Murska Sobota, 19. julija 1990 • Leto XLII • St. 27 • Cena 8 din
VLADA NIMA
INJEKCIJE
Vsi se za nekaj bojujejo, veliki boji so v gospodarstvu, negospodarstvu, pri delu in politiki — velike bitke na še večjem bojišču. A kjer je boj, tam so zmagovalci in poraženci, heroji in žrtve. Toda ni vedno tako, da je poraženec tudi žrtev, da izgubi tisti, ki si tega ne želi, niti ni bil vprašan.
Slovensko zdravstvo bije veliko bitko zoper utapljanje v denarnih težavah, katerim je vzrok znižanje prispevnih stopenj (občinskih in republiških) ter lomljenje gospodarstva. Zdravstvo na eni strani, nova slovenska vlada na drugi. Zdravstvo zahteva denar za svojo dejavnost, vlada pa naj ga vzame tam, kjer je, le-ta pa trdi, da denarja ni. Os slovensko zdravstvo — vlada je bila v prejšnjem obdobju že večkrat postavljena in skoraj vedno se je smer (tudi zaradi pritiskov) ustavila v prid zdravstva, saj je vlada prejšnjega predsednika iz rezerv (ne ve se točno katerih) našla toliko denarja, da je dala denarno injekcijo ali vsaj zelo ugodno posojilo. Preden je predala vladarski prostor, je zdravstvu odmerila kar dovolj za varno skromno preživeje. Sedaj pa, kot da so prišli z dežja pod kap, vlada pa denarja ne najde, kar je v pogovoru z direktorji tozdov zdravstvenih organizacij Slovenije povedala ministrica tega resorja, dr. Katja Boh.
Zdravstvo pa ne bo (ne more biti) žrtev v celoti, zato bo moral to breme nositi še nekdo tretji — bolnik, uporabnik zdravstvenih storitev. Soudeležba pri zdravstvenih storitvah se je že povečala, uvedla tudi tam, kjer je prej ni bilo, v zraku pa so že tudi ostrejši predlogi za rezanje v pravice uporabnikov. Morda uradno to ne bo prijetno, lahko pa se zgodi, da jih bodo v zdravstvenih ustanovah morali rezati tudi brez dovoljenja. In če se začarani krog vzpostavi, potem se vrti, njegov konec brez pravega konca pa bodo lahko videli v zdravstvenem stanju ljudi.
Kje pa bo ostal slogan Zdravje vsem do leta dva tisoč?
Majda Horvat


Če ne bo hitre in usklajene akcije vseh odgovornih in tudi tistih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo kulturno dediščino, bo ta slika ostala le še spomin na nekaj, kar smo imeli. Pogonski del Babičevega mlina je bil središče pozornosti turistov in njihovih objektivov na fotografskih aparatih in snemalnih kamerah. Ta prizor je bil ovekovečen v številnih knjigah o naši kulturni dediščini — tudi v knjigah, ki so izšle v tujini. Več o tem na zadnji strani. Foto: N, Juhnov
Rekordna žetev
Tudi v Pomurju gre zdaj zares. Medtem ko so nekateri kmetje začeli letošnji pridelek pšenice pospravljati že sredi prejšnjega tedna, se je prava žetev začela šele v začetku tega tedna. Pomurski pridelovalci morajo letos krušna žita pospraviti z okrog 18 tisoč hektarjev polj, že prvi podatki pa kažejo, da se nad pridelkom ne morejo pritoževati. Tam, kjer so dosledno opravili vse potrebne agrotehnične ukrepe, bodo dosegli celo rekordne pridelke, letošnja žetev pa bo gotovo ena najbogatejših.
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer imajo pšenico na 2078 hektarjih, pravijo, da bo letošnja žetev rekordna, po pridelkih pa se bodo uvrstili v vrh jugoslovanskih pridelovalcev pšenice. Lansko jesen so vse površine zasejali s sorto marija, ki je izredno rodna in spada tudi v prvi kakovostni razred. V tem podjetju, ki je največji
JE |
IVAH |
MED I
CIBKU- i SANTI?!
Stran 12 I
Ustanovili mešano podjetje Ledava
,,	Lnnital 5 milijonov nemških mark. Pri ustanovitvi
54 v”
vodnja v izvoz.
Konec prejšnjega tedna so v Murski Soboti podpisali pogo -bo o ustanovitvi mešanega podjetja Ledava. V pogodbi so se trije partnerji: avstrijska firma Ro-dag AG iz Liechtensteina, Platana ter Ljubljanska banka Pon™1'-, ska banka, d. d., zavezah, da bodo vložili 5 milijonov nemških mark ustanoviteljskega kapitala, in sicer v razmerju 52 (R°dag). 24 (Platana) : 24 (LB, PB, d. d.) in da bodo v enakem razmerju soudeleženi tudi pri dobičku.
V Ledavi bodo delali stilna vhodna vrata iz hrastovine in hrastovega furnirja, letno 10.000 kosov. Vsa bodo namenjena za zahodna tržišča.
Tako bo del proizvodnih pro-
štorov Platane zopet usposobljen, obenem bodo zaposlili tudi delavce lesne smeri, predvsem strokovno usposobljene lesarje.
(nadaljevanje na str. 3)
Vestnikov koledar od 19. julija do 25. julija 19. julij, četrtek, Zlata 20. julij, petek, Elija 21. julija, sobota, Lovrenc 22. julij, nedelja, dan vstaje, Marija Magdalena 23. julij, ponedeljek, Brigita 24. julij, torek, Krištof 25. julij, sreda, Jakob
slovenski pridelovalec pšenice, so začeli žeti minulo soboto, vsak dan je na poljih 33 kombajnov, in če bo vreme vzdržalo, bodo pridelek pospravili v 14 do 15 dneh. Tudi prvi rezultati so ohrabrujoči, saj so pridelki daleč nad povprečjem zadnjih let. Če znaša desetletno povprečje nekaj čez 6 ton pšenice na hektar, triletno povprečje pa od 6,40 do 6,65 tone, bodo letos dosegli povprečni pridelek najmanj 7,5 tone na hektar. To potrjujejo že prvi podatki s požetih površin, v lendavskem delu podjetja pa bo povprečni pridelek čez 8,4 tone na hektar. Na eni 20-hek-tarski parceli so naželi celo 9246 kg pšenice na hektar, na
50-hektarski
pa
8800 kg. Tudi v soboškem de-
lu se pridelki gibljejo blizu 8000 kilogramov, nekoliko nižji so le na lanskih prodnatih tleh. Po besedah direktorja Franca Skledarja je takšne pridelke pripisati vrhunski agrotehniki, maksimalnemu gnojenju, dobri zaščiti in tudi ugodnemu vremenu.
Čeprav se večina pridelovalcev še vedno ne more sprijazniti z odkupno ceno 2 dinarja in pol za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda, pa že prvi podatki kažejo, da bodo letos v soboškem Mlinopeku odkupili rekordne količine tržnih presežkov. Že v prvih dneh, ko se žetev še ni niti prav začela, je bilo na odkupnih mestih opaziti gnečo. Tako so vključno s ponedeljkom na prevzemnih mestih soboškega Mlinopeka že prevzeli več kot 10 tisoč ton tržnih presežkov, od tega od družbenega sektorja 5.473 in od kmetov 4.764 ton. Sodeč po teh podatkih bodo letos prevzeli rekordne količine pšenice, saj se je žetev šele prav začela.
L.
Kovač
Gostilna Pri Amerikancu
(prej Grille Julie) Murska Sobota, Tišinska 14, pri Petrolu, prireja
v soboto, 21. julija, od 10. do 24. ure.
Goste bo zabaval vokalno-instrumentalni ansambel Generacija. Jedi z žara, odojek, ameriška rebrca
DANES V VESTNIKU
— Prosim, nikar! Kako trpinčeni so otroci, str. 5 — Kraj, kjer umira življenje, str. 13—14
PRIHODNJIČ V VESTNIKU
Začetek novele o višinskih letalcih in žandarjevi nezadovoljeni pohotni ženi Tildi
Ob koncu tedna bo jasno in toplo. Padavin ne bo.
Pregovora za ta teden
Magdalena (22. julij) rada joče kot otroče.
Če pasji dnevi (23. julij) dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo.
VREME


aktualno po svetu
Corazon Aquino ima veliko težav — Na raznih koncih Manile se je zvrstilo kar šest eksplozij: ena od bomb je bila podtaknjena v avtomobil, parkiran v najbolj prometnem delu mesta, pred banko in veliko blagovnico. Škoda je bila velika; poškodovani avtomobili, razdejan urad kitajske letalske družbe in bližnja poslopja. Zato je filipinska predsednica zaukazala vojaškim silam, da se pripravijo na boj z uporniki. Na sliki: tanki zapuščajo oporišče Aguinaldo v bližini Manile.
Tisoče albanskih beguncev
Več tisoč albanskih državljanov, ki so se zatekli v italijansko, francosko in zahodnonemško veleposlaništvo v Tirani, se je minule dni vkrcalo na ladje, ki so jih odpeljale iz Albanije. V operaciji preseljevanja ljudi so sodelovale italijanske in francoske ladje ter trajekti. Izseljenci so se
odločili, da bodo poiskali svoj novi dom v Italiji, Franciji in Zvezni republiki Nemčiji. V Brindisiju so jim pripravili začasni sprejemni center. Sprejem albanskih beguncev ne bo samo poteza solidarnosti, temveč tudi izraz razpoloženja med prebivalstvom, katere zveze z Albanijo so
stare in žive, poudarjajo v Italiji.
Do dogovora o prevozu albanskih državljanov je prišlo po intenzivnih pogajanjih, na katerih je albanska vlada očitno tehtala dolgoročne politične koristi. S tem je končana večdnevna drama Albancev, ki so se zatekli v veleposlaništva v Tirani.
Na kaj čaka državni vrh?
To vprašanje so si zastavili v zagrebškem Vjesniku. Menijo, če Jugoslavija ne more zaščititi enega svojih konstitutivnih delov, kar Kosovo po veljavni ustavi še vedno je, potem v tako nesposobni Jugoslaviji nihče ne želi več živeti. Zaman so formalnopravno pravilne izjave predstavnika zvezne vlade, da je slovenska odločitev pravno nična in da je kosovska pravno neobstoječa.
Nobena odločitev ni prekoračila veljavne ustave: prva je podlaga za nadaljnjo pot, druga pa je postavila zahtevo, da se spor vrne vsaj v okvire te ustave.
Javnost, ki se že zaveda, da je po neuspehu prve, črne Jugoslavije, zlom doživela tudi druga, rdeča Jugoslavija, se ukvarja le še z možnostjo mirnega prehoda v neko drugo obliko geografsko-državnopravne strukture. Če je torej Srbija vrnila Jugoslavijo v stanje predvojne SHS, ki ni priznavala albanske, makedonske in črnogorske nacije, in če se podaja v odkrit boj za oblast prav za ta območja, kaj torej še čaka državni vrh? Ali morda brani nekaj, kar ne obstaja več, in so torej vse poteze tistih, ki take Jugoslavije ne želijo, povsem upravičene, se sprašujejo v Vjesniku.
Vre tudi v Nikaragvi
V tej srednjeameriški državi je potekala dvotedenska splošna stavka, s čimer je obstajala nevarnost izbruha državljanske vojne. Končno pa sta nikaragovska vlada in Narodna fronta delavcev dosegli sporazum, ki izpolnjuje zahteve sindikata. Zato so voditelji prosandinističnega sindikata pozvali stavkajoče, naj se vrnejo na delo. Kot napovedujejo, bo predsednica Violeta Barrios de Cha-morro sklicala pogovore med vlado, delavci in delodajalci. Na njih naj bi dosegli tako imenovani družbeni sporazum.
Nove registrske tablice
Na Madžarskem so 1. julija uvedli nove registrske tablice za motorna vozila. Zaenkrat jih dobijo le novoregi-strirana vozila, druga pa ob tehničnem pregledu, vse stare tablice pa bodo zamenjali v treh letih. Nove tablice bodo bele, na njih bodo po tri številke in tri črke, ki pa ne bodo označevale kraja registracije kot drugje po svetu. Pod številkami bodo nacionalne barve pa še oznaka H. Stale bodo blizu 1000 forintov.
Vrnitev premoženja
Na Madžarskem bodo verskim skupnostim vmili odvzeto premoženje. V Železni županiji s.o katoliška, reformatska, evangeličanska in židovska cerkev že vložile zahtevke za vrnitev nekdanje lastnine; V Monoštru so na pr. cistercijani vložili zahtevek za vrnitev stavbe opatije.
Kongres brez slovenskih borcev
V Beogradu je bil 11. kongres ZZB NOV Jugoslavije, ki se ga slovenska delegacija ni udeležila. V obrazložitvi izostanka piše, da je izvršni odbor borčevske organizacije Slovenije proučil nove razmere, ki so vplivale na delo 11. kongresa, in sklenil, da se ga njegovi delegati ne bodo udeležili. Bistvena pripomba slovenskih borcev je, da bodo odločitve sprejete z večino glasov, kar omogoča preglasovanje.
Uvodni referat je imel predsednik jugoslovanske borčevske organizacije Risto Džunov, ki je kritično spregovoril o vlogi ZKJ in ZZB NOV v pereči družbeni krizi. ZKJ po njegovih besedah ni vztrajala pri doslednem uresničevanju ideje samoupravljanja in ni hotela priznati preloma s svojimi prvotnimi opredelitvami in zbirokratiziranega družbenega življenja v praksi. Poudaril je, da je ZKJ pri iskanju opravičila za neuspeh svojega projekta postavila v ospredje boj za nacionalne interese, s čimer je pripomogla k svoji dezintegraciji ter spodbudila medrepubliške in mednacionalne spore. Temu procesu pa se po besedah Džunova tudi borčevska organizacija ni izognila.
In za kakšen politični sistem se zavzemajo borci? So za združitev parlamentarne demokracije in samoupravljanja civilizacijskih dosežkov in težnje državljanov po neposrednem sodelovanju pri urejanju splošnih in konkretnih življenjskih razmer. Za krepitev demokratične Jugoslavije pa je potrebna modrost, so poudarili jugoslovanski borci. Po deklaraciji, ki so jo sprejeli ob koncu dvodnevnega kongresa, bo borčevska organizacija v večstrankarskem sistemu delovala kot samostojna in nestrankarska organizacija. Za novega predsednika pa so izvolili Črnogorca Radomirja Vuksanoviča.
Zahodne države še čakajo s pomočjo SZ
Voditelji sedmih najbogatejših zahodnih držav so na srečanju v Houstonu med drugim skušali oblikovati novo politiko do Sovjetske zveze. Obstaja sicer delno soglasje, vendar ni enotnega stališča do vprašanja, kako daleč naj bi šel Zahod pri finančni podpori Moskvi. Sedem najbogatejših držav je različnega mnenja, ali naj bi Sovjetski zvezi pomagali takoj ali čez čas. Zaradi teh razlik obstaja tudi možnost kompromisa, po katerem bi vsaka izmed najrazvitejših držav sama odločala o načinu »finančnega reševanja« Gorbačova.
Tako se Zahodna Nemčija zavzema za takojšnjo finančno pomoč Sovjetski zvezi, s čimer bi pregnali tudi sovjetske skrbi zaradi združene Nemčije. Bon-
ska vlada podpira tudi stališče Evropske skupnosti, da zmanjšanje subvencij za kmetijstvo nikakor ni sprejemljivo. Tudi Francija je za takošnjo pomoč Moskvi, strinja pa se z ameriško zahtevo po zmanjšanju subvencij za kmetijstvo. Velika Britanija si želi, da bi pomoč Sovjetski zvezi odložili, češ da ni še prišel pravi čas za to. Italija opozarja, da zaradi pomoči v Vzhodni Evropi ne bi smele biti prikrajšane države v razvoju, čeprav načelno podpira zahodnonemško stališče do Sovjetske zveze, vendar se zaenkrat izogiba konkretnejšim predlogom. Razumljivo je, da se kanadski premier Mulroney strinja z ameriškim predsednikom Bushom, da je potrebna previdnost, preden se bo Za-
hod odločil za veliko finančno podporo Moskvi. Ameriški predsednik tudi nasprotuje takojšnji pomoči Sovjetski zvezi.
Po njegovem mnenju bi ji morali najprej ponuditi tehnično pomoč, s katero bi lahko rešila najnujnejše potrebe, kot je oskrba s hrano. Medtem pa Japonska opozarja, da ne more razpravljati o neposredni pomoči Moskvi, dokler ne bo končan 45-letni ozemeljski spor o Kurilskih otokih. In tako so se v bistvu izjalovila pričakovanja Sovjetske zveze o takojšnji finančni pomoči najbolj razvitih zahodnih držav, kar jo postavlja v še bolj negotov položaj ob zdajšnjih političnih razmerah, ki ji gotovo ne gredo na roko.
X- IZ SOMBOTELA PIŠE-------------------------------------->
Bivšega predsednika Sveta Železne županije pozna prav gotovo veliko ljudi v Pomurju in Sloveniji. Prepričan sem, da ga tudi spoštujejo. Dr. Zoltan Bors je bil 12 let predsednik župnijske vlade, štiri leta pa njen podpredsednik. In kot tak je imel veliko stikov s partnerji v Sloveniji. Ce so ti stiki bili zares plodni na marsikaterem področju — po moje so bili —, potem tudi dr. Bors mora imeti zasluge pri tej stvari.
Sam sem prišel z njim v stik ravno pred 12 leti in ravno zavoljo razvijajočih se stikov s Slovenijo. Na začetku — kot verjetno vsak prevajalec začetnik — 'sem seveda imel tremo, kako bom zmogel prevajati z najrazličnejših področij življenja. Od kmetijstva, preko zapletenega (birokratskega) političnega sistema na obeh straneh, do slogovnih značilnosti likovne umetnosti. Ko sem drugič prevajal Zoltanu Borsu, sem bil popolnoma miren. Od takrat naprej zmeraj. Vsega tega pa ne morem trditi v zvezi z nekaterimi partijskimi in družbenopolitičnimi voditelji županije. Zakaj ta razlika? Morda zato, ker me je, ker nas je bil strah pred vsemogočnimi partijskimi voditelji? Sploh ne. Človeško so tudi oni bili v redu ljudje.
Pri predsedniku sveta se mi nikoli ni bilo treba bati, da bo veliko govoril in nič povedal. Tega si prevajalec najteže zapomni. Dolgi nič, »okinčan« s političnimi puhlicami, ki so že same po sebi težko
(NES)POKOJ
prevedljive. Od takrat naprej mi je dr. Bors kot nekakšen vzor za prevajanje. Skratka, če kolikor toliko dober prevajalec dobi jasno misel, potem ne bo imel posebnih težav, da jo presadi v drug jezik.
V vseh teh letih pa sem tudi kot novinar lahko spremljal predsednikovo delo in sem ga kar dobro spoznal. Seveda ne v taki meri, da bi bil kompetenten ocenjevati njegovo dejavnost. Na vsak način pa bolj kot nekateri dvajsetletni fideszovci (mladi demokrati) iz Szombathelya. Namreč bolj sem ga lahko spoznal.
Na zadnji seji železnožupanijskega sveta so se člani tega sveta želeli tudi posloviti od svojega predsednika. Ob priložnosti pač, da gre v pokoj. Prej so seveda obravnavali redne točke dnevnega reda. Ker pač živimo v demokratični družbi, ne v neki preživeli partijski državi, v kateri se je državna partija vmešavala v vsako zadevo, so se na seji županijske vlade nepričakovano in nenajavljeno pojavili predstavniki FIDESZ-a, ki so vljudno prosili, naj jim bo dovoljeno predati predsedniku Borsu skromno darilce kot priznanje za njegova dolgoletna prizadevanja. Ko so mu izročili diplomo, zvito v svaljek, so bili razen predsednika takorekoč vsi člani županijske vlade nekoliko ganjeni, češ kako lepa gesta je to od Stranke mladih demokratov. Nakar so nadaljevali razpravo, fidesovci pa so čez nekaj časa neopazno izginili iz zadnjih vrst dvorane.
Ko so na koncu naglas prebrali vsebino, ni prebledel le predsednik z 42-letno delovno dobo, temveč je završalo po vsej dvorani. Šlo je za to. kako neki je lahko Zoltan Bors ob upokojitvi dobil Red Madžarske republike z zvezdo, ko pa je eden največjih »grešnikov« Železne županije.
Žal še vedno nimam take prevajalske prakse, da bi bil sposoben prevesti »diplomo«, ker je pač tudi madžarsko težko razumljiva. (Pred javnostjo bi-verjetno imel dvojno tremo, če bi jo moral prevajati. Manj bi me bilo sram zaradi tega, ker se je enostavno ne bi dalo prevesti, za kar bi bil v teh demokratičnih časih kriv seve — prevajalec.) Vendar naj mi bo dovoljeno navesti le nekaj sintagm (štigm): liturgija komunistične partijske države (namrečpriznanje), konzerviranje fevdalno boljševiškega režima, trdnjava preživelega režima (Bors), dozdajšnji paraziti...
Glede na to, da v Železni županiji ni bilo odkritih nobenih večjih panam, škandalov, zlorab in drugih nevšečnosti razkrajajoče se partijske države, mislim, da je ravno zaradi tega ravnanje mladih demokratov z Zoltanom Borsom nepošteno. In mogoče, da so fidesovci mladi, ampak, da niso demokrati — vsaj v tem primeru —,je prav gotovo.
Franček Mukič
globus
TEHERAN — Obisk iranskega zu-nanjega ministra Velajatija v Kuvajtu je zgladil stare razprtije in spodbudil razvoj dvostranskega sodelovanja med državama ne le na političnem, ampak tudi na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem-področju.
PARIZ — Francija je napovedala, Iz ZRN postopoma umaknila 50.000 vojakov, hkrati pa bo število vojakov v državi zmanjšala na okoli 35.000. Z zmanjšanjem števila voj ' kov v državi bodo naredili prostor
Povratnike iz ZRN.
PRAGA - Član bivšega p« stva CK KP Češkoslovaške M kretar partijskega komiteja r 6 stilj roslav Štepan je bil	so
leta strogega zapora, gv™ jaVneg» zaradi »zlorabe pooblas funkcioniranja in nagovarjaj eJ-a. gih ljudi k enakemu kazniven
nju«.
NAIROBI - Kenijci neje in odločneje zahteva^^ pa karski sistem, predseonis ensK' sli, da bi to oživilo meop spopade.
j gp COLOMBO — Spopad "ort* mado Srilanke in tainl , |juj6jo. na vzhodu države se n 0sVobo“f »dokončni ofenzivi« pr0 njj o nim tigrom tamilskega se pridružila .še dva bataljona
... va| prote'
SOFIJA - V Bolgaru1 ' jeOju)«-stov, stavk in izgredo sojenja Zahtevajo objavo ^aU"^^ * nekdanjemu predsedm jatke javni proces, natančne ROdaartjjSke^ nanjih dolgovih držav premoženju.
VARŠAVA - Poljski. traktorji in poljedelski j . rali vse ceste, ker vlad ‘ .Selske & viti cen za osnovne P Sni delke. Akcijo je organ«* darflost. individualnih kmetov
.. aborig'11;
SYDNEV - Avstras« r0» so ustanovili začasno jtvi last bi bil prvi korak k u?,a pred države na celini, ki Je kot dvesto leti njihova.
Perestrojka ni vprašljiva
Mihail Gorbačov ohranja še naprej obe dolžnosti, predsednika ZSSR in generalnega sekretarja KPSZ, kar naj bi bilo tudi poroštvo za nadaljevanje celotnega projekta prenove sovjetske države, družbe in sistema. Tako so namreč odločili udeleženci 28. kongresa KP SZ, saj je za Gorbačova glasovalo 3411, proti je bilo 1116 delegatov, za Tijmuraza Avaliani-ja pa 501 delegat. Ob tem je sovjetski predsednik na plenarnem zasedanju prvič odločno povedal, na koga je usmeril kritiko. Pozval je nasprotnike perestrojke, naj bodo pošteni in naj zapustijo vodilne položaje. Sprejema upravičene kritike na račun vodstva, toda ne odstopa od strateških usmeritev.
Ocenil je, da proces perestrojke ni vprašljiv, kajti delegati so podprli njeno socialistično naravnanost. V procesu obnove so se nekateri izgubili, je dejal Gorbačov, mnogi člani KP SZ pa še vedno razmišljajo v okvirih starega komandnega sistema, »Perestrojka je ljudem dala svobodo«, je dejal Gorbačov, in menil, da bi bilo nedopustno, če bi dosedanji proces obnove sprevrgli v nov »kratek kurs KPSZ«. Prav tako je zavrnil kritike na račun »zgrešenosti« zunanje politike sovjetskega vodstva. Nelojalne politike morajo po njegovem zamenjati novi ljudje, vdani perestrojki, ki ne bodo ujeti v dogmatske spone. »Napočil je konec partijskega monopola in nostalgije za starimi časi«, je poudaril sovjetski predsednik. Samokritično pa je ocenil, da je proces perestrojke morda kriv le toliko, da vodstvo ni bilo odločnejše in doslednejše pri uresničevanju zastavljene politične usmeritve. Zanj pa razen perestrojke ni druge poti.
Kosovska deklaracij3
nelegalna! B
Predsedstvo SFRJ meni, da je deklaracija skupine 1^5 ske narodnosti na srečanju pred skupščino SAP Kosovo ne p tično dejanje, s katerim so poskušali razglasiti državnost gi-bij^j Kosova in s tem spremeniti ustavni položaj pokrajine v jj SFRJ. V sporočilu s seje piše, da so v nastalem položaju ,jter i’^ morali sprejeti ustrezne ukrepe, da so zavarovali ustavno u rej^iič-lovitost SR Srbije. Stališča o Kosovu je predsedstvo r M3®’* čino glasov, na seji pa je bil tudi srbski predsednik Slobou
Medtem pa je predsedstvo Kosova zaradi razpustitve *t0S03’-^J^gl®s®^ii odstopilo. Zvedelo se je tudi, da so člani predsedstva z vec .^j vrnili pobudo dr. Janeza Drnovška, da bi mnenje o proble povedalo tudi zvezno Ustavno sodišče.
, itakP<Z
Medtem pa na Kosovu vre in grozi poslabšanje ze i s(jrn * ’0|t ozračja. Več tisoč prebivalcev albanske narodnosti Pr° .cgslie odločitev o uvedbi izrednih razmer v pokrajini, močne P® pa skušajo vzpostavljati red na ulicah. Stavkovni odbor « jn |u'ro-skega programa RTV Prištine poziva svoje kolege v Jug°s^anj»1,1 da podpro njihova prizadevanja za ohranitev svobode obv fesionalnega dostojanstva.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
'a ^/i
Neznosna lahkotnost spreminjanja jugoslovanskih nosov v državi traja že dokaj dolgo. Srbija se je vrnilo n q se bo Jugoslavija vrnila v Slovenijo?	ekfriS'
Če se bodo kmalu rešili iz pasti narodne travme. tlok irtČ rodnim patosom. utegnejo Srbi 'res postati tragičen nar S,.e^e.
ohran‘^
Kosovo je ključni argument, ki se uporablja ra
sti; drugi argumenti so že izčrpani...
(dr. Ivan Djurič, prof, beograf

