-lav T a 1 i c b za načelnika glasbenega odseka. Pripravljalni odbor bo sestavil pravila, da se »Zveza« čimpre-je oži tvori.
Zadnja predstava izobraževalnega društva »Bratstvo«, ki se je vpri-zorila dne 11. junija 1911 v areni »Narodnega doma« je nepričakovano dobro uspela. Ker pa je moralo vsled velikega navala mnogo ljudi oditi, zato bi bilo želeti, da se ta igra še enkrat ponovi. Upamo, da se tej žilji občinstva gotovo ustreže.
Veliki semenj v Šiški, ki se zadnjič vsled slabega vremena ni vršil, vrši se v četrtek (praznik) dne 29. t. nt. z vsem prvotnim obširnim sporedom in sicer v vseh prostorih Zajče-vega hotela »Bellevne« v Šiški t. j. na vrtu, v gozdu, v kleti, na verandi in drugih gostilniških prostorih. Tudi avijatika Lord Inemeesa iz Londona se je posrečilo zopet pridobiti. Ker so se mu naši kraji jako prikupili, pri pluje s svojim zrakoplovom na krmilo naravnost iz Gorice čez Rožnik na semenj, kjer se spusti na tla, od tod pa se *r.opet pred očmi gledalcev dvigne 2000 metrov visoko v zrak, obkroži v velikem poletu Šiško in se s pretrešujoče naglico t. z. »smrtna groza« spusti naravnost med sejmarje.
»Sokol« t Škofji Loki. III. izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 8. do 15. junija t. 1. \ poslali telovadnemu društvu »Sokol« v Škofji Loki- v pokritje strokov za prapor. Po 50 K: Vinko Maj-dič, Kranj; po 20 K: Mr. Rihard Sušnik, Ljubljana; po 10 K: dr. Alojzij Homan, Radeče; Marija Potočnik, Ljubljana; Valentin Dolenee, Ljubljana; Neimenovan, Zali log; po 6 K: Trije ljubljanski ribiči na Kazin; po 5 K: pl. Albert Levičnik, Ljubljana; Ana Volavšek, Ljubljana; Pranja Peterman, Dob; Mici Langerhole (Unter Thbrl); po 3 K: Franc Kos, Ljubljana; po 2 K: Tomo Tavčar, Brdo. I.—III. izkaz skupaj 408 K. — Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in ■ larovateljicani in prosi, da se tem po možnosti pridružijo še ostali prijatelji našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo.
Novomeška Sokolska župa priredi dne 2. julija 1911 v Črnomlju ,xvoj III. župni zlet. Spored: 1. Ob 4. popoldan prihod društev. 2. Ob polu 5. popoldne sprevod po mestu. 3. Ob 5. popoldne javna telovadba, a) proste vaje članstva, b) telovadba na orodju, c) vzorna vrsta. 4. Ljudska veselica. Zlet se vrši ob vsakem vremenu. Metliška mestna godba. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, kavo itd. Petje, ples in prosta zabava. Sre-(-olov.
Narodna Čitalnica v Novem me-
>tu priredi s prijaznim sodelovanjem našega vrlega dolenjskega pevskega društva v nedeljo popoldne t. j. 25. t. m. na »kapiteljskem marofu« veliko a resno veselico z jako izbranim spo-^dom.   Kresne veselice so navadno se prijetne in prepričani smo, da •:di naša ne bo zaostala za drugi-ni. — Ker živimo v času avijatike, ge je odbor potrudil, da je pridobil za to veselico slavnega aviatika Ble-riota, ki bo iznenadil si. občinstvo s svojimi letalnimi poskusi. — Če nam bo sel Jupiter, Pluvius na roko, bomo lahko opazovali v nalašč zato po-•avljeni zvezdami   zvezdo Venero, Saturna itd. — Za ljudi, ki radi same sebe opazujejo in občudujejo je ^stavljen   fotografični   zavod. — zanimivosti novomeškega okraja si lahko vsak ogleda v imenitnem vari-tetnem kabinetu. — Naše požrtvoval-ne narodne dame so zopet prevzele paviljone, v katerih se bodo prodajale različne jestvine, pivo, vino in pe-civo. — Razun tega poskusi lahko vsak svojo srečo pri srečolovu, za katerega imamo pripravljenih nebroj krasnih dobitkov.  C parno, da bo ta i italniška veseHea uspela   kar naj-krasneje, ker pričakujemo zelo mno-gobrojen obisk.   V slučaju slabega \ remena se vrši veselica v čitalni-skih prostorih v »Narodnem domu«.
»Podpornemu drnštvn   za slov. visokošolce na Dunaju«   so darovali od 6. maja do 8. junija: 1086 K 62 v: lir. Ot. Rvbaf v   Trstu   pošlje kot -tanovnino volilo po 1. 1899 nmr-m župniku Iv. Černetu v Barkov-ah: 50 K: Žnpanstvo občine Ka-^k: 30 K: Dr. Karel Hinterlechner, Dunaj: po 20 K: dvor. svet. Jos. Do-bida, c. kr. notar Luka Svetec, štab. d ravnik Iv. Šavs in c. kr. notar Viktor Vessel; — po 10 K: trg. M. Aite, dv. dr. Fr. Novak, trg. Mart. Ogo-revc, dr. Mavrici j Rus. učitelj Ign. Sn pa n, županstvo Toplice, c. kr. eod-tik Peter Zink, prof. dr. Jak. Žmavc vis. inž. Fr. Žužek; — 8 K: trg. ' ndr. Jug; — po   5 K:   prof. Jož. F'eisner in prof. Jak. Tršan; 3 K: c. >od. Iv. Žemljic; po 2 K: trg. Te-lor Hribar, dr. Fr. Kogoj. Iv. Millo-Pet. Rehaček in Jak. Žnider; — 1 K 20 v: Franc. Berlec. — Skupaj 1368 K 82 v. Potreba je velika, prosimo   vsestranske   pomoči. Darove prejema blagajnik Ivan Luzar, nad-i-vident J. ž. v p.   Dunaj III. Reis-i »rstrassc 27.
Podporno društvo za slovenske Msokosolce v Pragi je imelo doslej v tekočem društvenem letu 2896 K M-cjemkov in 5993 K izdatkov ter še ima 2779 K imetja, katerega je bilo na f)očetku upravnega leta 5876 K. Ker so bili majhni prejemki, je društvo porabilo ne le ostalo razpolož-i ino mimdega leta 1397 K ,ampak si je še izposodilo in izdalo 1699 K društvene ustanovnine, od katere še ima najhujšem slučaju 1050 K na razpolago; kajti na fond T. Koutecke in na fond F. Tomšiča se ne sme seči.— Iz teh podatkov slovensko dijaštvo, ki reflektira na podpore in hoče študirati v Pragi, jasno vidi, da v bodo-čem študijskem letu ne bode mogoče 'Iruštvu razviti svojega delovanja v i j meri, kakor je to storilo v prejšnjih letih. Društvo bode moglo v rihodnjem letu deliti povprečno največ 200 K na mesec in posameznemu prosilcu dovoliti največ 15 K mesečne podpore. Slovensko dijaštvo se tudi naj nikar ne zanaša, da bi dobivalo podpore od čeških podpornih društev; kajti Čehi imajo dovolj svojih revnih dijakov, katere morajo podpirati. Vendar pa se mora pohvalno omeniti, da Čehi razmeroma veliko več prispevajo »Podpornemu društvu« nego slovenska javnost, na ka-
tero je odbor društva opetovano v slovenskih listih zaman apeliral, da bi vršila svojo dolžnost napram slovenski akademični mladini. Slovenskemu dijaštvu, ki je navezano na podpore, se mora v njegovem lastnem interesu svetovati, da naj ne gre v Prago študirat, kjer ni postranskih zaslužkov in kjer »Podporno društvo« iz ravno navedenih vzrokov ne more nuditi izdatnih podpor.
Prosveta.
— Gospod ministrski svetnik dr. Ivan Žolgar na Dunaju je pristopil kot ustanovni k k »Matici Slovenski«.
