Oar Write U. Today I Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA ZA List slovenskih delavcev v Ameriki. JSPHONE: Clielsea 3- 1242 Ctate Matter trmber Zlat. IMS at Um I*«« OffW* U Mm lut N. S, Act af Cmtcm a( March M. 187«. . 241. —Stev. 241 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 17, 1939—TOREK, 17. OKTOBRA, 1939 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izr&cmi nedelj in praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ W Volume XLVII. — Letnik XLVI1. APAD NA ANGLEŠKE LADJE emški aeroplani napadli pristanišče Firth of Forth ONDON, Anglija, 17. okt. — Okoli 12 nemških i ANGLEŠKA LADJA POŠKODOVANA | pred novo stavko Farmerska unija je zapretila s stavko, če ne bo konci oktobra plačana cena, $2.15 za mleko. ALBANY, X. Y., H>. okt. — Meti vožnjo se mu je začela ka Dairy Fanners u- odlašati vest: — Kaj če je do smrti.' Uiuieil v lil o- oplanov je povrnilo polet angleških aeroplano v! MMi A I" 11 I/ M DUI V A K If II iel takoj prve dni vojne ter napadlo angleške ■■ICI JI Y llCfv lUlllU jne ladje v vojnem pristanišču Firth of Forth na otskem. emški aeroplani so spuščali bombe na bojne la-e ter je bila znatno poškodovana križarka South-pton. a bojni ladji Mohawk sta bila poleg 13 mornar-tudi ubita commander R. F. Jolly in poročnik E. hea. 12 mornarjev oa je bilo ranjenih. ACNI BOJ JE TRAJAL POLDRUGO URO ngleški aeroplani so se s sovražnimi aeroplani ustili v boj, ki je trajal poldrugo uro in v katerem bili izstreljeni štirje nemški aeroplani. Nemški alci so hoteli bombardirati vojno pristanišče Roth in razstreliti železni most v Firth of Forth. PADALCI SE NISO VSTRASILI SOVRA2-NEGA OGNJA avzlic hudemo ognju z bojnih ladij in obrežnili terij s 3 nemški letalci metali bombe in so se sled-ič tudi zapletli v boj z angleškimi aeroplani. Ob isu napada je čez most peljal osebni vlak in potki so bili priča vročega zračnega boja. Po izvedeni napadu so nemški aeroplani odleteli proti vzho-[u. Angleži «o izstrelili štiri letala. KAJ PIŠEJO BALKANSKI LISTI O RUSKI IN ITALIJANSKI POLITIKI NA BALKANU New voli nija j«* zapretila z novo stav- prodajalca pobil ko. ileseca s««ptembra je bilo j če ga ni, utegni določeno, naj dobi fanner —j zkeui koučebu. ^J.osu zii sto funtov mleka, k* Stopil ji* v neko trgovino ter vsebuje tri in jm*! odstotka ina- telefoniral St. .Johns bolnišni-m-oIic. Po mnenju unije pred- ei v Long Island City: — Na stavJja ta cena direkten izziv dvorišču hiše .'IH-13 .*J3. ce>ta,'trezno presodil Predsednik unije A. Wright,' Astoria, L. I., boste našli kov-j se strank. \ ki je nic-1'i'a avgusta uspešno vodil stavko producentuv iiile-. eioveica. i zact'in< uso-Finski sporazum tREBIVALCI MORAJO ZAPUSTITI OTOK V FINSKEM ZALIVU HELSINSICI, Finska, I 7. oktobra. — Finska vla-je odredila, da morajo vsi prebivalci zapustiti o-c. Hogland v Finskem zalivu. Vlada je prebival-pozivala k *'dobri volji", da so olajšana pogajala z Rusijo. Hogland ima okoli 1000 prebivalcev in Lor jim je lilo ukazano, da zapuste otok. je to znamenje, da inska pripravljena otok odstopiti Rusiji. Poley loglanda hoče Rusija še dva druga majhna otoka, jih potrebuje za obrambo Ljeningrada in vojne-pristanišča Kronstadta. države, je sklical za dan Sj. oktobra velika protestna zl>o-rovanja. — Če se ne bodo povišali čeki na +J.15, — je rekel predsednik Wright, .— bo izbruhnila dne -Ci. oktobra stavka proti prodajalcem mleka in družbam. Več mu prodajalcev je obijulbila plačati farmer jem sto funtov mleka po $2.15. Tu- čeg in v njem težko ranjenega človeka. Obveščena je bila policija, ki Romunska sodba o italijanski politiki Organ runiunskega zunanjega ministra "Tinipur' se vra n na posle« i nji Mussolinijev govor v zvezi z novim položajem * Kvropi in ]>osebej na Balkanu ter j»iše med drugim: 4* Mussolinijtir govor je še enkrat pokazal, da se Italija trudi za omejitev sedanje vojne. Vse dosedanje Mu-solinije\ o zadržanj« je nudilo mogi^čno oporo miru. Mussolini j«* vedno \ čija prevzela 48 odstotkuv vna-tako zaupanj-, nevtralcev kakor vojskujočih! n)_- trgovine Jugoslavije, Boise z;.iedajo, da samo Italija lahko pripomoiC !garske, Grške, Romun-ke, Tur- Mnenje o Balkanu RIM, Italija, 16. oktobra. — Balkan, dolgo vrsto let imenovan smodnišnica sveta, se je v sedanji »vojni v Evropi otrescl tega naslova. Vsakdo je prepričan, da iskra saj do pouila-di ne lw> zenetena. Medtem pa skuša vsaka balkanska država obdržati normalne razmere ir vse upajo, da bodo mogle ostati izven katastrofe. Nevtralna jugovzhodna Ev-ro]>a je neprecenljive važnosti za Nemčijo, ker daje Nemčiji lo odstotkov cele množine surovin in je obenem velik trg za nemške industrijske izdelke. Skozi balkanske države pa tudi vodi pot za rusko blago v Nemčijo. Zadnjih šest let je Nemčija v balkanskih državah vpeljala trgovino. Preteklo leto je Nem k popolni likvidaciji -sedanje vejne ali n saj k njeni omejitvi m; j «"'ije in Madžarske. Po zavzetju zač«*tne dimenzije. Vsi pa tudi ve«l«>. da mor«* samo pravična j Avstrije in Čehoslovaške pa se ka V gornjem delu liewyorske Obveščena je bila policija, ki; mir, ki hi spot vzbudil zaupanje in ubranost v mednarodnil je odprla kovčeg in-v njem na-1 odno/ajih, razči-titi viharno c\ rop.