St. 142. V Mariboru, vtorek 5. decembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeraan, ali v Mariboru 3 pošiljanjem na iloin, aa celo leto 10 golti., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne čotiristopne vrste 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šterapelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvoie frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništv o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v tiskarniei: F. S kaza in dr., v koroški niiei hišn. št. 229. Pozor! Nemškutarji na Kranjskem se na tihoma organizirajo ter so že po vsej deželi napeljane niti od enega e. k. okrajnega glavarja do dragega) ne samo, da si nemškutarji na uho pripovedujejo, da bodo mesta in tijii njih, oni po naših zadnjih poročilih upajo eelo v 3 ali o kmečkih okrajih človeke zriniti na vrb, ki si bodo dali nemški ali pruski štrik okolo vratu vreči in se vleči kamor zdaj eaplja Dežmonova stranka. Ncmškntarji so izdali že svoj oklic, stopili so prvi na polje, prvi svoje bojnike bude, mi Slovenci pa se doma za orožje pričkamo in eden bi rad da bi imeli črno, drugi da bi nosili rudceo zastavo. Za boga, čas je da gremo na delo, ker zadnji dan ni mogoče vsega storiti, in potem bode težko mreže potrgati, kader bodo že trdno in na tihoma zavozlane. Nemškutarji in vladni agitatorji so parolo izdali ne samo tiho delati, nego tudi govoriti, kakor bi izgleda za vspeh ne imeli. Kesnica je, da ga nemajo, ako smo narodnjaki edini in delavni, vendar nemškutarji in vladni ljudje računijo, da nas bodo baš s svojim postopanjem upokojili in uspauili tako, da nevarnosti ne vidimo. Zatorej klic in opomin na resno delo in odvažnost ni odveč, naj ga rodoljubi po slovenski Kranjski slišijo in naj delajo. V Ljubljani so se odločili nasvetovati ravno tiste poslance, kteri se bili dozdaj. Dobro, delajte volite ravno tiste. Zdaj je v Avstriji samo eno vprašanje rešiti, to je narodno, državopravno. Zdaj imamo samo enega nasprotnika vreči, sovražnika naše narodnosti in samostalnosti. Kdor bi zarad osob delal protivno, ali pa samo nič ne delal za izbor naših narodnih poslancev, ta ni več Slovenec, ta je pomagač Auerspergov, in kaj pomeni Auerspcrg, to smo že osvetili, to je jasno za vsacega. Bolj nego kedaj je treba kranjskim Slovencem in sicer tako oniru, ki iz uapak razumljenega nemško teoretizirajočega liberalizma nedelavni ostajejo, kakor tudi onim, ki druga ne v narodno' politiko spadajoča vprašanja naprej rinejo, zakli-cati besede sloveeega magjarskega rodoljuba Štefana Szechenvi-a: rešimo najprej narodnost, potem se bodemo za svobode borili, ker izgubljeno svobodo moremo zopet priboriti, i z g u b 1 j ena n a* rodnost je na vekomaj izgubljena! Pustimo da vsled naše namarnosti nemškutarji še enkrat na vrh pridejo, in videli bodemo kako bodo z nami gospodarili oni. Pričakovati imamo spremembo volilnega reda v najnelit>eral-nejšem smislu in ustavoverno nemške kozlovskc skoke, kakor da bi Kranjska ležala v sredi nove pruske Germanije. To, če že ne sramota, da bi potem Slovenci zastopstva ne imeli, nas mora siliti k delavnosti. Naj torej rodoljubi po Kranjskem, volilci po deželi in mestih sami vzemo narodno stvar v roke. Nevarnosti ni, ali brž bode nastala, ako se njena mogočnost z vida izpusti. Domače in slovansko novosti. — Zaupna adresa, ktere besede priobčimo kasneje, podpisuje se po vsem Slovenskem bivšemu ministru llohcnvvartu. — Od sv. Krištof-a so nam piše: Denes 3 decembra je odbor v občini sv. Krištof poleg trga Laško izvolil soglasno bivšega ministra grofa II o h e n vv a r t a za častnega občana. — „Slavjansk i b 1 ago t v o r i t e 1 j n i ko m i te t" v Petro grada je imsl pred nekoliko dnevi sejo, v kteri so bile rešene mnoge važne in zanimive stvari. Zapisnik kaže pod brojem 4. da je grof Mordvincv dal društvu 250 rubljev za onega, ki napiše povestnico Slovanov. Broj 18 pri naša pisma iz Maribora, iz Bclgrada, iz Lip-skega itd., v kterih se ruski odbor pozivlje, naj stori potrebne korake za zboljšanje slovanskega, posebno ruskega knjigotrštva, da bode laglje mogoče ruskih kujig dobiti. Petrogradski komitet je v tej seji sklenil vsakemu in povsod v tej zadevi pomagati ^0*n^'r more, ter je sklenil precej naprositi ruske knjigarje, da to skupno slovansko stvar urede. — Broj 14. spomenja zahvalno pismo našega slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani. Razen tega je izdal odbor več knjig in podpore v Avstrijo in Turško. Večje vrednosti pa je zbli-ženje, občenje Rusov z izvenruskimi Slovani, nego to po sebi uezdatne svotice, pravi „Obzor." — Omenili smo v zadnjem listu, da je cesarsko n a in e e tn i št v o v Pragi razposlalo okrožnico okrajnim glavarjem, naj pazijo ostro na vtisek, kterega dela kaligrafična izdaja cesarskega reskripta od 12. sept. (kterega, mimogrede rečeno, nekteri česki listi vsako nedeljo na čelu lista prinašajo). Eden okrajnih glavarjev je