Prva javna produkcija »Glasbene Matice«, ki se je vršila včeraj v veliki dvorani hotela »Union«, je pokazala zopet, kakor vsaka produkcija »Glasbene Matice«, s kako resnostjo in s kakim razumevanjem goji ta odlični zavod pevsko in glasbeno umetnost. Klavirsko prednasanje gdč. Ane Bartl, Ivane Lampe, Melite Ši-vic in Jele Repič iz šol ge. Vide Ta-lich, gdč. J. Chlnmeeke in g. Frana Gerbiča je presenitilo po svoji dovršenosti in preciznosti ter po razumevanju vsebine, za kar gre pač največja hvala učiteljem, katerim se je posrečilo kot srečnim interpretom glasbenega duha učencem podati navodila za pravo umevanje. — V pevskih točkah je nastopil tenorist g. Josip Rijavec iz šole g. M. Hubada. G. Rijavec ima pač zelo mehek tenor in bo gotovo žel še dosti uspehov samo če bo odložil zlasti v nekaterih nižjih legah nosljajočo barvo glasu. O gospe Miri Žirovnikovi zadostuje, če rečemo, da se je popolnoma vživela v zahteve svojega učitelja - mojstra Hubada in da razpolaga z zelo pri-kupljivim in nežnim, obenem pa tudi primerno močnim glasom. — G. Kollaritseh iz šole g. Breznika razpolaga s precej veliko sigurnostjo na flavti samo mestoma smo pogrešali potrebne mehkobe. — Tudi točke na gosli, ki so jih prednašali gg. A ranic", Planinšek in Pogorel ee iz šol gg. Vedrala in Rezeka, so pokazalo zelo dobro znanje. Zlasti g. Pogore-lee je na gosli zelo napredoval in obvlada instrument krepko in je polen najglobejega umevanja. — Da neki mlad učenec pri svojem prvem nastopu ne nastopa z vso sigurnostjo, mu gotovo ne moremo zameriti in smo mnenja, da bo gotovo še dobra moč klnb temu, da so ga zmedle oči gledalcev pri njegovem prvem nastopu.
Spored današnje II. produkcije »Glasbene Matice« smo prinesli že v torkovi številki.
Književnost,
— »Slovenski Trgovski Vestnik^c
ima v štev. 6. naslednjo vsebino: 1. Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. 2. Dr. K. Hinterleehner: Praktiška geologija. 3. Val. Žun: Pridobitne in gospodarske zadruge. 4. F. Zelenik: Odlomki iz slovenske trgovske korespondence. 5. Raznoterosti: Reforma uprave. — Dunajski modni korzo. — Pospeševanje industrije na
— Ogrskem. — Petdesetvinarski drobiž. — Zveza bosansko-hercegovskih avstrijskih interesentov. — Nadaljevalna šola in trgovski vajenci. — Stalna avstrijska razstavna komisija.
— Spiritni kartel. — Trgovinska pogodba z Bulgarijo. — Petindvaipetletnica društva potnikov na Dunaju. 6. Statistika: Avstrijske železnic^. — Akcijske družl>e v Avstriji 1. 1900«
— Družbe z omejeno zavezo. — Poštna hranilnica 1. 1910. 7. Društvene vesti.
— Naslovi avstro - ogrskih hotelov. V založbi »Elbcmiihl« na Dunaju je izšla nova spopolnjena in popravljena nekdaj Seilerjeva naslovna knjiga avstro - ogrskih hotelov. Ta knjiga prekaša vse publikacije enakega značaja. Iz te knjige dobi človek jasno podobo, kako velikanskega narodno - gospodarskega pomena je tujski promet in kako ogromne glavnice so naložene v podjetjih za oskrbovanje potnikov in sploh tujcev. Naslovna knjiga avstro-ogrskih hotelov podaja adrese 30.000 hotelov in restavracij v 12.000 krajih monarhije in sicer na način, da se lahko vsakdo hitro in natančno orijentira. Tudi so poleg nemških krajevnih imen navedena slovenska v slovenskih krajih, češka v čeških itd. Knjiga velja 10 K in bo dobro služila hotelom in potnikom.
~ Mzne stvori.
* Proces proti bratoma ZsiUnskim. V procesu proti morilcema ogrskega agrarnega poslanca Achi-ma v Bekesgvuli se je včeraj nadaljevalo zaslišanje prič. Ponovno sta obtoženca zanikala resničnost izpove-deb prič. Nekatere priče so izpovedale, da vlada v Bekesceabi tako razmerje, da morajo ljudje hoditi po cesti le z revolverjem v žepu. Tiskar Stafel, kjer je izhajal Achimov list, je izpovedal, da je članke proti Zsi-
linskemu pisal Achini sam, tudi profesor Rudolf Lavrovic je izpovedal, da je Achini Zsilinskega strastno sovražil. Oee obtoženih izpove, da je bil do koalicije predsednik liberalne stranke v Bekesczabi, da se je pa potem umaknil iz političnega življenja. Takrat je začel igrati Achim politično — vlogo in takoj začel napadati takratnega državnega tajnika Zsilinskega, vendar pa ni bilo osebnega sovraštva med njim in Achimom. O umoru je izvedel, ko je prišel nekega dne v Budimpešto. Danes se obravnava nadaljuje.
* Stavko so pričeli izvoseki v Rimu. Zahtevajo izboljšanje plač in odpravo taksametrov.
* Žile si je prereza 1 na vratu zdravnik za ženske v Berolinu dr. W. Paulz in je izkrvavel. Storil je to v silni nervoznosti radi preobilega posla.
* Tatinski dijak. V Bonu na Nemškem so aretirali visokošolca Hermana Lenarca iz Kolina. Pokradel je svojim tovarišem nic manj kot 350 zlatih prstanov in veliko knjig. Vse tatvine je že priznal.
* Ponesrečena turista. Iz Bre-genca poročajo, da 6o našli v sedlu Schrecken zmrznjeno žensko truplo. — Asistent saškega notranjega ministrstva dr. Rumpelt iz Draždan je padel v saški Švici v globok prepad, kjer je obležal mrtev.
* Zakrinkani roparji v železniškem kupeju. Na progi Trojana-Ver-diansk so vdrli zakrinkani roparji v železniški voz, kjer se je vozil zastopnik petrograške mednarodne trgovske banke. Pri sebi je imel 30.000 rubljev denarja, katerega so mu vzeli in pobegnili.
* Roparji v banki. V podružnico banke za prekomorsko trgovino v Novorosvsku so vlomili v torek opoldne zakrinkani in s črnimi bradami odeti roparji. Umorili so ravnatelja in enega stražnika ter ranili več uradnikov. Nato so odprli blagajne in odnesli 45.000 rubljev.
* Izpred vojnega sodišča v Varšavi. Topničarski štabni častnik Aleksander Radkiewicz, ki je svojo ljubico s sabljo sesekal je bil obsojen pred vojnim sodiščem varšavskim na izgubo vseh pravic, izobčenje iz armade in na tri leta težke ječe.
* JeČarja v   ženskem oddelku.
kaznilnice v Kopeniku so zaprli, ker je prevečkrat posečal svoje jetnice in občeval ž njimi preintimno. Stvar se je zvedela, ker je neka jetnica postala noseča in izdala lahkomišeljne-ga je carja.
* Rekord podvodnega čolna. Podvodni čoln »Argonaut« v Tulonu je dosegel rekord podvodne vožnje. Ostal je pod vodo 18 ur. Moštvo, kateremu je poveljeval poročnik Grofi uet ni čutilo nobenih težkoč in je cel čas prav lahko delalo. Po 18 urah se je dvignil čoln srečno na površje.
* Ljubosumna bolniška strežnica. Zdravnik dr. Oottu v Parizu je imel za ljubimko lepo bolniško strežnico Klementino Giquel. Ta ga je napadla v svoji divji ljubosumnosti v ponedeljek i bodalom in ga smrtno ranila. Zdravnik je v par urah umrl. Strežnica se je sama. javila policiji.