STRAN 2
VESTNIK. 10-
aktualno doma
Otto Habsburg v soseščini
burg siiA a '''e dr' ®tt0 Habs- je dajala največ moči pri njego-kralja usipala madžarskega vem delu.
obiskal 7ai n' evroPski politik Po Zalaegerszegu je obiskal
Gornjeradgončanom se mudi!
Po Zalaegerszegu je obiskal
Szombathely, kjer je imel polurno predavanje v dvorani Visoke učiteljske šole. Bili so razočarani tisti, ki so pričakovali utrujenega
“»iskal ž 1 '■••upsKi pontiK Md ^er«eg in Szom-1,5 Povabilo fv8»e-^zeg Je prišel M Po štiU n<?skanov’ ki so ndesetih letih vrnili
j 11 ^kanj ‘
obnov^nost?' gostje, med njimi je tretji z desne eksmonarh Otto Habs-Mj	Jen° 'rančiškansko hišo.	Foto: Zalai Hirlap
”danip
Ri imeJTAU6 in so ob teJ ?^rszeški frAA?0 maš° v za’ ? svečani ,?a?lskanski cerkvi. ^Habsb,,?381 Je bil gost dr.
Karlam” pos'anec Evrop-Na svečani
Sdiref"AZ0Či P°'eg katoli-. Dr oUh°vnikitSk'evangeli-&iHirKSburgj.e novinar-hS Pri<Aa povedal- da je z j Kza n 7 Zalaegerszeg ^?Pi cerkvi ta A bd na maši jt ’ kl Jo Je dal sezi-f. ^žbovA? tud' za to, ker ^lndS2emhd°l8a leta kardi' ?Pov a hyKskaterimje bil
|c’ da K v cd°tnem žKren-la v njeg0' * življenju, vera mu
starca, pred njim pa je stal vitalen, energičen politik, ki je s svojim izvajanjem očaral navzoče. Med drugim je povedal, da je na srečo komunizem mrtev, bodočnost Madžarske pa vidi v pridružitvi k evropski Skupnosti, na kar se morata obe strani pripraviti. V tej zvezi Madžarska mora storiti po njegovem tri pomembne korake, med katerimi je najbolj važna moderna demokracija, kjer poslanec ni ločen od svojih volivcev. Druga stvar je, da Madžarska mora imeti dvodomni parlament, da bi se odločitve vedno dobro pretehtale. Tretja stvar pa je, da bi predsednika republike volili volivci neposred-
no.
a -”'jenju, vera mu no.
a»dal z orožjem v Monoštru
% e v MonoV^B ~ Prav na novo leto — je prispel iz Italije prek it de|eSter *ovorni vlak. Po tovornem listu je pripeljal razne ene ?a krne,'jske stroje. Ko so pa avstrijski cariniki odprli i# reZe8a ot' Petih vagonov, se je pokazalo, da gre za orožje — tila’’.ln',tistrovr-Vne de'e- Niti tihotapljenja orožja so vodile do diplo-8*ed na 'n celo ministrskih predsednikov. Liga narodov je odre-> UraZ ?amem’ eelo zadevo je obravnavala dvakrat, vendar sva^dovin- n° e ,a 2a<ieva ni bila nikoli pojasnjenja.
^k^gi^kA-’ Tlbor Zs>ga v hroi0'.6^, ’Pori Je, '^a letos v ed^cete° ?svetljuJe Ote Mna mlL 6 te afere. Opi-?(pinjesobi|pnarodne pollti-iC^bno ?.za to na videz . ^rth pizodo z orož-
kl se Je imel
Xon dvajsetih T™683’ Jc do ■SHidiratiUkn USPe’ drŽa‘ k°t 8ns ako notranjepo-^'k^i 1°oP7darsk- Zuna-A m11 š« ved Zaj Madžarske ^»jkalA^o Precej nego-J ztmanjepoliti-
p U	__j
t0 paje bi-kk^eAi^eritev na zunanje-Q revDUna-! politi-WWn°s« za °n'st'čnih p°-
^1%^ P01°-^1? sti«na Va<a na S° se vedno NiM?, >&«a v ka' * Za so se za-> vz7rupacii ?v novih k hCdno Trgovali' Ravno je
•’ A' Ta]? jstvo 2 1Zražal svo-mL-ersaiskim
%?enunaBethi ga P«d-- -\ 'aliia °slabit anjem 2 , Ja si abltl malo an-X. P°litičn prizadevala 0 stanje v
Srednji Evropi in uveljaviti italijansko dominacijo v jugovzhodni Evropi, in v te svoje načrte je hotela vključiti tudi Madžarsko. Madžarsko-italijanski pogovori so se začeli 4. aprila 1927. Za aktivno madžarsko zunanjo politiko je bilo treba najprej oborožiti madžarsko vojsko. Bethlen je predvsem za to hotel izposlovati pomoč pri italijanski vladi. Mussolini temu ni nasprotoval, v izvedbi pa je slutil težave. Končno so se na pogovorih domenili, da bodo precejšnjo količino orožja — po predhodnem dogovoru s poljsko vlado — naslovili na Poljsko. Tovor bodo peljali prek Avstrije, toda iz Madžarske bo šel potem na Poljsko le simboličen tovor. Na razgovorih je bila sklenjena pogodba o italijansko-madžarskem sodelovanju z enim tajnim dopolnilom.
Istvan Bethlen je italijansko-mad-žarsko pogodbo predstavil javnosti kot velik uspeh aktivne madžarske zunanje politike. Brez dvoma je Madžarska z italijansko-madžarsko pogodbo prebila meje zunanjepolitične izoliranosti, je pa zaostrila odnose.z malo antanto, ne da bi pridobila kako zunanjepolitično prednost. Po italjan-sko-madžarski pogodbi seje na Madžarskem začela odkrita revizionistična propaganda. Kmalu po sklenitvi te pogodbe se je šef italijanske vlade srečal z angleškim časopisnim magnatom, lordom Lothermerjem, ki se je obvezal, da bo v svojem glasilu sprožil kampanjo za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Prvi tak članek je bil objavljen 21. julija 1927 z naslovom: Mesto Madžarske pod soncem, ki je poudarjal, da bi varnost v srednji Evropi lahko zagotovili le s spremembo trianonskih meja. Članek se je zavzel za to, da bi ob obmejnih krajev Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije zopet priključili k Madžarski ozemlje s kakima 2 milijonoma prebivalcev. Ta akcija je sprožila zelo živahno protipropagando v deželah male antante in Franciji, ki je spodbujala za tesnejše sodelovanje sosednje države in utrjevala francoski vpliv nanje.
Na pobudo angleškega lorda Rot-hermerja so že leta 1927 ustanovili Madžarsko revizionistično ligo, ki ji je predsedoval Ferenc Herczeg. Liga je poskušala vplivati na vlade velesil prek javnega mnenja, ki ga je poskušala prepričati o nevzdržnosti trianonskih meja. Po takih političnih pripetljajih se je začela uresničevati itali-jansko-madžarska pogodba, oziroma tajni dodatek k pogodbi, in tako je prispelo pet vagonov orožja — strojnice in rezervni deli — v Monošter, češ da gre za nadomestne dele za kmetijske stroje. Dežele male antante so zahtevale temeljito preiskavo in stroge sankcije, toda Liga narodnov — seveda na angleški pritisk — se je zadovoljila le z žuganjem.
(Po Vas Nepe, J. V.)
Skupščinska seja imenovanja komisij in organov — Imenovali komisijo za ugotavljanje upravičenosti odvzetega zasebnega premoženja — Znižali prispevne stopnje
Dnevni red ponedeljske seje zborov Skupščine občine Gornja Radgona so sestavljali predlogi sklepov o imenovanju raznih občinskih komisij, organov, članov svetov in pooblaščencev. Le malo je manjkalo, pa bi v pol ure končali z dopolnjenim dnevnim redom seje, vendar se je zataknilo pri 13. točki, ki so jo brez gradiva predlagali pred začetkom seje. In za kaj gre? Ker prejemajo številna pisma in prošnje o možnostih vračanja odvzete zasebne lastnine, je dejal predsednik SO Alojz Vogrinčič, so se tik pred začetkom skupščine odloči-
Z razbremenjevanjem ni tlakovana
Soboška občina še vedno nima podpredsednika — Za 15 odstotkov nižje prispevne stopnje — Tudi program racionalizacije velja od 1. avgusta — Večja odgovornost onesnaževalcev okolja
Stari pregovor, po katerem gre v tretje rado, se žal vedno ne potrjuje tudi v praksi. To se je namreč zgodilo na zadnji skupni seji zborov skupščine občine v Murski Soboti pred poletnimi počitnicami, kjer že tretjič za-pred niso uspeli izvoliti podpredsednika občinske skupščine. Kandidata za to odgovorno funkcijo: Franc Horvat, kmet s Tišine, ki ga je predlagala Kmečka zveza, in Jože Sraka, neodvisni kandidat, direktor Projektivnega biroja, nista dobila potrebne večine glasov delegatov. Zbrati bi namreč morala vsaj 65 glasov (občinska skupščina ima 129 poslanskih mest, na zadnjem zasedanju pa jih je bilo le 93.) Franc Horvat je dobil 48, Jože Sraka pa 44 glasov (1 je bil neveljaven), zato so to odločitev preložili na jesenski čas.
Na skupnem zasedanju pa je precej pozornosti vzbudil predlog za znižanje prispevnih stopenj in razbremenitev gospodarstva, povezan s sprejemom odloka o določitvi stopenj za zagotavljanje sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990. Uvodno obrazložitev je imel predsednik občinskega izvršnega sveta Ivan Obal, ki je med drugim dejal: »Skupno z ustreznimi službami smo poskušali, kaj bodo te razbremenitve prinesle, zavedajoč se, da bo le-to nekaterim rezalo tudi osnovo za njihovo delovanje. Tako smo se odločili, da bi večino teh razbremenitev prenesli na prejšnje sise negospodarstva. Letos je to že drugo znižanje prispevnih sto- ’ penj; tokrat v povprečju za 15 odstotkov. Do konca leta 1990 bi razbremenitve znašale 13 milijonov 895 tisoč dinarjev. Pri tem bomo morali nekatere programe, tudi v negospodarstvu, skrčiti ali prenesti v naslednje obdobje, pri čemer smo za nekaj časa odložili tiste naložbe, ki še niso bile
Ustanovili mešano podjetje Ledava
(Nadaljevanje s 1. strani)
Podpis pogodbe na Medobčinski gospodarski zbornici je pomembno dejanje, saj gre za prvo večje vlaganje tujega kapitala v Pomurju in istočasno za prvo večje mešano podjetje. Ob podpisu pogodbe so o pomenu ustanovitve predstavniki podjetij povedali:
Gospod Jože Repinc (RODAG AG): »S to pogodbo prenaša firma Rodag izdelavo vrat iz ZR Nemčije v Jugoslavijo. Za ta prenos imamo dva razloga: zaradi surovine (gre predvsem za hrastov les in furnir), po drugi strani pa je proizvodnja teh vrat delovno intenzivna in zato prenašamo proizvodnjo na tista območja, kjer je delovna sila cenejša Za Mursko Soboto smo se odločili zaradi izjemno ugodne lege saj je blizu tržišča, na katerega nameravamo vrata tudi izvažati. Po drugi strani pa nam je na tem območju zagotovljena kvalificirana delovna sila, ki jo potrebujemo.«
Miroslav Novak (Platana): »S podpisom pogodbe smo rešili problem prazne hale, ki nam je ostala in predstavljala precejšen strošek. Istočasno pa smo rešili nekatere odnose, ki smo jih imeli z banko, saj le-ta v pogodbi nastopa kot partner. S tem vložkom pa bo banka udeležena pri rezultatih poslovanja Ledave. Ustanovitev mešanega podjetja ni le v interesu Platane, ampak gre za širši družbeni interes.«
Stefan Hajdinjak (LB PB, d. d.): »Naš interes v podpisu pogodbe je, da bi v Murski Soboti prišli do nove kakovostne proizvodnje in izvoza, predvsem pa do profita. Skratka, to so stvari, do katerih bi moralo gospodarstvo danes že priti in se razvijati. Nam je všeč, da
imamo opravka z znanim partnerjem, ki je priznan tudi na evropskem trgu tako glede kakovosti kot drugih stvari. To pa je zagotovilo tudi
za profit.«
li, da bodo imenovali tudi »komisijo za reprivatizacijo lastnine«, ki bi jo sestavljali Franc Topolovec, Peter Cvetkovič, Franc Fašalek, Marjan Potisk in Jože Žnidarič. Razvnela se je razprava, v kateri se je za govorniškim odrom menjalo čez 20 delegatov. Med najbolj aktivnimi je bil Danilo Tirš, ki je najprej opozoril na dejstvo, da še ni nobene zakonske osnove za imenovanje tovrstne komisije ter da bi naj te zadeve reševali v okviru izvršnega sveta. Podprl ga je Peter Fri-dau (prav tako delegat DPZ), medtem ko je Ivan Lukič iz ZZD
pot v Evropo
dogovorjene s pogodbami. Opozoril bi, da lahko večji znesek privarčujemo pri stanovanjski solidarnosti. S 1. avgustom bomo začeli izvajati te stopnje, k čemur nas zavezuje zakon. S tem pa je povezana tudi racionalizacija v podjetjih in občinski upravi, kjer je ob polletju občinski proračun manj obremenjen s 15 ljudmi, ki so šli v pokoj ali pa smo jih prerazporedili drugam.«
Zatem se je razvila zelo živahna razprava. Delegat zbora ZD Milan Benkič je izrazil dvom, da bo predlagano znižanje prispevnih stopenj lahko rešilo pomursko gospodarstvo. Opozoril je, da se s podobnimi težavami, kot so likvidnostne, blokiranje žiroračunov, večja brezposelnost, zmanjševanje naložb in drugim, ukvarjajo tudi v družbenih dejavnostih, kjer se položaj še slabša, nekatera podjetja pa ne plačujejo prispevka za zdravstvo. Delegat zbora KS Edvard Mihalič je izrazil dvom, ali ne bo poslej premalo denarja za delovanje krajevnih skupnosti. Predlog IS je podprl Janez Štotl, ki je opozoril, da bi drugače postavili nekatere dejavnosti v nemogoč položaj, ko se bodo morale nečemu celo odpovedati. Delegat Emerik Zver pa je tokrat govoril v imenu bolnišnice. »V zdravstvu so resda rezerve, predvsem v organizaciji, vendar me skrbi financiranje iz republike, ker smo zopet na dvanajstinah.« Pa še misel poslanca Zelenih, Štefana Smeja: »Z razbremenjevanjem gospodarstva ni tlakovana pot v Evropo. Najprej nas v šolstvu definirajo kot porabo. To je izmišljotina stare oblasti in ta demagogija traja še naprej. Zdaj pa naj z nekaj »fičniki« rešimo gospodarstvo.« Po številnih drugih razpravah so vendarle sprejeli predlog IS, ki bo do septembra spre-
Dušan Loparnik
opozoril, daje še prezgodaj dajati prazne upe, kajti ljudje bodo pričakovali tudi rešitve. Podobnega mnenja je bil Franc Škro-bar (ZZD), Dušan Zagorc (DPZ) pa je opozoril, da bi moral ves postopek potekati tako kot pri ostalih imenovanjih. Irena Pe-tek-Ferenc je predlagala, da bi imenovanje preložili do naslednje seje, do takrat pa bi preskrbeli osnovne podatke o odvzeti lastnini in zemlji. Dejala je tudi, da se boji, da se bodo ene krivice popravljale, druge pa se bodo storile na novo.
Prav tako glasna je bila nasprotna stran, njihovi najmočnejši argumenti pa so bili, da ljudje potrebujejo pomoč, kako dobiti ustrezne podatke, kje se zanima-
jel nov program in poročal o dotedanjih učinkih.
Zanimiva je bila tudi razprava o in
formaciji o onesnaževalcih okolja v občini. Pokazalo se je, da so nedoslednosti v preteklosti privedle do marsikatere pomanjkljivosti, z večjo voljo in odgovornostjo pa bi se dalo marsikaj spremeniti na bolje. Zato bodo inšpekcijske službe poostrile nadzor v posameznih podjetjih. Ob imenovanju ustrezne komisije bo IS sprejel konkretna stališča in se zavzemal za skladnost projektov s prizadevanji za varstvo okolja. Ali, kot pravijo Zeleni: Misliti globalno, delovati lokalno!	Milan JERŠE
/"ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA------------s.
TRI URE ZA ODLOK
Čeprav so bili v ponedeljek pozno popoldne vsi trije zbori skupščine občine Lendava v eni dvorani, pa to še ne pomeni, da se gredo enodomno skupščino, o čemer priča potek seje. Posamezni zbori so namreč glasovali ločeno.
Poslanci lendavske skupščine so kar tri ure porabili za razpravo okrog predloga odloka o uvedbi melioracijskih postopkov. Gre pravzaprav na vrhunec, kajti o predlaganih melioracijah na površini okrog 2000 hektarjev med Ledavo, Črncem in Libenico je bilo že veliko povedanega tako v zborih občinske skupščine kot v časopisju. Zdi pa se, da ve večina novih skupščinskih poslancev o tem premalo, zato se je novi član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, moral zelo potruditi, daje pojasnil vse, kar je poslance zanimalo. Zanimalo pa jih je marsikaj, zato je bilo zasedanje občinske skupščine tokrat bolj v znamenju strokovnih predavanj kot klasično odločanje. Žal pa vseh poslancev niso prepričali in najprej sta se za sprejetje odloka odločila zbora krajevnih skupnosti in združenega dela, družbenopolitični zbor pa odloka ni sprejel. »Zmagovalna« zbora nista hotela v usklajevalno komisijo, nato pa seje v ponovnem glasovanju tudi večina poslancev družbenopolitičnega zbora izrekla za sprejem, vendar pod pogojem, da bo vrsto in obseg del nadzorovala posebna skupščinska komisija, ki bo občasno poročala skupščini. Le-ta bo imela možnost, da melioracije ustavi, če bi bilo od njih več škode kot koristi. Ker pa naj bi urejali pretežno odvodne jarke in manj posegali v naravo, bodo najbrž zadovoljni vsi. Štirje poslanci, sicer po osnovnem poklicu (veliki) kmetje, so se zelo zavzemali za sprejetje odloka. Vprašanje pa je, ali bo imel toliko premle-van občinski predpis daljnosežne učinke. Res da bodo na njegovi podlagi lahko izdali lokacijsko dovoljenje za izvedbene načrte in pozneje gradbeno dovoljenje, vprašanje pa je, ali bo »šel skozi« republiško revizijsko komisijo in ali bo do melioracij prišlo, kajti za določen čas je na take posege uveden mora-torij. Š. Sobočan y
Območni sindikat za eno ali štiri občine
O bodoči sindikalni organiziranosti razpravljalo vodstvo soboških sindikatov — V občini že nad 13.300 članov — Ponujeni dve različici — Oktobra tudi republiški statut
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti so največ pozornosti namenili obravnavi predloga za uskladitev sindikalne organiziranosti s programskimi dokumenti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je bilo rečeno v razpravi, bp dan najkasneje do 20. julija v javno razpravo osnutek republiškega statuta, čemur morajo biti prilagojeni tudi statuti posameznih dejavnosti sindikata. Končno oblikovan statut pa naj bi sprejeli na konferenci republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo oktobra letos.
Gre za več oblik sindikalnega organiziranja, kot so sindikat v podjetju, območna organizacija sindikatov, sindikat dejavnosti in druge oblike sindikalne organiziranosti, okrog katerih se zadnje čase lomijo kopja. Kot je znano, so že prej ukinili medobčinske svete, jeseni pa bo enaka usoda doletela še občinske svete sindikatov. Po novem je za ustanovitev območnih organizacij nujno zagotoviti vsaj tri osnovne pogoje: najmanj 12 tisoč članov sindikata, dnevni migracijski tokovi in skupna zaposlitvena politika.
ti, jim omogočiti dostop do mariborskega arhiva in podobno. Komisija ne bo organ odločanja, ampak bolj pomoč pri iskanju vseh potrebnih dokumentov in bo pripravljala pot za popravljanje storjenih, krivic. Gornjerad-gončani so tako med prvimi, ki so ustanovili tovrstno komisijo.
Na skupnem zasedanju so bile v ospredju tri zadeve: sprejeli so predlagano znižanje prispevnih stopenj za 15 odstotkov, spremembe ureditvenega načrta za mestno središče, odlok o uvedbi izsuševalnega postopka v Spodnji Ščavnici in na Plitvičkem Vrhu ter odločbo o uvedbi zložbe-nega postopka na območju Spodnja Ščavnica—Lešane— Plitvički Vrh. Jože Kocovan iz Vidma je v razpravi o prispevnih stopnjah opozoril, da bi moral ostati prispevek za komunalno dejavnost enak, saj je to edini vir sredstev za krajevne skupnosti, predstavnica delavcev vzgoje in izobraževanja Terezija Šegula pa jih je posvarila pred nezaželjeni-mi negativnimi posledicami takih ukrepov.
Med delegatskimi vprašanji je Miha Vodenik, ki zastopa v skupščini obrtnike, predlagal oblikovanje posebnega sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva, kajti obrtna zadruga več ne opravlja svoje vloge. Jože Čuš je mnenja, da bi se morali organizirati na občinski ravni in s skupnimi močmi zbirati prazno embalažo strupenih snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Irena Petek-Ferenc pa je postavila kar nekaj konkretnih vprašanj o stanovanjski problematiki.
Bernarda B. Peček
Zaenkrat te zahteve v Pomurju izpolnjuje le soboška občinska sindikalna organizacija, ki ponuja članstvu v razmislek dve različici.
Po prvi bi za vse štiri občinske svete Zveze svobodnih sindikatov v Pomurju ustanovili en območni sindikat, po drugi pa bi v Murski Soboti lahko imeli svojo območno sindikalno organizacijo. Upoštevajoč pri tem seveda cilje organiziranosti številnih območnih odborov sindikatov dejavnosti, ustrezno zastopanost strokovnih kadrov in financiranje. S tem sklepom vodstva soboških sindikatov bodo pisno seznanili vse sindikalne organizacije v občini, ki naj bi se najkasneje do druge polovice letošnjega avgusta opredelile za najustreznejšo obliko organiziranosti.
Ta stališča bodo zatem uskladili še s sindikati dejavnosti, da bo članstvo v prihodnje bolj seznanjeno, za koga plačuje članarino. Zato so sprejeli sklep o začasnem financiranju v Zvezi svobodnih sindikatov, pri čemer pa se bodo v osnovnih organizacijah prostovoljno odločali o načinu nakazovanja zbrane članari-ne-	Milan Jerše
STRAN 3
Raziskave iz predalov
Radenska še vedno na vseh
rt <<<
Smej Prekmursko odpuščanje, svaja in sprava
Obstaja vsaj majhno upanje, da slovenska simbolna in z mašo posvečena sprava ni čisto nekrofilno dejanje, da to ni samo ritual nad sprhnelimi kostmi, kakor so pripovedovali nekateri te dni. Utemeljenost tega upanja se bo morala kmalu pokazati, temelji pa na tistih okoliščinah, ki vnašajo negotovost v napovedi izvedencev o tem, kaj se bo zgodilo z nemško marko po združitvi obeh Nemčij. Vsa zunanja in merljiva dejstva, če jih skombiniramo in se pri tem ne oziramo na tisto, kar je nemer-Ijivo in se označuje kot skupna volja, novi zagon nemštva in tako dalje, kažejo na slabo. Analitiki pa so kljub tem tako razvidnim parametrom v zadregi, ker se zavedajo, vsaj tisti modrejši med njimi, da se iz seštevka Zahodnih Nemcev, njihovega strumnega gospodarstva ter razpoložljivega kapitala, in Vzhodnih, skupaj z vsemi njihovimi socialističnimi prilastki, ne da napovedati prihodnjega stanja stvari, kajti potrebno je računati z okoliščino, da ima v gospodarskem dogajanju vsakokratna reakcija ljudi odločilno vlogo, zaradi česar gospodarstvo v osnovi ni predvidljivo. Ce bi spravna maša spravila v življenje kaj nove narodove volje za podvige, potem je vse to napihovanje o spravljanju imelo neki smisel.
Sicer sem sploh mnenja, da je resnično vredna sprava samo tista, ko se človek spravi s seboj in svetom in pomirjen umre. Najslabša pa tista, ki se zgodi kot sprava zaradi sprave, če za spravnim dejanjem ni nobenega namena, pa četudi skritega, ko se ljudje spravijo zaradi bojazljivosti, ker so, če govorimo v ničejanskem jeziku, preveč mehkužni in se jim ne ljubi ponoči vstajati s toplih ležišč ob bokih svojih ljubic in žena ter stopiti ven v temno noč, da bi opreza-je obhodili svoja bivališča in potem v nadaljnem nemirnem snu pričakali jutra, ko bo zopet mogoče najti priložnost za novi spor. Saj spor oziroma vojna je oče vseh stvari. Tako je rekel Heraklit.
Največje v takšni nedokončni spravi, kajti vse sprave, ki se ne itečejo v smrt, so nedokončne, je potemtakem to, da še ne moreš spraviti, če nisi bil prej sprt. Veličina spravnega dejanja je v tistem, čemur sledi, v zmožnosti za sovraštvo, ki je med spravljenci vladalo poprej, in starozavezni Bog, ki se je sprl s človekom tako zelo, da ga je sklenil pokončati z vesoljnim potopom, kar pomeni, da ga je v resnici zelo sovražil, ni poznal sprave. Poznal pa je odpuščanje in zavezo.
Mi tukaj v Prekmurju smo pravzaprav zelo na slabem. Za odpuščanje smo premajhni in ne moremo z nikomer velikim skleniti zaveze, ker nismo dovolj vredni, da bi nas kdo zasovražil. V zadnji vojni se tudi nismo zmogli dovolj spreti, naša svaja je potuhnjena in pritlehna in nobeno spravno dejanje, ki bi zbralo v sebi sproščeno energijo, ki se je do trenutka sprave zajedala v vzajemnem sovraže-nju, ne more dvigniti v delovanje skupno ustvarjalne volje ljudstva. Nobene prave dialektike strasti ne zmoremo priklicati v življenje in tako nam ne preostane nič drugega, kakor da poglabljamo svoje majhne svaje in svoja zakrknjena sovraštva, da bi potem enkrat vendar prišli do spoznanja, kako nas lahko reši samo sprava za vseljudski podvig. Za podvig ljudstva, ki se je naveličalo tega ponižujočega goltanja svojih nezrelih strasti, ki se je naveličalo tega nadležnega majhnega sovraštva in je sklenilo, da si pove svojo resnico v obraz.
Kako pa smo se pravzaprav sovražili med vojno? Tako podlo in majhno, da si tega niti nismo upali pokazati, ampak smo se ovajali in kradli tistim, ki so bili v določenem obdobju vojne poraženci in pregnanci. Za licemerno človekoljubje je vse lepo in prav, če nihče noče — ali pa morebiti celo ne more, ker se kaj takega ni dogajalo? — izreči resnice o maščevalnih povojnih dejanjih. Toda za prihodnost tega ljudstva je to zelo zelo slabo, ker kdor ni ničesar zagrešil, mu ni mogoče ničesar odpustiti.
Odpihniti prah, vzeti v roke in uporabiti!
Pa je za nami še en tabor. Udeleženci socialnogeografske-ga tabora so pospravili kovčke in se vrnili na svoje domove. Svoje delo so dobro opravili (čeprav jim tokrat ni bilo ravno lahko, saj so marsikatera vrata v Lendavi ostala zaprta). Uspelo jim je anketirati 469 Lendavčanov, kar je desetina vseh prebivalcev mesta. Na podlagi teh anket so nastale tabele in analize, ki nam razkrivajo trenutne razmere v občinskem in hkrati narodnostnem središču.
Kaj so mladi raziskovalci ugotovili? Demografska struktura je
DRAŽJE ZDRAVSTVO
Slovenska vlada je prejšnji četrtek sprejela sklep o višji soudeležbi uporabnikov za zdravstvene storitve. Povod za to je seveda veliko pomanjkanje denarja za zdravstveno varstvo, ki znaša 12 odstotkov vsega denarja, na katerega je zdravstvo računalo v tem letu. Čeprav se je participacija povečala, se v ničemer ne spreminja seznam skupine zavarovancev, ki so oproščeni prispevka.
Ne moremo govoriti o odstotku povišanja, saj so se zneski zvišali različno. Najbolj se je zvišal za pni zdravniški obisk na bolnikovem domu (od 16,80 na 100 dinarjev), za prevoz z reševalnim vozilom (od 14,40 na 60 dinarjev), za nekatere ortopedske pripomočke in za del zobozdravstvenega varstva. Novo pa je doplačilo za posamezne diagnostične in terapevtske postopke.
Pni pregled pri splošnem zdravniku bo stal 20 dinarjev, naslednji 10, pregled pri specialistu je 100 dinarjev ter ponovni 50. Zalivka je po 30 din ter 20 zdravila in sanitetni material na recept. Oskrbni dan v bolnišnici bo 50 dinarjev, v zdravilišču pa 50 odstotkov hotelskega dela cene oskrbnega dne. Medicinske storitve v bolnišnici so 100 in v zdravilišču prav tako 100 dinarjev. Rentgenski posnetek bo 10 dinarjev, EKG 20, ultrazvok 50, drobljenje ledvičnih kamnov z ultrazvočno metodo 500 dinarjev. Za slikanje z računalniškim tomografskim aparatom bo treba prispevati 250 dinarjev, za pregled pred srednjo šolo 30. letovanjem 10 dinarjev. Laboratorij je 10 dinarjev, največ trikrat pri isti diagnozi. Prva obravnava pri psihologu, logopedu in defektologu je 60 dinarjev, prav toliko tudi funkcionalno testiranje.
mh
Vse se enkrat zgodi prvič. Tudi v primeru Josipa Kelemena iz Murske Sobote, sicer zasebnega podjetnika, ki so ga na konferenci Socialdemokratske zveze, kjer je bila poudarjena njegova »neposlušnost«, izklu-čili iz svojih vrst. Menili so, da je delal proti interesom lastne stranke, s čimer naj bi škodoval njenemu ugledu, pri čemer naj bi tudi grobo kršil določila svoje stranke. Olje na ogenj pa je bilo prilito na zasedanju soboškega parlamenta, ko je šlo za izvolitev podpredsednika skupščine občine v Murski Soboti. Takrat je Josip Kelemen na lastno pest predlagal za to odgovorno funkcijo neodvisnega kandidata Jožeta Srako. To je storil s pomočjo devetih poslancev zunaj Socialdemokratske zveze, s čimer pa strankino vodstvo prej ni bilo obveščeno. S tem se je po mnenju socialdemokratov prekršil zoper člen statuta stranke in je miniral sklep soboškega Demosa o enotni kandidaturi za podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota, za kar so predvidevali kandidata Kmečke zveze. Josip Kelemen pa je še naprej delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, kamor so ga izvolili občani krajevne skupnosti Lendavska v Murski Soboti, kjer živi. Da bi čimbolj razjasnili, saj ni vsakdanje, smo se odločili za daljši pogovor z Josipom Kelemenom.
VESTNIKOV INTERVJU
DEMOKRACIJA, DOBER DAN
V S”
NAJPREJ ČLOVEK IN ŠELE NATO STRANKA
— Zakaj ste se sploh odločili za tak neobičajen postopek predlaganja neodvisnega kandidata za funkcijo podpredsednika skupščine občine?
JOSIP KELEMEN: V skladu z odlokom o volitvah v Skupščini občine Murska Sobota ima skupina desetih delegatov pravico, da predlaga podpredsednika skupščine občine, kar smo tudi storili. Vsako kratenje teh pravic poslancev od kogar koli pa je kršenje temeljnih človekovih pravic in občinskega odloka o volitvah. Ker, kandidate za podpredsednika skupščine občine lahko predlagajo politične organizacije, skupine delegatov, skupščine KS, delavski sveti podjetij ali druge organizacije, izhaja, da je bil to čisto običajen postopek. Prav tako je v demokratični družbi normalno, da se za določene funkcije predlagajo najsposobnejši, delegati pa se po svoji presoji na tajnih volitvah odločijo, za koga bodo glasovali. Vsako strankarsko ali drugo zapiranje v neke okvire in omejevanje delovanja lahko dolgoročno stranki samo škodi ter zavira demokracijo in napredek.
— Ste se ob tem zavedali, da kršite statut stranke?
JOSIP KELEMEN: Poznamo statute, zakone in druge akte, katerih razlaga je od človeka do človeka različna. Kolikor poznam statut in program stranke,
v Lendavi dosti bolj normalna kot na podeželju. Največ ljudi ima končano srednjo šolo, pri čemer je izobrazbena struktura boljša pri mlajših. Največ je delavcev, šolarjev in upokojencev. Iz Lendave so se ljudje tako izseljevali kot priseljevali. Veliko delavcev je prišlo tudi s Hrvaške, kar kaže tudi na trijezičnost kraja.
Pomemben del raziskave so bila narodnostna razmerja. Anketa je pokazala, da je dvojezičnost na vseh ravneh, vendar ponekod bolj, drugod manj. Petina jih ne bere madžarskih revij. Ljudje
nisem nikjer zasledii, da kot delegat svoje krajevne skupnosti nimam pravice delovati v skladu z občinskim odlokom o volitvah. Če pa si nekateri v stranki razlagajo nekatere besede v statutu tako, da vidijo v mojem početju kršitve, ne samo, da ne morem biti član take stranke, ampak tudi nočem biti, dokler so v njej takšni ljudje. Po 45 letih nekateri spoznavajo, da tako početje ni bilo dobro, nekateri pa najbrž tega nikoli ne bodo dojeli. Jaz sem bil, sem in bom za demokracijo, kjer bo najprej človek, nato stranka in na koncu vse drugo. Stranke so ustvarjene za ljudi in ne ljudje za stranke.
— Ali ni obstajala možnost, da bi se o tej zadevi vendarle prej dogovorili znotraj stranke?
JOSIP KELEMEN: Problem nove demokracije je v starem načinu dela. Par ljudi se od zgoraj zmeni, oblikujejo sklep in preostalim ne preostane drugega, da ga z vsemi silami, brez možnosti vplivanja, podpirajo. Kaže, da je to stara navada, ki je zasidrana v večini tistih, ki predlagajo, in tistih, ki brez razmišljanja to podpirajo. Zato nobenemu, ki je tu vmes in kaj razmišlja, ni mesta. Navada je pač železna srajca.
Ali naj bom kot nekdanji kandidat večno tiho?
— Očitajo vam, da ste to storili zato, ker niste uspeli priti v občinsko vlado. Je v tem kaj resnice?
gledajo tudi televizijsko oddajo Mostovi, berejo Nepujsag, najbolj pa je priljubljen radio. Madžarski radijski program redno posluša 38,5 % Lendavčanov, 31,5% ga posluša občasno in 30 % nikoli.
Še nekaj podobnih rezultatov bi lahko izluščili iz ankete, ki so jo opravili na tokrat že devetnajstem taboru, ki ga prirejata Inštitut za geografijo in Zveza kulturnih organizacij Slovenije (njeno gibanje Znanost mladini). Dejstvo je, da se je v vseh teh letih nabralo precej gradiva, ki bi ga lahko uporabili v praksi, pri načrtovanju razvoja narodnostno mešanih območij. Kdo je kriv, da se to ni uresničilo? Navzoča je bila še stara realsocialistična praksa, ko ni bilo pomembno, kaj smo ugotovili, ampak, da smo naročeno raziskavo izpeljali. Rezultati pa so se potem valjali v prahu kakšnega predala in nihče jih ni niti pogledal.
Upajmo, da poslej ne bo več tako. Čeprav vsaj na sklepni predstavitvi rezultatov ni kazalo tako. Poleg predstavnikov madžarske narodnosti so prišli še predstavniki nekaterih inštitucij iz Ljubljane, ni pa bilo tistih, ki so v občini odgovorni za razvojna in druga vprašanja.
In še nekaj bi lahko dodali. Raziskovalci so se v vseh teh letih lotevali predvsem raziskovanja socialnih problemov. Ob tem se postavlja tudi aktualno vprašanje, kako zagotoviti varovanje narodnostne identitete. To naj bi bilo danes, v času združevanja Evrope, tudi evropsko vprašanje. Pomurje pa je eno od območij, ko se tudi drugi ali tretji generaciji ni bilo treba odpovedati madžarskega jezika. Skratka, tudi samo raziskovalno delo bo moralo poiskati nova vprašanja in iskati odgovore. Za to bo potrebna tudi nova metodologija in seveda tisto, kar smo že rekli, potrjevanje v praksi. Sjlva E„fy
JOSIP KELEMEN: Občinsko vlado predlaga mandatar oziroma prihodni predsednik izvršnega sveta. Koga bo on izbral oziroma predlagal, je in bi moralo biti odvisno samo od njega. Normalno je, da se pri tem posvetujem s posameznimi strankami. Prav tako je normalno, da se pri oblikovanju članov vlade evidentira več ljudi z raznih področij. Kolikor vem, je bilo na začetku govora tudi o meni. Ali naj bo vsak, o katerem se razmišlja za
ne
kakšno funkcijo in s tem
uspe, večno tiho? Da mu ne bi kdo očital, da to dela iz teh ali drugih razlogov? Jaz osebno, podpiram občinsko vlado, ki bo s svojim delom in rezultati pokazala, kaj zna in zmore. Želim, da bi uspela in naredila čim več za - našo občino in republiko. Če pa bom menil, da česa ne dela dobro, bom kot delegat to povedal v skupščini.
— Ali se vam ne zdi, da od tega nihče nima koristi — ne vi ne stranka?
JOSIP KELEMEN: Ker na prvi skupščini v dveh krogih od treh kandidatov ni bil nihče izvoljen, je bila naša skupina znanih delegatov mnenja, da bi predlagala kakšnega kandidata, za katerega smo sodili, da bo po svoji strankarski neopredeljenosti ter sposobnostih ustrezal vsem kriterijem za to funkcijo. To so tudi pokazale volitve, saj je v drugem krogu, ne da bi ga posebej pod-
koncih sveta
Že leta je mineralna voda iz Radencev znana tudi v tujin* važajo v 14 držav. V prvi polovici tega leta so na tuje prodal* ve milijone 800 tisoč steklenic mineralne vode, kar je za 5 j/ kot v enakem času lani. Največ slatine so izvozili v Avstrijo, na'J Zvezno republiko Nemčijo. Izvoz letos še posebej narašča v držav niče EGS, večji pa je tudi v Švico, ZDA, Kanado in na Švedsko. J bolj se je povečal izvoz v Švico, kamor so v šestih mesecih proaa 106 odstotkov slatine več kot doslej.	ndn0
V polnilnici Radenske Žetincih (SicheldorD v Avstriji so po prodajo mineralne vode dvignili za 3 odstotke. Na dornačem trg šestih mesecih letos prodali 90 milijonov steklenic mineralne v brezalkoholnih pijač, samo v juniju pa seje prodaja dvignila za > stotka,	telil*
V zdravilišču Radenci, termalnem kopališču Banovci terv Radenske v Pomurju je v prvi polovici leta prenočevalo več ko d°mač*h in tuJ’h gostov. Največjo rast nočitev so imeli v terma pališču Banovci, kjer je prespalo za skoraj 41 odstotkov gostov v šestih mesecih lani.
Plačujejo le kupci
d'ali“j"®11
»Če bo še tri mesece tako, ne vem, kako bomo zdrz , davni seji regijskega odbora svobodnih sindikatov Pon1 J sko dejavnost potožila predstavnica Jeklotehne. ■ inah,58*^
S tem je mislila na slabo prodajo v njihovih najbolj zmanjšala prav prodaja kovinskih izdelkov, e*e:jni polW in drugega blaga, ki ga že od nekdaj dobimo ceneje v tujz it: ga pa še vrnjen prometni davek. Podobno je tudi v trg gim blagom — medtem ko so avstrijske trgovine z živi ttežtiicf‘ pomurskih in medžimurskih kupcev, so pomurske sanWP ge sprehaP prodajalne s tekstilnim blagom prazne — pomota, v :etja bRz“ jo prodajalke. Posledica tega pa je, da šo trgovska p°°J narja. Če ni prodaje, ni dobička.	. neg8^
Vsak se poskuša reševati na svoj način. Nekateri ^prej' koraki znižujejo marže, prirejajo akcijske prodaje, post J j,h pre., ložbe stojnice, pošiljajo delavce na prisilne dopuste a i P aZp<rt sno upokojijo. »Odvečno delovno silo« poskušajo^ tudi p 0<j|0cii na druga delovna mesta, kar pa je najtežje. Potrošnik s deljen delovni čas, Sloga za podaljšanje delovnega cas ’ 0II1eiiiiJ(
Urejanje delovnega časa trgovcev pa naj bi bilo ®. a po£° , ših področij, ki bi ga morala urejati panožna kolek spRJ, Prav tako kot kolektivna gospodarska pogodba (ki mo^. zaNe * najprej) naj bi skrbela za pravice delavcev po sistemu-vi izpolnujete, mi dobro delamo, vi imate dobiček ■ • ■ ovanju tudi neodvisni sindikati, ki želijo sodelovati pri P°dP' vsak^fj be, medtem ko ima vlada spet svoje načrte. Tako lan zahteA slušamo vesti o mesebojnih dogovarjanjih in obtožb a. ^jai In zaposleni, trgovci? Na srečo (ali na žalost) se zave J najveWj Na že omenjeni seji smo lahko tudi slišali: Likvidnos J pili blem trgovin, saj nihče več ničesar ne plačuje, ker m ^pot' jo le kupci v trgovinah, to pa je le malo od denarja, vali.	. ht ve (naj?1.^
In komu bodo potem sindikalisti postavljali za" , ja bU samostojni ali neodvisni), če podjetja ne bodo zrno ’	,
polnila. Razlog pa bo preprost: ne bo denarja. . a]jpan
Verjetno bodo morali preveriti, če so na dobri p ’	„
ti kak ovinek.	Bernard'
pirala katera od strank, dobil največje število glasov naš kandidat Jože Sraka, ki so mu manjkali le trije glasovi do izvolitve. Mislim, da bi imela z njegovo izvolitvijo naša občina koristi, zato sem prepričan, da je bila njegova kandidatura umestna.
— Nekateri so omenjali celo možnost razpada Demosa, Kmečka veza pa je grozila z izstopom iz koalicije. Kaj menite o tem?
JOSIP KELEMEN: O razpadu Demosa se govori že dalj časa po vsej Sloveniji. Prav tako se sliši od članov Kmečke zveze v naši občini, da bi bilo zanje bolje, če bi izstopili iz Demosa, ker so zapostavljeni. Če mislite, da naj bi Demos razpadel samo zaradi tega, ker smo gospodu Horvatu predlagali protikandidata, moram povedati, da to ne drži. O izstopu Kmečke zveze iz Demosa se je govorilo že dosti prej, zato to ni mogel biti vzrok. Mislim pa, da se je podpredsedniško mesto ponudilo tovarišu Horvatu samo zato, da bi preprečili izstop iz Demosa, ker je bil ob visokem odstotku glasov izigran za republiško skupščino.
V PASTI PRAVIL
— Pravijo, da ste vse prevečkrat poudarjali, da se boste odločali izključno po svoji presoji. Kaj pa strankarska disciplina? Se ne nameravate podrejati pravilom igre stranke?
JOSIP KELEMEN: Jaz absolutno podpiram osnovna izhodišča Socialdemokratske zveze Slovenije in to je osnova za mojo presojo pri odločanju. Ko mi pa hoče kdo vsiliti svojo disciplino in pravila, pa že odstopamo od osnovnih izhodišč. Podpiram demokracijo, kjer bo vodja demokratsko izvoljen in bo prvi med enakimi. Zaradi »strankarske discipline«, takšne, kakršno si zamišljajo nekateri, in za katero smo mislili, da je že za nami, ko so ljudje zelo trpeli ali bili ob življenje, pa nisem pripravljen spreminjati svojih mnenj.
— In zdaj bolj osebno vprašanje: ali vas je kaj prizadela izključitev iz strankarskih vrst?
JOSIP KELEMEN: Moram
povedati, da se vabih-sem silil in so m।	।
najbrž v meni	pred
note. To je bi o	ise)u
mi. To pomeni, d dflVol a stranki. Bil Pa ^0 da sem spozna strini8*^ katerimi se rus■	। /ar
jih večkrat knt>z'	j da G
hajanja je mora1	. d
Snega dela	A
izključitve. Zat° ^aK prizadela me - poAs|^ stranko, kar Pa p8
-Kako pa b° A	e
ravnali v
JOSIP 8W poslanca ni RV . kraje* eflifj pak moji voh nosti Lendavska. ski)ša| O nosen. Zato bo V« rf ti njihovo zauP. d8 skušal delati tako n g-možnostih spmJ V rešitve in -S|U le-teh. V tem s*^^ ral vse dobre P s)abe,. ali namerava ne v , nostih vaše po
to ali druge
JOSIP	I?
je vsaka stranka in je takšna,	te dj
njU oziroma A mo, kako s svoA.pi1>' razlikujejo P y posa^je in uspešnosti za s* vah- Zat°£ nje ne mishm' de. ko(a L, strankarske kater8^’ ( nekateri. Če ne bo omeje ‘ po p j jalnosti, ki jela d .ji bodno mislit’ vija prvo hkrati pa na . A j zaradi o^a, > in nifmvmk^^ sti vrednotijo P^ p padnosti, preve> vrednotah-	^nk^ 1^
njem ljudi . naP^aVt’’ । dimo delu' sOvr8 ljudi vnašam
ni dobro.

