is pr»wiko»

Holi(U7»-

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdnlikl in uprtrnllkl prostori: M5T 8. LawndaU At«.
Offio« of Puhlica ti on s 1667 South LawndoU An. Tolophooo, Rockw.ll 4904 rrrrrrffrrrffffff ffffff»r»rr»»»»fm«j
.tkar xxvm.
Cona lia ta j« t6J»
I J*»MI? I«. lMt. al ta«
u»4*r AA A tap« W M.r«fc ». ITI«.
CHICAGO. ILI., PKTEK, 0. AVGUSTA (AUGUST S), 1935.
BuhoertoUoa 90.00 Toarly.
STKV.—NUMIIKR 155
AccapUnc« for »ailing at opocial roto of pootago providod for In loetioo 1108, Aet «f Oot. t, 1917, outhorii.d on Juno 14, 1919.
Urjenje protivojnega sen-I timenta med delavstvom
fijno je obsodilo že večje število delavskih unij, ki zahtevajo, da Amerika napravi konec mili-tuTimu in ostane nevtralna v slučaju vojne. Učitelji za enotno fronto proti vojni in za mir
v*
jeci pod silno draginjo
Primanjkuje jajec, sad ja, krompirja in mesa
po deželi, kjer je nastopil mnogimi delavskimi orga-cijami in konvencijami.
fighinRton. — (FP) — Med jiškim organiziranim de-rtvom je zadnje čase opažati širjenje protivojnega sen-dU, poroča Warren D. Mul-delavuki tajnik Narodnega ia preprečen je vojne.
•fljšel sem več antivojnega nenta med delavstvom ka-kdaj prej," je rekel poroči Federaliziranega tiska ^	_ Nezadovolj-
^ llJ! "I"! "ost rac« draginje je med nem-
Skimi masami postala že tako velika, da je pričelo skrbeti že tudi vodilne nacije. Cene so v
Zadnje čase so se izrekle pro-	^m ob te™
i vojni državne delavske fede- čtt*u * 2.° do 30 odstotkov vifi-tije Wi«consina, Tennesseeja'|e\ Raciji pravijo, da so temu i Georgije ter konvencije uni-1^ J°8^anuk. kapitalizma" -feiezniških klerkov, nogavi-j kak°r d»bl bl,a faš atičnft Nem
in učiteljske federacije. lf,Ja k*J f™?** kakor Pacati I kapitalistični pekel!
Učiteljska federacija, ki jej Cene 80 8e pogebno podražile vala v Cleveland u, je spre- jajCem, sadju, 'krompirju in me-resolucijo, v kateri urgira flU. Najslabša jajca stanejo po r 0 delavsko federacijo, 't centov komad> aveža pa ^ organizira enotno fronto *est do sedem centov Krom ir
delčkih, liberalnih in pa- je b[l lani po dva centa funt, leta. elementov proti voj- to8 bi ae po izjavi nekega vodi|_ .oboroževanju in militarizmu. (nega nacija „mora, prodajati
učitelji obžalujejo "velike po tri cente in pol", kar pome-tfvnunti za prepojitev mladi-1 ni, da je cena Jirorgpirju še vid-!i iingoizmom in milita is-♦j*, Ztt pomanjkanje saidja in
m po agencijah kot so civilne visoke cene dolže naciji "mrzlo irmtične kempe, vojaško vreme" ter "kapitalistične o-mranje v srednjih in višjih .stanke med kmeti in trgovci", in s sedanj i m načinom Slabše goveje meso stane 40
•ft-vanja zgodovine."
tinconsinska delavska fede-ij« je na svoji konvenciji 'ila militaristieni vpliv v iKih CCC in zahtevala od-»o kontrole teh kemp po vojni departmentu., Z drugo N*Uo je obsodila ves mili-_ utični program vlade in vse "<la vse pripravi imdu-> in delovno ljudstvo za im-JTialistično vojevanje v kateri; deželi."
švicarska unija opozarja ^no večjo vojno nevarnost "zločaste smernice a-v'ade, industrijskih in >W;r*kih elementov, ki jih Unije poziva na *m'! a mir, proti voj-f^izmu. Njena konvenci-J*je u vse zagonske J ,' kl "treme za ameriško P^jo V bodoči vojni.
^lavKtvo prispeva vojake * v;»jne in delavstvo je tu-; 1 '»ktor, iR katerega pri-;j';;Hlki mm in se ste-■llT!1^ MM,nicijnkih to-1'ravi resolucija L	^'lezniskih klerkov,
•i'IZk "prejHa na "i™ zad-
C v Orleansu.
, " " prepreden je voj-W	višini
^'ovanjem tka
centov funt, dobro pa še več. Za sviinje se mesarji kar tepejo in iplačajo vsako ceno.
Trgovci pravijo, da komaj životarijo. Ce nastavijo višje cene kakor jih določi Vlada, so aretirani.
Odkar je prišel Hitler na krmilo, so povprečne tedenske plače padle na približno 20 mank. Za časa Bruningove vlade so znašale 32 marfo na teden, leta 1929 pa 46 mark. V enem letu so pa cene narasle, kot že prej omenjeno, od 20 do 30 odstotkov. Drastično poslabšanje notranjih razmer tudi deloma po-jasnuje obnovitev terorizma in povečanje istega proti "sovražnikom" nacijske Nemčije — proti vsem nezadovoljnežem.
Domače vesti
Se vrnila iz domovine
Cleveland. — Mrs. Ana Somrak se je te dni vrnila i e starega kraja, iz Vavte vaai na Dolenjskem, kjer je obiskala svojo 86 let staro mater. Iz stare domovine je prinesla lepe vtise.
Si zgradil dom
Cleveland. — Znani brivec F. Sanabor si je zgradil nov dom na 16723 VVaterloo rd., kamor preseJi tudi svojo brivnieo.
Novi grobovi
Calumet, Mich. — Staršem Shuteta je umrla 10-letna hčerka Mary. V bolnišnici je bila dva tedna radi bolezni na nogi, a je zdravniki niso mogli rešiti.
Brook!yn, N. Y. — Ti/kaj je umrla Marija VHar, stara 76 let. V Ameriki zapušča sorodnike.
ChishoJm, Minn. — Za srčno hibo, za katero je bolehal dalj časa, je tuikaj umrl Frank Se-1 verinaki, dlan S. H. Z. in star 66 let. Ne zapušča nikogar razen žene, ki je pa že 20 let v umobolnici.
Kandidira za derifa
'Somerset, Pa. — Med 17 kan-
Nemškim ladjam obetajo blokado
Antinaciji zahtevajo vladno aUcijo v interesu ameriškega mornarja
Wa*hington, 8. avg. — Antinaciji v Ne\v Yorku bodo blokirali vse nemške ladje, ki priplujejo v nowyorško pristanišče, ter skušali pi4ei>rečiti njih vkrcanje. O tom je bil državni department včeraj oficielno obveščen, ko je do njega prišla deputaoija antinacijake federacije v Nevv Yorku, mednarodne delavske obrambe in levičarske mornarske unije.
Z Jamesom O. Dunnom, načelnikom oddelka za zapadno Evropo, je depulacija petih članov konferirala pno uro radi a-meriškega mornarja Lavvrenca B. Simpsona, ki|je bil dne 28. junija aretiran M Hamburgu po nacijski policiji *rudi posedovanja radi kali ne Iftorature.
Delegacija pravi, da je bil Simpson ugrabljen, pretepen in vržen v nacijsko temnico. Dunn je delegaciji povedal, da je o
AMUE IN MARC-ANTONIO0 NOVjSTRANKl
Ustanovitev delavske stranke gledata vsak z drugačnega vidika
ORGANIZIRANJE DRŽAVNIH STRANK
Washlngton. — (FP) — I)a mod glavnimi zagovorniki nove delavake stranke nI enotnosti o vprašanju, kakAna naj bo ta stranka, je razvidno iz radio govorov kongresnika Amlieja it VVisconsina in kongresu i ka Mar-cantonia iz Nevv Yorka. Oba gledata na razvoj tegii gilutnja z drugačnega vidika. Strinjata se le v tem, da dežela potrebuj« novo več ali manj deluvako stranko.
In kt«r je kongresnik Mamin-j tonio videl, da je čikaška konferenca prve dni julija dala i drugačne smernice gibanju ka-
didati za dkrajnega šerifa je K°v sl^aj pa preišče posebna tudi 27-4etni Joseph KoroAec, ki komisija.
njegovem tflučsju dobro infor-1 k(>r J,h	J«
miran, da ni bil .prt^pen in da! »t«vnoJistopH iz odbora, ton-
se dobro počuti. Simpson prUe' k	^ ^^
pred nadjsko sodi*če. Obtožen1 dovo,j®n M	Je tudl
je komunističnih aktivnosti. De-	pre<lsmlnlštvo Common-
legacija je zahtevala od držav- Health federacije, ki naj da tiv-
nega department, da pri nem- ,JlM,Je ,U,VI delav*ki wtran!i!-ški v-ladi izponluji' pravico, da| n^unih	ki sta jih
Simpson dobi zagovornika Mednarodne delavske obrambe, nje
kandidira na demokratskem ti-ketu. On je delavec in ima mod rudarji dosti prijateljev.
Kakor poročajo iz Nemčije,
imela po radiju po čikašlkl konferenci, je razvidna večja diferenca glede nekaterih važnih vprašanj z ozirom na smernice. Amlie bi rad usmeril novo gi-
je Simpson v koncentracijskem1 v ""'Irazredne vode teh-
■	. ^ ^	. _________ItikL Ml> i itlf	i ^	I M	MAII^llk	M
KONGRESNIK MAVERICK ŽIGOSA MILIT ARISTE
monopol
municije in
WaHhington. — (FP) — Tyd-ings-McCormackov zakonski osnutek proti "pohujševanju" armade in mornarice je dobil močnega kritika v kongresniku Ma-vericku iz Texasa, ki dela večje preglavice militaristom v kongresu in vojnem departmentu.
Cikaiko delavstvo proti tamanitški cenzuri
Chicago. — Cikaška delavska federacija je na svoji zadnji seji sprejela resolucijo, v kateri zahteva popolno svobodo glede govorniškega in drugega programa na delavski proslavi na Labor Day, ki se bo vršila v Soldiers Fieldu. To je odgovor na odredbo okrajne komisije za parite, ki skuša diktirati, kdo sme nastopiti kot govornik na tej proslavi in kakAcn naj bo' program.
Socialistični delogatje so tudi senatorja svarili federacijo pred kazu-1
taborišču v bližini Hamburga.
Deputacija je obvestila državni department, da se bo "Človeška blokada" nemških ladij v newyorškem pristanišču nadaljevala toliko časa, dokler Simpson ne bo opročen. V tej blokadi In bojkotu bodo sodelovati
nokratov. Govori In poudarja "ekonomijo obilice**, "produkci
jo za rabo in ne za prof i t," o potrebi "legalnega" prehoda iz kapitalizma v novo druftbo in "nativnosti" gibanja. Preko razrednega boja bi on rad prešel z apelom na sploAno javnost
Stavkarice slekle skebinj*
Policija aretirala 27 stavkaric in tri moške
Dallas. Tex.t H. avg. — Krojaške delavke, ki so na stavki pri I.oreh Mfg. Co. in Morten Daviš Co. že šest mesecev, so se včeraj posluiile nove taktike. Ker niso pri skebinjah nič o-pravlle z rotenjem in plodi ranjeni, so se včeraj po*lužllu drastične akcije in pričele trgati obleko z njih, jih polotile na kolena ter jim jih nametata po hrbtišču in jih nato v Evini obleki podile |>o ulicah.
Te "medicine" je bilo deležnih deset stavlkolomk. Osem od njih so bile akebkinj«, dve pa nedolžni žrtvi, Štiri skebinje ao popolnoma slekle ter jih na-klostlle, ostalih šest je pa še obdrtalo nekaj obleke na sebi.
Stavkaricam je preprečila iz-gotovitev dela policija. Ko Je prihrumelo 10 policajev na lice mesta, se je začel splošen pretep, ker so se stuvkarice postavke tudi proti "postavi". V pretepu je bilo ranjenih šest ost*b, med temi dva policaja.