* Nerabni dreadnougth. V ponedeljek so poskušali ravno izgotov-ljeni francoski dreadnougth »Mira-beau«, pri čemur se je izkazalo, da je popolnoma neraben. Brez notranje oprave in orožja gre veliko globoke-jc pod vodo, kot bi smel iti oborožen in opravljen. Merodajni krogi so radi tega v velikem strahu.
* Stekli psi v Sarajevu. V Sarajevu je steklo jako mnogo psov. Skoro vsak dan poročajo o popadih na razne osebe. V ponedeljek je neki strojnik ubil psa na cesti, ravno ko ga je hotel pes po pasti. Prebivalci dolže tozadevne obasti, da se premalo brigajo za to nevarnost, ki zna postati pri tej popustljivosti za mesto usodna.
* Papežev hišni prelat pred vojnim sodiščem. Pred vojnim sodiščem se je zagovarjal v soboto v Trierju papežev hišni prelat W6rtb radi pobega pred izpolnjeno vojaško dolžnostjo. Zapustil je 1.1887 Kolin in pobegnil pred naboroin v Rim. Tam je postal duhovnik in dosegel visoka duhovniška mesta. Sedaj je bil papežev hišni prelat. Vojno sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
* Ponesrečeni podvodni čoln. Najboljši francoski podvodni čoln »Arnavt«, ki je dosegel rekord podvodne vožnje, se je v Toulonu potopil nenadoma med vajo 17 metrov globoko. Vzrok je bil, da je neki vojak pomotoma napačno povedal krmarju poveljnikovo povelje. K sreči se je posrečilo hladnokrvnemu poveljniku, da je popravil v zadnjem trenotku napako in dvignil čoln zopet na površje.
* Težka obdolžitev. V vasi Gor-hago v Bosni je izginila nedavno 13-Ietna hčerka nekega mohamedanske-ga kmeta. Mohamedanci so zaradi tega do skrajnosti razburjeni in trde, da je deklico najbrže odpeljal— kakor se je to že večkrat zgodilo — neki katoliški duhovnik, da jo spre-
obrne h krščanski veri. Drugi zopet trde, da ti duhovniki nimajo pred očmi toliko vero, kakor svojo po-hotnost.
* Na lovu za svojim možem. V
St. Louisu so aretirali neko Avgusto Seib, ki hodi že 14 let v moški obleki za delom od kraja v kraj. Izročili so jo sodniku, kateremu je izjavila, da se pusti raje zapreti, kot bi oblekla? žensko obleko. Iščem namreč svojega moža. pravi, ki mi je ušel pred 15. leti in ga v moški obleki veliko lažje zaslednjem kot v ženski. Krepka sem sicer in vajena tudi težkega dela, vendar lažje dobim delo kot moški kakor kot ženska. Sodnik jo je obsodil v 15dnevni zapor.
* Izvanredna birmanka. O Bin-koštih je hotela iti k birmi v Kozlih v okraju Ledec na Češkem 21 letna trgovska uslužbenka Ema Lebedova. Za botrco si je izbrala neko precej bogato koleginjo. Za ta slaven akt si je izposodila od botrce tudi krasno svatovsko obleko, vredno 207 K. Za priboljšek pa je izmaknila svoji po-slovodkinji še 107 K. Ko je bil čas iti v cerkev, predrzne birmanko niso mogli nikjer najti. Šla je, sicer brez birme s krasno obleko in darilom v širni svet iskat sreče.
* § 144. kaz. zakona. V Karlovih varih so aretirali neko gospo, ki se je bila nastanila v neki privatni hiši in se je izdajala za gospo Brown iz Londona. Policija pa je začela sumiti, da pri njej ni vse v redu in preiskala je njeno stanovanje ter pri tem našla pri njej razna zdravila in razne priprave, namenjene za izvršitev zločina po § 144. k. z. Nadalje pa je policija tudi dognala, da gospa Brown ni prišla iz Londona, marveč da je neka Greilinger iz Monakovega, ki je izvrševala svojo obrt tudi v Pragi. Seveda ji ne bodo dali diplome za njeno obrt.
* Zle posledice babic ne šale. Trgovec Kamien v Siedlecu ima že 6 hčera. Pred kratkem mu je povila žena sedmega novorojenčka. Babica ga je prinesla k njemu — otrok je bil dečko — ona pa mu je nagajivo rekla tu jc sedma deklica. Moža je pograbila nenadoma taka jeza, da je prijel otroka, ter ga vrgel v zid. Nato je skočil kot blazen na ženo in babico ter jih začel pretepati. Otrok je mrtev, obe ženski pa sta težko poškodovani. Ko je mož izvedel, da je bil ubit novorojenček deček in da je vso nesrečo povzročila le nedolžna ba-bična šala, je zblaznel. Odpeljati so ga morali takoj v blaznico.
* Slepec v kinematografu. Kako priljubljen je kinematograf, vsem slojem, da eek> slepcem — profesijo-nistom — nam spričuje rnična dogod-bica nekega ameriškega igralca. Šel sem iz gledališča pripoveduje in naletel na vogalu slepca, ki je milo ste-gal roke. molil in nudil svojo kapo mimoidočim. Vržem mu denar, toda zgrešil sem kapo in novec je iztrkljal po tlaku. Predno sem ga mogel pobrati, ujel ga je slepec s čudovito sumljivo spretnostjo. Pravim mu, ti pa nisi slep. Ravnodušno mi odgovori berač. Ne gospod, jaz res nisem slep, nadomestujem pa svojega tovariša. Ta je velik revež in že od rojstva popolnoma slep. Ker je bil že utrujen od celodnevnega sedenja, je šel počivat in jaz prosim mesto njega. Kje pa počiva tvoj prijatelj slepec? Ah gospod, pravi že malo prestrašen berač jecljajo, veste toliko je že slišal od kinematografa in vzel si je revež nocoj dopust, da si ogleda enkrat tudi to novost. Šel je v kinematograf, odkoder pa se mora kmalo vrniti.
* Obrekljivi papež je najnovejša senzacija, ki prihaja iz Vatikana. Toliko škandalov, kakor jih je izzval sedanji papež, že dolgo ni bilo in zdi se, da je zavladala med rimskim kle-rusom prava epidemija korupcije. Najnovejši škandal iz Vatikana je sledeči: Papeški list »Unita Catholi-ca« je izdal 5000 izvodov nekega obrekovalnega spisa proti znanemu zgodovinarju monsinjoru Duchesne. Ker je bil jezuitski general že več let prepovedal vsem podložnikom vsako sodelovanje pri tem listu, je poveril papež Pij X. jezuita Rimierija, da sestavi ta do skrajnosti podli spis, ki vsebuje naj nesramne jše in lažnjive napade na Duchesneja in pravi na strani 4. doslovno, da obsoja in preklinja papež zgodovinsko - kritično metodo. Nato je pisal Duchesne listu pismo, v katerem pravi, da je sramota za katolicizem, da mora mož njegove starosti in njegovega dostojanstva trpeti take napade, ki so le izro-dek nepoštenosti. Unita tega pisma ni hotela sprejeti in je msg. Duchesneja brzojavno obvestila, da je papež sam vse te uapade zapovedal in da list njegovega pisma ne sme priobčiti, če tega Vatikan ne zapove.