-----
VESTNIKA-<Č ,
STRAN 4
TRPINČEN OTROK
taista začetek neznanega poleta, ki ga rahlo je skrivnostnost jutranje meglice in mehkoba rose, lepota intP^"J^ nada’ Sa^ ic v n-lcm vsa nežnost’ slutena zato ^a moramo ohraniti vsakemu ženska’ T a	'n čutno je o otroštvu zapisala neka
Osreči j -ie tohko, kot je otrok, so taka, pol-ček nr! J.n .finske ljubezni, pa tudi, kot je zapisal de-86 Rožim1”3^'*1:	sem na °bč'no k neki ženski, da
Sem jaz reki'" °na mi le P°vci materi in očimu, da boli nr * ,da te več ne smeta pretepati. Potem sta me 'i1’3 PHdo Ca a><< in družina, april 1990) Pretres-!t»Čenn .° °troštvu, ki pozna trpljenje, pogosto pov-“ najbližjih, staršev.
ka^’n^enje otr°ka je pravzaprav le pojav v nizu fizi-se razpenja od klofut do najhujšega fi-kaznovanja in uboja.
^£na -Oliko in toliko ča-"e® otroku o trpinče-
z 'Včasih se 0 slabem 1 sosedn r°^ s'*šituc*' za Iju-^ta ofe ^6’-Pa vendar JajVe4ratlP	bolečina
S1' Zavesi štirimi stenami > je talil druzinske zaseb-ne ° ®osta’ da drugi ali ne ^°rej° videti (ne
psihi/ 1J°^ $e naJbolj je ' Steči n° “-Pinčenje otro-I m V°rnih Prid Javnost ali do od-
- P"deJO le skrajni pri-pnVsem fizičnega tr-
MalVšfealci pojava8 trdi-trpmčenih otrok
možno primerjati z ledeno goro, znan je le vrh, ki štrli iz morja.
Trpinčenih otrok naj bi bilo tudi do desetkrat več, kot je prijav.
Kaj je družina? Družina je mamica. (Sebastjan, 8 let) Družina je, da se vsi enako pišemo. (Milan, 5 let) Ko jo, gledaš je lepa. (Žiga, 4) Družina je, če so vsi njeni člani doma. (Petra, 6 let)
krat zgorijo konflikti v družini. Kot je dejal znan psiholog: poznam le take primere trpinčenega otroka, ko sta si roditelja v hudem medsebojnem sporu in s trpinčenjem otroka hočeta uničiti vez skupnega, nebogljeno bitje, ki pa je živ spomin medsebojne vezi, ki je postala obremenjujoča. (Primer iz življenja: mati in oče sta bila iz različnih delov Jugoslavije. Med njima je nastal hud spor zaradi odločitve stalne naselitve. Oče je v tem zabodel lastnega otroka.) Če morda bolj ustreza podoba očeta kot mučitelja otrok (v povezavi s trpinčenjem cele družine ter žene, matere), pa se nad otroci znašajo
letih zakona ali skupnega življenja.
Morda je res več trpinčenih otrok iz vrst socialno ogroženih družin ali nižjih socialnih slojev, vendar pa je trpinčenje otrok tudi v družinah intelektualcev, predvsem psihično ter seveda javnosti prikrito.
Med trpinčenimi otroki prevladujejo dečki, morda zato, ker so težje vodljivi, ali zato, ker vrednostni sistem v večji meri podpira fizično kaznovanje otrok moškega spola. Žrtve nasilja so najpogosteje otroci, stari od treh mesecev do treh let. V nekaterih družinah starši trpinčijo izbranega otroka, če jih je več
najbolje sprejeta v okolju. Otroci molčijo, predvsem starejši se boje, da če bodo razkrili ravnanje do njih, bo sledila še hujša kazen. Grdo ravnanje pa le pride na dan, ko je otroka zaradi poškodbe potrebno peljati v zdravstveno ustanovo. Otroški zdravniki ugotavljajo, da starši za prizadetega otroka ne iščejo takoj zdravniške pomoči, ampak čakajo v prepričanju, da poškodba nekoliko »zastari« in bodo lažje podali izmišljeno zgodbo o nesreči. Zaradi fizičnega nasilja največ otrok utrpi poškodbe na glavi, najpogostejši vzrok smrti trpinčenih otrok pa je razpokana vranica in krvavitev. Cevasti zlo-
Trpinčenje otrok traja skozi zgodovino in družba ga je do neke mere vedno dopuščala. Znano je, da je v rimskem času imel oče popolno pravico nad življenjem in smrtjo svojih otrok. Na Kitajskem so deformirane in nezaželene otroke metali čez zid, ali jih izpostavljali nevarnosti. Otroci so bili hudo izkoriščani tudi v nastajajočem kapitalizmu.
^e za notra-19hriu vSoboti je bilo W 257 Otrok - let,h C987 do dejan- Zrtev nasilJa ali bilo t""11’ mlaj ? Z.°P«r "jih Nad >noka’'?' “Z.14 let, je 'Momasdja, triio V° deianje SP°I-SuSsti 1 S° Umrli za'adi
Zanemarjali o k " 'n Brdi8 Pa so zaklc' N " d ravnali z njim. So vpijl
; °.at tudi žrtve obnalšaln?iljeVanj ter %|., btugih . Ja (°d vrstni-* Jako z^'ad.°',e‘nikov ‘er Itiši (no”4,1-doma kot v
zaradi
Organi za notranje zadeve v Sloveniji so v petih letih (od 1983. do 1987.) ugotovili, da je bilo kar 8349 otrok žrtev nasilja ali kaznivega dejanja nad njimi. Bilo je 417 spolnih napadov na otroke, mlajše od štirinajst let, v 260 primerih je bilo zanemarjanje otrok in v 209 posilstvo. Lahkih telesnih poškodb je bilo 211 ter nasil-niškega obnašanja 137 primerov. Osumljenih je bilo 370 oseb, 246 moških in 127 žensk. Kar polovica osumljenih moških je bilo starih od 31 do 40 let, isti starostni razpon velja tudi za ženske. Večina ali 227 jih je bilo redno zaposlenih in 117 brez dela. Med osumljenimi je bilo največ delavcev (290), 11 uslužbencev, 10 kmetov, 9 obrtnikov, 2 študenta ter petnajst žensk, ki so bile gospodinje.
Mednarodni stalni komite za trpinčenje otrok, ki dela v okviru mednarodne zveze za dobrobit otroka (s sedežem v Ženevi), je leta 1981 predlagal naslednjo klasifikacijo oblik trpinčenja otrok: fizično nasilje zoper otroka, njegovo zanemarjanje in spolna zloraba znotraj družine, psihološko oziroma emocionalno zlorabljanje, prav tako v družini, institucionalno trpinčenje ter zlorabljanje zunaj družine, tudi v zvezi s prostitucijo ali z drugim delom.
Družina je za otroka to in še marsikaj, toda večkrat tudi mesto njihovega trpinčenja, kazno-
tudi matere. Literatura navaja slabo ravnanje matere, kadar ta trpi zaradi občutka ujetosti ob otroku in je morda brez zaposlitve. Glede najhujših oblik trpinčenja pa ni bistvenih razlik med očetom in materjo ali njunimi namestniki. Po opisu osebnosti staršev, ki so mučitelji svojih otrok, izstopajo psihosocialno moteni, pod vplivom alkohola, eksplozivni, čustveno labilni in agresivni. Precej je tudi mlajših, ki nimajo ne znanja in ne potrpljenja za vzgojo otrok in jim je otrok huda obremenitev (nezreli za otroka). Do nasilja nad otroki pogosteje pride v tistih kriznih
»os,™ nEH
x '987-----------
?	S ko!esom do-
& o,toka, ga zvle-s „ r se spolno izži-^^^l ni P°skrbela.
čž duše-
o,, "«--------------
SA0-. se'
^Vsh^ce" Z-abil v s,ano-
p Je posilil pei-aoletno pastor-
1989
Jener ■ ^ušal po-
x • Je^ec ;o
j? Porabi/ svoj
Jenec j sPolno zlora-
Družinskoupravni ukrepi
za varovanje koristi otrok
Dolžnosti, ki jih imajo starši do svojega otroka, so s stališča otroka njegove pravice. Najpomembnejše so dolžnosti, ki izhajajo iz roditeljske pravice in pomenijo varovanje otrokovih osebnih in premoženjskih koristi. Otrok sam svojih pravic ne more uveljavljati, ne more sam terjati od svojih staršev, da ravnajo v skladu z njegovo pravico. To nalogo je pravni red zaupal družbenim organom, opravljajo jo v okviru nadzorstva nad izvrševanjem roditeljske pravice, kadar je ogrožen zdrav razvoj otroka in kadar to zahtevajo druge koristi otroka.
Starši imajo pravico, da sami skrbijo za svoje otroke. Roditeljska pravica je družbeno priznana in pravno varovano področje ravnanja in delovanja staršev, na katerem so starši samostojni, če je to ravnanje v skladu z otrokovo koristjo. Pravni red varuje avtonomijo družine, vendar pa jo v interesu otroka omejuje. Ce starši ne izpolnjujejo roditeljskih dolžnosti, mora družbeni organ (po predlogu organov socialnega skrbstva, sodišča) poseči z omejitvami v roditeljske pravice.
Ni lahko na splošno reči, kdaj se izvrševanje roditeljske pravice ujema z otrokovo koristjo in kdaj te skladnosti ni. Družine živijo v različnih razmerah. Možnosti staršev, da uskladijo svoje ravnanje z interesom otroka, izhajajo iz življenjskih razmer.
Med pravno predvidenimi ukrepi varovanja koristi otroka sta predvsem dva: odvzem otroka staršem in oddaja otroka v vzgojni zavod.
vanja in hudega vzgajanja. Otroci so lastnina, zagotovo vseh tistih, ki tako pravijo: to je moj otrok, hranim in oblačim ga, zato bom tudi o tem, ali ga bom pretepel ali ne odločal sem. Pravijo, da je otrok prevodnik agresivnosti in konfliktov v družini, skoraj vedno plača tudi ceno za zmanjšanje družinskih prihodkov. Na njegovih ramenih dosti-
I $ *	}	.
I Vomenjenih petih letih je •'bilo med žrtvami največ deč-; kov, starih do trinajst let. V poznejših letih je število žrtev upadlo, zmanjšalo se je število dečkov, povečalo pa deklic, : predvsem zaradi.spolnega na-silja. To pride še. huje do izra-■ za v starosti od 16 do 17 let, ' ko je bila več kot polovica žrtev deklic.
FO1O: Nataša Juhnov
v družini. Izbrani pa bo najverjetneje tisti, ki je težje vodljiv, telesno ali duševno prizadet, ali pa mu starši kaj zamerijo, na primer podobnost z osovraženim očetom ali materjo. Bolj ogroženi so nezaželeni otroci, če so starši želeli otroka drugega spola, če obstaja dvom glede očetovstva. Otroci so pogosto tudi žrtve ločenih staršev, ki se prek njega želita maščevati drug drugemu.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je več pojavov trpinčenja otrok v gosto naseljenih krajih, kjer družina nima svojih prijateljev, sorodnikov in znancev in ni
mi kosti, predvsem otrok, ki še ne hodijo, so lahko znak fizičnega nasilja nad njimi, prav tako ■opekline (kar deset odstotkov trpinčenih otrok bi naj bilo opečenih od cigaretnih ogorkov).
Družina je največkrat kraj trpinčenja otrok, vendar pa ni mogoče zanikati, niti z uradnimi ugotovitvami potrditi, da so otroci trpinčeni tudi v jaslih, vrtcih, v šoli in bolnišnicah. Morda je ta oblika njihovega ogrožanja še najbolj prikrita. (Primer iz življenja: vzgojiteljici sta se pogovarjali na avtobusu, koliko otrok je vključenih v skupino. Ena je de-
Delovanje in sodelovanje različnih služb pri obravnavi trpinčenja otrok
S trpinčenim otrokom se srečujejo in ukvarjajo številne ustanove, tako organi za notranje zadeve, pravosodje, zdravstvena služba, socialne ustanove, vrtci in šole. Družba si želi, da bi delovale usklajeno, pomenile sistem varovanja in predvsem preprečevanja pojava. Usklajevalca med njimi ni, splošna ugotovitev pa je, da se delavci, ki se ukvarjajo s to problematiko, podrejajo tisti vlogi, ki je cilj dela njegove inštitucije, in da je dostikrat postopek za delavca končan, ko je končan v krogu njegove inštitucije. Marjan Čonč pa v svojem prispevku (posvetovanje na temo
Trpinčen otrok. Inštitut za kri-
minologijo pri fakulteti v Ljubljani) še ugotavlja, da se ustanove slabo poslužujejo ukrepov, ki jih dovoljujejo pravni in kazenski predpisi, na primer odvzem otroka, prepoved osebnih stikov ob tem, odvzem roditeljske pravice, prijavljanje kaznivega dejanja.
Pa tudi sprejeti postopki niso vedno dosledno izvedeni. To je sicer mogoče razložiti z nerepre-sivnimi metodami večine ustanov ter pomočjo, pa vendar ni v skladu z varovanjem koristi otroka in njegovega zavarovanja.
Krhke vezi sodelovanja med
odgovornimi inštitucijami je mogoče potrditi tudi za naš Pomurski prostor.
Gornjim ugotovitvam lahko sledi takle sklep: odgovorne ustanove hi morale graditi sistem varovanja in skrbi za trpinčene otroke v sodelovanju ter stalnem izmenjevanju informacij. Skupinski, interdisciplinirani pristop v tujini ni več novost. To ali vsaj telefon pomoči bi morali odpreti za vse, ki trpijo, pa najsi bo za otroke ali odrasle, ki so v hudi stiski, a se nimajo v težkem trenutku komu izpovedati.
jala: ko so razgreti, samo odprem vrata in okna, pa jih jS drugi dan že kar nekaj manj v skupini). In trpinčeni otrok bo, ko odraste, prav tako ravnal s svojimi!
(Opomba: le koliko otrok bi se oglasilo, na primer, na telefonsko številko pomoči, koliko bi bilo klicev o grdem ravnanju z otroki pri sosedovih?)
Otroci pa so mnogokrat trpinčeni tudi zunaj svoje družine, tu gre za spolna dejanja zoper njih.
Katja Bašič je v reviji Varnost (uprava za notranje zadeve) zbrala podatke o trpinčenih otrocih v Sloveniji za čas od 1983. do 1987. in ugotovila, da je bilo v teh letih 680 primerov spolnega nasilja in spolnih dejanj nad otroki do sedemnajst let. Na drugem mestu pa zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje z njim.
Za vse otroke, katerih jok in krik bolečine slišijo le stene, za tiste, katerih bolečina je prišla v svet in med ljudmi, za tiste, katerim so ubili dušo, se je jutranja meglica otroštva razblinila in mehka rosa osušila. Ostale so globoko vrezane rane, katerih brazgotine bodo skelele v življenju.
Majda
Horvat
H
§
-
8' ^UJA 1990
STRAN 5



kmetijska panorama
Jubilejne nagrade dobrini kmetijcem
Delavcem najuspešnješega kmetijskega gospodarstva v Sloveniji, ki po doseženih rezultatih sodi ob bok najboljšim gospodarstvom iz Vojvodine in drugim najuspešnejšim v svetu, so konec tedna podelili jubilejne nagrade.
Na slavnosti v Mačkovcih v organizaciji sindikata KG Rakičan je zbrane nagovoril glavni direktor, dipl. inž. agronomije Franc Skledar, ki je med drugim povedal, da kmetijci v prvem polletju prodajajo le živino. Prav
« '
Glavni direktor 530 članskega kolektiva dipl. inž. agr. Franc Skledar je s kolegi stavil, da bodo letos v poprečju pridelali prek 7000 kg pšenice na hektar. Fotografija je s slavnosti v Mačkovcih, pripravljene v počastitev 10, 20 in 30 let zaposlenih pri KG Rakičan. Foto: B. H.
Bil sem morda preveč naiven, ker sem pričakoval, da bom Štefana Šipoša iz Kraščev našel doma. »V sadovnjaku in v goricah je,« mi je dejala njegova žena, nato pa se je sin ponudil, da me bo »popeljal« na pobočje. Nekje v sredini se je poslovil, naprej sem jo mahal sam. Zasopi-han sem prišel na cilj in se predstavil ter predstavil namen obiska. Sprejel je pobudo za pogovor o sadjarskih izkušnjah.
JABOLKA SO TUDI KISLA
Štefan Šipoš, Anton Kos in Oto Serec so skupaj uredili plantažni sadovnjak jablan. Štefan Šipoš pravi, da ni vse zlato, kar se sveti.
»Menda je zdaj že osem let, odkar smo se trije dogovorili, da skupaj uredimo okrog 2,5 hektarja veliko pobočje in na njem zasadimo jablane. Moj delež je 1 hektar, na njem pa je čez 1 600 dreves. Od tega kaka tretjina sorte jonagold, druge pa so: idared, gloster, špartan in jonatan. Veli-
Izkušnje kmetovalcev
ko dela je bilo, preden je sadovnjak začel dajati dohodek. Seveda naložbe ne bi zmogla sodelavca ne jaz, pa nam je bila tako zelo dobrodošla pomoč kmetijske zadruge Panonka, kateri tudi prodajamo pridelek.«
— In kakšne so izkušnje? sem nestrpen posegel v pripovedovanje. Domneval sem, da bo Štefan Šipoš na ves glas poveličeval svoj življenjski cilj. Pa sem se uštel.
»Sadovnjak je zdaj v polni rodnosti. Zal pa bo letos želo slab »pridelek« pri jonagold sorti, od katere imam največ dreves, in to bo vplivalo, da z izkupičkom ne bom mogel biti zado-vljen. Računica kaže, da moram na hektarju pridelati najmanj 30 ton jabolk, drugače od prodaje dobim komaj toliko, da pokrijem stroške pridelave. Največ jih je zaradi škropljenja, ki ga je treba letno opraviti tudi do dvanajstkrat. Cene škropiv pa so veliko večje, kot pa dobimo za sadje.«
V nadaljevanju pogovora mi je Štefan Šipoš povedal, da se je lani račun nekako izšel, saj je nabral 20 ton jabolk prvega kakovostnega razreda, nekaj sto kilogramov je bilo uvrščeno v drugi razred, nekaj je bilo industrijskih jabolk. Če pa bi bila tedaj odkupna cena višja, bi bil bolj zadovoljen. Opozoril je, da so lansko jesen jabolka odkupovali od pridelovalcev, pa tako tudi iz njegovega sadovnjaka, v dinarski protivrednosti dveh šilingov, pozneje — okrog novega leta —
slednje jih je spravilo v likvidnostne težave, saj jim soboška Mesna industrija Pomurka slednje ne plačuje, ker je tudi sama v težavah. Prav zato so iz farm KG Rakičana nekaj prašičev prodali tudi drugim kupcem. Seveda pa ostajajo še naprej glavni oskrbovalec Mesne industrije Pomurka iz Murske Sobote, s katero jih vežejo dolgotrajni poslovni odnosi, med drugim oskrbuje Mesno industrijo Pomurka Kmetijsko gospodarstvo Rakičan s teleti, pa tudi sicer je glavni
naj bi jih odkupovalec (KZ Panonka) prodajal na veliko po 12 šilingov v dinarski protivrednosti, v trgovinah (na drobno) pa so bila po ceni med 16 in 18 šilingi- .
Stefan Šipoš je, kot ste videli, lani računal vse v tuji valuti, kajti le tako je lahko dajal realno primerjavo. Če pa bi omenjal lanske dinarske cene, potem bi bile primerjave cen še bolj nevzdržne. Letos, ko so se cene nekako ustalile, bo lahko naredil domačo primerjavo, vendar pa bo imela napako, ker ne bo realno pričakovanega pridelka, to po
»Veliko dela je, preden urediš pobočje za sajenje,« je dejal Štefan Šipoš
iz Kraščev, ki ima hektarsko parcelo jablan.
Foto: Š. S.

