List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 3Ö. številka Joliet, Illinois, IS. maja leta 1905. L e fililí XI V' ROŽDJESTVENSKIJ IN NEBOGATQV. Rusko brodovje združeno vkljub stoterim zanjkam sovražnim. Linjevič odbija in tudi prodira. Petrograd, 4. maja. — Podadmi-mirala Nebogatova brodovje je bilo videti pred Inko Jugrah, med Pe-nangom in Singaporom. Petrograd, 5. maja. — Admiral Roždjestvenskij je plul nasproti hrodovju podadmirala Nebogatova. Japonska divizija hitrih križark in torpedolovk je čakala Nebogatova v ožini Sunda, a Rus je to namero doznal in jo udaril severno skozi ožino Malaka. Fenghušjeng, 6. maja. — Maršal Ojama je videti spet pripravljen za napad in je začel z vznemirjevanjem levega krila Linjevičevega. To je morda uvodni korak nove velike bitke. Rusi upapolui. Petrograd, 6. maja. — Združitev admirala Roždjestvenskega s pod-admiralom Nebogatovim smatra admiralstvo sedaj za zagotovljeno, in upanje na uspešen izid bližnje bitke za vlado na morju je dokaj okrepčano. Nebogatova smatrajo za Bluecherja položaja. Po levje pogumen je kakor slavni Prus in rojen borec, ki gre naravnost nad sovražnika. Če se Roždjestvenskij in Nebogatov združita, se admiral Togo bržkone ne bo upal poskusiti v odprti bitki, nego bo samo napadal s torpedi in se bojeval od daleč, do bo mogel odpluti, če ne bo videl sreče. Pomorski častniki so na to pripravljeni, da bo Roždjestvenskij izgubil polovico svojega brodovja, a mislijo, da Togo ne bo mogel zabraniti vožnje v Vladivostok. To utrjeno luko bo potem s pomočjo armade oblegal na suhem i mokrem, kakor Port Artur. No, če doseže rusko brodovje Vladivostok,mislijo tukajšnji pomorski častniki, da je zmaga dobljena. Šli uialo nagajat Tokio, 6. maja. — Štiri ruske torpedolovke so se prikazale včeraj ob japonskem obrežju, zapadno od mesta Hokaido. Sežgale so več japonskih jadrank in brodov ter se z ujetim moštvom vrnile v rusko luko. Gibanje na suhem. Gadgeyadana,Mandžurija, 7. maj. Izza dne 29. apr. se pomikajo Japonci počasi in pretrgoma severno, pod okriljem konjiških oddelkov in kitajskih razbojnikov. Ruske krilne predstraže so se morale umakniti. Erdagou na vzhodu so zasedli dne 5. maja, a podpritiskom Rusov so bili Japonci prisiljeni, ta kraj zapustiti. Poreča se, da so japonske armade v središču ojačane. Maršal Ojama ima na razpolago 348 batalijonov ali 390,000 mož. Japonci so 30,000 kitajskih razbojnikov oborožili z vzetimi ruskimi puškami. Franclju nedolžna. Pariz, 8. maja. — Ostri naglas,s katerim govori britansko časopisje o namišljenem kršenju nevtralnosti od strani Francije v Indokini, je napotil ministra vnanjih zadev do izjave, da ni Japonija Franciji mogla do danes dokazati ni enega prestopka zoper nevtralnost. Japonski izvestni urad se je temveč doslej vedno omejeval na čisto splošna poročila in Japonija je samo splošno naprosila Francijo, naj strogo čuva nevtralnost. Brodovjl združeai. Petrograd, 9. maja. — Po brzojavkah,ki so se odposlale z bolniške ladije “Kostroma” od 4. ruske ladijske divizije, iz Saigona v Petrograd, je združitev Roždjestvenskega z Nebogatovim sedaj dovršeno dejstvo. Kje sta sedaj združeni bro- dovji, pa rusko admiralstvo ne more ali noče izdati. Bržkonepojde Nebogatov Vikak bližnji zaliv, da se njegove ladije po dolgi vožnji najprej odpočijejo, seveda izven takozvane trimiljske meje, da se ne bi kršila nevtralnost Kitaja ali Francije. I Samo na videz. Petrograd, 9. maja. — Japonske grožnje zoper Francijo se tu ne smatrajo za preveč resne. Ruske oblasti ostanejo pri trditvi, da ni admiral Roždjestvenskij kršil mej nevtralnosti. Seveda pričakujejo tu, da bo Velika Britanija vse poskusila, da zagotovi svoji zaveznici pravico. V korist Japoniji ni, da se razširijo sovražljivosti,izvzemši, da bi bil admiral Togo poražen in bi Japonija, pod pretvezo francoskega kršenja nevtralnosti, mogla svojega britanskega zaveznika pri-praviti k temu, da se dejansko udeleži vojne. V nekaterih krogih mislijo, da so japonska obdolževa-nja Francije preračunjena samo na to, napotiti Veliko Britanijo “k izpolnitvi njene zavezniške dolžnosti.” Japonci nervozni. Victoria,iB. C., 9. maja. — S parnikom “Empress of India” dospele vesti iz Japonirje poročajo o razburjenosti, ki jo povzroča pričakovanje pomorske bitke med Togom in Roždjestvenskim. V domačem časopisju vlada ogorčenost radi namišljenega kršenja nevtralnosti od strani Francije. Rusi so baje po tajnih agentih kupili vsa razpoložna premogova skladišča v Hongkongu, Saigonu in Singaporu. Plačali so visoke cene. V _ Saigonu | je ¡bilo več aeželanov ujetih, ko so poskušali, zažgati rusko premogovo skladišče; bili so v to podkupljeni po japonskih agentih. Kam hoče Nebogatov? Petrograd, 10. maja. — Tu mislijo, da potrebuje Nebogatov najmanj osem dnij, da oskrbi za svoje brodovje premoga in da usposobi ladije za nadaljnjo vožnjo v Vladivostok. Linjevič odbil Japonce. Petrograd, 10. maja. — General Linjevič, v brzojavki carju Nikolaju z dne 9. maja, pravi: “Našiospred-nji oddelki ob črti od Podysuča do Šihuce so bili napadeni po sovražnikovem konjištvu dne 7. maja. Japonci so bili odbiti. Ponovili so napad dne 8. maja, a zopet neuspešno. Dne 9. maja je naše konji-štvo prodrlo v pravcu rudnikov pri Šaheci, ki so jih zasedali Japonci. Spričo streljanja iz naših topov in prodiranja kozakov, so bili Japonci primorani umakniti se v mesto Sin-jancovo, odkoder so bili pozneje pregnani, nakar so se umaknili v mestece Mad-jopa.” 12 judov usmrčenih. Petrograd, 10. maja. — Dvanajst judov je bilo usmrčenih in petdeset ranjenih v pouličnem spopadu v Zitomiru, Volhinija, jugozapadna Rusija. Izgredi so se začeli dnp 7. t. m., ko je izginil neki krščanski otrok. Judje so ga baje ujeli, umorili in njegovo kri uporabili v skrivnosten namen. Opica žrtev postave. South Bend, Ind., 5. maja. — Med predstavo izvežbanih živalij je danes sodnijski sluga izročil poslovodji pozivnico, ker je opica kadila svalčico (cigareto) v svoji vlogi. Obravnava se bo vršila pred okrajnim sodnikom. Draga zmaga. Albauy, N. ¥., 5. maja. —Predloga, ki je ceno plinu za 1000 kubičnih čevljev znižala od 81 na 80c, jev postavodajstvu propadla. Pli-nova družba je izdala pol milijona dolarjev, da je predlogo pobila t. j. podkupila postavodajce. NEŠTETE ŽRTVE HUDIH VIHARJEV. Nad 100 Ijudij usmrčenih in več mestec popolnoma zrušenih. Strašna železniška nezgoda. Kansas City, Mo., 9. maja. —' Iz Marquetta, Kans., se poroča, da je zarana obiskal mesto orkan, ki je zahteval vsepolno žrtev. Iz sosednih mest so bili poklicani na pomoč zdravniki, da prevzemo ©skrbo ranjencev. Pravijo, da je 24 oseb storilo smrt in da je velik del mesta popolnoma razdejan. Švedska cerkev in metodiška cerkev ležita v razvalinah. Orkan je prišel iz juga in besnel skozi mesto v širokosti 100 jardov. Prebivalci so še spali in bili popolnoma presenečeni. Nekatere hiše so bile popolnoma zrušene, druge kar dvignjene in dobro razdaljo prenesene. Y nekaterih slučajih so bili ljudje v spanju usmrčeni, drugi so se prebudili s krvavečimi udi v podrtinah hiš. Vihar je trajal samo kratek čas in v naslednji tišini je bilo od vseh stranij slišati vekanje ranjencev. Strašno besnet piš. Marquette, Kans-> 9- maja. — Po vrtuni, ki je obiskala mesto, je bilo 24 oseb usmrčenih in 35 ranjenih. Tudi po okolici je vihar strašno besnel in vsako novo poročilo po-množuje število žrtev. Ob 8. uri davi so prišli iz sosednih mest zdravniki in začeli svoje delo v raznih zasebnih stanovanjih, ki so bila spremenjena v bolnišnice. Trajalo ni dolgo, da so jeli dohajati tudi iz soseščine vozovi, polni mrtvecev in ranjencev. Viharji vsepovsod. St. Joseph, Mo., 10. maja.—Hud tornado v Ehvoodu je preobrnil neki skedenj in usmrtil tri osebe. Alva, Okla., 10. maja. — Pastor T. K. Tyson je prejel telefonično vest, da je v Quinlan v Woodward countyju ob železnici Santa Fe pridivjal tornado, razdejal dom njegove hčere ge. Cox in usmrtil njena dva sina. Anderson, Ind., 10. maja. — Besen tornado je danes popoludne obiskal jugozapadni delMadison coun-tyja in vihral skoro istim potom, kakor sobotni piš, ki je napravil farmarjem veliko škodo. Tudi topot je tornado porušil mnogo poslopij in farme grdo oškodoval. Mesto Snyder zrušeno. Guthrie, Okla., 11. maja. —Mestece Snyder v Kiowo countyju, sredi rodovitnih farm ležeče, ki šteje 1000 prebivalcev in je bilo ustanovljeno 1. 1901., je bud vihar skoro popolnoma razdejal, ko je sinoči ob 10. uri privihral z brez-primerno besnostjo. Nad 75 ljudij je bilo usmrčenih in nad 150 hudo ranjenih. Tudi po soseščini je napravil mnogo škode. Izmed ranjencev jih bo mnogo umrlo, ker so rane prehude. > Vsaka hiša v mestecu je bila poškodovana ali pa popolnoma podrta. Vihar v Chicagi. Chicago, 111., 12. maja.—Vsakovrstne zavire prometa, neizmerno stvarno škodo in neštete manjše nezgode je povzročil izvenredno hud in dolgotrajen vihar, ki je besnel v tem okraju od srede opoldne do sinoči. Grozna železniška nezgoda. Harrisburg, Pa., 11. maja. — Štirideset mrtvih in 130 ranjenih— to je zadnja cenitev števila žrtev ob današnji železniški nezgodi tukaj, ko je Cleveland & Cincinnati ekspresni vlak, zapadno vozeč poPenn sylvania železnici, trčil ob ponesrečen tovorni vlak, pri čemer je eksplodiral vagon dinamita t. j. 50J- 000 funtov istega.' Nesreča se je pripetila tik tovarne Lochill Iron Works v južnem delu Harrisburga ob 1. tiri 40 min. davi. To je bila ena najhujših nesreč, kar se jih je dogodilo na glavni črti Pennsylvania železnice. Oba vlaka sta popolnoma zgorela in mnogi potniki v brzovlaku so se živi spekli pred očmi prijateljev in sopotnikov, ki jim niso mogli pomagati. Spoznati ni možno skoro nobenega ponesrečenca. Mnoge ženske ao se rešile nage. Ima en salun, licenca $4,000. Sterling, IH., 9. maja. — Mestece Bradford se odlikuje po tem, da je edino v državi Illinois, ki je omejilo salune in ima najvišjo licenco. Salun je namreč samo jeden, in ta plača 14,000 na leto za licenco.Tem potom upajo oblasti nadzorovati krčmarstvo. T Zdravilišče za jetične. St. Louis, 10. maja. — “Fraternal City”, N. M., bodoče mesto narodnega bratovskega zdravilišča za je-tične(sanatoriumfor consumptives), je bilo danes ustanovljeno v St. Louisu po uradnikih bratovskih organizacij, ki so podjele delo. Mesto bo ležalo 6 milj od Las Vegas. Med ustanovitelji so sedanji guverner Folk, nadškof Glennon, župan Wells i. dr. Za 81,000,000 zemljišča je že darovanega v to svrho. Belci in črnci. New Orleans, 8. maja. — Beli prebivalci župnije St. James, ob reki Mississippi, kacih 100 milj nad New Orleansom, so začeli knižarsko vojsko zoper razuzdane črnce: Ho-matija se je začela v neki krčmi na deželi, kjer je tolpa pijanih črncev obstrelila več belih in črnih sosedov. Križarska vojska je začeta in trije črni rogovileži že umirajo v bolnišnici, a še več jih je bilo baje že ubitih. Štrajk mašinistov. Montreal, 9. maja. — Mašinisti Grand Trunk železnice, 2500 mož, od Montreala do PortIIurona,Mich., štrajkajo za podpisano pogodbo, urejajočo delavne ure, plače, učno dobo in poravnavo razpornih vprašanj. __________________ ■ Novo oljišče. Butler, Pa., 10. maja. — Veliko oljišče je začelo izvirati nocoj v tukajšnjem kraju, ki bo dajalo najmanj 3,000 sodcev (barlov) na dan. Toka ni moč zavirati in ogromne množine olja se ugonabljajo.Nekdo je že ponujal za vir 8250,000, a bil zavrnjen. Nagrada junačku. Durango, Colo., 10. maja,—Ker je opozoril necega železniškega strojevodjo na preteč plaz, bo 9letni Leroy Devine Dixon vzgojen na stroške gdče. Helen Gould. Dečkovi starši so danes dali svoje dovoljenje, in Miss Gould bo dovolila, da si po želji izberejo pripravljalno šolo in vseučilišče za sinka. Skrb za priseljence. Washington, 5. maja. — Skrb za katoliške priseljence in splošni blagor cerkveni sta bili glavni vprašanji, ki sta se reševali na letnem zborovanju nadškofov rimsko-kato-liške cerkve včeraj t. j. prvi dan zasedanja. Kardinal Gibbons je predsedoval. “Zemskij sovjet”. Petrograd, 9. maja. — Po carju nedavno imenovana komisija je po temeljitem proučavanju sklenila priporočati, naj se ustanovi “zemskij sovjet” ali zbor zemstev, ki ga posredno volijo zemstva in ki naj služi kot zvezni člen med carjem in narodom. Car Nikolaj je baje sprejel poročilo komisije, in proglasilo se bo dne 18. maja v poskus. Zemskij sovjet bi bil nekak državni zbor, ki bi štel 500 do 550 članov. ŠTRAJKARJI PRI PREDSEDNIKU. Mr. Roosevelt govoril v Chicagi o pravicah in dolžnostih državljanov. Svaril delavce pred drhaljo. Chicago, 111., 11. maja. — Prebivalstvo chicaško brez razlike strankarstva je včeraj navdušeno pozdravljalo predsednika Roosevelta ob njegovem bivanju v mestu. Zaupanje prebivalstva v zastopnika narodovega, ki se je tako sijajno pokazalo v zadnji volitvi novembra meseca, je tudi včeraj prihajalo na dan v navdušenih vzklikih, ki so sprejemali predsednika na njegovi vožnji po mestnih cestah. A tukajšnje bivanje predsednikovo je bilo res utrudljivo. Od slovesnega vspre-jema na Northwestern kolodvoru do odhoda v Washington o polnoči se je vrstil sprejem za sprejemom, in komaj pičle pol ure se je mogel predsednik oddihniti, seveda ne odpočiti. Sijajne pojedine. Po predjužneku, ki mu ga je priredil Merchant Club koj po njegovem dohodu, se je vrstila vožnja po gostonapolnjenih cestah spodnjega mesta, kjer je bilo zbranih na tisoče ljudij, da pozdravijo predsednika, v Hamilton Club, kjer se je vršil sprejem za kacih 1500 meščanov. Potem je sledil sprejem delavskih voditeljev v Auditoriumn, ki so predstavili predsedniku štraj-kov položaj v Chicagi. Na vrsto je prišel potem sprejem v zgradbi “Fin Arts Building” po Iroquois Clubu, nakar je sledil kot vrhunec banket tega kluba v banketni dvorani Auditoriuina, pri katerem je kacih 600 oseb, demokratje in republikanci neglede na stranko, navdušeno pozdravljalo narodovega poglavarja. Govor predsednikov. Vrhunec banketa pa je tvoril govor predsednika, v katerem se je oziralna štrajkove homatije v mestu in obljubljal županu vladno podporo. “Obljubljam Vam svojo prisrčno podporo v vzdržavanje redu, v izvajanje postav in brzdanje na-silstev drhali in posamnikov. Nikomur se ni bati, da bi kdaj zmagala v tej deželi drhal. Kdor ima ž njo kaj opraviti, mora storiti vse, pred-no naprosi zunanje pomoči. A kadarkoli nastopi tu potreba, to stoji za mestom država in za državo za-vezna vlada”, je rekel predsednik k županu obunjen koncem svojega govora, in gromko, brezkončno ploskanje je zabučalo ob teh besedah naj višjega uradnika narodovega. Po dvanajsturni navzočnosti je predsednik sinoči zapustil Chicago in se odpeljal v Washington. Fotografirati se morajo. Milwaukee, 7. maja. — Odslej bodo morali vsi uposlenci pri First National banki založiti svojo fotografijo in se dati premeriti zato, da bo banka imela za vse slučaje na razpolago nekaj podatkov o svojih uposlencih. —Naj lepše ženske ženitovanjske obleke dobite v Jolietu na 216 N. Chicago St., pri “The Fashion”. Ta prodajalnica, ki je na dobrem glasu vsled svoje solidnosti, je povsem zanesljiva. Ženitovanjske obleke izdelujejo tu po najbolj modernem kroju in natančno po naročilu. Cene so vselej nizke. Izdelujejo sa pa tudi še druge vsakovrstne ženske praznične obleke. Na izber je vedno velika zaloga že izdelanih oblek, kril in bluz. Ne pozabite torej te pro-dajalniee! 21t4 Pisma na pošti imajo: Dolnjak John, Janžekovič Jernej in Kom-perda Albert. Strašni Nikdo. Kadarkoli se pripeti kakanezgoda, vsi vprašujemo, koga je grajati zanjo, a v svoje presenečenje navadno slišimo: Nikogar. Kadakoli se nam pripeti bolezen, skušamo preiskati, kdo je kriv, in spet slišimo: Nikdo. Ta Nikdo je videti vsepričujoč in strašen. Rabimo ga kot ščit, da zakrijemo svojo lastno nevednost ali nemarnost. Češe potrudimo preiskati izvor svoje bolezni, navadno spoznamo, da se je začela z lahko izgubo slasti in s pešanjem naše telesne moči. Vemo, da bi nam nekoliko popitkov Trinerje-vega ameriškega zdravilnega grenkega vina hitro povrnilo zdravje in moč, a zanemarjali smo to vedo, dokler nas ni resna bolezen priklenila na posteljo. Ampak “Nikdo” se mora grajati za to. V vseh boleznih želodca in krvi, v razdražljivosti, slabosti, kožnih boleznih in dušni potrtosti ne moreš najti boljšega zdravila, nego je Trinerjevc ameriško zdravilno grenko vino, imenitna tonika iz grozdja. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. — Dr. pl. Wittek, avstrijski minister za železnice, je dne 2. maja odstopil. PODADMIRAL NEBOGATOV. REAR ADMIRAL NEBQGAÏ0FF. Joliet, 111., 10. maja. — Naša nova cerke v je zdaj od zvunaj izgotovljena. Ta teden so odstranili odre od zvonikov in zdaj šele je mogoče videti krasoto in veličastnost božjega hrama. Najlepše se vidi se zapadne strani ali s hriba. Beli zidovi dz bedforskega kamna in z rudečo opeko krite strehe se strinjajo v prijetno harmonijo in povsod, v celoti in posameznih delih, je opaziti simetrijo in arhitektonsko lepoto. Zvo'nika sta po 156 čev. visoka in nosita na vrhu bakrena s 16 karatnim zlatom pozlačena križa. Dasiravno ne stoji cerkev na vzvišenem prostoru, vendar je videti zvonika od vsacega kraja v mestu. Pa tudi v notranjosti delo kaj vrlo napreduje. Karpenterji so gotpvi z oboki na vseh treh ladijah, takisto s stebri in stenami. Vče»aj so pričeli s polaganjem žic (wire plaster), cevi za elektriko in plin so tudi vložene, tako da vse kaže, da na jesen bode cerkev gotova za blagoslovljenje. — Minolo nedeljo je umrla v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa Ivana Baričevič:>za vročinsko boleznijo. Pokojnica je došla še le pred tremi tedni iz starega kraja, zbolela je že na morju. Doma je bila iz Učke v Istriji in 22 let stara. V Gary, 111., zapušča brata in ženina Antona Perišič, ki jo je hotel kot zakonsko družico peljati k oltarju, pa mu jo je ugrabila neusmiljena smrt, N. p. v m,! — Novo slovensko moško pod. društvo se je ustanovilo v našem mestu te dni. Cujmo, kaj se nam o tem poroča: “Dne 7. maja t. 1. je bilo ustanovljeno v Jolietu, 111., novo društvo, ki želi pristopiti h K. S. K. Jednoti in bo v svojo sredo prejemalo samo delavske brate a ne trgovcev. Nadalje je novoustanovljeno društvo sklenilo, da ne bo imelo nobenih kaznij in nobenega “marčan j a”. Kadar bo kateri dru-štvenik umrl, ga, spremi k zadnjemu počitku samo 6 (šest) bratov. Vsi, ki žele pristopiti k temu društvu,so uljudno povabljeni na sejo, ki bo v soboto 13. maja zvečer ob £8. (polosmi) uri v šolski dvorani. Vstopnina je prosta za vse brate. Odbor” — To nedeljo torej v Theilerjev park, rojaki, kjer bo,prvi letošnji slovenski piknik, ki ga priredi naj-starejše naše društvo t.j. sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. Cujemo, da bo udeležencev kot listj-a ijt trave, če bo vreme prav kazalo,kar upamo in Želimo, >—GLPatri Šchneller iz Calumeta, Mieh., je zapustil Joliet koncem zadnjega tedna. V našem mestu se je mudil več dnij po opravku, kot nadzornik K. S. K. J. Stari in novi prijatilji so ljubega rojaka težko pustili iz svpje srede. — Geo. Tosek (Tušek?) je bil v ponedeljek popoludne prepeljan z mestno ambulanco v Silver Cross bolnišnico. Prekopicnil se je čez nasip Santa Fe železnice v Lock-portu in ranil. — “The Illinois Steel Company” je sklenila potrošiti $3,000,000, reci: tri milijone dolarjev za razširjenje svoje jolietske jeklarne, kar bo pomenjalo več dela za 1,000 do 1,500 delavcev. Načrti so dogo-tovljeni, in ko se izvrše, bo ta jeklarna res ena naj večjih v Združ. državah. Dograditi se ima sedaj k jeklarni: Eden nov plavž (blast furnace), ali morda dva; nova“mer-chant mili”, in več odprtih ognjišč (open hearth). Ko se to zgodi, pravijo, bo naša jeklarna ‘ronala’, ko bodo druge manj važne tovarne v deželi ustavljene. To se pravi, da bo kacih 4-,000 do 5,000 delivcev v Jolietu imelo stalno delo ‘celo leto. Sedaj je uposlenih kacih 3,600 mož. Okoli $1,000,000 bodo Joliet-čani zaslužili več na leto. Tukajšnja tovarna omenjene kompanije je z naročili baje kar poplavljena. Delavcem se obetajo dobri časi. Za dovažanje železne rude namerava jeklarna upotrebljati kanal, bržko bo to mogoče. Čez leto dnij bodo baje že pluli brodi z rudo prav do tovarne__Temu veselemu poročilu šedostavljamOjdaimaUnited States Steel-korporacija skupno 91 plavžev, od katerih sedaj samo dva ne poslujeta, kar je tudi izvenredno dobro znamenje. , — “The Illinois Steel Company” si je zagotovila vse obrežne pravice od Lake Joliet do Morrisa, in bo nemudoma razvila 15,000 konjskih sil — tako se je izrazil te dni attor ney Charles Monroe. Potemtakem si je rečena kompanija zagotovila eno najdragocenejših vodosilnih pravic v dolini reke Desplaines; in ko popolnoma razvije vddnb silo, bo vstanu, ne ;atno postaviti veliko jolietsko tovarno na temelj elek trične sile, nego tudi začeti tekmovanje s tukajšnjo elektrarno (Econ omy Light & Power Co.). Nova elektrarna, o kateri trdi Mr. Monroeja se prične nemudoma graditi bo stala okoli $1,006,000 in postavljena blizu Morrisa. Od 15,000 konjskih sil, katere bo razvijala,bo jeklarna omenjene kompanije rabila samo 4,000. Preostane jih torej še 11,000. Kaj s temi? Prodale se bodo mnogim novim tovarnam, ki se nameravajo vkratkem zgraditi južno in severno našega me sta. — Tudi v našem mestu so v torek Nemci obhajali stoletnico smrti vdornega nemškega pesnika Schillerja. — “McKenna Mill” ima toliko naročil, da “rona” podnevi in ponoči. —Na ponedeljkovi seji mestnega zbora je župan Barr imenoval mnogo mestnih uslužbencev, tako v policijskem., ognjegaspem in drugih departmentih. Slovenca sta imenovana samo dva, pri policiji: Fr. Kness je postal “day desk sergeant”, a Josip Trlep pa “patrolman”. — Gg. Binzen in Sexton, dosedanja načelnika policijskega ozir. ognjegasnega departmenta, se nista hotela izlepa umakniti svojima naslednikoma, sklicujoč sena postavo o civilni službi (civil service law), in bila sta iztirana (seveda lepo) čez prag urada. Vložila sta pritožbi. — če hočete imeti rdečo, zdravo kri uživajte lek Stillman’s Sarsaparilla Special, ki sčisti kri ter uravna ledvice in jetra. Steklenica 75c. 22U •=- John J. Gibbons, - demokratični in neuspešni kandidat m. al-dermana iz prve warde ob zadnji mestai valitvi, je