-ko ozračja. Ltalijan-ka pri šla Mc(iilla napol mrtvega. zadevanja zaslužijo vse oriziiai.jc in naklonjenost \>»-h, ki d« Jlumela so še istega dne a-! lajo za mir. retirali, ki je brez oJmtavlja-' * * * nja priznal svoj«* jim je. zločinsko tie- ZANIMIVA DEBATA V New Yorku se je vrši di newyorski župan La (iuar- 'javna debata med znanim ipro-dia nam je »ajameil to cene. gresiveem Philipom Le Folet- tea, bivšim 'bili poni guvernerjem drž i-ve Wisconsin, in izdajateljem časopisov Frankom K 110x0111, tlo naletele na slab<».Mese<-a av-.ki j«* pri zadnjih predsedniških •rusta smo dokazali, kaj zmo volitvah kandidiral na republ'-remo. V slučaju nove stavke kanskem tiketu za j>odpred-1». m«*d farme rji še večja kot je bila pred dvema scccma. Mi smo -i ge. je Naenkrat so se pa pojavili pomisleki. Toda družbe, ki -skuhajo farmerje prikrajšati, bo- lo« me- apadna fronta. fEMCI SO NAPADLI PRI LUKSENBURGU PARIZ, Fran«nja, 17. oktobra. — Nemci so ^ veliko silo na-hdli Francoze blizu luksenbuiške meje ter so v sedanji vojni |rv i ž -topili na francosko zemljo. Nemcem se je j »osrečilo za-'.«»ti obmejno i.as Ajmch, tenia ^(i ibili kmalu zo[>et j^regnani. |a n.ip:i bo lo Sunu t najbrie v kratkem pričeli. Fraiu-ozi s«i bili na na-pa«! po|M»lnoma pripravljeni, ker so a pričakovali. Zato so tudi še pred nai>adom o«lpoklu*ali pre-ne tsraži* v ozadje .Nemce so ipustili priti zelo blizu, nato pa (Nadaljevanje na 3. strani.) _ IZ ŽIVLJENJA VELEMESTA Dvajsetletni Frank Huiuel v l/oiig Island City, N. V., bi rad odj*eljal svojo ljubico ^ karo na izlet. Ker ni imel kare, je telefoniral 55 letnemu proda- sedniško mesto. La Foilette je proti pred-vesti zina-!sednikovemu predlogu, naj bo dovoljena prodaja orožja vojskujočim se državam, doeim jc! Knox zagovarjal pre ruski intervenciji na Poljskem ter italijausko-g*-škem pomirjeiiju. Stajnov piše med drugim: "Italija je nevtralna. t raidno .sporočilo, ki j* bilo preil dnevi objavljeno v Rimu in Atenah, dokazuje, da ho«V v -porazumu z ižarski vladni orgmn "Pester Lloyd" takole razlaga novi razvoj na Balkanu v zvezi /: urveljnvljenjem ruskega činite- k1!1^^!^!!!":' s,lKlI° brigati, kdo naj zagospo-j "Napredovanje sovjetske armade ni moglo ostati brez vpk- ........... *...... f ,Tr ,juje v Kvr(*pi: zavezniki ali ya na ono glavi, nezavestnega 3vezal, mu za]>ečatil usta z obližem, ga stlačil v velik kovčeg in odnesel kovčeg na dvorišče. Nato se je s svojo ljubico oil peljal proti Be»r Mountain. S FRANCOSKE FRONTE 4K>ljša jamščina proti vojnim zapletijajein. Javnost je opozarjal na dejstvo, da so me«l leti 1914 in 1917 evropski nev- postavijo svoje od noša j o z Moskvo na nove osnove. Potovanje tralci prodajali orožje obema strankama in se niso vmešali v ivojno. je trgovina še 'povečala. Poglavitni izvoz Balkana }«• tobak, žito, meso, sadje, rude in olje. V sedanji »vojni pu potrebuje Nemčija zlasti mnogo petroleja iz Romunske, iz Jugoslavije pa živež, svinec in cink. Nemčiji sedaj ne kaže, da lu v padla v balkanske države, kajti s tem bi ji bili odrezani v-i viri za največje potrebščine, med katerimi je posebno velike rvažno-ti romunski petroh j. Ko bi Nemčija vpadla v Romunsko, teoložaju. Nemčija tudi mnogo prispeva, da balkanske države pridelajo čim več poljskih pride dala Rusija takoj -po Mvojem posegu 11a Poljskem v raznih« kav, zlasti f*a lan in druge smereh, se na Balkanu tolmači jo kot pozitivne obeležbe smel i in mej ruske akcije. Sedaj so balkan. države pripravljajo, da Angleški delavci zahtevajo višje plače LONIXJN, Anglija, 17. okt. rastline, ki dajejo različno tvarino za industrijske izdelke. Nemčija je dobra od jemal ka Balkana tako v miru kot v voj- tnrškogti zunanjoera ministra Saradzoglu v Mo-kcvo nudi za t> zunanjo priliko. Razna poročila potrjujejo, da Saradzoglu ni odpotoval v Moskvo le kot zastopnik «voje o-kot nosilec raznih predlogov drugih 'balkanskih držav. Tako jejnavi vezi jo blago v Nemčijo, med drnsim zelo verietno. da bodo 11a dnovnem rrvlu razgovo-( Praiv [M^seibno velike važno-rov vprašanja lxHločih odnošajev. Nekateri dobri opazovalci,sti za Nemčijo je nevtralnost gredo pri tem 00*0 frako daleč, da napovedujejo sklenitev poseh-,balkanskih držav, kajti skozi nega na-kta med Rusiio in balkanskimi državami. . . j nje prihaja v Nemčijo blago iz Dalie piše "Pester Llovd "Po doseotrebščinain znatno ( podobno italijansko oolitikn, ki so tudi v tej zvezi izkazuje kot bardirajo angleški in franco- Slika, ki je bila poslana po radiju, nam kaže francosko težko aretilerijo na potu na fronto. povečale. Majnerji hočejo imeti centov več na dan; farmski delavci, ki vso imeli dosedaj 30 šilingi«/ na teden, hočejo i-meti v bodoče 40 šilingov (de- izrazito mirovna politika z velikimi zaslugami za Balkan." PERKINSOVA PRIPOROČA PREMIRJE Delavska tajnica Frances stih zadevah, ki so v prid a-set dolarjev.) Železničarji naj Perkins je rekla včeraj, da bijlueriškeinu delavstvu v spks bi zasliižili najmanj po jx'tde-t Roosevotlova administracija šneni. set šilingov 11a tetlen. Nadalje najraje videla, da bi zavladala! — ('e je popoln mir nemo-zahtevajo višje plače tekstilni popolna sloga med Delavsko goč, — je rekla Perkinsova, delavci. i federacijo in Lewisovim koii- Življenske |>otrebščine se|gresom, ker pa to zaenkrat ni draže od «lne do dne. Posebno mogoče, naj bi se sporazumeli živila so se znatno podražila, lin delovali skupno že vsaj v t'- ski aeroplani; po železnici in cestah skozi Poljsko, toda ceste so v zelo slabem stanju, iu po Donavi, katera pot je najbolj varna in zanesljiva. Rusija more v-e .blago, namenjeno v Nemčijo, pripeljati po Črnem morju do ustja Donave, vsled česar namerava Nemčija vse naj bo že »vsaj premirje skle- svoje ladje, ki vozijo po Ren«, njeno. Delavstvo stremi po inU poslati na Donavo za pretvoz ru, v intere-u vso ameriške jav- Haga iz Rusije in balkanskih (Nadaljevanje na 2. strani.) 