namestništvu odgovoril, da razveŠanje krasnega reskripta ..dela učinek, ki kroni in vladi ni ugoden. Pa politična modrost zapoveduje vse to ignorirati." Košut je v svojem pismu na Helfy-a državnike svaril, naj si ne igrajo z besedo svojih gospodov; to smo o svojem času poročali in denes tu v pojasnilo in potrditev Košutovih besedi gornjo reč poročamo. — Izvenredna glavna skupščina zagrebške županije je izbrala odbor, kteri ima lonjskopoljsko reč preiskati. V tem odboru sede sami možje narodne stranke; predsednik je grof Arthur Nugent. — Busija skrbi vrlo za napredek v trgov-stvu, obrtništvu in prometa. V Odesi obstoji pa-robrodsko, trgovsko in železniško društvo, kterema je vlada poldrugi milijon rubljev podpore dovolila za vožnje po Donavi in po sredozemskem morji do Trsta in Reke. Za vožnje iz Odese ima društvo dosti blaga, pa za nazaj ne dobi toliko, da bi se moglo vzdržati samo. Zato je državo za podporo prosilo. — V Carigradu se bode neki v kratkem ustanovila rusko-turška banka s 85 milijoni rubljev kapitala; ona bode, kakor pravijo, tudi v našem Trstu in Reki podružnice napravila. Listek. Burklarije iz Zagrebškega življenja. L Več prijateljev me je — ne vem iz kterega namena — nagovarjalo, naj opišem zagrebško socijalno in politično življenje in sicer s posebnim obzirom na svoje lastno, na njih, in nas vkupne doživitke. Jaz sem bil tako nepremišljen, sem obljubil, ter sem se jim tako z dauo besedo obvezal. Dolgo sem odlagal , odložiti pa nazadnje nisem smel in nisem mogel. Predmet je nehvaležen. Prva te/koča, na ktero sem zadel, bila je že v naslovu. Dolgo sem premišljeval in dolgo sem ter rje ugibal, kako bi svoje dete krstil. Odločil sem so nazadnje, za „burklarije', dasiravno tudi ta izraz ne pove, kar bi rad, da bi povedal, pa quid seripsi, seripsi. Vem da bi burklarije iz Ljubljanskega življenja čitateljem ,,Slov. Naroda" bolj godile in bolj v tek šle, kakor burklarije iz Zagrebškega življenja, vendar bi se pa upal reči, ka ima Zagrebško življenje več socijalno soli in več političnega popra v sebi uego Ljubljansko. Jaz poznam Zagreb, kakor se reče: zunaj in znotraj, poznam njegovo okolico bližnjo in dalnjo, poznam ljudi, poznam življenje, navade, zabave, mišljenje in strasti iz avtopsije in avtodidaktikc. Jaz celo vem kolikokrat se v tej ali onej hiši puran peče in kolikokrat odojek. Bil sem v bauskeni dvoru in v nadbiskupskoj rezidenciji , bil sem v kurijah kanoniških in prebendarskih, v krčmah od naj večjega „svratišča" do najnižjega ,,pajzeljna". Nota bene! pajzelj jeuašareČ, sestavljeua iz pa— hiša. Gospod Levstik recite, da ni, in verjel bom; sicer pa le v naš slovar ž njo. Mi imamo toliko pokradenega blaga za rcklamovati, da je strah. — Bil sem nadalje. —ne vem, ali se bom zlagal, ali resnico povedal — v vseh Zagrebških cerkvah. Se celo v narodnem muzeji sem bil, ki je, ne vem že, za kolikimi ključi, samo ka ne bi občinstvo do njega moglo, pa vendar deželo kakih K UM M) gld. na leto stoji. Poslušal sem znanstvene neslanosti, čitane v sodnicah jugoslovenskc akademije. Akademija zna vse, pa ne za narod, ampak samo za sebe. Naši akademikarji samo za sebe pišejo, in šo za nekoliko strokovnjakov poleg sebe, masa naroda nima o njih znanstvenih preiskavah nobene koristi. Denes gre vse na to, da se znanosti po-pularizujo, tega: ali ne znajo naši akademikarji, ali jih je pa aristokratično sram na znanstvenej lestvi za nekoliko klinov niže stopiti. — Bil sem nadalje v saborskih sodnicah, pa zmerom sem to nesrečo imel , da jo ravno tačas , kadar sem jaz na galeriji bil, predsednik sabora galerije zavolj nepristojnega obnašanja prazniti dal. Vlekli smo se pred saborskim strežajem iz galerije kakor Turki pred Laudonom iz Belegagrada. Neki so gundrali, drugi so se smijali tretji predsednika kleli itd. Meni je vsakokrat vest očitala, ka da sem tudi jaz bil koliki toliki sokrivec zbivših se nepristojnostih. — Bil sem nadalje na izložbi leta 1864. ko je dr. Zarnik na banketu angležke govore prisotnih angležkih gostov na hrvatski jezik prevajal. — Bil sem na letošnjem učiteljskem zboru, kjer sta Fabkovič in njegova ..milostiva" Starče-vičjanske ideje propagovala. — Bil sem pri zadnjem šolskem sklepu zagrebške gimnazije pod ravnateljem Premrlom (ali „P r c m r uu-om, zdaj gimn. direktor v Cclji), če sc ne motim leta lSlit. To je bil škandal , da malo takih. Čudno, da časopisi o tem škandalu taoas niso ni besedice poročili. Da sc stvar požrešnej pozabljivosti otme, bodem celi ta škandal v malih pa debelih risih narisal. Na dano znamenje bi bili morali pevci ce- jega, ampak rz velikega žepa davke-plačujočega naroda. Kjer bode mrcina ležala — stoji v svetem pismu — tam se bodo voleje in krokarji zbirali j pri nas pa rečemo j kjer se na javuc stroške po-žeruhuje in pijančuje, tam so magjaroni prvi za mizo. Naše politično strankarstvo se bitno razločuje od strankarstva v Cislajtaniji. Nam manjka več političnih