* Zaklad v morja. Dne 9. oktobra 1799 je odplula angleška fregata »Luttine«, oborožena z 32 topovi in močno posodko iz Varmouth-Roauds v Hamburg z dragocenim tovorom, vrednim 24 milijonov kron in sicer v zlatih palicah in kovanem denarju. »Fregato« je dosegel med Whielan-dom in Tscherlingom  ob  vhodu v
Zuidersko jezero orkan in jo potopiT. Mnogo poskusov so že napravile razne družbe in dvignile rz morja približno dva milijona kron. >Luttine< je namreč popolnoma razbSta in zasuta globoko v pesku morskih tal. Sedaj pa je sklenila zopet angleška družba »National alvage Assiocia-tion«, da poskusi »Luttine« odkopa t i iz peska in dvigniti zaklad .Odposlala je na mesto potopa posebni parnik »Lyons«, ki ima najnovejše dvigalne in potapljane naprave in dvigne pri lepem vremenu 2000 tonelad peska iz morske globine. »Lyons« je čakal že dolgo na mestu nesreče, toda ni mogel pričeti z delom, ker je bilo morje preveč nemirno. Končno se je valov jo toliko umirilo, da so lahko pričeli % sesanjem in dviganjem peska. Dobili so v primerno kratkem delavnem času dovolj dokazov, da so na pravem mestu. Med peskom so dobili najprvo dve topovski krogli, več tramov in 2 železni zagozdi, katere so i z poznal i kot dele fregate »Luttina«. Kopali so naprej in naleteli v globočini 30 čevljev v morskem pesku gornje ogrodje ladje. Tam so dobili tudi človeška ogrodja in več drugih ostankov, kar potrjuje, da so to ostanki Luttine. Ker se je vreme zopet poslabšalo, so morali prenehati z delom. Tako je sedaj samo še vprašanje časa, kdaj dvignejo zaklad, če ni ladja prevr<-razbita in niso podvodni viharji odnesli onih deloVjkjer je zaklad shranjen, drugam in ga pokopali v pesek. Vodja ekspedicije kapitan Gardiner trdi za gotovo, da dvigne v kratkem, če že ne ves zaklad, gotovo vsaj tretjino, kar bi iznašalo 7 do 8 milijonov kron.
* Razširjenje tvrdke Laurrn & Klemen t v Mladi Bolcslavi. Kakor znano ima ta sloveča izdelovainicaj avtomobilov že dolgo časa lastne zaloge na Dunajn, v Trstu, Buda-Pešti, Moskvi, Kijevu, pred kratkim se je pa ustanovila tudi v Petrogradu. Kakor se nam pa poroča, je pu sedmi člen te verige Lipsko, mesto velikega semnja. Tam se je v najbolj prometnem mestnem delu, namreč na Tho-inasringn št. 17, ustanovila prodajal-niča. S tem pri po jen jem si bo znamka Laurin & Klement v športnih krogih pridobila novega pristopa.
Razjled po flovnnjRem sveto.
— Vseslovanski časnikarski kongres v Belgradu. Občinski svet v Belgradn je votiral kot nrispevek za vseslovanski časnikarski kongres 15.000 dinarjev. Obenem je bil izvoljen odsek četvorice, ki bo z ž »i ponoru Davidovičem vodil vsa pripravljalna dela za sprejem slovanskih gostov s strani obe i u e. Zgoraj navedeni prispevek 15.000 dinarjev se bo porabil za sijajni banket, ki ga i>ri-redi belgradka občina na čast slovanskim časnikarjem, in za izdajo umetniškega albuma, ki ga dobe gostje kot darilo. Na-dalje je mestna občina sklenila ulico, kjer se nahaja vseučilišče, asfaltirati, vse uliee, po katerih bodo hodili slovanski gostje, pa na novo tlakovati. Kongres ee bo vršil v starem poslopju narodne skupščine. Za čas kongresa se priredi v tem poslopju razstava ročnih del srbskih žena, ki jo priredi srhako žensko društvo, in razstava pirotskili preprog. To razstavo priredi »Pirot-ska čilimarska zadruga«. Ob priliki kongresa izide tudi poseben lisi »Slavija«, v katerem bodo prispevki raznih slovanskih politikov in časnikarjev.
Zahvala!
Vsem gg. volilcem, ki so po častivši me s svojim zaupanjem glasovali pri zadnji državnozborski volitvi zame in pripomogli mi vzlic težavnim našim razmeram do častne manjšine, — posebno pa onim gospodom, ki so se osebno in požrtvovalno trudili za me, ter s tem pospeševali marsikje preobrat aH vsaj pomnožili število naprednih glasov, — izrekam svojo presrčno zahvalo. Z vstrajnostjo do uspeha f V Logatcu, 19. junija 191L
Ivan Sicherl.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Senatni predsednik dr. Ploj bo igral Uredno važno vlogo v zgodovini Jugoslovanov. Dunaj, 22. junija. Iz političnih krogov, ki so izvrstno informirani, izve nas dunajski urednik, da bo pri imenovanju novih članov gospodarske zbornice imenovan tudi aenaini
.predsednik dr. Ploj. Cesar mu hoče 1» tem imenovanjem izrecno pokazati svoje zaupanje in dati zadoščenje za TMeramne napade, katerim je bil izpostavljen med volilno kampanjo od strani slovenskih klerikalcev.
Dunaj, 22. junija. V političnih krogih se zatrjuje, da bo senatni predsednik dr. Ploj igral v najkrajšem času v politični zgodovini Jugoslovanov izredno važno vlogo.
Po volitvi.
Sarajevo, 22. junija. Radujemo se nad zmago napredne stranke Bele X»ubljane.
Sarajevski Slovenci. Krščanski socijalci v opoziciji? Dunaj, 22. junija. Krščansko-socijalna oficijozna korespondenca »Avstrija« poroča, da bodo krščanski socijalci v novem parlamentu stopili proti vladi v opozicijo ter da bodo glasovali proti vsakemu predlogu vlade. »Vaterland« komentira de-misijsko prošnjo Weisskirchnerja kot odpoved kršč. soc. stranke napram vladi. V drugih političnih kro-gib pa so mnenja, da so vse te trditve samo grožnje, ker kmečki poslanci pač nikdar ne bodo stopili v opozicijo proti vladi in ker zavzema zlasti vodja krščanskih socijalcev Eben-lioch striktno stališče proti opoziciji.
iWeisskirchnerjeva demisija sprejeta.
Dunaj, 22. junija. Danes ob 11. dopoldne je cesar sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika Bienertha, ki mu je predložil demisij-sko prošnjo ministra Weisskirchner-ja. Cesar je demisijo že sprejel.
Glombinski demisijoniral.
Dunaj, 22. junija. Cesar je sprejel demisijo Weisskirchnerja in kakor se poroča iz parlamentarnih krogov, poda tudi žel. minister dr. Glombinski z ozirom na izid volitev v Galiciji in na skoro popolni polom vsepoljske stranke, ki jej je pripadal tudi Glombinski, svojo demisijo.
Gessniann pobegnil.
Dunaj, 22. junija. Krščansko-so-cialna korespondenca »Austrija« potrjuje, da je dr. Gessmann odšel v Švico, ter hoče to dejstvo, ki ima brez dvoma politično ozadje, opravičiti s tem, da pravi, da je dr. Gessmann že dlje časa bolehal za bronhijalnim katarom.
Povišanje grofa Tinina.
Dunaj, 22. junija. Cesar je povzdignil češkega namestnika grofa 'Prana Thun-Hohensteina v kneza.
Poslanski mandati na prodaj.
Dunaj, 22. junija. GraŠki listi poročajo, da se je obrnil propadli nemški radikalec pl. Stranski v Gradec, da bi kupil drug mandat poslanca Wastiana, ki je bil izvoljen v Gradcu in Mariboru. Ravno tako se je oglasil v Kremsu propadli VVendenhofer za Wastianov mandat v Mariboru. Vodstvo nemško - nacionalne stranke na Štajerskem je odgovorilo obema, da Štajersko ni Češko, in da na Štajerskem ni prostora za poslance brez -strehe. Graški mandat Wastianov je namenjen v Ptuju propadlemu kandidatu Rauterju.
Vlada za volitve na Štajerskem.
Dunaj, 22. junija. »Alldeutsches Tagblatt« poroča, da je Štajerski namestnik Clarv v imenu vlade dal nemško-nacionalu. vodstvu 10.000 kron v agitacijske svrhe za Rauterja proti Maliku. Istotako je vlada nakazala 5000 K v agitacijske svrhe za AVastiana v Mariboru proti soc. demokratu.
Avdijence. Dunaj, 22. junija. Cesar je danes sprejel novoimenovanega kneza Thuna, najvišjega deželnega maršala na Češkem, princa Lobkowica in Poljaka Zaleskega v privatni avdijenci.
»Viribus Unitis.«
Dunaj, 22. junija. Danes popoldne se poda nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo v Trst, da zastopa cesarja pri spuščanju dreadnoughta i>Viribus Unitis« v morje.
Avstrijsko zrakoplovstvo.