meni, daje vmes višja sila. In kaj naj bi to bilo? Povedal mi je, da vzroka slabega pridelka pri sorti jonagold ne vedo strokovnjaki, kaj šele on, ki se s sadjarstvom ukvarja šele nekaj let. Menda je sorta jonagold odpovedala tudi na mnogih drugih območjih.
Moj sogovornik živi za svoj sadovnjak. Najbrž enako tudi njegova poslovna prijatelja. Skupaj so uredili pobočje hriba, zdaj sadovnjak skupaj negujejo (škropljenje, mulčenje), le jabolka poberejo vsak s svojih jablan. Med drevesnimi vrstami seveda ni nobene ograje. Stroške, ki nastanejo s skupnim delom, si razdelijo
kupec, saj letno kupi blizu 72.000 tisoč prašičev od rakičanskega gospodarstva. Na farmah KG Rakičan vzredijo letno med 75 in 80.000 prašiči.
Franc Skledar je v nagovoru zbranim opozoril, da uvoz živine in mesa ogroža domače živinorejce, saj so zaradi uvoza cene nižje od stroškov pitanja. Tačas je primerna le cena mleka, ker Slovenija iz republiških sredstev pokriva 60 odstotkov stroškov.
V KG Rakičan letos pričakujejo rekorden pridelek pšenice, ki naj bi bil v povprečju prek 7.000 kg na hektar.
Obeta se tudi rekorden pridelek koruze, saj so letos sejali pozne hibride, ki dobro kažejo, in če ne bo suše, bo tudi pridelek koruze boljši kot kdajkoli doslej.
Sicer pa so gospodarjenje v KG Rakičan tudi lani sklenili zelo uspešno, tako v poljedelstvu kot živinoreji. Rezultat dobrega poslovanja je tudi pred dnevi izplačana 13. plača in nad 6.000 dinarjev visok povprečni OD; seveda pa tudi konec tedna izplačane krepke jubilejne nagrade.
Vse uspehe tačas moti le, da se je iz KG Rakičan, ki posluje kot enovito družbeno podjetje s tremi profitnimi centri, izločila PE Lendava. V slednji so sicer že ugotovili, da jim bo samim težje, zato se želijo vrniti pod streho KG Rakičana — vendar kot samostojno podjetje. V KG Rakičanu niso navdušeni nad takšnim povratkom, saj želijo, da poslujejo kot enovito družbeno podjetje, kar pomeni lažje odločanje za naložbe in druge skupno pomembne poslovne odločitve.
Boris H.
(in plačajo) glede na velikost posameznega dela skupnega sadovnjaka.
Štefan Šipoš pa zaradi občasnega manjšega pridelka in morda manjšega izkupička (zaradi nizkih cen) ne dela panike. Imel sem občutek, da je ponosen na delovni dosežek: na pobočje hriba, ki sili v nebo od akumulacijskega jezera in deloma drsi, je skupaj s sodelavcema uredil nasad, ki je lahko za zgled marsikomu. Gre torej za pravi podvig.
Poudaril pa je, da brez pomoči kmetijske zadruge seveda ne bi šlo. Pa še to je dejal, da se zaveda, da ima zadruga stroške z odkupom, skladiščenjem in hlajenjem jabolk zaradi poznejše prodaje: da ima vezan denar, vendar se mu vseeno zdi, da je lani jabolka plačala slabo.
In kako bo letos? Do jeseni, ko bo Štefan Šipoš pobiral letošnji okrnjeni pridelek, je še dva meseca in zato ne ve, po kakšni ceni bo jabolka prodal. Računa na ceno, ki ne bo pokrila le stroškov pridelave. Če bi bilo drugače, ne bi bilo dobro in sicer (jeseni) sladka jabolka bi utegnila biti kisla, to pa bi vplivalo — v najslabšem primeru — na razpoloženje in na popularizacijo sadjarstva na Goričkem. Tako bi utegnili ljudje saditi več trte. No, to ima tudi sogovornik, vendar le na nekaj arih, je pa tik nad terasastim nasadom jablan.
Š. Sobočan
STRNIŠČNI DOSEVKI
V svetu dobivajo strniščni dosevki vse večji pomen, saj na enoto površine pridelamo v enem1 delka in si tako bistveno izboljšamo krmno bilanco, povečamo dohodek, tla pa zapuščajo dosevki
boljšem stanju.
Vsako leto z urbanizacijo zmanjšujemo obdelovalne površine, zato je potrebno obstoječe njiv ...................................................................... nas	v to še posebej sili.
čim bolj intenzivno izkoristiti. Majhna, premajhna posest posameznikov
POMEN PRIDELOVANJE STRNIŠČNIH DOSEVKOV
Odlikujejo se po zelo hitri rasti, tako da že v kratkem času rasti dosežemo visoke pridelke zelene mase, ki jo uporabimo kot kakovostno voluminozno krmo ali za zeleno gnojenje.
Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar dosežemo:
— njivska površina je vse leto pod rastlinsko odejo, ki prepreči negativne vplive dežja, vetra in sonca na strukturo tal, preprečuje izpiranje hranilnih snovi ter erozijo (odnašanje tal);
— tla bogatimo z organsko snovjo — humusom, izboljša se vodno-zračni režim in mikrobiološka aktivnost;
— prenašanje težje dostopnih hranil iz globljih plasti tal v plitvejši sloj zemlje s pomočjo korenin;
— dosevki iz družin metuljnic (detelje) v simbiozi z Rhizobium sp. (bakterije) bogatijo tla s dušikom iz zraka.
Zaradi vseh navedenih prednosti pomeni uvedba oziroma razširitev pridelovanja krmnih dosevkov močno intenzifikacijo kmetijstva.
RABA STRNIŠČNIH DOSEVKOV
Pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da spomladi čim prej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmljenje lahko podaljšamo pozno v jeseni in način rabe. Koristimo jih lahko za krmo in podor. Za podor bi prišle v poštev predvsem rastline iz družin križnic, ki se odlikujejo po hitri rasti ter tako v kratkem času pridelamo veliko organske mase. Glede na to, da imamo ugodne razmere za rast strniščnih dosevkov, ne bi smelo biti kmetijskega obrata, ki ne bi izrabil prednosti le-teh; toliko bolj veljajo te zakonitosti za obrate, ki se ne ukvarjajo z živinorejo in nimajo hlevskega gnoja. Takim obratom se osnovni vir organske mase (humusa) v tleh žetveni ostanki (slama, koruznica, koren, ostanki), ki pa niso ravno polnovredni nadomestek hlevskega gnoja. Slama bolje preperi in ima večji humusni učinek, če takoj po žetvi posejemo primerno kulturo, namenjeno za zeleni podor (krmna redkev, listnati ohrovt). Pred setvijo strniščnega dosevka pa bi bilo potrebno slamo pognojiti z okoli 50 kg čistega dušika (100 kg/ha URE E 46 %), ko namreč v tleh mikroorganizmi mineralizirajo organsko snov, porabijo ves razpoložljivi dušik v tleh in strniščnim dosevkom bi zato primanjkovalo dušika. Isto velja za podor koruzni-ce.
Organska snov v tleh ima torej dvojno vlogo: služi kot hrana mikroorganizmom, obenem pa nadomešča tisti minimalni del trajnega humusa v tleh, ki je potreben za vzdrževanje rodovitnosti tal. V povprečnem slovenskem kolobarju mikroorganizmi mineralizirajo na leto okoli 40 t suhe snovi na hektar, odvisno od deleža okopavin. Če želimo, da bomo v tleh vzdrževali mikrobiološko aktivnost, primeren % humusa (2 do 4 %) na takšni ravni, da nam ne bo proizvodni potencial zemljišč začel padati, bomo morali z različnimi organskimi gnojili dovajati najmanj toliko organskih snovi, kolikor se le-te med letom mineralizirajo.
V tabeli bom prikazal pridelek suhe snovi na hektar, ki bi ga dosegli z setvijo poljščin iz družine križnic in žit.
Pridelek suhe snovi na hektar pri posameznih kulturah
vrsta kulture
pridelek
SS/ha v t
krmna ogrščica krmna redkev bela gorjušica žitna slama iz 1 ha koruznica iz 1 ha
3,25
3,90
2,60
3,50
5,50
Kot je razvidno iz preglednice, lahko s pravilno izbiro kulture vnesemo v tla toliko suhe snovi, kot se je je čez leto porabilo.
Popoln nesmisel pa je sežiganje žetvenih ostankov (slame, str-nišč), kajti s tem nepremišljenim delom lahko naredimo veliko gospodarsko škodo: izgubimo organsko maso kot izvor humusa, izpostavimo površino neugodnim vremenskim vplivom (sonce, dež, veter), ki negativno vplivajo na strukturo tal.
Obrati, ki se ukvarjajo z živinorejo, pa bodo s primerno izbiro strniščnega posevka bistveno izboljšali krmno bilanco z cenenim virom beljakovin pozno v jesen.
Krmna ogrščica (listnati ohrovt)
Sorta starška se pri nas vse bolj širi. V drugi polovici julija sejemo 10 kg semena na hektar v
vrste 20 cm narazen, za klajo do začetka brez škode prenese mraz. Zaradi obilja
kosimo jo zime, ker tudi hujši hranilnih
snovi, ki jih vsebuje, ji moramo pri izbiri strniščnih dosevkov dati prednost.
Krmna oljna redkev
Pri nas najpogostejša sorta ra-oula. Je za krmo najmanj primerna, ker je živina ne je rada, daje pa tudi več kot 500 dt zelenja na ha. Ker zimskega mraza ne prenese, se spomladi ne pojavi kot nadležen plevel. Sejemo jo lahko tudi še v drugi polovici avgusta, in sicer 20 kg/ha v vrste 20 cm narazen. Koristimo jo kot zeleni podor, tudi ob poznih setvah (v avgustu) ustvari dovolj organskih snovi.
METULJNICE IN MEŠANICE Z METULJNICAMI Inkarnatka
Najpogostejša slovenska sorta je inkara. V naših rastnih razmerah čiste inkarnatke ne priporočamo, saj posevek pozimi rad pomrzne, pridelki zelene mase in hranilnih snovi pa so majhni. V čisti setvi je sejemo 25 do 30 kg na hektar do sredine avgusta. V zadnjem času se bolj širi pridelala inkarnatke v mešanicah z mnogocvetno ljulko in kocinasto grašico — grašljinka. S to mešanico dosežemo višje pridelke zelene mase in hranilnih snovi. Mešanica je sestavljena iz 20 kg inkarnatke, 30 kg kocinaste gra-šice in 20 kg mnogocvetne ljulke na hektar. Sejemo do konca avgusta.
Zelo uporabne so tudi enostavne mešanice: inkarnatke 25 kg in 20 kg mnogocvetne ljulke na hektar ali 25 kg inkarnatke ter 35 kg kocinaste grašice na hektar. Bujne posevke v jeseni visoko pokosimo, na pomlad pa jih koristimo za zeleno krmo ali seno, če nam to vremenske razmere dopuščajo.
Mnogocvetna ljulka
Običajno sorte tetraflorum ali draga. Izmed prezimnih krmnih dosevkov bi ji dali prednost, kajti z njo dosežemo obilico zelene mase in hranilnih snovi v letu setve in še obilen odkos spomladi, če je v tleh dovolj hranilnih snovi in vlage. Odlikuje se z zelo hitro rastjo po setvi in regeneracijo po vsaki košnji. Zgodaj na pomlad hitro ozeleni in tako dobimo že v začetku maja obilen odkos zelene mase, katerega pa lahko siliramo, sušimo za seno ali pa zeleno pokrmimo. Če se odločimo za siliranje je obvezno potrebno zeleno maso posušiti (oveniti) na okoli 35 % suhe snovi (SS), zaradi boljšega siliranja. Namreč, če siliramo svežo travo, se v silaži tvori več ocetne kisline, taka silaža je kisla in jo živali nerade jedo.
Setev lahko izvedemo ročno ali pa strojno z žitno sejalnico. Po setvi zemljo stisnemo z valjarjem.
V čisti setvi sejemo 30 do 40 kg semena na hektar, najkasneje do začetka septembra. Koruza
Po strniščih ječmena je še možno sejati hibride iz zrelostnega razreda 100 za silažo. Setev v vrsti naj bo redkejša, tako da posejemo okrog 100 rastlin/nf. V naših razmerah priporočamo hibride BC 175, BC 177, BC 183, BC
188, ZP 110. Setev koj po žetvi	dost
ogrščice. Ob ugodni j se žemo še primerno kol snovi. Pridelek siliramo žno kpruzo.
Proso (kornberško) .i|S) V primerjavi z drugim proso sorazmerno do vin in maščob, sorazm pa ogljikovih hidratu nje veliko surovih vlake nin. Ima sorazmerno seje®( getacijo, zato ga laniSxnjdost kot dodatni ali pa strnisčn' vek.	. ngj ir*
Med žiti ima najm8“. -spiracijski koeficient, ša tudi suše. -sčeno’10’'
Dobro uspeva na p & natih, pa tudi na tezj ,a se|e’
Najprimernejši cas julijsko prosa je začetek junij > jj;/ setvijo pa ponavadi več. Sejemo 20 do 2 “vfSie' nega semena na hek 20 do 25 cm narazen .p0t8-
Tam, kjer, ne d^ čarno siliranje cele r čeni zrelosti.	■ sjrek
Sudanska trava in krm
Med pridelova ci v jujIo Z"
terih je zrnje. To«! J spadata med pro " Vs’e‘“h zraste do višine 2,5 m uporabljajo za P'e^vali; Ni* tudi za prehrano zrnje je vir škrobna« tov, predvsem pas' P nju® it krmljenje v zelene ^ošni0 silaža. Primeren cas ob višini 70 cm- z0 ki ^L
Primerjanje s koru J jo vrsti zamenjali z sUiaiti območjih z občas ne^ poletju, je predno^ ka in sudanske tr_ njkanJe',t odpornosti na P0«1 pride'3 (li in s tem zanesb^e^ takšnih okoljih s	j.
obraščanja, kar kratno rabo, bodis njo in tudi s pašo- 0
Tudi v Pomu^o in poskusno pridel	|tate- . a
segli spodbudne	vek
Kot strniščni pg lahko v naših sejah za zeleno kvrstno r0 redni setvi z med |8K^ 24 cm bi uporabi na|d3“ z na hektar (sprav' ožnost prikolico), drug;	0
da sejemo v me v sp a’ 60 cm, kjer je silažnim kombajn 'Smeh-načinu setve up obeh pri mena na hektar. z t je možno opra''	da
sejalnicami, s te>n sejalne cevi na z &. razdaljo.	razmefenirw
za -še
nVdEV^
TEV STRM56 ^vršinaanpr^? va strnišča vedno	j
nosti strniščneg aIn<> , Ijo (strnišče) J do pravilno P(e°' uši je uje f!. 20 cm. Zlasti ob s“o semena v nek . bd'^ glC orani zemlji m £ y j trejša, kerjeze*^ ni nekoliko vla števat' ae 4 je potrebno upo J da zlasti drobn° * v < / priti pregloboko	f
zemljo, zato J -valja'V setvijo zemljo P aZifl«r. |,e £ sebno ob ausmh^tnc^Z
Zaradi kratke .^tZi rajo biti hranilne snovi č že p zato je najbolj ■ veČJ rastlini odmer a|Cije^ po"^' fosforjevih m aredi''’brjn če tega ms® mo na braz $0	.
60 kg fosforja ^uljn jA kalcija. Raze raStlia. ramo vse drug topnega p gnojm z lahko Jo 50 mi gnojili (5 j je j monkala na po p ostanejo na nJ' ^hro^b s«1'/ (ogrščica listati °t op z dušikom dvak^	neje we ■
'ri do šti^rt del^Z sto dušičnih <n lahk° P gnojil z uspeh mo gnojmcm	1»
Stane KaP tW
Literatura •_ prof. dr. Jože gnojenje, prof- 0
vestnik, 19
STRAN 6
Zaman smo čakali na gnečo na mejnih prehodih, na kakršno smo M’ v jeklih letih. Ni je bilo. To pa ne pomeni, da so pomurski mejni prehodi prazni. Se kak« so »zasedeni«, le da jih v glavnem polnijo jugoslovanski Pot"‘**-
Kakorkoli — turistična sezona je tu, lahko bi celo rekli, da smo na vrb«"c“ ’s *cne sezone. Zanimalo nas je, kako so ta začetek sezone pričakali na pom^ih ^narodnih mejnih prehodih, kako so le-ti urejeni, kaj menijo o ukrepu' ^ezne Rjla lahko potniki iz zahodnoevropskih držav potujejo cez nase mejne prehode ; ® Potnih listov in kaj o potezi slovenskih turističnih delavcev, ki so oskrbeli miti« ?** na meji s posebnimi osvežilci, na katerih je v raznih tujih jezikih napisana do-Mo«ošlica.
* koncu ted' Stisni	manj turistov
Gnrnr^n11^**3^**^ Carinar-Se U. J' ^adgoni, ki nadzo-Prehodov edr!ar°dnih mejnih ^zanSJ? najprej postre-'’*oSlv,mi Podatki: »Že Plodih nn?0,”3 naš’h mejnih "^»i tuilh ? da me<1 p0' Večja rakmUnsJ?v’letos Pa h 2a Prva a Z lka' Č-e pogleda-SvT^a.turistična konca ?>29.ju^ s1ezoni.> vidimo, >0 M n0J-,ln । ■ julija presto-SCV* kot lani vtem 'Pa 60 tis Jkupno 95 tisoč, la-S bi,o u	Vendar
koncu Potnikov ob pr-2a 16 od^o-hP^totkov J*8*? Y joliju pa za
število adJ' še vedno P3 U’’. Dolgih vdomačih potm-^'ki bi j.knlon avtomobi-^tno opazhiOJegistraci-io’
° ^rin^T l Kje so vzr°-
d’Voril: »Mp°^"kov? Severje iK?dl naibni- pred mejnimi ff* v S J vplivajo Jspre-llikin<)st blaga p'11 PredPisih. ^rin^šajoV k' ®a lahko po-iK .e’ je letos „aso državo brez IH? jadi dohrecej v'šja- LJu-Im®e izgubi Z d°mačimi po-•'hn^jd Več ? veliko časa.
b]am vnašajo toliko Mrh-6 trgovin^ k-Ot včasih, saj hJ6®6 s telp6 ■Ze .kar dobro %^'ii k uvo^^/h in video-%j i Shodih1' ^aunikov na
30t Preišn? e Praktično {4i^rat do ne?-Skupno 'C? 1'8 na Do|ge vasi za-preh0'
RevS kritičen"?®11*06 Pa je tu-ev?’ ki spad ° ukrepa zve-. »Nekega t,? V pr°gram ob da ®oia 8a 'urizma:
dolžn°st, M\Ukr?P. ki ga je ?5tr^ ^vohii Jar če smo re-hitji^1 vkaznicam—P z8o|j ■ Sr^aterim^' ln drugimi 'k^^ira bi Se potnik lah-S1? Pa je’ ?’ morali reči tu-
P°-”testen, • nekih obraz-J’! p0 n bi Po?nikgUb' Več časa’ K "® listom PoTtOtli' me-■ Ob največjih
konicah lahko prav to povzroči gnečo. Za nas na meji to prav gotovo ni nobena ugodnost. Je pa verjetno ugodno za tujce, saj so potni listi v tujini zelo dragi.«
Pred približno desetimi leti je večina tujih turistov prihajala čez pomurske mednarodne mejne prehode v začetku julija, lani in letos pa je gneča usmerjena na konec julija in začetek avgusta. 26. julija začenjajo z dopusti na Bavarskem, 16. julija v tovarnah Opel in Ford, največjo gnečo pa pričakujejo 10. in 17. avgusta. Nemci, ki sicer imajo radi Jadransko morje, se odločajo za počitnice konec julija in avgusta, res pa je tudi, da je tujih turistov v naši državi letos precej manj kot prejšnja leta — zaradi previsokih cen. Ne bo odveč opozorilo: »Domači potniki naj se izogibajo prestopov meje ob največji gneči, saj vsak potnik na meji pomeni nekaj minut več čakanja.
Pomurski mejni prehodi zgledno urejeni
Šest mednarodnih mejnih prehodov v Pomurju je obnovljenih ali v celoti na novo zgrajenih. Povsod smo lahko opazili rože, sanitarije so bolj ali manj čiste, okolica pa je odvisna od gneče in strukture potnikov.
Na dolgovaškem mejnem prehodu opažajo, da je potnikov iz leta v leto več, letos v prvih šestih mesecih kar za 54,7 odstotka več kot lani. Vendar čez mejo potujejo predvsem domači potniki, saj je bilo tujcev za 24 odstotkov manj. Povečuje se tudi tovorni promet, lani so našteli čez 6500 vozil, avtobusov pa kar 3039. Največ jih je bilo iz ČSFR. V neposredni bližini mejnega prehoda je Kompasova brezcarinska prodajalna, na meji pa imajo na voljo avtokarto Jugoslavije in prospekt. Cesta od mejnega prehoda do Dolge vasi je potrebna obnove, tudi nekatere hiše, ves promet pa poteka tudi skozi središče mesta Lendava, ki popravi prvi vtis o naši deželi. Na pravem mestu so tudi smerokazi za avtokamp v Petišovcih in hotel Lipa. Na Tratah, kjer so zaposleni cariniki Carinarnice Gornja Radgona, miličniki pa spadajo v pesniško postajo milice, je bil prav tako povečan prestop meje.
££ JA SFR JUGOSLAVIJA SFR OF_YUGOSLAVIA y rOn?uKAT o yjiACKy y c®pj
EBPOnCKOF TyPH3MA
° GODim AT 0 ULASKU U SFRJ ,l‘0T|tr.N| EVROPSKOG TURIZMA V Let7.IlO O VSTOPU V SFRJ CEPTu®! evropskega turizma “0 ronuu AT°T 3A BnEryBAH>E BO C®PJ ^RTIPi^TA ha EBPOnCKMOT TVPH3AM hTHFveTE 0N entrance in sfry yEAR OF european tourism
...........
^8	.......
- Vrsta8?WcnpaBe 0 H/i0NWwy - Vrsta, broj I datum udavanja m datum izdaje hstma o identiteto Bh/i 6poj w A*ryM maohthtbtot Type. number and dat« o< msuanc* of the
.................
#0f'*	° HA*MTHI0Ty Država izdavanja isprave o identiteto -
,h’ ’8»uanrAnt”Wl flP*3Bn Ha M3XiaBaikv ho Mcnpae<va se HfleHTHteTOT
™ *^e Wentity document
........................................
H Aatv ■ v ^eina A87yM Vbockb y C0PJ Naziv graniCnno prelaza i datum 1n $2LM Ma »nerv^81*^04**1,1 datum vstopa v SFRJ Houmb ho rpaHMHHHOt ' 'm	n0 C® P J Border check-point and the dete of
X, »0028G01
WITH IDENTITT DOCUMENT 30 OATS HE DATE OF ENTRANCE IN SFRY
, w, 'mj ^ode breJZ*>°'n't' m'ličnik za tiste potnike, ki potujejo »^'sti*!!?8 ohr^ehiČiio p”tnega lista, je res dobrodošel marsikatere-r Wrav J1*1 a in vs h- nc'je’ Ital'je 'n Nizozemske. Vendar pa ta f ,na ^kovine »neprimerna« za delo s tujimi J §0 $ Jh Sq 5h^dih y ^^ular potrebujejo v glavnem na mednarod-t ’ hi ^til apisana v 0VenyL kljub temu pa se besedila začnejo s H a Uveden juR°sI°vansl<*ti jezikih. Na hrbtni stra-™ ',alijan.Ve V an8*ešk<’ francoski, nemški in ruski je-■ »L Slovenščina, kolikor je je, pa spet napa-
it'
Letos je bilo kar 24 tisoč potnikov več kot lani v enakem času, vendar je bilo od tega največ domačih. Prave gneče letos še niso imeli, saj prestopajo mejo tukaj le taki, ki ta mejni prehod poznajo. Če pa se pojavi nekoliko večje število avtomobilov, so delovne razmere skoraj nevzdržne, saj je mejni prehod dobesedno na cesti. Na prometni cesti se pojavi kolona avtomobilov, ki ovira promet. Če pa je gneča pri vstopu, pa imajo gnečo v sosednjem Cmureku. Miličniki na Tratah so že prejeli osvežilce, s katerimi naj bi pozdravili tuje turiste ob prestopu meje. Razdelili sojih že okrog 150. TGO Pohorje je julija odprlo brezcarinsko prodajalno, v neposredni bližini pa sta tudi gostilna in prodajalna.
Mejni prehod na Hodošu je najbolj skromen po številu potnikov. Čeprav so v začetku minulega tedna že prejeli formularje, ki bi jih izpolnili za potnike, ki bi želeli prestopiti mejo brez potnega lista, pa niso uspeli razdeliti še nobenega. Največkrat prestopajo mejo na tem mejnem prehodu Čehi, Poljaki, Nemci, Avstrijci in V zadnjem času vse pogosteje Rusi. Število je skromno — le okrog deset vozil na dan. Tudi drugače je ta mejni prehod (čeprav je zgradba nova) skromen. Nimajo nobene turistične propagande niti okrepčevalnice. Najbližja menjalnica je v Gornjih Petrovcih (odprta do 14. ure), bencinaska črpalka pa v Šalov-cih, ki ima »evropski delovni čas«. Še letos bo Kompas tudi na Hodošu postavil novo brezcarinsko prodajalno. Sanitarije so urejene in čiste, vendar se hudujejo zaradi vode, ki je večkrat zmanjka. Za rože skrbijo tam zaposleni (ženski spol).
Za okolico gornjeradgonskega mednarodnega mejnega prehoda skrbi Vrtnarija Radenske, očitno pa bi moral biti kdo posebej odgovoren tudi za čistočo sanitarij. Sicer pa so v bližini tudi gostinski lokali Kompasa, ki ima tudi menjalnico in brezcarinsko trgo-
LADISLAV BAGLADI, komandir na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, je o možnosti prehajanja tujcev čez mejo z osebno izkaznico ali drugim dokumentom dejal:
»Že na podlagi tega dokumenta je omogočen prehod meje vsem tujcem, razen državljanom Albanije, Filipinov, Gane, Grčije, Irana, Šrilanke in Turčije ter »nosilcem« potnih listin za tujce in nosilcem potnih listov za begunce. Čez dol-govaški prehod potujejo v našo državo od tujcev predvsem Madžari, Poljaki, Čehi in Slovaki, državljani Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike. Doslej (do konca prejšnjega tedna) smo našim gostom izdali le nekaj več kot deset potrdil v vstopu v SFRJ, kajti tujci prihajajo predvsem s potnimi listi. Nekateri zato, ker brez potnega lista (v določenih primerih tudi vizuma) ne morejo iz svoje države, drugod pa zato, ker je potni list pogoj za potovanje čez Madžarsko. Menim, da bo med glavno turistično sezono več potnikov, ki jim bomo izdajali potrdila o vstopu v državo, čeprav za Poljake, Vzhodne Nemce, Romune, Mongole in državljane ZSSR še vedno velja obvezna menjava 200 dolarjev.«
vino. Ob večji gneči sta menjalnica in gostinski lokal odprta vso noč. Letos pa je nekoliko več zapletov z bencinsko črpalko v Gornji Radgoni. Ker zaposlenim menda ne plačujejo nadur, nočejo več delati ponoči, čeprav jim miličniki z mejnega prehoda javijo, kdaj bi bilo to potrebno. Najbližja odprta bencinska črpalka ponoči je v Murski Soboti ali Varaždinu. Precej ostrih besed smo slišali tudi na račun AMZS-ja in gornjeradgonskih komunalcev, medtem ko so zadovoljni s sodelovanjem Kompasa in Putnika.
Na mejnem prehodu Kuzma (Sotina) prestopi mejo dnevno od 2 do tri tisoč potnikov, med njimi pa je le malo turistov. Vinko Prevolšek, ki je nadomeščal vodjo skupine mejne ulice, meni, da je ukrep zvezne vlade ugoden za tuje potnike, seveda pa imajo na meji zaradi tega več dela. Objekt je urejen, star šele deset let, okrašen z rožami, vendar bi večjo pozornost potrebovale tudi sanitarije, ki so namenjene potnikom. Le te največkrat koristijo avstrijski potniki, ki še vozijo z avtobusi na kopanje v Moravske Toplice. Najbližja bencinska črpalka je pri Juriju, odprta od 7. do 20. ure, trgovina pa je v Sotini. Menjalnica je v brezcarinski
FRANC BERLAK, komandir mejne milice v Gederovcih: »S tem, da smo omogočili tujim turistom potovati čez našo mejo brez potnih listov, smo jim zelo ugodili. To možnost koristijo vsak dan; največ seveda Avstrijci in Nemci, pa tudi drugi. Obrazec je enostaven, zato gre delo kar hitro od rok. Postopek je nekako podoben kot pri izdaji turistične karte, s tem da je sedaj ta formular brezplačen. Zaradi tega so tujci zelo presenečeni. Osvežilcev še nismo dobili, jih bomo pa potem, ko jih bomo prejeli, delili. Mislim, da je to bolj propagandna poteza, da spraviš potnika v dobro voljo, če že mora čakati pol ure ali več.«
GRAD
Če ljudje
Velenjski Modni salon, ki se je pred nedavnim preimenoval v M-club in se pod tem imenom tudi registriral, ima že 13 let svoj edini obrat v Sloveniji pri Gradu na Goričkem. Med 51 zaposlenimi je največ žensk.
Streha obrata pri Gradu je potrebna temeljitega popravila, saj morajo ob vsakem dežju takole nastaviti posode, sicer bi bile v delavnici poplave. Popravilo strehe bo letos njihova največja naložba, saj so že dobili predračun za 7 tisoč 500 dinarjev.
Foto: Andreja Pirher
Malce presenečen pogled miličniku, ki mu podeli nenavadno darilo ... sprejme pa ga vseeno z veseljem in se uradni osebi zahvali z nasmeškom. Osvežilce, ki naj bi jih letos podeljevali na vseh mednarodnih mejnih prehodih kot znak dobrodošlice, so do sedaj prejeli le na TRATAH. V začetku minulega tedna so jih podelili okrog 150.
trgovini, ki so jo odprli prejšnje leto. Eden pomembnejših vzrokov, da se več tujih turistov ne odloča za prestop meje na tem mejnem prehodu, je zelo slaba cesta od Sotine do Cankove.
Med najbolj »oblegane« mejne prehode spada gederovski, saj se številnim domačim gostom, ki potujejo v Avstrijo čez teden, ob petkih in sobotah pridružijo tuji
BOJAN BLAGOVIČ, komandir mejne milice v Gornji Radgoni: «Menim, da zaradi tega ne bi bilo treba delati takega hrupa, saj je ta zadeva, da lahko potujejo k nam brez potnih listov, stara že dvajset let. Prej so pač izpolnjevali turistične izkaznice in pobirali simbolično turistično takso, zdaj pa se vpišeta le številka uradnega dokumenta in država, od kod je potnik. Na dan izpolnimo od 30 do 40 formularjev, poslužujejo pa se jih v glavnem Zahodni Nemci, Avstrijci, Francozi in Italijani.«
ne morejo oblek
Letos bodo zaposlili dodatnih 5 šivilj. Dela imajo dovolj, šivajo pa v glavnem za tuje partnerje.
turisti. V takih primerih je čakalna doba od 20 do 30 minut. Ker zelo dobro sodelujejo z avstrijskimi kolegi, jim ti že uro prej sporočijo, kdaj bo promet povečan (po navadi zaradi razbremenitev drugih mejnih prehodov), tako da se lahko pravočasno organizirajo. Med konectedenski-mi potniki je čedalje več Švedov, Nizozemcev in Belgijcev. Tudi na tem mejnam prehodu je Kompasova brezcarinska trgovina, menjalnica in okrepčevalnica, kjer pa lahko dobijo le pijačo. Najbližja bencinska črpalka je v Murski Soboti. Stavba je letos obnovljena, sanitarije so vzorno čiste, za urejenost okolice pa skrbijo vsi skupaj — miličniki, cariniki, Kompasovi delavci in stanovalci v bližnjem bloku. Po vsaki večji gneči ob koncu tedna je potrebna tudLočiščevalna akcija.
Lahko torej zapišemo, da sta v Pomurju najbolj urejena mejna prehoda v Dolgi vasi (republiška ocenjevalna komisija ga je uvrstila na 4. mesto) in Gederovcih. Vendar pa moram kljub vsemu končati z besedami Bojana Bla-goviča iz Gornje Radgone: »Policija na meji ne bo delala turizma. Vsi ti ukrepi s formularji in osvežilci nam ne bodo pomagali, dokler ne bomo odpravili številnih drugih pomanjkljivosti. Na primer za vse tuje potnike bi morali najprej organizirati tečaj o poznavanju našega denarja, saj se med temi ničlami in vedno novimi papirji ne znajdejo.«
Bernarda B. Peček
iz Lendave: Štefan Sobočan Foto: Nataša Juhnov
kupovati
Lansko poslovno leto so v obratu pri Gradu sklenili brez izgube, vendar tudi dobička niso imeli. Prodaja konfekcije na domačem tržišču je v zadnjih letih zelo upadla, zato so se usmerili v tujino. Tako 90 odstotkov vseh oblek zašijejo za tuje naročnike, zlasti Italijane in Zahodne Nemce. Že kakih 5 let delajo za italijansko firmo Belfe. Seveda v velenjskem obratu na Goričkem prodajajo le delo, saj dobijo že skrojene kose blaga, iz katerih potem zašijejo bunde, bluze, hlače in druga oblačila. Tudi iz Novega Sada so pred časom naročili pri M-clubu 2 tisoč 400 trenirk, ki pa so jih potem novosadčani prodali pod imenom neke svoje firme. Tuji in tudi novosadski naročniki so plačali, medtem ko jim iz Srbije že od lanske jeseni dolgujejo 240 tisoč dinarjev. Ta denar je lanska inflacija že skoraj izničila, vendar ga še vedno niso prejeli.
Pri Gradu šivajo tudi srajce za jugoslovansko vojsko, ki se prav tako uvršča med redne in zanesljive plačnike. Vodja obrata Slobodan Pezer, ki se je pogovarjal z nami, čeprav baje nima dobrih izkušenj z novinarji, je povedal, da v kolektivu nimajo posebnih težav. »Kljub temu, da smo z delom preskrbljeni, da redno izplačujemo osebne dohodke, ki niti niso med najnižjimi, nas neplačani računi za naše storitve prizadenejo,« je dejal Slobodan Pezer. Delavci bodo do začetka avgusta na kolektivnem dopustu, potem pa bodo zopet zaropotali šivalni stroji — vse tja do srede decembra, ko je del najmanj in bodo spet počivali.
Lidija Kosi
STRAN 7
-pisma, mnenja, stališča
Toča klesti — raketne rampe pa molčijo
Odkar obstajajo v Slov, goricah izstrelitvene rampe za obrambo pred točo, smo imeli v bližnji okolici Ljutomera dolga leta bolj ali manj mir pred točo. Res je, da je raketnoobrambni sistem kar dobro deloval in nas je toča v preteklih letih le redkoma obiskala. Zgleda pa, da je letos ves sistem odpovedal. Zadnja toča, ki je padala v okolici Ljutomera v nedeljo, prvega julija, je bila debela kot oreh in je letos tukaj klestila že petič. Prva bela zrna pa so padala na našem območju že sredi aprila.
Po zadnjih dveh točah so bila močno prizadeta številna naselja v bližnji okolici Ljutomera, zlasti Spodnji Kamenščak, kjer na najvišjem hribu, pri vili, stoji raketna izstrelitvena rampa, ki pa letos največkrat molči, ker ne dobi ukaza za napad, ali pa ga dobi prepozno, ko toča že opravi svojo delo.
Občani se sprašujemo, kako je letos z obrambo pred točo. Ali so res »zeleni« prepovedali pesem z raketnih izstrelnih ramp. Hvala vam vsem, tako stari kot tudi novi občinski oblasti, za sedanji neučinkovit sistem obrambe pred točo. Kje so sedaj tista letala iz Maribora, ki naj bi varovala Slovenske gorice in pomursko polje v obrambi pred točo. Odgovorni v pomurskih občinah bi lahko vsaj občane prek javnih občil obvestili, kako je letos v Pomurju organiziran sistem obrambe pred točo. Kdo je kriv, da se iz raketnih ramp pravočasno ne strelja v točne oblake.
Dvesto metrov zračne linije sem oddaljen od izstrelitvene raketne rampe pri vili Sp. Kamenščak in lahko samo nemo opazujem, kako nam toča klesti in uničuje trud ter sad našega dela, raketne rampe pa molčijo. Verjetno je to nov način varčevanja ali ne vem kaj. Polnih dvajset let smo imeli na tem območju bolj ali manj mir pred točo, letos pa vse jemlje hudič. Odpovedali so tehnika, svetniki in oblast, kletvica pa nam tudi nič ne pomaga. Naši nasadi jabolk pa so do 80-odstotno poškodovani. Velika pa je tudi škoda na poljščinah ter vinogradih in brajdah.
Ivan Muhič, Sp. Kamenščak pri Ljutomeru
ODPRTO PISMO
To, kar bom napisal, ni iz preteklega časa, iz petdesetih let, temveč od sedaj.
Pred dobrimi 4 leti sem se uprl tukajšnji zdravstveni diktaturi v Zdravstvenem domu v Lendavi. Uprl sem se neupravičeni prisili med terapijo, zato sem bil odslovljen brez dokončane terapije. Temu so potem objasno sledile razne šikane, poniževalno in tudi birokratično odbijanje na račun mojega zdravja in človeškega dostojanstva.
Moje pritožbe na razne naslove, tudi na Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, niso zalegle. Pri Zdravstvenem domu v Lendavi so za vse postali »nedotakljivi in gluhi«.
V svoji obupni stiski sem napovedal gladovno stavko, na kar je sledilo priporočilo Rep. komiteja in zavrnitev mojih pritožb. Na poskus izigravanja pri Občinski zdravstveni skupnosti sem jim napovedal dokončno gladovno stavko. To sem sporočil tudi Komiteju za zdravstveno in socialno varstvo Republike.
Po določenem mesecu čakanja (med tem ni bilo nobenega odziva), sem začel stavkati, in sicer po odobritvi lok. milice na pomožnem parkirišču blizu občinske zgradbe in milice.
Svoj javni in tudi v javnem interesu vršen gladovni protest sem izvajal zakonito, na miren, tih in dostojanstven način, pri
čemer nikogar nisem motil niti ogrožal.
Četrti dan stavke za nemoteno uveljavitev človekovih pravic pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in proti zlorabi položaja me je milica pod izgovorom povabila na postajo milice in me tam proti moji volji tudi zadržala (odvzevši mi tako prostost) in me ni pustila nikamor brez miličnika. Potem me je po nalogu predstavnika Zdravstvenega doma (ki je bil ginekolog) prisilila na pristanek za prevoz v Psihiatrično bolnico Ormož z rešilcem Zdravstvenega doma, miličniško spremljavo in motivacijo: »Vedenjsko moten, ogroža svojo okolico ...«
Odgovor psihiatra po pregledu: »Ne zasledim nikakršnih znakov duševne bolezni ali vedenjskih odklonov in ni indikacije za sprejem na psihiatrični oddelek niti za psihiatrični tret-man!«
Kljub kasnejšim izgovorom upravičeno mislim, da so me tako hoteli »odpisati« po starem oblastniškem receptu. Podvomiti o njihovi dobronamernosti bi bila predrznost, kakor tudi upreti se prisili miličnikom na postaji milice. Sam, brez prič, brez orožja in povrhu nenaučen fizične
PO 20 LETIH
Sošolke in sošolci, ki smo leta 1970 končali 8. a, b, c razred ljutomerske osnovne šole Ivan Cankar, smo se srečali v soboto, 7. julija 1990, v Banovcih.
Starejši, povsem spremenjeni — drugačni smo se po 20 letih prvič srečali, nekateri resnično prvič. Prav zato je bilo razpoznavanje sprva nekoliko težje. Večina se nas srečuje vsak dan, a ni časa za besede, le bežen pozdrav, pogled. Tako se počasi pozabljamo. Da pa se ne bi pozabili, smo iz ideje pred nekaj meseci uresničili željo mnogih, da pripravimo srečanje in z njim obudimo spomine in prijateljstva.
Med nami so bili tudi naši nepozabni razredniki in učitelji. Vzor in znanje, ki so nam ga vcepljali, se ni pozabilo do danes in nam je bilo odlična podlaga pri nadaljnjem šolanju.
Ob dobri jedači in pijači ter živi glasbi na vrtu banovskega termalnega kopališča smo se naplesali, nasmejali, klepetali o neumnostih iz šolskih klopi. Smeje smo zrli v črno-bele fotografije iz skupinskega slikanja pred šolo, bili smo smešni, nosili smo predpasnike, seveda samo deklice, in gumijaste škornje.
Da noč ne bi bila predolga, smo šli od sošolca do sošolca, kramljali s tem in onim o življenju, ki ga živimo sedaj, o naših družinah, o naših otrocih, ki obiskujejo že srednje šole ali pa so bili komaj rojeni. Pestra paleta starostnikov, mi vsi pa rojeni istega leta. Vendar pa smo različnih poklicev, razkropljeni širom po Sloveniji, pa tudi drugje.
Več kot polovica, ki se je odzvala vabilu, je bila navdušena. Večerje minil in težko smo se poslovili. Najvztrajnejši smo ostali skupaj do nedeljskega poldneva. Morda dokaz, da smo se dobro razumeli in bili pravi prijatelji, takšni želimo ostati in čez pet let se bomo zopet videli, smo si obljubili.
Majda NIDORFER-KODBA
OBLASTEM IN JAVNOSTI TER DRUGIM USTANOVAM V SLUŽBI JAVNOSTI
obrambe nisem imel nobenih možnosti.
Po poldrugomesečnem čakanju na kakršnokoli »opravičilo«, sem se oglasil pri Javnem tožilstvu v Murski Soboti in povedal, kako in kaj so mi storili.
Po 4 mesecih in pol mi je Javni tožilec Gornjec odgovoril odklonilno — negativno, zavrnivši me z nesprejemljivimi izgovori, delno tudi neresničnimi in predvsem neodgovornimi navedbami, ki jih je — menda dobil pri poizvedovanju. Tisto bistveno — pomembno — je izpustil. Ne spoznam se sicer na navedene člene zakona, čutil in doživel sem pa prisilo sam in sem prepričan, da je bila to neutemeljena zloraba položaja, oblasti in teptanje najosnovnejših človekovih pravic, brez slehernega prejšnjega posvetovanja s prizadetim, niti s strani Zdravstvenega doma niti milice. • Eni in drugi so ščitili oblast, namesto da ščitijo človeka in njegove zakonite pravice. In javni tožilec ni pri tem nobena izjema.
»Saj ste sprejeli pobudo dežurnega zdravnika ...« mi piše. Čemu je za to bila potrebna milica? Čemu dva miličnika pri vratih, ko sem hotel ven, odbivši pristanek na odvoz v Ormož, ker psihiatrija ni kompetentna niti za telesno zdravje človeka niti za »reševanje življenja« po par dneh gladovanja. In na koncu:
čemu milica pri telefoniranju, pri zaklepanju parkiranega avtomobila in med prevozom v Psihiatrično bolnico Ormož, nazaj pa ne?
Morda ni naključno, da mi je odgovor javnega tožilstva poslan na dan izpustitve Azema Vllasi-ja, čeprav je napisan dva tedna pred tem.
Ker sem pred štirimi leti tudi gmotno oškodovan, sem po treh letih — po izčrpanju vseh meni poznanih možnosti — brez uspeha predal zadevo za povrnitev dela gmotne škode odvetniku. Na Sodišču v Lendavi sem pa doživel vse prej kot nepristransko obravnavo, slišal in čital laži (že dokazane!), psihološki pritisk in podobno. Na koncu pa namesto zakonite obravnave organizacijo ponudnika »kuverte«, vsiljevanje tiste kuverte s pomočjo sodnika v prostorih sodišča z »najboljšimi nameni«.
Z ženo naj bi sprejela takoime-novano podkupnino namesto človeške geste. Za štiriletno in še v nedogled trajajočo moralno, zdravstveno in psihično škodo ni človeka — zdravnika, ki bi rekel: človek oprosti.
Sedaj po desetletjih »pokopavamo« žrtve zablod, desettisoče žrtev. Ustvarjamo podlago za resnično demokracijo, brez strahu, brez zlorab položaja in brez »dobrovoljne« prisile. Ali so tudi za izpolnitev teh želja potrebna desetletja?
Mihael Trajber
Komu je napoti spomin na Tita
Zadnje čase se vse pogosteje srečujemo s problemi, ki v navadi. Pravijo, da je to naredil strankarski sistem. Popolno njam, da so spremembe potrebne, in to zelo kmalu, vendar kajo na kulturen in človeški način, brez podtikanj, napadov, o vanj in groženj.
Resnično je minilo šele malo časa, kar imamo noveSa.^re^jt t novo vlado in morda na neki način tudi novo življenje. Zalio^i nič kaj boljše, kvečjemu obratno, glede na življenje poprej- M samo komunisti, se bo lahko pohvalil, da mu je pred leti s!°n da ni živel iz dneva v dan in v strahu pred tem, kaj ho jutri-vljenje negotovo! Tudi v času »vladavine« Tita smo živeli dottr krat je prihajalo namreč do sprememb, ki seveda nikakor niso vse pozitivne. Sam nekdanji »monarh«, kakor ga danes je imel veliko napak. Ali jih imamo prav vsi? Večji seveda vecj /^-ših. Odvisno je pač od tega, kdo je kdo, kaj dela in kajj^P^ ^po^ vem delu možno in kaj ne?! Roko na srce: Tito je bil velik do ga je ves svet, ga cenil in takšno mnenje o njem je ostalo vse ^jjl nes. Žal, samo pri nas smo se začeli drugače obračati, 0 . c piha veter, kot bi temu lahko rekli. Pred deset in več leti srn Titovo štafeto, za razna srečanja v okviru kvizov Tito-revNu bratstvo in enotnost med narodi, katerega pobudnik je bil B • novanje mest po njem, pa tudi trgov in ulic. Nikoli nismo re •	$
ra recimo ulica carja Lazarja preimenovati; danes pa se m kar je v zvezi s Titovim imenom, izničiti, pozabiti, seveda gove slike v javnih prostorih. To je hiida napaka! Ne moreš njegovega dostojanstva in ljubezni do njega, ki jo je ves cas Lahko je reči: »Snemimo vse Titove slike, porušimo njegov mo na preteklost, nanj, kot da nikoli ni obstojal!« Ne, tega si^ kajti v srcih neštetih ljudi bo Titova podoba ostala zapisan borca, preprostega človeka, ki je iz majhnega zrasel v samo borci, ki jih je žal tistih pravih (brez skrivačev pod ko lo, to bodo tudi ostali vsi, ki so razumni, ki vedo, da je 1'
kam naredil tudi zelo veliko za ožjo in širšo domovino.
Ob tem seveda ne pozabljamo na njegove napake (na^ tjtl^ jil, ki jih še danes in jih verjetno še nekaj časa ne bomo y luksuzno življenje, h kateremu smo pripomogli prav vsi, življenje, ki ga danes tako pogosto radi omenjamo, spomini, knjige . ..), ki jih ni bilo malo in zaradi katerih s . fiefi nes pregloboko v krizi. Vendar, konec koncev, bil je samo c redimo iz njegovega lika spakedrane nakaze, ki si tega ne #7 mo Goli otok, imamo politične zapornike, ki danes pričaj . bil Tito eden glavnih krivcev za to in ono. Tega gotovo ni p sltOPč smo mu po malem pomagali, tisti, ki pa so mu najbolj sta danes tudi najbolj udrihajo po njem. Niso mi mar Peterle1 vi somišljeniki, ki so nas poskušali zaslepiti z akcijo sne Ljlnosj L slik, meni so več vredne delovne vneme, malno življenje. Le-tega mi ti zal ne morejo ponuditi, vsaj ti preveč se ukvarjajo s stvarmi, ki so v tem času skorajda Raje naj se lotijo dela, kot pa da sanjajo o preteklosti,	»
zgodbe v prid nekdanjim belogardistom, domobrancem ( terle je premlad in vsi drugi z njim vred, da bi lahko vede pKt bilo med NOB! Če tega ne ve in se ni učil v šolah, naj se pri starših oz. starih starših, če mu ti sploh lahko kaj po' i kaj Kč1 takrat težko živelo, kdo je koga napadal in kdo se je KgdeloKif srečo imam starše (oče je žal že pokojen), ki so aktivno ^Oi tl NOB. bili večkrat odlikovani in le takšni in njim podo Tito naredil dobrega za vse nas med vojno in po njej, No, guli, dal mreže v drugo smer. Tiso naj ostane Tito, slike naj bo slat>> boljše njegove kot pa koga drugega, ki bi prostoru samo dez'
Narod se prebuja, bi temu lahko rekli. Želi si rn'rne^,jaiti ga življenja in ne namerava za vsako ceno izgubiti svojeg J f mišljenih dejanjih. Zato pamet v glavo, pljunimo raje v t ^t zagat, v katerih smo, in le tako nam bo bolje in takrat r ko brskali povsod tam, kjer nas prsti zasrbijo.
Boj^‘
Nekaj misli o predlogu za oblikovanje ljutomerske Z™
V vašem listu sem pred dnevi zasledil, da bo vOjitva'1 ZSMS za svoje izredno aktivno in uspešno delo Pre ^lišk'11 ljutomerskem terenu predlagana za eno najvišjih reP kovanj.	-
Pri tem je zanimivo, da domačini ugotavljam P Ud' slednje:	eišnji
— Razen predlagateljev, ki so vsi razen enega pr ^uto^ narji in profesionalci ljutomerske ZSMS, pri nas	j|i-
te izredne zasluge članov ZSMS nihče nič ne ve. ,
— Ti predlagatelji, ki so obenem tudi predla? Lju* kovanje, pa so sedaj vsi vodje raznih drugih stran
Torej, kot »pravi podmladek« le ne pozabljaj in gladko utečene prijetne šege in navade.