barv, ki se v Cislajtaniji tako odločno druga od druge ločevajo. Nam manjka na pr. klerikalne ali ultramontanske stranke. Vero-izpovedanja se do denes pri nas niso čutila v svojih pravicah in koristih oskrunjena, in zato jih nikjer ne vidimo kot borilee na političnem rovišči. in to je velika prednost našega javnega življenja nasproti javnemu življenju v drugih deželah , kjer se tudi cerkev v posvetno rogoborenje spustiti mora. Strogo vzeto tudi liberalcev in konservativcev, — molče o centralistih in deecntralistdi — pri nas denes nema. Kakor celi svet ve, ste pri nas samo dve veliki stranki: magjaroui in narodnjaki. V okviru magjaronske stranke stoje konservativci, aristokrati in visoka hierarhija: v okviru narodne strauke pa liberalizem demokratizom in vse nižje duhovstvo. Glasovi o dogovarauji med ogersko vlado in našo narodno stranko še zmerom na površji dnevnih novic plavajo. Nekaj je na stvari, dasiravuo se od neke strani zanekuje. Lonyay bi vsikako rad še pred 15. januarjem z večino našega sabora na čisteč prišel. Znamenje dogovaranja je tudi to, da so začeli magjarski časopisi precej pomirljivo pisati. Cc že res hoče Louvav kako podporo v našej deželi si pridobiti, jo bode prej v zadovoljene j narodnoj stranki si pridobil, kakor v moralično propalem magjaronstvu. r Dopisi. ■ / I. tam*. 1. decembra. [Izv. dop.] Naša prusovska stranka je že izdala svoj manifest. Veliki državnik dr. Schaffcr je usta odprl in Kranjcem nemško besedo govoril. Kaj? Tega mi pač ni treba povedati. Votlo besedičenje, iz Tag-blatta zbrane fraze, kakor smo jih vajeni vsak dan. Čnduo pa je , da si naši Prusjani v svojem oklicu na volilce ne upajo poudarjati svojega nemškega uaroduega stališča, kterega so ob času prusko francoske vojske in ob času Hohcnvvartove vlade tako lepo odkrivali, ko so namesti cesarske avstrijske pesmi prusko „Waeht am Rhein" popc-vali, in samo od „Deutsohthum in Kraiu" vpili in pisarili. Zdaj so zopet larfo liberalizma natekuili na obraz , da bi pokrili svoje izdajalske nemške namene. Kakor smo ta oklic privandranih tujcev, kteri se nam zdaj štulijo za varhe, pod klop vrgli, tako bomo tudi kandidate, ktere nam bode ta prusovska stranka priporočevala. Iz I Juhi jim«-. 2. dec. [Izv. dop.] Pri zboru pomnoženega odbora Slovenije — ki je bil sinoč zvečer ob G. uri — se je sklenilo, da naj ostanejo vsi bivši poslanci v istih volitvonih okrajih, kakor pri zadnjih volitvah. Se ve, da je k temu sklepu trebalo daljše debate in mnogih ugovorov , kteri so bili pa vslcd posebne pripravljenosti in žrtvoljubnosti dotičnikov brezuspešni. Rekli smo, da „ostanejo vsi bivši poslanci", a to ni po-polueni istinito, kajti gosp. Luka Srete0 je poslal iz Idrije „Schrcibebricf" v kterem naznanja, da ne prevzame kandidature in podpira to svojo izjavo znanimi tremi logičnimi birgljami, namreč: Prvič: Ker se on (Svetec) ne strinja z idejo ze-dinjenc Slovenije!! Drugič: Ker je on temu nasproten, da bi bila naša politika in politika Cehov vzajemna ter da bi mi odobravali fundamentalne članke!! Tretjič: Ga jezi, da je šel dr. Costa k federalističnemu shodu v Pragi kot zastopnik kranjskih Slovencev, ter predlaga nezaupnico !!! — To je vendar v kratkih vrstah dovolj povedanega! A našim vladnim krogom to še ni dovolj jasno , da je Svetec slovenskemu programu nezvest, zdi se jim nemogoče, da bi prvak tako globoko zabredel, zato Luki hote skazati čast in ga poprašati „još jedanput", je li to njegova zadnja beseda. Še le tedaj, ko bi Svetec še enkrat ostal pri svo-jej brezznačajnej trmi , še le tedaj bodo postavili mesto njega druzega kandidata, namreč Simon-a P a ki ž-a mlinarja in predsednika kmečke čitalnice v Sodrašici. To jc quintesseuz" vsega, kar sem hotel za denes pisati, brez da bi na dalje razpeljaval Svet-Čev značaj, factum sam govori dovolj. Mnogo je še Barako pesem zapeti, pa v isti mah, ko pevci cesarsko pesem zapojejo, zapoje druga stranka: „Još Hrvatska uij propala." Preiuru mahme z roko, naj pevci prestanejo. Pevci utihnejo — in druga stranka tudi. Vse je tiho. Premru da v drugo pevcem znamenje, naj cesarsko pesem intonirajo, češ ka ga prvokrat brž ko ne niso prav razumeli. Pevci za-ženejo spet cesarsko pesem, pa — da bi jih vrag vzel, si je brž ko ne Premru mislil — nasprotna stranka v isti mah tudi svojo: „.Još Hrvatska nij propala", ki je med akorde cesarske pesmi ropotala, kakor toča med pohlevni dež. Obadva pevska zbora sta htela drug drugega nadkri-Čati, in ravuo v tem je bil celi prizor v pravem smislu besede interijalen. Premru maha zdaj z eno, zdaj z drugo roko, onda z obema, onda z robcem, vse zastonj, — nazaduje prime se za glavo , brž ko ne se je hotel prepričati, če mu še po koncu stoji. Cesarski komisar — tačas še nismo bili „kraljevi" — Robido prime za klobuk, pa gre, prav za prav jc pa bežal, Premru pa za njim, neki so rekli, da brez klobuka, prav za prav pa samo brez glave. — Gledal sem z lastnimi ustanovitev