vložil kontest zoper izvolitev republikanskega protikandidata Flint, češ, da je bila volitev nepostavna, kriva itd. — če hočete imeti rdečo, zdravo kri uživajte lek Stillman’s Sarsaparilla Special, ki sčisti kri ter uravna ledvice in jetra. Steklenica 75c. 22tl — Prazno hišo pod št. 517 na N. Chicago cesti, ki so jo [hoteli neznanci večkrat zažgati med zadnjo volitvijo,bo kmalu izginila z nevarnega mesta. Našel se je kupec,' ki jo bo “premufal”. — Med molitvijo je umrla v drugi baptiški cerkvi na South Joliet cesti v nedeljo zjutraj črnka H. King, ki [je bila rojena v suž-nosti pred 70. leti v državi Kentucky. — Če hočete imeti rdečo, zdravo kri uživajte lek Stillman’s Sarsa parilla Special, ki sčisti kri ter uravna ledvice in jetra. Steklenica 75c. 22tl kazali, da so verni in zavedni. Tem potom bodi izrečena iskrena zahvala za obisk Rev. F. S. Šušteršiču, ki mu trud povrni Bog! Slovenska naselbina v Springfieldu je stara šele kaki dve leti, a razvijala se je tako lepo, da šteje danes že nad 40 družin. Preselili smo se 6emkaj večinoma iz Alabame. Delo po premogovnikih. Z delom smo zadovoljni, a z nami so pa delodajalci. Upamo, da naša naselbina še bolj razraste in se razširi morda v kratkem času. Zato pa že tudi mislimo na tiste dni, ko nam bo neobhodno potrebna — slovenska cerkev. In nekaterniki se že dogovarjamo, da ne bi bilo napačno, če za cerkev potrebno stavbišče že sedaj kupimo, ko je zemlja še bolj poceni. O priliki sporočim kaj več o tem. Za danes le dostavljam, da že tudi angleški listi pišejo o potrebi slovenske cerkve tukaj. ” . Pozdravljam vse rojako po širni Ameriki! Naročnik. Waukegan, 111., 5. maja. — Ponesrečil še je rojak FrankBren-čič dne 28. apr. zvečer na sranova-nju pri Johnu Stražišarju. Prišel je bil ravnokar z dela in se je,šel umivat. Tisti večer pa je deževalo, bliskalo in grmelo. In zdajci je eksplodirala električna raasvetljava in se pretrgala električna žica, ki je Brenčiča udarila po levi strani lica. Bil je 23 let star in doma iz Vrhnike na Notranjskem. Enega brata zapušča v južni Ameriki,- a tu pa eno,,pestro,ki je prišla ravno dva dni pred njegovo smrtjo iz- stare domovine. Pokojnik je bil uljuden mladenič, zvest delavec in društve-nik. F. P. Calumet, Mich., 5. maja. — Dne 1. maja je prevzel uredništvo našega lista g. John Molek. — V mesecu apr. so producirale razne rudarske družbe v bakrenem okrožju v tonih: Osceola.................... 490 Calumet & Hecla............3,800 Tamarack.. ............... 725 Isle Royale. .............. 120 Centenïal., ........ ..... ;.. 71 Wolverine,................. 301 Mohawk........... ./. .. . 5S5 — Iz Eveletha, Minil., se poroča z dne 28. aprila, da je Slovenec Frank Lenič v velikem prepiiu predzadnjo nedeljo z nožem zabodel rojaka Petra Kočevarja. — Našemu rojaku g. John Gašparoviču se je v sredo zjutraj porodil sin. — V sredo oh 9. uri se je poročil v naši. cerkvi sv. Jožefa, Jos. Fister doma od Mirne peči z Ano Kovačič, tudi od tam. - Gl. KOŽNI LIŠAJ 355^ ¡¡lood purifier «t Cik •v» «V* «v* «v* «V* «V* «v* *T* «v* «v* «v* «V* Jf» 4P* Jf» JfS 4* * * * * * * * 4* * * * * * * * * » * * * * * * * OMMi MM 11(11« «MM IIIMM CM“*« MHlil (««»*« UMtilm « « «Ht i« IM* (HHtUl« «UMU MMít'MM H«MMt* «Uit «HMMIM •««•II*« «MM •*«••• •«««•••« «*M IIIIMIHIMIIM Road thg TampMet lnsižlt DlteCCTiONÍ « pnicr. ♦1.00 mePAREDOKl, oy W.F. SEVERA CO - MM1IFW UIRIMC ¿WWW# «RRsrms iawa Nobena stvar ni bolj zoprna ženski, ki čisla svojo lepo polt, kot ostudni spuščaji na obrazu, rokah in vratu. Lišaj se pokaže vsled nečiste, nezdrave krvi. Vsled tega po -maga vnanje zdravljenje'priščev, spuščajev, ogrcev i. dr. le prav malo ali pa čisto nič. Sčistite svojo kri in tako bodete ods tranili vzrok bolezni in njene posledice bodo na to tudi kmalu izg inile. Lišaj pa ni samo boleč, ampak tudi nevaren, ker se lahko konča v odprtih ranah. Pokaže se že na prvi pogled, da je kri slaba in da se jo ne sme zanemarjati. Severov kričistilec sčisti, ojači in obogati kri ter prežene s tem vso nečistobo iz krvi. Izleči bule, srbine, lišaj, izpuščaje in sploh vse kožne bolezni. Vnetje sapnika. Ozdravite si ono bolest v prsih ter tisti suhi, srbeči kašelj z uživanjem Severovega balzama za pljuča. Naj bo kašelj še tako majhen, nevarnost je vedno, da lahko postane hujši. Ne odlašajte! Balzam za pljuča ga bo ozdravil. Cena 25 in 50 centov, * * * * * 4* 4* 4* 4* Praske. Za vsako rano,prasko ali vnanjo bolečino ni ndbenega boljšega leka kot je Severovo olje sv. Gotharda ako ga namočite ha kos flanele ter položite na rano. To mazilo prepreči gnitje. Izleči pik in ujed živali j, revmatične boli, slabost v križu, i. dr. Cena 50 centov. Spoštovani gospod: — Pošljite mi še eno steklenico Vašega kri-čistilca, ker se je isti pokazal vspešnega v našo popolno zadovoljnost. Ni namreč zame, ampak za mojo taščo. Na nogi ima namreč nezaceljivo rano ter so se ji delale vedno nove spuhlinei Toda po rabi Vašega leka so se spuhliner vstavile in tudi otekanje noge je popolnoma prestalo. " Vaš Pr. Čap, Dardanelle, Ark. *4." Ako stev omagani in se vedno čutite trudnim, vam fco Severov kričistilec spet kmalu pomagal na noge. Cena $1.00. Zlatenica je vzrok, da izgledate rumeni in se slabo počutite. Nastane vsled zaba-sanja v jetrih in i Severov lek za jetra in ledvice ■?*.4 je najboljša pomoč zoper to. Po- < krepčil bode vse telp ter spravil v red jetra in ledvice.- Cena 7oc in « $1.25. Slabost pomenja splošno izgubo moči. Živ" ijenska sila in vir vse čilosti'peša vsled tega ali onega vzroka. Vzrok temu je, da bolnik polagoma hira in kmalu — umre. Severov balzam življenja je najboljši krepčilec v takih slučajih. Povračuje telesu ono silo, ki se je polagoma izgubljala. Cena,?5c Severcva zdravila so naircdaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. Springfield, 111., 9. maja.. — V soboto in nedeljo se je mudil v naši sredi č. g. F. S. Šušteršič,slovenski župnik iz Jolieta. Uljudno pozvalo ga je društvo sv. Barbare št. 74. K. S. K. J., Ja društvenikom pripomore, opraviti velikonočno dolžnost. In č. gospod je z veseljem ustregel svojim rojakom v Springfieldu. In v nedeljo so vsi društveniki pristopili k mizi Gospodovi in s tem po- MohaivE, Mick., 7. maja. ■— Morda bo zanimalo rojake, da jim nekoliko sporočim o dejanju in net hanju v naši veliki bakreni okol'ci. Rudnjki prav lepo razcvitajo, posebno tukaj. -Mohawk ima o rovov ali šeftev: No. 1, No. 2 in No. 4 imajo velikanske “inžene” ali stroje, ki so dogotovljeni pred par meseci ter vlečejo baker na površje z veliko hitrostjo; No. 3 in No. 5 imata še male stroje; No 5 so odkrili lansko 'spomlad in v njem se nahaja velik zaklad bakrene rude; No. 3 je star 3 leta, ali ta rudnik je bil ogenj uničil in je zaostal, sedaj pa spet posluje in spravlja baker na' površje z vso močjo zvan “Albance mine” je vreden spomina. To je star rudnik in je počival dolgo let. Pred par leti so pa jeli spet iskat bakrene žile, in pred par meseci so jo res našli. Dragi rojaki po Združ. državah, gotovo vas bo zanimalo, če vam se kaj povem 6 naši lepi naselbini i Keweenaw countyjd. V tem coun-tyju je bila dolgo let slaba, ker ni bilo pravega prometa. Pač so plavali veliki parniki po Gorenjem jezeru, a kaj je imel naš county dd tega? Dolgo časa nam je bilo temno in težko pri srcih, ker smo se bali za bodočnost. A sedaj šte nam vroča želja izpolni. Začela se je namreč graditi tfov.a železnica, pd Calumeta do Lake la Belle, kakor imenujejo “WTide Gange”. Želez niča bo dolga 40 milj. Seveda bo s tem dobil county Keweenaw yso drugo obliko. Zaposlovalo bo spet mnogo starih rudnikov,novi se bodo odpirali in zakladi bakra spravljali na -dan. Zakladov bakra in tudi j nikla je v tem county ju dosti. Upa j mo, da bo železnica dogotovljena j j predno pride zima; in mislimo, da j j dobimo na Mohawk kolodvor ali “dipo”. Družba,ki gradi železnico, se imenuje Copper Range Railroad Co. Kolikor mi znano,dela že nad 400 mož na tej železnici. Prihodnjič vam še nekoliko sporočim o slavnosti, ki smo jo imeli dne 30. aprila, ko so nas prišii obiskat naši rojaki jzCalumeta. Pozdrav! "t John Fulala. ! OGOOOGOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOQOOOOOOOOQOOOQOOOO ; HajcV na noge, le v korak na, PRVI VELIKI PIKNIK tega leta, ki ga priredi Rock Springs, Wyo., 6. maja. Kacih 60 milj od tu so našli mrtvo j truplo necega moža,ki se je bržkone ponesrečil. Soditi po stVareb, najdenih pVi njem, je ponesrečence bil Slovenec iri poprej najbrž rudar v Ljubnem na Štajerskem. Star je bil približno 35 do 40 let, imel precej velike, črne brke in črne lase. Visok j,e bil 5 čevljev 8 palcev. Tukaj prebiva od 400 do 700 Slovencev., med katerimi je kacih 60.— 70 družin, ki imajo večinoma svoje hiše, drugi pa stanujejo v družbenih hišah; te so last “Union Tudi rudnik' pac\fic”-kompanije, ki Ima tukaj svojih pet premogovnih rovov,svojo prodajalno in drugo. Tudi tukaj šnji Slovenci so že precej napredovali, tako da imamo že sedaj dve prodajalni in pet gostiln. Samo nečesa pogrešamo še preveč pri nas — prave bratovske sloge! Ne-kateg-nikom je popolnoma neznano geslo “Svoji k svojim”. Kar se tiče dela, je naše mesto eno najboljših na zapadu. Dela se skoro vsaki dan poleti in pozimi. Le s plačo se ne moremo nič kaj pohvaliti. Tukaj ni namreč nobene unije, ker kompanija ne pusti, da bi jo imeli. Ako.,zve za katerega, da spada" k kakUmniji, ga takoj odslovi. Zato ni misliti na kak št/rajk. — Vse'poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno iz»rši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra. *2 Društvo svetega Jožefa štev. 2 K. S. K. Jednot.e v korist društvene blagajne v nedeljo 14. maja 1905 aii Tlieilerjevem parku. Vabljena so k temu pikniku vsa naša slavna društva kot tudi vsi posamezni rojaki in rojakinje. ^ stopnina z.a vse rojake prosta. Za dobro zabavo, okrepčila in red bo poskrbljeno. K najobil-nejši udeležbi vabi ODBOR oooooo«x)omxx»oooo(xxx>(x)cmxxmxmw}ooo(xmx)o Ali se zanimate za južne kraje? Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po / velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih mlade in stare može—da se obogate? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, kiobrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto. katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji'' Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja zimsko krmljenje kratkih šest <6f tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-Ijenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij;o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašaniib pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanino in resnično. G. A. PARK, Generarimmteration and lndustrial Aeent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILR0AD C0. LOUISVILLE, KY. Amerikanski Slovenec, $1 na leto AMERIKAN8KI 8L0VENKC 12. MAJA 190». — V Volčah je umrl trgovnc in posestnik Earl Hvala. — Planinsko kočo bode postaviti dalo “Slovensko planinsko društvo” na Krimu. — Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji Edmund Terček iz Kostanjevioe. — Postna vest. Prestavljena je poštna pomožna uradnica Marija Bučar is Črnomlja v Kranj. — Ubil se je 62 let stari kočar Jožef Izlakar is Brezja, okraj Brdo. Padel je z 20 metrov visoke skale. __Umrl je v Trstu nagle smrti Fran Kravos, delavec, doma iz Sv. Križa na Vipavskem. Bil je čuteč narodnjak. __“Zvezn slov. pevskih društev”. Upravni odbor “Zveze slov. pevskih društev” je v seji dne 13. aprila sklenil, da bo letošnja skupščina v Ljubljani dne 9. julija. __Premeščeni so: č. g. J.Klein- dienst, kaplan v Mirni peči, v Senožeče; č. g. Jak. Ogrizek, kaplan v Št. Rupertu, v Mimo peč, in č. g. Frančišek Gabršek, kaplan v Senožečah, v št. Rupert. __V Škofji Loka je umrl deželno- «odni svetnik g. Franc Mikuž. Bil je kot sodnik za kmete dober, ker je, če le mogoče, stranke poravnal in domu poslal, da niso imele po nepotrebnem večjih stroškov. Ljudje mu' nato obranijo prijazen spomin. — Redek slučaj smrti. Zakonska Jakob, krčmar v Renčah, po domače Pepe pri Lukežičih, in njegova žena, sta umrla v teku 36 ur za pljučnico. Oba sta bila pred enim tednom še zdrava. Žena je umrla dne 15. aprila v starosti 68 let in mož pa 17. aprila v starosti 70 let. — Slančev “sac”. Pred kratkim je v Litiji eden SlanČevih delavcev pri prekopavanju vrta našel majhen lonee pokrit in zadelan s pločevino. G. Slano, ki je bil zraven, je delavcu dal desetico in šel z loncem domov. Kaj je bilo v loncu, to ve le gospod Slane, ljudje pa govorijo o velikanskem “šacu”. — O te kure! 21 let stara Angela Medved iz Šmartna pri Litiji, že 4krat zaradi tatvine kaznovana, je v Lokah vzela 4 kokoši in eno raco, v Trbovljah je jemala premog, in Mariji Remžgar je v njenem stanovanju iz žepa vzela krilo in mošni-ček z vsebino 6 K gotovine. Sodišče jo je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. — Umrl ja, kakor smo zadnjič poročali, dne 17. apr. č. g. Simon Smitek, župnik v Kresnicah. Pokojnik je bil rojen 26. okt. 1865 ih v mašnika posvečen 19. jul. 1890. Kot kapelan je služboval v Laščah, na Vrhniki, v Mošnjah, v Kropi, kot kurat v Begunjah, kot župnik pa od 1. 1895 do 1900 v Dobovcu, odslej pa v Kresnicah. Bolehal je že dalj časa in vprav mislil prositi začasnega pokoja. — Šolske vesti. Definitivno so nastavljeni: Katarina Valenčič na Premu, Štefanija Kokalj v Košani, Marija Močnik v Žireh, Anton Šeme v Staiem trgu pri Ložu. Vpoko-jena je na lastno prošnjo učiteljica J. Fortuna v Cerknici. V dvoraz-rednici razširijo šolo v Jaršah in Št. Juriju pod Rgmom, v trorazred-nice pa šoli v Suhorju in Breznici. Suplentka na šoli v Dobrepolju, Marija Pogačnik, je imenovana za provizorično učiteljico v Loškem potoku. — Vojaški begun 17. pešpolka v Švici prijet. Meseca oktobra 1900 je pobegnil pešec Alojzij Grilj od 8. stotnije 17.pešpolkaizLjubljane. Imenovani je bil kot bivši trgovski Pomočnik v Ljubljani dobro znan, a vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Nedavno pa so prijeli v Zurihu v Švici individij, ki je priznal, da se zove Grilj, da je bil trgovski pomočnik tec da je pri- stojea v Kamnik na Kranjskem. Po njegovi sliki so dognali njegovo identiteto. Obdolžen jevečsleparij. — Ogenj. V Smerjenju pri Že-limljah je 18. apr. krog pol 6. ure popoldne nastal ogenj. Vnelo se je — ne ve se kako — v Ustniku Stražišarja, vulgo Skindra. Par kora-kov'od tam je bilo dokaj tesarjev in delavoev, ki so stavili ostrešje na hišo Novakovo. Zapazili so hitro ogenj in priskočili gasit. Ali ogenj je šinil bliskoma skozi slamnato ostrešje in naenkiat so bila v ognju poslopja petero posestnikov. Vsa poslopja stoje tikoma drugo ob drugem in so bila vsa s slamo krita. Ljudstvo je pritisnilo od vseh krajev, pa se ni dala rešiti niti vsa živina niti obleka, ne gospodarsko orodje. Pogorelo je do tal. Pogorela jim je mrva, uprav nabavljena stelja in mnogo žita. Zavarovani so bili sicer vsi, pa za tako majhne vsote, da se bodo z njimi sila malo opomogli. — Hotel “Union” v Ljubljani-Kavarno in restavracijo v novozgrajenem hotelu I. vrste prevnel je g. Ant. Kamposch, lastnik hotela “Walter von der Vogelweide” v Bocenu. G. Kamposch je poznat kot izvrsten strokovnjak. Roj^n je na Spod. Štajerskem ter slovenskega jezika popolnoma zmožen. Zadostoval bode tedaj ne samo občinstvu v obče s svojo strokovno in jezikovno zmožnostjo, temveč tudi krajevnim razmeram, ker je poleg drugih zmožen obeh deželnih jezikov.' Ob enem z otvoritvijo hotela prevzame thdi kavarno in restavracijo. Hotel bode otvorjen meseca avgusta ali septembra. (“Amer. Slovenec”, ki je že večkrat omenjal gradbo tega najmodernejšega hotela v Ljubljani, toplo priporoča ameriškim rojakom, kadar potujejo v staro domovino, da se poslužijo hotela “Union”, kjer bodo po domače sprejeti in postreženi.) — Vipavska železnica, Z Dunaja se poroča: Mnogo časa že se trudijo razni faktorji, da bi se vipavska železnica od Ajdovščine podaljšala do Postojne, Logatca ali Vrhnike. Doslej so bili brez uspeha vsi dotični koraki. Glavni vzrok so neugodne terenske razmere, ki bi povzročile nerazmerno visoke stroške za gradnjo železnice iz vipavske doline do Razdrtega, oziroma preko sedla ob Nanosu do črnega vrha in Godoviča. Upati je, da se v bližnjem času zgradi železnica od Štanjela na Krasu mimo Senožeč do primerne točke ob južni železnici na Notranjskem. To je želja tudi vojaških krogov, ki so doslej brez uspeha zahtevali podaljšanje vipavske železnioe. Po daljših obravnavah se je posrečilo pridobiti goriško družbo, da je te dni vložila prošnjo za predkoncesijo v to svrho, da se goriška proga podaljša vsaj do Št. Vida na Kranjskem. Pozneje bode morda mogoče, to progo zvezati z nameiavano črto Štanjel Postojna-. — Dve nagli smrti. Iz Studenca pri Krškem: V naši fari pripetili sta se v enem tednu dve nagli neprevidni smrti. V nedeljo dne 9. apr. je umrl nagle in neprevidne smrti Jos. Felicjan iz Rovišč, star šnopsar. V nedeljo popoldne se ga je napil, zvečer ob 9. uri je bil že mrtev. — V soboto, dne 15. aprila pa je ponesrečil na Bučki, vračujoč se s škocijanskega sejma, tukajšnji posestnik Mihael Koršenik starejši. Z nekim drugim možem sta se vozila s sejma. Z Bučke proti Radii je silno navzdol. Kar naenkrat utrga se konju prsna veriga, in konj začne z divjo hitrostjo drviti navzdol. Franc Mandelc iz Impole skoči z voza, se nekoliko pobije, a ne nevarno, Koršenik hoče konja udržati, a ni šlo, in na nekem kanalu vrže moža raz voza, ki se zaplete v vajeti in med kolesa. Konj drvi z vozom in mQŽem naprej, in ko se voz ustavi, bil je Koršenik močno pobit in brez zavesti. Prenesejo ga v bližnjo hišo, hitro pošljejo po g. župnika, ki precej pride in ga mazili s sv. oljem. To je bilo ob 4. uri popoldne, in ob 11. uri ponoči je mož umrl, ne da bi prišel k zavesti. —Strela je ubila v Kopru posestnikovega sina 20letnega Jan. Gla-vina, ki je stal na pragu očetove hiše. — Trst, 18. apr. Iz ječe sta ušla jetnika Jadrejčič in Zega. Bežala sta čez strehe, skakajo z ene na drugo. Orožniki so ju preganjali, plezajo aa ujima. Jadrejčiča so po trdem boju na strehi aretirali, Zega je ušel. — Dela pri železniškem mostu čez Sočo pri Solkana vzbujajo vse-obeo pozornost. Sedaj je napravljen že lep kos spodnjih del, in veliki oder, kolone in drugo da slutiti, kako kolosalno delo, nekaj izrednega bo ta železniški most. — K VI. shodu slovanskih časnikarjev v Voloskem-Opatiji dne 14., 15. in 16. maja se je priglasilo mnogo časnikarjev. Znatno je število Poljakov in Rusov; tudi Jugoslovani bodo številno zastopani. Na shodu se bodo razpravljala zlasti stanovska vprašanja. % > —- Ustvelil se je v Mariboru 37-letni kovač Al. Težak ia Ptujske okolice. — Deželni predsednik je zapovedal pobiranje milih podpor za po* gorelce v Lužnici pri Naborjetu. Pogorelo je pet posestnikov dne 28. marca. Lansko leto pa so imeli tam pogubno povodenj. Škode je 29,000 kron. USTANOVLJENO LETA 1893. S AKSe# fil.AVNA PISABNA- * t 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TEL.EFON 379S CORTUANDT. Sedaj pošljem 100 kron za $20.« Vsakdo naj pazi na hišno itsvllko 1091 Podružnica s 1778 St. Clair St., Cleveland, ZASTOPNIK J VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. £*£*'£* Pošilja denarje y 8taro — --------- domovi- no najceneje in najhitreje. Parobrodne listke prodaj» — ---------- p o iz- virnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York ......... je najpriprayneje mesto za naseljence in delnjem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 379S Cortiandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ^ * J' Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. THE Vsak kttpovalec, ki pride k nam naj bo prepričan, da bo pri nas pošteno postrežen. Vaši dolarji bedo pri nas tudi več kupili kot pa kje drugje. Zato vabimo k nam vse one, ki se nameravajo ženiti, da si pridejo ogledat našo zalogo blaga, ki ga bodo rabili pri gospodinjstvu. Cene so nižje kot kje drugje v mestu in blago boljše. ■v Ce nimate dovolj denarja, vam zaupamo. Kuhinska peč iz močnega železa, trpežno izdelana, znanega Peninsular izdelka :r"o,:h................$12.50 in višje. Nekaj posebnega za soboto in cel drugi teden. Močan hrastov ali mahogany gugalni stol, silno trpe žen, fino izdelan, vreden $4.00, le A A "»p za..............................oitiO Masiven hrastov gugalni stol, lepo in okusno izdelan, kakor ga ne dobite nikjer, vreden $3.75, Af ftp za ta čas pa le..................vliUw 6- i#. rj.jL ‘ vC'1 * '.Q*1 j, ?' r£i; ■ ' ifSlS. . j AC J ) PENINSULAR r ./»'V. Jeklena ognjišča. (Steel Range). Kot vse druge peči. tako so tudi te slovitega Peninsular izdelka, kar pomeni, 4a se lahko vedno nanje zanesete. Imamo jihod . in višje. $25 Koristno za vsako gospodinjo. Pri vsaki hiši je treba zaves pri oknih (lace curtains). Hišne gospodinje so posebno ponosne nanje. Imamo jih mi po nizkih cenah od 50c par in višje. Lepe Rope ali Chenille Portierres, s katerimi lahko lepo okrasilo svojo sobo od $1.50 višje. Največja zaloga karpetov in rugs v celem mestu, po cenah kakor jih nihče drugi ne more prodajati. Kadar rabite Štorje (matting) ne pozabite pridi k nam, imamo jih po 12£c yard in višje. Obleke in obuvala za može, fante in dečke. Ne pozabite na to, da imamo mi največjo zalogo oblek in obuval za može, fante in dečke v celem mestu. Vsled tega si vedno lahko izbere karkoli potrebujete. Pridite torej k nam. Popolna izber splošne moške in deške oprave. Železne postelje. Nikjer drugje jih ne dobite v toliki izberi in po ceni kot pri nas, ker mi jih dobivamo iz svoje lastne tovarne. Močna železna postelj, trpežna samo za........................ zelo $1.75 Kuhinjska omara. To je najboljša shramba za kuhinjsko in namizno posodje, brez katere bi ne smela bit' nobena gosp >dinja. Pridite si" QC jih ogledat. Imamo jih od.. J) J.OD in višje. I ¡: Ustanovljen ï. 1891. Pîvï in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek EÜVEM0-Æ TISKOM DRUŽBA, Saročnina za. Združbe države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplaii $'2.t(0 na leto. .Dopisi in denarne pošiljale naj se po Siljajo na med zlema. Cerkev se do-vprâSïe'ï'fea spregled, ko se ÀMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111. Tiskarno telefona‘Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Çÿiicago 1541. AMERTkANSKI SLOVENEC , Established 1891. The first and Oldest Slovenian Catholic newspaper.’