Policija je aretirala 27 stavkaric in tri moftke, sorodnike delavk. IzpuAčene so bide pod poroštvom. Policijaki načelnik jim je rekel, da "lahko stavkate In mi vas ne bomo motili; toda iko prenehate biti "ladien", vas bomo aretirali."
Stavka je za priznanje unije, »višanje plač in izboljšanje delovnih razmer. Vodi jo krojaška unija I, L. G. W.
vsi antinaejiski elementi v New| |n	vrata vsem zagovornl-
Yorku. PiketiraJi bodo tudi glavni urad nemške linije in United Staites Lines.
Koliko je vredna
kompanijška penzija
VVashington.—Koliko so vredni privatni penzijski zakoni, katere protektira amendment ('Jarka k programu socialne zaščite administracije,
kom diktature.
Kongresnik Marcantonio ne da počenega groša za "končni cilj" in program, ki bi stremel le za odpravo kapi tal Izma^ Po njegovem mnonju ne bo nobena delavska stranka prišla daleč, če se bo koncentrirala na program "produkcije za rabo" In "ekonomijo obilice". On Je za to, da kc udari kapitaliste |h» žepih, namroč prisili, da skrbe
njem simpatij do detroitskega j* razvidno iz konkretnega alu- za brezposelne veliko bolje ko
/ 'U u nlikun /1/wil(fVil L » t	i	m/, i a	a t i I t	,	..	fii	II
zdaj, skrajsa delovni k in sploh
radiožupnika Charlesa Coughli-	^ nekega 70-letnega strojni na, kateremu je komisija za	^a, ki je delal 45 let za neko že-parke odrekla vojaški stadion	|t.Injco in bil odslovljen brez poza shod. Delegate so opozarja-	kojnine. Družba pravi, da ni li na Coughlinov antidelavski	u,,rttVičen do nje, ker se pnnl rekord. Coughlin ima večje	(|a|j6jm časom ni dal zdravniško simpatije tudi v čikaških unij-	pr4»jHkati. skih krogih.
k< »"entrira na takojšnje ekonomske zahteve delovnih mas. Vsak b«*g pred razrednim bojem j< igra ptiča noja.
<7ii je tudi za epotno fronto z vsemi elementi, ki ao priprav-
I O tom slučaju porocjt A. O. |j,.„j iti v boj za program takoj-, Wbarton, prtHlaidnik mi driarod- ^n jih aahtev, ne glede kaj kdo
misli o diktaturi proletariata
Poljedelski delavci |	-trojnikov Za tega
• •	člana se je zavzela unija, ki sku-
se organizirajo	kH drutbo priMj|jij nM pia.V vanje
Kakcrsfield, Cal. — V okraju	|>enzije, za kati-ro bi ga rada
Kern je bilo zadnje tedne orga-	ganila. Clarkov amendment bi
niziranih i>et krajevnih unij po*	perpetuiral vse privatne |H'nzij-
Ijinlelsklh delavcev, ki so dobile	«kc sisteme, ki ho za delavci' baŠ
jjoslovnice mi Ameriške de lav-	majhnega pomena ali pa tudi le
ske federacije.	vaba.
<» diktaturi ali pa o demokratičnem procesu. Vsaka delavska stranka, ki bo vredna imena, mora sloneti na ekonomskih organizacijah delavstva In farmarjev. Sploh Je to glavno, v*«« drugo pa manj-Aega pomena.
UMIK n* S. »trunl.)
Verižne trgovine se vračajo v stare čase
V Denverju so zvišale delovnik od 40 in pol do 69 ur na teden
""»a df
»nv^rjcj,
'»» ii proti
inr fr.a<J
nRtri « - " 'LeU 1909 je Nemčija spreje-*** '«bruU V ",UČajU ,a ",ično P°*tavo," je rekel v go-
|voru pred Narodnim svetom za lav ka federaci- PrePr<^^nje vojne. "Nemški mi-L riogavičarske I,iUrizem ^ bil P°"t«vljen " H|,ii Tydings-1 VMHko kritiko. Zdaj pa poglejte 'kon.skj <a«nutekt :kje Je Nemčija.
vaaki kri-! Tudi Tydings - McCormackov ' IK«I krinko, da predlog postavlja ameriško ar->n mornarico mado in mornarico nad kritiko in! idejami. Obe na<l civilno prebivalstvo. Pod zahtevata spre- j tem zakonom bi bila lahko pro-' remjlucije sekutirana vsaka mati. ki bi pi-"ar"doe gardi- nala sinu, naj pride domov, ka-lfl I* rablje- k<ir tudi vsak stavkar. ki bi rotil * 'a razbija- vojaka, naj ne strelja v stavkar-"il*ija spi v je. Sploh bi bila vsaka kritika ' f voja- miliUrizma lahko onemogfičena. "••»rca	Kongreanik Maverick pravi, da
'^kov z* tem pre<Ib»gom stoje "ladje-' r/ tudi ■pa- fradniški raketirji." trgovska i zbornica in generalni štab. 1
k t
k
t .. s ,
•a-
b ^ i
hu a
Denver, ( olo. — (FP) — Vse verižne trgovine v Denverju in okolici no se pričele vračati v "stare čase" kolikor se delovni-ka tiče. Nič več ne IhhIo uslužbenci delali po 10 in pol tire na teden, marveč po 60 ur in ob Mtari plači.
8 I. avgustom je zvišala de-iovnlk na 00 ur na teden za Mto-t i ne svojih uslužbencev Safety Stores kompanlja, ki ima verižne trgovine v |>etih državah v teritoriju Skalnatega gorovja "Nevvdcalski" didovnik je ostal le /a 15 pokov v tukajšnji |m«. karui te družbe. Kazlog /a to je dejstva, ker so peki organizirani, trgovski klerki pa ne.
V "starih ranih" so bile ve-ritne trgovine najbolj nolorične / o/irofn na dolg delovnik. Zamorile so v kali tudi vsak poskiia za organiziranje uslužbencev, linijski voditelji so bili mnenja, ko hitro bo delovnik znižan na unijski dtandard, da ga verižnim trgovinam ne lat mogoče |m»daljšat i brez opora med imluž. belici. Ampak a<» se motili, Proti podaljšanju delovnika niso uslužbenci dvignili nobenega protesta, ampak vz«di odredbo patetično na znanje.
O tem ptslaljsanju delovnika ni črhiiil l#e*edice noben tukaj* nji kapitalistični dnevnik
DELAVSTVO V FRANCU! PRO-Tt REDUKCIJAM
Stavke, nemiri, izgredi objeli Francijo
M02N0sf" SPLOŠNE STAVKE
Parie, 8. avg. — Francija je tudi včeraj videla širjenje re-volte med delavstvom in tudi med farmarji proti vladni de-flacijriki politiki, kl je zapopa-dena v redukcijah plač in pokojnin vsem vladnim nameščencem In tudi v privatnih industrijah. Te politike se Je po-služila v svrho balanciranja budfteta.
Središče revolte so rasna pristaniška mesta, predvsem Ha-vre In Brest. V Brestu Je pred tremi dnevi izbruhnila stavka vseh ladjedelniških delavcev, kl se Je takoj spremenila v Izgrede in dobila revolucionaren značaj, StavkarJe Je napadlo vojaštvo. Včeraj so se izgredi v Brestu nadaljevali. Ranjenih je bilo 1» delavcev, eden je bil na ubit.
V Mavru so zastavkali pa mornarji na petih prekomorskih parniklh. Pamik Champlaln bi moral včeraj odpljutl v Združene države, radi stavke pa jh>-čiva kot vsi ostali purnikl,, Prizadeta je tudi največja ladja na ivetu in punos Francije — Nor-mandie.
Večji izgredi proti vladni po. Iltlkl so bili tudi v Toulonu, rudarskem mestu Charlevillu,
Toulousu, IJIIu, Eplnalu, Ara-su, Chartresu, Dijonu In An-goulemu. V Toulonu so se delavci zabarikadirall na cestah, katere so držali tri ure. Haz-gnala jih je žandarmerjja, ko je bila domača policija brez rtioči.
Kevolucionarni semiment su širi tudi na kmete. V Amiensu, v departmentu Somme, so kmetje včeraj mi zborovanju zaključili, da se bodo poslužili ekstra-legalnih metod, ker si z legalnimi sredstvi ne morejo izboljšati INcložaJa.
Buržoazija v Parizu Ji* vznemirjena nad spoiaiilčnlmi upori francoskega delavstva. S stavko groze tudi poštni usIužImuicI, Ce bo I.a\alova vlada ostala pri svoji dcflaeljakl politiki, se lahko izrinil generalna stavka, m katero je zadnja dni zagrozil na konvenciji učiteljske organizacije glavni vodja delavske federacije Jouhaus.
COUGHLIN ZA PO-RAZ NEWDEAL-SKIH' POSLANCEV
Dekleta demon»trira)o proti *U.\k"ka/om v ladje Vinu ah % t amdrnu, .N. J.
Commonwealth
College lepo uspeva
M« na, Ark. Tukajšnja delavska šola r«»rnmon*ejilth College, ki jr bila zadnjo n)H»mlad predmet vladne pretaka ve radi njenega "m-amerikaiiuma ", le l»o u«|*eva. Poletni tečaj obisku je vrč Atudentov kakor kdaj pri*), na/l <iO l'ernekuciJe ji ni o nič Ak'MiiAMle radi \elikega Števila protestov uu državni'
avtoritet«.
Chicago. "Father" Cougb-1 i n je definitlvno Izven |(immu*-veltovcga tabora, kakor Je razvidno i/, inlervjuva s (ikaškimi por<seval"i prošlo sredo. Z eno nogo že stoji v republikanskem talairu. Ker Koosevelta po njegovem mia uju ne isi mog«iče po ra/.ih pri prihodnjih volitvah, mu je treba dati zaušnico pa s porazom v*eh "newdtal«kiii" {MMlancev kongresnikov in senatorjev, ki |Hidpiraj<; l(>aiae-vc!t'iv program.
Pred ednik mu je menda najbolj zameril, ker noče nič slUati o njegovi centralni banki, /a .ustanovitev katere je v senatu glasovalo le detet senatorjev Kaj Coughlin misli o KoosevHlu, pravi, da ili za fiak Nekod P* bil njeg«»\ naj-večji oboževalce, zdaj se je začel nagibati pa k stari gardi. V Chicago Ji prišel radi toži* v zve/i z vojaškim stadionom, kjer bi rad imel shod Pravi, da ima njegova unija za "socialno I pravinčost" tukaj U .'170,(NK) članov, do oktirfira jih bo imela j pa Ooo.ismj.

PROSVETA
THE ENLKiHTKNNBNT
tiLASILO IN I.ASTNINA »M>VENHKK NASODNE r<H)P<lBNI JEUSOTB (»rtu W nMut^ kr UM NI*«««« N«U«MI IMMIII SMM»
NiiWhin. u K4nt«#fw 4rtU»« <»*•■ 'Kani t* K>M4O MM M Mu MM M ^ M«	M tam bu. M UKM"
ta CMIU 17 A« m	Wlu «S 7« i« |*<I lat«. m imummI*«
MM.
**mrri*tUm ntol for »ha UnH«<1 Htata« InMft ItMMl • od < «>^4a M M prr >#»r CklcMu «"4 < icaro |7.M |Mr yau. forvtg« nnalrln M M pmt jraar.
(»t.« <«hM»* fo	Uakm^fi 4»»mb> in naf.arolaaih
*Unk«» m m *rala>u	mi ilUfnrn« imMm l«rt»aa.
rartl. 4rn«Mr. p«M«i iU.| mi trna* pu*il>n<«li« I« • «lu*«J«, /a ja pnioAtl |m<4UiIm>.
A41 ari mi t>« mu. u« — raamant Manuarriptn rumimiiil-mli<m« nad uaaol»nu.1 nrttctaa «UI r-* br raUir««* OtKar ■uiiiMrrlpk. »urh na aturUi. pltrt. |m<m»». »te« vili W rrturr^d t« aMMirr oalr	af«»mpai.b, »a<f-a<Mraaa»4 and
mihfi.