velikega župana liogoviča, ko je skor iz stola padel, na kterim ao ga trikrat v vis vzdignili. — epizod in izrekov poročati , pa nekaj zavira tu častna beseda, kteroj se je moral vsak zbornik obvezati, da bode molčal, nekaj pa čas ni ugoden. Po volitvah pa bomo nektere tajnosti in nedoslednosti brezozirno stavili na ogled. Zdaj glejmo da nemškutarji ne zmagajo čez narodnjake, kteri morajo prodreti, če prav brez Svetca. Iz It milili kil. 2. dec. [Izv. dop.] Zopet volitve. Vidi se mi, kakor da bi si hotela uiinister-stva z narodi igrati: komur v glavo pade, razpusti dež. zbore, razpiše volitve in misli s tem, da jc storil Rerserkcrjevo delo. Za to, kar tfrja peščica Judov in prokletih judežev naroda, ima zdajšna vlada tenkočutno uho, za vpijoče glasove uarodov ga nima; ali naj bode. Ako smo prestali ero liberalnih hinavcev Giskrinih. bodemo se tudi dragonar-skega tesla ubranili. Volitev v Kamniku Radoljci in Teržiču jc silno velike važnosti. Ona odloči pri deuašnjih okolščinab ustanovo dež. odbora. Ako zmaga pri nas nemškutar in postane nemškutar deželui glavar, je deželni odbor nemškutarsk. Zatoraj je pa treba, da se na to volitev naj veča pozornost obrača. Ali Kanmičani bodo tudi v tem trenutku pokazali svoje domoljubje, pozabili na veliki trud predol-zega hoda v zimskem času. Ako se udeležimo vsi te volitve je zmaga gotova , naj že Tcržičani vse fakine po ulicah polovijo in jih pred volilno komisijo ženejo; ako pa nekterim srce v hlače pade, ali pa, ako jim je na nekoliko groših več ležeče, kakor na ohranjcuji naše časti, naše neoskrunjene domovine, onda naj nas tlači tujčeva peta . naj nas zasramuje arogancija in sirovost Kamniške nemškutarije, saj si druzega zaslužili nismo. Iz Kiisi-«'l»u. L decembra. (Tzv. dop.] Našim magjaronom je od njih zadnjega shoda perje vidno ponaraslo. Oni so si svesti prihodnje zmage nad narodnjaki, kajti oni so se, kakor sami pravijo, „organizovali." In res, v Zagrebu imajo svoj središnji odbor, po deželi pa svoje pododbore. Vse je tu: generali in kapetani, koproli in fraiti samo — ..gmajuarjev" ni , iu to jc njih naj večja hiba. Njih delovanje gre tedaj denes vse na to, da svoje ,,eadres" z vojsko ponapol-nejo. Narodna stranka bodo že za to skrbela, da zdravega vojščaka ne bodo n(d)enega v svoje vrste dobili. Hrome in gobove si pa naj vzamejo, kolikor jim je drago. Reorganizacija magjaronske stranke kaže kakor s prstom na to, da se v vladnih krogih že, zdaj pripravijajo na nove volitve: narodnjaci pa tudi roke križem ne drže! Kakor poprejšnja leta. ravno tako tudi denes magjaroui z obednjami priviženikc rekrutirajo. Prigodom njih zadnjega shoda bo imeli na streljani sijajno blagovanje, za kte o je drtlgO jutro zloglasni dr. Mra-ovič baje 1000 gold. plačal, se ve da ne iz svo- Politični razgled. V notranji politiki ni nič novega. Podučim je in posnemanja vredno, kako nemški časniki, med njimi predvčerajšnja nova ,.Presse" govori o razponi ki jo bil zavoljo nemških kandidatov mi-stal. „Kdor se s programom ne sklada, ne voliti ga. sicer pa strogo edinstva držati se, ker ustavo-verci morajo najprej nemštvo pred nevarnostjo rešiti, potem sc bodo mogli med seboj cepiti." Sicer ustavoverci čakajo na svoj državni zbor, kterega morda niti ne bode. Cesar in nadvojvodi so do sedaj v vc-likem posestvu na Ceskem in Moravskom vselej s Stranko, ktera jc bila vladi prijazna, glasovali. Pri sedanji volitvi na Moravskcni cesar ne bode glas o v a 1. Knjez Carlos Auerspcrg, vojvoda ko- Videl sem vpejjanjc nadbiskupa llaulika kot kro-uiucga kardinala leta 1H5(>., ubod „kralja1* Kauelia leta 1S0K., pa tudi banov Coroninia in Sokčeviča itd. Ril sem tudi enkrat v kanoniškem kleta. Narodna pesem pravi, da je vojska stala: „konj do konja, junak do junaka, na levoj strani mladi re-gulaši , na desnoj strani Črni graničari, u sredini magjarski katane" (husarji) itd. V kleti zagrebškega kanonika bi so pa moglo travestirati: ..sod do soda, lagev do lagvića, tu jc mladi beli, tam jc stari črni" itd. V vsakem sodu je zaprt zakleti duh, ki reienja čaka. Potrkaj sod po čelu. in zamolklim glasom sc ti bo zakleti duh javil! Moj bog — sem si sam pri sebi mislil — koliko je vendar dobre volje v teh sodih v latentnom stanji! Ali so srečni zagrebški kanoniki: lnultum bibunt, multum dormiuut. — Ril sem nadalje enkrat pri nekem čizmaru na obedu. Po kislem želji, ali prav za prav po petem bokalu, ko so se „kučc-gazdi" že oči svetiti začele, ta lagano vstane, se z obema rokama gravitetično na mizo podpre in malo naprej uague. Cela družba okolo mize utihne, vsak ve, da bode mojster ktero globoko premišljeno povedal. Nekoliko trenotkov, med kterimi tišina zmerom večja prihaja, stoji mojster Čižmar v govor- niškej poziciji , kakor premišljavajoč na krožnik pred seboj gledaje. Naenkrat vzdigne odvažim glavo j ter začne: „Moja gospodo! — Pri mizi jo bila vsa domača družina: dekle, otroci, po« magalci iu ua zadnjem