Dunaj, 22. junija. Danes ob 4*40 se je dvignil zrakoplovec ritmojster Umlauff ter plul proti Budimpešti ter dospel tja ob 6*38. Pot je napravil tedaj v dveh urah 18 minut. Ob 7. se je dvignil v Dunajskem Novem mestu znani avijatik Barehalo\vsky ter Je plul tudi proti Budimpešti. Danes popoldne se dvigne na Dunaju k vzletu v Budimpešto češki inženir Kaspar. Nad poročni k Bier, ki je pred dnevi dospel v Budimpešto, se vrne danes na Dunaj.
Mladočehi   in   češki   narodni socijalisti.
Praga, 22. junija. Mladočeški eksekutivni komite je imel pomembno zborovanje, na katerem je sklepal o korakih kluba v novi državnozbor-ski sesiji. Mladočehi in Češki narodni socialisti bodo tvorili v parlamentu skupen češki klub.
Grozodejstva v Drohobičah.
Drohobiee, 22. junija. Po mestu vlada mrtvaški mir. Do sedaj je 25
mrtvih, izmed katerih so jih 22 že na tihem pokopali.
Madžarska škofija na Reki.
Zagreb, 22. junija. Papež je privolil, da se izloči Reka iz senjske škofije in da se ustanovi tam posebna madžarska škofija. Na hrvaškem vjada radi tega strahovito razburjenje in dijaštvo agitira za izstop iz katoliške cerkve in vstop v pravoslavno cerkev.
Vesti o padcu Bienerthovega ministrstva.
Budimpešta, 22. junija. Ogrski ministrski predsednik Khuen - He-dervarv se je izrazil, da je stališče Bienerthovega kabineta sicer otež-kočeno, negira pa, da bi Bienerthov kabinet že v kratkem padel.
Slavnost kronanja na Angleškem.
London, 22. junija. Danes so se pričele izredne slavnosti kronanja angleškega kralja in kraljice. Na 100 tisoče ljudi oblega že od ranih ur ulice po katerih bo šel kraljev sprevod, ki bo najsijajnejši sprevod vseh časov in vseh narodov. — Ob 4. zjutraj so se začele slavnosti. — 21 strelov je oznanilo začetek slavnosti, 50 tisoč mož straži londonske ceste in vzdržuje red in mir. Ob 7. se je začet sprevod, katereera se je udeležila nepregledna množica gostov. Najprej so prišli angleški peeri, za njimi re-prezentanti raznih angleških pokrajin, nato častni gostje, katerih je bilo nad 200 in končno ob 10. uri krasna kraljevska kočija s kraljem in kraljico.
— Zvišanje cene tobačnim izdelkom. S 1. julijem *e povišajo obenem v obeh državnih polovicah cene tobačnim izdelkom. Povišanje cene znaša: 1. Pri smotkah splošnega tarifa 1—2 v, pri specialitetah 1—6 vin.; 2. pri cigaretah splošnega tarifa 1 v, pri specialitetah 1—2 v; 3. pri cigaretnih tobakih splošne zaloge za 100 g 8 do 96 v, pri specialitetah 74 v do 1 K 50 v, pri navadnih tobakih za pipe 3*/j v do 12 v, pri finih tobakih za pipe 10—20 v; 4. pri žvečilnih tobakih (sviskih) 4 do 6 v za 100 g. Detajle prinašamo v današnjem inseratn. Od povišanja izvzet je: a) tobak za njuhali je, b) nekaj smotk, ki so bile v zadnjem času uvedene, tako Coronas. Pimneos, Ziga-rillos in Virginiosa, c) i Zmed cigaret v zadnjem času uvedene Coronas in cesarske cigarete. Ogrske cigarete se ne podraže. pač pa bodo manjše. — Vzrok pod ražen ja je slabo finančno stanje države in je bilo pod ražen je predlagano že leta 1009 ter sklenjeno lansko leto. Od leta 1888 so ostale cene smotk in cigaretnega tobaka enake, cene cigare* in tobaka za pipe pa so enake že 30 do 40 let. Med tem pa se je vse podražilo. Tako ie samo surovi tobak poskočil za 100% in se še vedno draži. Tudi i7delovanje fc je podražilo. Od leta 1888 se je zvišala plača delavcem za 12 milijonov kron. starostno zavarovanje delavcev je stalo 2*2 milijona kron in zahteva še nadaljna 2 milijona. Tudi so vse druge države že podražil«' tobačne izdelke akoravuo dela n. pr. francoska tobačna režija z monopolnim dobičkom 430rr . italijanska - 300%', avstrijska pa z dobičkom lfi<>%. Zvišanje cene se ni moglo tako izpeliati, kakor bi odgovarjalo socialni politiki, potem bi bila morala ostati cena blaga, ki se prodaja v velikih množinah, neizpremenjena ali pa bi sp zvišala pri kosu samo za dele vinarja* kar bi imela za posledico, da bi moral kadilec kupiti vedno več kosov ali pa pustiti dele vinarja prodajalcu, kar bi bilo isto, kakor da so izdelki imeli že prvotno to ceno v celih vinarjih. Sploh pa se more kadilec ogniti tobačnemu davku s tem, da se navadi manj kaditi, ali pa da kadi cenejši tobak. Končno pa prihaja ta davek zopet v dobro prebivalstvu potom državnih institucij in pa neposredno prodajalcem in delavstvu. Monopolska uprava pa se ho potrudila zadovoljiti kadilce tudi s tem, da bo gledala na izboljšanje nekaterih vrst in na moderniziranje opreme.
— Aeetilenska in karbidna strokovna razstava prirejena od c. kr. obrtnoposncševalnega urada na Dunaju TX./2, Severinggasse 9, trajala bo. kakor se nam sporoča od tukajšnjega zavoda za pospeševanje obrti le še do 30. junija.
— Razstava v Londonu za živila, špecerijsko in kolonijalno blago 1911. Stalna avstrijska razstavna komisija naznanja trsrovski in obrtniška zbor niči v Ljubljani, da se bo v času od 16. do 23. septembra 1911. v Londonu vršila razstava za živila, špecerijsko in kolonijalno' blago. Dopise je poslati na naslov H. S. Rogers, Assi-stant manager and secretarv of the Tredes Markets and Kxhibition, Ltd.. Palmerston House, Old Broad street, London E. C.
Poslano.*)
Odgovor »Slovencu« na članek »Shod na Mirni 2. t. m.«
Hvala bogu, za moj dolg se je začela zanimati S. L. S. Škoda res, da ne morem biti klerikalec, ker potem bi mi ga gotovo poplačala ona, ki tako skrbi za svoje pristaše. Da sem pa dolžan, me pa ni sram priznati. Morebiti tisti, ki se zaletava v moj dolg, ga pa niti narediti ne more, ker ga nima na kaj. Ako se rego-la 4 orale vinograda, postavi novo gospodarsko poslopje, prikupi 13 oralov zemlje, splača doto bratom, zraven pa še slabe vinske letine, se ni čuditi, če se nekoliko zadolži, saj pravijo, da gre še dr. Hočevarju trda, ki je vendar imel kot državni poslanec 7000 K, toraj v 4 letih 28.000 K dohodkov. Ker mi je pa g. župnik Kocijančič obljubil, da bo deloval s svojo mogočnostjo, da postanem poslanec, zato upam, da bom potem kmalu poravnal dolgove, za katere imajo toliko skrbi. Dopisnik pripoveduje dalje tudi v »Slovencu«, da sem se potegoval za dr. Češarka, toda ker sta si z lekarnarjem v sva-štvu, vsled tega ga noče potrditi dež. odbor. Res je, da sem se potegoval zanj, ker je znan kot dober zdravnik. V svaštvu sta si pa le po mišljenju, kajti oba sta narodno-napredna, zato ga pa tudi dež. odbor ni hotel potrditi. Bil je pač v sorodu s prejšnjim zdravnikom dr. Dereanijem. Ta dobri, vzorni klerikalec ni videl ne on, kakor tudi ne njegova lena vsa 4 leta znotraj cerkve, toda bil je vkljub temu dež. odboru pri srcu, ker je trobil v isti rog. Čudimo se pa. da ste omenili samo te besede, zakaj pa ste zamolčali drugo; saj sem Lam petu precej povedal. Laž je tudi, dt-. nisem ne klerikalec, ne liberalec. Bil sem še vedno odločen pristaš napredne stranke. Kot zaupnik mokrono-ške kmetiške družbe za Mirno preskrbujem ljudi z galico, s trto. z umet. gnojilom itd. a pri tem ne delam razlike med liberalcem in klerikalcem, kakor se godi pri vas, posebno pa pri dež. odboru. Neresnično je tudi, da smo hoteli razbiti ^hod. da je moral g. Bule s silo utihniti. Hoteli smo samo Lam pet u dokazati, da nismo več tako slepi, da bi verjeli le obljubam, ker vednih obljub smo že siti. Tn ko se je to zgodilo, smo sami prostovoljno in mirno zapustili shod. Vsled maščevanja Lampetovega radi podpore grabna pod Glinkom, na dobite že pri drugih volitvah poplačano. Sicer ste sed^i še zmacrali. Toda mi smo dobili vkljnh vaši nasilni agitaciji in pastirskemu listu Va glasov, zato upam, da je bila ta vaša zmaga zadnja, ker kmet, ki ga imate za tako zabitega, že spregledava. Dopisniku pa priporočam, naj miruje, kajti Tradiva imam še dovolj. Sicer pa, ako si poštenjak, krinko doli in podpiši se s polnim imenom, kar storim ^"az, da si pogledava natančneje v obrnz.