'držav. "GfiSS II E O D ■ New Toii Tuesday, October 17; 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) D, -GLAS NARODA 99 J. Lopata«, 11 ibor* officer«: NEW YORK, N. T. * i 46th Year UtUID IT1BI DAT RXOKPT SONDAX8 AND HOLIDAZS M wrtlwwnt on Agreement la eeto ^to vaji Uac EjiAa^a ••«••• Ea Mi leta_______ Za A*trt late aa AflMriko «$••!§ fl« (M^ me Za Ne« T or k aa celo Z« pot leta ......... Za In^ifiiTfr aa celo Za »ol leta ......... lato . . $7 00 .......88.20 lete .. $7 .00 ....... $3.00 - . *OLAH NARUOA" i IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfll PRAZNIKOV NRDRLJ IM iJUf NARODA-. 1 tM WBR 18 !SLJEPflONE: Kfc STREET, NKW [Rflw k—184$ T08UL N. I FINSKA IN RUSIJA Par ur [*> tistem, ko je odgovoril angleaki ministrski pr«*dsednik NVvilh* CUaitriierlaiii na Uith-rjero mirovno j ionu« i ho / odločnim: "N«-!", j«- objavil nemški diktator, da zavarovalni sirdem. -<-'laj vojna zar«*- za«Vla. Takoj naslednjega dne ji* bilo | ».m hiVno, « ta Im» Nemčija |M»vt*tovala z rusko in italijansko vlado glede na«laljuih li k rej »o v. Za« »ikrat »e še ne vr, zahtmul Hitler <>d Moskve in Kima. naj zavzameta hingtonu govore, da je vprašal ruski kom war za \ nanje zadeve, MoNftov, Steinharta, ki je ameriški po slanik Moskvi, če hi bila ameriška vlada |»ri pravi jena prevzet i vlogo posredovale*. Kaj je e n«- v«-, zvixI luidaljnim postajanjem. Stalin in M • iI'jIhv >ta finsko d^le^arijo natraiieh s*' nadaljujejo priprave za Vojno. Finska >e hu oIIih'iio uprla vsaki o bile jH>v>em osamljene, dočim -o za Finsko švedska. l>anska in Korveska. < *e bi skušala napraviti Rusija iz Finske »vazalno državo ter ji v-iliti nene viral no >tnliwV, ji l»odo skandinavska ciržave magari z orožjem v roki pomagale braniti njeno nev-t ra I no >tališee. Citatelji se gotovo še opominjajo, da sta tekom čelio-► lov a še krizi* leta JiW8 izjavili Finska in Švedska, da bosta branili Aalandsko otočje proti nemški okupaciji. Rusija hoče te otoke za svojo strategično pozicijo v lialtiku med Fin-ko in Švedske-. Po svetovni vojni je Lina narodov odredila, naj 1«» o toe j«« pod njeno protekcijo. To ni bila posebno pametna odredi««. kajti v slučaju vojne bi lahka vsaka t>ojiijoča se država, ki bi ji u?pelo izkrcati vojaštvo na otočju. oifrfttala sosednje države. Vsledtega sta Fin-ka in Švedska sklenili utrditi Aalan-~ko otoeje ter sta naučili otočane samoobrambe. To se je zgodilo v začetku tekočega leta. Ako bo Rusija okupirala ali napadla Aalandsko otoeje. ga bo Finska branila in Finski bo prišla Švedska na pomor. Novi program starostnega ----zavarovanja — Najmanjši zaslužek ki vpravi-čuje do pokojnine. VPRAŠANJ K: Star sem, ali se vedno delam, panmlo zaslužim. Koliko moram najmanj zashižiti na mezdah, predno ?ii\hu za;>ro-iti za pokojnino? (MMioVOK: Ako >te lelali od januarja 1939 do jainijp 1940 in -to v tem času zaslužili vsaj $."U>0 na meadah, lioste vpravičen dobivati mesečno pokojnino, ako ho^te tedai pre-j je med otrok bi bil vfpravičen do mesečnega pačila $KJ.(M) dokler ne postane 1H let star. Inozemci in socijalna varnost. VPR AŠANJ H: Ali je res. da so le ameriški državljani vpra-vič«jni do federalnih in držaiv-lih -taro-lnih pokojnin? )niMK)Vf>R: To velja le -lede pokojnin, ki jih večina dr- žav nehali stan. deb-Mi ill boste ž«1 (J5 let Pokojnine za delavce čez 65 let stare. VPRAŠANJR: Postal sem (m let slar v decemibru 11K57. Ako dobim delo. bom vpravi-čen do ine-ečno po(kojniiie o l federalne vlade? OnOOWXR: Da, ako delate vsaj IS me-eeev [>;> 1. januarju na taikem delil, ki spada Plačila za delavca, ki zasluži $75 na mesec. VPRAŠANJ K: Postal boni (Jo let star v januar ju UHO. Moj za-lužok znaša $7.'» na mesec in sem stalno ziU>o»!cn od leta 1!KJ<; naprej. Moja žena je za ci o leto -.tarejsa od mene in služi v neki družini \e morem dobiti državno pokojnino, ker stanujem v lastnem domu. Na koliko federalne pokojnim' smerni raeniiii»ti f <>IXM>V'<>R: Aik«» prenehate delati, dobivali l»oste ^'2^.77 na ee. /ač»»n-i ml 1. januarja 1 !I-M>. Dodatno vaša žena je opravičena do $11.."iH na mesec, kar sku,i»aj znaša $34.75 na mesec. Dobil je enkratno odplačilo. VPRAŠANJ H: Mseca februarja laiHke-a leta sem ilo>e-2fel starost 6i> let in doliil enkratno ost no-za varovalni sistem, ne napravlja nikitke raxlike med državljani in inozemei. Kako izračunajo mesečna pokojninska plačila? VPRAŠANJU: Kaka je formula, na podlagi katere se iz-računa, koliko zavarovani de-hnvee naj dobiva na mesec, ko preneha delati tm> 65. letu starosti! OIXJOVOR: Mesečna |»okoj-nina znaša 40 o0 ]>o\ipr<«čne mesečine plače, dodatno 10 ooviša leta 1!