koncu dole dva dreto smoleča učenca. Delavci iu dekle so kar usta odpirali, ka jim ne bi ktera mojstrova beseda ušla. Učenca bila sta pa neporedneja, ter le na pol skrito mojstra izsmchovala in si norca iz njega delala. Mojster „govori" ne obziraje sc na svoja učenca , nekoliko stavkov o političnem gibanji zlasti pa o potrebnih davkovskih polajšicah in občinskih poholjšicah. Kar naenkrat pa, ko smo bili vsi skupaj tako rekoč samo eno veliko uho za mojstrove besede, Re govorniku pamet zapikne. In kakor bi odrezal, govorniška žila zapne. Se dva- ali trikrat zajeclja, potem pa ne more nika- 1 mor več naprej. V tem trenutku mu jc bila ne* I porednost učeneev kaj zaželen povod, da je nju J začel „pcr parentesin et elaudatur" vsred svo- | jega govora za lopove, za „nevaljance" m „obešenjake" psovati, one iste, ki jih je bil malo J poprej z „mojo gospodo!" nagovoril. Tudi čižina-rica je svojo jezo nad učenca raznesla, češ ka sta mojstru koncepte pomcšula. Ta mož jc bil gla' čevski brat sedanjega predsednika našega raini-sterstva, je 1. 1847 v zboru Čeških stanov govoril in pisal z a češko državno pravo in ga imenoval pp osveženo sporočilo naših predstar-ševw. Rekel je tedaj med drug i m : „Ka-.o naj delamo, da se ne obtožimo s hibo, da bi sami tako dragocene pravice kvarili*?- In denes je Car-los Auersperg, ki se je pustil zmerjati za „prvega kavalirja države/ najhujši nasprotnik češkega državnega prava in imenuje njegovo branitelje „federalistične mazače* Lepa stranka, ki se s takimi „značaji" ponaša. Minister doktor Lnger je kakor „Po-krok" pravi, rekel v nekem dunajskem salonu: „Stiri glave v Pragi iu stranka ustavo je zagotovljena!" To je jako podučivno. „Politik" pa pripoveduje, da se je dr. Inger pred dvoma letoma v Švici v naglici z neko Beiolinarico zaročil. Te-dajšnji glavar odseka dr. Glaser in tedajšnji minister Hasner sta za to sklenila, naj se Ungeru plača na 4000 gld. poviša, da bo z ženo legotno živeti mogel, kar bi mu s tedajšnjo plačo uc bilo mogoče. Uuger vzame 4 gld. obresti. Sporočilo ima tudi novico, da se bode napravljcnjc črte Be-Ijak-Trbiž kmalu po dražbi oddalo, ker jc kupci jsko ministorstvo odločilo, da ima črta iti po cvem bregu Žilice čez gornji Trbiž; od mini« sterstva potrjeni načrt jc isti, kterega jc družba že 1. 1860 predložila. * (Han a t) je nekterim našim kmetovalcem neljub, ker ne morejo svojega žita več tako drago prodati, kakor so ga poprej, ko še ni bilo toliko železnic in cest v ono bogato žitnico. Letos pa je v Banatu bila slaba letina in v ogerskem državnem zboru je že poslanec Rabcsiu Vprašal ministorstvo, kaj misli storiti, da v Banatu lakota ne nastopi. Ker letos Ranat ni dobre letine imel, ima žito pri nas precej dobro ceno. Žalibože, da marsikteri kraj pri nas tudi slabo žetev imel. * (Iz Krškega) se nam piše: Pri nas se ustanovilo slovensko pevsko društvo. Idov je že izurjenih 1*0, ti so iz Sevnice, Rcichcubcrga, Vidma, Brežic, Kostanjevice, Rake in Krškega: Pravila so od deželnega predsedništva potrjene. Društvo napravi S. t. m. P rešimo v o besedo v prvi tukajšni gostilni gospoda Grogoriča. * (V Orni u žu) je prod kratkim nekdo nekemu posestniku ono belo kravo ukradel in jo pokril s svojim kožuhom, da bi se manj je e videla sovit magjaronski korteš, sicer pa tolik nevedno/, da niti svoje hišne številke nad vrati ni poznal. — Enkrat sem bil celo v magjuronskej skupščini. Radovednost je gnala Janeza in mene tjc. Oči vseh so bile na naj uprte, kakor kanoni Mont Va-lcricn-a na Pruse. V tej družbi ni bilo nič drugega slišati kakor: „prokleti stekliši, lopovi Ilerci. koji nas hoću Kranjcem prodati, ništarijc" in tako naprej. Pri zloglasnih magjaronskih guljušofagi-jah, povodom zadnjih saborskih volitev, jo baje en opančar ,,izpod zida" si odrezal kakor zagozdo velik kos torte. Z vilioo in nožem razkosal jo potem torto na svojem krožniku, luka črljcnca in česna nanj narezal, nasolil in s papriko potrosil, olje iu oeet Brez nalil, zmešal, in potem se ve da — pojel! — Stanoval sem skoro po vseh mestnih oddelkih. Naj večkrat v kakšne j podstrešuioi. Kurelčc! ti in jaz — ne zameri mi, ka sebe v eno vrsto s teboj stavim, oba v podstrešnicah drug tik poleg drugega. Ti kot pravi Diogencs ostal si v podstrešnici, jaz nevrednež sem jo zapustil. — Mesto, ka bi se bil po zimi peč zanetil, sem vzel pot težkih polenov pa bežal z njimi kakih desetkrat po sobi gore in dole, zagrel sem sc. še celo spotil, in kar je bilo naj bolje — polena niso zgorela. Celo zimo sem tako svojih pet polenov vsak večer postoval To sredstvo bi zlasti dijakom nasvetoval, vsak mi bo pritrdil: probatum cst; — Leta 1800 mije bil cilinder nabit, iu sicer na živej glavi, kar naj večjemu svojemu sovražniku ne privoščim, itd. itd. Naj no bode nobenega čitateljev strah, da bodem Zagreb opisoval koliko ima stanovnikov možkega in koliko ženskega spola, koliko je javnih iu koliko tajnih zavodov itd. Vse to je