Ključarovski in boreški Rdeči križ na izletu J
V Ključarovcih je že tradicija, da organiziramo vsa^ t jalce in člane Rdečega križa izlet. Ker pa smo bili že s^ra s5^ domovine Slovenije, smo se letos odločili za Madžarsko-prijavljencev za en avtobus, a premalo za dva, zato smo -organizacijo Rdečega križa v Borečih, ki, so ravno tako žarsko na isti relaciji, ter tako povsem napolnili oba avto
Nejevoljno smo se ozirali v oblake, ki niso kazali "'njaza'^psP^alD klenica s kačjo slino, kije začela krožiti po avtobusu, Pa,jh zraVrVnia< tična vodnica, ki sta nam razlagala o krajevnih posebnost	y
nekaj sočnih, so nas spravili v dobro voljo. Še kratke c srn0 e mejnem prehodu in že smo bili v deželi Madžarski. M,r jtorMueStOj neokrnjeni naravi, oazi miru, le tu in tam je krožila kaksn pjj,.	J,
Na hitro smo si ogledali mesto Zalaegeszeg ter šli P° ” |a na5 m zadnjem času zelo razširilo. Na obrobnih predelih so zf za ?^kONi' stanovanjskih blokov. Novejša zgodovina ni preveč h°'e Ljk''j«« njej ne želijo preveč govoriti. Minila so tri desetletja, jrili svobode pri iskanju poti v boljši jutri, pa sojih hitro PC -n že ta boleflna še v njih gotovo vedno tli. Še krepka 11,3'^lajetto ’ tržOC Heviza. Heviz je znano termalno zdravilišče, s skrbno uvOjevrstn3. y 1PJ“ s svojo lepoto očara obiskovalca. Posebnost mesteca je s ^en ? majhna, vendar bogato obložena, za naš žep pa razmer 0|0že". gal». nyu smo poskusili dobro vinsko kapljico in se dobro r K str*0tUNpi^p Tihanya, nato pa s trajektom do Sibfka in naprej po J ’ a se F rSNidii Keszthelya. Tu pa so bila vsa parkirišča zasedena, b upadaj0^3*'1^1 ji' našega izleta in v kosti se nam je že plazila utrujenost. 1 v Ua 9Jt^/ so nam popravili muzikantje, ki so nas pričakali Pr'■'O_opeS(r! / večerjali. Po večerji pa smo še veselo zaplesali ter tCK^^val' s je bil za nas nekaj posebnega, sprostitev in rekreacija- v pratu p ven svet, ki olepša življenje in širi obzorje.
vestnik«
STRAN 8
kulturna obzorja
NIČ SE NE MORE IZSILITI, ŠE POSEBNO
NE V UMETNOSTI
priiaM°rn^a m'sc' Je »last« Marjana Tomšiča, pisatelja in novega J e tja Obmurja. Prijateljstvo s tem našim svetom se je pričelo to
I p 0 smo na Bistrici ob Muri mešali bograč in pekli kozlička, živim* , en ?em v Račah pri Mariboru, drugače pa sem Istran, saj se na V ze triindvajset let. Istra mi je takoj postala všeč in sem dai 7 n l n?č'n zaljubil vanjo — in v istrskega človeka. Tako se-
J p S^?raJ Petnajst let pišem o Istri.«
ravkar je izšla tvoja nova knjiga — Kažuni.
e sod k’. Kažimi so moja četrta-knjiga o Istri. To je zbirka novel Goni Istri. Prejšnje tri pa so govorile o arhaični Istri.«
1 .Pisatelj piše o neki pokrajini in njenih ljudeh, je potrebna ^mumkacija, so potrebne informacije.
GroAj Sem Prišel v Istro sem najprej učil v vasicah Marezija in Sen] ’®:e’ kasneje pa v Kopru (glava Istre = Capo de Istria). Ko nje ...' v teh vaseh, sem živel med Istrani, tam sem imel stanova-°štari' V nePosrednem stiku s starši z učenci. Popoldan sem šel v Posred°’ P°P!'’.se pogovarjal in hodil na obiske. Kontakt je bil ne-satj o >en'Miniti pa je moralo skoraj petnajst let, da sem začel pi-človev -1' P°kler se nisva pričela prepletati Istra in jaz, istrski sem la m.°j notranji psihoumetniški svet, tako dolgo si o Istri ni-tičneePa Plsat*’ Čim pa sem začutil, daje prišlo do nekega avten-Pisati3 PriJ®teljstva, ki je še več kot prijateljstvo, sem lahko pričel
Ta k' svoie Prve zgodbe.
naj-rta ■ on?akt je torej nastajal spontano. Jaz sploh nisem imel 0pa2i[ jlsatl °- ^Str*' Stvari pa so se začele tako razvijati, da sem sebj in • me *maj° 'judje radi, da me sprejemajo, da me vabijo k tu. mi na poseben način sporočajo, naj pišem o njihovem sve-raj čak^t'6 ne more izsiliti, še posebno v umetnosti ne, ampak mo-meni , se stvari same od sebe zgodijo, in ko so se zgodile > em začel pisati istrske novele in romane.«
takšna ®re v tvojem primeru za začaranost z Istro? Pristajaš na »yZaPeljanost?
besede t jkor 8re za neko začaranost, ampak v dobrem pomenu žensko i m’ ^a sem se zaljubil v Istro. Kot se lahko zaljubiš v te ]jU(ii’se lahko zaljubiš tudi v pokrajino. Jaz sem to pokrajino in Zelo dok-bil s srcem in z dušo. In če je to čarovnija ljubezni, je y Ora in pozitivna.
nted maeSn'C* ®re tukaj za zelo globok duhovni proces, ki nastaja koli mi Istro. Odnos med nama je do skrajnosti iskren. Kar-čtpanieJe - a dala, sem jim jaz v enaki meri vrnil. Tu ne gre za globok ? Jz*t°riščanje, gre za prepletanje, za spajanje in za zelo saj Setn duhovno dogajanje. Zato trdim, da nisem istrski pisatelj,
P° rodu Štajerec, sem pa pisatelj o Istri.«
___	M. ROŠ
KRIŽEVSKI ZVONIK
Strela je v zadnjih tednih neusmiljeno švigala povsod po Pomurju, tako da so bili telefoni gluhi po več ur, prizanašala ni električnemu omrežju, pa tudi ne cerkvenemu zvoniku v Križevcih pri Ljutomeru. Udarila je kar dvakrat in ga zanetila. Zavod za spomeniško varstvo za obnovo zvonika nima sredstev, zato je stekla široka nabiralna akcija med krajani. Nabrali so precejšnjo vsoto denarja, ki bo morda zadostovala za obnovo. Krajani so se množično odzivali z denarnimi prispevki, saj so videli, kako propada cerkveni zvonik — ponos križevske fare.
Posnetek in besedilo Franjo Blažič
IŠSMevem objektivu
V nekdanjih, že orumenelih časnikih, ki so izhajali v Prekmurju in bili namenjeni našim ljudem, lahko preberemo stare sestavke in članke, ki so še danes aktualni. Mogoče pa naši predniki niso veliko izgubili, le marsičesa so sedaj že rešeni, mi pa še ne. Kolo zgodovine se pač vrti.
»In mi? Kakor da smo največja država ali pa na svoji zvezdi, se pri tem bijemo med seboj. V Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu sestavljajo ultimate proti lastni državi, ti pritlikavi politiki, od katerih bi vsak rad bil neomjejen kralj v svoji samostojni državici«.	Murske norine ,924/4
»Na Kitajskem razsaja državljanska vojna, Arabci v Mali Aziji se koljejo med seboj...«	Murske novine 1924/4
»V naši državi tvorijo nemirni svet naši sedanji vodilni politiki, ko ti zginejo, bo vse mirno. Za to pa bo že ljudstvo skrbelo. Takrat bomo pa tudi v zuna-njem svetu nekaj veljali ■ ■ ■«	Murske novine 1924/4
»V našoj državi že vlada ljudstvo, demokracija je spelana v vseh potankostih, denok stvar ne ide naprej, pri nas ne pridemo do pravega dela, do zakonov, šteri bi zboljšali in utrdili dobre verstvene politike. Končni cil demokracije so dobre verstvene in socijalne,prilike za slednjega državljana.«
Murske novine 1924/3
»Ko je današnja vlada pred tremi meseci nastopila, je z velikimi besedami in z geslami obljubila, da pridejo sedaj za nas državljane zlati časi. Pravilo je, da hoče upeljati red, delo in poštenje v državno upravo, da se mora sedaj delati res ljudska politika in za ljudsko korist.«	Murske nmjne m4/2
»Veselje do dela med dobrim uradništvom gineva, ker vidi, da pridnost nič ne zaleže, temveč velja le klerikalna legitimacija.« Murske novine 1924/2
»Sramoti nas Slovence v srbskij novinaj »Pravda« v Belgradi neki srbski novinar. Takse debele laži piše, da je že to preveč. Pa ne letos ob prvim! Telko nam dnes priporočajo, naj si bomo »zložni i potrplivi« — V Belgradi pa v velki novinaj blati Slovence in njeni nišče ne pove, da je »protidržavno« njegovo de-,0'"	(Sovine, 1933)
»Od slednjega potepaša, kak korteša vse do kandidatušov, vsaki je nam obečavao, ka bode pri vas vsega obilno, penez, kruha, vina, — vse stransko za-dovolstvo, tak ka naš kraj postane eden novi Kanaan. Slepili so vas, ka zemlo dobiš, kelko ščeš Šenki i kuča se ti zazida lepa, velika i prestrana. Dnesden pa tak stoji naš kraj, kak Faraonski sedem siikešnih let. Ali prazna je tudi žepka i bankulariš«	... .	.
(Nase novine, 1926)
»Naš narod more duševno i politično organiziran biti! Malo gučati, dosta premisliti i spametno delati. - to nam trbe!«	ngrjBe t
Odbral F. Kuzmič
ALI POČITEK PO »MAŠINANJU« -
le ie utriP 'z časov, ko še ni bilo kombajnov in so imele j	Je ta pov.
‘'MašiJt08.8"!81 prek posebnega jermena traktor, prvotno pa je šlo r . ’ |e potice in druge 5’1 h^^broip "J®* je b»lo velik dogodek in v tistem prijetnem delu, ki so g	nevaren, če si
Tod, °dPrtim bil ‘° Paznik. Seveda predvsem delovni m predvsem hu kakšno nepazljivo roko. 1°8odek u zrel°m stroja, ki je včasih poleg pšeničnega klasa potegn	se veSelili.
so se nV?*kakor bil in 1 zadovoljnih obrazov na gornji sliki je raz ’ svojjh močeh, po-PričajPr1'.n,ašinanju zbrali prav vsi iz bližnje in daljne okohce in pomagal, po J
Val> pomoč tudi pri mlačvi na svojem domu.	B. Bavčar
FILMSKI FESTIVAL PULJ 90
Od štirih slovenskih filmov kar trije prejeli zlate arene.
kulturni koledar
Za nami je 37. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju, nagrade so razdeljene, vtisi se počasi urejajo. Kljub vsem črnim napovedim filmska bera le ni bila tako slaba. Filmski kritiki so sicer drugačnega mnenja, vendar tudi pretekla leta niso dala super rezultatov. Bili so posamezni filmi, ki so štrleli nad povprečje, je pa tudi letos nekaj takih, ki jih ne kaže zanemariti.
Težko je primerjati letošnji Pulj s preteklimi, vedno je nekaj posebnega. Za letošnjega je potrebno posebej poudariti izredno slab obisk predstav v tem največjem kinematografu na prostem. Če je bila v starih dobrih časih arena nabita ves čas in je festival predstavljal pravi praznik za Pulj, je bila letos ta slika prav klavrna.
Prepričan sem. da je bilo na predstavah manj kot polovica gledalcev glede na pretekla leta. Že za turiste bi lahko rekli, da jih je v odstotku manj kot v enakih obdobjih preteklih festivalov. To je videti na vsakem koraku — na plažah, zvečer na korzu, avtokampih itd.
Da je bil slab obisk na predstavah, je kriva visoka cena vstopnic, ■ pa tudi slaba reklama za naše filme. V številnih anketah, ki so bile objavljene v Biltenu, se filmski delavci, pa tudi domačini zavzemajo, da bi bil najboljši termin za izvedb festivala po 20. juliju, tako kot je bilo včasih.
Festivalski odbor je že zahteval od republiških organizacij, da se opredelijo glede morebitnih sprememb.
Tudi nekaterih filmskih ekip ni bilo na predstavitvi, kar so posebno gledalci sprejeli z negodovanjem. Najbolj so seveda uspeli razni sprejemi, kjer se je lahko kaj zastonj pojedlo in popilo. Vendar tudi to sodi k taki manifestaciji, zlasti še, če si organizatorji pridobijo bogate pokrovitelje.
V Pulju smo od 30. junija do 7. julija videli 24 Filmov, ki naj bi šli skozi naše kinematografe. Domači film je že od nekdaj potisnjen na stranski tir v naših kinematografih. Ponekod jih sploh ne uvrščajo v program, češ, da jih tako nihče ne bo gledal, drugod se pa lotevajo raznih akcij za popularizacijo domačih filjnov. Res pa je, da je mnogo filmov takih, ki si ne zaslužijo kinematografskega predvajanja, zlasti tisti, ki so napravljeni za televizijo in so pozneje presneti na široki trak. Kakšen smisel ima tako početje, res ne vem. Kakovost teh kopij je izrazito slaba.
V Pomurju smo s skupno akcijo DNEVI DOMAČEGA FILMA V POMURJU prispevali, da ljubitelje filma sproti seznanja-
Prizor iz filma Do konca in naprej
mo z najboljšimi dosežki na področju domače filmske ustvarjalnosti.
Predvidevam, da bo tudi letos tako, saj bi bila velika škoda, če te manifestacije ne bi izvedli. S strani koordinacijskega odbora pomurskih kinematografov sem bil zadolžen, da opravim izbor za
Protagonista filma Stela sta Anja Šovagovič-Despot in Žarko Lau-ševič.
letošnjo predstavitev. V tem izboru bodo pravzaprav vsi tisti, filmi, ki so bili nagrajeni in jih je najbolje ocenila tudi žirija publike za Studijevo nagrado jelen.
To pa so filmi: Nemi smodnik Beta Cengiča, Meja Zorana Ma-šireviča, Poletje za spomin Bruna Gamulina, Veter v mreži Filipa Robarja Dorina, Začetni udarec Darka Bajiča, Do konca in naprej Jureta Pervanje, Stela Petra Krelje, pa morda še kakšen, če bi kateri od navedenih zaradi kakršnih koli razlogov odpadel. Izbrani filmi so zelo različni po tematiki, pa tudi po obdobjih, v katerih je postavljeno dogajanje. Za pomursko območje bo zelo zanimiv dvojezičen film Meja, katerega dogajanje je postavljeno na madžarsko-jugoslovansko mejo v Vojvodini v času od konca II. svetovne vojne do inform-biroja. Poseben odnos do vojne
je prikazan v filmu Nemi smodnik, kjer nekateri partizanski komisarji niso prikazani v najboljši luči. Sodobne socialne probleme naše mladine obravnavata filma Začetni udarec in film Stela, Ga-mulinov film Poletje za spomin nas popelje v obdobje koncem prejšnjega stoletja. Slovenska filma Veter v mreži in Do konca in naprej sta postavljena v obdobje med obema vojnama. Prvi obravnava novomeško kulturno pomlad, drugi pa je zgodba o dobrem kriminalcu, ki krade bogatim in daje revnim.
Slovenci smo se predstavili v Pulju s štirimi filmi, kar trije pa so bili nagrajeni, pa tudi producentska hiša Viba film je prejela posebno zlato areno za skupno predstavitev še zlasti za kakovost globalnega produkcijskega dizajna domačih filmov, za to je Viba dobila še posebno diplomo komisije, ki je ocenjevala vizualno grafično oblikovanje. Film Umetni raj smo že imeli priložnost videti v Radencih pred Puljem v času poletne literarne šole, ko je bil tam Karpo Godina in je sam razložil svoje videnje filma. Glede na to, da bo prihodnje leto obletnica Karla Grosmana, o katerem govori ta film, bo aktualen prav takrat. V filmu Decembrski dež režiserja Boža Šprajca pa nastopa v glavni vlogi naš domačin Boris Ostan. film je od slovenskih filmov najbolje uvrščen pri žiriji publike, zato je tudi prav, da ga kinematografi uvrstijo v redni program.
Letošnji Pulj je za nami, nekaj filmov se že pripravlja za naslednjega, zato bo ta manifestacija potrebna še naprej z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi. Zaželimo jih boljših časov.
ROMAN SLUGA
Razstave
Lendava — V muzejskih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstavljena bronastodob-na naselbina OLORIS iz Dolnjega Lakoša. V galerijskih prostorih pa je na ogled likovna razstava zgodovine Lendave v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja.
Murska Sobota — V galeriji KC Miško Kranjec je odprta razstava slik akademskega slikarja Sandija Červeka. Razstava bo odprta le še do 22. julija.
Ljutomer — V Galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja reliefe in plastike Milan Ivšek, član likovne sekcije kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera.
Radenci — V razstavnem salonu hotela Radin v Radencih je na ogled razstava akvarelov Ulrike Therese Raab-Pammer, ki jo je soorganiziral avstrijski kulturni inštitut iz Zagreba.
Murska Sobota — V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska zbirka. Ogledi so možni vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18., v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. V ponedeljek je muzej zaprt.
Knjige
Uspešnice tega tedna v knjigarni Dobra knjiga:
Jože Tomažič — POHORSKE LEGENDE (Mohorjeva družba)
Enid Blyton - 5 PRIJATELJEV - SKRIVNOST FANTOMSKEGA VLAKA (Mladinska knjiga)
MALA ŠOLA KUHANJA (Pomurska založba)
Festival
Prihodnji teden se bo v Beltincih začel 29. tradicionalni folklorni festival.
V četrtek, 26. julija, bodo ob 18. v knjižnici kuda Beltinci odprli razstavo Raziskovanje ljudske noše v okolici Beltinec. Avtorica je etnogra-ftnja dr. Marija Makarovič, ki v besedi in sliki predstavlja rezultate svojega obsežnega dela pri raziskovanju izvirne ljudske noše v beltinskem okolišu.
Ob 20. zvečer pa bodo v beltinskem parku predstavili prekmurske ljudske noše, vmes pa bodo nastopile ljudske pevke in glasbene skupine.
Od petka do nedelje se bodo nato v Beltincih zvrstili nastopi domačih in tujih folklornih skupin. Letos so svojo udeležbo potrdile naslednje folklorn skupine: Beltinci, Primskovo pri Kranju, Sele na Koroškem (Avstrija), Novo mesto, Gornji Senik (Porabje, Madžarska), Lovrenc na Pohorju, France Marolt iz Ljubljane, Kras iz Sežane, Kbrmend (Madžarska), La Cumpari Ragunisi (Aragona — Italija) in Rož-nov (ČSFR).
V festivalskih dneh bodo na sejemskem prostoru festivala svoje izdelke predstavili tudi ljudski obrtniki.
Tudi letos bodo nastopajoče folklorne skupine predstavile svoje plese v Radencih, Lendavi, Banovcih in Moravskih Toplicah.
JULIJA 1990
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
PONOVNO BITKA PRI WATERLOOJU
Nu poljih blizu majhnega belgijskega mesteca H aierloja je bila r nedeljo. 17. junija, ponovno bitka, ki se je pred 175 leti (/5. junija 1815) končala z zmago angleškega vojvode WelHngtona in pruskega jeldmaršala Bliieherja nad Napoleonom l. Seveda so vojaki, ki so prišli iz vse Evrope, tokrat streljali s slepimi naboji in zato žrtev ni bilo. Po dveh urah je bilo spopadov konec. Prava bitka je trajala dva dni in je za seboj pustila 50.000 mrtvih. Marsikateri od gledalcev. ki je dogajanje opazoval z daljnogledom z bližnjega 41 metrov visokega Levjega griča, je morda pomislil, da bi bil lahko izid bitke drugačen. Junija leta 1915 je namreč v tej pokrajini 20 kilometrov južno od Bruslja padal dež. Napoleonovi težki artileriji je grozilo, da se bo pogreznila v močvirje. Ob rekonstrukciji bitke pa je sijalo sonce. Medeninasto okrasje francoskih korporalov se je bleščalo v soncu, rdeče so se svetile uniforme britanskih čet. Marsikateri pogumni junak je zgodovini navkljub nosil sončna očala.
Če odmislimo takšne malenkosti, je bilo vse videti pristno. Organizacijski odbor štirih občin, ki mejijo na bojno polje, je namenil veliko denarja za urjenje čet in njihovo oborožitev. Po bojnem polju je galopiralo 200 konj, le Napoleonovega belega bojnega konja ni
Kiti so že DEČEK IZPOD PEPELA
skoraj povsem
iztrebljeni
Znana je biblijska zgodba o preroku Joni, ki ga je kit požrl, nato pa spet izpljunil. Drugače kot v mitološki zgodbi pa v resničnosti kiti ne ogrožajo človeštva, ampak bo človek zdaj zdaj iztrebil njih. Mednarodna komisija za kitolov (IWC) se bo prihodnji mesec zbrala na rednem letnem srečanju, zato so znanstveniki pohiteli s poročilom, da je v vodovju ob Antarktiki le še 500 sinjih kitov. Pred desetimi leti jih je bilo še 10.000, pred tremi leti pa le še dva do tri tisoč. Sinji kiti, ki so povprečno dolgi okoli 30 metrov, so največja bitja na Zemlji. Od leta 1966 so zaščiteni. Ko so jih ob začetku stoletja iz komercialnih razlogov začeli loviti, jih je bilo okoli 250.000. Biologinja Petra Deimer, predsednica združenja za varstvo morskih sesalcev, ki je te podatke sporočila, pravi, da ima te na vesti industrija s svojim pohlepom po cenenem olju in mesu.
Podobno je tudi s hrbtopluti-mi kiti, ki so zaščiteni od leta 1975. Na južni zemeljski polobli jih je bilo v začetku stoletja 500.000, pred desetimi leti jih je bilo 100.000, zdaj pa jih je le še 2.000. Zelo malo je ostalo tudi kitov grbavcev. Ocenjujejo, da jih je od kakih 100.000 preživelo le še 4.000. Ti podatki temeljijo na opazovanjih, ki so jih v petih letih opravili na območju Antarktike. Pritlikavih kitov lovci še niso čisto iztrebili, saj jih je še okoli 500.000, vendar tudi njim grozi uničenje. Japonci jih nameravajo v prihodnje vsako leto pobiti 800 — menda v znanstvene namene.
bilo nikjer. 55-letni upokojeni učitelj Philippe Scoublas. ki je igral francoskega cesarja, je na bojno polje prišel peš. Njegov nasprotnik Wellington pa je zajahal konja in zavzel položaj pod brezo.
Zdelo se je, da se je v nedeljo pri Waterlooju ustavil čas. Mogoče je bilo razpoznati stara kmečka posestva v Hougoumontu, Haie-Saintu in Mont Saint-Jeanu, strateške cilje, okoli katerih so pred
175 leti potekali hudi boji. Tudi obrisi krčme Belle Alliance so enaki tistim na starih slikah, ki prikazujejo bitko. Tu je imel Napoleon svoj glavni stan in za francosko govorno območje je to še vedno bitka pri Belle Alliance. Danes je v krčmi diskoteka in restavracija. Z velikim veseljem so cesarski grenadirji naskakovali pristavo Haie-Sainte. Med njimi so bdi tudi igralci iz Švice, Italije in Sovjetske
Deček, izklesan iz belega marmorja, je star dva tisoč let. Še pred nedavnim je počival pod debelo plastjo pepela v Pompejih. Potem pa je naključje hotelo, da je prišel kipec na dan. Profesor Baldassare Conticello pripoveduje, da je bil dogodek podoben rojstvu : »Najprej se je na svetlo pokazala glava s piavimi kodrci, nato obrazek s črno poudarjenimi obrvmi, okrasto obarvane rečice, trebušček.« Deček na delfinu je kipec, visok 35 centimetrov, težak kak stot, star dva tisoč let, arheološka senzacija brez primere.
zveze. Prišli pa so tudi iz obeh Nemčij in sestavili regiment vojvode Braunschweiškega.
In kje so ostali Bliicherjevi Prusi? Ti so, kot nekdaj v pravi bitki, prišli šele na koncu, ko se je zdelo, da je Napoleon bitko že dobil. Približali so se iz Ohaina, vasice vzhodno od Waterlooja. Trdo so stopali skozi visoko travo, vse naokrog pa so ležali padli vojaki, za katere se ni vedelo, ali le igrajo ali pa so zares poškodovani. Igralcu, ki je odigral Bliieherja in ki je bil za svojo vlogo videti premlad, se ni prav nič mudilo. Vojvoda Welling-ton je moral dolgo čakati, da mu je lahko stisnil roko.
Župan Waterlooja Serge Kubla je kar žarel od veselja, saj je bil pravzaprav on tisti, ki je to, drugo bitko dobil. Številni gledalci so v mestno blagajno prinesli veliko denarja. Njegova namera, da v novem muzeju zbere dokumente o bitki, je zdaj bliže uresničitvi. Vendar pa se pri tem v Waterlooju najbrž ne bo nič spremenilo. Tu namreč zelo veliko dajo na francosko dediščino Valoncev in premagance bolj častijo kot zmagovalce. Sredi mesteca stoji Wellingtonov muzej, vendar pa je Napoleonov kipec naprodaj za vsakim vogalom. Očitno gre mali Korzičan bolje v promet, kot pa britanski plemič ali stari, osiveli Prus . ..
Našli so ga v antičnem mestu Pompeji pod vznožjem ognjenika Vezuva. Mesto je v letu 79 našega štetja zasul vulkanski pepel. Vezuv je začel nepričakovano bruhati ter je pokopal cvetočo mesto in tisoče prebivalcev. Na cesti obilja (Via delPabbondanza) je prav v tistih dneh neki premožen pek odprl novo gostišče. Sezidal je čudovito hišo, dve nadstropji visoko, ozaljšano s stopničastimi terasami, na katerih je raslo bujno zelenje. V hiši je uredil obednico: stene je dal poslikati z barvnimi freskami, na katerih sta upodobljena zaljubljenca, ki se prek mize prvič plaho poljubita. Zaradi teh fresk pekovo hišo dandanes imenujejo »hiša plahih ljubimcev«. Vodnjak na dvorišču še ni bil dokončan.
Okras tega vodnjaka naj bi bil deček, ki sedi na delfinu. Toda še preden so lahko delavci postavili dečka v sredino vodnjaka, je začel z neba padati pepel. Kipec na dvorišču je zasul z mehko zaščitno plastjo in ga ohranil v vsej njegovi lepoti. Danes je kipec neprecenljive vrednosti.
Pompeje m tudi pekovo hišo plahih zaljubljencev obišče vsako leto najmanj tristo tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta.
Profesor Conticello je ukazal skrbno ograditi dvorišče pekove hiše, kajti pod plastmi pepela se lahko skriva še kak zaklad, še kak kipec, ki je počival dolga stoletja, sedaj pa lahko zablesti v vsej svoji umetniški lepoti.
KONEC ROMANJ NA RDEČI TRG naj tisti, ki želijo izkazati W imenu Vladimira Iljiča, zgradi/" otroške vrtce, šole, knjižnice, nišnice, domove za onemogle * predvsem pa naj v praksi izvajaj"
Vsak narod ima spomenike, ki ga spominjajo na velike trenutke preteklosti, in nagrobne spomenike, s katerimi časti svoje velike može. Vendar pa ga skoraj ni, ki bi bil tako nenavaden in tako čaščen, kot je Leninov mavzolej na moskovskem Rdečem trgu. Vsako leto se mimo bledega, voščenega obličja delavskega voditelja, ki leži v steklenem sarkofagu, zvrsti poltretji milijon ljudi. Ob koncu tedna naštejejo tudi do dvajset tisoč obiskovalcev na dan. Od leta 1924, ko je bil navzolej postavljen, je z obiskom počastilo balzamirano Leninovo truplo že več kot sto milijonov ljudi.«K mavzoleju že desetletja hitijo obiskovalci z vseh koncev Sovjetske zveze, kot so nekdaj romali kristjani iz dežel srednjeveške Evrope v Jeruzalem na mesto Kristusove smrti in pokopa.
Svet se je dolga leta čudil, kako je mogoče, da je prebivalstvo tako velike države, s toliko različnimi verami in kulturami tako enotno sprejelo čaščenje Lenina in se sprijaznilo z nekoliko grozljivim dejstvom, da posmrtni ostanki velikega voditelja niso bili pokopani, ampak so jih v središču države postavili javnosti na ogled. Seveda se takšna vprašanja v sami Sovjetski zvezi niso smela postavljati. Val sprememb pa je, kot kaže, zajel tudi najbolj tabuizirane kotičke razmišljanj. Letos spomladi so v javnosti prvič kritično spregovorili tudi o Leninovem mavzoleju. Nekateri ljudski poslanci so ga kritično omenjali v parlamentarnih razpravah, kritično pa so o njem govorili tudi v televizijski mladinski oddaji Pogled. Večina ljudi je ta razmišljanja sprejela z gnevom. Mavzolej z Leninovim balzamiranim truplom v steklenem sarkofagu je v premnogih srcih zapisan kot svetinja vseh sovjetskih svetinj.
Vendar za takšno izkazovanje časti mrtvemu voditelju sprva niso bili vsi, zanesljivo ne Leninova vdova in Lenin sam, ki ceremonij sploh ni maral. Mavzolej so postavili tisti, ki so revolucijo in komunizem dvignili v edino zveličavno in dovoljeno religijo. Njim je bil potreben »večno živ Lenin«, komunistični svetnik, oče revolucije in Jezus Kristus hkrati.
Vladimir Iljič Uljanov Lenin, vodja oktobrske revolucije, ki je pretresla svet in za dolga desetletja spremenila tok življenja stoti-
45 let skrivanja
Od časa do časa lahko med zanimivostmi iz sveta, preberemo da na kakem od samotnih pacifiških otokih odkrijejo japonskega vojaka, ki se skriva v gozdovih in nič ne ve o koncu vojne. Vendar se take presenetljive stvari ne dogajajo samo na tujem, tudi na domačih tleh imamo nekaj podobnega. O najnovejšem primeru dolgoletnega gozdnega skrivača so se pred kratkim razpisali jugoslovanski časopisi.
79-letni Stjepan Vajček iz vasice Žreme na Hrvaškem se je 45 let skrival v dobro prikritem gozdnem brlogu, ker se je bal, da ga bodo zaprli in likvidirali. Iz brloga je prilezel šele po spremenjenih političnih razmerah na Hrvaškem. Vaščani, ki so edini
MORILEC
Strah se plazi med nemškimi brezdomci in klošarji. Neznani morilec namreč ubija klošarje in brezdomce, ki žive v Frankfurtu. V začetku tega meseca je neki jutranji sprehajalec našel na eni od klopi mestnega parka Eschenheime-ranlage brezdomca z razbito glavo in mlakužo krvi pod njim. Ko je tekel na policijo, da bi poročal o strašnem odkritju, je naletel še na drugo žrtev, prav tako brezdomca, ubitega na klopi.
Na policiji so obe žrtvi prišteli k dosedanjim žrtvam neznanega morilca, ki straži po frankfurtskih mestnih parkih. Zaenkrat je storilec še neznan, čeprav je od februarja spravil na oni svet že štiri brezdomce. Vse je brutalno do smrti potolkel z železno palico ali podobnim trdim predmetom. Svoje žrtve je presenetil med spanjem, da se niso mogle braniti.
Razpisana je nagrada 21.000 nemških mark za tistega, ki bo policiji posredoval pomembno sled, ki bi pripeljala do aretacije morilca. Mestne oblasti pa so postavile zasilna prenočišča, kamor se lahko zatečejo frankfurtski brezdomci.
nam milijonom ljudi, je umrl 21. januarja 1924. Devet mesecev poprej pa ga je že tretjič zadela kap in ga močno prizadela. Desno stran je imel popolnoma paralizirano, delno pa tudi levo. Govoriti ni mogel, razen nerazumljivih enozločnic. Zdravili so ga v Gorkem, kjer je tudi umrl. Po smrti so ga prepeljali v Moskvo in ga za štiri dni položili na mrtvaški oder v Domu sindikatov. Medtem so tekle priprave na pogrebno slovesnost (vodil jih je Stalin), hkrati pa so na zasedanjih kongresa sovjetov razmišljali, kako počastiti Leninov spomin.
Že takrat je nastal predlog, da se Peterburg preimenuje v Leningrad. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo shranili Leninovo truplo pod kremeljskim obzidjem med bratskimi grobovi padlih v oktobrski revoluciji. Toda proti pokopu so bile ljudske množice, ki so zahtevale za velikega človeka nekaj izjemnega.
»Zamisel, da se Leninovo truplo ohrani, izvira iz ljudskih množic,« poroča profesor Boris Iljič Sbarski, član skupine, ki je balzamirala Leninovo truplo. Ohranjeni so dokumenti s temi zahtevami. Omenimo le dva. Skupina železničarjev iz Kijeva je zahtevala, naj strokovnjaki »takoj začnejo postopek, ki naj ohrani telo dragocenega Vladimira Iljiča za tisočletja«, iz Rostova na Donu pa je prišlo mnenje, da »pokop ni nič posebnega, dolgoletna shranitev pa je nekaj, česar je zmožna samo Komunistična partija«. Leninovo telo torej ni smelo strohneti v zemlji, ohraniti se je moralo za prihodnje rodove, da bodo lahko videli obličje človeka, ki jim je prinesel raj na Zemlji.
Vsem pa ni bilo do stvarjenja novega ruskega svetnika. Balzamiranju in namestitvi v grobnico je že v samem začetku nasprotovala Leninova vdova Nadežda Krup-skaja. Zahvali za izrečena sožalja, ki jo je objavila v Pravdi, je dodala še te besede: »Imam veliko prošnjo do vas. Ni treba izkazovati žalovanja za Iljičem z izražanjem zunanjih časti njegovi osebi. Ne postavljajte mu spomenikov, ne imenujte palač po njem ... vse to je pomenilo v njegovem življenju tako malo, bilo mu je tako nadležno. Spomnite se, koliko revščine in zanemarjenosti je še v naši deželi. Namesto vsega
njegova načela.«
Med pomembnimi osebnostni tedanjega režima, ki so nasprotm yali postavitvi mavzoleja na if' čem trgu in balzamiranju Lenin^ vih posmrtnih ostankov, je bil tod1 Trocki. Zavzemal se je, da bi V ninovo truplo sežgali.
Kljub temu so ob kremelj"e vidu zgradili mavzolej iz tde^' granita in vanj postavili na balzamirano truplo mrtvega «*' telja. Leta 1944 so balzami* truplo morali ponovno vzeti v m strokovnjaki za te reči' Stanje) bilo najbrž slabo. Novo balzan1^ nanje je lepo uspelo, saj so z no* mi postopki »stanje večkrat«" boljšali«, kot je pisalo v Izv*’J Mrtvi Lenin je bil pripravlja« dolga desetletja in na obisk no milijonov vernikov.
Leninov primer ni ostal °s . Ijen v svetu komunistični" r mov. Po metoda sovjetskih z«, stvenikov so leta 1949 balzami" tudi truplo bolgarskega km” stičnega voditelja Georgia V trova in leta 1969 truplo ga vietnamskega kolega H« Minha.	jj.
Kaj bo z mavzolejem P" ’ j kem prepihu, ki zdaj Pr<’ ■ j komunistični Vzhod? Zai zfl J še velika svetinja, v Priho,!'.lKr setletjih pa bo najbrž ostaI menik in del sovjetske zgo"" spomenik nekega časa, od & ga se v Sovjetski zvezi in ’ poslavljajo. Svetost izginja» zamiranega Lenina.
vedeli, da imajo v gozdu pod vasjo posebno zverinico, so ga zvabili v normalno življenje z besedami: »Štef, čas je, da se vrneš domov. Zdaj šo naši na oblasti.« Kljub težkim razmeram v vseh dolgih letih skrivanja ni nikoli zbolel. Težave so se začele šele zdaj, ko se je vključil v normalno življenje. Od kuhane hrane ga boli želodec, oči pa ga pečejo zaradi gledanja televizije.
Ameriški in avstr«—. kovnjaki astronomi so 0& doslej najbolj jasne črne luknje v središču nase leksije. Za opazovanje so rabili velikanski radija*1 skop v Novi Mehiki, p"s" pa so obdelali z računam in jih pred kratkim P"* na znanstvenem srečanj"' ne luknje so posledice se" zvezd in imajo izredno m gravitacijsko polje, ki® • svetloba ne more »P0,^ Strokovnjaki ocenjujejo črna luknja v središču k ceste, imenovana Sagd8 od zemlje oddaljena 75 svetlobnih let in da vsa do deset tisoč let »P0*^ eno zvezdo. Astronom . Zadeh iz Chicaga P«l» ‘ da čeprav iz črne m* L more nič pobegniti, d 7 prahu in delov vsesam" J verjetno nastane spira*S nec. Ta snov se tako & da en del silovito prom Črnih lukenj ne morem ti, strokovnjaki pa fah11 rijo njihovo energijo-
Dvaindvajsetletna manekenka in fotomodel, nekdanj" j^, f" j/ na kraljica Odette Scrooby, je prava hči svojega p0*1 ^(iral*' |H „ zuje njen najboljši prijatelj, s katerim se je tudi pa je odločno zavrnila nekaj mamljivih ponudb iz	/
rajši poročila z afriškim milijarderjem, ki ima v las*1 Z kov safari.	''/
STRAN 10
VESTNIK,
za vsakogar nekaj
Špinačni peclji škodujejo
$as tudi za špinačo, in ?P°zarjamo: peclji šoinaAe^e^ena ^stna rebra staviA^11^0 naJveč se-ov, ’ ^'.škodujejo zdravju: innine ^lsline, sečne kisline mil& V 100 gra-485 če Je Povprečno slin,, ' ogfamov oksalne kise^ kkr°8 70 miHgramov ligram hne m okrog 25 mi-kS7 purinsk'h baz. Zato stimn . P°membno, kako či-hamo SP'naŽ0 'n kako jo ku-
RASTLINE MED DOPUSTOM
nujno uporabiti mleko, kalcij iz mleka namreč veže oksal-no kislino v kalcijev oksat, ki se ne razgradi in ga nespremenjenega izločimo iz telesa.
stavinaJenim škodljivim se-Vse®i7n S?.ne moremo po-^ženin gnJtl’ moramo pa pri Ciin več °£SPeclJe in feber -r odebeljenih listnih 0Prati ’ špinačo moramo UlitemVeČ V0dah' K1Jub te' °stane VU. .Čiščenju vedno kisline ; sp'naC> del oksalne snovj. p” drugih škodljivih ri pripravi moramo
Sonce in parfum
Ko se odpravljamo na sončenje, ne uporabljamo parfume, ker eterična olja in dišave dostikrat povzročajo grde rjave madeže na koži, ki se jih dolgo ne znebimo. Če se nam že zdi, da moramo lepo dišati, dajmo le kapljico na kožo pod lase na tilniku.
Težke vonjave ne sodijo na segreto kožo, prevsiljive so. Tudi zvečer vzemimo rajši toaletno ali kolonjsko vodo s svežim vonjem. Če težko prenašate vročino, nosite na soncu zmeraj klobuk, da ne dobite sončarice. Storite, kot delajo južnjaki: Bodite aktivni samo zgodaj dopoldne in pozno popoldne, čez dan mirujte.
LAHKO SI POMAGATE S POSEBNIMI ZALIVALCI
Zgodnja diagnoza sive mrene
;??uzo račn j -?1? kirurg doktor Brown je avtor novega sistema za I i^Vo£esna n’^ih s katerimi laže odkrijejo začetne poškodbe, ? 'Zredno a P°vzroča nastanek sive mrene (katarakte). Ta proces, ki raziskavataj^en. 'n traja 'e nekaj minut, zdaj uporabljajo za klini-m naredila 6 Z>- vb Proti sivi mreni. Precej upanja je, da bo medici-; . v'jo samVe korak naprej pri zdravljenju te bolezni, ki jo zdaj S'v° mreno° °Perat*vno. Vsako leto oslepi več kot 5 milijonov ljudi
Dopusta se vsi veselimo in komaj čakamo, da pride. Po drugi strani pa se ga tudi bojimo, zaradi naših rastlin. Celo leto smo skrbeli za sobne rastline, okenske in balkonske, v času dopusta pa nam jih običajno propade več kot celo zimo. Če se ne dogovorite z znanci, ali sosedi, da bi vam zalivali rože, si lahko pomagate s posebnimi zalivalci. To so majhni pripomočki, sestavljeni iz plastične cevke in tulca iz posebne porozne gline. V tulec in cevko nalijemo vodo, nato pa cevko postavimo v posodo z vodo, tulec pa zataknemo v lonček. Obstajajo različno veliki tulci, kar je odvisno od veličine lončka in od različnih potreb po vodi.
22 809
21 136
Telefax: (069) 21 136
Za prvo osemletko proti kanalu
PONOVNO PRESENEČAMO
Z NOVOSTMI!
•	V zalogi imamo priznano kozmetiko BUTLER: dezodoranti, spreji, laki za lase, detergenti za pomivanje posode, pena za pomivanje sanitarij, mehčalec za perilo in še in še . . .
•	Pri nas imamo za vsakega kupca nekaj, tudi modne izdelke usnjene konfekcije — ženske kostime priznanih izdelovalcev.
•	Za vaše noge modne nogavice vrhunske kakovosti EDOO iz uvoza.
•	Možnost nakupa na potrošniško posojilo na 6 ali več mesecev brez obresti, mi smo trgovina, ki vedno preseneča; željam kupcev se prilagajamo tudi z delovnim časom od 6.30. do 20. ure.
•	Nogavice EDOO lahko kupite tudi v prodajalni KROJ v Murski Soboti na Titovi ulici in širom po Jugoslaviji.
USPEH
PIJAVKA PROTI STRDKOM
od drugih celic ki^^ orSanizma se ne-cen,ralni eni de^° in mno~ ^°če non rat °^mro’ Jih ni i ^a,d0fne^'- To je ra-teheb*erevS°	kot je
Tkr bolezen in dru-si^0^ centralnega j en>a tako usodne.
■ ° ie ,
^ValceveuZn^stvenih ra-^edPj^iPkinsonove vi-‘oliko v
bolj presenetljiv.
Uspelo jim je namreč vzgojiti kulturo nevronov in jih razmnožiti.
Znanstveniki so v laboratoriju obdržali možganske celice žive celi dve leti in dosegli, da so se razmnožile. Celice so hranili v posebni hranilni tekočini hormonov rasti in hraniv.
Od množine celic z začetka poskusov sta preživela samo dva skupka, vendar sta se ta namnožila in obdržala pri življenju
zelo dolgo. Vzorce laboratorijskih nevronov zdaj že izmenjujejo med raziskovalnimi postajami.
Ta uspeh, ki so ga objavili pred kratkim, odpira lepe mož-
nosti za nadaljnje odkrivanje skrivnosti delovanja možganskih celic, dolgoročno pa obljublja tudi učinkovito zdravljenje možganskih bolezni in poškodb.
^>este ka.. MIVKA
le v'l P v ta na J Je Peebng? Odstranjevanje odmrlih celic na površju k ■ 0 mivk^n j® °dlična mivka. Kdor ima občutljivo kožo, vza-n ° lz morja, sicer pa kar s suho drgne po še vlažni koži, hrbet in stegna lahko kar krepko podrgnemo, dru-
Va<ibaS kremo	Potem se oprhamo s sladko vodo in nama-
M' Za stQDafib k°r ie mogoče, bodimo bosi, to je najboljša telo-Hh °dst *er razteguJe petne kite in trenira golenske mišice. s> taki^6 8r°bo, oroženelo kožo, seveda pa tudi lak na noh-
' S°’ 'h Do*te nobte na nogah, morate torej večkrat pogledati, \. potrebi zvečer še enkrat potegniti z lakom po njih.
Mleko brez holesterola
Te dni je mlekarna Mathls iz ameriške zvezne države Georgie poslala na trg mleko brez holesterola. Gre za mleko, iz katerega so popolnoma odstranili živalske maščobe in jih zamenjali z nenasičenimi rastlinskimi maščobami. Predstavniki družbe so novinarjem povedali, da je tehnološki postopek za izdelavo tovrstnega mleka znan že dolgo, vendar so šele zdaj našli način, kako mleko z rastlinskimi maščobami narediti okusno. Pijača je v glavnem namenjena ljudem,, ki se morajo zaradi zdravstvenih razlogov izogibati živalskim maščobam.
Kuhajte z nami
^010 MURSKA SOBOTA
5 NAJ
lest •
j stvica Radia Murska Sobota
2,	Madonna
g Cornpares 2 U — Sinead O’Connor
„ ga ••
InSje ’ P'^0 — Magnet
^ck; 6	~ T°to Gutugno
S° bajali name — Don Juan
M ’ ^>tova — pošljite na naslov: Radio Murska
9. 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5
-
^&21 232-
’7.6x».Je na sporedu Radia Murska Sobota z ali 648 kHz) ob petkih od 18. do 19.
Musaka iz bučk
Bučke postajajo tudi pri nas vedno bolj priljubljene, kar se kaže v tem, da jih goji čedalje več vrtičkarjev.
To so majhni podolgovati plodovi navadne jedilne buče, vzgojene ta^o da se rastline grmovnato razrastejo (nimajo plazečih mrež), da obilno rodijo drobne podolgovate plodove, namesto enega velikega da se zgodnje temno zelene sorte pojavlajo tudi pri nas. Hranilno in zdravilno vrednost bučk omenjajo tudi priročniki zdravilnih rastlin.
V kuhinji jih pripravljamo na različne načine. Pripravljene z mesnim nadevom jih ponudimo kot samostojno jed. Za pripravo mu-sake štirim osebam potrebujemo: 40 dag očiščenih bučk, 1 dag soli; 4 dag moke, 2 jajci, 2 del olja za cvrtje.
Nadev: 2 dag maščobe (olje ali mast), 5 dag čebule, 30 dag svinjine ali drugega belega mesa, 2 stroka česna, 1/2 del vode ali juhe, sol, poper, zelen peteršilj.
Preliv 2 celi jajci, 2 del kisle smetane.
Priprava- Oprane in obrisane bučke olupimo, jih narežemo na slab cm debele rezine, solimo, povaljamo v moki, pariško paniramo in ocvremo.
Na dno pekača damo plast ocvrtih bučk, pokrijemo jih s plastjo nadeva no nadevu položimo še plast bučk. Jed zlagamo v manjši pekač da bo vse skupaj visoko 5 cm. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter v srednje vroči pečici pečemo 30 minut, da zgoraj rahlo porjave.
Nadev Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo strt česen in zmleto svinino. Primešamo 1/2 del vode ali juhe in pokrito dušimo 1/4 ure. Solimo in popramo
Prelijemo z mešanico smetane m jajc. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem.
V davnih časih so jih uporabljali za tako imenovano puščanje krvi, tudi v sodobni medicini uporabljajo pijavke za izboljšanje obtoka v blokiranih kapilarah. Seveda dandanašnji uporabljajo pijavke drugače, kot so jih včasih.
Ko pijavka hitro sesa kri, je to zaradi tega, ker hoče, da kri neprestano teče in da se ne strdi. Da bi bilo to mogoče, pijavka vbrizgava svoj an-tikoagulant (sredstvo proti strjevanju), kemikalijo, ki preprečuje tvorbo strdkov. Ekipe v britanskih in švicarskih raziskovalnih središčih so prišle do tega antikoagu-lanta tako, da so njegov gen dali v laboratorijske kulture celic kvasa. Kulture so nato
gojili in jih uporabljali za izdelavo »hidrudina,« kot so imenovali ta antikoagulant, ki ga zdaj klinično preskušajo in o katerem so skoraj prepričani, da bo imel velike prednosti v primerjavi s podobnimi zdravili, ki že obstajajo (varifin in heparin).
PA ŠE TO...
Ženske, ki pogosto trpijo zaradi glivičnega vnetja nožnice, naj bi vsak dan použile vsaj en kozarec jogurta. Jogurt ni le zdravo, ampak tudi zdravilno živilo. Pri ženskah, ki redno jedo jogurt, je število vnetij manjše, bakterije, ki jih vsebuje jogurt, pa vplivajo na delovanje nožnične sluznice.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MANDATAR KDOR DOBI POOBLASTILO	MESTO OB NILU	BELA ŽITA	UDELEŽENEC TEČAJA	AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR (HANS)	MESTO V SEVERNI ITALIJI (VIDEM)	NAŠE NAJVEČJE PRISTANIŠČE
UTEMELJITELJ PASTERIZACIJE							
PRISTANIŠČE V BELGUI							
VREČICA, KI OBDAJA SRCE							
UMETNI KAVČUK; PRITOK NERETVE					NATRIJ ZELENICE V PUŠČAVI		
LANTAN			BOKSAR FRAZIER PISATELJ RUGOVA				MOŠKO IME
MESTO V ROMUNIJI						SEVER NORDIJSKI BOGOVI	
ŠUMNIK		KRZNO PIŽMOVKE MOŠTVO, POSADKA					
LJUDSTVA NA KAVKAZU							
TOVARNA GOSPOD. STROJEV V BITOLI				GRŠKA BOGINJA NESREČE	IT, SPOLNIK JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA		
ELEMENT NIHANJA						JUG ZALOŽBA OBZORJA	
DEL ANTIČNE DRAME PRED KATASTROFO							
AM. FOTOGRAFKA (ANAGRAM: CREMONA)							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Salust, Isadora, etnolog, Rat, oba, Riad, Er, Arnoul, Lea, Rim, E, Paka, opna, at, niala, A Evripid, otrobi.
9' jULIJa 1990
STRAN 11
utrip življenja
PANOVCI
KRAJ, KJER UMIRA ŽIVLJENJE
Če v vasi že več kot dvajset let ni bilo rojstva, če so na domačijah ostali ostareli, potem vemo, da gre za vas, ki umira. Panovci, vasica osrednjega Goričkega, doživljajo to usodo, morda še najbolj od vseh goričkih vasi, ki jim usihata življenski utrip in mladost. Ali bodo tudi Panovci čez čas izginili z zemljevida ter postali le spomin kot Devečer, ki navdihuje k ustvarjanju poete in umetnike. Kdo bi vedel!
Leta 1940 je bilo v Panovcih 140 ljudi ali 42 gospodinjstev, petindvajset let pozneje še 115 ali 37 gospodinjstev, letos je 49 Panovčanov v 22 gospodinjstvi. Le štirinajst jih je mlajših od 40 let, najmlajši vaščan ima štiri leta in se je z mamo priselil lansko leto.
Karolina Hozjan živi sama in dosti ji pomagajo Barbero-vi. ki so drugi sosedje ter njeni sorodniki. Zemlje več nima, saj je »na socialnem«.
»Sedem let sem bila stara, pa sem že morala pasti krave. Bilo nas je šest fačkov, oče in mati sta nas težko zmagala. Oče so petnajstega leta odrukivali in nas pustili. Vrnili so se, toda takrat nam je umrla mati. Kot mladi vdovec so se naš oče znova poročili in se odselili, mi pa smo živeli sami.
Z možem sva petindvajset let kot reveža hodila po Avstriji in .Madžarski, mož je bil mlinar, ko pa je bilo druge vojne konec, sva prišla sem. Sin nama je umrl, tako da sva sama delala na zemlji, mož pa je zaslužil še kak dinar. Sedaj pa sem že štiri leta sama.«
Mladi so odšli, k temu, da gredo za delom in da se šolajo in zaposlujejo, so jih nagovarjali starši, ki so sedaj ostali sami. Želeli so, da bi njihovi otroci bolje in lažje živeli kot sami. Ti se vračajo, nekateri pogosteje, drugi le redko ali pa sploh ne. In za ostarele ljudi Goričkega, pa ne le v Panovcih, je najhujše spoznanje, da so jih pozabili tisti, katerim so želeli najboljše. Če pride bolezen in telo več ne more delati na zemlji, potem priskoči na pomoč družba z denarno pomočjo. Najhuje pa je takrat, ko ostareli več ne more skrbeti sam zase in ga je treba odseliti iz domačije v dom za ostarele. Sosedska pomoč v Panovcih živi, kajti življenje tu in teh ljudi, ki so ostali, brez medsebojne pomoči ne bi bilo mogoče.
Ljudje se starajo in umirajo, zemlja pa ostaja. Toda vedno bolj je zarasla z zanikrnim grmičevjem in »šarom«, samo še nekaj let in dolina panovska se bo spremenila v poraslo močvaro. Pa-novčani so nemočni, le boli jih, ko gledajo, v kaj se spreminja prej obdelovalna zemlja. Nekateri krivijo za to tudi neuspeli poskus organiziranja skupnih pašnikov. Kmetijska zadruga je po opravljenih razgovorih s strokovnjaki odvzela in odkupila zemljo in travnike ter bila za skupne pašnike. Toda živina se je pasla le nekaj časa, potem pa je vse propadlo. Ostali so pašniki, razmočeni zaradi vrelcev vode, ki ni imela več kam odtekati. Prej se je zbirala v potočku, sedaj pa njegove struge ni več videti, saj je vsa dolina zarasla močvara. Tudi živinski zajedalci so prispevali k temu, da je stvar padla v vodo, ostali pa so polomljeni koli in zarjavela žica.
Kmetijska zadruga pa ima do nekaterih kmetov še dolg, saj vprašanje lastništva še vedno ni uredila za vse. Tudi o akumulacijskih jezerih je že bilo govora pred petnajstimi leti, saj je dolina kot nalašč za to. Ob čisti vodi, ki izvira v gozdovih, pa bi jezero gotovo bilo polno rib.
S Panovci so se ukvarjali mnogi ter delali načrte in poskuse, a kot zakleto, prav nič ni uspelo in življenje teče po utečenih tirnicah životarjenja. Pa-novčani imajo občutek, da so jih ogoljufali, pozabili, da so vedno izpadli. Tudi s cesto naj bi bilo tako. Pred petimi leti je mladinska delovna brigada naredila jarke in pripravila cesto za asfaltiranje, vendar je prav odsek do njih izostal. Pa tudi, kako bi sami zmogli plačati deset odstotkov od cene del?
Prišla je nova oblast in novi ljudje, ki obljubljajo, da se bodo zavzeli za oživitev goričkega sveta. S čim, bodo verjetno sami morali odločiti — ter seveda uspeti, zase in za ljudi.
Majda Horvat
FOTO: Silva L6ry
KOPANJE
V JEZERIH JE
NEVARNO! . ,
V soparnih poletnih dneh, ko se osve^u£. na različne načine, najraje se odločamo za ditev v vodi, pri čemer pa velikokrat ne P0®1 mo na varnost.	.4
Previdni bi morali biti kopalci vakumd skih jezerih, saj večina nima urejenih Prosv0de za kopanje, vprašljiva pa je tudi kakovost za kopanje. Za vsa nekontrolirana kopalis velja, da ni strokovno usposobljenih za r . nje. V Pomurju sicer imamo dve uspos1 ( potapljaški ekipi za reševanje na vodi in 1 AL Gornji Radgoni in Murski Soboti, žal na nekontroliranih kopališčih ni mogoče ti. Ob teh tudi ni telefonov, pa tudi sice saj prihod reševalcev na kraj dogodka PreP°L jasa-vemo, da je za utopitev potrebno zelo ma Zato bi morali vselej dobro premis M'’. J. odločamo za kopanje na nekontroliranih ščih, zlasti če so osamljena in ni v bhzi gar, ki bi lahko priskočil na pomoč. 4
Letošnja huda vročina je veliko kopaK tegnila tudi na akumulacijsko Bukovnis FO'	Karel Šča^
Frančiška Barber ima že 88 križev in je najstarejša Pa-novčanka. Živi pri sinu, in če je treba, postori tudi drobna gospodinjska dela. Tokrat je lupila krompir za delavce, ki so jih imeli pri hiši, saj so obnavljali streho. Krompir seveda samo za prilogo, saj, kot pravi, se jim sedaj dobro godi. Sama je v življenju morala dosti delati ter pretrpeti, še posebej v tisti prvi vojni.
Pozornost starejšim
V veselem razpoloženju so prebivalci krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru, starejši od 70 let, preživeli minulo nedeljo popoldne. Srečanje jim je pripravila krajevna skupnost Križevci. Z zanimanjem so spremljali kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Križevci. Nagovorne besede tovarišice Olge Antič so marsikateremu segle v preživeta leta mladosti. Tri najstarejše so tudi obdarili. Po kulturnem programu so pripravili skromno pogostitev. Mnogi so tudi zaplesali ob zvokih Stojanove harmonike.
Franjo Blažič
Na križišču vasi Šulinci—Lucova je postaja rjijicth jevnega avtobusa, kjer je svojčas stala tudi	jžgiadi
potnike, toda le-ta je pred kakšnim leton1	ob<
Najbrž jo je doletela podobna usoda kot * stne jarke, ki so pred leti končala pri Posa nih.	tOZ®
Kot vse kaže se niti Cestno podjetje Marib°r' . omflf Sobota niti AP M. Sobota ne čutita dolžna. strt» no postajališče dobilo novo čakalnico, Pot nad glavo.	Milan