Stara gora pri Mirni.
Josip Novak.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
listnica urednico.
G os p. J. G. v N. Vaš dopis je nam došel v toi^k popoldne, vsled tega ga tudi nismo mogli več priobčiti. Dopis sedaj žal ni več aktualen. Priporočamo se za kaj drugega.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslernšek.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 22. junija 1911. Termin.
za 50 kg 1195
za 50 kg 9 35
za 50 kg 722
za 50 kg 7*34
za 50 kg 6 71
za 50 kz 8-22
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1911 ■ . Koruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 .
Efekti«.
Mnenje gospoda dr. V. Urni s nova
Rachovo.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Izdelek Serravallovo kina - vino z železom mi je pokazal izvrstne uspehe pri malokrvnih bolnikih po malariji. Ta bolezen je v naših obdonav-skih krajih jako razširjena in rekonvalescenti dol>e v Vašem izdelku imeniten krepilen pomoček, ki obnavlja rdeča krvna telesca, katera uničujejo Laveranovi parasiti.
Rachovo, 26. oktobra 1909.
Dr. Urmanov.
• DUMA)*
• BUDAPC5T • •TRST.
• pariš • kristijanja
"TORertTO'KANAOAi
TOVARNE.: •PRAGA•
REUERN
PERUS Zfl GOSPODE.*
■MJ§SSaMENSTE!N
•CmKR-EVORNI UFERAMTI-PRA6A
Od lota 1S68 naprej se Bergerfova kotranova Mila v Avstro-Ogrski in po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem na koži in nečistostim kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in podpis tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sicer mila niso pristna, že 40 let v prometu uvedena.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDfTA kolesa.
Kajob^imej!« jamstvo. Itatrovtiri ceniki bnzp&io.
Km Camer»nsk
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
\m± trgevina s kolesna mm. M.
Izposojevanje koles.
1
3
1.
Kdor s „FL0PJAN-om14 se krepča, Zmeraj dober tek ima?
II.
Če želodec godrnja, r^~rX0RlAN-a4',"a neha! 111.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Meteorologa poročilo.
Visinu rad morjem 306*2. Sreda ji zračni tlaS 736*0 m;
junija j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C* i	Vetrovi j	Nebo
21	2. pop.	7388	223	si. svzh.	del.oblač.
	9.zv.	740 6	173	brezvetr.	■
22.	7. zj.	742 1	13 4	slab jug	»
	Siednj	a včerajšnja		temperat	ura 17*0«.
norm. 184		\ Padavina v		24 urah	>0 mm.
Zahvala.
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo gospoda
Antona Kozlevčarja
nadrevidenta jnžne železnice
sprejeli smo toliko izrazov prisrčnega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Izražamo torej tem potom za tolažilne dokaze sočutja, za darovane prekrasne vence za ginljivo petje, kakor tudi za Častno mnogobrojno spremstvo gg. kolegov, ter drugih prijateljev umrlega pri pogrebu, svojo globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodoma dr. Edo Šlajmerju, ter dr. Ivan Jenkotu za njiju požrtvovalen trud, tekom bolezni predragega rajnika.
Vsem skupaj še enkrat prelepa, srčna hvala! 2192
Ljubljana, 21. junija 1911.
Žalujoči ostali.
ki mu je kaj do idravera negoranja las hi zlasti hoče odpraviti prhljaj ta atJfeaje ter pospeševati rast las, rabi dosledio       S 26
Bay-rnm
s konjičkom
(znanka konjič rt j Bcreaaaaa a Co.Dečia ■. L v steklenicah po 2 K in 4 K. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, parfiaerljah ii hrlvnlcab.
glagajničarka
se sprejme
--v neko tukajšno kavarno. .
Več se poizve v uprav. »Slovenskega Naroda.« 21%
Vila na Bledu
7 sob, 3 verande, kuhinja, klet, 5 malih sobic (kamric) 1558 kvadratnih metrov vrta, se z inventarjem vred proda za 25.000 K. Dopisi pod „Vila na Bledu44 na uprav. »SI. Naroda« pod št. 2190. 2190
V lepi Savmski dolini
rila
samo dve minuti od železniške postaje oddaljena. Pri vili je lepo zasajen vrt. Pripravna je najbolj za privatnike ali vpokojence. — Več pove Anton Mras, Scžica na Paki, štajersko. 2193
Jutri
21%
v restavraciji in kavarni
Ifl" UAiftl
!*F" Kupim kos
blizu Kamnika ali Bleda .\ na Gorenjskem. /.
Pogoji: blizu želez, postaje oziroma glavne ceste in kolikor mogoče v ravnini. Ponudbe s ceno pod „M. C." na upravo „Slov. Naroda.44 2179
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem
naznanja, da se vrši
Izvanredni občni zbor
dne 8. julija 1911 opoludne ob 12. v deželnem dvoren v Ljubljani soba št. 73
s sledečim  dnevnim   redom : Volitev in konstituiranje odbora.
V Ljubljani, dne 22. junija 1911
2199 Načelstvo.
Izprašana
2194
zmožna pouka  na klavirju in v francoščini,
mS1 se sprejme =£*
k dvema deklicama enake starosti, raz. ličnih rodbin v poučevanje za peto Ijudskošolsko leto v trgu na Sp. Štajerskem. Plača mesečno z vsem 140 K. Ponudbam naj se prilože spričevala in fotografija. — Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
pri dolenjskem kolodvoru
2197
se odda.
5
84
7209
50
AY
izvrševale 11. laUJem 1m1 nastopivšo regulacijo tarif za anuiao, tffjurtle la naftna! toaak rezijskega
od označenega roka naprej prodajali po nastopnih cenah:
_ I. Splošna tarifa i
se bodo t?
7
8
!
i
9j 10>
li i
12 :
I j
13
14 15 16
A. Smotke.
Smotke za luksus.
Ideales
v zabojčkih po 25 kom. .
1 kom. i
Victorias
v zabojčkih po 25 kom. .
1 kom. •
Entreactos
v zabojčkih po 25 kom. .
1 kom. •
Imperatores
v zabojčkih po 25 kom, .
1 kom. .
Aromaticos
v zabojčkih po 25 kom. • 1 kom. .
Graciosas
v zabojčkih po 25 kom. .
1 kom. .
Fine smotke.
Regalitas
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Trabucos
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Britanica
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Panetelas
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Operas
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Srednjefine smotke
Kuba-Portorico
v zavitkih po 100 kom. .
1 kom. .
Fine viriinije
v zavitkih po 50 kom. .
1 kom. .
Brasil-viržinije
v kartonih po 100 kom. .