Nnalu* M »«a. kar Ima »tU » IUio«i:
1'IMMVKTA
ti iT It tU. UvaM« A*«.. ( Mr«««. Illtaata MKMMKK OF THE EKDKMATCU PKKHS
		
		
Drobiž
Ce bodo burbonci kdaj tem kovali med seboj glede zabitoati, bodo bankirji dobili prvo nagrado. Ameriški bankirji bruhajo silno jezo nad kontrolo po vladi, čeprav je kontrolujoča roka Kooseveltove vlade zelo mehka in božajoča. Bankirji Mikajo, da imajo dovolj spodobnosti za lastno kontrolo in vlada naj drži roke proč.
Ameriški bankirji so imeli absolutno kontrolo nad bankami dolga desetletja, zlasti pa zadnjih dvanajst let in kako so demonstrirsli svoje sposobnosti ? Ali mislijo, da smo že pozabili, kako m banke pokale prva tri leta krize do dneva, ko je Franklin Koosevelt prevzel vlado? Povprečno je vsak dan 78 bank zaprlo vrata ali skupaj 11,2H6, ki so požrle vložnikom okrog pet milijard dolarjev. Taka je bila sposobnost ameriških bankirjev v preteklosti! Mar bo kaj bolja v bodočnosti? Niti malo ne, če Jim vlada pusti proste roke. V istem času ni niti ena banka propadla v Angliji in v Kanadi Je samo ena zaprla vrata.
Proč s privatnimi bankami!
• 00
Pred tremi leti je bila objavljena uradna statistika, kl je pokazala, da je 200 korpora-cij posedovalo večino industrijskega kapitala v Združenih državah. Na čelu teh dvesto kor-poracij Je bilo 2000 direktorjev in med temi je bilo več ko tisoč direktorjev, ki so bili na čelu vseh teh korporacij.
Razumete? Na primer John J. Johnson Je bil predsednik te družbe, podpredsednik druge, tajnik tretje, blagajnik četrte, direktor pete itd. Kdor hoče gos|>odariti pri toliko družbah, mora pri vseh imeti večino detoic, da se lahko sam izvoli.
Ta statistika lahko odgovori na vprašanje:
Kdo poseduje Združene države?
• • •
Klerikalci v starem kraju ne morejo dovolj prehvaliti sedanjega ražima v Belgradu, v katerem je njih vodja dr. Korošec miniittr notranjih zadov. Slovenski klerikalci so naenkrat silno navdušeni za demokracijo. Korošec pa demokracija! Kaikšno demokracijo je Korošec uganja) takrat, ko je kot predsednik vlade vrni i I največji teror in zatiranje v*ake civilne avobodščine v Jugoslaviji?
Tudi danes je še jako malo demokracije v Jugoslaviji. To dokazuje razpust delavske kulturne in telovadne zvez«? Svobode v Sloveniji; dokazuje tudi Izgon tujezemake deputa-cije, ki se zanima za politične jetnike v Jugo-vljl. To je znamenje, da je demokracija v Jugoslaviji Ae zelo mizerna. Noben napreden človek ni tako naiven, da bi pričakoval resnične demokracije ali svobode od klerikalcev. 0 0 0
Dobre duše, ki poboljšnvajo ljudi in vodijo kampanje proti valom zločlnstva, morajo Imeti slalai spanje te dni. Umor za umorom, drug ogabnsjši od drugega, pretresa ameriško Javnost hi dnevni ti*k, ki objavlja divjaške, ostudne detajle teh zločinov, Je taksiran do skrajnosti, ker komaj zmaguje vse te "lepe"
novice.
Vsi ti senzacionalni umori, ki dajejo ameriškemu revolverskemu tisku toliko opravka in v katere so zapleteni vai sloji, moški in ženske, mladeniči in Marci, so fundamentatoo dvojnega značaja: donarni ali abnormalno-st kaualni. Prvi, h katerim se lahko prišteva 90 odstotkov vseh zločinov v Ameriki, izvirajo iz diungliško-ekonomskih razmer, drugi pa iz podedovanih abnormalnih nagonov živalske nature. Mislite si, kaj morejo doseči poboljševalni kampanj ar j i. ki ne ssmo totalno ignorirajo te fundamentalne vzroke, temveč Jih celo (tospešujejo. Na primer katoliški kam-panjarji, ki .fanatično nasprotujejo znanstve-nim poskusom iztrebljenja ali vitaj omejenja podedovanih abnormalij; tak |Mwtkus je sterilizacija.
Znairost je edino upanje, ki lahko oriatrani fundamontalne vzroke vseh teh zločinov 1. j udje, poaametniki, ne morejo biti moralno zdravi m normalni, če žive v nemoralni in ah-
normalni človeški družbi.
• • •
Fizična slepota je velika nesreča, o tem ni dvoma ('e tu kdo iz rta M sredstvo za povvttU tev vida vitem slepcem na svetu, bi bil to največji iznajditelj t.-ga stoletja
fte ve^jn In veliko večja nesreča je pa men-tsina slepota, ko tfovek ima zdrave o*t, a n<iče videti enostavne resnic«* in dejstev. Maana ozdravitev te al*|»>te bi bila trlumf vaeh trium-fov ia vse čaa*.
Glasovi iz naselbin
trspeh slavja v Salemu
Cleveland. O.—V nedeljo 4. avg. se je pod avapkijo kluba it. 24 JSZ vršila velika proslava Proletarčeve 30-letnice s piknikom v Salemu, O. Na to slavje je bil povabljen tudi zbor Zarja, odsek kluba it. 27 JSZ, ki se je vabilu odzval. Z zborom je potovalo tudi več klubovih članov in članic ter simpatičarjev, tako da je naša skupina štela okrog 80 zletnikov samo iz Clevelan-da. Vozili smo se z busom, pa tudi več privatnih avtov je šlo
Po približno dveurni' vožnji smo prispeli na prijazen senčnat pikniški prostor v Salem. Vožnja je bila res krasna; vozili urno se po cesti št. 14. Med zlet-niki v avtobusu je vladalo naj-veselejše razpoloženje. Manjkalo ni petja ne šal ne zabave.
Prišedii v Salem, so nam povedali, da je deževalo zjutraj od šestih pa do devetih dopoldne neprenehoma, tako da so tamkajšnji rojaki že obupali nad vremenom. Potem, posebno popoldne, se je razjasnilo in nastal je krasen poletni dan, vroč, kakor nalašč za piknik. Torej so bili vremenski bogovi ta dan socialistom precej naklonjeni. Čast in slava jim!
Kakor je izgledalo, smo mi Clevelandčani otvorili piknik, kajti mi smo bili med prvimi. Za nami so prihajali iz raznih bližnjih in oddaljenih naselbin, posebno iz Girarda jih je prišlo izredno veliko. Več družin Je prišlo tudi iz Cantona, med njimi družine B. Odar in Vatovec, Petrich, Jež itd. Dalje iz War-rena, Nilesa, Lisbone in West Pointa, 0. Prišla je skupina iz East Palestine ter družina Jo-teta Cvelbarja Iz Sharona, Pa. Torej bilo nas je veliko število, zvrstna pa vesela družba.
Na slavju je nastopil kot govornik Louis Zorko iz Clevelan-da, glavni govornik pa je bil Chas. Pogorelec iz Chicaga, tajnik JSZ in upravnik Proletarca. Oba govornika sta na navzoče napravila najboljši vtis. Pevski zbor Zarja je zapel več lepih pesmi, zakar je žel aplavz priznanja. Ker je bila udeležba ve-ika, smo do 6. zvečer pospravili vse, kar je bilo pripravljenega za prazne želodce, z dobro kapljico so se pa bolj založili.
Bilo je res lepo in veselo, le to smolo smo imeli, da je čas prehitro potekel In tako smo se morali posloviti od vesele družbe ter odpotovati. Vsem po«et-nlkom prsv lepa hvala In so-družnl pozdrav od vašega "večnega popotnika"!
Anton Jankovlch, 147.
Izganjanje slih duh"v Johnstown, Pa,—Pred kakimi petimi leti so iz I^emonta poslali prvega frančiškana v Johns-own. Ta je napravil prostor drugim Ift danes imamo menda tukaj štiri "fathre," ki so nam korist toliko ko čebelam trotje.
Na hribu Oakhurst so si zgradili cerkev Male Terezije z uriko kopelico. Iz tega prvega zatočišča s«»daj naskakujejo sosednje kraje, kjer žive Slovenci.
red letom se jim je posrečilo, da so v naselbini Bon Air dobili od nekega trgovca gara>.o In skladišče in vse to preuredili v hišo boljo. Vanjo so postavili sliko (ali kip, mi ni znano) ta-ostne majke božje in proglasili to za "cerkev na žalostni gori."
ll<etos v maju so v cerkvi na Oakhurstu praznovali "zmago katoliškega časopisja." Na to prir«*ditev so zbobnsli iz vseh krsjev Amerike neksj ljudi, ka terim sta govorila znani A Gr-<11 na iz Clevelanda in urednik A. S. Govori teh cerkvenih fanatikov so bili, sodeč po pisavi A 8 , bolj otročji ko možati, to-da "masi," ki je to poslušala, se je menda zelo do|tadlo, ker sta oba udrihala po socialistih; U ao rerkvi In fatrom na^atlj na poti pri njih "trdem delu." namreč pri poneumnevanju ljud stva. Mialeč, da so na tej proslavi a |MtmočJo Grdina in Jeriča uničili vse socialiste, ao ne fatri oddahnili, obenem pa oko. rajiili za nov naskok, ki so ga uamerili proti Moahamu.
Dasi imajo pri cerkvi na Oakhurstu če« trideset tisoč dolarjev
dolga, kar presega trikratno vrednost iste, fstrom to ne krati spanja, čei, bodo že ovčice plačale. Pa so kupili, na kredit seveda, od Poljakov staro halo na Woodland ave. v Moxhamu. (Spominjate se še lahko, da je pred leti Andrej Kobal opisoval slov. domove v Penni. Pisal je, da so domovi nemarni, polni čikov, praznih sodov in druge nesnage. Andrej je dobro poznan pri tukajšnjih frančiškanih in lahko bi povedal fatrom, ako niso čitall, da poljski domovi niso boljši od slovenskih.) Fatrom je bilo menda vseeno, če je bila poljeka hala očikana in nesnažna, nevedne, pohlevne ovce jo bodo že osnažile, da bo dobra za "božji hlev." In res, tukajinji zastopnik lista A. S. je izluknjal podplate na čevljih, ko je hodil od hiše do hiše in naganjal (tudi s silo) ljudi, naj pomagajo, da se preuredi hiša božja iz poljske dvorane. Ko je bilo to delo za silo opravljeno, je prišel fa-ther Odilo, da z "žegnom" izže-ne vse slabo iz tega poslopja in ga posveti samo dobremu. (Ali je požegnal tudi spodnje prostore, kjer bodo v čast božjo včasi plesali, mi ni znano.) Eden, ki je slučajno naletel na ta dogodek, je pripovedoval, da je videl noljske zle duhove, ki so bežali pred žegnom in fatrom iz dvorane na vse strani. , S tem je fater Odilo napravil prostor sv. Ani in ji izročil v varstvo staro halo (pardon: cerkev).
To je torej tretja slov. cerkev v Johnstovvnu. V vseh treh so postavili žensko patrono cerkvi. Kaj je s svetniki moškega spola? Ali ne bosta Grdina In Jerič nič protestirala proti tej "spolni krivici"? Morda jim je pa moških svetnikov zmanjkalo, boste morda ugovarjali. To je mogoče, ker moški nismo toliko pobožni kot ženske. Toda vseeno se še dobi tu ali tam kak moški, ki ga lahko proglasite za novega svetnika.
V New Yorku je bil na primer lani umorjen rev. Jos. Leo-nard. Umoril ga je neki Stein-metz zato, ker je preveč ljubil njegovo ženo. Bil je toraj mu-čenik za ljubezen In kot tak je vreden, da postane svetnik. Obenem bi s postavitvijo moškega svetnika v eno tukajšnjih cerkev zadostili enakopravnosti.
Ker torej ese fatrom biznes še precej, se med naprednimi opaža nekako razočaranje, češ, vsa naprednost v JohnstOvvnu je ali pa bo šla rakom žvižgat. Pa ne bo še tako hudo! V resnici je to le nekaka preizkušnja ali čistilnica, ki naj odloČi, kdo je in kdo <ni naš. Vsi tisti, ki so jih fatri na tako lahek način pridobili za cerkev, v resnici Se nikoli niso bili napredni v pravem pomenu besede. Cerkve so niso ogibali zato, ker so jim soc. vero ukradli, kar fatri tako radi poudarjajo, ampak radi večne kolek te, predragih i>ogrel>ov, krstov Itd. Vse to je pri slov. fa-trlh menda nekaj ceneje, včasi š«» celo zastonj, za začetek seveda, da se tako ljudi privabi. Toda to ne bo vedno tako.