>40T OIXJOVOR: Ne. K leno l-stotni davek na plaee, h kateremu mora th*lo«lajalee ihnlaja-ti v o j 1 od>t„ or-tane isti t Umu let 1940, 1041 in 104l>. Plačila za samce. VPR AŠANJ F: Star sem 6*2 let, sem samec, ali vz*lrzu.jem postamo mater. Bo moja mati kaj dobivala, ako jaz umrem. OlKX>VOR: Vaša mati bi dobivala polovico pokojnine, do katere \i sani bi bil vpra-vieen. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Peter Zgaga TEŽKO JE, TEŽKO . . - I. -- ODLOČILNI ČINITELJI V MODERNI VOJNI. BODOČA UREDITEV POLJSKE Dokler vprašanje, kako končno urediti jioljske pokrajine, ki -o po sporazumu - »Sovjetsko Rusijo <>d 2M. septembra pripadle Nemčiji, ne bo rešeno, I »o veljala uredba, po kateri Vo te pokrajine podrejene nemški vojaški upravi, na eelu katere je po stavljen general von Rui*d>teter dr. Fran-k za. civilm> upri«\<». General Rumlsteto nemško armado na |K»lj^kenl ozemlju, ki jc delovala na v-zhoilu, dr. Frank pa je eden najboljših nemških pravnikov. Mesto Odan.sk ne bo spadalo po*i nemško vojaško upravo na Poljskem, kakor tudi ne vzhodna Šlezija. Ta Šle-zija namreč, ki Obsega industrijsko ozemlje Katoviee-Rrhiiik, je sedaj združena z nemško 4Šlezijo iv rajhu in je z tnianskoei vred uje«*a del. Z rajhoni bodo na vsak način združili tudi Poznanj in Pomorje, ki je pred vojuo tvorilo'provinco zapa-ko držaivo, ki 1k> seveda pod varstvom Nemčije. Na Ceško^iavaškiein nt bilo težko najti I>olitike, kakor je prerine« I ni k HaHia ali bivši šef češkoslovaškega generalnega štaba Moravee, ki bi sklenili z Nemčijo to-zadevno fio^lbo. Kako bo na Poljskem, bomo šele videli. Pravijo, da bo taka Poljska dobih; t ta«li svobodno cono v ^danskem pristanišču. Zaenkrat ipa ao to samo ugibanja, ki [ta imajo preeej tnlno podlago. V Berlinu namreč močno pcxlertujejo, da je Sovjetska Ru«ija vrnila Netneiji veliko pokrajino, to je lublinsko vojvodino in pa de! varšavske, tako da bo ozemlje, ki ga je dobil.. Nemčija, skoraj rflključno poljsko. To razodeva namen rajha »v ^pora2mmu oim;čjo tehnikov in znanstvenikov. ki so bili člani nje.jjove-^a genera In iei>a štaba pod votl--tvoni uenerala C nuita. Napoleonovi tehniki im a^ospodar-'tveiiiki so iwneli pripraviti "mi ustvariti poboje za njegove ledeni lame zrnate. (Josi|)odar--:ki in te-hnični problem torej ni nov r>a vsiljaije seveda mno-iro bolj važne, zamotane, tehnične in !£o.<-|w>da-nske prohle-me, kakor v Napoleonovi dobi. Nt* sam1) količina, temveč tudi ka'kovost V4jtratešike i>ojm<* o vojni li operacijah. Po izkušnjah iz svetovne vojne je j>otrebnih T)(H) do 7(H) topovskih strelov 7A\ uničenje ovir, ki zadržujejo v ohrainfbni liniji napredovanje eet. Ptant^oska ofenziva pri Verdnnu. ki s»* je zaeela 2ti. aviTnt-ta 1017, je ntala *2s<) mi-lijivnov 7-la4ili frankov samo za r»00 ton porabljene munieije. Pri Malanaisonu so Frawnzi izstrelili 3f).(NN) ton rmniieije. to je 210.000 zlatih frarnkov. Pri napadu v (tiam-pa^lli |r;i se porabili 40,(M»> ton munieije, t<» je 280.001) zlatih frankov. Toliko količino munieije more proizvajati saano o-elm o organizirana vo.fna imluvtrija. Zato je razumljivo, da .so si v zadnji li letih v vseli državah z mrzlično naglico ^ra in delavei oh t»-j priliki zahtevali : splošno po\ išanje plače za 10 eeutov nn uro; 10 centov bon lisa za vsako uro po* pohlanskega dela; 1(1 centov ho-iva Vesl nusa za vsako uro nočnega d<-la; dva tedna plačanih počitnic. domovina, i j>op je bil zai kašlelan, i vsi sudci in čiuo ci v belem Zagrebu. Na k ko — \ -a domovina. Nekega dne — -bilo je j petimi leti, — dobi Antun . kič pozi'\", naj privle v Bi«og in naj se osebno zglasi v 1 celariji, tam da bo že zve kaj in kako. Pop, ki mu je ziv pretolmači), mu je sv val, naj se iietnudoiua cxl| vi, kajti da 'beograjska go. da ne pozna *ale, Boga mi. rrežko je bilo pri srcu st ku Aiitunn Kokiču, kajti meni nič, tebi nič, v Beogi ni šala. Vest ga je pekla, k njegovo srce je bilo brez i) ha in čisto, kakor njegova hav do domovine. Toda pot je skrbela in občevanje z vi ko gospoo rni c i i zj; i v i 1: Prav ni«'- ne dvomim, kakšno bo stallšec. ki i^a bo parlament zavzel napraim Veliki Britaniji. ^Tla^{a- se je odločila podpreti Veliko Britanijo v njenem velikem boju proti nasilju z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Prav tako rem prepričan da pozdravlja kanadsko ljudstvo t;ilkisto Francijo, ki je v sedanjem boju na e«lnik kanad-ke vlade ie nato podrobno pojasnil, kakšna bo podtpora in pomoč, ki jo }k> Kanada dala Veliki Bita-niji in Franciji. V prvi vrsti bo prevzela aktivno ob-raniho svojega atlautskejra o-brežja in Nove Funulhindi in bo podiprla Veliko Britanijo zlasti na podiočju letalstva. Že doslej se je prijavilo ogromno število Kanadčanov v letalsko slu/bo v Veliki Britaniji.