dolgočasna šara, ki jo naj Statisti k ar gloje. .laz hočem skoz in skoz listkar biti: sem ter tjo malo „fnd" sem ter tjo malo prisiljen , včasi ježast, še celo malo prismojen, kar vso. spada v listkarjevo licencijo. Svojo besede ne hodom nikjer za figovo listje skrival, sicer pa pero zmerom v čisto črnilo namakal. Nalašč sc ne bodem prav nobenega bistema držal. Vsak sistem je sograjen na nekoj teoriji, vsaka teorija jo pa dolgočasna. Teorije že od tačas nc morem, ko jo profesor r,cx praeceptis" izpraševal, ter vsakega takoj po prvem neodgovor-jenem vprašanji „ad locum" zapodil, ter na njega mesto „sequens-a" poklical, Moja nakana jc v ciklusu listkov, kterega sem z denašnjo številko začel, pokazati zagrebško življenje v njegovem šarastem mozaiku. —p. k° je jo gnal na svoj dom. Priženejo'do potoka, čez kterega pa krave ui bilo spraviti. Utrga sc in beži s kožuhom vred domu, kjer jo je njen lastnik vesel sprejel in tudi kožuh, v ktorem jc še nekaj denarjev bilo, obdržal. Lastnik kožuha in v njem najdenih denarjev se še ni oglasil in se menda tudi ue bo; okradeni posestnik pa si želi še večkrat takega tatu. * (Kolera) j j v desetih krajih Galicije. f>0."*> ljudi je tam zanjo zbolelo. 177 umrlo, 211 ozdravelo. Tudi v Carigradu se je ta strašni gosi ugnezdil. * Generala baron Grablenz in baron Prokesch Osten sta stopila v pokojni stan. Prvi, eden naših boljših generalov, rojen Saksonee, je bil zadnji čas koniandujoči general na Ogerskem in je dobil pri prestopu v pokojni stan veliki križ Leopoldo-vega reda, dragi, rojen Štajerce, po vojaških delih neznan, jc dolgo časa bil diplomatičcn zastopnik Avstrije v Carigrada in je povzdinen pri prestopa v pokoj, v grofovski stan. * (Koliko smo že ministaratev imeli Avstriji?) Dunajsk časnik „Vaterland" je unidan sestavil imenik vseh ministrov avstrijskih od 13. marca 1848. leta, ko jc Mctternich vsled pre-kucije odstopiti bil prisiljen. Vseh ministrov je v Teh '2'.j letih blizo 83 bilo; na tanko jih je prav težko sešteti, ker je marsikter po večkrat minister bil, nekteri pa tako kratko časa, da jih skoro šteti ni. V tem številu tudi uiso ogerski ministri od 17. februarija 1*07, ko se je Ogrom posebno, čisto samostalno ministerstvo dovolilo. Dvanajstkrat so se v tem času miuisterstva celo premenila. 1. Ministerstvo, kteremu jo načelnik bil Pillcrsdorf (16, marca do S. julija 1*48). 2. Ministerstvo Doblhof-lJac.hovo (17. julija do 0. okt. 1848). 3. Ministerstvo Sehuarzenbcrg-Stadionovo (22. nov. 1848. do 21. avgusta 1850). 4. Ministerstvo Rcch-hergovo (21. avgnsta 1*5L>. do 12. aprila 18(50). Ministerstvo Goluehovski-Schmerlingovo (20. oktobra 1*00. do 4. februarija 1801). 0. Ministerstvo Rai-uerjevo (4. februarija do 27. junija 1865). 7. Ministerstvo Relkredijevo (27. julija 1865. do 7. februarja 1807). H. Ministertvo Carlos AucrsporgovO (30. dec. 1867. do 20. sept. 1868. Za nekaj časa Taafte). !). Ministerstvo llasnerjcvo (1. februarja do 4. aprila 1870). 10. Ministerstvo Potočki jevo (12. aprila 1870. do 4. februarja 1871). 11. Ministerstvo Holicnuartovo (0. februarja do 30. oktobra 1H71). 12. Ministerstvo današnje Adolf A u-crspergovo. ,,Nov." * (Demoralizacija v B c r o 1 i n u) jc neki že taka, da pred vhodom v sodniške hiše cel trop ljudi postopa , kteri so pripravljeni, za plačilo v vsaki pravdi pričati in priseči. * ('Orjaška torta) je prišla pri slovesnosti o volitvi predsednika republike Ohile v južni Ameriki na mizo. Rila je dl/a čevlja visoka iu predstavljala voljenega moža tako velikega, kakor je resnici. Veljala je 1000 srebeniih goldinarjev. Amerikansko ! * (Gorske železnice) Na goro Rigi v Svu i že gre železnica in ker se je pokazalo, da precej nese, sklonili so Švicarji tudi na tako zvano „seheinige Platte," železnico napraviti. Narejene so za drago te železnice po večjem tako ko naše, samo v sredi jo mod obema šinama še ena zobata, v ktero sc eno kolo mašine (mira, da vlak sploh v breg priti more. * (Ljutomerska čitalnica) napravi v sredo 0. decembra besedo v spomin Prc širna h kteri se vsi p. n. družabniki uljudno vabijo. Program obsega: govore, deklamacije in tombolo. Odbor. * (Ptujska čitalnica) bodo 10. t. in. v svojem dozdanjeni stanovanji naredila veselico v. veselo igro: „Vdovec in vdova" in z veliko tombolo. Vsi čČ. g. g. udje sc uljudno k tej veselici vabijo! Ob enem pa tudi odbor prosi, naj se posebno vnanji udje takrat v čitalnici snidejo, ker so bode zavolj prihodnjega stanovanja v „Hotel zur Stadt Wienu marsikaj moralo posvetovati. Naznani se tudi v veselje vsem narodnjakom, da so tukajšnji narodnjaki omenjeno gostilnico (Hotel zur Stadt "VVien) na več let v najem vzeli, da bi se uredil narodni dom in narodna gostilnica. Odbor. Dunajska borsa 4. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 58 gld. TO kr. Enotni drž. dolg v srebru 65 „ 10 „ Kreditne akcije...... 323 „ 70 „ 1800 drl, posojilo.....101 , 50 „ Akcijo narodne banke ... 