Cerkev, kot že prej omenjeno, je zadolžena Za trikratno vrsd-
nout. Kdo bo platei? Tisti, ki »o se dali ujeti priliznjenim besedam fatrov. Ko bodo oni spoznali, da kljub večnemu dajanju cerkev ne bo nikoli plačana, še manj pa njihova, da jih fatri tolažijo z boljšim življenjem po smrti, med tem ko sami skrbe da ga imajo že tukaj, takrat bo-' ste za ena izkušnjo bogatejši in priznali boste, da so imeli socialisti prav, ko so vas svarili. Ako se pa vam kljub vsemu temu ne bodo odprle oči, se vas prosi za božjo voljo, da nehajte "jam-rati" čez slabe čase, katere svoji nevednosti sami pomagate podaljševati.
Nekaterim to pisanje ne bo ugajalo, toda ne jezite se nac menoj, ljudje božji! Vzrok je namreč tale: Ko je fater Odilo žegnom izgnal zle duhove is poljske hale, je eden teh prilete do mene in povzročil to pisanje. Kriv je torej Odilo in njegova kadilnica! John Gralner, 82.
Poročilo o stavki v Oglesbyju
()glesby, III.—Javnost bo morda mislila, da vsi spimo, toda temu ni tako. Pred tremi tedn smo dobili v naselbino družbo Dresa Manufacturing Lfpson Inc., in to s kooperacijo domačih trgovcev. Dekleta so delala dva tedna brezplačno, češ, da potrebujejo vaj, ker niso izurjene v šivanju, resnično izurjenih pa sploh marali niso. Za vse tri tedne dela so končno prejele od dveh do deset dolar jev plače!
Morda ne bi niti tega prejele da se ni pričelo gibanje za or ganizacijo. Ker pa je Lipson ušel iz Chicaga k nam, ko so se hotele njegove sramotno nizko olačane delavke tam organizirat za boljše mezde, se razume, da ga preganja unija Garment Workers, zato so delavke poskusile z organiziranjem tudi tukaj.
Tu pa se prične boj, piketira-nje s pomočjo unijiklh članov in nekaj simpatičarjev iz Ogles-bya in La Salla. Dosedaj, ko to pišem, še ni uspeha. Delati sicer ne morejo, izzivajo pa vendarle. Videla sem na svoje očif kako so se punčare režale pike-tom skozi okna. Te punčare, neiskušene kakor so, so tičale v tovarni kot muhe, plketi so si cer branili, policaj je pa odprl vrata in telebnila so nezavedna, neizkušena dekleta z največjim veseljem skozi vrata. Nahuj skani so slabo podučeni. Siromaki so ploskali ko se je pojavil Lipson.
Kje je delavski razum in zavednost? Baš ti delavci so bili že dovolj dobro nasmukani, ko so pred tremi leti v banki zgubili vse trdo prisluhne cente. Prizanešeno ni bilo niti malčkom; ukradli so tudi tem njihove skromne prihranke. Ljudje, ki so odgovorni za današnjo situacijo v naselbini, baš ti ljudje niso izgubili ničesar. Pobrali so svoj denar še predno je banka propadla. To zapeljano ljudstvo pa je ploskalo svojim izkoriščevalcem, mesto da bi pomagalo izvojevati svoje delavske pravice. Da se rešimo izkori-
in
ščanja človeka po človeku in kri vičnega sistema, potrebujemo sodelovanja in aktivnosti med delavstvom. Mladini sicer ne zamerim, ker delavskega boja ne razume; od kod naj dobi potrebne vzgoje: v cerkvi, ioli kinu, h meščanskega Časopisja Vse to je v rokah izkoriičeval cev, ki vzgajajo mladino po svoje—sebi v prid. Mladina čita malo, pa ie kar čita, je sovražno delavskemu pokretu.
Obsojanja vredno in sramotno pa je to: oče, član delavske uni js, med piketi, njegova hči pa med nezavednimi delavkami, hočejo delati za vsako ceno niti sliiati nočejo o kakem or-ganiziraifju. Najhujše pa je tu rojeno dekle slovenskih stariev ki je skrajno predrzna in nesramna, da je piketu pljunila v obraz, Češ, da se ne boji! Star iev tega dekleta gotovo ne bol ime, ki se jih je pred leti prijelo radi stavkolomstva, ki ga otroc ob vsaki priliki ponavljajo in obkladajo njih lastne otroke njim. Toda to ni dovolj. Dotič-na punčara se ne umije tega ime na nikoli! Lipson si lepo na poln ju je žepe, dekleta, ki v takih razmerah delajo zanj, pa ostanejo z imeni, ki so jih sasltitlle (Ime dotične, če treba, kasneje.)
Dolžnost vsakega zavednega delavca in delavke je, da poduč dekleta, da bodo razumela pravilno. Tu ne gre za preganjanje deklet, da ne bi smele delati, kakor večina razume. Mi, kot Člani uhlje in simpatičarji zatiranega delavstva, hočemo svoje pravice in pošteno plačo za svoje delo. Tu ne gre za teh par de klet, ampak za to, da se preisku si moč delavstva. Ce podleže mo, tedaj se bo iele pričelo su %enjstvo. Naši možje bodo spet delali za sramotno plačo dveh dolarjev po cementarnah.
Delavstvo naj ne nasede grdim, umazanim govoricam, da plačuje unijski asesment le zato da se unijski voditelji vlačijo z ničvrednimi ženskami. Dober voditelj zasluži, da se ga dobro plača; drugače pa je poleg vodi telja le človek. Ne ustraiimo se, čei, da nismo dovolj močni da se bi borili proti kompanij: radi njenega Izkoriščanja. Gmotno res nismo močni, z zdravim razumom in trdno voljo ter solidarnim nastopom pa lahko pokažemo našo moč!
Oni dan so bila vsa dekleta ii tovarne gredoč fotografirana, tako da bo vedel o njih tudi zunanji svet. Nekatere so si zakrivale obraze, kar znači, da se vendarle sramujejo svojega početja.	Mary Kemz, 95.
Konferenca in piknik Bridgevllle, Pa. — Prihodnja
konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice se bo vršila dne 25. avg. na Pyer Hillu v dvorani društva Domovina it. 295 SNPJ, popoldne pa konferenčni piknik.
Uljudno se vabijo vsi člani in somišljeniki ter prijatelji, da nas obiščete v velikem številu. Pripravljalni odbor bo preskrbel vse potrebno za žejne, in lačne ter plesaželjne. Udeležite se velikem številu! Vabljeni ste prav vsi! Mi smo pa pripravljeni poset vrniti.
Pokažimo našo delavsko zavednost in solidarnost na 26. avg. s tem, da pridemo na -konferenco in konferenčni piknik vsi, ki se zavedamo, da nam je delavska organizacija potrebna. Kajti edino potom delavske organizacije se bo delsvstvo osvobodilo izpod kapitalistične auž-njosti in bo prišlo v boljšo Člo-veško družbo. Odzovite se v o-gromnem številu 26. avg. na konferenco in na piknik! Na veselo svidenje!
Frank Strah.
Demonstracije proti stavfcokazon, r Camdens. N. J.
Prijateljstvo med^ ameriškim in mehiškim delavstvom
Mi zico City. — Prijateljstvo j med smeriškim in mehiškim or-I gsniziranim delavstvom je bilo j bolj «cem«*ntirano na konvenciji j Mehiške delavske federacije po i E- O. Cassss ayju. posebnem zsstopniku Ameriške delavske 1 federacije. Cassaway, član U. I M. W.. je dvakrat nastopil pi>d: I konvencijo, ob otvoritvi in za-1 1 ključku.	i
PETEK. 9 AVPiTg
Človek je refc^Mje^
Vpraianje umetnega dežja
V	črni Afriki bijejo čarovniki ure in „ enakomerno po bobnih, da bi prikhL ^ Iamaističrii menihi v Tibetu dilsjo t ^ ,^ potirtjami, v Avstraliji tulfjo d °ml * ^
Wi« de*jem - v kulturnih deželah pa tehniki in^ meteorologi neumorno noč inTan da bi končno rešili starodavni problem Um£ nega dežja ob poljubnih prilikah.	*
Ti napori znanstvenikov ie niso dali velikih uspehov, saj ie danes ne vemo naUn f ne so sile ki odločajo na zemlji o ^Vet in kako delujejo. Vemo samo, da so ogromne. Ugotovili so n. pr., da je ozr^ nad severno poloblo v januarju za kakžn h deset miljard ton težje nego ob istem času n
t P°i)bl0- lz te*a 8i ,ahk<> Predstavljamo
ne preložitve zračnih mas v zvezi z menjajoči-mi ae temperaturami letnih dob.
L. 1919. je avstralski osrednji meteorološki zavod sporočil, da je sposoben s posebnimi r». ketami hi drugimi pripomočki izsiliti iz obl* kov, ki se hočejo razpršiti, dež. Vsaka deževna postaja te vrste bi stala 400 funtov, isto toliko bi znašali letni obrttni atroiki. To je bilo predrago in poskusi v tej smeri so se ustavili. Dve leti pozneje je zbudil posornost vsega sveta s sličnimi poskusi Američan Hatfield, in farmarji so zbrali sanj 60,000 dol., da bi svojo idejo izvedel do konca. Toda dež, ki ga je proizvajal Hatfield, je bil daleč pod letnim povprečjem in danes ni več znano, da-li je dosegel kakšen večji uspeh.
V	novejšem času so imeli nekaj uspehi i raketami, ki se razpočijo med oblaki in preprečujejo točo, v Švici. A to je le deloma rešitev starega problema in ie ta reiitev je uporabna menda samo za neke določane, posebno ugodne okoliščine. Hamburški profesor Weygand in angleški raziskovalec Bancroft sta delala poskuse za razpršitev megle. Pri tem se je zfo-dilo, da je začelo is megle deževati, torej sta doaegla uspeh, ki je v nekem pogledu vse važnejši nego to, kar šta apočetlka nameravala. Bancroft je stresal iz svojega letala v oblake pozitivno nabit pesek. Ob Zuyderskem morju je fizik Veraart trosil v oblake spet leden prašek, meneč, da bo to zračno vlago prisililo, da se skondenzira okrog teh kondenzacijskih jeder in se spusti v podobi dežnih kapelj na tla. Drugod so trosili v oblake kaolin, v Južni Afrilki pa navaden pesek. Vsi ti poskusi ao dali omejene uspehe.
V	Rusiji so hoteli stvar rešiti s pomočjo električnega generatorja visoke napetosti, a katerim so oblakom lahko dajali napetost 75,-000 voltov. Ni znano, kakšen je bil uspeh, kakor ni znano, da-li že praktično izkoriščajo rezultate nekih drugih poskusov, ki so jih vršili v Rusfkem Turkestanu. I>ani je bilo o tem veliko govora, trdili so, da je uspelo Rusom izumiti cenene metode za proizvajanje umetnega dežja, odprave megle in toče. Potem p« so nadaljnje vesti o tem utihnile.
Kakor vidimo, stari problem človeku ne da miru, vedno znova se vrača k njemu in ta skuša rešiti. Vsaka nova katastrofalna kum in vsaka toča ga vspodbuja k nadaljnem delu. Znanost je zmogla že marsikaj, kar videti prej nemogoče.
Ženske in dolgost življenja
Dočim* se je povprečje človeške življenjske dobe v zadnjih 50 letih močno dvignilo, trdi angleški zdravnik prof. dr. James Irvington na podlagi svojega proučevanja, da živi <1* našnja Ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in stara mati.