[ $ $ " c $
'	3
*
—m
ptui
Žabjak 1
Zveste kupce obveščamo, da prodajamo ves gradbeni material
v prostorih NEKDANJE
Žabja* 1
* Jr* vwwv**** ■■	■■■
OPEKARKTE V GORNJI RADGOg!
• Ker imamo velik prodajni prostor, smo še povečali ponudbo vseh vrst gradbenega
materiala, Id ga lahko kupite brez prometnega davka preko Stanovanjske zadruge ’92 z minimalno 2% provizijo
Ugodno obročno odplačevanje na tri in šest mesecev tudi preko Stanovanjske zadruge
«? 6 s ?
ptui
Žabjak 1
Namesto na radgonskem sejmišču vas odslej pričakujemo na novem prostoru, kjer smo nekoč že bili. Pokličite nas po telefonu

VSE
(069) 74 396
ŽABJAK 1	62250 PTUJ
Žabja*1
temeljev:
STREHE 1
0 KUPITE NA ENEM MESTU!
STRAN 12
vestnik,
^-LJUTOMER--------------------------------------
IN DREVJE ŠE NAPREJ PADA
BOLEČA NEGOTOVOST V DRUŽINAH POGREŠANIH OSEB
ki ga tako Pndno sekajo v
"aj biP°-
(prav/an ta 1 zase^ni- To drevje reči drevjeV mu sploh ne bi smeli Je — pa naj se zeleni in
prevrnila na streho, saj bi lahko poškodovala streho, pa še koga v hiši. Čeprav sem se z lastnico zemljišča, na katerem so te neuporabne vrbe, skušal že večkrat pogovoriti, da bi jih na lastne
JE IVAN MED CIRKUSANTI?
Ivan Šarkezi iz Cernelavec odšel zdoma zaradi groženj • Mati Emilija je »z živci« na koncu : »Ne vemo, ali je živ ali mrtev.«
IM |eub7 me.sta Ljutomer je Sevati	H°rVat začel
st°ji dan» v1 Jlsde’ na katerem stegakn ? hlSa.in garaža. Iz pu-j«no si Je uredil Pri’ sem ietlenja in rož. Do Res je t F ®P° in prav, če ... »astona ♦v vsak> zgodbi Omenit; A \ tej 5S°dbi ‘isti vlja v ' 'CE- In ta ČE se poja-^odv??0rabnem in opušče-hi' 'Odna sal zemlJ'sča je bila ne-8>ili’na Jk g^rtetri mejo po-ne b Jarka’ poteka ob Pa kjer iL m.orda na sredini ali te8a neunnr8k’ Točno P° sredi »a veliko°rabnega.jarka, ki ga °dla8anie nU^orabljajo tudi za ^tejo vrh?3^1^"6-^'11 smeti> Jar«k s čar/ .er Je že omenjeni časom lzgubi| svoio uno_
ekologi razburjajo, kolikor hočejo) postaja zadnje čase življenjsko nevarno in začenja postajati predmet spora ali pa krhanja medso-sedskih odnosov.
Zvonko Horvat, lastnik zemljišča in hiše ob odtočnem jarku, ki nima nobene funkcije več: »Vse sem že poskusil, a nobeni dogovori s sosedami niso mo-
^^Pca nn . x,
»sicer t neurju. Se dobro, da med neurjem nihče ne sedi in se hladi v
tat!noSt
spalnica6 Z! začela nižati tudi
,ln SeVrbe so se začele k’ ' jo n3 Se začenja zgod-%at:J0 Pripoveduje Zvonko
»To, kar se je zgodilo ob zadnjem neurju presega vse meje. Oslabljene in posušene vrbe je veter pometal na moje dvorišče. Še dobro, da se nobena od vrb ni
stroške odstranil, pa ni možen nikakršen dogovor. Vztrajno zavrača vsakršno možnost poseka, čeprav sem na lastne stroške pripravljen urediti, ne samo posek dreves, marveč tudi ta neuporabni jarek.
Sedaj je širok 10 metrov in nikomur ne služi. Smeti, ki se nabirajo v njem, samo škodujejo naravi in okolici. Na svoje stroške sem ga pripravljen urediti, se pravi, navoziti zemljo in urediti padec, da bo voda, ki se v jarku nabira, tudi nekam odtekala. Kljub vsemu temu, kar ponujam, ni nobenega posluha. Pravzaprav ne vem več, kaj naj naredim, saj mi tudi gozdna uprava noče pomagati.«
Kako je na gozdni upravi v Ljutomeru, nam je povedal Miran Šumak: »Pravzaprav smo tu tudi mi nemočni. Tudi če izdamo dovoljenje za sečnjo vrb, to še ne pomeni, da bi Zvonko Horvat lahko vrbe tudi posekal, saj se mora dogovoriti z lastnico zemljišča. Načeloma nimamo nič proti poseku, saj so vrbe manj kakovosten les, in ker se zaradi znižane podtalnice že sušijo, je njihova uporabnost (tudi kot protivetrni pas) vedno manjša.«
In tako je Zvonko Horvat ponovno tam, kjer je bil na začetku — pri poskusu dogovarjanja z lastnico zemljišča, na kateri so te sporne vrbe. Ali bo zadnje neurje le omehčalo trdno odločenost lastnice teh spornih vrb, da jih ne pusti posekati? Ali bo ta konec (ali pa "začetek Ljutomera) dobil le lepši videz z urejenim jarkom in še več cvetja in zelenja? In še bi lahko naštevali vprašanja, ki se porajajo ob vsem tem nesmislu, ki nikomur ne koristi.
Dušan Loparnik
Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so trdili, da je bil Ivan Šarkezi iz Černelavec miroljuben in delaven fant. Rodil se je 22. decembra 1970, zdoma pa je odšel 16. aprila 1985. leta. Torej star dobrih 15 let. Pogrešajo pa ga že 5 let. To je obdobje negotovosti in bolečine, še zlasti pa mame Emilije.
»Že tedaj, ko je bil Ivan doma, sem imela težave z živci in sem se zdravila na Pohorskem dvoru. Ivan se je v glavnem zadrževal pri moji materi oziroma njegovi stari mami Julijani,« je nekako uspela povedati Emilija, nato pa planila v jok. Nadaljevala je Julijana: »Ivan -je bi! zelo priden. Čeprav je zvečer šel iz hiše, na primer gledat televizijo, ni hodil dolgo v noč. Vsekakor pa je vsak večer nahranil psa. Med prvimi sem postala zaskrbljena, ko 16. aprila 1985. leta ni prišel ne na večerjo, ne pogledat, kako je s psom. Zvedela sem namreč, da so mu pred nekaj urami zagrozili, da mu bodo, če ga ujamejo, izdrli oko. Če ne njemu, pa očetu.«
SE JE IVAN USTRAŠIL?
Tak je bil Ivan Šarkezi iz Černelavec 1985. leta, ko je odšel z doma. Zdaj bi bil star 20 let. Upanje, da živi, tli, kajti o nasprotnem ni dokaza.
skozi okno in pogledala proti naselju Pušča. Po kolniku sem videla prihajati Iveka. V rokah je imel bat in z njim udarjal na eno, zdaj na drugo stran. Pomislila sem, da gre k očetu na družbeno posestvo v Černelav-ce, kot je sicer večkrat šel tod
šel tja. Ne vem pa, ali se je tam s kom spoprijateljil in ali je jahal tudi njihove konje. Res pa je, da je cirkus odpotoval isto noč kot je izginil moj sin.«
Govorice! Marsikaj se je govorilo in se še govori. Tako smo slišali tudi o že omenjeni gramozni jami, v kateri naj bi bil tako imenovani živ pesek: če si stopil nanj, si se začel pogrezati. Štefan Cenar nam je povedal, da se je njegov oče, ki je po nerodnosti stopil na rob gramozne jame, komajda rešil. Sploh pa je več ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, omenjalo gramozno jamo in marsikateri se je vprašal, ali so zgolj po naključju ali iz kakega drugega vzroka to jamo zavozili kmalu po izginotju Ivana. Pobarali smo prejšnjega upravnika ekonomske enote KG Rakičan v Murski Soboti, Jožeta Horvata, kako je pravzaprav bilo.
»Gramozne jame nismo za-važali mi, ampak je tja vozilo odpadke soboško komunalno podjetje. Zdi se mi, da v času, ko je Ivan izginil, ni bilo več večje jame, saj smo tam naoko-
Ribiči bodo popestrili turistično ponudbo
in? ep£nL so izvolili Zo-^'loveV3 n°vega gospodarja P«dsedstva.
statuta Pa,n,so sprejeli spre-Ptedsed« katenm bi število
^anov dstva povečali s 13 na ta*° novi predsednik.
športno tekmovalne komisije ne bo član predsedstva. Slednje je nekoliko nelogično, saj so v predsedstvu predsedniki komisij vseh dejavnosti.
Nekateri člani ribiške družine iz Murske Sobote so imeli tudi pripombe na dejstvo, da so v RD Murska Sobota združeni ribiči iz Bakovec, Beltince in Murske Sobote številčno ena-
Wo!
'“'"'»'O »Dojetje
^SHOPING
PRI RADENCIH ODPIRA SVOJA VRATA
’ 30. JUNIJA.
•	V zalogi bomo imeli:
gumenotehnične izdelke, pnevmatike za avtomobile, traktorje, kmetijstvo, za mopede in kolesa in klinasto jermenje
•	V zalogi tudi oblačila in obutev
.	MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH GUM JE ZASTONJ!
Odprto neprekinjeno, tudi ob sobotah in nedeljah!
n	c»etka Klemenčič, Paričjak 43, Redenci,
,	. • truda do novih
so n:60.''« j® znana po tem, t 1 krajani zagnani m er na&tovano, večino-
>rnnnna?d'i°- Izpeljali so že SV akc'j - od asfaltiranja telefona do dru-del. Tudi zadnja
riai® Rotitev krajanov Po-s o ce«Tazruto 'n od dežja uni-
0 Prevlečejo z asfaltno dolžini 1100 metrov.
ko zastopani po delegatih. Vsi imajo namreč enako število — 10 delegatov, čeprav je v Murski Soboti registriranih 550 ribičev — s pionirji in ženskami skupaj 900 članov, v Beltincih 120 in v Bakovcih okoli 80. Soboške ribiče moti, da so pogosto pri pomembnih odločitvah preglasovani, kljub temu da so najštevilčnejši.
Sicer pa so na skupščini vsi sprejeli odločitev, da podpišejo sporazum med RD Paloma s Sladkega vrha, ribiči iz Gornje Radgone in RD Ruše. Po sporazumu lahko tako člani vseh družin podpisnic sporazuma ribarijo v odprtih vodah na območju podpisnic samoupravnega sporazuma.
RD Murska Sobota, ki je v letu 1989 zabeležila celotni prihodek 94.345 dinarjev, načrtuje v letošnjem letu prihodek 553.345 dinarjev. Posebno pozornost so namenili gojitvenemu načrtu (vlaganje rib) za obdobje 1990—1995 in varstvu okolja oziroma voda. S slednjimi naj bi preprečili tudi v zadnjem času velike pogine rib. V program so zapisali tudi, da bodo skrbeli za izobraževanje in sodelovali pri popestritvi turistične ponudbe s ponudbo turistično komercialnega ribolova. K že zgrajenemu sodobnemu ribiškemu domu nameravajo še letos dograditi 20 metrov dolgo in 8 metrov široko dvorano za tradicionalne ribiške prireditve. V njej bodo tudi sanitarni prostori in skladišče. B Hegeduš
»Aprila 1985. leta je naš Ivan obiskoval osmi razred osnovne šole. Usodnega dne sem prišel domov približno ob 19.45. Tedaj mi je sin s strahom povedal, da se je z vrstniki igral >mečevanje< in da je pri tem (z batom) poškodoval soigralca Mucka Cenerja. Bal se je, da mu bo izteklo oko in povedal, da so bratje poškodovanega in njegovi starši zagrozili, da mu bodo izdrli oko. Če pa ga ne bodo ujeli, bodo to storili meni. Rotil sem ga, da najbrž Cenerjeva poškodba ni tako huda in da mu, mojemu sinu, česa takega ne bodo naredili. Bil je zelo nemiren in čez čas sem ga videl, da je šel zdoma. Menda proti Murski Soboti, kamor so maloprej odpeljali poškodovanega. Naš Ivan seje hotel prepričati, za kakšno poškodbo pravzaprav gre. Pozneje se je k sreči izkazalo, da so pretiravali in da je bila poškodovana le arkada.«
»Ivan je bil zelo priden. Hodil je na bližnje kmetijsko posestvo, kjer je bil tedaj zaposlen njegov oče, in mu pomagal pri delu v hlevu. Zdi se mi, da je nabiral tudi staro železo, saj sem ga dan ali dva pred izginotjem videl s triciklom na Dinosu. Poleg vsega drugega pa je imel izredno rad še konje. Skoraj vsak dan jih je jahal in pomagal tistim, ki so se jahanja želeli naučiti. Bil je namreč član konjeniškega kluba v Murski Soboti.«
Tako je o Ivanu povedal Štefan Cener iz Černelavec in nas popeljal k Ireni Baranja, ki je pogrešanega fanta menda videla zadnja:
»16. aprila, nekaj minut pred osmo uro zvečer; sem se ozrla
Foto: Š. S.
Oče, sestra in mama čakajo na izgubljenega sina oziroma brata, a tega ni od nikoder. Mama Emilija vsak dan joče, vendar solze ne prikličejo izgubljenega sina.
mimo. Šele drug dan, ko so ga začeli množično iskati, sem se zamislila in bilo mi je hudo, ker nisem počakala, da bi prišel bliže in bi ga morda vprašala, kam vodi njegova pot. Saj res, kam? Je utonil v gramozni jami, ga je kdo ubil, je odšel s cirkusanti?«
CIRKUSANTI SO ODŠLI
Besedo je spet povzel Ivanov oče: »V Fazaneriji v Murski Soboti je bil mednarodni cirkus, katerega imena se ne spominjam več. Med drugim je imel tudi konje. Naš Ivan, kot mnogi drugi otroci, je večkrat
li sadili koruzo. Za fanta mi je hudo, saj sem se z njim večkrat srečal na posestvu, ko je pomagal očetu ali pa jahal konje.«
Leta teko, a o Ivanu ni sporočil, da živi, pa tudi ne, da je mrtev. Njegova mama Emilija je iz dneva v dan bolj na dnu, medtem ko si je oče Ivan nekoliko opomogel; gradi nadomestno hišo, kajti prejšnjo stavbo, ki je stala sredi Černelavec (Pušče), je zaradi groženj prodal. Zdaj je zaposlen v Mesni industriji in ta mu je obljubila pomoč. Se bo v novo hišo kdaj vrnil izgubljeni sin?
Štefan Sobočan
PRIHODNJIČ:
SINOVA IŠČETA OČETA
»Kjer se prepirata dva, tretji
dobiček ima«, pravi stari slovenski pregovor. Tako je bilo tudi na enem izmed zadnjih sestankov sveta KS Stogovci, kjer sta se predstavnika vaščanov Vratje Vasi in Drobtinec borila, kdo bo potegnil zadnji konec in v katerem naselju bodo asfaltirali del cestnih površin. To so izkoristili prisotni predstavniki oz. krajani
pade"v vodo!
v^trio0^ Mezj’**3'0 oddajanje gostinskih lokalov v najem za- ■ s ^tii t *®l Gr IVj’ Tako namerava gostinstvo Radenska, kon- | ^Piišč 0 živikrZ”’ k> je imel na skrbi gostinske storitve na ■ , s? zaseh1,:ien' seimu v Gornji Radgoni, odstopiti halo na I
iz Lenarta.	|
s°t4,feeno p Je je ob tej nameravani potezi vodstva Raden- J t M ?V°*jstvomV' da so vedno pripravljeni delati več ur ter I %iki. rda 4 . 'n kakovostno opravljali svoje delo vsako leto. I