! n America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. ßisati Published Fridays by the Slovemc-American Printing Co. Joliet. 111. i 1 Advertising rates seat oft: application. CERKVENI KOLEDAR 14i maj nedeijj Bonifacij; muč'. 35. 11 pondelj'ek Zofija, dev. ^6. “ torek Janez N®pom. 37. “ , sreda Paskal, spoz. 18. . “ četrtek Venancij. 39. “ petek Peter, Cel. 20. “ sobota Bernardin, spoz. Vej-ška premišljevanja. Rojakom v potrditev v jih vere. dovrse vse :priprave »a zenitov,anje, •^Ncibemj.Afepf' pa ne in or e': podeliti tacega spregleda v svojem imenu ali iz svoje moči; samo kot zastopnik namestnika Kristusovega lahko dovoli katoliški stranki vstop v tako zvezo, ki jo je cerkev vedno smatrala, za “nepostavnct, pogubnoj sramotno in nesrečno”. Predno se dovoli odpustek, se zahtevata kot potrebni tile poroštvi: 'da se; katoliška stranka ne sme dati spreobrniti po nekatoliški,;dočim, se mora prva na vso moč truditi, da reši drugo zmote, in da se otroci ob.eli-spolov, ki izhajajo iz zveze, vzgajajo iz-kljpično v katoliški veri.-. - .- A vkljub tema pogojema sa-nima in slovesno zaf ris.^ so celi zarodi izgubijehi. M pošten prp,testai;t note navedenih ¡pogojev, in tak mož je čislanja vreden. Še več j i lat je, ki podprejo pogoja, a brez namere spolnptanja. Kake stiske in težave slede' takim zakonom, bi, mogel sarajs?'|iog povedat;. Kot sodržavljani, ijioramo storiti, vse v naši moči,da pregovorimo nekatoTtffahd, n a j''iaS strmoglav lJaJtč.'Si;«fBreS©. s tem,da se ženijo s katoličankami. “Ampak obljubila sem, da ga vzamem.” Pretrži svojo obljubo, ‘kajti' oštatbne smeš’pri obljubi,storiti IčVivob''' Ali ni’!mtiogoi 'spreobrnjencev Vsled mešanih zakonov? Da, nekoliko, ampak kolika izguba n a,drugi strani! V večini mešanih zakonov so ottoci izgubljeni za vero. Ce si katoličan alt katoličanka, T>i ti moralo biti dejstvo, da tvoja cerkev obsoja take zakone.zadosten vzrok, da se varuješ take oskrunjajoče zveze. dan, ko je bil posvečen za škofa, je svoj govor posvietil nasledniku sv. Petra in definicijo brezmadežnega spočeti« Marijinega, je radostno proglasil vsemu duhovništvu. Naj sijajni je pa je pokazal svojo učenost in ljubezen do vere in sv. Stolice na vatikanskem koncilu. Pogreb Strossmaverjev je bil dostojen velikega pokojnika. Za. stopane so bile deputacije iz vseh krajev slovanske zemlje. Društev je bilo navzočih nad 402, a duhov- V i ( • . i l bikov našPlOCbmed njimi zagrebški nadškof Posilovič in sarajevski nadškof Stadler, ki je imel tudi glavni govor, utemeljen na Stross-t maverjeverii krasnem izreku: ‘‘Sve za vjeru i domovinu”. Seveda sta bili belŠpLjiibljaiia in zlata Praga tudi zast-opabi. Ni se rodil Strossmayer v svitu kraljeve palače; a možu kraljevskega duha se'je priredit pogreb,kakor je v zunanjublišcobi le malokdaj v delež svetnem® vladarju. ( Strossmaverjeva vzorna zvezda nikdar ne izgine z jugoslovanskega neba. ■ xliy. Mešani zakoni škodljivi. “Kdo more izraziti”, vprašuje Tertulijan, “srečo ženitve (možit ve), ki jo cerkev odobri, ki jo sv. Irtev pokrepča in ki jo blagoslov zapečati — ki jo angeli razglase in Oče potrdi?” Kdo more izraziti, lahko vprašamo, nesrečo tiste ženitve (možitve), ki jo cerkev zaničuje in obsoja, ki je niti žrtev sv. maše ue potrdi niti duhovnik ne blagoslovi, ki nudi toliko spačenostij in duševnih ne-varpostij? Taka nesrečna zveza je mešani zakon, to je ženitev katoličana z nekristijanko ali možitev katoličanke z nekristijsnom. ' Ženitev ali možitev ni stvar samo «uta in volje ali naravnega nagona: marveč je edeu najvažnejših dogodkov v življenju moškega ali ženske, in ogledati se mora v luči pameti in vere. Pozabiti versko stran ženitve (fnožitve), se pravi izpostaviti zakonska nevarnostim dosmrtne revščine. Mešani zakoni so nasprotni na-javni,, božji in cerkveni postavi. Nasproti so naravni postavi, ker so otroci tacega zakona v veliki m varnosti, da izgube katoliško vero in postanejo odpadniki. Naspiotni so božji postavi; stara in nova zaveza jih prepovedujeta. Donesli so splošno popačenost in-napotili Boga, da je poslal povodenj. Izraelitom ni bilo dovoljeno iskati žen med pogani. “Niti se ne smeš ženiti ali možiti ž njimi. Svoje hčere ne smeš dati njegovemu sinu, niti vzeti njegove hčere za svojega sina. Kajti spreobrnila bi tvojega sina, da ne bi več sledil Meni” (Drug. VIL 3, 4). Še dandanes gledajo judje z grozo na ženitev katera juda s kako kristijanko. Mešani zakoni so nasprotni postavam cerkvenim, kot smo rekli. Eden naj-učenejših mož, kar jih je kdaj sedelo na prestolu Petrovem, papež Benedikt XIV., toži, “da so med katoličani osebe, ki so tako omamljene po blazni ljubezni, da ne zaničujejo iz svojih src in šene morejo zdržati tistih ostudnih ženitev, ki jih je, sveta mati Cerkev neprestano obsojala in prepovedovala,” in “vse zveste služabnike cerkvene opominja, naj po možnosti čuvajo katoličane pred takimi ženitvami, ki so v pogubo njihovih daš.” Cerkev tupatam odpusti ali spregleda, a to z napol odvrnjenim obrazom, v nadi, da reši katoliško stranko strašnega prokletja in sve-iokradeža. Nikdar g i ne odobrava, ©dpustek ali spregled je volitev Bi skup StrošŠttiayer. (Konec.) Ko je Pij IX. pozval v svojfem pismu “Singulari quidem” ves epi-skopat, da se dogovori, kako se upreti verski brezbrižnosti, se je tudi Strossmayer z vnemo lotil dela. Za novo stolno cerkev je daroval 50,000 gld., za deško semenišče 30,000 gld., za samostan usmiljenk 10,000 gld., za ubožno sve-čenstvo 10,000 gld., za izvanredne potrebe,duhovništva 50,000 gld., za nabavo knjig, potrebnih novomaš kom 5000 gld., siromašnim kaplanom 5000 gld. , Oso bito važnost je polagal škof Stcjssmayer na svoje duhovno semenišče v Djakovu. Prvotna osnova škofova je bila ta, da se v Zagre bu zgradi osrednje semen išče, kamor naj bi zahajali kleriki vseh hrva ških škotij;kc{ss mu pa tanamerani posrečila,je vso svojo skrb posvetil lastnemu dijecezanskemusemenišču. Strossmayer je pogosto obiskoval svoje klerike, se zanimal posebno za izpite, nad' r J je življenje klerikov v semenišču in izven semenišča in je ostro pazil na njihovo vedenje. Žal da ne moremo podrobno razpravljati o prekrasnih pastirskih poslanicah Strossmayerjevib, kjer govori o svojstvih duhovnikov in o duhovnih vajah. Veliki škof pravi: “Duhovnik ni svoj-, .ampak Jezusov in ljudstva Gosp idovega, ne živi sebi,’ aJripak svojemu poklicu”. Sam je mnogo pridigoval, obhodil večkrat svojo Škoti jo, odpravljal povsod napake te - si zelo prizadeval, da povzdigne moralno življenje po svoji škofiji. Izdal je katekizem za ljudstvo in pozval duhoistvo, da pridno uči krščanski nauk. Štrosb t r o n o m i č u a ali zvez-doslovna ekspedicija, ki je bila oskrbljena na stroške D. O. Millsa v 'New Yorku v iskanje novih zvezd, je odkrila že 20 dvojnih zvezd V Abesiniji obstoji po-stava, po kateri se vsak morilec, ki se mu zločin dokaže, izroči sorodnikom umorjene osebe in jim pre- F. Á. Barthelme, Urad: 414,E. Washington St. Oba telefona 198 Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, lil. Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York, S- V. Pristen Kranjski brinjevec 'j katerega žge podpisani iz importiraneg» brinja, je najvspešnejše zdravilo za Ti* želodčne bolezni, posebno pa za ledvičn® napake. Cena zaboju (12 steklenic) ie $15.00, šest steklenic zn $7.50. Naročilom je priložiti denar. 1199 St- clair street. tîLEVEiiAND OHIO i K. S. K. JEDNOTA niki: Finančni odbor: Pravni •’/ odbor: Prizivni odbor: • f , ' [nkorporjrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet "ave"., Calumet, Micb. I. Podpredsednik: Mihael. Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II, Podpredsednik: Franic Bojc, 222 Me* s a ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Ward j an, 903 Scott St. Jolief,' 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Gbahek, 1012 North Brodway St., Joli«*t, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec^ 805 North Chicago St., Joliet, 111. f A'nton Golobitsh,- 805 North Chicago St., Joliet, 111. Nadzor- j pAUL Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb. Anton Nemaniču, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Maraž,. 772 W.,22,nd St., Chicago, TIL' George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. ' Joseph Dunda, 600 &. Chicago St., Joliet, 111. Martin Kremksec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 97,13,-Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Runop Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, 111. Pristopili: K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8115 Mušič Matija, roj 1887, 8116 Judaic Jožef, roj 1886, 8117 Mišica Janez, roj 1885, 8118 Andolš Andy., roj 187S, spr.29. apr. 1905. Dr. š. 186 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8119 Unetič Jožef, loj 1882, spr. apr. 1905. Dr- š- 90 clanov- K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8120 Debevec Ant., roj 1880, spr. 28. apr. 1905. Dr. š. 137 članov. K društvu sv. Pe.tra 30, Red Jacket, Mich., 8121 Mukovec Janez S., roj 188f>, 8122 Sterk Peter, roj 1884, 8123 Jerman Jan. P., roj 1882, 8124 Špehar Franc, lfoj 1883, 8125 Romšek Peler, roj 1881, 8126 Špehar Mihael J., roj 1880, 8127 Bohte Janez, roj 1879, spr. 28. apr. 1905. ' D*;«. 295 članov. K društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 8128 Fabič Nikolaj, roj 1872, 8129 Desina Janez, roj 1872, 8130 Desina Mihael, roj 1867, spr. 28. apr. 1905. • Dr. š. 52 članov. K društvu sv.Vida 25, Cleveland, O., 8131 Iligler Mat., roj 1883, spr. 9. maja 1905. Dr. š- 420 članov‘ K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8132 Šukle Jožef, roj 1879, 8133 Matko Janez, roj 1877, spr. 9. maja 1905. Dr. s. 64 elanov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 8134 Bahorič Janez, roj 1887, 3135 Lukač Jožef, roj 1887, spr. 5. maja 1905. J Dr. s. 52 elanov. K društvu sv. Jurja 73, Toluca, UL, 8136 Ružič Jure, roj 18 ■ 8, spi. 9. apr. 1905. Dr- š- 26 clanov- Suspendovaua člaua zopet sprejeta: K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Elveleth, Minn., 58 12 Virant Jožef, 20. apr. 190*. „ Dy-8-185 clanoy- K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 7147 Žabi Albert, 8 maja Dr. s. 42 elanov. 1905. Prestopil elan: Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont. k društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6109 Mauc Franc/22. apr. 1905. I. dr. s. 22 elanov. II. dr. š. 109' članov. Odstopili: Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2600 Zakrajšek Jožef, 26. apr. 1905_ Dr. š. 281 elanov. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New \ ork, 4821 Jakopin Anton, 20. apr. 1905. Dr. š- 38 61anov- Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 4304 Dečman Mihael, 896 Prosen Ignac, 2. maja 1905. ^ Dr. š. 63 elanov. Suspendovani: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6540 Jaklič Anton, 3744 Kral Janez, 26. apr. 1905. Dr. š. 184 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 7168 Zupančič Franc, 5996 Tratnik Janez, 26. apr. 1905. Dr. š. 130 elanov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 3803 Mibor I et., ' 29. apr. 1905. Dr- š- 63 clanov' Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil.. 6190 Vouk Franc, 28. apr. 1905. Dr. š. 134 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111.,* 6340 Vukšinič Nikolaj, 23. apr. 1905. °r. š’ 38 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5224 Branki rane, 1. maja - Dr. š. 22 članov. Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7455 Miklič Franc, 7457 Banič Janez, 7212 Juvančič Franc, 7214 Klemenčič Jožef, 24. apr. 1905. Dr. š. 23 članov. Od>društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 235 Aucel Jakob, 6674 Jagodnik Alojz, 26. apr. 1905. Dr. š. 237 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3510 Sodec Ant, 30. apr. 1905. Dr. š. 51 članov. Izločeni: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4512 Cetinski Matija, 1. maja 1905 Dr. s. 89 članov. Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 5600 Markel Anton, 30. apr. 1905. Dr. š. 294 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 2090 Vukšinič Anton, 23. apr. 1905. . Dr. š. 37 članov. Od društva av. Frančiška 66, Cleveland, O., 6632 Jankel Jožef, L maja j9Q5 Dr. š. 21 članov. Pristopile članice: K društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.,, 2487 Desina Rozalija, roj 1883, 2488 Fabič Ana, roj 1874, spr. 28. apr. 1905. Dr. š. 12 članic. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2489 |Perušič Ana, ro.| 1883, spr. 2. maja 1905. Dr. š. 39 članic. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 2490 Špehar Jožefa, roj 1883, spr. 28. apr. 1905. Dr. š. 97 članic. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 2491 Težak Margareta," roj 1861, spr. 17. apr. 1905. Dr. š. 104 članice. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2492 Košir Johana, roj 1869, spr. 9. maja 1905. Dr. š, 126 članic. K društvu Marije 7 Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2498 Jurkovič Pavlina, roj 1884, 9. maja 1905. Dr. š. 42 članic. Prestopila članica: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa. k društvu Marije 7 Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 745 Fortun Jožefa, 3. maja 1905. I. dr. š. 39 članic. II. dr. š. 41 članic. Odstopili članici: Od društva sv. Frančiška 46, New York, 2159 Jakopin Marija, 20.apr. I 905. Dr. š. 8 članic. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 943 Erjavec Jožefa, 2. maja 1905. Dr. š. 17 članic. Suspendovani članici: Od društva w. Petra in Pay la 38, Kansas City, Kans., 1270 Spicnagel Ana, 29. apr. 1905. J Dr. š. 10 članic. Od društva sv. Jožefa 76, Lh Salle, Ul., 2319 Juvančič Frančiška, 24. , apr. 1905. Br. š. 3 članice. ImefTa umrlih in poškodovanih: Št. 313 Kočevar Juri, star 36, sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. umrl 3. jan. 1.905, vzrok smrti: srčna hiba. Zav.: $.1000. ’ St. 1478 Oseluik E’rane, star 40,'sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. umrl 19. marca ,1905, vzrok smrti; pljučnica. Zav.: $1000. Št. 7700 Pivk John, star 34, Marije Pomagaj 79, Waukegan, Ul., umrl 29. marca 1S05,‘vzrok smrti: ubit. Zav.: $1000. ' Št. 4395 Čemažbr Franc, star 4 7, sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., umrl i0. apr. 1905, vzrok sij} rti: ubit. Zav.: $500. Št. 333 Kovač Marija, stara 49, šv. Družine 5, La Salle, Ul., umrla 18. marca 1905/ vz.Rpk smrti: srčna hiba. Zav.: $500. Št.. 1893 Kresal Ana, stara 34, sv. Jožefa 12, Forest' City, Pa., umrla 25. marca 1905, vzrok smrti: pljučnica. Zav.: $500. _ Št. 5174 Starašiuič Matija, star 25, Matere Božje^, Pittsburg, Pa., poškodovan 15. febr. 1905; poškodba: za desno roko. Zav.: $500. Izkaz asesmenta št. 5 za mesec maj 1905. Razred 1. šteje 686 članov na $1,000 Prispevek teh-članov znaša $411.60 • t ». 2. 1166 “ “ f,000 ■ “ “ “ “ 816.20 « ( 3. « ( * 1^37 “ “ <1.000 . 1« <1 tl K 829.60 « t 4. « ( 899 “ “ 1,000 : .11 II II II' 809.10 11 5. i ( 572 “ “ 1.000 - * ‘ “ Il II 572.00 i « 6. i < 360 “ “ 1,000 K II II II 396.00 Razred 1. šteje 109 članov na $ 500 Prispevek teh članov znaša $ 32 70 2. “ 201 »i‘ : “ 500 70.35 l i 3. 197 “ “ 500 ' “ i i II i I 78.80 f 4. 11 95 . “ f “■ Í500 II 11 II ti 42.75 1 << 5. “ (¡0 “ “ 500 ¥ Il il II «< 30.00 ( l 6. < t 39 “ “ 500 Il I. 1. 21.45 Za poškodovane člane pride na vsakega po 10c. Skupaj plačate *562.10 Za prestopli list 1.00 Pristop K. S. K. J. 97.25 Za znake K. S. K. J.i 52.80 Za Charter K. S. K. J. . 5.00 Za reservni sklad 529.00 Za Pplicy ali certificate 10.00 Razred 1. šteje 21 članic na $1.000 “ 2. M 51 “ “ 1,000 “ 3. ‘‘ 35 “ “ 11000 “ 4. “ 38 “ “ 1; 000 “ 5. “ 23 “ “ 1,000 “ j 6. ■ 10.“ “ 1,000 Razred 1. šteje 179 članic na $500 2. “ 435 “ “ \500 “ 3. “ 393 “ f 500 “ 4. “ 277 “ “ 5,500 “ 5. “ 202 .“ . <• *500 “ 6. “ 145 “ “ 500 Za poškodovane člane pride na vsako po lOc. Skupaj pačate $5,367.70 Prispevek teh članic znaša $ 12.60 “ “ • “ 35.70 “ “ “ 28.00 “• “ “ “ 34.20 25.00 “ “ “ “ 11.00 Prispevek teh članic znaša $ 53.70 152.25 “ “ “ “ 157.26 “■ “ “ “ 124.05 “ “ “ “ 101.00 79.75 Skupaj plačate $181.10 Pristop K. S. K. J. Za reservni sklad $ 3.00 1,811.00 Skupaj plačate $2,810.15 Iz urada glavnega tajnika K. S. K. .Jednote. Društvom, ki niso o pravem času prejela izkazov o asesmentih, naznanjam, da se je to zgodilo, ker so imeli nadzorniki knjige v rokah. Pravila odpošljem društvom v četrtek 11. maja. Dokler jih nisem dobil, jih nisem mogel odposlati. Mnoge članice K. S. K. Jednote se pritožujejo, zakaj morajo sedaj plačevati v rezervni sklad, ko poprej niso. No, poprej zato ne, ker ni bilo natanko določeno v pravilih. Sedaj pa se glasi točka 6. člena XXV. glavnih postav takole: “Vse od 1. jan. 1901 k Jednoti spadajoče članice plačajo 1. jan. 1905 $1.00 v rezervni sklad in v teku šestih mesecev zopet $1.00.” MIHAEL VVARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott Št., Joliet. Illinois. 40404C404004040404040404(j $ Društvene vesti. š S 40404G404G40404040404040^ Joliet, UL, 9. maja. — Naznanjam udom društva sv. F.rančiška Sal. št. 29 K. S. K. J., da je društvo sklenilo na svoji mesečni seji dne 7. t. m., da se udeleži piknika, katerega priredi društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Theilerjevem parku v nedeljo 14. t. m. Zatorej so udi ijaprošeni, da se zberejo ob ^9. uri zjutraj v šolsko dvorano v najobilnejšern številu, da jim tudi mi izkažemo bratsko ljubav. Obenem naznanjam vsem tistim oženjenim udom, ki imajo svoje žene zavarovane pri K. S. K. Jednoti, da je asesment za mesec maj za vsako $1.10 več ko po navadi, in to $1.00 za rezervni sklad in lOc pa za poškodovane ude. Zatorej naj vsak oženjeni ud ta asesmemt poravna še ta mesec, če ne se bo postopalo proti njemu po pravilih K. S. K. J. Sprejmite bratski pozdrav! Martin Težah, tajnih. počiva in večna luč naj mu sveti v tej oddaljeni, obljubljeni deželi! Srčen pozdrav vsem rojakom, a tebi, priljubljeni list, pa obilo vspeha. Fr. Ji rle, I tajnih. Icon Mountain, Mich., 7. maja. Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. Jednote je imelo svoje letno zborovanje in volitev novega odbora, ki je sledeči: Alojz Berce, predsednik, John Judež, podpredsednik, Jakob Schwei, I. tajnik in za stopnik, Matija Kozan, II. tajnik, Anton Podgornik, blagajnik, Jožef Katnik, Frank Staniša in Anton Majerle, nadzorniki, Jožef Draginič, redar, Frank Svolšak, zastavonosec, Janez Kovačič, vratar, V alentin Kaiser in Jožef Judež, bolniški obiskovalci. Pozdravljam “Ara. Slov.” in vse združene sobrate! Johob Schwei, I. tajnih. Waukegan, 111., 7. maja. — Blagovolite priobčiti par besedi v nam priljubljenem listu “A. S.” Neizprosna smrt, nam je zopet pobrala iz imše srede občepriljublje-nega brata John Račiča, uda društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Rajnki je bolehal samo teden dnij in to na pljučnici. Doma je bil iz Krške vasi št.44, okraj Krško na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in eno sestro, a tukaj v Ameriki in to v La Salle, 111., enega brata. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Dne 2. maja smo oddali njegove telesne ostanke v krilo materi zemlji. Sprevoda se je udeležilo njegovo društvo, kakor tudi nekateri udje društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J., katerim se tudi tem potom v imenu celega našega društva najtopleje zahvaljujem. Rajnki naj pa v miru 0404040404040404-040404044 X Iz slovenskih naselbin, ž ---.................... i 0440404040404<5404<340404<34oso Posojujemo denar na zemlji-ca pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. TROST MRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše TUG U. S,!! lPc, in ‘‘leerschaum5’ 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. 10404»O40040440-4004044040t ; Anton Terdič J 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. I N. W. Phone 825. ; Rojakom priporočam svojo \ SLOVENSKO GOSTILNO | kjer jim postrežem poleg drugih , pijač tudi z najboljšim domačim ) vinom, ter finimi smodkami. j Prodajam trd in mehak premog po > nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. < ¡040440400404404004044040t USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in r>reosta.neh $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT. blagajnik iMAUSAR B ¡ROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. »eo9«e®a«« ‘ HENM H. STASSEH" Sobe 201 in 202 Rarbec Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR f* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. PREfflOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 34,8 in 1479. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posoj uje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, V daljni Sibiriji se nahaja mala vasica Chobrino. Nastanil sem se za malo časa v prijazni gostilni. Živel sem tam dalje časa in sicer v dobi, ko je na Daljnem vztoku izbruhnila grozna vojska. Vasica je štela 60 — 70 hišic. Seznanil sem se z vsemi prebivalci. Kmetje so vsi zelo dobri ljudje. Izmed vseh se je odlikoval dušni pastir — oče Ivan. Bil je vrlo pri ljubljen, daleč na okrog znan kot zelo razumen mož. Od vseh strani so prihajali izpraševat ga za svet; govoril je kakor knjiga. Radi tega šobili tudi njegovi župljani raz-umni na koje je imel velik vpliv. Pri njem sem se seznanil z Vasi-liso. Sedeli smo nekoč pri njem v je dilnici pri čaju. Njegova žena nam je postregla z izbornim pecivom. Govorili smo, kakor navadno o politiki. A verujte mi, govorim resnico, — če bi oče Ivan pisal «vodne članke v kateri si bodi list, bil bi nenadomestljiv sotrudnik; kajti vsaka njegova vrstica bi bila zlata vredna. Nepristranost, razumevanje ruskih razmer, odnošajev naše države sapram tujim, umetnost s pravo besedo razgreti srca poslušalcev.. . in mnogo drugega ga je dičilo. • Razgovarjali smo se ravno o Angliji, Franciji, Japonski,ko je vstopila žena našega gostitelja ter mu javila, da čaka zunaj vdova Vasilisa. “Kdo je ta Vasilisa?” sem vprašal radovedno. “Veste”, odgovori mi oče Ivan, “to je čudna ženska. Najpridnejša izmed mojih ovčic. Povem Vam njen životopis. Omožila se je v sedemnajstem letu z zelo delavnim možem. Živela sta v tihi sreči ka kor eno telo in ena duša. Vsegamo- j gočni je blagoslovil njihov zakon z dvema krepkima dečkoma. Cela rodbina je bila neskaljeno srečna, vse jo je zavidalo. Naenkrat pa jej pošlje Bog hudo izkušnjo. Moža je ubil mlad konj pri prvem vpreganju. Bilo je to grozno. Zaječal je, padel in izdihnil svojo blago — dušo: Pri njegovem pogrebu sem pla kal kakor dete, tako mi je bilo žal zanj .... In žena njegova — Vasi lisa? Vasilisa ni plakala... Stala je po leg rakve na videz mirna,ravnodušna. . . brez solza. “Bog je tako hotel.... Bog.... moram se mu po koriti.” Drugega ni govorila,kakor bi bili vsi njeni čuti onemeli, kakor bi bila okamenela. Opazozal sem jo na pokopališču, ko je padala vlažna prst na krst», v kateri je počival mož. “Ruska!... Ruska!...” rekel sem, topeč se v solzah: “da, to je prava ruska žena”. Vse je bilo strašno potrto od žalosti. In ona? Bila je skoro ravnodušna, s plamenečimi očmi, obrnjenimi proti nebu, je stala tam udana v voljo božjo, zmagujoč nad sabo in svojo bolestjo. Edino, kar je ostalo po možu, so bili otroci. Vračajoča se iz pokopališča, je že mislila nanje. Ni se bala naloge, katera jo je čakala. Vsa moževa opravila je odslej opravljala sama, ker ni marala ukvarjati se z leno družino. Izorala je vsa polja sama,plačala davke itd. Razven tega ni pozabila na vzgojo otrok,katere sem jaz po-učaval v potrebnih stvareh. Bila jim je vedno dobra a stroga mati in radi tega je vzgojila junake, daje veselje. Prišel je čas vojaškega nabora za prvega njenega sina. Svetovali so Vasilisi vaščani, da naj prosi za oproščenje sina od vojaške službe. Polagali so ji na srce,da jo čakajo neizmerne težkoče pri poljskem delu, če ne bo imela mladega, krepkega sina doma. Kaj mislite,kaj je ona odgovorila tem svetovalcem? “Nekristjani”, je sakrioala nanje, “jaz bi bolesti in sramote umrla, če bi mojega lastnega sina ne vzeli k vojakom, — ako bi bil nesposoben. Zakaj sem ga pa vzgojila in urila, če bi sedaj moja lastna kri ne imela nikake veljave. Ne, tega ne bi prenesla. K carju pravoslavnemu — v carsko službo morajo! K carju! Njemu morajo služiti! Častno morajo služiti!” “In kako bode doma?” so jo vpraševali. Takrat pa se je zravnala kakor Rimljanka, pokazala žuljave svoje roke in rekla: “Sama bom opravila vse; ko se povrnejo moji sinovi iz boja, oddam jim lepo gospodarstvo. To je moja skrb”. “Vidite, kaka junaška ženske to! Ni marala, da bi bili oproščeni njeni sinovi — oba sta bila potrjena v vojake. In bila sta vrla sina svoj e junaške matere. Šla sta v vojno,-svesta si velike in svete dolžnosti napram carju in domovini”. “Efa, da”, priznaval sem očetu Ivan^, “to je ruska žena”. “Da, to je istina” je ponavljal zopet ta. V tem trenotku se odpro vrata in Vasilisa vstopi. Predstavljal sem si jo kot veliko, silno žensko, širokih pleč, ostrega pogleda — a motil sem se. Bila je srednje postave, skoro slabotna, simpatična, da se je priljubila vsakomur na prvi pogled. “Pozdravljam Te, Vasilisa”, ji pravi oče v pozdrav. (Nadaljevanje na 7. strani.) Stoj in pomisli! Česa potrebuješ za življenje? [ ZRAK IN HRANO!! Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra. TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM ciučaiii Kakor hitvo se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen. Triierjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljatd. — Ono spravlja zopet pokvarjen želodeo v swoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in čreVah.r—«Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic. Trinerjevo zdra-vilno grenko vino Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem m starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu. Dobiya se y lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli " kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA! Tfinerjev fjilO|8V6^ P°®baja z 'VBakLirn dnem l>olj priljaDljen, zato ker so naši ljudje sprevi- deli, da je najmočnejši in najčistejši. 1 Rockdale ima Kupovalci lot prihajajo iz ROCKDALE JOLIET KANKAKEE DECATUR CHICAGO Rockdale ni nova'subdivizija, ampak je inkorporirana vas (village), ki . se z vsakim dnem bolj oživlja. Lote hitro poskakujejo v cenah. Ne odlašajte, ampak oglejte si hitro ta svet. Drugi si kupujejo domačije ter napravijo denar, čemu ne vi? KUPITE LOTE V ROCKDALE, SE NE BODETE KESALI. Ta kraj ima bodočnost ker je posebno prikladen za industrijska podjetja. Živite blizo svojih delavnic in prihranite si denar za prevožnjo. V sledečih podjetjih je vzrok bodočnosti: $ bodočnost # fCE § ❖ ♦ # Illinois Steel kompanija bo v kratkem pričela z zidanjem velikanskih tovarn malo pod Rockdale-om. Dela bo dovelj za vsakega. Delavci, živeči v Rockdale bodo vedno imeli prednost pred drugimi. PRODAJNE CENE IN POGOJI. Za prihodnjih. 15 dnij se bodo prodajala lote po cenah od $160.00 do $400.00 na plačilne obroke, t. j. $5 do $10 na roko, ostalo pa od $5 do $10 na mesec. 5 odsto popusta dobite, ako -plačate vse h kratki- LOTE NE ZAPADETE v slučaju bolezni izgube zaslužka ali vsled drugega opravičenega vzroka. Nobenih mortgagev, nobenih not, nobenih stroškov. Naše zastopnike bodete vedno našli na zemljišču, da vam razkažejo lote. Naš urad v Rockdale je vsaki dan odprt. Tse podrobnosti poizveste tudi lahko od rojaka IGNAC CESNIK. Ck\r Ha IIDCPdD Vzemite Rockdale karo kjerkoli vam je najbolj pripravno ter izstopite na koncu proge dospevši v Rockdale. Prevozni A V. CA IVv/ jJI A ► A vAV AACi M. A tl U CA ( stroški se vam povrnejo predno odidete nazaj s karo. tSTcUSS C. E. ANTRAM Prevozne črte. CHICAGO, ROCK ISLAND & PACIFIC RAILROAD. ILLINOIS & MICHIGAN CANAL. JOLIETSKA ELEKTRIČNA ŽELEZNICA. ROCKDALE, JOLIET & LOCKPORT RAILROAD. Nameravane proge. CHICAGO, JOLIET & IOWA. INDIANAPOLIS & ST. PAUL. Predložena je bila že prošnja vaškemu odboru za podelitev pravice, da se sme napeljati plin in elektrika ter vodovod po Rockdale. v Industrije. VELIKA ENTERPRISE TOVARNA. AMERICAN CAN COMPANY. HORSESHOE TOECALK WORKS. BUCKEYE ENGINE & FOUNDRY CO. JOLIET MOUND DRAIN TILE CO. $5000.00 se bo r kratkem porabilo za novo kanalizacijo (sewer system.) CARRIER-LOWE BOX FACTORY se je ravnokar naselila. Prišlo bo še mnogo drugih industrij. ❖ ❖ ❖ 204 Barber Bldg., Joliet, 111. Oba telef. štev. 247 ■’fl ttt t1Ti rlTi rfri ¿ti flTi uh iTi tTi ffri Cfri ifo fTi t1Ti tIm +t*.xtx rfr rlíi fin rti rtn tfc* *4.* »J,1 ‘JJ,* nJJ nF lV *4.* Vp 1V R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Niša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY. . 10 centov. 5 centov. 403ÇassSt.. n&clstr. JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Jiliet, N.W. Phone 1727 IZKlfŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-ËVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke etne. 104 Jefferson St., blizo mosta. C. W. Brown, preds Robt. Plloher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL. Agent for Besley’s Wai ' vaukegan Ale and Porter. Bar Goofls. J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 t 7 (Nadaljevanje s 6. strani.) Vprašajte svojega mesarja za! kim ëm Hoten katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet M. 33. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Joliet Mind Bel Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000 T. A. MASON. predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLV, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Chicago telef. 2794 'N. W.i telef. 927 122 Jefferson Street:::::J0LIET. ILL NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO JOHN Sc ANTON PESDRTZ mihoCemottoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! “Daj ti Vsegamogočni zdravje in srečo, batjuška” — mu je odzdravila Vasilisa, stopila predenj s sklonjeno glavo, proseč: Blagoslovi me! Ko jo je oče Ivan blagoslovil,mu je poljubila roko. Sedaj je šele zagledala mene. Kakor bi si bila stara znanca, mi je podala roko. Z radostjo in spoštovanjem sem ji podal svojo desnico. Vasilisa me je vedela takoj pridobiti zase in uvidel sem, da oče Ivan ni pretiraval. “Kaj nam prinašaš? Sedi — prosim”, ji ponudi stol prijazni dušni pastir. “Hm”, zmrmrala je poltiho,“nesrečo, nesrečo!...” Prestrašen se je obrnil oče Ivan k meni. Razumel sem ta pogled, če reče Vasilisa: nesrečo, potem mora to biti v istini nekaj groznega. “No kaj?” — vpraša z sočutnim glasom duhovnik. Vasilisa se je jela tresti na celem telesu. Njene roke so se krčevito oprijemale naslonjača, v katerem je sedela. Sklonjena njena glava je vzbujala v nas prisotnih naravnost grozen strah. Zdelo se nam je, da v trenotku skoči pokoncu in zagrmi z nečloveškim glasom. “Kaj je vendar?” “Ubili so — oba!... “Je li to mogoče?” 1 “Da.... Vanja .... in.... in.... Vaša. Ubili... .da... .ubili.” “Vasilisa! Kaj vendar praviš!” je zakričal v divji bolesti 6č'e Ivan. “Ne.... ne.... ne.... Vasilisa to ne more biti resnica.. ..ne.. .. ” Vasilisa je ostala mirna, tiha,. Žena duhovnikova, ki je bilatudi prisotna, je jela plakati ter zapustila sobo z solzami v očeh. Oče Ivan je bil bled kakor stena, s široko odprtimi očmi je motril Vasiliso. Dolgo časa ni nihče motil groznega, tihega molka. Zdelo se mi je, da plaka tudi Vasilisa, plaka tajno prelivajoč solze, katerih ne odtehtbjp_..solze obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 I Če boš kupoval od nas, ti bomo j vselej postregli s najnižjimi tržnimi mami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: I t Za stavbo hiš in poslopij mehki n trdi les, late, eederne stebre leske in šinglne vsake vrste. # W. J. LpfONS, nVjCT Ya tisoč in tisoč drugih mater. .Nas prostor je na Desplaines ulici laliza novega kanala. I Predno kupifi Lumbe ¿glasi se pri nas, in jfoslej si našo zalogo I Mi le bomo zadovoljili in tl prihranili denar. Saš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. Pred*nami je stal grozen maščevalec. Neizprosen, neusmiljen, krut kakor tiran.... Kakor da bi ji JbiN tudi lasje vstajali na glavi. Roke so se ji tresle in' stopala je burno po fob levinja po sobi semtertja lfekor ranjena Škripaje z zobmi, s penami na ustnicah, mogočna kakor skala je grozila s stisnjenimi pestmi. “Prokleti! Prokleti!” “Vasilisa” se je odzval tiho s prosečim glasom oče Ivan, a njegov glas se je izgubil, bil je preslab na-pram mogočnemu klicu po maščevanju, bolestnemu preklinjanju užaljene matere. “Pagani!.... Žolti psi!.... Sami so začeli vojno sami.... Prokleti ....Bože moj, hitrejše, hitrejše, zakaj-odlašati!,.-. .Pobiti jih! Postreliti!_Vse!. Vsi do poslednjega morajo poginiti.... brezbožneži!’ ’ Okameneli smo. Pod utisom njenega zaklinjanja smo čutili, kako nam ledeni kri po žilah. Oči naše so plam«*ele sovraštva do prokletega neprijate-lja.... Zahotelo se mi je, preskočiti vse prepade, gore in skalovja, postaviti se pod bojni prapor, zagnati se z tigrovo krvoločnostjomed sovražne vrste in klati, klati brez konca. ’ “Za čara! Za čara!” emozaklicali vsi, tresoč se' na celem telesu.... Vasilisa se je med tem umirila; njen zamolkli glas je.bil poln groze. “Ne morem se dalje muditi”, je odgovorila zamolklo.. .. ‘‘Žensk sicer ne jemljejo na vojsko.... A jaz se preoblečem. Ne morem jim odpustiti. .. .ne morem.” “Vasilisa,....” je govoiil proseč blagi duhovnik, oče Ivan. Vasilisa nam je že podajala žu-ljavo desnico v slovo. “Z Bogom, batjuška!... z Bogom, gospod!.... Ne smem dalje odlašati.. .. ne smem!.. .. ” Vasilisa nas je v trenotku zapustila in odšla skoz polodprte duri... stali smo kakor hromi in pribiti v tla, nevede, kaj. imamo . staviti. V tem trenotku se je Vasilisa dvignila na stolu. Oči njene so se iskrile. Usta je imela pol odprta. Vedel sem naprej, da pove nekaj, kav nam bode pretresla živce,zakril sem svobraz,ter se pomikal od mize v ozadje sobe. “Kaka nesreča, kaka grozna nesreča, Vasilisa”, spregovori zopet duhovnik. Vasilisa mu ni pustila dokončati stavka. Z vznešenim, potem zopet s slabšim gl asom,'kakor bi šepetala, je govorila: “Oče Ivan! umrla sta za carja! Za carja, za batiuško milega.... Oče Ivan .. .. za carja.. .. Ah kako mi je lahko pri srcu.... Misli si.... kako lepa je taka smrt.... Ab, oče Ivan .... Ah, oče Ivan . . .. ” “Vasilisa”— je plakajoč izgovoril duhovnik in ji podal roko. A ni ga slišala. Govorila je dalje: “Župan mi je to povedal. Kakur bi udarila vame strela, mi je bilo prvi trenutek. Moj Bog,to vendar ni malenkost. Njihova trupla so v tujini. Zagrebejo jih, to vem.... mene ni tamkaj.... Nikdar jih ne bodem videla več.... In sedaj ?.... Da, oče Ivan, jaz sem srečna.. . .jaz sem srečna. - .. ” Po kratkem prestanku je nadaljevala: “Kako sta bila mlada, krasna.. .. a krogla se jih ni ognila. Deca moja! Vanja.... Vaša.... Kako je •je to strašno, ob enem pa tudi tola žeče, radostno .... Služila sta carju .... poginila slavne smrti.... Sedaj bodeta svetnika. . .da svetnika, oče Ivan.” “Da, svetnika”, odgovorijoče Ivan plakaje—“a tudi ti Vasilisa si svetnica....Ti si svetnica, razumeš!! Svetnica!” Nisem se mogel več premagovati; radostne solze nad silo ruskega človeka so tekle po mojih licih. “Ruska!.... Sveta žeDa! Junakinja! .. .. ” Vasilise skoro ni bilo možno poznati! Oči njene so plamenele v divjem ognju. Njene črne obrvi so se grozeče dvigale. To ni bila več mati — mučenica! Drugega dne že ni bilo Vasilise v vasi. Izginila je, in nikdo ni vedel kam. Samo meni in očetu Ivanu je bilo znano. Srečno pot, junaška ruska žena — ti ruski vojak, S^asilisa! Srečno pot! Gradue ure. “Magyar Nemzet” poroča: Novi ogrski trgovinski minister je zelo prijazen mož, ki ljubi svoje uradnike, kar pa ne izključuje, da ne bi od njih zahteval točnega izpolnje-vanjafsvojib dolžnosti. Da bi se o tem prepričal, pregledal je pred kratkim vse pisarne. V veliko presenečenje je zapazil v nekem oddelku, da je bil ob deveti uri le načelnik v pisarni. Minister se je nato usedel, pregledoval akte ter čakal do £11. ure, toda nihče uradnikov ni prišel. Toda tudi tedaj še ni izgubil humorja in je rekel: “Res škoda je, da ne morem dalje čakati. Prosim, recite gospodom, da sem bil tu in bi jih rad poznal. Upam,da jih pri prihodnjem obisku dobim tu.” Draženje rumenih las. Nekoliko časa sem postajajo rumeni lasje čedalje dražji, ker kmetje severnoevropejskih pokrajin niso več tako revni in las tako radi ne prodajajo. V južnih krajih so pa rumeni lasje zelo redki. Povpraševanje po takih laseh pa postaja vedno večje.- Moda namreč zahteva vedno več nepravih las. Davek na naslove. Posebne vrstepredlog je predložil pred kratkim neki poslanec v avstralskem parlamentu: vsak kdor hoče nositi kak naslov,mora plačati primeren davek. Govornik je tudi takoj postregel z načrtom,predlagal je sledeče zneske: Vojvoda ali vojvodinja 1250 kron na leto; marki ali markiza 1072 kron; grof ali grofica 894 kron; baron ali baronica, lord ali lady 536 kron; tajni svetnik 446 kron; “sir” 268 kron; “preča-stni” dve kroni. Narobe svet — Avstralija! [CHUTE NOVO UŠLO KNJIGO ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak . rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. y Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, ipremembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvilek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se ho ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, «te li zdravi ali l>olai pišite po to lenjig-o ! Ako ste bolni,- to na vsak način . .poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. ; Zato smo 'dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: SO tisoč linjig- aastonj razdeli med naš narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. I dili no Profesor Collinsi* je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazljivo in liocleto sprevideli kako zamorete v slučaju l>olezni najhitreje z£idol>i nazaj prvotno ZDRAVJE. .... ... Kateri piše po knjigo jo dobi pyecej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS 5 MEDICAL 140 W. 34th Street, POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da somogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove. institute; NEW YORK, N. Y. F. KÖRBEL & BROS. prodajalec vina od trte i ! i žg-anja John ? Petrič 1 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703' Sonoma Co. Caliíornia. s Slovenska ? .gostilna. Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. TELEFON! lin CANAL. Naznanjeni rojakom, da som prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se pripornicam vsem v obilen obisk. E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci ULEŽANE PITE PAL ALE ÍN I LONDON PORTER Posebnost, je Pale Weiner Bier. Pivovarna: South Bluff Street. JOLIET, ILLINOIS NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. GEO. LAICH 168 95 cesta. . South Chicagoi Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer hode i nadalje točil vedno-sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. JOHN UMEK toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. W. C. Bishop Frank Bishop BO IMELA CELO DISTILERIJO BISHOP BROTHERS v popolnem poslovanju blizo agrikulturnega poslopja NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ne pozabite obiskat te velezanimwe /iozbe. popravljajo kočije in ter devajo j gum nate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass m Jo lietcest. Prejšnje mesto A. E.Bateman-Chicago telefon 1631 Jol-iet 111. Yellowstone narodni park. Potovanje skozi ta čudoviti del naše domovine so najboljše poletne počitnice. Slišite lahko stokrat o gajserjih (vrelcih), terasah, kanjonih in vodopadih a nikdar ne boste vedeli kaj je Yellowstone park, ako ne greste sami tje. Najboljša pot tje je po Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici. Jako lepo potovanje za poleti je ako idete v Yellowstone park po Pioneer Limited vlaku iz Chicage do St. Paul ali Minneapolis. Nazaj pa se peljete lahko skozi Rocky Mountains in po kratki črti iz Denver-a v Chicago. Natančen popis se pošlje na zahtevanje vsem onim, ki se zanimajo za to potovanje. GEORGE B. HAYNES, Traveling Passenger Agent, 95 Adams Street, CHICAGO. 1 ANTON NEMANICH 205-307 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebnišM zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. & Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 913 IV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Novo zdravilo zoper influenco sedaj rabijo v zapadni Švici. Prišli so po naključju do njega. Ko je začela 1. 1890 prvič razsajati influenca, zbolelo je v Madretschu v treh tovarnah zelo mnogo; delavcev. V četrti tovarni, kjer se je delalo s terpentinom, pa niso imeli niti enega bolnika. Od tedaj so začeli tudi po bišahnastav-ljati terpentin, da je izblapeval, in bolezen ni prišla v hišo. V ta namen se postavi krožnik z vodo pomešanega terpentina na peč, da polagoma izblapeva ter ga ljudje na ta načiu vdihavajo. Seveda se mora začeti rabiti to sredstvo še o pravem času, preden je kdo že bolan v hiši. Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, (la blagovole isto v kratkem poravnati. Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Kje netjloolj -v-eirrLO naložen denar?11 ............................. Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem^SIovenskem. Sprejema ulog® in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s lira-nilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, gampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih dr.žavah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. FRANK SAKSER, Mof ii/1 Dnimralu Prodajalec ur, verižic, uhanov, mallja 1 U&UlCll prstanov in druge zlatnine. j BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG [ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni..........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni .............$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. TIVA Urno kolesovje pošiljam kakoršno si jf||| mm kdo izbere Elgin ali Waltham. m V» ■"** . Pošteno blago po zmerni ceni W-. k je moje geslo. Razglednic s slikami stavb ati naravnih prizorov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica A s sliko ceie šentlouiške razstave ena za 15 ceatov. Velikonočna razglednice 3 za 10c 12 za 35o. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: Naročila za ure in zlatnino: M. POGORELC, Box 226, Wake- M. POGORELC, c. o. B Schnette, 9 Room 606 Masonic Temple, field, Mich. Chicago, 111. ’ Ámerikanski Slovenec, $1 na leto Kaj napravi en dolar pri JOLIET HOME FURNISHING C 0. Obedne mize $5 do $50 Imamo jih iz najboljšega hrasta, lepo politirane, kakor tudi druge malo cenejše in ne tako fine. Ako kupujete pri nas, živite lahko ravno tako dobro in udobno kot vaš sosed. Ni vam potreba biti milijonar, ter ste vi ravno tako dobrodošli do nakupa naše robe kot on. Pri nas ravnamo z moškim ali žensko, ki ima en dolar, ravno tako kot če bi imeli en milijon. Ako še nimate računa pri nas, vprašajte svojega prijatelja, ki ga ima, in pritrdil bo temu. Obedne omare $12 do $60. Imamo jih v vseh najnovejših slogih. Kupite karkoli hočete v naši prodajalni. Iceberg ledne omare Napravljene so silno močno, z debelimi stenami. Prihranijo vam dosti na ledu. Kaj več se hočete? $5 do $50. Ta teden in od tedaj naprej prodamo katerikoli kos robe si izberete proti jed-nem plačilu na roko in zatem po $1 na teden. Mi hočemo, da vsakdo v Jo-lietu zve o tem, zato povejte svojim sosedom in prijateljem, daje pri nas pravi prostor za kupovanje Jewel jeklena ognjišča so najboljša na svetu. V njih se vsaka stvar fino speče, ter se zanesete vselej lahko nanje. $25 do $60: Samo po en dolar na teden.= Fini obedni stoli. Pri nas si morete ogledati velikansko izber raznovrstnih stolov, ki gredo za polovično ceno. Ako nimate enega dolarja 25c bo tudi zadostovalo. Uvideli bodete, da je z nami nenazadno lahko shajti. Gugalniki z vpognje-nim in pletenim sedežem. Ne zamudite te prilike, da bi si ne kupili lep gugalnik proti skoro polovični ceni, $1.75 Ali 25 centov na teden bo tudi dobro. Uaš slovenski prodajalec, ki je vsem rojakom dobro poznan j® JOSEPH H. STEUTZEL.