{zmotili Kanadska industrija bo dobavljala Franciji in Veliki Britaniji mauiieijo in vse potrebno letalsko in voj.no orožje. Rj, velika Jugoslav Velika, ogromna in razs<*ž Ne konca, ne kraja te ni tem se posebno tisti prepr ' ki mora iz kršne Like pe Beograd. Tfxla vse ima -voj konec, di ta pot ga je imela. Tež korakov je priromal Antun I kič v Beograd. Dobri ljudje mu povedali, kje je tista k cel arija, v kancelariji mu pa gos^poda povedala, da je la storjena mala jmsereška ae Simnna Cekiea iz sosednji 'sel«. Antun jim je opros kajti {KjgreŠko lahko vsal napravi, tudi kraljevska da ni nezmotljiva, še prav isebno jim je pa oprostil z; ker so mu činovniki za poj R"o poirreške darovali iz -v« ga žepa >t<» dinarjev za ]hu z;i >trah. < >. dtibre ljudi ima inovina služhi, Boga jim, smiljene ljudi, tako mi maj Sto dinarjev! To je nov Nikdar še ni bil Antun Ko tako srečen in tako bogat, kor takrat, ko so se go«*po BOLEČINE V KITU t NMU ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne premiajte bolečin v kitali. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, boiečin v kitah in zgibih ■ pri prostim drgnjenju i Pain-ExpeUer-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga Do sedaj je če bilo prodanih nad 17 mDjonov steklenic. Kopit« Pam-BapeCer. Zahtevajte Pun-lxpdkr i ADVERTISE IN tJLAS NARODA' pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Za f 0-30 $ 9 2».— f 57.— $112.80 $107.— Ur 100 Ur 200 Ub bllO Ur 1000 Ur 2000 Ur 8000 KEU SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENI ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AJLI DOLI izvidi). NUJNA NAKAZILA ftjEMO PO CABLJE ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BURSAS) SI« W. ISUi ST., NEW YORK Bt-on rati je veliko niento o>ol»ito ti>tt'^a leta s?o bile v«* izredno ilobro obrodile. Is voviee jt* bilo nič koliko, •iljiivovioe nogo vode v Antu Vein selu. In vprašam te, brate, ali na vsem širnem .svetu kaj l> še^a kakor kruli, slanina šljivovim? Ni jih večjih brot, in tudi Antun Kokič veilt'l, da jih ni. Stopil je v kafano in si deset dinarjev privoščil tol teh f »ožji h dobrot, da mu je lo kar milo pri sreu. Milo |ki ženi in po deri, m (M» domačem selu. Še eno ro šljmirviee je naročil, ^ ni mn bilo za novac, ki vsled poffreške kraljevs sf»oile tako zlahka za«l Po drug*i meri «e i žalost uzpremenita v in nevdnHenje. Kekaj m klo, da je njegova »veta u. ] morodna dolžnost, poklonit slavni vladi in ji izrabiti hvalo, ker cek> pojrreiki ■ tako očetovsko >krhi zji s\ zveste sinove. Ker ga v vladno palačo l postili, se je pomešal med m xioo, ki se je zbirala jired i (Halje prihodnjič.) GLAS N 1 BOD I" New YoxC Tuesday, OctoKer I 7. 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY AX VI K KONJIČKI ŠKREBLJAJO .. I i i-i m j«, j^fn v vi iL-k ill g« frail. Vse /nitko »•je in \Ht/M vii»4ke gorice, ta. oprta <»b kolje, drži jm^I ji ari k-ja mikavnega gniz Ija, t»nmH»m^n, ziatorriečega. *«ra — ka4«or «• dogaja 4crimo-t« ?i del tega tihega nastajanja. ki ivarja jagode dnitfiicvBfj-, m t ka . , . Srnini jmj tpori«*e izmotal«* mrasa, ix ne-rviuMi iioletnih neviht * bx'-o. |xilef!.e *U"*e . . . Ze V **ep-n;hru vi^i tin trtah grozdje, Ineč ivoji* o*reje, in -e -reč izmotava raznim »o v razni* nt. (1-t'iu, d«*^<*t -mi h i, t»iu "ii-iiN-iifm m«—•»-mi iMiitn o/ilin .Mili »vojn pravu v-«*- Ao. < nj«->tfov j«- iiMf-an in icen. tako zvnni *\ovet vise pojavlja zdaj v trroz.l ju V i-tih toplih oktohr-kih levih, ki naj jih ofievat jn—nik pfifnj«. n«*/aio in sla<1^ ali nuj jih preti^koje kc-i k aa -v i > j način kemika — i-"taja v tista »nov. i daje vinu oot«*m li^covn ravo ime. Ki*!oba lu'Ei. kef -la-Hior, ki -e ifcHtoličiij«*, (fc»f Hm*-1 vina je -enioiTiN- i. IK>hra b^firui teiV pr« -«-. - .govori viničar, goni vimnrrudnik. TWli mmopro V* > j n m i -kri-> v tej ratnja »da Sko-ti. ki Wli v irrozulj« aro*no-cv#*t vi-in ki um daje pravo ime.** V teh izkušnjavah j<* vsakoletna sreča in ne« reč a za vino iii za vinogradnika. Kaj pa ho, če nastopi nenadoma mraz. je--eimki mraz.* Kaj no, če plan« nepričakovana jesenska nevihta. .-hibo vreme kl jub oktobru, ni polije toča ! Zdaj ko ni za-Jiim! evotja dež. ko ni začetkov ubila -uša, ko polettoe nevihte iii-o )M>bile trte? Ali bi ne bilo haš zaradi ča>kanja. zaradi hrepenenja |Ki -e boljšem — v |m»I uri uničeno vw\ kar je 1h» 1-rilo \>e leto T Pot rpljnje. pot rojenje !** iMMiri ki omf|M)tee - rivojtm — "klonem. kloiiKpa/* XV bodi malodušeii! Vse se lahko ziro-di. je, če je taka božja volja. V«ifcdar s«* ne daj za|M«lja-»i izkusi javi — n«* beri prezgodaj. da ne Ikj v kleti rno^ta. ki bi ira |M>t<*m moral sveti Martin kl-titi." **( akaj, človt4c, čakaj, kakor ii(r»ra čakati je-ert. čudovito! — le |»oglej, kako se oko pa-e po je-en>ki pokrajini. Vse driiiračni oličutki se |Mirajajo v .-ix^u kakor tiste dni, ko :rle-da- te pokrajine i-fMimladi. Ke-j«*. dnMvi v oktobru so približno *.ti;uki dnevom marea ali a-prila. Hladna vlaga se ti* dotika. -»veži oku.- te poljublja na ustnice, gričevje -e ti približuje kakor (loiirliuli. Vendar t«' sili pomladi nekaj. <)a -topas «nMočneje. In^lj prxljctna, z v«-č-jo energijo, zdi -e ti. da se ,teev. Viničar, skrben ,iieumoron stražar in ustvarjalec- teh do-brin, zdelan sicer, tripeč. kljub vsi-mu nekako ponosnio gle«la v -vet in če treba zavriska. In skrita žeija se rodi v srou njegovem, ki se je ne zaveda, ali jo čirti. ()j, če bi gos»pon, viničar. obleki je z žuljavi-mi. rokami v potu svojega obraza. v pomanjkanju. č<* bi ta gospiwlar začutil t'» lejjoto in li mu -ree reklo: (ilej, nagradi vi niča rja za njegov trud in delo — pa hi bila pesem beric in klonipotcev kakor pesem veličine človečka, in z zadošče-•nj«'in tii reki»l: "l)a, dobra letina j«- letos!" # • # Sv. Terezija je pozdravila, se ogladala in rekla*4 Berite.