r(? Je tei "< kakovostno opravljali svoje delo vsako leto.
i »^Sinila/ °j-Rvi botroval pretekli zaplet, ker je iz iz-spovt? na sodiš" vso,a denarja’ kar je imelo in dobilo drmfazreiiav-»-’ ^"dar se pravega krivca ni našlo. Zaradi J^tna da,no p|a- 1 ,a P°sel, ki je prinesel dobiček tudi Raden-^očit,.. 0 zaPoslenim je — milo rečeno — zelo neod-osebje.	Jože Kaučič
Pogleda in oba v trenutku preglasovali z več tehtnimi razlogi in boljšimi predlogi. Zadnja je obveljala in kmalu so pričeli z zbiranjem denarja. KS Stogovci je prispevala 50.000 din, gramoz za utrditev ceste bo oz. je prispeval KK Gornja Radgona Tozd Mešalnica Črni (kot vselej doslej), prebivalci ob cesti — 14 družin, pa naj bi prispevalo okrog 120.000 din. Seveda pa Po-gledčani ne bi bili Pogledčani, če ne bi v enkratni priložnosti videli še ene. Zakaj bi asfaltirali samo načrtovano površino ceste, če pa se da narediti še več? In začeli so zbirati prostovoljne prispevke. Tovarna papirja Paloma na Sladkem vrhu jim je prva priskočila na pomoč in seveda krajani KS Stogovci. Novo asfaltno površino bodo položili na več kot predvidenih 1100 metrih.
se že začela in
Prva kmalu bližnje lovske cesti.
dela so se bomo gozdove izlete po
lahko peljali v po gobe in na novi asfaltirani
Bojan Macuh
Odprta nova trgovina
v Lutvercih
Franc Žibret iz Apač je v Lutvercih pri Gornji Radgoni odprl trgovino na drobno, kar je razveselilo okoliške krajane, da ne bo več potrebno na manjše nakupe v bližnjo Gornjo Radgono. Pred časom je že bila trgovina kot podružnica Sloge v tej krajevni skupnosti, pa so jo zaprli. Prav številne trgovine na drobno in diskonti dajejo pobudo velikim grosistom za zmanjševanje cen, če hočejo biti še konkurenčni v tem ne-zavidnem času, ko se že gleda na vsak dinar. Pa tudi občani ne žele za vsako malenkost v sosednjo cenejšo Avstrijo po nakupih. Jože Kaučič
Stari fijaker iz Pomurja
Ob pogledu na takšno kočijo (fijakar, bagerlin) marsikoga prevzame nostalgija po minulih časih. Že v časih konjskih vpreg je bila takšna kočija redkost oziroma posebnost. Danes pa sploh težko najdemo še kakšno, še manj pa obnovljeno kot je ta na fotografiji. Zanjo so poskrbeli Srakovi iz Renkovec 106 a pri Turnišču. Takšen reprezentančen voz je res potreben konjske vprege — prav zato bi kočija lahko predstavljala veliko popestritev turistične ponudbe za marsikatero gostinsko ali turistično podjetje.	Boris Hegeduš
1990
STRAN 13
ŠTEFAN 1
SOBOČAN J
MEDJUGORJE
V nedeljo, 24. junija 1990, je poteklo 9 let, odkar naj bi se na pobočju hriba Črnica, kaka dva kilometra od župnijske cerkve v Medjugorju (BiH), prikazala Jezusova mati barija. Videli naj bi jo tedaj 16-letni otroci: Marija Pavlovič, Ivan Dragičevič, Mirjana Dragičevič, Ivanka Ivankovič; 17-ietna Vicka Ivankovič in 10-letni Jakov Čolo. Čeprav komisija, ki raziskuje trditve o prikazni, še ni izdala mnenja, je mogoče reči, da se je dejansko nekaj zgodilo. In kako se je zgodilo?
Navsezadnje ni važno ali bodo Manjina prikazovanja priznana od Cerkve ali ne bodo. Medjugorje ji je doslej podarilo toliko dobrih in pozitivnih plodov, da bi moral biti človek slep, da jih ne bi videl. Tu deluje nekaj — pa imenujmo to tako ali drugače — kar ljudi spontano privlači. Tu se občuti dejanska vernost, vračanje k Bogu, svetost okolja in njegova enostavnost, moč neba ..., kjer človek občuti navzočnost Boga. Pa kljub temu ne bi smeli imeti odklonilnega stališča do pojava prikazovanja, ne do teh otrok, posebej pa še ne do romarjev, njihove dobre vere, žrtve, posta. Ljudi, posebej pa »vidce«, je treba zaščititi zoper klevetanje, prehitre sodbe..., vse dokler se ne dokaže krivica ali zavestna laž. Vsak
Cerkev v Medjugorju je pretesna za vse romarje, zato so tik pred 9-letnico prikazovanj za cerkvijo odprli »šotor«, pod katerim imajo verske obrede, pred njim (in cerkvijo) pa je množica klopi.
od njih ima pravico na tako zaščito, duhovno pomoč in vodstvo.«
BLEŠČANJE KRIŽA NA SONCU
Mostarski škof Pavel Žanič, na čigar območju je Medjugorje, pa močno ugovarja vsemu, kar se dogaja v tem, zdaj že romarskem kraju. Kot pozitivno ocenjuje, da so se Medjugorčani in tisti, ki tja poromajo, duhovno obnovili. Dodaja pa, da so našli zapis frančiškana Petra Bakule, ki je že pred več kot sto leti zapisal (nad) naravni pojav: bleščanje križa na soncu. Odklonilno stališče podkrepljuje z magnetofonskim posnetkom razgovora otrok, kb naj bi se jim (26. in 27. junija 1981) v tretje prikazala Marija. Tedaj, ko naj bi
otroci odkrili, da njihove pogovore snemajo, naj bi z Marijo govorili lepše kot sicer. Nelogično pa se mu zdi tudi to, ker naj bi Gospa uporabljala grobe izraze proti njemu. Škof da je kriv za nered v mostarski škofiji, da dela proti Materi božji, da se ne ravna po božji ljubezni.
»Petnajst let prej (preden se je začela prikazovati Marija) je bil spor med škofom frančiškanske province in Svetim sedežem. Leta 1973 je bil dosežen sporazum o tem, katere župnije bodo upravljali svetovni duhovniki in katere frančiškani, vendar se slednji tega niso nikoli držali. Kar zadeva »čudež v Medjugorju«, imam občutek, da so frančiškani, ki so na strani škofa, proti prikazovanjem
Marija naj bi vidcem predvsem naročila molitev rožnega venca ter post ob petkih.
in narobe: tisti, ki so proti škofu, verjamejo v čudež.«
ŠKOF: VMES JE
PODKUPNINA
Pozneje (1980) je izbil nov spor, ker je bila v Mostarju ustanovljena »katedralna župnija«. Dotlej je bila samo ena župnija s petimi podružničnimi cerkvami, ki so jih upravljali frančiškani in vanje svetovni duhovniki niso imeli vstopa. Škof Žanič pa je pozneje še nekajkrat ugovarjal prikazovanjem. Najbolj je, vsaj zdi se tako, razburil frančiškane Medjugorja (in tiste, ki verjamejo v prikazova
nje) letos, ko je izdal posebno knjižico, v kateri navaja protidokaze. Tu je znova podkrepil svoje stališče in ponovil stare trditve, ki so v naslednjem: vidci lažejo, frančiškani se bogatijo in ne poslušajo, poleg tega pa so med njimi še grešni. In ker je tako, Gospa nikakor ne more biti prav v Medjugorju. O številnih romarskih duhovnih izkustvih in študijah, ki so v zvezi z dogodki narejene, škof meni, da gre za neresna dela. Iz vsakega pozitivnega stališča, četudi bi prišlo iz Rima, vidi samo spletke in podkupnino, ki naj bi jo dajali medjugorski frančiškani. Svojčas je celo zatrdil, da so frančiškani celo podkupili kardinala Josepha Ratzinger-ja. Le-ta je predstojnik vatikanske Kongregacije za nauk vere. Preden povem, kakšni so odmevi pri trančiškanih, naj zapišem njegovo gjedanje na pojav Medjugorja.
»Če kje, potem je prav tu potrpežljivost načelo politike naše Kongregacije. Nobeno prikazovanje ni obvezno za verovanje. Oznanjenje je končano z Jezusom Kristusom in on sam je Oznanjenje. No, mi ne moremo preprečiti Bogu, da v našem času spregovori prek navadnih ljudi in prek posebnih znamenj, ki opozarjajo na pomanjkanje kultur. Prikazovanja, ki jih je Cerkev uradno priznala — predvsem Lurd in Fatimo — imajo določen prostor v razvoju cerkvenega življenja v zadnjem stoletju. ^Med drugim dokazujejo, da Oznanjenje, čeprav enkratno, dokončano in nepremagljivo, ni nekaj mrtvega, ampak živo in vitalno. Navsezadnje — ne oziraje se na Medjugorje, o katerem ne morem dati sodbe, ker pojav še raziskujemo — znamenje našega časa so vesti o Marijinih prikazovanjih po celem svetu.«
ODPRTO PISMO FRANČIŠKANOV
Cerkvene oblasti torej ne priznavajo čudežev kar tako. V času od leta 1830 do 1984 naj bi bilo v svetu 379 krajev, kjer da se je prikazovala (ali pa se prikazuje) Marija. Od teh jih Cerkev ni priznala 105. V tej zvezi kaže omeniti, da v zadnjih 50 letih niso (uradno) pri-
•ij velik F'1 Na več sto metrov visokem hribu Križevac so že pred desetletji	«ugodij
ki ima strelovod, in od tedaj menda v Medjugorju toča več ne klesti.
za vinogradništvo. Na Križevac vodi pot vsakega romarja. Vzpenjanje p naporno, ljudje pa se ustavljajo ob postajah križevega pota.
znali nobenega prikazovanja. Medjugorski frančiškani pa seveda ugovarjajo vsem, ki imajo pomisleke, najbolj seveda škofu Pavlu Žaniču. Njihovo združenje (Hercegovski frančiškani) je na škofa naslovilo odprto pismo. Med drugim pravijo:
»Nerazumljivo je, da naš škof nima niti malo posluha za velike znake časa, ki smo mu priča. Zakaj še zdaj, v času globokih demokratičnih sprememb v družbi in v svetu, v njegovih stališčih toliko neprilagoditev in nepomirlji-vosti. Kje je razlog, da edino on ne more mirno počakati na sodbo Cerkve o dogodkih v Medjugorju. Znano je namreč, da je Sveti sedež 1986. leta Medjugorje zaupal Škofovski konferenci Jugoslavije in od nje imenovani komisiji, njega pa obvezal, da samostojno ne daje sodb. Škof Žanič se tega ni nikoli držal, poleg tega pa hercegovske frančiškane stalno obtožuje na neposlušnosti Svetemu sedežu. Boli nemilostljivost, s ka-
0 tero prihaja pred nost, ko navaja zglec® sr frančiškana in bivše g te^1 stre ter njunih dvoje o ^tud1 javnost namerno z^^jSkaniZ' ne pove, da je bil ta fr® je ključen iz reda franc'X%ane9ž 1982. leta mimo	^ori5tne-
postopka. Mar ne bi tern je vsem, da se nad vs sVOj d® tožimo in priznamo vs goji-lež krivde za to rano c ajanl* mo se, da je zanikanje Medjugorju uresniceva J kor>fu ve pretnje, izrečene P j^afia; 1985. leta v škofijskem drT,jrri tu v Mostarju, ko je Pr® vs’ pričami dejal: ’>LIPora. sredstva da zrušim b« Nas, frančiškane, P .p^ug1" škofova trditev, da je pokJeZ naša prevara in mont z «e| z dr ne bo povedal imen in F'	jhj
kazi ali pa se javno op mo izjavo za žaljivko nje"	• nrih4
Nadaljevanj® P
-Zdaj smo pa doma, Valentin! Glej, da se boš čim udobneje namesti!« ga zbode Krčmar.
»V četrtem razredu za nekadilce se bomo peljali,« reče organist Tuš.
-Vrata so že zapahnili, da jim teleta ne uidejo.« Šaljivec si iz tobačnih mrvic zvija tanko cigareto.
Giattstein odpre zavojček z viržinkami kar v žep, vzame iz njega viržinko in si jo prižge. Ne mara, da bi videli pri njem poln zavojček smotk in beračili.
Zdanilo se je. Lačen je, a si ne upa odpreti malhe. Po! Prekmurja ne more nahraniti. Nazadnje zmaga glad. Previdno potegne iz malhe klobasoin jo začne skrivaj žvečiti. Svetlolasi študent je naslednji hip pri njem. Voh ima menda pasji. Giattstein skrije klobaso v hlačni žep in preneha mleti z usti. Nekaj časa ima klobaso v ustih. Ko se mu nabere v njih dovolj sline, pogoltne klobaso, ne da bi jo bil prežvečil.
Študent se pritožuje nad Madžari, ki zatirajo narodne manjšine. Ko bo konec vojne, bodo zločinci kaznovani.
Giattstein ve, da se študent ni spustil z njim v pogovor zaradi narodnih manjšin in vojnih zločincev, ki bodo po vojni dobili zasluženo kazen, ampak zaradi.klobase, ki jo ima skrito v hlačnem žepu, zato reče, da ga politika ne zanima.
Starejši mož, ki je že od-ranega jutra v vozu, mora na stran. Bije s pestjo povratih in kliče stražarja. Stražar se zaradi razbijanja po vratih razhudi in ga ozmerja. »Kar drug drugemu v žep se zmočite!« reče in nadaljuje svojo pot ob vagonih.
Možu ne preostane drugega kot to, da se olajša pri vratih. Mnogi ga posnemajo. Zunaj pod vagonom se nabere luža. Ko se stražar vrne in vidi lužo, ki se naceja pod vrati, sune s puškinim kopitom v vagon, jih zmerja s svinjami in jim prekolne četniško mater.
Sredi popoldneva, potem ko dobijo kuminovo juho z repo in s kosom rženega kruha za na pot, trči lokomotiva ob vagone in počasi potegne s postaje.
Giattstein gleda skozi lino na poslavljajoče se rojstno mesto. Onstran mestnega parka zagleda streho svoje mogočne hiše. Uboga Klara nima niti pojma, kakšna nesreča jih je zadela. Igor in Kurti bosta siroti brez očeta. Manjka! bo tudi Šarolti, čeprav je dekle že cela gospodična. Ves potrt se pomiluje in si z rokavom skrivaj obriše dve solzi. Kljub nesreči vendar še tli iskrica upanja v srcu. Upanje je rahlo, vendar lepo. Klari bodo zagotovo sporočili, kam so ga poslali. Tako brezvestni zopet niso, da je ne bi obvestili. Brž ko pride na cilj, ji bo pisal, naj se zavzame pri oblasteh za njegovo osvoboditev. Klara ni neumna. Jim bo že razložila, kako in kaj, saj ima jezik za tri odvetnike. Teden ali dva, pa bo zopet doma.
Vlak pelje mimo luteranske cerkve. Da bo brez njega cerkveno petje klavrno, bo občuti! predvsem pastor. Pastorju bi bilo treba samo dvigniti slušalko in poklicati glavarja. >Jend, vse sem poskusi! toda brez Giattsteina ne gre! Takšnega pevca mi nikar ne drži za bodičasto žico!- AH se zares peljejo v internacijsko taborišče? Nesreče še vedno ne more povsem dojeti. Pred dvema dnevoma je bil še doma v krogu svoje družine, srečen in brezskrben. Niti potem, ko so prišli ponj, se ni preveč vznemirit. Desetar je skoraj prisege! na to, da ga bo oblast še istega dne pustila domov. Dokler je bi! v Murinu, je bilo njegovo upanje neomajno, zdaj je tako malodušen, da mu gre na jok.
Vlak speši in pelje skozi podeželske postaje, ne da bi se usta- • vi!. Ko se pripeljejo na Goričko, je že noč. Jetniki drug za drugim utihejo in posedejo po svoji prtljagi. Naslonjeni na stene skušajo zaspati.
Giattstein sede v kot, postavi malho med kolena, da ponoči kak nepridiprav ne bi poskušal njegovih klobas, in se zamisli.
Pomota bo. Nič drugega kot pomota. In če ni pomota, ga je kak zavistnež očrnil pri oblasti. Brez glavarjeva vednosti so napisali njegovo ime na črno listo. Zato pa bo njegova vrnitev tem veiičast-nejša. Pastor mu bo po božji službi pred vso srenjo stisni! roko.
Glavar se mu bo ob prvi priložnosti osebno oprostil. -Ni bila moja krivda,- bo rekel. -Domačinom v Murinu se zahvalite! Sovražnike imate. Nevoščljivce skomina po vašem premoženju. Ampak vaša hčerka me moti. Vse kar je prav, gospod Giattstein!-
•Saj ji nasprotujem, jo prepričujem. Celo udari! sem jo, šestnajstletno gospodično, ki že gleda za fanti. Kaj čemo! Tudi midva sva bila mlada, gospod glavar, mlada in nespametna. In čim bolj revolucionaren je mlad človek, tem večji nazadnjak je, ko odraste ... Navsezadnje pa človek nikdar ne ve, kaj mu prinese prihodnost. Bog ne daj, da bi boljševiki pregazili Ogrsko, če pa bi, potem bo prišla Šarolta obema prav: Vi zdaj mene vlečete iz blata, po vojni bom jaz vas iz gnojnice. Šaroltin vpliv pri rdeči oblasti bo neomejen. Sarolta bo utelešena oblast. Tudi jaz bom imel besedo. AH ne trpim več kot dovolj? Ječe, prevažanje po kravjih vagonih, uši, žalitve, glad, strah za družino, ki brez mene ne zmore, vlaga in mraz, ki sta leglo za moj revmatizem. Jaz, Valentin Giattstein, trgovec z mešanim blagom in mesar ter klobasičar, eden izmed najuglednejših meščanov v Murinu. -
Vlak drvi v noč. Kolesa bijejo enakomerno, uspavajoče po jeklenih tračnicah. Giattsteinu glava prav počasi klone na prsi.
Ko trzne z glavo, se še sliši, kako je, sedeč na golih tleh in naslonjen na steno pri vozu, glasno smrčal. Čim se zave, kje je, se takoj užalosti. Voz ropota in se trese, tema v njem je tako gosta, da ne vidi ničesar. Po dolgem času se jame svetlikati. Udarci koles ob tračnice postanejo redkejši, vlak zmanjšuje svojo hitrost. Skozi lino plane luč in naslednji hip izgine. Luč se še nekajkrat ponovi. Vlak pelje počasi skozi večjo postajo. Giattstein stopi k lini, pri kateri stoji Krčmar, se okrene.k njemu in reče: »Szombathely.<-
Vlak ustavi šele na postaji za tovorne vlake. Na stranskem tiru priklopijo dva vagona. V njih so baje Hrvati iz Medmurja.
Po ječmenovi juhi in kruhu se vlak zopet premakne in kmalu zavije proti vzhodu. Ko se zdani, se ustavijo na odprti progi. Vojaki odpahnejo vrata.
» Vsi v grmovje! Vsak, ki bo poskusi! ubežati, bo pri priči ustreljen.«
Straže so tako goste, da sta pri vsakem grmu po dva.
Giattstein stopi za šipkov grm in se skuša olajšati. Moti ga stražar, ki preveč bulji vanj.
»Ti pa nisi samo po nosu Jud,« pravi nenadoma in se naglas zasmeji.
»AH naj bi bi! pes in dviga! nogo ?-- mu zabrusi jezno.
»Ti si pa šaljivec, prijatelj!« reče vojak in se obrne vst
Šele zdaj se lahko olajša.	j
Ko vlak zopet potegne, nekateri jetniki politizirajo, drug topirijo, ta ali oni gleda skozi lino na okolico, ki se P°^aSč,j, Vl^ n ja. Zdaj pa zdaj kdo imenuje postajo, skozi katero se pel.II^et vozi počasi, vendar ves dan brez presledka. Ustavijo se seI in dobijo krompirjev golaž. Giattstein skrivaj poje kos klob krat ga svetlolasi študent ni opazil.	. vgrP°'
Po večerji dolgo stojijo na odprti progi, ne da bi smeli vje. Ko se zganejo, je noč. Kolesa bijejo vedno bolj jeklen ’ p^peC bolj mrzlo po tračnicah in jih uspavajo. Zbudijo se, ko je m najbolj globok.	gonih-.
»Ven! Ven! Ven!« vpijejo stražarji in odpirajo vrata pn »Zbor! Zbooor! Vsi v vrste!« Počasnežem pomagajo s P mi kopiti in s kletvicami.	.	0
Vsak vagon preštejejo posebej. Potem dolgo sešteva/ števajo, se praskajo po buticah in zopet seštevajo.	/l
»Vse v redu!«	. h„li zad'^
Jetnike prevzamejo novi vojaki. Ti so bolj surovi in tj sytP kot prejšnji. Narednik se dere nad jetniki, kot da ne bi d za denar, temveč tudi za odlikovanje.	„ vrčmar' <
»Kam bi prišla domovina brez takšnih sinov,-- reče K $e »Briga me, če so zadirčni. V Karpate nas le ni?0 P
manj na vzhodno bojišče, kot so nekateri ves čas trdili- N jezeru bomo. To pa je skoraj doma,« pravi nekdo.
»Da, na letovanju bomo,« se zasmeje organist Tus.
»Pozor! Naprej marš!«	5
Počasi lezejo v strmino. Giattstein ima težave s jul) klobasami in z zaseko je le pretežka. Za nameček je do
»Naj vam pomagam nesti?« pristopi svetlolasi »Hvala za prijaznost! Bom sam zmogel.« Giattstein P sto, zato mu narednik prekolne njegovo četniško mater d^e
»No, zdaj sem že četnik! Oni dan sem bil še madzar sem že četnik,« misli, stegne korak in poveže vrsto.
c m hrib**1
Ko so odriniti s postaje v hrib, je bila tema. Sreoi zdanilo. Ko so bili na vrhu, je vzšlo sonce in pozlatilo P° SKP
Onstran hriba se pod vznožjem med visokim dreV! « $ P" velika vas. iz dimnikov se kadi. Pred hlevi stojijo 9osP°stJne ci. V oknih, potskrita za zavesmi, so dekleta, ene razkus spane, druge z dolgimi kitami, in jih radovedno gledal0- i^ na levi se na dvorišču krega gospodar z deklo. Psi se trg gah in lajajo. Nekje diši po zabeljenih koruznih žgancih- og5t*b ' se naberejo sline v ustih. Svetlolasi študent se spozab1> da ga mora narednik s škornjem spraviti naprej.
»Brigada, stoj!«
»Brigada smo, pomislite!«
»Pesem!«	,,g
Jetniki ne morejo verjeti. Samo ptiči pojejo na tesv »Ne poznamo madžarskih pesmi.«	B
»Kdo pozna Szazados Ur, sej, haj!, « vpraša naredb > Samo Giattstein se oglasi.
»Kajpa Harminckettes baka vagyok en?«	m ^0
Giattstein zopet sam dvigne roko.	naj**M
»Tudi Huzzd ra, agany! ne poznate?« Narednik $g /M zmaje z glavo. Ne gre mu vanjo, da so lahko na Ogrske ki jedo madžarski kruh, pa ne poznajo -najlepših- Pea. rSyo b0^
»Mater vam četniško! I/ madžarski vasi ste, madz peli; če ne prostovoljno, vas pa prisilimo. Torej, kdo p m ra, cighy!?«	iriiO-^jd*'
Samo Giattstein drži desnico nad glavo. Drugi m°I l gedlP pametno okrog sebe in se ne zganejo. Neki Hrvat spu5 j ien g/as	z
(nadaljevanje P	'
oX°n„K2fBEK - PREDSEDNIK SD JOVO JURKOVIČ VI-UEM OB ŠČAVNICI
zavidanja vredni
USPEHI
najbop’6'^3 fužina Jovo Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici sodi med **liškihS»e i Pomurju- To dokazujejo na občinskih, regijskih in repu-Sniim • movanjih tako v članski kot pionirski konkurenci. V dru-s0|jj. a)0 nekaj izredno prizadevnih delavcev in strelcev, med katere pogov • Pfedse<ln'k družine Anton Kocbek, s katerim smo se tokrat
li t^ bi lahko rekH o minit-‘
smotekmovalno sezono sega leJadovoIjni. saj smo do-reSUsktL ■ usPehe na občinskih, njih, gn ,n republiških tekmovalno osv ^‘uskih tekmovanjih fk‘Pni i„‘ vsa Prva mesta v ’ Pomur P?sam‘čni konkurenci, nakl S,r.elski bgi smo bili tekmovanjih sta. /^d'1 druga m tretja me-Sl»obili/' republiški ligi sever Pa na čen^‘' medPosumezniki mestu, Va^’- Petem m šestem ^'snio tn^' rePubliški ligi se-M 'n Ponn ,ekmovali že tret-S k° smotrn U,ta' iz prvega ti.« bth prav tako dru-
— Kateri pa so najboljši tekmovalci v vaši strelski družini?
»Pri pionirjih se je najbolje uveljavil Gorazd Kocbek, saj je občinski prvak med posamezniki pri strelskih družinah in šolskih športnih društvih. Na regijskem
— T
\te,hiire//i/sdkakor zavidanja ^ni. t so j'b dosegli ^IjaviH .^moranjih pa so se ^žing, ""r mladi strelci vaše
^L^nirska ekipa naše Kenije z,ne je postala prvak ‘tneii „ ene^a tekmovalca j je m ,rePubliškem polfina-jel°valj on aS grešil finale. So-^Pisni liot ,udi v pionirski /balini [ jer smo prav tako „ Do doSeženimi rezulta-ntladi^roni ugotoviti, da ^ni šoli n»L c-' P° k°nčani os-fia vr2(,i baJajo in tako na-etei.« v mladinski konku-
^""rtalec^^dnik družine in Ta"Ornavid^trpa tudi kot h^tneni a emskl osnovni šoli. % Precej’?3 strelstvo vza-'PaiZte a’ Kakšoe možno-e *a delo?
»Ja, r
Precej -da mi strelstvo Seliti, dr/ Casa- Moram pa di/^Uto nceta šport zel° ve-s V0 zal bosa. Z ure-ti » 0 za zrC-a av,omatskega taaiuredili Cno P^o.ki smo dit^ktrifiL^ V Pr°S ,orib Za voda
Vkbn/J° Podeželja v sre-
Odp^nšče pa bomo 'esi z',/5'septembra lesi// de,° in t//Ol^ali razme-’ st/^reč vnak!r,Ovanja- Prej eskem j dih in tekmovali ^Je 4-ste-Pa tum/ zračno puško. ( ^lokalih? b-stezno strelišče
N. rsko puško.«
tekmovanju je bil tretji, v dopisni ligi pa šesti. V članski konkurenci pa bi težko izločil katerega, saj imamo dokaj izenačeno petčlansko ekipo. To pa so: Stanko Rojko. Janko Strgar, Alojz Šija-nec. Branko Korošak in Anton Kocbek. Poleg teh pa lahko pohvalim tudi drugo in tretjo ekipo, ki je uspešno nastopala na občinskem tekmovanju.«
— Potovanja na tekmovanja so precej draga. Kako pa si zagotavljate sredstva?
»Z zadovoljstvom lahko povem. da nam pomagata krajevna skupnost Videm ob Ščavnici in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Precej sredstev pa zberemo z raznimi prireditvami.«
— Kakšne pa so vaše možnosti za razvoj strelskega športa. Kakšne želje imate?
»Vsekakor bomo tudi v prihodnje načrtno delali s pionirji. Želeli bi obdržati člansko ekipo. Seveda pa si želimo, da bi v prihodnje dosegali takšne rezultate kot doslej ali še boljše. Tako bi najbolje zastopali našo strelsko družino in Videm ob Ščavnici.«
Feri Maučec
Menjali so barve
..KLUBOV
A kr/^eljoi-SOBOTA — S pripravami so nogometaši Mu-C^Jl^jskeo- ' ju''ja’ P0^ vodstvom trenerja Milivoja Gavrilo-A, k i'^eca Vt trenerja Stanka Maučeca in tehničnega vodje k ■ s9 zapustili: Miloševič, Kokaš, Cener, Gorza, (nin » 'ebar Čontala, Zver in Kardoš. Prišli pa so: Vouri A/- arkuvu^oda), Pretnar (Ludbreg), Časar (Rakičan), Čer-c l^ehinka), Lipič in Buzezti (Bakovci) ter Erjavec
^'Mr^hiovjdPAVA — Nogometaši Nafte so začeli s pripravami ili Aice r'a Kan ° sezono 8. julija pod vodstvom trenerja Ivana Da-^So-^Zaprocr3 ter tehničnega vodje Aleksandra Gašparja. Za h«. H.Ih, '>k in u ' Horvat, D. Horvat, Dovečer in Glavina. Pri-hli^iTu Vs?6 (Eakoš) in Car (Dobrovnik).
PoV^a, s; Novinci v območni nogometni ligi vzhod, nogo-!ta?^ L ^odstvn s Pripravami na novo tekmovalno sezono 7. N^i in ?a- Klub"1' trenerJa Franca Litropa in tehničnega vodje ^^Lutam<o u.je, zaPustil Ternar. Prišli pa so: Stanko Markoja Rrn~°ja rnlajši (Renkovci) ter Pucko (Polana).
venerja 7 'NCI — 's pripravami so začeli 17. julija pod V biSinKkb so > ran?.^irkven^iŽa in tehničnega vodje Zvonka ci)if^Ur S' $W;,aPnSt''': Černjavič, Markovič, Tratnjek, Karajica, 11 Šl ’ K-olarJ /A Pa so: Maučec (Lipa), Čontala, Kozic in (Odr-j r.enš°vci)> Kreslin (Ižakovci), Forjan (Braton-na ’' *^NIER — Odbojkarji iz Ljutomera bodo za-t^t pr , icka in°,Vo sez°no v začetku avgusta pod vodstvom tre-^eithi ' )^a °dše* EuJs’ prišla pa sta Karel Krajcar
SOBOTA Novi član prve republiške 'VteteI?tn trenerf11^6 za£el s pripravami- v začetku avgusta VoisL3 “orula Pračka in strokovnim vodstvom Ivana i. bi' He?.86 Vrnil.0 n° Janža, Balažič, Vukan in Lenarčič, iz j	'n Klement. V prvo ekipo pa so tudi
^Sg^vi/^herja^L^P^CI — Rokometaši Pomurke Bakovec so do->la dgon-n rla *z Ormoža. Klub je zapustil Kuhar, prišel
Septernb^'ga Se Poveča'a na članov. Prvenstvo
ATLETIKA
Rekord Špura
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Wolfsbergu v Avstriji je član AK Pomurje iz Murske Sobote Damjan Špur dosegel lep uspeh. V teku na 200 m je dosegel čas novega pomurskega rekorda 22,17 in zasedel drugo mesto. V teku na 100 m pa je bil s časom 11,17 tretji.
KOLESARSTVO
Šooš drugi
V Novem mestu so bile kolesarske dirke z mednarodno udeležbo. Lep uspeh je dosegel član KK Pomurje iz Beltinec Simon Šooš, saj je pri mlajših mladincih v nočnem kriteriju Drska zasedel drugo mesto. Šooš je še vedno v konkurenci za prva tri mesta v tekmovanju slovenskih mest.
KARATE
Žagarjeva tretja
V Bohinjski Bistrici je bil seminar za karate, ki ga je vodil italijanski strokovnjak Paolo Bolaffia. Udeležila se ga je tudi Erika Žagar iz Murske Sobote in na turnirju po končanem seminarju pri članicah zasedla tretje mesto.	B. S.
NOGOMET
Olimpija premagala Berlin
V tekmovanju za pokal Inter-toto je ljubljanska Olimpija v Murski Soboti premagala večkratnega prvaka NDR FC Berlin z 1:0. Gol je dosegel Vončina v prvem polčasu. Čeprav sta tekmeca šele sredi priprav za novo tekmovalno sezono, sta prikazala lepo igro, ki je na trenutke navdušila okrog 1200 ljubiteljev nogometa. Sodil je zvezni sodnik Lipovac iz Zagreba.
Zmagi Prosenjakovec
V kraju Magyarszombatfa na Madžarskem so gostovali nogometaši Prosenjakovec in bili dvakrat uspešni. Veterani so zmagali z izidom 3:1 (dva zadetka je dosegel Horvat), člansko moštvo pa je slavilo s 3:0 ob zadetkih Gecija, Baranje in Kalamarja,
Hodoš-Bajansenye 9:4
V povratni nogometni tekmi so dosegli gostitelji visoko zmago. Pri Hodošu sta bila najboljša strelca Kerčmar 3 ter Časar 2, pri gostih pa Fe-rinc s 3 zadetki.
NAMIZNI TENIS
Sobočani so spet dosegli enega od velikih ciljev — precej nepričakovano so se uvrstili v prvo zvezno ligo, kar je njihovo tretje sodelovanje v tej naj višji konkurenci. Prvič so dosegli uvrstitev v sezoni 1975/76 z generacijo Žekš, Vinčec, Gumilar in Škerget, vendar so le eno leto igrali v tej konkurenci. Drugič se jim je posrečil veliki met v sezoni 1978/79 z verjetno najuspešnejšo generacijo Kovač, Horvat, Veren in Gumilar. Tokrat so igrali v ligi kar štiri sezone in bi verjetno še dalj, če najboljši igralec Kovač ne bi odšel k Olimpiji. Tudi uvrstitve v ligi so bile zelo dobre, saj so prvo sezono zasedli osmo mesto, naslednji dve celo šesto in potem deseto mesto, kar je pomenilo slovo od lige. V tem času so za ekipo igrali številni igralci, in sicer: Š. Kovač, Horvat, Veren, Gumilar, Golenko, Rak U„ Škerget, Frank, Pavič, Šercer, Maraš, D. Kovač, Močan, Varga in še nekateri drugi.
Kot smo že povedali, je letošnja uvrstitev v prvo zvezno ligo tretja in prav zanimivo je, da so vse uvrstitve v prvo ligo dosegli z lastnim igralskim kadrom. Že v zadnjih dveh letih so bili zelo blizu uvrstitve, vendar so vedno prav na koncu, oziroma v drugem delu zelo popustili, predvsem po svoji krivdi zaradi premalo resnega dela. Letos pred začetkom sezone niso računali na prvo mesto, ker je od lanske ekipe ostal le Unger. Benko in Benkovič sta se vrnila iz vojske, leto dni sta bila brez treninga in se ni moglo predvideti, kako dolgo bo trajalo, da spet zaigrata tako kot pred vojsko, od mladih Rihtariča ter Orija pa se tudi ni moglo predvideti, kako se bosta'prvič znašla v drugi zvezni ligi. Na srečo je Benko hitro prišel v pravo formo, Unger je zaigral nad vsemi pričakovanji, v prvem delu je odlično zaigral mladi Rihtarič, ki pa je v drugem precej popustil in na vso srečo je tokrat prišel v pravo formo Benkovič, tako da je ekipa zmagovala ter prepričljivo osvojila prvo mesto. Najuspešnejši igralec je bil Unger, kije bil z rezultatom 47:7 najuspešnejši igralec lige, lani osmi, kar je zanj presenetljivo’velik uspeh. Benko je bil z rezultatom 40:8 drugi najuspešnejši igralec v ligi, oziroma v drugem delu najuspešnejši. Benkovič je bil z rezultatom 23:11 šesti najuspešnejši igralec lige predvsem po odličnih igrah v drugem delu. Rihtarič je do-
V Murski Soboti je bil enotedenski tabor v hokeju na travi za pionirje in kadete iz klubov Lipovec, Puconec in Radgone. Tabor je vodil poklicni trener pionirskih kategorij iz Zagreba Indijec RATAN. Z delom indijskega strokovnjaka so bili v Murski Soboti zelo zadovoljni.
Foto: N. Juhnov
MLADOST ZOPET V PNL
Po enem letu tekmovanja v prvi občinski nogometni ligi Lendava so nogometaši Mladosti iz Čentibe zopet prišli v pomursko nogometno li-oo Po iznadu ie moštvo zapustilo kar sedem igralcev, zato so bile zelje vodstva kluba skromne - uvrstitev v sredini lestvice. Toda s trdim delom primerno disciplino, zlasti pa veliko voljo do dobrih rezultatov so .sneli osvojiti naslov prvaka v prvi občinski ligi Lendava ter tako prijet-nn nresenetili Že dve koli pred koncem prvenstva so si namreč zagotovi-i nrvo mesto Pa še nekaj je bilo pomembno pri osvojitvi prvega mesta, Lr v marsikaterem športnem kolektivu manjka. To je veliko prijateljstvo med igralci in vodstvom kluba. Tega uspeha se veselijo, zlasti še, ker v klubu dela le nekaj zavzetih krajanov, primanjkuje pa jim tudi finančnih sredstev. Z uvrstitvijo v pomursko ligo bodo morali imeti tudi mladinsko moštvo, ki pa ga bodo težko sestavili, saj so doslej imeli le kadetsko moštvo. Nerazumljivo je namreč, da v prvi občinski nogometni ligi Lendava nimajo mladinskega moštva. Za ekipo Mladosti so v minuli tekmovalni sezoni nastopali: Hb. Lebar, Ladislav Kiral^Lad^lav Ke-Iv Mirko I ukač Franc Koren, Ladislav Sos, Rudi Voros, Laci Voros, Tib’or Berki Rudi’Perša, Štefan Bogar, Laci Bogar, Dražen Radič, Albert Horvat’ Jože Štefanec in Zvonko Nagy, ki je bil hkrati tudi trener moštva Poleg igralcev imajo za dosežene uspehe predvsem zasluge predsednik 'kluba Ante Bašič, trener Zvonko Nagy in tehnični vodja Franc Rožika Ti na bodo moštvo vodili tudi v novi tekmovalm sezoni v pomurski ligi ki bo okrepljena z Zoričem (Nedelica) in Kasasom (Graničar). S pripravami bodo začeli po 20. juliju. Želijo si ostat! v pomurski ligi. Upajo, da jim bo uspelo.	v
H J	F. Maucec.
PRVA ZVEZNA LIGA - VELIK USPEH
segel rezultat 14:8, in to predvsem v prvem delu, saj je v drugem delu zaradi slabe forme igral bolj malo, Ori pa je imel rezultat 2:2 in je igral tudi malo, ker si ni priboril mesta v ekipi med najboljšo trojico. Ne gre pa prezreti, da velike zasluge za prvo mesto pripadajo tudi trenerju Miranu Močanu, ki je znal ekipo motivirati in dobro pripraviti, da so bili ključni igralci med sezono oziroma na najvažnejših tekmah v do-
vo ligo, ker ima letos probleme z igralskim kadrom tudi Olimpija. Poleg igralcev, ki so igrali v drugi zvezni ligi, Sobočani resno računajo na Kuzmo, ki se vrača iz vojske, pa tudi na mladega Kusa. Seveda se bodo morali dobro pripraviti za začetek v tem pripravljalnem obdobju in dosledno izpolnjevati program, ki je potreben za to tekmovanje, saj jim mora biti cilj, da ostanejo v ligi, kar ni nemogoče, žal pa
Namiznoteniška ekipa Sobote — novi član prve zvezne lige. Stojijo od leve: Močan (trener), Benko, Unger, Ori, Rihtarič in Benkovič.
Foto: F. Maučec
bri formi, česar v prejšnjih letih ni bilo.
Seveda se zdaj postavlja vprašanje, kakšne so možnosti Sobočanov v prvi zvezni ligi. Če bi ekipa ostala v isti postavi, kot je osvojila prvo mesto v drugi ligi, bi imela povsem realne možnosti, da ostane več kot leto dni v prvi ligi. Vendar najuspešnejši igralec Unger po vsej verjetnosti odhaja v vosko, čeprav bi bilo za njegov razvoj še kako dobro, da bi vsaj leto dni igral v prvi ligi. Vsi drugi igralci zanesljivo ostajajo, saj je igranje v prvi ligi zanje velik izziv, čeprav se je za Benka zelo potegovala Olimpija. Tudi na kakšno okrepitev ne morejo računati, saj v slovenskem prostoru enostavno ni dobrih igralcev za pr-
danes še ni znano, s kakšnim igralskim kadrom bodo nastopale posamezne ekipe v novi sezoni.
Vsekakor pa bodo morali najprej rešiti težko materialno stanje v klubu in poleg dotacije ZTKO zagotoviti dodatna sredstva, pri čemer so bili doslej premalo aktivni. Razmišljati bi bilo potrebno o sponzorju za ekipo prve zvezne lige, ker je verjetno to edini način, da pokrijejo vse stroške, ki bodo v prvi ligi večji, saj brez solidne materialne podlage nima smisla tekmovati v najvišjem razredu, zato računajo tudi na pomoč združenega dela v občini, pa tudi svojega pokrovitelja Veletrgovine Potrošnik, saj, so edini klub v Pomurju v prvi zvezni ligi.
M. U.
KASAŠKE DIRKE V KRŠKEM
Perzej in Dulčineja MS prva
V Krškem so bile kasaške dirke s sedmimi avtoštarti. Sodelovali so tudi ljutomerski kasači in se lepo odrezali. V prvi dirki z dvema tekoma je zmagal Perzej (S. Jureš), ki je bil v prvem teku drugi, v drugem pa prvi. Aško (F. Jureš) pa je v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto. V drugi dirki, prav tako z dvema tekoma, je bila Atika MS (M. Slavič ml.) druga, Fru-Fru (Slana) pa tretji. V tretji dirki mednarodnega razreda z dvema tekoma je Duhan MS (M. Slavič ml.) zasedel četrto mesto. V dirki dveletnikov pa je zmagal Dulčineja MS (M. Slavič), Fina AS (A. Slavič) je bila tretja, Duras (J. Sagaj) pa četrti.
TENIS
Ljutomer pomurski prvak
Sklenjeno je bilo tekmovanje v pomurski teniški ligi, kjer je sodelovalo 8 moštev. Naslov pomurskega prvaka je osvojila ekipa Ljutomera z 12 točkami pred Radenci, 12, Lendavo in Radgono II, po 8, Radgono I, 6, Lenartom in Mursko Soboto I, po 4 ter Mursko Soboto II, brez točke.
Teniški klub Radenci je ob koncu pomurske lige pripravil tekmovanje posameznikov. Med 26 tekmovalci je zmagal Bežan (Ljut.) pred P. Starčičem (Radenci) in J. Bračkom (GR).
Teniški klub Gornja Radgona organizira ob torkih in petkih ob 8. uri na teniških igriščih turnirje za šolske otroke. Turnirje vodi Tomo Žnuderl. Prijave zbirajo pol ure pred tekmovanjem.
M. Strah
Uspela tečaja v Ljutomeru
V Ljutomeru so sklenili plavalni in teniški tečaj. Prve uspešne plavalne gibe je opravilo 15 začetnikov. Zaradi slabega vremena pa bo od 30. 7. do 4. 8. 90 še en plavalni tečaj v organizaciji ZTKO Ljutomer. Ob slabem vremenu bo tečaj naslednji teden.
Prvega teniškega tečaja za začetnike, ki ga je pripravila sekcija društva Partizan Ljutomer, se je udeležilo 26 pionirjev in pionirk. Ob koncu tečaja so pripravili tekmovanje v mini tenisu. Pri pionirjih je zmagal Horvat, pri pionirkah pa Pirherjeva. Od 30. 7. do 3. 8. 90 bodo v Ljutomeru organizirali tečaj za odrasle začetnike. Tečaj bo dopoldan od 8.30 do 10.00.
T. Ficko KOŠARKA
Sobočanke druge v ZR Nemčiji
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so gostovale na mednarodnem ženskem turnirju v Ingolstadtu v ZR Nemčiji, ki je partnersko mesto Murske Sobote. Med sedmimi ekipami, ki so v predtekmovanju tekmovale v dveh skupinah, so v svoji skupini zasedle prvo mesto in se uvrstile v polfinale, kjer so premagale ekipo Ingolstadta s 63:17. V igri za prvo mesto pa so izgubile z ekipo Berlina, ki so jo v predtekmovanju že premagale, s 77:58. Tako je ekipa Pomurja dosegla drugo mesto, kar je lep uspeh. Strelke za Pomurje pa so bile: Borčeva 49, Drožinova 47, Brezičeva 42, Forštnaričeva 37, Cerova 26, Geričeva 24, Kolarjeva 9 in Broderjeva 8.
Na tečaju 66 učencev
V Moravskih Toplicah je bil plavalni tečaj za učence prvega letnika SCTPU, udeležilo pa se ga je tudi nekaj učencev višjih letnikov pedagoške usmeritve, ki tečaja še niso opravili. Zaradi prevelikega števila učencev in premalo učiteljev so bili tečajniki razdeljeni v dve skupini. Skupno seje plavalnega tečaja udeležilo 66 učencev, vodili pa so ga profesorji Milojka Kolar, Vili Šerak in Marjan Horvat.
Nočni turnir v Radencih
V petek, 20., in v soboto, 21. julija 1990, bo v Radencih tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki ga prireja Športno društvo Radenci za pokal Radenske. Prve štiri ekipe bodo prejele lepe denarne nagrade od 10 000 do 1 000 dinarjev. Posebne nagrade prejmeta tudi najboljši igralec in strelec Prijavnin i je 400 dinarjev. Prijave zbirajo do 20. julija do 16. ure, ko bo tudi žrebanje ekip
JUUJA 1990
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
MEDNARODNO SREČANJE GASILCEV
V
V Salovcih gosti treh dežel
Gasilci iz soboške občine so razvili pristno sodelovanje z gasilci iz sosednjih dežel, ki se kažejo ob raznih srečanjih, tekmovanjih, shodih ter požarnih in drugih nesrečah. Rezultat dobrega sodelo-
pa Zalaszentgrotha, pri gostujočih ekipah iz Jugoslavije pa ekipa Škofje vasi. Med domačimi ekipami — v skupini A je zmagala Ro-poča pred VP 4142 in Jurijem, v skupini B pa Šalovci pred Dolino in Sebeborci. Pri ženskah pa je bila najboljša enota Poznanovec pred Pečarovci in Strukovci.
Cogis-ptuj
TOVARNA AVTOMOBILSKE OPREME, p. o.
MOTORISTI
NOVO ZA VAŠE MOTORNO