1 kom. . Rosita (breznikotinska)
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Portorico
v zavitkih po 100 kom. .
1 kom. .
i *
Manjfine smotke.
17!
Virginiosa
v kartonih po 50 kom.
1 kom.
*) Na havanski način iz najfinejše havanske vloge izdelane smotke polne kakovosti.
**) Iz havanskih in drugih finih tobakov izdelane smotke lažjega značaja.
Smotke.
Coronas
v zabojčkih po 10 kom.
1 kom.
Regalia Favorita
v zabojčkih po 50 kom. v zabojčkih po 25 kom.
1 kom.
Operas especial
v zabojčkih po 50 kom. v zabojčkih po 25 kom.
1 kom.
Trabucos especial
v zabojčkih po 100 kom. v zabojčkih po 25 kom.
1 kom.
Regalia
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
8
10
11
12
13
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Selectos (breznikotinske smotke) v zabojčkih po 25 kom.
1 kom.
Medianos
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Regalia Media +)
v zabojčkih po 100 kom. v zabojčkih po 25 kom.
1 kom.
Havanske viržinije + )
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Trabuquillos
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
Portorico especial +)
v zabojčkih po 100 kom.
1 kom.
22 15 11 16 10 7
50 90
60
25 45
25 65
40
50 30
20
20 18
— i 18
16 ! — 16
15
■
!
: u
15 14
11 I —
— i li
5 j 50
— ! 11
9 S
09 09 08
4 ; —
— 08
18 19 20
1
2 3 4
I 5 6 7 8 9 10
Označba izdelka
Cena
K
11
12 13
14i
i
7	
—	70
14	i
7	
	h
14	
7	
—	28
26	i
6	50 !
—	26 i !
24	i
—	24
	[
22	— j
—	22
5	50 i
—	22 j,
20	
—	20
20	
5	—
—	20
20	
—	20
18	
—	18
IS	mm
—	18
17	
—	17
14
15 16 1 17
18 19
20
Moteno i nože m ke
v zavitkih po 100 kom.
1 kom.
ZioariNos
v etuijih po 20 kom. .
1 kom. .
Malo tuzemke
v zavitkih po 100 kom.
1 kom.
• a
B. Cigarete.
Nil b. u.
v kasetah po 100 kom. . .
„    20 kom. . .
1 kom. . •
Stambul b. u.
v kartonih po 50 kom.  . .
1 kom.  . .
Sultan z u.
v kartonih po 50 kom. . .
1 kom. . •
Memphis b. u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom. . .
Kaiser z u.
v kartonih po 50 kom.. .
1 kom.. .
Damen z u.
v kartonih po 50 kom.. .
1 kom., .
Hercegovina z u.
v kartonih po 50 kom. . •
1 kom. a i
Sport b. u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom.. .
Dalmatinke z u. (v Dalmaciji)
v kartonih po 50 kom. . .
1 kom. • •
Jenidge z u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom.. .
Drama") b. u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom.. .
Donau z u.
v kartonih po 50 kom. . .
1 kom. . .
Viržinske   } z. u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom.. \
Ogrske    ) b. u.
v kartonih po 100 kom.. .
1 kom.. .
C. Narezani posilni tobaU.
Najfinejši turški (fino in debelo rezan) v pločevinastih kasetah po 200 g   . .
v kartonih po 100 g    . . Fini turški (macedonski cigaretni tobak)
a) v zavojih po 100 g......
b) v zavojčkih po 25 g......
'*) Dramske cigarete se bodo izdelovale v večji obliki in dobe natisk.
**) Viržinske cigarete se opremijo z natiskom. •**) Ogrske cigarette se bodo izdajale v manjši obliki.
. Tarifa specialitet
Pigmeos
v zabojčkih po 25 kom...... 4
l kom......
Galanes
v zabojčkih po 100 kom...... 14
1 kom. .....
Viržinije especial
v zabojčkih po 100 kom...... 11
1 kom.  .  .  .  . .
Senoritas
o) v zabojčkih po 100 kom...... 11
1 kom......
b) v kartonih po 200 kom., t. j. v 20 etuijih a 10 kom., 10 kom.    .   .  .  .  . 1
Damas
v zabojčkih po 100 kom...... i o
1 kom.   .   .  .   . ,
Infantos
a) v zabojčkih po 100 kom...... i o
1 kom......
b) v kovčegih po 100 kom...... 14
Vzorna zbirka, sestavljena iz vrst:
Coronas (t. St. 1), Regalia Favorita (t. št. 2), Operas especial (t. št. 3), Trabucos especial (t. št. 4), Prensados (t. št. 6), Selectos (t. št. 7), Medianos (t. št. 8), Regalia Media (t. št. 9), Trabuquillos (t. št. 12), Portorico especial (t. št. 13), Pigmeos (t. št. 14), Galanes (t. št. 15), Senoritas (t. št. 17), Damas (t. št. 18), v kasetah
po 69 kom........... 27
Prejšnja vzorna zbirka taks. oprem. 30
Cigarete.
is, s pozlačenim ustnikom, v kasetah po 100 kom. • .
1 kom. . . Sphinz, s pozlačenim ustnikom, v kartonih po 100 kom.. . v kartonih po
S i'4-l označene specialne vrste smotk: Rega|la-M)«dla. ti»we«e-elršliieke In Perterlee-eepeelel, ^' 1 tobak se bo si. julijem 1*11 izročil v splošno prodajo in ga bodo odfataat at|
25 kom. 1 kom. fleur i u.
v kartonih po 50 kom. v kartonih po 10 kom.
i Kom.
dalje
i
12
10
2
06
05 04
40 07
3 -— I 06
2 J 50
I 05 5 f — 05
04
2 ! —
— j 04
2 , -
— : 04
3 > —
— j 03
1 I 50
— j 03
3 i —
— I 03
02
— 02 2
— j 02
j
1 i —
— ! oi
8 -
4 —
i
i
2 j 40 60
Označba izdelka
i 9!
101
11
112
,13,
I I
u
; 151
I
I j
M
18.
19!
! i 20,
1
2 3
16
14
11
11 10
10
10
12
50 10
80 08
Fini hercegovinski
a) v zavojih po 100 g   .   .   9  #   , .
b) v zavojčkih po25^..%... Srednjefini turški
a) v zavojih po 100 g   .   *   m   .   . .
b) v zavojčkih po 25 g . . # . . . Dnmtnm
a) v zavojih po 100 g   .   .   .   .   : .
b) v zavitkih po 25 g......
Kruli
a) v zavojih po 100 g  ..... .
b) v zavojčkih po 25 g ..... .
Knaster
v zavojčkih po 25 g.......
Ekstrafini Treh kraljev
a) v zavojih po 100 g......
b) v zavitkih po 25 g......
Najfinejši ogrski cigaretni tobak
v zavojčkih po 25 g.......
Fini ogrski (dolgo in kratko rezan)
a) v zavojih po 100 g......
(?) v zavitkih po 25 g •••»•• Srednjefini ogrski
a) v zavojih po 100 g......
b) v zavitkih po 25 g......
Fini gališki (v Gal. in Bukovini)
a) v zavojih po 100 g  ..... .
b) v zavitkih po 25 g......
Turški graniški pušilni tobak
(v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini)
v zavitkih po 25 g.......
Cserbel (na mejah proti Ogrski in inozemstvu) v zavitkih po 30 g.   .   .   ,   .   ,   , ,
Selski tobak, fino rezan
a) v zavojih po 70 g.......
b) v zavitkih po 30 g......
Graniški pušilni tobak (H. vrste) fino
narezan (na meji proti inozemstvu)
a) v zavojih po 100 g......
b) v zavitkih po 30 g...... .
Debrecinski (v Gal. in Bukovini)
v zavitkih po 30 g ......
Selski tobak (v Gal. in Bukovini)
v zavitkih po 30 g.......
Selski tobak (za druge upravne pokrajine)
v zavitkih po 30 °.......
Graniški pušilni tobak (III. vrste) debelo narezan (na meji proti Ogrski in okupira-nama deželama)
v zavitkih po 30 g .......
D. Zvit tobak.
Hanauskl zvitki 50 g.......