** I'll tilgatev je bila v poluem raamamt. Clraneli so možnarji in pištole -o |w*kale. (vlačile ho se pe-mi, igrale harmonike. Prasniik^rgatev je bil vsak dan in praznik dela. Na pre--i pa je ]»reš^>anj škrtal in stikal zmečkano grordje, da je teke nKištt cunkoma v kad. Ko je bil odmor in je sijala luna, so rezale 4pbanice. vse sirove i.n mastne in pili so sladiki mošrf. Vmes pa je ovc tel a ljubezen. Ko je pa tako k polnoči nreš-pani -edel. so premirji razkojiali tropine, poten-tali in zoj>et zložili v koš, da je ore^tiani druirič stisnil in iz-ce»li' zadnjo kapljo mošta. Kraji Slovenskih goric. Lju-tomer-kih. OnnfPkih, Halo-.-kih in drugih — kdo bi vse našteval — so Šo vedno v božajoči radosti jeserodkeara sonca! STARIH ČASOPISOV. JAJČNIH LUPIN IN PEPELA OD SMOTK — NE ZAVRZI. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $6,000,000.00 Za ožje informacije gled^ zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika druitva SNPJ Glavni stan: r 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Stari časopisi so. na primer, ja-ko nporalnii za čiščenje o-kerinkih sip. Sipe umi ješ, o-brišeš in izdngneš - te'te in emajlaste p4cai7 io črnilo izbomo sredHnro zoper molje. . Tuifli jajčnih lupin ne bi panel i nikdar proč vreči. Zlasti so uporabne za pieo za ko-ko»ii. vendar pa naj bodo zmeraj dobro porušene, če bi kure zobare srveže: jajčne limine, bi jih to zavedlo, da bi začele tn-di jajca kljava^i. • * IS pepelom od sniotk in cigaret čistimo »rebrne predmete. P«pel stremimo na krpo in drgn emo doti<%ii . predmet 8 teni. Č^e potem še podrgnemo z volneno krpo, se srebrnina tako sveti, kot bi bila nova. ROOSEVELT ČESTITA WA^HDTCFTON, D. C:, 14. okt. — Ob priliki delete obletnice ustanovitve reilne zračne poštne zveze med Združenimi državami in Argentino je poslal pretiseduik Roosevelt p"-snieno čestitko argentinskemu predsedniku Ortizu. NOVA ODKRITJA O HIPNOTIZMU. Xa kalifornijski univerzi je delal nwtavaio prof. K. M. Dor-cus številne poizkuse in ž njimi dokazal, da hipnoza ne vpliva na hipnotizirane ljudi tako dolgo, kakor -o do-lej mislili. Dr. Dorcus je strokovnjak za bipnozo in je svoje poiskuse delal pre«l .številnimi *trokov-njaiki. S temi jniisikusi je j>o-i^iKMlbil donuncvo. da hipnotizirani človek ostane v transu tako doigo, zabil na važen opravek, terila -e ne bo mogel več vrniti v laboratorij. Odšel je, ne da bi prej abudil dija'ke iz hip nr,ze. Potem jih je skrivaj o-p:»zoval r.kozi irkence; večina hipnotiziranih dijakov je kmalu vstala, čini je profesor odšel in iz!kazalo se je. tankov in o-koli 10(M) vojakov. POMORSKA BITKA OB NORVEŠKI BKHGKN, Norveška, 17. oktobra. — Prebivalci ob južnem obrežju Norveške so proti večeru mogli opazovati ogenj iz to-pojv ill videli tudi goreti neko ladjo v Skaggerak morski ožini blizu Kristiansamia. I/, teira -klepajo. da je morala biti velika pomorsko bitka. Norveške patrolne ladje so oilplule na morje, toda so pozne, je sporočile, da niso videle nikake goreče ladje, vsled česar se je najbrže morala potopiti. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaH*. _ Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klo.šterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. ID. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce-®*rja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. - F1Da tobaka. Moč m pravica. — V vojni krajini. - Prard? c?*d bratoma. VlLL ZVEZE1K: Ivan Erazem Talenbah. — Bojim ss ts. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz uevošcljivosti- — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X". ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo ^ čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefana Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovin-flke slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomena besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čadovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver and Blei" ter biser naše ncrelistike: Gotrpoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-Y tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana ix>-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. Lanspreškega. 269 strani. Zapiski gospoda V tem ITI, zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. 8 Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 'GLIB IIBDDP-Few Toll 1 i 11.1 u fTuesday, Octoter 17, 1939 Kje si bil tako dolgo7 R™n*w lx življenja — Za "Glas Naroda' SO priredil L H. Kakor hitro mogoče pregleda But polja. Nikjer dolgo ne po.