Vzroke za ta pojav, ki je v hudi opreki osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izmed na« in tudi v opreki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, je iskati po mnenju dr. Irvinftona današnjem življenskem načinu ženske. Z'vl gotovo bolj intenzivno in živčno nego ienak« minulih dob. Da išče angleški zdravnik krnr*> tudi v današnji ženski modi in v načelu viu* linije, se razume samo po sebi, čeprsv mors po drugi strani prisnati. da Je današnje *"> sko Oblačilo v mnogih pe«ledlh veliko bolj vo, pametnejše in bolj praktično, nego je kdaj prej. Ne ugajs mu ps. kako se oblačijo pozimi. Pb njegovem bi morale w za svoje telesno in duševno sdrsvje v tem su odete v debelo plast tottče.
Profenor Irvington trdi. da so bile njegovi mladorftl neprimerno odporna*1 danes. Hišo bile Sicer tako krepke »n tufli ni •o toliko smogle. za*> ps Je bils njih -nost pssivnega prenašanja vseh nad I v tezni toliko večja.
Senzacionalno odkritje
V bivšem nemškem delu Nove Ovii^r ^ avstralski raziskovalci še »sni odkrfli * znan rod domačinov, ki Je bil na v*"*« turni stopnji.	.
Sedaj pa poročajo, da Je logu dr. Archer1eyu uspele še vw	^
clonalna najdba. V pragozdu Je nam kril ogromen labirint v skalo	. f
*ov, ki so vodili do ve!fkan»W» nJem pa je bik> večje število f*bom<> _ ^ m nih človeških mumij. Ta trupls *» na tleh In so si podpirsla f^ ^ ^ Acherley ceni starost te najd^ ns ^ ^^ in ni izključeno, ds se obetajo ie nepričakovana dognanjs.
t
festi iz Jugoslavije

»♦»»»»J
(IfTiros parata »■ Jtafadrtfa.)
I^ispus
Ljubljana, ^r—čudodelni jdrivnik
tili iz zaporov J^ni nekega emi-ITldrije. Odkar ae je
|lJobl..ni,jebiliedva-KJj taradi zdravljenja Bfpjvič je bil oproščen, |, ba obsojen na nekaj Lopors-
Lbra je prijel na prosto, K^jj v Ljubljanski jet-
Itfunljen. da je kljub Liijeval svoj neprijav-Foedovoljeni zdravniški
■	Prav za prav je po po-L|r. v Idriji je kopal, Ej'si let in zelo inteli-I Toda v Ljubljani si je L, poklic, ki mu je ba-
■	dobro nesel. Izvrševal Lidravniški poklic po Codah, zlasti pa je rad
■	fenam, ki so zanosile Ejj. Odpravljal je plodo-E obilno klientelo. Plo-Ejpnvljal z operacijami L da ni bilo niti enega t primera, kaže, da je Erudar zelo izurjen. Nje-Ertnost je tako zaslove-Ke kmalu imel več pacijen-Ipoltlicni zdravniki. Tudi Li honorarjih oziral na ■»premoženjsko stanje: L in delavkam je raču-p« ko mestnim gospam, Kdi zahajale k njemu. Ii p aretirali na osnovi luonimnega pisma, ki so kt poslale sosede ali pa Lmik, ki je od sosedov ■kaj počne ta idrijski mo-I Po izjavah sosedov je It zdravljenje z "opera-Ipanj 40 žensk, računal k viako odpravo po 300 I Din. Niti ena njegovih lini imela nesreče z nje-lidravljenjem, ne enega Henja. ne ene smrti. Iidravil je tudi druge bo-■JWto zatrjuje sam, da je
■	nekega poStnega usluž-lilije bil nakopal pljuč-1» že vsi zdravniki obu-lajim. Ko je bolnik imel ppinj vročine, je zdrav-■Idomaiim, naj bodo pripon smrt, rešitev je ne-I Tedaj pa so poklicali pnto" in ta je bolnika r h hrbtu je masiral 1t neko mažo iz znane V M prsa pa je položil
►	Tako so ravnali z bol-I*« dan in vso noč—in N umrl. stanje se mu je
►	vročina padla in zdaj mlinoma zdrav.
F Pa aretiranec trxlo-N da bi bil odpravjjal [ ' f-aknili so ga v zapor, P11 sp 1,0 moral zaradi F ^izvrševal poklic, ki n°ljen ki ga ne zna, |l doktor medicine. Ali
>*valo za pnv.0 omo.
'Pwtn<ya uslužbenca, ni
? *re,I-I*tošnje po-
■p™ suho, n oljnega l**) Pa zdaj se usu-Jp nevihte H svojimi
.....strelo. Pn,l
™ J- tako prihrumela
JMko okolico. Ntre-
pnJ''ri potile zanetiti
^JJ** J'' ^"rila v
"V, Po*eatnlka ni J* "> WH doma T '>troka in *e-J* Zorko. Stre. Z ^v,|rni,» v sobo,
* tli Mrla vso
I
razbila vet na * brnijo. So-K**n	lJ',Hri>«
mZ .	"O
^ poeiot Mam , so
da h ta
, r ranjeni od
	tru. hanjem
•», "	dili vse
^ 4,'tija j	>r,lg HO-
K	rija kr. a. ki je nudil "laj U-
	t«. Ilret
■H '^i bil	
i . ^ itv» <l<m<	
L*	* !*'t j t
	■ \ M«.
mu
elekrotehniku Josipu Kavšku. Moral je namreč pregledati vži-galne aveče mestnih avtobusov v Plinarniški ulici s posebnim merilnim aparatom. Zaradi ve-like napetosti električnega toka pa je 25. julija ta aparat eksplodiral v Kavškovi roki in drobci stekla so ae mu zapičili v oči. Posledice so bile strašne. Eno oko se mu je takoj izlilo, drugo je nevarno ranjepo. Drugo oko so sicer v bolnišnici takoj operirali, a bo najbrže vsa pomoč zaman, delavec bo izgubil vid in s tem tudi delo. Kavšek ima ženo in enega otroka.
Roparski umor. — V Dolenji vasi pri Rakeku, na neki gmajni, so našli ustreljenega 31-let-nega železničarjevega sina Lojzeta Bombača iz Dolenje vasi. Mislili so sprva, da gre za samomor, ker je imel pokojni pri sebi revolver, iz katerega je bilo oddanih troje strelov. Zdaj pa je ugotovljeno, da je postal Bombač najbrže žrtev roparskega napada. Bombač je bil namreč spreten, povsod znan tiho tapec. Svoj čas je služil pri graničarjih in odtod njegovo znanje, kako neopaženo prekoračiti mejo. Pravijo, da je bil prav radi tega eden najbolj spretnih in družnih tihotapcev na Notranjskem. 1 Mnogo konj je že spravil čez mejo, marsikateremu kmetu je priskrbel tem dobro prodajo. Tudi 11. t. m. je vodil skupino konj čez mejtf v Italijo. Prišel je srečno v Italijo ter tamkaj prodal konje in se dne 16. t. m. vrnil spet neopaženo čez mejo. V Zelšah pri Rakeku se je ustavil v neki gostilni in pil z nekim tujcem, ki ga nihče ni poznal. S tem tujcem je tudi odšel iz gostilne —in tu je izginila vsaka sled za njim in za tujcem.' Sele zdaj so našli njegovo truplo v nekem grmovju v rakeški okolici. V gostilni je še nosil v svoji listnici 8000 lir, pri mrtvecu pa niso našli ne listnice ne denarja. Zaradi tega sodijo, da je bil nanj
izvršen roparski napad.
i
Nenavadno dejanje 12-letnika.
—Ugodilo se je v neki vasi v bližini Črne pri Prevaljah. Tamkaj so bili v družini nekega trgovca — imena ne poročajo — stalno prepiri med možem in ženo, ker je žena imela ljubimca. Vse te prepire je poslušal njun 12-letni sin. Kdo ve, kako je bilo temu fantu in kdaj se mu je rodila misel na dejanje, ki ga je pred nekaj dnevi izvršil. Njegov oče je spet odšel na službeno potovanje in mati je ostala sama. Ko se je pred nekaj dnevi ponoči fant prebudil in ga je bilo strah, je klical mater, ki pa se ni oglasila. Fantiček je šel v materino sobo ter opazil, da leži v postelji pri materi tisti tuji moški, ki je zahajal k materi, kadar ni bilo očeta doma. Fant se je obrnil, šel po očetovo puško, se vrnil v materino spalnico ter pomeril in sprožil, Mati je zakričala, bila je zadeta. Ljubimec je izginil v noč, mati je umrla. Tako je dvanajstletni fant s krvavim dejanjem zaključil družinsko tragedijo. O dogodku so mnogo |>iHali vsi jugoslovanski listi:
KapitaliNtični naskok na dela vat vo.—Z vseh krajev Slovenije pa tudi s Hrvaškega in iz Srbije prihajajo stalno poročila o stavkah. V Ljubljani stavkajo tiskarski delavci, pred dnevi
P»08T1T»
se je končala jeseniška stavka, v Šoštanju so stavkali delavci usnjarne VVoschnagg, v Mariboru so stavkali delavci in delavke več tekstilnih podjetij, in spet poročajo, da stavka delavstvo nekega tekstilnega podjetja v Mariboru. Podjetja namreč ne izvajajo členov kolektivnih pogodb ali pa skušajo znižati mezde. Odtod veliko število mezdnih bojev in stavk. V Mariboru stavka zdaj okrog 500 tekstilni-čarjev, ki jim je podjetje sporočilo, da bo znižalo mezde za 10%. Zastopniki podjetja so se pogajali z delavstvom, a do sporazuma ni prišlo. Lastnik podjetja sam uživa počitnice v Dalmaciji in počiva od "mučnega dela." Ko so mu sporočili ravnatelji, kako je s položajem, je telefoniral gospod industrijec, da do 3. avgusta, ko se vrne, ne more biti pogajanj. (Da bi prekinil uživanje v Dalmaciji, to gospodu še malo ne pride na misel.) Zaradi tega je delastvo stopilo v stavko, da čimprej doseže pogajanja in odbije napad na svoje mezde. V Ivancu v Hrvaškem zagorju so stavkali rudarji. Tudi tu je podjetje hotelo znižati mezde za 10%. Rudarji so stopili v stavko, vsi so ostali v rudniku 38 ur, dokler ni bil dosežen sporazum. Vse to kaže, da se je jygoslavanski kapitalizem dogovorno lotil znižanja delavskih mezd, ki so povsod take, da delavci stradajo. Kaj pa piše klerikalni tednik za kmete, "Domoljub"? V zadnji številki objavlja dolg članek o "podtalnem delu" socialistov in komunistov. Toliko zlobnih laži ne zmore noben antikrist, kakor jih je natrosil ta katoliški "Domoljub" svojim vernim bralcem po oči-ščujočem evharističnem kongresu. Najprej na splošno ozmerja metodo štrajkanja, češ, da se dogajajo štrajki le tam, kjer ima prebivalstvo polno svobodo, in da štrajki niso borbe za zboljšanje mezd, ampak skoraj vse stavke so delo brezverskih socialistov in komunistov in so na-merjene proti katoliški oblasti. Pri nas posebno da so stavke naperjene proti sedanji vladi, v kateri sedi dr. Korofiec. Katoliški "Domoljub" pravi, da so uživali socialisti vse mogoče ugodnosti, ko je vladala diktatura, ki je podpirala socialiste in preganjala katolike. Zdaj pa, ko je soc. zaveznikom liberalcem odklenkalo in sedi katoliški mož v vladi, zdaj socialisti organizirajo stavke, da bi zahtevali od režima takojšnje odstranjenje vsega, kar so zagrešili pretekli režimi v dolgih letih. Sedanje stavke so le "podtalno" delo brezverskih marksistov, kar priča tudi celjski zlet "Svobode," ki je bila ena sama velika manifestacija za brez verski komunizem in sovjetsko misel ter demonstracija proti sedanji vladi. S tem dolgim člankom "Domoljub" jKHlžiga po stari metodi kmete proti delavstvu, pljuje na stavke kot politična igračkanja in blagoslavlja ukrepe sedanjega režima, s katerimi se zatira delavsko gibanje. Ko pa bo prišla prilika, da lahko javno pokažemo na to plati klerikalnega tiska, l»o ves klerikalni tisk za-trobental. da mu gori verno srce le za delavstvo. (Naj navedemo še tole drobtino o tem. kako skrbe za delavstvo in koga jk>-šiljajo delavstvu, da ga izobražuje. Ko je bil evharistični kongres, so bila organizirana predavanja za razne h ta nove. Bilo je tudi posebno predavanje, namenjeno delavstvu. In kdo je predaval tem delavcem? Industrijalec, kapitalist.)