8 „ 16 „ London......... 117 „ «40 „ Srebro......... 11" „ 10 „ C. k. cekini....... 5 „ 56 m Napol.......... 9 „ 30 „ zdravi (<;0— 7) Epilepticni krč (božjast) pismeno z zdravilom, ki jo Ž3 ljudem pomagalo A. \Vilt. Linden- Strasse 18, B več ko sto r I i n. a 1 — to 2 £ - iS 8 8 S 2 L V a Rs ■ J *» •■ 5 ■• ESI 1 *'M - c "m *> 3 ?. i - v <= g.?. 1.. s s; a — 4 I 8 ~- -c JjJ 1 1*8 2 J S W B ■» h 55 ^ SEIVSATIOItf machen nachistehende probate Erfindnngcn. Eraparniaz. Kein Zimmerputier mehr. Dlt> aniK*i«tdbn6t* Zlmmerboden- aikniptiU mit ftautfa)nl), '.o;Ht ttm Uaben ben fv • a i'aflj mu! I ben ^imuiftriHftr >:an| rtttbt.ii I ifj, bi bit 93i$anblung tine t L'v in (."t nI. 1 eiiiđ Boden-Wlohibllrit« toflet . . fl. 1. Amerikanisches Patent. Oemnil*, lObSo« nrslue Zahn* farm mm ci jI «-n it: 0tbratia) btr unterreuR(ia)cn n.-utn eltf.nfcte-iJraiitfctufv-'abnbilrftcu ifilrVtiinb« f ranit unrn.t-tbrlict) . 1 Ctiitf 90 fr. I Gulden 50 kr. ein Dampf-Apparat tur TtUiiftTtion btr fcbciblirhtii fuft. Uatutbf&rl Balona. Titi« Vtaftbint tft ton tSolbbroncc Itbt ntebUtb aiiegtfubrt, fo baft fi( 4.1 Jiu f;. ,ica.tnftanb betratbttt rocrbtn fann. 1 €iii.f fofttt I fl. tfine »Uafdje X tMn'trtionl.'1'aifum 50 tc. , 0*<-nii,'tnt Hir jiinfii tinal. i Z um Sohutze der Peraon unb tur Citntrhtit bel Olflfntftiiml II ttntrlafjtid) notbtotnbin, tint gutc i'ertbelbi« gungtroafft |ii benzen; btefcl flnb bit ntuotrbtf« jtrttn Lefn.tioh(>ni.a»volv«r mit Ci($er. bf ti".vp'ir.-, boppelttr ."c»c,]ung unb oetogetten vuuen, 6f t-ufiij, |.> ba& man tn tintr Vitnut« ''co).' fttteri €a)ufft, abataVn fann ; c4 t-t bal Non i lm u!tr» Brn fBaffcn. i etflS 7 SJlinimettt S. is lOO^atronen fl- >.— I • 9 « «.15. „ . fl. -.r.O 1 . ji . tt i'. . . n.4.- T»»ohen-Pl«tolerj, fcin bamđic{e* rc'< mtnt 1 jI |ut eeu-micribci? uiin.i bci flnsriffcn «1* bit bcftt ZDafft iu tmbitbttii, t* man fcureft bic .»ctm btrftibtn rine anp« *»ita:t aufiibtn fann, unb in bic Oason berart, bafj fit Jtbtrmanu bti Ein Sien; der Wi«aen»ohaft. D»« osa* Atb«m PrlatrTkUT. »tla)t« (ti v»thrau.b fefort itbtn afttinto)«nbcm fltbtai. ven mi immer fttrflbrtab, btnimatt aab mit cinem jnamrtm »obli^utnbtn Kroma tcrtetd)ftit, iil aOtla >n ber |t irbe .-.mm« tntbtb>tn (Viti .;tJat 1 Da# Jtinb r«nn licstnb, aufroibt obtr ftlbft im «a)Uft bit »laininj er> baiitT. inb )»at in btrftlbtn SCDcift, al« »ran t* ten Vluttcrbraft iuftit§tn »Orbt, namUle[t« 3nfrru«irit foatt gercifi In Ttintat §au\e fe<n. 1 €tfl* 9 fl. Ein interessanter Fedcrhalter. «t« €t. Vtai. JTal|tt Rb|»Uob III. bal fDetf CTulin« CSfar fd)iitD, gab tt ben Huftraa, men mege i bat burtb tinca btr atfiblutttfttn fUtđfanittt cintn vtbtrbatttr nad) tigratf Vngabt maibcn lalcn, batnit bafl tafllat btt■ tnt 50 V!jfcolfonbpr'«, b« t* flbtt aHt SrteartanAtn ttm 3ntifc entfrrocbta bat. Ditftr nebtrbaltcr ift au# fdntm cr Jtbtrmann ntt.Ceamif, t etuct fofttt n bitju 15 fr. Havanna-Bouquet. fiir l1 , Tt dnt 10 fr. aigarr^, namiUft bit bini iftf ^narvt lan in tint trbte vavania burdj tat $a¥aniia»9oiiauet vtrtbtctftit totrbtn. Dicft g«n) uru imrt-itiitt OriginaNŠfTtti) wirb aH« btr SBuruI unb Staubc btr cttnfa(tc <*(ftiicbtun.i , atit btrffibtn teitb ter 19trudi btt orbmirtn ta fl« in btr lafibt trajtn fann. I€tUdIbio« iOIr. b aabe tinti btriiomtta fariftr tirati trurbtnOinacr« ringe in itbtt (Vrble anl 11 uuib anaetrtiflt mit bet Jnlajje tirtel tletito*maa,ttttift . 9tyetitnj> u:tb yttrrt:i» leiben, 5ttttrn, »ct«>».b K. -S t ti (clrbtr statttc iKtifring Tofttt blo« 9o fr. unb ro.rb jrjturbttitin Otbtrmann |u tragen tmcfoblen. Iauftpolster, ja tmtffb'tn acu OTe f nben, fo aurb fur Jja. mctrb/cibatT''»'fnbe, uttb finb bitft turd> ibrt (Slafti-jit.it, ne' t nw bi.teb fiuft tneugt mtrbtn 'ann, ali €ib< sb ribli'f.iRfc tn b.r tDiitt uniibtr« rttffltrb; t .. rolet Boruta ift rl. bafj man bitft i'ctfttr im fieintttn Vtatitm ttnterbrinaen fann, nenn man bit Cuft bci .m .I.ifet, 1 Stili fl 3 bil 4. SorfttFjenbe Vrtite! unb fiir bte gt)tia)nttcn ^avattna v>trivtttilt burtb bic ntutn Strdner Rabnrropftn. Slit Marantie ift ttratt fto)tr, baft bti 9tiB>twtrfung bal Otlb rttour> gtgtbtn tsirb. t fjlacon mit Vnatifung BO Ir. Praktiaohe Erflndung. (Znblitb ifl ti gelunaen, eitt 1 intcnculter |u cr< jeugen, »tiitcc Jtbtn btfrttbl.itn toirb; ti uber< trlfft aHtl PUbertge fomobl an<8ittt, a(l aud> an Citiigfttt. X>urrt> ^rimifvbun t eine« Tbtiltl t?afftr fann man augtnblitflirb bic btftc fdjtrant 3intl V*' !t&t |tb» taa#. battm g ft b bit D U inan eit.cn balbtn ?ag bn ,cl •: t« ci t Mi babet bal .t an itn Cftn, um ben ciniuft.itnbm »tabf in bta t"u viti" n bas Xop« nltr gtlffl-t irtrtn l etUtt fammt fKofl tofttt blol fl. i.r-O. Peraiaohes Haarf arbemittol, tnoburd) angtnblitflid) grautl $aar nad) >9tlttb:n braun obtr fa)mar) fltfarbt toteben fann; t* trbalt )ugltiđ> bte n.iturficbt flriftbt etlbtlifl bon Ar3u< t trn btreitet unb ift ganjunfcbablia). l ifartoD fammt ■ntrtifung f ft. Zahnper len 11 nnftrtttfg ifl d, ba;i bit ftintet fcSon in Ibrtr }«rtcftcn augtnb burtb bal ^abntn gtoftt ©d mtr« itn crltiben. TaJ antrfannt befle luutti ba ejen flnb bic teprobten 3*burtrltn, »tla)t btn ftinbtrn bal ^abntn berart entio)ttrn. baft fit fd)mcr|u# ib/R dabne cr(alttn. |)rctl tintr ©ttinur (O fr. Pulver gegan FuBMohweias. i itftl befeitigt bal lafttgt ed)>ri(tn btr fjttfje unb ben babnrd) trwia.ttn bbtbft nnaniitRtbmtn t^trua), fonltreirt aud) bit iHflcbubnn.t. I -£4aa)ttt, fammt nntsctfung, grnugtnb 'Ur * Vlonatt, 50 tr. Magen-Tropfen, bnrd) totTa)e nQc Vlagtniibel, fotrie Atambf, flpp;* tlt« unb ?