-toji, mogoče pa tudi njene oči niso danes videle tako oi>tvo kot «ic*er. Danes tudi nobenega delavca ne tri mogla odmerjati. Pre\ oe je \nla hvaležna in cTečna. Kako uro zatem, ^ko se je ločila od Klau^a, se snideta na kii%M*jo. Klaus dvigne Ruto s konja. Malo dalje, kot je bilo jxtrt^Lfflo, jo tndno drži in v brezkončni blaženosti si gledata v oči. **Rut — moja Rut!" *'Klau»s — moj ijiubi Klaus!" Svetlo jutranje ecmee pade *kozi veje dreves in trepetajoče raasvHljuje steze. Počasi hodita eem ter tja. Klaus je Rutinega kcnja pri vedel k drevesu. Neizmerno m-nogo imata povedati in tukaj se jima ni treba bati nobenega po->kušalea. Klaus Ruti pove, kaj namerava napraviti in Rut ga pazno posluša. Nato pa ga Rut ko če dvigne v njej zopet nogotov strah, vpraša, ako ima tudi v resnici vse potrebne listine. B<*li popolnoma brez akrfii, Rut; we imam in tudi moj potni list. katerega £fco daj *cm tudi te skrbi zaradi tebe j-ešena. Toda ^knbno pazi na svoj potni list. da ga ne izgubiš." "Bodi brez skrbi, ne nosim ga s seboj, temveč sem ga zaklenil v pisalno mi-zo v sobi, ki uri jo je teta Marija velikodušno dala na rszpolaco." m Razbojnik Rogan ustreljen }L*RIBOR, 23. sept. - Naj sta bila neki Peša in čevljar koncu Koroške ceste se je odi-1 JazJbinšeik iz Studencev Po-grala 23. >ept. v prvih popoldanskih urah krvava drama. Pod kroglami policijah stražnikov «se je končala razbojniška kariera ananega vlomilca in razbojnika Alojzija Rogana. Daix* je prihitela na policijsko »stražnico nefca ženska ter je \>a prestrašena javila, da se nahaja v njenem stanovanju Alojzij Rogan, katerega iščejo vise slovenske varnostne f>b-Ja-ti že nad mesec dni. Povedala je, da je Rogan včasih stanoval pri njej, ko je že bila v Studencih. Danes do«poldne pa je nenadoma spet priSel na njeno stanovanje na Koroško eeelo ter zahteval, da n*u skuha obed. Seveda je prosila »»aj gre po živila, sama pa je odhitela na ■stražnico. Povedala je. da je razbojnik oborožen s puško in samokresom. Na .stražnici je bilo premalo stražnikov, zato so takoj telefonič-no javili na policijski komisa-riat. odikoder je prišlo več stra-Xato je oi HLOVOTTE (YUGOSLAV) DAD Rut zadovoljno prikima, ne sluteč da potni list tudi tamjgan zelo nevaren in dobro o- š.!o deset policistov v označeno hišo, ki stoji popolnoma na koncu Koroške ceste na južni •strani. Hiša je proti cesti pritlična, proti Dravi pa je eno-nadtttropna Stražniki so hišo sknlwio o-bkolili, da bi jim razbojnik Tli ušel. bi .®e mu podarilo zbežati proti Dravi, bi lahko pobegnil čez vrtove po zaraslem bregu, v slkrajni sili pa bi skočil v reko ter se -iku-šal rešiti s plavanjem. Ko ie bila lii-sa obkoljena so stopili štirje stražniki s samokwi v vežo. Ker <=o vedeli, da je Ro- sebno nevarni so postali razbojniki letos konec julija. Stra-hcfvali so vso Dravsko dolino ter zagrešili nešteto ropov. Konec aviguVta se je atnxlenBkim orožnikom posrečilo Roganovo tolpo razbiti. V Betnaviskem goze V zadnje čase držal mariborske okolice, in to ga je poguhi-lo. Rog?«n je imel s seboj čisto novo kol«, ki ga je najbrž u-,kra*lel. Imel jo lovsko piLŠko brez nabojev, ki jo je ukradel kmetu na Poiioriu. V samokresu je imel deset nabojev. Pri njem so na^li nekaj denarja in steklenico solne kisline. Vedno je pravil zngncem. da ima riripravlien .stnip 7*1 slučai če bi ga ririjeli. Pe-Wlaria] jo, da -e bo s strunom konsčal in da ne bo živ padel v roke orožnikom. varen. Zelo pa je Rut pomirjena, ko od Klausa izve, kako hoče hiti veliktdnštm do njenih sorodnikov. Prizna pa ji tudi, da hf če to naplaviti samo zara
  • išnvite nas še enkrat goapod doktor! Noooj se bomo .mili in nas bo zeio veselilo, aiko borno mo^li z vami nekaj ir govorita. Ali pa mogoče od svojega zaipovednika ne do bite ki etiketa dcf.rrta za c&i*(k sosedcr\'?,' Klaus me zasmeje.. "Na#>r*e Fiplch ne brim vrprašal za dovoljenje Ako >mem priti, prkkm rad." "Imenitno! Ali naj pošljem avtomobil po vas, o^spod ooktor?" vpraša Hiarlie dobrohotno, ker n^u ni bilo treba biti vec ljufbosnmen ra Klausa. , "Najbrie a ne morem natančno določiti. Tola prav rad rarpravim VHk l*rrohod do vas. Ali se «mem enkrat povabiti na zajtrk? V jntranjih urah je najlepSe hoditi.-" - {Nadaljevanje prihodnji*.) ■borožen, so pripravili orožje. Stražniki so se postavili na vsalanil Ro^an v vežo, držeč v vojni pehota odločila predor levioi lovsko puško, v desnici i-ikozi sovražno fronto, pehota pa samokres. Ko je zagledal stražnike, je ustrelil. Streljal je na policista, na srečo pa je strel zgrešil. Streljal je se en-'krat. toda tudi ta krogla je zgrešila. Tretjega pftrela pa ni mogel več oddati, ker so istočasno počili štirje samokresi in vse štiri krogle so razbojnika zadele. Zgrudil se je na tla. in stražniki so se vrgli nanj ter mu odvzeli orožje. Ko so videli, da je nevarno ranjen, so obvestili reševalce, ki so ranjenca naložili na avto in od peljali v bolnišnico. Med pre vozetn je Rogan umrl. Alojzij Rogan. ki so ga prijatelji klicali "Džurs" je bil *tar 28 let in rloma iz Prekmu-rja. Neštetokrat je bil kaznovan in je od-edel več let v ječi. Letošnjo poietje je ustanovil v mariibonski okolici veliko ro-nansiko tolpo, s katero je izvršil več nevarnih roipov in vlomov.. Povsod so nastopali zelo nasilno. Glavna pomočnika pa bo že morala biti tako mo demo opremljena, da bo prodor in bliskovito zmago morala takoj doseči. General Pariani priznana, da poleg modernih ofenzivnih sredstev tudi oforamtba že ima najmodernejše n??inrave. vendar pa bo •bliskoviti prodor