Odjemalci nimajo zagovornikov med poslanci
Kongresniki in senatorji za Copelandov predlog
Washington. — <FP) — Koliko zagovornikov imajo odjemalci med kongresniki in senatorji, je bilo najbolj razvidno
JE.?*	"man jir tovarnar j "'Jer "prtnla-
obeh zbornic prihajali v dolgi paradi pred odsek nižje zbornice za meddržavno trgovino, ki že dalj Časa vodi zaslišanje o Cope-landovem predlogu za vladno kontrolo živežne in medicinske industrije.
Niti enega "ljudskega" zastopnika ni bilo med njimi, ki bi govoril v interesu konzumentov in pobijal Copelandov osnutek, katerega je že sprejela senatna zbornica. Pred odsek so prihajali v interesu te ali druge skupine podjetnikov patentirane medicine, kozmetike in pa lastnikov sadnih nasadov.
Na Čelo parade so se postavili trije kongresniki iz Floride, kjer žele pridelovalci oranž, lemon in "grapefruita" tudi v bodoče postavljati na trg zelen, pa lepo pobarvati sadež ter se branijo čiščenja istega strupenih snovi, ki ostanejo na sadežu kot posledica škropljenja proti mrčesu. Pravijo, da bi jim to dalo preveč dela in—nepotrebne stroške. Odjemalci naj sadje kar doma umivajo, če nočejo uživati strupenih kemikalij, ki imajo svoja ležišča pri peci ju in "muhi." Za pridelovalca je tudi bolje, če sadje potrga, ko je še zeleno ali kvečjemu napol zrelo. Okusno res ni, ampak kdo gleda na okus drugi ko odjemalec. Ta pa ne šteje, vsaj ne pri kohgresnikih in senatorjih.
Senator W. F. George iz C.eor-gije je na vsak način hotel dodati eno besedico, ki bi še bolj protektirala pravice sadjarskih interesov do zastrupljevanja odjemalcev.' To se mogoče nekam grobo sliši, toda ni nobena izmišljotina. Poleg pravice do iz-žemanja odjemalcev s prodajanjem raznih ničvrednih ali pii škodljivih zmazkov, je to sploh glavno vprašanje, okrog katerega se bije boj v zvezi s Cope-landovim predlogom.
Congreanik W. P. Connery iz Mussaehusettsa je nastopil v interesu "Vcgetnble Compounda," katerega je patentirala njegova sorodnica Lydla Pinkliam. Ona je sicer že mrtva, toda biznis, od katerega žanje lej>e proflte tudi Connoryjcva družina, še vedno napreduje. Ih kongresnik Connerv, ki je drugače "delavski prijatelj," hoče, da vlada tudi v bodoče ne meče kakšnih polen na gladko cesto "Vegetable Compounda" pokojne Lydie Pinkhamove. Ta "eompound" ali zmes je sicer slab produkt, toda je denar v njem
Ves čas zaslišanja se obešajo okrog odseka tudi lobisti oglaševalnih agencij In zagovornikov "svobode tiska" — časopisnih magnatov in revij. Ti predvsem urgirajo naglo sprejet je Cope-landovega predloga. Njih naj večja Imjhzon Je, da v VVakh-ington na Čudežen način ne navale konzumentl ali njih zastoj>-niki, ki bi lahko zmešali štreno. Ampak ta bojazen Je prnzen strah. Prvič kapitalistično ča sopisje molči o tem osnutku, drugič so pa tudi konzumentl slalHi organizirani. Ol>oje pa
zadostuje, da je "javno mnenje" —mrtvo.
Kritika proti Copelandovemu osnutku je prišla le z dveh strani. Na eni strani ga je pobijal kongresnik J. M. Mead iz Nevv Yorka, ker bi on rad videl sprejetje njegovega predloga, ki je še slabši ko Copelandov.
Druga skupina ao bili pa zastopniki manjših tovarnarjev in trgovcev z juga, ki žele, da ostane pri "status quo." Po njih mnenju je sedanji zakon, poznan kot Pure Food and Drug Law, popolnoma dober. Saj so vsi skupaj delali dober biznis, večji
1		
Slovenska Narodni		Podporna Jadnoti
U.l.no.lt*u 9 .pni« 1*04		Inkorp. 17.JunUa 1907 v drftavi lllinota
Trt. Korkw«l| 4904
jalci slabih ali celo škodljivih zmazkov. Zakaj naj bi ogražali barko, ki je povsem lepo plavala?!
Tako je v VVaahingtonu. O poslancih, ki bi zagovarjali in se borili za interese konzumentov, ni nobenega sluha. Vzrok je pač, ker odjemalci niso organizirani. V moderni družbi šteje pa le organizacija. Tega se predvsem zaveda velebiznla.
Amlie in Marcanto-
nio o novi stranki
(Nadaljevan}« ■ I. strani.)
Kongresnik Amlie je mož drugačnih nazorov. Polaga veliko važnost "na ameriško sceno" in prilagoditvi novega gibanja ameriški psihologiji in razmeram. Zagovarja napad na obstoječi družabni red iz načelnega stališča in ne samo s stališča takojšnjih zahtev in razrednoga l>oja. Obstoj tega sicer ne zanika, rad bi ga pa u-blažil. Marcantonino vidi na drugi strani Ae "hujše divjanje večnega razrednoga boja" in mu je pripravljen prilivati z napadom na Ž4«|)e aristokracije in tudi drugače.
"Vsako trotjeatrankarako gl-
MS7-09 1.«wimUIv Ar».. Chlrajrv. III.
GLAVNI ODHOR S. N. P. J. UPRAVNI ODHF.K: VTNCENT CAINKAH. predalnik... .2<U7 S. Uwn<U1« Av«., Chlrsfo, III
PRKD A. VIDER, *!. tajnik.........»<187 S. UwndaU Avr, Chtearo, III.
LAWRKNCK URADISHKK, t«J.bol.odd.26A7 8. Uwi>dala Avo., ( hica*o, III
JOHN VOURICH, (1. blagajnik.......*15? 8. Uwndal« Ava., Chlcago, Ih,
FILIP GODINA, upravltalj flaaila... .2(157 S. Uwiuial«< Ava.. Chicago, 111.
JOHN MOLEK. uradnik glasila......2667 S. Uwnd*le Ava., Chicago. III.
„	ODBORNIKls
FRANK SOMRAK, prvi podpredaadnlk.... ,9M K. 74th 8t„ Clov#land, O. JOHN E. LOK AR JR., drugi podprednadnik. IUW K. 170th St., Ctevaland, O. (iOSIM)DAIISKI OPHKK:
MATH PET KO VIC H, pmlaednik............m E. HOth 8t., Olavaland, O.
ANTHONV CVETKOVICH..............m Sanaea Ava., Urooklyn, N. Y.
JOHN OL1P....................uu s. 1'rotpoct Ava., Clarvndon Uilla. UI.
POROTNI ODSKKi
JOHN GOKdEK, pradaednlk..............414 W. Ilay 8t„ Springflald, III
ANTON ŠUI.AR...................................Bo* «7, Arma, Kana.
JOHN TRCELJ...................................»o* 267, Htrabana, Pa.
FRANK PODBOJ..................................Bo* fll, Parkhlll, P*.
FRANK BARBICH....................1D611 Muakoka Ava., Clavaland, a
NADZORNI ODKKK:
FRANK ZAITZ, predatdnlk................»63U W, Wth 8t„ Chicago, III
FRED MALUAI..............................26 ContraJ Park. Paru, III.
JACOB AMBROZ1CH......................41« IMarca 8t„ Evaleth, Mlnn.
roso*l- K»rw|Mii4«Mf« ■ «tavaUnl Mlb.rnlkl. rf.Lj. * al. arMta. m »NI tatmfai vsa pisma, kt m n«m«uu •>• |wl. «1 pird.rrfi.ik«. n«] m m.u»« m« iumumirui?«. V8B d*narnk	in stvari, ki m iw.j« al. «»r*«m«a •ta*« ta m«.u *•»«*
aaj m Mtlljai« m «1. taJnUl*«.
Vto Mtov«. NR«J«»« m bataUh« pMlpar*. naj ta t»«iiui« aa M. UjnUi»a. Vm Mfeta «	a Mm*ihMMmI »mII. naj aa a«tilta!a M fctaa«Jnlli*a
▼M CRITOZlIK |ta4a Mahanj« » |1. apratn*« .4b.ru naj M »*«llj«i« Frank *•)««. »Miniata« Madtarnaga a4fcara
val PRUIVl al. (.arami a4aak aa i»atll|aj» na Jaha UarUa. »rajnika »ar*«-
vai UOPiai ta 4rmgi aalal. •Mnaniu. aalaal. nara^i.lna Ia a»lak raa. kar |a v ataal • fllaattaai iarfnata. n.j aa »alllia mm "raOSVICTO." Mil a. l.arrMala Ar*., Cklcaaa. IU. KOTI i Car raapa n4an r a arllk »k« a« ura m« Offlaa akaaM ka aMraaaa* m Nila«« t ('•■aMDliillnni far M»a a»vrama araaMaal ak.uld ka a44raaaa4 ta km. AU ramlllancaa af bwm «m| knalnaaa runrarnlni U4|aa »mi «a«kata a (kar Um at«k »Miafll akauta k« Uiraaa«l ta aacraUrr'* aOIra.
Maltata al atak kanafli ak.uU ka aMraaaa* U Ika aaalataal aacr.larr,
Financial aiailar« nn^ar Ika tartoaicllan •( Ika ItNitmi afflaa ikaaM ka laka« mm >Hk klM.
Camplalnla ranramlna Ika «ark af Ika aaaaallra kaanl akaaU ka aMraaaa* ta fniak Calla. rkalrman af Ika Haar* af Maaarvtaara.
prihodnjih meaecih. Koliko bo-! delavske in farniTrakT^drl«^« do v tem uspešni, je v veliki me- in odpravo profitnega sistema, ri odvisno tudi od finančnih V Wisconsinu je nekaj farmar-aredatev.	P	j skih organizacij že sprejelo ta
Do odločitve, Če pride do u- amendment.
Zanimanje za ta amendment
stanovi!ve nove stranke že za
prihodnje volitve, bo prišlo na	so pokazale tudi tri največje de-
splošni ikonvonclji, ki se bo vr«j	bivake podporne organizacije —
šila prihodnjega februarja ali	VVorkmen'* Clrcle, knlere član
banje, ki bo ignoriralo takojšnje j marca. Odvisno bo predvsem	ji- bil mnogo let tudi pokojni
masne zahteve in se konpentri-j o stališču organiziranega de-	Morris fllNciult, Jewlsh Na-
ralo na sanjaštvo in sintetične lavstva, ki sicer postaja bolj in	llonal Workor« Alliance in SN-
solucije enkrat v bodočnosti, je obsojeno na politično smetiščo
vseh sličnih gibanj v preteklo-, pa vprašanje, če 1m> pripravijo-sti," pravi Marcantonio.	| no preirgaU zvexe z Kooaevel-
Kongresnik Amlie pa poziva tovo administracijo. Znamenl na organiziranje "domačega a-
bolj naklonjeno ideji ia neod- PJ. Formalno s«« je Izrekla za visno politično akcijo, vendar je| dodatek oksekutiva Jevvish National Workers Alliance, tajnik
VVorkmen'« Clrde Joseph Haa-kiu in prmisednik SNIM Vin-
rncriškcga radikalnega gibanja". V novem gibanju, ki je po njegovem zatrdilu "odprto in fundamentalno radikalno", ne vidi obnove LaKollottovega gibanja, ki je bilo ustanovljeno, da "reformira hila« kapitalizma". "Glavno vprašanje, kateremu moramo zreti v obraz v Ik»-dočih kampanjah, je izbira med sedanjim reformiranim ali ne-reformiranim sistemom na eni strani«, na <irugi pa organiziranje racionalnega ekonomskega sistema, ki bo baziral na produkciji za ra>H> in ne za profit." ..