«ctbaiiun. HcRgfeit, Cobbrcnnett, ffat-n■ > :c. ic. jofott bantrnb beb^oben totrbtn, mit garan« tirttm (Srfolgt. 1 ijlacon fammt Bntctifung tV> !r. Einsige Hilfe fur rrambfltibenbt ^ilCt ; nnr bareb bit tn.iliM t atampfabtr^rflmpft fann bitfei< fd)rttn((bt Utbtl aan) te'jctt i »etten. Hin Glruutpf fola)>olbb^rnabtln unb nt.t tintr Bcrrifttung, baft man itbt gctsiinfrbte 9tabtl nacb Vtitmmern )uia Vir '. ein tommtii la cj fann. tt! totrb baburd) ba.4 iMofttn rerbiltct uub taj eua)tu triput:, l suictf ■ 45 tr. Fliegen-Aether fUr 3lmmer, fliiđjcu, ealtni fetrangciiebmrittVtnb unb rottrt binncit % Utunbc bic grojite Iafvlie 3U tr. 1790 trjtug.'n. rrclcb•■ foatticb ju a,ebtau;; kr. a. v. % ii.il lM»riii«»v.* laaMttlv Zit zolM*. Ta [»asta za sobo ko sme p<> pravici. j>o vrednosti, namenu primernih posebnosti, kot najboljša pasta za zobe priporočiti, ker, če s.' rabi, pusti v ustih prijeten okus in lahen hlad, in pomaga /a Slabi duh v ustih. Ravno tako se lahko »mitu t:i pasta priporoča, kterih zobje niso snažni ali pokvarjeni, ker, 5e 86 ta pasta rabi, odpravi so na zobeh se drž'6i, tako škodljivi zobni kamen in zobje ostanejo v dno beli, zobno meso vedno zdravo in dVrStO| prav koristno jo to zdravilo mornarjem in prebivalcem na morskih bregovih, kakor tudi onim, ki po vodi potujejo, ker škrobuta varuje. 26—o) Cena za škatlo 1 gld. '11 kr. a. v. I»ohi se v Mariboru v Bankalarjevi lekarni, pri g. A. W. Konijtrn, lek. Marija pomočnica, jiri g. P Kolletnigu in v Tanehinann-ovi bukvarnici ; v Celji pri 1'rispet ju in v Iiaumbachovi lekarni; v iicmskem Landtlergn ]>ri A. L. MiiHeijti. lekarfni V tJb'iclienberga |>ri V. pl. Feblbacbii, lek.; v Ktinjictili pri 0. Fischedu, iek.; l.eihiiitz, lek. vdove Kret/.ig; l.jiiliiiueru lek. F. l'essiak; Mllfek lek. pl. Bteinbergf 9 1'tnjll lek. E. Keitbammer; Ita.L'toii lek. F. Sebnlz in J. \Veitzinger; v llre/cali .1. Bohnl- deraobitaebj Ragatee iek* Krisper^ Kisiivodi v lekarni: StainzV. Timoniok.lek,; BI. Bistrici J, Dienes, lek.; slov Brađen J. Kaligarič; Podeetrtek Vasulik lek. Varat« dinu A. 11alter, lekarnici. ovejc volne, kakor tudi največi sprebir storjenih blaga iz kakor t oblek za gospode, dečke in otroke, kakor je iz spodaj stoječega kazala cen ra Črn in barvan palmerston, kastor & Elastik, vatel p., gld. 180, 8.60, 6.20, 0,60, s. siv. moder, rulav, nap boj i blbor po gld. :>..'»o. i. S.r.n. t, s, ',». Crno sukno, broall tifet po gid. i, 2.60, 8, B.60, i. 4.50, •">. 5,60, Crn in barvan neruvten ]n> gld, 2.60, v ;\.'. 5, 6.60, Crn in siv toskin po gld. 2.60, 8, 8,60, 4, 4.60, 6. Najnovejše v modnem blagu za cele o- vidno: od goldinarjev -'.r.o. do goldi« Eaimund Baza, M.H.liliiai \r. :t y C-iiMli-ii priporoča svojo najboljše sortirano zalogo domačega in tujezemskega modnega sukna bleke nnrjev *. Najnovejše blago za hlače in oprtnike od gld. 1,80 do gld. 6. Šest četrti široka, fina raševnu v vseh barvah <.d gld. •_'.•"'<> do gld. Stir četrti široka, fina, volnena raievna ^ od gld. 1.60 do gld. 2.60. Stir četrti široka raievna <>d 60 kr. do gld. i. Hiago za talarje na d niti, krep, lipa in lastin od 60 kr. do dd. 8.50. .Ve Če se pošlje mera. je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost koraka. P''»V*/' '-.'/ledi : Žaketi od .... Sako od .... Črne obleke . i, hlače . . . Cmi in beli oprsuikl Razi. hlače <»d . . oprsniki od t Iprsniki z rokavi Bamaie .... Ponočne suknje od Obleke ta dečke . n || otroke Lovsko suknji iS Fra7° kmečke in najboljše štajerska raševne, tirolskega 3ukna in dufcla od gld. C do gld. 22. /.imanja naručila se hitro za povzetje storijo, za rcelno in najcenejšo postrežb'* *y Talarjl po predpisa na (boljše i /.delani od......t? .i. 15 do gld. 85 Suknje za duhovno od 10 „ n •J'-* Zimske suknje <»d . i- , n 60 Grome suknje od _ l(l n - l'la-ei In raglani od _ . 45 ateksikanski plaiči s kapuco od .... „ 15 „ -j j Popotna guba is ra- ševne od .... n 10 n ■ji i Mestni kožuhi od . . n 40 . ., 11111 Fraki od . . _ 15 „ . 26 Suknje za salon in hod 1-' h a "J."' „ 19 80 6 n n 24 „ 24 a '* » H 46 12 „8.60 n n o n L8 -> B T* Q " 6 n „ 12 o ft l 6 n 30 n ,r> 10 „1.60 » 8 garantira, novlečne rvči se radovo\)no zamenjajo. (68—5) lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelo v še k. Tiskar : F. Si k a z a in drugi.