mogoč. Med svetovno vojno bliskovita zmaga in hiter prodor ni bil mogoč zaradi tega, ker vojske niso imele primernih sred-' stev. Večinoma so riizna poveljstva poskusila izvesti prodor tam, k.ier to strateško ni bilo mogoče. Prav ta-ko poveljstva uspehov ali prodorov niso izrabila z rezervami, predvideni prodori pa tudi niso bili zasnovani tako obsežno, da bi se vsa voiska lahko^ gibala po načrtu takega prodora. V^e to se bi pa danes lahko nadomestilo s tenv če bi danes •T>ravo orožje ob pravem čpr-n r>o?rtavili v razvoj operacij. f*e bi se sovražne postojanke ves zmo sovražne črte in .10 zasedejo. Sovražnike v strelskih jarkih ali na postojankah bi nato lahko pregnali s strojnicami ali z ročnimi granatami. Vzporedno pa se ogenj topov ves čas nadaljuje. Admiral Oavagniari pa je objavil Članek o tem, kako i>i naj postopala vojna mornarica, da bi dosegla nenadno zmago. Za Italijo je važno to. da njena vojna ;n/rnaricu ne bo raztresena več morjih. Mornarica bo branila takozvano "notranjo črto." Italijo ne more motiti, da je premoč na morju na strani sovražnika. To premoč, bo Italija prehitela s tem, da ima ob vsej obali o-gronmo oporišč. Od tam bo lo odhajale v borbo podmornice. Glavno pa je, da bo vsaka italijanska vojna ladja, to je vsaka vojna edinica morala povsod postopati čisto samostojno in bo zato od poveljnika oil vis 11 o. kako bo naloga vsakega dela italijanske mornarice iz pol njena. . Poveljnik letalstva general Valie je objavil članek o nalo-srtli . ita'ijanskesra letalstva. TtaliiaTKSiko letalstvo bo moralo opravljati svojo nalocro na zelo r^asež^em pro^toni. kajti sovražnik bo podlegel šele tedaj, ko bo klonila tudi njegova morala. To pa bo mogoče doseči sanio z zasedbo "prostora" in s spremenočenii. To pa je zopet mogoče doseči samo na ta na- bo moralo letal- stvo napadati glavna središča rov#azneo:a letalstva in indu-strije. Pri tem pa bo važnejši uspeli, če bo bonuba padla na električno centralo in ukinila električni tok mestu kot pa bombardiranje in pobijanje prebivalstva v mestu, ki je o->talo brez luči. Za leta stvo je glavni |>ogoj usedla presenečenje. V ta namen se morajo izrabiti vsa sredstva. Sicer bo treba dra-iroeena letala pametno upo-rahljart. kadar pa bo koristno, pa bo treba poslati v borbo tudi ogromno število letal. 16. 19. 2«. U. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. >35. ANGLIJA IMA DOVOLJ ŽIVIL. Prehranbeni minister j«* sprejel novinarje in jjm izjavil, da je Velika Britanija v prcliranheneiij oziru docela preskrbljena. Zaenkrat ni govora o tem,, da bi ministrstvo hotelo ali moralo uvesti kakršnekoli omejitve prehrane v pri-hodknjih 3 ali 4 tednih. Živila so v izobilju ti a razpolago. Sele po tem roku bo morda potrebna racionalizacija potrošnje masla in masti, torej živil, ki jih mora Velika Britanija uvažati iz tujine. pre ( / n: KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjako jacero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK Belgrajski Bisrr (Vitoj Jelen B*-t»rška Vfdržfvalka B«j tn Zmaga (J..s» f SpOjuia Bttii^ni Darovi (Rudolf Vra1 BuRiki > o j ska < H. Maji' Dedek je pravil (Julij Slui.šal Devica Orleanska I>ve sliki < Ksavcr Me Al Duho v ni iMtj (Luvrcui' SkujM Fra Diavolo Fran Baron Trenk (Ojuro I'audurlc) Gozdovnlk. 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (II. Maj Hudo lirezdno ( Fr. Krjav.-Humoreske, Groteske in Satirt. (Azov In Tem > Korejska Brata, trtica iz misi' nov v Koreji (Josef S|iillma[ Krvna Osveta Mesija ,Pr. Jegli .Mladim Srcem, povesti Ta mladino < Ksavor Mefik Maron, kr^anski deček z IJI nora Musolino Ob 50-1 .rt ni ri dr. Janeza Ev. Kreka Tarižki Zlatar Patria. Povest iz irske jnnai! dobe (II. Fed^re Paberki iz Roža (Ivan Alltrelii Popotniki, novele in frtice (Milan Puue|J> Požiralec Pravljice <11. Maj-r Pravljice in pripovedke za m dino IS. Kopitni Povesti in Slike (KniTer Mešk Ptice Selivke (Tairor Praški Judek (Josip Vol Praprefanove Z*odbe. Povesti (Aj)ton Stražar) Prst Božji. I. zvezek Prst Božji. H. zvezek (Anton Kell« Preganjanje Indijanskih misij t »arje v (Josef Spi llma Rdeča in bela vrtnica (Anton Huonde Revolucija na Portugalskem Srsto s Šesto (H. Federt Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa ^mida Štinlent naj bo (S. FinX^a Strahote vojne Suneški Invalid (S. K<>5utii Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Spi Uma n) Veierna pisma (Marija Kmeto Vrtnar (TaKor Volk Spokomik in druge pov» za mladino (Ksaver Me5k Vojnimir ali Poganstvo in ki (Josip Ogrlnee Zadnja Kmečka vojska (August Senoa> Zadnji dnevi nesrečnega kralji S. KoSiituik Zbrani spi^l za mladino (Engelbert Gangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. piaulnsk Zgodovinske anekdote (Dr. Sara ho« Zlat okopi (Josef Spillma, Zmaj Iz Bosne, povest \t. bos? ske zgodovine (S. Košutnlf (Vezava nekaterih knjig J« od lei nja nekoliko izkaitna.) Ako ima kaka knjiga več zvJ kov, se šteje vsak zvezek knjigo. POZOR ! Ker imamo nekaj teh knj v omejenem številu, nave« te pri naročilu več knjig, Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda! 216 WEST 18th STREET NEW YORK 43. ) 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 53. 54. 55. 56. 57. 58.