S samim koncentriranjem na takojšnje zahteve se po njegovem mnenju ne l*> daleč prišlo. On polaga veliko važnosti tudi na izobražen je delavskih mas, "ljudi s ceste in na farmi." V ta namen je spisal večjo brošuro pod naslovom "Korgotten Man", v kateri razpravlja jako temeljito o sedanjih problemih, o koncentraciji bogastva in o pre-hodnji taktiki Iz kapitalizma v novo družbo "okonomske obilice".
Organizatorji nove delavske stranke Ae tudi niso na jasnem, ali naj poskneujo ustanoviti to stranko Ze za prihodnje predsedniške volitve ali pa ae pripravijo za kampanjo štiri leta pozneje. Najprej IsmIu vseka jnije v (Jrand Kapidsu, Mlch., v kor skušali z organiziranjem gi- Ma*"iJotiij, O., v Aslrtnbuli, 0„ banja po državah. V ta namen! o«r< dnja odbora Anmlgurniite«! se imajo vrniti konvencije aliiTlolhlng VVoHtens in lnt«»rnn konferonce v ve<" državah V tionnl Ladies (»armenl VVorkers
v Italtimoru in držama konfe. retjra pleskarske unije v Wls-cofisfriu.
I>ela\ »<ki »»dbor /.h »"pofm<»rlra-' nje it'irn amendtneiita jo prejel ' ot»\»- -1 i o , ifidorairnnju tudi od krajmrie unije m vinih delav I ee\ HI 1 AtUi*U ti-krtr-h« linije v IJiiMimoru, Jr v Mil*aifkt'e limkih delavcev IH-kaf^k«' lifllje brivske v T<Hedi mmIIJ in Vorku III
do zdaj še nI, da Im> prišlo do eent ('ainkar pa ata se pridru-
tega. Na drugi strani je pu Žila odboru za sponsoriranje t<»-večji sentiment za ustanovitev| uu amendmenta med podporni-državnih strank, ki naj bi se ml organizacijami. Pričakuje koncentrirale na izvolitev kon- se, da se glavna odbora oladi grešnikov in aanatorjai ter na organizarij formalno izrečeta
osvojiU'V državnih administra<
cij. _
Sentiment za delavski amendment narašča
Za HiIlquitov amendment ae izrekle nadaljnje organizacije
Chicago. IVošli teden se je sedem nadaljnjih eelralnih delavskih unij izreklo za llllhittl-tov amendment delavskih pra-vie in večje šlevilo krajevnih linij ter <i<*lavake podporne orga-nizaeije. V kampanjo so stopili tudi farmarji,
Na pripojilo prodsednlka Franka ('. Martela in eksiikuli-v«' se Je za amendment delavskih pravic izrekla Detroitaka didavaka federacija. V akcijo za sprejetje toga dodatka so stopile tudi centralne delavske u«
NtefiognifUtk «>d več driiffit
evljar»d<e unl» i, utnje giiao-v Kt. Wiiynii, v Massilonu, linije knjigo-Ni-vs
II KC
»
Deaionatrarij« mehiških farmarjev proti /upanu v Matamvraau tik ob meji 'JViana.
i*4 fi<U>a
S.
I
Ml
irnai «»'toor za *|#on*o nt amendmentu <Mt>o rnil na ri/m- far rtu«i rilfaeij«, katen* urgii zavzamejo za »prejetj itovega amendmenta, jrira legalno pot xa Uit
d i far-rimni*.
v
za llillijuitov dodatek.
V teku je tudi kampanja za nabiranje podpisov na peticije, ki bodo predložene juatičiiemu odseku nitje zbornice kongresa, pred katerim se nahaja amendment delavskih pravic — II. J. K. .'127, Odbor priporoča organizacijam in posameznikom, naj urgirajo juaUčni odsek, da od redi zaslišanje iu priporoča ta amendment z!s>rnici,
STAVKA RELIF-NIH DELAVCEV V NEW YORKU
Nevv York. V četrtek Jo bil llugh .lohiisoii, direktor re-llfnlh del v New Vorku, priai-IJeti ustaviti delo ii.i stanovanjskem projektu v slumskien diatr^ktu radi stavke tfOO relif-nih gradlsMiih delavcev, Zastav kali so proti "zaAčitni" plači, ki y.naša $1^1.50 ua meHce za IzvežbaiKt delavce* ali približno polovico manj k*rt je unijska lestvica.
Juhrtm»u je zagrozil stavkar-jem, da bodo vrženi z rulifite liste, Ci * se do |H*tka iu« vrne Jo na delo. Stavko no oklicale glad' ben«< unije. Napram njim je izrazil simpatije tudi Langdon Post, načelnik mestne «(ano* vaujske konrl^ije, ki je za pro-tekcijo uiiijski' lestvice,
hLoVi:N.SK A NAItOIlNA l»OI).
POICNA JKONOTA l/dajn s»o|e piiblikailje In kt poMrbno I1n| |'ro*«%Ha za korUH, ter piitrrlinti ngllarljo ■>ojlh društev In člaie*t«a in za propagando HVoJih Idr J. Nikakor pa nr trn prifiiifiinito drugih pod |M»mlh organi/arij. \ssks oT-ganl/arija ima oblčaino «vojr glasilo. Toroj agllatori/nl doplnl in naznanila ilfuglh iNHlpotnlh orgaf.lzarlj in njih riruAlirv naj s«- nr potil ja Jo llalu I'min vrla.
Ali -ti Iit naročili Pr«MV«(o «11 Mladlnakl IUt iivojemii prljate-To Je edini dar trajne »rrdiumtl, ki ga aa mnl denar lahko poAI)e-I ju ali aorodrilku v domovino f I* i>oJccm T
PKOflTlf *
POVEST
Hpiaal M. her t Naeo
Iflllfl
Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tego pa, ker »e mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar ("— nu, fant pa je Ae mlad ■*-!") je sklenil počakati in opazovati; potem dele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom.
Caa je bežal z vso naglico. Venturinijevi ao ostali na Bledu &e kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, ae je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem Ae vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adfne ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuAčala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej Airokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju.
Dobro je poznala znala j svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno beaedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z v»o družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlaiala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni.
Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko akrbjo in z vso tenkoslutnostjo Ženskega, a vrhu vsega Ae ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakinega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo vAeč; nič ala-bega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vaega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila.
Ko sta ae nokega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skri-voma od atrani pogledala in si mfetila: Sedaj je znabitl ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volja.
Napeljala Je previdno pogovor na Ado, po-tem na Veriturinija in končno mu je v*e povedala.
"In ti ml to Aele sedaj pove*, sedaj, ko je že tako daleč ... !" se j« razburil Venturini.
"Kea ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veA, da nič ne opraviva pri tej naAi Adi!"
Venturini je nekaj premiAljeval in nervozno trkal a palico ob peAčena tla.
'To ao njene muhe In otročarije!" je zopet |x»viel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vnelej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resan človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!"
"Kako moreA dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada rw vzela tega Scalpija; Ae bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama."
"Kaj pa jaz, nimam II jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker ao ga zbodle ženine besede, na katere nI vedel nič pametnega odgovoriti.
"Kdo pravi, da nimaA? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veA, da rs ne mara! Diktirati ji pa take atvari pač ne moreA, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki Je v resnici oduren, podel <n Ae grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena.
"Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine aama vanjo, povrhu pa tudi na« vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!"
"Ne govori taflco!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vmaj Ae enkrat bolj«! od tvojega Scalpija, ki bi Ae za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže amrdelo delati. Urnik rem nič nima in rt« je, da ^t>i po svojem stanu ne bil za naAo Ado, če že tako misliA, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje.
"Ne bom se več prepiral! Ce ga hoče imeti, naj ga le ima, toda aama, brez mene!"
"Prosim te, poizkusi Me sprijazniti a tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek . . ., če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeA torej kaj preprečiti, se moraA Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi »e naenkrat kaj precrtcre nilo.
"No, če «am vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prilel k meni in mi povedal: Tak* in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in poAten, kakor praviA. Skratka: Ce ga hoče imeti, naj ga Ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiAi! Sicer pa jutri odpotujemo. Najbolj Ae je, če se Ae danes pripravimo za odhod, je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkuAenih ljudeh.
Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila Ae Celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej Ae <ni ni kdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ni česar ne vidi in ne ve. Sed^j pa je razburje-noat radi pravkarAnjega razgovora a soprogom nekako iitfpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki Je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri . . . Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno im silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati Akandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, /kakor da ga tolaži.
"Oprostite . . razumem, res saj . . ae je iztrgalo Pavletu.	i
"Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vfce vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda Ae bolj."
Po teh besedah ae je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pu stila samega.
Ko je za to »vedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, slasti napram očetu; celo pela
je.
Navzlic temu, da se je naglo Mižal čas odhoda in da je Venturini tjubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle naAla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala mojo zvestobo, ga pol j ubijala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skuAala razprAiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojHe Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. __<Dal>« prihodnji/ »
Frank Heller:
SIBIRSKI BRZOVLAK
(Nadaljevanja.)
III.
V	odsotnosti gosjH* Nadje* se Jt živahnost za mizo stopnjevala. Lasje sifnora Orazia »o bili naježeni, klical je bravo vsemu in akuAal je oviti neapoljako roko okrog pasu ito»»|>e Bercectin-ake. Miater David je delal vra-golije t noži, vilicami in kožar-ci ter se smejal lepi gospe Kater. T« Jak aokrataki obraz monaieu-ra Kaym<»mla Je bil ponekod Ii-aaat. Njegovi redki lasje so m> komaj \ideli Izpod mat. Namakal je kiUkkc kruha v omako, vmes je pa Uho |>o|>eval vesel« popevke.
Povrat*k gospe Nadje j«« o-pazil namo monsleur Raym<*id. Takoj ji je položil pred avojr srce z novo pesmijo.
V	naslednjem hipu Je priAel Pavel. Novi prUlec si j«, radovedno oftedal dr u M«» m ^.gai« oblutrno mizo. Gostje ao mu komaj odtdravijah Zaposleni •o bi|| aami a aeboj. Monsleur Kaymond ae je brezbrižno o*rl na nje, ko je pa opazil dolir«'ga plavolaaega mola, je njrgovo yetje naenkrat utihnilo.
—	Kdo je to? VaA Nemec, madame?
Gospa Nadja je hotela «>dgo-vorltl, toda novi priAlec jo je prehitel. Stopil je naravnost k monsieru Kaymondu in dejal a srditi m glasom: — Gospod, pazite na svoje beaede! Vi prihajate iz Francije, jas pa iz Sibirije in Nove Zemlje, toda to vam Ae ne daje pravice Uliti me!
Monnieur Raymond je vatal s razpnmtrtimi rokami.
—	Ah, Sibirija! To Je nekaj drugega. Živela junaAka Sibirija. ki njeni sinovi niti sa hip niso pomiAljali položiti avojo kri na tehtnico za avobodo in pravico! Živela tudi Nova Zemlja in njeni junaAki sinovi t <>-
"••g*jprostit«, prosim, da aem za hip I dvomil, da niste Sibirec. Sam em videl vaA* rojake, kako ao
—	Vi ste se udeležili bitke pri VarAavi — je vpraAal novi priAlec monsieura Kaymonda, —
kot sobojevnik mojih sibirskih rojakov?
—	Kaj mislite s tem? — je vpraAal monsleur Kaymond in al obrisal omako z brkov. — Moj položaj me priklepa na diplomatski zbor.
—	Vi ate ae torej udeležili samo napovtMii vojne, ne pa vojne same?
Monnieur Raymond Je odložil
vilice.
—r Jaz si Ate jem samo V čast da sein sklenil mir.
rr- Mir! — je vzkliknil novi gost živahno. — Torej vi ste sodelovali pri sklenitvi miru? Kolika sreča, da sem vas srečal* O miru ničesar ne vem. Sibirske nov I ne so straAne. Njihove novice spominjajo najbolj na pet tiaoč let stare mamute, k jih odkopavajo Is smrsnjene sibirske jemlje. Dat SliAal nem nekaj o vojni, toda pripoveduj'
»e leta lt»ir» tiorili pri VarAavi, ^ k»J ♦> miru. ko je Alo za osvoboditev dom«- . M..n*ieur Raymond si je na vine na*« drage g<»pe Nad j«, ki točil vina
so jo bili zanedli pruski vailjivc! (ialantno /j« poljubil gospe
Ne politiki
spodobi damaki
se govoriti o drutbi, toda
Nadji roko Goapa Nadja j« po-1 vem. da naAa dobra g.«p« Nad Nabila nove^foata, naj aede|ja ni taka. kakor so druge da
m«. Gonji* Nadja je navduAena za politiko.
na njeno deano stran, in po-stregla mu je S mrzlo večerjo.