Zvitki in klobase 50 g......
Severnotirolski žvečilni tobak (na
Tirolskem, Salcburškem in Koroškem) 50 g Vorarlberški žvečilni tobak (na Tirolskem) 50 g . . ........
Tobak v vedricah (na Tirolskem) 50 g Zablot6wski Skrulliks (za Galicijo in Bukovino)
1 komad...........
V, komada..........
Turice (v Dalmaciji), 1 komad.....
La favorite z u.
v kartonih po 50 kom, v kartonih po
8
10 kom. # 1 kom. .
Khedive b. u.
v kartonih po 100 kom. v kartonih po 25 kom.
1 kom.
Dames z u.
v kasetah po 100 kom. . v kartonih po 25 kom. ♦ 1 kom. . . Princesas z u. +)
v kartonih po 50 kom. . v kartonih po 10 kom. , 1 kom. .
Egiptske, III. vrste, b. u. +) v kartonih po 100 kom. . v kartonih po 25 kom. .
1 kom. .
Vzorna zbirka, sestavljena št. 1—8
v kartonih po 80 kom......
Prejšnja vzorna zbirka nanovo oprem ljena (imirano usnje)
v kartonih po 80 kom......
iz vrst tar.
•  « *
.  .  .  • •
in
Pušilni tobaki.
1 Sultan flor.
v kasetah po 200 g  .  .  . . v kasetah po 100 g  . .
2 Superfini turški v kasetah po 200 g  , # v kasetah po 100 g  . .
Fini Kir
v kartonih po 1Q0 g . . Fini purzican +)
v kartonih po 100 g.....• «
Najfinejši heroegovlnskl +
v kartonih po 100 g ...... •
Pristni Latakia
v zavojih po 100 Varlnas
v zavojih po 100 g.......
Najfinejši ogrski (dolgo in kratko rezan) v zavojih po 100 g.......
111. vrste ter fini
prodajale lahko tudi
K |	h
1	76
-	44
1	28
-	32
-	96
-	24
-	80
-•	20
-	16
—-	64
-	16
-	16
-	60
	15 i
-	40
-	10
-	40
	10
-	10
-	09
-	21
	09
-	28
—	08
-	i 08
-	! 08
-	\ 08
-	07
	i 20
	1 15
-	: ta
-	06
	08
—_	20
-	1 io
	1 12
3	50
—	70
—	07
7	
1	75
—	07
6	; _
1	50
—	06
3	
—	60
—	06
6	
1	50
i * i	Ob
7	-
8	-
13	
6	50
10	—i
5	—
3	
2	60
2	50
1	20
1	20
—	80
in najflneje! hereegevlnakl pašllnl
2177
jako ugoden prostor s prostorom za vrt se odda. Naslov v upravništvu „SI. N.
Edina
Glogovsski & Co.
c- in kp. dvorni dobavitelji
Dunaj L, Franz Jozefs-Kai 15 in 17. specialna   fvrdka za kartoteko.
Registraturne  kartne naprave.
Zdravilne1 žveplene kopali    . .
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvaško)
ieleznićna,   poštna,  telefonska  in   brzojavna postaja. NOV   ZDRAVILIŠČIH  HOTEL  Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
S taro slavni radiaktivnl ivepleni vrelci 4 58 C
2003 priporočljivi za
ga?* PROTIN,   REVMA,   ISCHIAS itd.
Pifnn /Hr'ivlifinip. ob trdovratnih bolesnih » vratu, Ja-rilllU   /.UldVlJCIlJC  boikUj pr9Ul( jetrih, želodcu, črevesa.
Elektr. masaža, lužne. ogljikovokislinske in solačne kopeli. Otvorjeno vse leto. — Mođern komfori.
Novi hoteli.      Prekrasna okolica.      Vojaška godba. Prospekte daje zastonj kopališko ravnateljstvo.
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom nrejesa tvornica zalazi], železnih in lesenih rolot za okna In
trgovine, vseh vrst platnenih In lesenih tkanih rolet, iz platna, dasnasta, gradla, sattna,
rfpsa Itd.
^— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. — Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
CBC§i©J^fc©    ^•I ■   veliko zalogo koies z originalno znamko
Puch 1911"
39
pri ft. Čudnu, trg.«, v Cjubljam
Prešernova  Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od K 110-— naprej vedno v laiogL
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
Pouk za vezenje i strojem brezplačna. ni
Ceniki   zastonj  in  poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
je edini
ki je rešil vprašanje pravilnega nastavljanja klinje s pregibnostjo v zgibu.
Brez pregibne klinje ni moooče britve pravilno nastavili na lice.
„Miwa" deluje nedosežno in prekaša vse druge sisteme.
Brilni aparat „Miwa" stane s posnemalnim aparatom in 10 klinjami vred 24 K.
Zaloga za mesto: 2116
l
vse
trgovine.
V trgovini izve±bano
ki govori slovensko in precej nemško in  laško, ki  ima  dobra izpričevala,
želi službe i prodajalni mešanega blaga.
Pojasnila daje Pavel Kočevar, Koper (Istra).
i
Tvornice Tr£n«uph, dr. z cm. z. Wels, loT, Avstr. 1813
Katalogi zastonj m poštnine prosto.
V jako pripravnem letovišču „Pod Stolom" v Mostah, postaja in pošta Žirovnica, 8 minut oddaljeno od kolodvora, so gg. tujcem oddati jako lepa stanovanja z vso opremo ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen ter v zelo zdravi legi. Cene zmerne. Gg. tujcem jako priporočljivo. Na zadevna vprašanja odgovarja se z ob-2180 .'. ratno pošto!
Pisma je nasloviti na: Viktor Baloli, trgovec Moste-Žirevnfca Gorenjsko
Štajersko deželno zdravilišče
kopališče Jfefciis
i!m£~ pri Celju fal
staroznani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, topie kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, solnčne in električne kcpeli, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi
za ženske in živčne bolezni, protin. rev-matizem, bolezni v mehurju itd.
Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzojavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr.A.Hšebana. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad.
::   Avtomobilni omnibus Celje-Neuhaus. :: Seii a: 10. maga do oktobra.
3
■\ Prvi slovenski ,\ fotografski atelje
D. R0V5EK (I
33    \? Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890.
V nojem se odda
že nad 30 let obstoječa 1979
gostilna in tMna
s trafiko in žganjetočom
v   prometnem   kraju Gorenjskem.
Oziralo se bo samo na izurjene pridne in zmožne ponudnike.
Vse drugo se izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani, Marije Terezije cesta I, kjer se dobijo razven druge železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena.
prana se nei, oooro ooramei
otroški voziček.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Stanovanje
s 4 s jbami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi  pritiklinami se Odda
za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta Ste v. 16. 2174
G
3C
ItšlE
3C
30
e>
vcev
wqm „flaroSna tiskarna" v ŠjuMjani.
5E
3G
]
Papa je dovoiil! Saj je Jasobi —
liitinilfflfiutlii
KliiiUi&kiilUatS
tinti!' f
Pristne samo v cigaretnem zaboj-čku    z imenom
■
I
lip
pili
i postaja Zabok in postajališče Zagorjanske Železnice Kopališče Stubica.
Sez-žja cd 1. maja do 30. oktobra.
I Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, I revmatizma, L-chias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolez-jjj ni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega enemu v U Francovih varih. Kopališki zdravnrk. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. J£» JL ZLI? A. m*Z rJET S V BL TT JE T
I
Soba od K 1 — naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon.
>
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
908
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
Ksilolit, omotni kanton: okraski za fasado, obhajilne mize, balnstrade.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko ViJIO 233
KQč
naiboljse sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 450.
Br. Novakovic, Ljubljana.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glavnica K »(000.000.
Stritarjeva ulica ste«. 2.
Razarani faaa 610.000 Kron
Podrninlce v Spljetn, Celovca, Trsta, Sarajeva In Gorici.
Sprejem vloge u knjižice in m tekoči racnn ter j obrestBjc n lit vloge po čistih
4
3J
^irtntni i* tlak »Narodne tfakarae«.
55
6382
27
60