Izpraznil je svoj kozarec in ni opazil, kako je gospa Nadja zavihala svoj nosek.
—	Mir, dragi zauralski prijatelji, bi morda bil boljši, če bi ne bilo zobozdravnika.
—	Zobozdravnika?
—	Da, ameriAkega prezidenta. Mi diplomati mu pravimo tako.
—	Toda tak, kakršen je, je to naj bol j Ai mir, kar jih je bilo kdaj sklenjenih. Ta mir temelji izključno na svobodi in pravičnosti, zaradi katerih so narodi prelivali kri. Od tega trenutka je militarizem z zatiranjem malih narodov v Evropi izključen.
—	SliAal sem to, toda povejte mi, kako je bilo mogoče doseči tako velike uspehe 7/
—	Ah, to je biloc lahko. Slo je v prvi vrsti za razorožitev. Z razorožitvijo je militarizem za vae čase izkoreninjen, onemogočen je in s tem je mir zagotovljen. Naj živi mir!
Znova je izpraznil kozarec, se sklonil h gospe Nadji in ji tiho zapel na uho ljubavno pesmico.
Potem ai je znova natočil vina in nadaljeval:
—	Dragi zauralski prijatelj, veseliti bi vas moralo, da sem jaz, ki sem sodeloval pri sklenitvi tega miru, videl vaie rojake prelivati leta 1916 zanj kri pri VarAavi. To so bili čudni ljudje. Nekateri med njimi so bili pogani, pa se vendar niso upirali boriti ae za svobodo in pravičnost. Imeli so malike, ki so jih častili, ruščino so pa razumeli sajno toliko, da so lahko sledili poveljem svojih častnikov. Povelja so morali razumeti, druga če bi se ne mogli boriti za svojega carja.
Videl sem, kako prihaja vlak za vlakom naravnost iz vzhodne Azije in vsi so bili polni vojakov. Videl sem, kako izstopajo in gredo naravnost v boj proti pruskim barbarom. Ah, to so vam bili fantje! Niti eden izmed desetih ni ostal živ, da bi videl konec vojne! Sicer pa ne mialim, da bi jim to ne bilo po volji. Smrt jih je rešila strašnega pogleda na zmagovite barbare in napornega povratka po sibirski žejejnici. Naj živi njihov spomini
Dvignil je čašo. Novi gost gospe Nadje je pa pozabil dvig niti čašo v počastitev spomina svojih rojakov. Ko je omenil monsieur Raymond sibirsko ie-leznico, je ppčil v krčevit, toda tih smeh, ki je vplival na monsieura Raymonda tako, da je brž postavil kozarec na mizo.
—	Gospod, — je dejal diplomat hladno, — kaj sem rekel slučajno kaj smešnega?
—- Da, da, je zaklical sibirski gost v odgovor.
—	Kaj pa? Pazite na svoje besede.
—	Govorili ste o naporni vožnji po sibirski železnici . . . | — Se vedno ne razumem, zakaj se smejete. Pred vojno je trajala ta vožnja deset dni. Torej lahko trdim, da je bila ta pot dolga in naporna, ne da bi se osmešil v lastnih očeh.
—	Jaz vas pa prosim, da mi verjamete, ko trdim, da sem rabil za to pot trideset sekund, in sicer ne samo enkrat, temveč stokrat!
Monsieur Raymond je zadrh-tel.
—	VaAa neokusna Aala, gospod
—	Goapod! Je tako neokusna, da ima
samo en namen, in sicer osme Aiti me!
|— Tbrej nočete verjeti, da sem rabil za to pot trideset se kund ?
jNe samo, da nočem verjeti. tcmv*n
—	In tudi če vam dam častno besedo?
Turi i če bi mi stokrat dali častno he«edo, <ln je res, kar pravil«
Monsieur Ravmond je obmolknil. (Vi sibirskega goata so postale (<udne. tako čudne, da je monsieur Ravmond začutil, kako pada toplota od burgundca s njega kakor plaAč To so bile najstrahotnejše oči, kar Jih je kdaj vid* I Prej so bile odprte in nedolžne, kakor otroAke oči. zdaj so bile pa polne skrivnostne slobe. take zk»be. kakor jo vidimo v .*>h malih otrok in slaboumnih, ki počasi trpinčijo živali do smrti
Mo* je *edel in *r| na mon aieura Ra> momla. kakor bi mu
SBBlI avcu
Prizor iz nedavnih vojaških manevrov v Angliji, kjer besedičijo o miru in seV«Wljat^
v mislih iztikal oči, zasajal nož v uAesa in mesaril sokratki nos i razbeljenim žebljem. Ray-mond je čutil, kako mu pot obliva plešasto glavo.
Gospa Nadja se je zganila, kakor da se hoče postaviti za svojega gosta, naenkrat je pa sibirski gost odvrnil pogled od Raymonda. V tišini se je zaslišal z drugega konca mize glas mistra Davida, ki je preveč glasno zadepetal lepi gospe Es-ter nekaj na uho.
—	Ne, sami ne morete iti domov, — je nadaljeval plašno. — Kaj bi pa rekli, če bi vas napadel blaznež v temni ulici?
—	Blaznež? — je ponovila gospa Ester s svojim srebrno ljubeznivim glasom.
—	Da, — je pritrdil mister David, — blazneš in povrhu še pravi blaznež. Policija ga išče. V Gdinji sem videl razglas. Pred dvema dnevoma je vlomil ponoči k
Gospa Nadja je začela napeto poslušati.
—	O kom govorite? — je vzkliknila. — Koga iščejo?
—	Blazneža, — je odgovoril mister David in se ji nasmehnil. — Pobegnil je.
Kdo je to? Kako se imenuje?
—	To ni znano, —Je odgovoril mister David. — Nastopa tako rekoč inkognito.
Gospa Nadja je govorila z rni-strom Davidom, toda njen pogled se je ves čas upiral v sibirskega gosta.
—	Toda opis! — je vzkliknila. — Saj vendar imajo opis! Kakšen je?
Mister David ni imel prilike odgovoriti. Signor Orazio je vzel z mizice kitaro in zaigral eno onih melodij, ki odmeva iz nje vsa italijanska lahkomiselnost in erotika, eno onih melodij, ki jih poslušamo z vsem telesom in ki nas napravi gluhe za vse drugo. Igral je, obenem pa plesal z gospo Brzeczinsko.
Mistei^ David je položil s trgovskim dostojanstvom roko okrog lepe gospe Ester, monsieur Raymond je hotel storiti isto, ko je sibirski gost tebi nič meni nič objel gospo Nadjo okrog pasu in se zavrtel z njo v živahnem plesu. Vedno hitreje sta plesala. Drugi so nehali plesati, da bi ju mogli gledati. Signor Orazio «e ni mogel premagati, prsti so mu kar sami drseli po strunah, igral je z vedno večjim ognjem, ona dva sta pa plesala in plesala. Gospa Nadja mu je počivala v naročju in se blaženo smehljala.
Kar je signor Orazio končal s tako zvenečim tonom, da bi človek mislil, da je iztrgal duAo iz kitare. Go*pa Nadja je počasi odprla oči.
—	Ah, kaj je že konec? — je vprašala. — Ali je bil to sibirski ples?
—	Pravi sibirski ples. — je odgovoril njen kavalir in jo od-vedcl nazaj na njeno mesto. — Tako plešejo v Om*ku, Tomsku in Jenisejsku.
Gospa Nadja je omahnila v niudanjač. Njene oči so obstale na njem s skrivnostnim izrazom. Tudi on je hotel seati, pa mu niso pustili.
Monsieur Ravmond je čakal stoje, da Je bil pit*« končan. Vsa kri mu je bila udarila v glavo, njegove majhne oči so žarde in
brfd so se mu bili naježili od jeze.
—	Gospod, dovolj je te komedije, — je dejal srdito. — Vi »te prav tako malo Sibirec, kakor jaz. Vaše vedenje to dokazuje. Nemec gospe Nadje ste!
—	Kaj sem?
—	'Nemec gospe Nadje, ne tajite tega. Vi pripadate temu narodu!
—	In tudi če bi bilo tako, kaj vas to briga? Mar nisva oba gosta gospe Nadje?
Raymondov obraz je bil vedno bolj rdeč od jeze.
—	Briga me toliko, da nočem sedeti za mizo s pripadnikom tega naroda. Ste razumeli? To je narod militaristov, barbarov, zahrbtnežev in lažnjivcev.
Gospa Nadja je prekinila politično izmenjavo nazorov.
—- Mister David! — je zaklicala čez mizo, — kakšen je bil opis blazneža, ki je pobegnil.
Njen zadnji gost je počil v tih smeh.
—	Opis, — je dejal, — saj ga vidite pred seboj. — Tu stoji! blaznež, ki je pobegnil.
Gospa Nadja ga je K]< žarečimi očmi. Gospa Bn ska se je zdrznila. Blaz je naenkrat obrnil k Ki du:
—	Gospod, odgovorite eno vprašanje:
Monsieur Raymond je že pograbil stol.
—	To je edini odgovor morem dati pripadniku naroda.
—	Ah, odgovorite mi, tako prijazni. Vi in v prijatelja Ste diplomati, v Versaillu. Zastopate jo, Anglijo in Italijo v sv državi Gdinji, kaj ne?
Trije diplomati ga ni a trali vrednim odgovora
—	Diplomatje ste! imenitno. Ali bi mi m kaj pojasniti? Zakaj im trije tako lepe starom lisce?
Trije diplomati so st( rak nazaj. To j>ot se je da jih veseli odgovori Pred no so pa mogli to se je plavolasi blaznež nasmejal in vzkliknil: (Dalja prihodnji«.)
TISKARNA S. N.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, I koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaSk«
češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • ■ ■ ■ '
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cene rmerne, unijsko delo pr
Pišite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTER
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUK Telefon Rockvvell 4904 CHICAGO, ILL.
Tam se dobe na željo tudi v*a ustmrns pojasnila
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po aklepn 10. redna konvencije m lakko narofi ns list l»r*v«<^ Ateje eden, dva. tri, fttiri ali pet tlanov is eae draiine k mi asrWsid Proaveta atane aa vae enako, sa tlane ali »eflaBe $«.00 ts e»o lds* nino. Ker pa Mani U plalajo pri aaeameata $1.20 ia tedaik. m )'■! »teje k naročnini. Torej aedaj ni viroka, r«*l. da Je list predrsi 4 8. N. P. J. Llat Proaveta ja vata lastnina in fotoro Je » »sakl drs»'«| ki bi rad lital list vsak din. Cona listu Proaveta Je:
Za Zdrui. države in Kanado IA.00 Za Cirero in CkicsfO Jt
1 tednik hi................ 4.S0	1 tednik ia ............
> tednika in...............S.60	2 tednika ia............
I tednike ia...............2.40	S tednik* ia............
4 tednike In............... 1.20	4 tednike la............
I tednikov la....,......... ni*	i tednikor ia ..........
Za Evropo Je.............
Ispolnite spodnji kupon, priloilte potrebno vsot« draar)s Order v pismu in s< naročite Proeveto. llat, ki Je vaia Isstaias
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro katen teb flsno* pren»hs biti ill t* ao preseli pro* od druiine in bo sabUval •»■ moral tisti «lan it dotične družine, ki Je tako skupn«	*
Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lista. In obrnem ' >'' ^ vsoto listu Prosv*a. A ko t+«a no store, tedaj mora uprs«»« latum ta to vsoto naročniku.
PKOHVFTA. SNPJ, IS57 Ko. Laoodale Ave~ Cklcafs IM
Priloženo poAillam aarolntao ia llat Prosveto vsoU f.....
.....Cl droUva *
i) im*..........................
Naslov .........................
Cetavite tednik In »ripiAite draftteoi
k soji asro/nial od
I) ..........
I) ...... . . "
4)	..........
5)	..........
M»oto......
Noe aaretalk.
. Ci *
(t dr**" 11 . (t dro*'« * . čl <n**s 11
Država