KOLO
POKROV Z ZAKLEPOM ZA POSODO
vanja je tudi medpokrajinsko tekmovanje gasilcev, katerega gostitelj so bili tokrat Šalovci na Goričkem. Na sedmem tovrstnem tekmovanju, ki ga organizira Občinska gasilska zveza Murska Sobota, se je zbralo blizu 700 gasilcev iz Alsoszolnbka in Zalaszent-grota iz Madžarske, Koenigsdorfa, Unterlanema, Kalcha, Gritsc-ha, Windisch Minihofa, Bonisdor-fa, Oberdrosena, Weltena in Tau-kaa iz Avstrije, Virja in Murskega Središča iz Hrvaške ter Slovenije. Tekmovanje pa si je ogledala tudi delegacija iz partnerskega mesta Ingolstadt iz ZR Nemčije.
Gostoljubni Salovčani so pripravili prisrčen sprejem za delegacije, hkrati pa jim tudi razkazali nekatere pomembne objekte v okolici.
Gasilske enote so na tekmova-
nju pokazale solidno znanje. Med avstrijskimi ekipami je zmagala ekipa Koenigsdorfa pred Unterla-nenom in Kalchom. Pri madžarskih enotah je bila najboljša eki-
GORIVA
DVE DIMENZIJI POKROVOV USTREZA!# ZA NALIVNA GRLA 0 30 in 0 40 mm POSODA Z AGISOVIM POKROVOM VARNA POSODA Z DRAGOCENIM GOHi-VOM.	-n
NAŠI POKROVI SO NA ZALOGI V TRGU VINAH Z REZERVNIMI DELI IN NA CINSKIH ČRPALKAH.
JOSEF W1TTMANN - glavni požarni inšpektor Ingolstadta: »Na povabilo gasilcev iz soboške občine sem drugič prišel na tovrstno tekmovanje gasilcev. Prvič sem bil v Beltincih in že takrat mi je bilo zelo všeč. Tudi tokrat pa so se izkazali gostitelji, ki so nam pripravili prisrčen sprejem. Prav gotovo zahteva tako množična prireditev veliko organizacijskega dela, ki pa so jo gostitelji opravili zelo dobro. Upam in želim si, da bi se sodelovanje med gasilci iz soboške občine in Ingolstadta še razširilo ter da bi lahko kolege iz Murske Sobote tudi povabili k nam.«
IMRE PALKO — poveljnik gasilstva v vaški županiji: »Prvič sem na tem medpokrajinskem tekmovanju gasilcev. Čeprav ta srečanja precej stanejo, mislim, da so koristna naložba. Tekmovanje je pokazalo, da so vse ekipe zelo disciplinirane in na njem se lahko marsikaj naučimo. Zato si moramo tudi v prihodnje prizadevati in izkoristiti vse možnosti za nadaljnje sodelovanje. Pri tem nas ne sme motiti, da nas loči državna meja. Vesel sem, da sem se lahko udeležil tega velikega srečanja gasilcev iz treh dežel. Lahko tudi povem-, da zelo radi sprejemamo vaše gasilce, ki prihajajo k nam.«
SANDOR SOS — namestnik poveljnika gasilcev Železne županije: »Tokrat sem drugič na tovrstnem srečanju gasilcev, prvič sem bil v Beltincih pred tremi leti. Pri nas imamo podobne vaje, vendar vsakih pet let. S predstavitvijo naših enot sem zadovoljen, mislim pa, da so s prikazom zadovoljni tudi obiskovalci. S tovrstnim srečanjem oziroma tekmovanjem smo zadovoljni in menimo, da bi ga bilo potrebno naprej razvijati tudi na druga področja. Imamo namreč že primere, da se sosednja gasilska društva ob meji udeležujejo skupnih vaj in tekmovanj. To so naši skupni cilji, zato tudi radi skrbimo za propagando v madžarščini.«
DUŠAN KOŠČIČ — predsednik GD Virje: »Presenečen sem nad tako množičnim in discipliniranim tekmovanjem gasilcev iz treh dežel. Gasilci iz Virja smo prvič na tem tekmovanju v najsevernejšem delu države. Povabila nas je Občinska gasilska zveza Murska Sobota, s katero poslovno sodelujemo. Ta kraj mi je zelo všeč, posebej pa gostitelji, ki so nam izkazali veliko gostoljubnosti in spoštovanja. Mislim, da so taka srečanja gasilcev koristna in zato smo tembolj zadovoljni, da smo se ga tudi mi udeležili. Organizatorjem čestitam za dobro izvedeno tekmovanje.«
VARNO
VOŽNJO ŽELI DP »AGIS«
PTUJ ® 772-131
O
SOLAR Turistična TOURS, Lendava
vas vabi v Budimpešto na ogled avtomobilskih dirk FORMULE 1.
— 1L avgusta — 2 dni (1 polni penzion, ogled mesta, vstopnina), cena 880 din.
— 12. avgusta — 1 dan (kratek ogled mesta, kosilo, vstopnina), cena 490 din.
Izkoristite priložnost in si oglejte avtomobilske dirke FORMULE 1.
Prijave in informacije v Turistični agenciji SOLAR TOURS LENDAVA, telefon 36 088.
FRANZ FISCHER - poveljnik gasilcev iz Jennersdorfa: »Tovrstno tekmovanje gasilcev iz sosednjih dežel je zato da gasilci prikažejo obvladovanje z gasilskim orodjem, da bi v praksi učinkovito delovali pri varovanju svojega bližnjega. Ta srečanja negujejo tudi dobre prijateljske vezi med gasilci, saj je tekmovanje bolj častno, ki naj prispeva k zbliževanju medčloveških odnosov, prijateljstva in tovarištva. Presenečeni smo nad prisrčnim sprejemom v Salovcih. Vse je bilo pripravljeno zelo dobro. Tudi ekipe so na tekmovanju pokazale, da so dobro pripravljene.«
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Največ nesreč zaradi nepazljivosti
Prejšnji teden na pomurskih cestah ni bilo smrtnih žrtev, zato pa še vedno prevladujejo nesreče, ki so posledica vinjenosti, neprimerne hitrosti in izsiljevanja prednosti.
PREHITRA VOŽNJA
9. julija je Marija Šebjaničiz Gornjih Slaveč vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz Fikšinec proti Rogaševcem. V blagem desnem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala na nasprotni vozni pas in pri tem trčila v vozilo Marjana Vogrinčiča iz Fikšinec. Vogrinčič je bil hudo poškodovan, Šebjaničeva in sopotnica v Vogrinčičevem vozilu, Rozina Savoren, pa lažje.
KOLESARKA NEPAZLJIVA
13. julija seje zgodila prometna nesreča v Skakovcih. Voznik avtobusa Anton Vogrinčič iz Gornjih Črncev je vozil avtobus po regionalni cesti iz Gedero-vec proti Cankovi. V Skakovcih je prehiteval kolesarko Mileno Borovnjak, ko je le-ta nenadoma zavila v levo, ne da bi prej nakazala spremembo smeri. Bo-rovnjakovo so hudo poškodovano prepeljali v soboško bolnišnico.
POTEGNIL ROČICO HIDRAVLIČNEGA DVIGALA
12. julija seje poškodoval šestletni Miro Vršič s Stare Gore. Otrok je zlezel na parkirani traktor in potegnil ročico hidravličnega dvigala. To mu je zlomilo levo nogo in so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
TRČIL V ZID
14. julija seje Robert Virag iz Bučkovec peljal s kolesom z motorjem proti Sovjaku. Ko seje pripeljal do stanovanjske hiše Sovjak 114, se mu je nenadoma spraznila pnevmatika na prednjem kolesu. Virag je izgubil oblast nad kolesom z motorjem in pri tem trčil v zid ter se hudo telesno poškodoval.
TRČIL V BETONSKI PREPUST
14. julija je Iztok Kuzmič iz Gornje Radgone vozil osebni avtomobil iz Gornje Radgone proti Grabonošu. V naselju Spodnji Ivanjci je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti zapeljal na desno in pri tem trčil v betonski prepust. Pri tem se je hudo poškodoval sopotnik Rok Korošec iz Gornje Radgone.
Tovarna varilne ooreme o. o. Lendava
n '
Delavski svet Gorenja Varstroj, Tovarna varilne opreme, F Lendava, za šolsko leto 1990/91 dodatno razpisuje
tri (3) kadrovske štipendije za diplomiranega ekono sta — zunanjetrgovinska smer.	I
Prijave na razpis navedenih kadrovskih štipendij (obraze® na SPN 1) naj prosilci vložijo v 15 dneh od dneva objave r^a4/a, naslov: Gorenje Varstroj, Skupne službe, Industrijska ul 69220 Lendava.
g je
Razpisane kadrovske štipendije bodo podeljene najka
15. 9. 1990.
Kmetijsko gospodarstvo Lendava, p. o.

OTO BANKMAN - Poveljnik gasilcev mesta Ingolstadt: »Na to medpokrajinsko tekmovanje v Šalovce sem prišel kot predstavnik gasilskega društva mesta Ingolstadt, ki je partnersko mesto Murske Sobote. Prijetno sem bil presenečen nad prisrčnim sprejemom gostiteljev in bi se rad zahvalil za gostoljubje. Taka srečanja gasilcev so zelo koristna in jih moramo tudi v prihodnje še poglabljati. Gasilci upamo, da bodo nekoč izginile meje, ki nas sedaj ločijo, in da se bomo lahko še pogosteje srečevali, saj taka srečanja prav gotovo prispevajo k poglabljanju prijateljstva in medsebojnega zaupanja.«
FRANČEK GOMBOC - Območni gasilski poveljnik: »S tradicionalnim tekmovanjem gasilcev treh dežel v Salovcih smo lahko zadovoljni. Množična udeležba je dokaz, da gasilci dobro sodelujemo — ne glede na meje, narodnost in družbeno ureditev. Enote so na tekmovanju pokazale primerno znanje, s katerim smo lahko zadovoljni. Na podobni ravni strokovne usposobljenosti pa so tudi druge gasilske enote, ki se niso udeležile tekmovanja. Posebej bi rad pohvalil dobro pripravljenost enot iz Madžarske in Avstrije, zlasti pa ekipo JLA iz Murske Sobote, ki je med najboljšimi. Upam, da bomo tudi čez dve leti pripravili tako dobro srečanje, kot je bilo v Salovcih.«
ROKOMETNI KLUB BAKOVCI
IZŽREBANE ŠTEVILKE NA TOMBOLI RK POMURKA BAKOVCI
Številka dobitka	Izžrebana številka	Številka dobitka	Izžrebana številka
1	018147	36	027452
2	000186	37	030959
3	024499	38	027463
4	002985	39	027132
5	020348	40	032526
6	023059	41	017120
7	023615	42	016493
8	014638	43	008309
9	022913	44	029301
10	010726	45	030382
11	011566	46	023347
12	011567	47	009352
13	011632	48	009022
14	001867	49	005117
15	014187	50	018045
16	007312	51	011509
17	019732	52	001680
18	028770	53	012107
19	031073	54	029152
20	000907	55	031307
21	025235	56	011864
22	022295	57	013618
23	014547	58	001652
24	028156	59	027481
25	012861	60	015144
26	029130	61	011888
27	015625	62	014316
28	004524	63	011375
29	008377	64	011807
30	010220	65	028922
31	013577	66	029135
32	015957	67	018773
33	018673	68	003213
34	027544	69	029324
35	022890	70	005693
Lendava, Kolodvorska 1	p 0„
Razpisna komisija pri Kmetijskem gospodarstvu Lendava^ objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja P la in naloge:
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:	.
— visoka ali višješolska izobrazba agronomske smet — 4 leta delovnih izkušenj	jidat
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje Ka dobo 4 let.	. sprejel
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev h p-razpisna komisija pri Kmetijskem gospodarstvu Leno ■ Kolodvorska 1, 69220 Lendava, 15 dni po objavi. rokaz3 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izte prijavo.
□gjavn05’
Podjetje SOBOTA — tapetniška, mizarska in vrvarska — v stečaju
Kopališka 2, 69000 Murska Sobota
OBJAVLJA na podlagi sklepa stečajnega senata
javno dražbo
za prodajo osnovnih sredstev, drobnega inventarja opreme
in
1.
2.
3.
4.
5.
strojna oprema (lesno-tapetniška dejavnost)
drobni inventar
gradbeni objekti (proizvodni del)
pisarniška oprema
reprodukcijsko blago v zalogi (prednost ima tisti kupi v celoti).
pC k' kup®
✓
Javna dražba bo 25. 7. 1990 ob 9.00 v prostorih podje i Ogled dan pred dražbo od 8.00 do 12.00.	.. P
Interesenti morajo plačati pred začetkom javne drazo

od izklicne cene.	..vid0'
^^g|U v
Osnovna sredstva in drobni inventar bodo prodani p° no—kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. V ceno ni vračunan prometni davek.
Carinarnica Gornja Radgona objavlja javno dražbo bljenih osnovnih sredstev:
rit 100. Pr>*‘
1.	Službeno vozilo KOMBI, znamke FORD, tip tran nine 14498 ccm, leto izdelave 1980, 9 se° 993 kg. Izklicna cena je 11.000,00 din.	»d0%
। c iet° i7kI|0
2.	Službeno vozilo znamke FIAT ZASTAVA 750 L\ovart,lz 1986, prevoženih 45.521 km. Avtomobil je posK cena je 10.300,00 din.
Prometni davki niso obračunani in jih za obe vozili P^orih Javna dražba bo v petek, dne 27. julija, ob 9. uri vp ričeti niče G, Radgona. Interesenti morajo plačati pred P dražbe varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Osnovna sredstva se bodo prodajala po sistemu vid® in se poznejše reklamacije ne bodo upoštevale.
VESTNIK,
STRAN 16
Radijski m televizijski spored od SO. do BS. julija
petek
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA ČETRTEK

radio
MURSKA SOBOTA MURSKAS0B0TA »KA SOBOTAffikA SOBOTA MURSKA SOBOTA & SOBOTA MURSKA SOBOTA
530Prebujajte se z nami! (Čeprav je poletje in vas večina počiva, murski val ne m.'nije.), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno Popoldne (mozaična poleten oddaja z veliko glasbe, aktualnimi poročili in spodili, možnostjo vašega sodelovanja!), 19.00 Spored nL
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RL.
TV SLOVENIJA
9-00 Kljukčeve dogodiv-®ne: Kljukec kot Indija-9.30 B0j za obstanek, 955 Napadalnost in razdi-'nlnost — razdiralnost in ^oveška narava, 10.25 E. "augh: Vnovič v Brides-^adu, 15.55 Poletna noč, Ponovitev, 18.00 Tv dnev-"4 1, 18.10 Safari v mestu ~ zatočišče v parku, 18.40 prijateljev, angleška nastanka, 19.30 TV dnevnik 2’ W.45 Zrcalo tedna, 20.15 tamena reka, japonska do-tunt. serija, 21.10 Zakon v Cos Angelesu, amer, naniza, 22.00 TV dnevnik 3, 220 Poletna noč.
'>t0Stam LJ 2:
16.00 Izbor iz JRT 2 ali aRlitski programi, posku-Prenosi, 19.00 Števerjan 0, ponovitev, 19.30 TV Sevnik. 20.00 Recital Mar-'a,n«.Lipovšek ob 80-letnici arijana Lipovška, 21.00 Ptašajte ZIS, 22.00 Izbor t JRT 2
9.00 Radovedni Taček: tekmovanje, 9.15 Zlata ptica: Mačka in miš, 9.20 Moja družina in ostale živali, angleška serija, 3/13, 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 5/18, 10.20 Zgodbe iz školjke, 29. oddaja, 10.50 Večerni gost: Prof. dr. Anton Dolenc, 11.40 L Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana ’90, 15.55 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Iz tujih kuhinj, ponovitev, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 19.54 Utrip, 20.30 Zvezda je rojena. ameriški film,
Program LJ 2:
17.00 Šport ali satelitski programi, 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV TG, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Program JRT 2 in satelitski programi, poskusni prenosi.
TV ZAGREB
‘•inske A6}0' sP°red, mla-193o n ZdaJe- ponovitve, stu, 2j^%nik, 20.00 V me-21.45 n Zabavna oddaja, ‘Ufa, 23 n?v"ik> 22.05 Kul-3-°5 Program plus.
9.40 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Film, 21.30 Otvoritev folklornega festivala, 23.05 Dnevnik, 23.40 Šport, 0.45 Program plus.
'8,00 .^ladinski spored, J?'3" magazin, r SVS?8^ RideL l9-30 1 21.?L20-15 Argumen-■20 PZakon v L. A., 22.50 FiiJ „ske novitete, ^r, m> O.35 Mike Ham-
16.40 n08.ram
?'3O ljubezni (n), Se zZlVali, 18.00 Tri Se že)ara n), 18.30 Glas-JS 19tn S?0 Štajerski k'15 Zah? -Čas v sliki, ??ret ^ečer> 21-20 Cas v sliki,
9.00 Nedeljska (poleti, pa še ob povrhu, vas ne utrujati s težkimi
kuhinja nedeljah mislimo temami,
zato bomo manj govorili in več povedali. Obljubimo! Sicer pa je tokratni menu humoristično-glasbeno
obarvan), 12.00 Oddaja v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
9.30 Video strani, 9.40 Živ žav, 30. del, 10.35 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 4/13, 11.04 Zgodbe iz starih mest — Mostar, zabavnoglasbena oddaja, 5. del, 11.30 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika, 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo, 13.00 Video strani, 15.50 Video strani, 16.00 J. Marek: Praški pan-optikum, češkoslovaška nanizanka 2/10, 17.00 Tv dnevnik I, 17.10 Zgodba o Colditzu, angleški film, 18.45 F. Majnik: Moji konji, dokumentarna oddaja, 19.00 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2, 20.00 Mile Popovski: Vikend za mrliče, nadaljevanka Tv Skopje 2/13, 20.50 Zdravo, 22.10 Tv dnevnik 3, 22.30 Video strani.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja skuša pregnati poletno utrujenost, morda tudi kakšno bolezen — seveda, če boste poslušali zdravstveni nasvet ob 6.15!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Poletno popoldne — glasba, vaši predlogi in kritike, aktualne vesti ob 17.00 — to je naša ponudba. Za vse najmlajše pa ob 18.00 To sem jaz (Miki Roš in Danila Hradil ‘ Mohar vabita vse, ki ob radiu preživljate počitnice, da pokličete in se skupaj pozabavate. Veselo in razposajeno bo!), 19.00 Spored RL.
5.30 Prebujajte se z nami! (Ker je jasno, da najraje poslušate glasbo, ki jo sami izberete, vam ponujamo možnost — tudi tokrat bo izbor pesmi tedna ob 7.30!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Poletno popoldne (pogovarjali se bomo o aktualnih zadevah v obmurski pokrajini, še veliko več pa bomo vrteli glasbe po vašem okusu!), 19.00 Spored RL.
TV SLOVENIJA
5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna vam tudi ne bo dolgčas — seveda pa se morate dovolj zgodaj zbuditi, vsaj minuto pred), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Poletno popoldne (Kot vsak dan, boste tudi tokrat ob 17.00 deležni kratkih informacij o dnevnem dogajanju, seveda pa bomo širše govorili tudi o tistem, kar bo vas in nas posebej pretreslo ta dan!), 8.00 Spored RL
5.30 Prebujajte se z nami! (Bančne informacije, igra med vami, jutranji sotrud-niki, glasba, prijeten glas moderatorke . .. vse to tudi tokrat!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Poletno popoldne (bodite brez skrbi, dodatne slabe volje zavoljo krize pri nas, ne bo! Murski val je z vami zato, da obvešča in zabava hkrati!), 8.00 Spored RL.
TV SLOVENIJA
TV ZAGREB
12.00 Resna glasba, 12.45 Poljubi me, ljubezen moja (glasbena oddaja), 13.00
, 9.30 Utrip, 9.45 Zrcalo tedna, 14.35 Zdravo, ponovitev. 15.55 Ponovitev nadaljevank: Dragi John, amer, nadaljevanka, Dokler se ne snideva spet, amer, nad., Nori hotel, angleška nanizanka, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Mozaik, ponovitev, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 Ko se dečki bojujejo, drama TV BG, 21.40 Klic v sili, Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 19.00 Stare obrti — zaječarski lončar, izobraževalna oddaja TV BG, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kavarna, ponovitev, 20.55 Po sledeh napredka, 21.20 Igre brez meja — Italija, zabavna oddaja TV BG,
9.00 Spored za otroke in mlade, 9.30 Mozaik, ponovitev, 10.20 Rock Kompas, ponovitev, 15.55 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Spored za otroke in mlade P. L Čajkovski: Trnuljčica, angleški balet na ledu, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 J. Tey : Zadeva Franchize, angleška nadaljevanka, 20.55 Koncert orkestra iz Ligniana, 2. del, 21.50 TV ^nevnik 3, Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 19.00 Folklorni ansambel La Ca-puliero, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Marjanca ’90, 2. del, 21.05 Ohridsko poletje — Koncert komornega orkestra Slovenicum iz Ljubljane, 22.10 Žrebanje lota,
TV ZAGREB
TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA -------—-----
9.00 Mozaik, spored za otroke, 9.40 Mozaik, ponovitve, 11.15 J. Tey: Zadeva Franchize, angleška nadaljevanka, 15.55 Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Po sledeh napredka, 18.35 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 Dva filma za groš, ameriški film (ČB), 21.50 TV dnevnik 3, Program LJ 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 18.45 Alpe Jadran, 19.15 Iz tujih kuhinj, izobraževalna serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Furmanski praznik, ponovitev, 21.30 Svet poroča, 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi.
9.00 Spored za otroke, Grizli Adams, 15. del ameriške nadaljevanke, 9.30 Zakon v Los Angelesu, 8. del amer, nadaljevanke, 10.20 Mozaik, ponovitev, 15.55
TV ZAGREB
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
TV AVSTRIJA
14.00 Mladinski spored, 18.30 Šport, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lepo je biti muzikant, 21.50 Pajkova mreža (f), 23.35 Ples mrtvaških glav (f).
Drugi program
16.15 Srečanje pihalnih orkestrov, 17.00 Bosonog v posteljo (n), 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Magazin Alpe — Jadran, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 O roparjih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh (f), 21.50 Šport, 22.20 Zid (koncert Pink Floydov),
Nevarni zaliv (n), 14.05 Nedeljsko popoldne, 16.05 Ponovno odkrivanje sveta (potopis), 17.00 Drsaj (f), 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Ar-sena Lupina (n), 21.05 Skupina Memoriia, 21.35 Dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.35 Program plus
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi, 21.20 Labodje jezero (ba-
let), 23.15 Koncert.
TV ZAGREB
9.50 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Globina upa (d), 21.40 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Dnevnik. 22.25 Program plus.
9.40 Ponovitve, poletni spored, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sanjal te bom v poslednjih sanjah (n), 21.10 Kontaktni spored, 22.10 Dnevnik,
9.40 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 23.05 Dnevnik,
Poletna noč, ponovitev, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Te presenetljive živali —. Volk v vaši dnevni sobi, angl, dokumentarna serija, 18.40 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 E. Waugh: Vnovič v Bridesheadu, 12/13 angl, nadaljevanka, 20.50 Gala koncert iz Maribora, 1. del, 22.20 TV dnevnik 3,.
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Boj za obstanek, 9/12, angleška poljudnoznanstvena serija, 20.25 Napadalnost in razdiralnost, Družina in nasilje,
izobraževalna
oddaja
TV AVSTRIJA
TVSA, 20.55 Regionalni programi TV Ljubljana studio Ljubljana, 22.55 Izbor iz JRT 2
TV AVSTRIJA
14.00 Mladinski spored, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Magnum (n), 22.10 Prepadi (tv f), 23.40 Ljubi očka, šestnas let mi je (f). Drugi program . .
17.00 Vinarji, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Tri dame
z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Armada.
TV AVSTRIJA
14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čudoviti planet, 21.07 Z dediči mili-
jonov, 22.15 Poletje rajev (f).
Drugi program
16.45 Veliki Nil, Usmeritev, 18.00 Tri
samu-
17.30 dame
z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz,
14.00 Mladinske oddaje, 18.00 magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekmeci na stezi (f), 21.55 Rdeče, zatočišče (f), 23.40 Smrtonosna grožnja (f).
Drgi program
16.00 Šport, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tri dame z žara, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vincent van Gogh (f), 22.10 Čas v sliki, 22.35 Šport, 22.40 Noetova barka,
[TV ZAGREB
S
9.45 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.50 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.25 Program olus.
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Zabavne oddaje, 22.00 Videoteka, 23.05 Sončni zahod (f).
Drugi program
11.00 Otvoritev Salzburških iger 1990, 17.15 Svet živali, 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Notranje- ( politična oddaja, 21.05' Spekter, 22.10 Cas v sliki,
Sor’	mat>-
t,1« C a °troke. 10.40 n0>keSe?kajas L del «ki Ce' '6 5o T 16:45 v'de° j J Plesi i7 keP' madžar-? '7 3^?° Za upoko-n 18 Onka' l7-40 Re-J J!”! Proor- Okno, sluzav Man"1’ 190d Vpra-C*' 20 05°n 19-30 TV »Ora 2 a ^rUgl teden
AŽ 8°^ kV'Šku’ 6 O.2o p, Samo nada-0'asbeni film.
TV MADŽARSKA
10.15 Polip, pon. 11.15 Panorama, pon. 12.15 Oddaja v romunščini. 15.10 Moja domovina, španska serija. 16.10 Hišni prijatelj. 16.20 Želeli ste. 18.00 Savaria ’90, plesi. 19.30 TV dnevnik. 20.30 Naslada se začne ob polnoči, film. 22.15 Parabola, zunanja politika. 22.45 Tekmovanja dobre volje. 23.25 TV dnevnik. 23.50 Zakonca Ceausescu, proces in likvidacija.
S.00 Biblijsko sporočilo. 7.« Ponovi«. Teto ’trto
8.05 Za otroke. 9.00 Diamant smrti, poljska serija. 9.55 Manastir Morača, kratki film. 15.00 Pri strehi sveta. 16.30 Dolina dvorcev v Španiji. 17.05 Verske minute. 17.25 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mednarodno letališče, ameriški film. 21.50 Potepuh, brezdomec, 1. del. 22.25 Telešport. 23.35 Video strani.
Delta. 9.10 Sofja Kovalev-
skaja, 2. del. 10.25 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora; madžarski pisatelji iz Romunije. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja; Socialna politika Horthyjevega režima. 20.25 Sladoled brez košarice, TV film. 21.50 Delavnica Marosvasarhely; Rekviem. 22.40 TV dnevnik.
nija, Linda. 10.25 Prenos
zasedanja Parlamenta. 16.55 Panonska kronika.
17.10 Ecranul nostru, v romunščini. 17.40 Lovčev sin, nemška serija. 18.10 Zoltan Bay, portret. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 9. del italijanske serije. 21.15 Skupščinski dnevnik. 21.45 Studio ’90, kulturni TV tednik. 22.45 Tekmovanja dobre volje, pregled. 23.35 TV dnevnik.
OM, Your English Magazine. 10.10 U. K. Today, tečaj angleščine. 10.55 Studio ’90, pon. 12.00 Magazin za menadžerje. 17.00 Video novice. 17.15 Gad, kratki film. 17.35 Magazin Alpe-Jadran. 18.05 Bolnica na robu mesta, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Humorist Jozsef Feher. 20.50 Pop ga-la. 21.20 Novi svet, zunanja politika. 22.05 Boks.
TV MADŽARSKA
10.20 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Kratki filmi. 17.50 Velemesta sveta; London. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 85. del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Vi-deoklipi. 21.55 Potepuh, brezdomec, 2. del. 22.30 Tekmovanja dobre volje.
°v£N
»lit


da	se d l30 ve"k' met, 0 katerem že dolgo sanjaš. To-
ga rJ “ltro boS sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem druge-Urice0' Pa 3e realnost- A kljub temu boš preživela prav prijetne komn "'oživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel skuša'r°im'S med sv°jim' željami in možnostmi. Nikar pa ne podi nrJ . konca vztrajati na svojih načelih, kajti posli se lahko tu-Prav hitro izjalovijo.
lahkot' Pad tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te PravlieJv.r°4 temperament zapelje precej dlje, kot pa si bila pri-kai na na,lt'.‘ Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne ča-On. pekaj, kar morda sploh ne bo prišlo.
prilo£ Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje sloven1051'’ k* s’ j"1 P° neumnost> zapravil. Obeta se ti težak po-kasnP;«Sfsta.nek 'z katerega pa boš lahko potegnil dober nauk in
raje bk N.e razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak izlet k' r'St' nastalo situacijo. Partner te bo povabil na prijeten Čenll _ ba se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presene-On- v delovnem mestu.
hastaio ■r s' .'skal *° s* tudi našel. Vprašanje je le ali boš uspel Pobral Sltuac'j° tudi popolnoma izkoristiti, ali pa boš ponovno škoda Sam° smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res žato^e "loskusila si — a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, he. pa e °z<raj na pretekle neuspehe ampak živi za bodoče uspe-kortcu «ner ,te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na On- ste skVPaJ prekipelo.
UsPeh N V,ni ^as Je ^e’ da se tudi tebi posreči doseči vsaj majhen vne stra . ar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s poziti-PfeživM9’■ osl°vni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in kako et> Prost vikend.
LEV
DEVICA
Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlia saj je resnica nekaj povsem drugega.	J ’
On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo če prav se ti drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previd-nost ti vsekakor ne bosta škodila.	K •
Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz nre-teklosti.
On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternati va. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drueeea kot pa doslej.	s B >
Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar pa raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem druga-
čne načrte.
On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela ; 1 . odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo nasRdmi dan ^o^mw wa bo ostai-za ka' - bodšneai
Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta ki se ti »e
po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zakomnr do 8°.mota trebno bo kar precej spretnosti in domiselnost^ da se boš izkona' la iz nastale situacije.	se Dos •zkopa-
On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo nenrii«.
okus neuspeha. Najbolje seje zakopati v delo, saj boš^akoT 3?' treje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstari tud?jhl-ŠKORPIJONnejša alternativa ...	laja tudi prijet-
TEHTNICA
1990
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
Ona: Cas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša.
On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal — in to upravičeno.
Ona: Čeprav bo vse skupaj izgledalo še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna veza odvisna predvsem od tebe.
On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten razgovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo ...
Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato pa začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar...
On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil.
Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne.
On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni, ti bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem.
STRAN 17
kino
V KINU PARK MURSKA SOBOTA
20.	julija ob 18. in 20. uri amer, drama OBTOŽENA
20.	julija ob 22. uri etot. film REŽISER PORNOGRAFSKEGA FILMA — nočni kino
21.	julija ob 18. in 20. uri amer, krim. film NOČI V HARLEMU. Režija: Eddie Murphy, vloge: E. Murp-hy, Richard Prior idr.
ZVEZDNIK EDDIE MURPHY V VLOGI REŽISERJA! V NOČNEM KLUBU CVETO ZABAVE IN KOCKANJE. NANJ SO VRGLI OČI GANGSTERJI...!
21.	julija ob 22. uri erot. film REŽISER PORNOGRAFSKEGA FILMA — nočni kino
22.	julija ob 18. in 20. uri amer film NOČI V HARLEMU
24. julija ob 18. in 20. uri akc. film v TIGROVEM GNEZDU
inuivK iviz. iov isl, raece oarve, prodam. Črenšovci 2 b. M-9898 MOTORNO KOLO ZNAMKE TOMOS PUCH, 175 ccm, letnik 1960, vozen, prodam. Odranci, Kovaška 3. M-9848
ZASTAVO 101, prevoženih 34.000 km, prodam. Petanjci 91.
M-9849
MOPED (tri prestave) in lok s streho za traktor prodam. Jože Mužinčič, Ša-farsko 29, Ljutomer. IN-14308
ZASTAVO 750, registrirano do junija 1991, 126 P, v nevoznem stanju, in etažni štedilnik za centralno ogrevanje, zazidljiv, prodam. Branko Klemenčič, Bučkovci 34, ® (069) 86-000 dopoldne. IN-14309
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. ® 26-551. M-9906 ■
GOLF J, letnik 1978, prevoženih 77.500 km, registriran do junija 1991, dobro ohranjen, prodam. Viljem Čerpnjak, Murska Sobota, Prešernova 49, ® 22-426. M-9910
AUDI 80, dizel, model 85, prodam. Informacije po ® 21-345. M-9912 GOLF, bencinar, karamboliran, prodam. Bjedičeva 4, ® 24-997. M-9913 FLORIDA, letnik 1989, naprodaj. Lendavske Gorice 115, S dopoldne 75-424. M-VL
GRADITELJI POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
če 46. M-9957
MLADO KOZO prodam. ® 87 526, Stara-Nova vas 44 a, Križevci pri Lju-tomeru. IN-14316
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Hajdinjak, Sp. Ščavnica 16. GR-13792
posesti
PRODAM
PRODAM
25. julija ob 18. in 20. uri akc. filir. v TIGROVEM GNEZDU
* * * ■ ■ ■ ■
26. julija ob 18. uri avstralska kom. DRŽI SE
KINO KUD ŠALOVCI
21.	julija ob 21.30 uri amer, glasb, kom. LAK ZA LASE
22.	julija ob 21.30 uri erot. film REŽISER PORNOGRAFSKEGA FILMA
Prodam
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
MOTORNA
U VOZILA
PRODAM
OSEBNI AVTO LADA RIVA 1300, star 2 leti, registriran do aprila 1991, ugodno prodam, ® 26-101 (po 16. uri) M-DR
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1987, december, ugodno prodam. ‘S? 36-065 (od 6. do 14. ure). M-OP
MZ 250, star dve leti, prodam. Jerebic, Melinci 106. M-9851
JAMAHA DX 21 in JAMAHA PRS 6 po ugodni ceni naprodaj. 'S' 46-359. M-9853
DIANO dobro ohranjeno, registrirano do aprila, prodam. Lipovci 19.
M-9854
NOV TOMOS AVTOMATIK prodam 15 odstotkov ceneje. Možnost odplačila v treh obrokih. Informacije: ® 23-068. M-9856
ZASTAVO 850 prodam. Franc Mihalič, Večeslavci 91. M-9858
FIAT 125 P in ŠKODO 100 prodam. Šalamenci 33. ® 45-079. M-9859
ZASTAVO 750 DE LUX, vozno, registrirano, in videorekorder Samsung prodam. Lipovci 65. M-9869
FIAT 750, neregistriran, strešno opeko zareznik, in tridelna okna z roletami, rabljena, prodam. ® 76-386.
M-9872
RENAULT 4, letnik 1983, prodam za 20.000,00 din, Domajinci 4. M-9874 DVA GOLFA, dizel, obiralnik za koruzo, enovrstni, traktor IMT 558 in tri krave prodam. Makari, Andrejci 54. M-9882
NOV BT 50 S (40 odstotkov ceneje) in peč za centralno ogrevanje, prodam. Nedelica 124, ® 72-127.
M-9896
BMW 318 i, letnik 1984, prevoženih 90.000 km, prodam za 135.000,00. Odranci, Panonska 6. M-9923 RENAULT 4, registriran, prodam. Murska Sobota, Partizanska 17.
M-9924
WARTBURG, letnik 1979, prodam. Večeslavci 29. M-9925
MOPED AVTOMATIC, malo rabljen, prodam. Elizabeta Sep, Murska Sobota, Stara 8. M-9927
ŠKODO 100, registrirano do 26. junija 1991, prodam. Šadl, Krajna 22 d, ® 46-559. M-9929
125 P (lahko tudi po delih), prodam. Žido, Bakovci, Kroška 15. M-9930 BMW 318 i, letnik 1981, in JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. G. Bistrica 206. ® 70-438 — Alojz. M-9935 ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, prodam. Dolič 109. M-9936
OPEL REKORD, 1975, motor obnovljen, in zastavo 750, oba neregistrirana, prodam po delih. Martjanci 74. M-9942
Ribe in pica Hotiza Osmica!
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
SILAŽNI KOMBAJN SIP, star eno leto, prodam. Ivanci 33. M-9846 KOMBAJN MASSEY FERGUSON, nemški, pripravljen za žetev, v zelo dobrem stanju, prodam. Helena Bez-nec, Mačkovci 33, ® 77 145. M-9879 KOMBAJN EPLLE 211 in puhalnik tajfun prodam. Kovačevci 4. M-9885 KOSILNICO LAVERDA prodam. Možnost odplačevanja. ® (042) 51 074. M-9900
Jože TITAN
lesostrugarstvo
izdelava stopniščne in balkonske ograje stopnic
predelnih sten drobnih lesenih predmetov in celotna montaža stopnišča
Krog Murnova 13
69000 Murska Sobota
S 069/26 159
PUHALNIK ZA SENO in obračalnik SIP, v dobrem stanju, prodam. Rozika Jurkovič, Podgorje 9, Apače. M-9917
TRAKTOR IMT 560 in steyr, 18 KS s koso, prodam. ® 23 421. M-9938
TRAKTOR STEYR 180 a, 30 KS, z jermenico, koso, plugi, branami, in manjši voz z gumijastimi kolesi, prodam. Adrijanci 5, 69203 Petrovci ali ® 22 210, interna 204. M-9940
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Prosečki vasi, 80 arov sadovnjaka, možen dokup obdelovalne zemlje, prodam. Gostilna Gergjek, Tišina. M-9808
VINOGRAD, 15 arov, in sadovnjak, 2 a, s kletjo in bivalnim prostorom v Čentibi pri Lendavi ugodno prodam. Informacije dobite po 'S? 75 990. LE-12792
TRGOVSKO STANOVANJSKO HIŠO v Rogašovcih št. 6: dva trgovska lokala s pritiklinami v pritličju, velika 125 m2, v etaži stanovanje, 89,50 m2 in dvorišče, 178 m2, zadaj urbanistično urejeno (njiva velika 1005 m2), predvideno za stan, gradnjo, naprodaj. Druge informacije po '3? (069) 26 666. M-9847
STAREJŠO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in 20 arov zemljišča v Moščancih 26, prodam. Informacije: Murska^Sobota, Gregorčičeva 25. M-9852
HIŠO V SREDIŠČU DOBROVNIKA in pse šarplanince ugodno prodam. Stanislav Papič, Dobrovnik 2^5. LE-12754
GRADBENO PARCELO - NJIVA, 16 arov (voda, elektrika) prodam v Filovcih, Trnski breg. ® 23 715, interna 45, Domonkoš, ali popoldne: 24 258. M-9907
ZEMLJO, primerno za vinograd ali nasad, prodaih. Andrejci 58, M-9915 GRADBENO PARCELO V PETI-ŠOVCIH, Lendavska 12, prodam. ® dopoldne: 75 424, zvečer 36 666. M-VL
HIŠO V III. GRADBENI FAZI V PUCONCIH prodam. ® po 20. uri: 75 482. M-9904
NJIVO NA MELINCIH, blizu Odra-nec in Bistrice, 28 arov, prodam. Petanjci 9. M-9931
GARAŽO v okolici Lendavske ulice vzamem v najem. 'S? 25 342, po 19. uri. M-9945
VINOGRAD V BOGOJINI prodam Primerno za počitniško hišico. “S? 23 225. M-9952
NEDOGRAJENO HIŠO na lepi legi v Krogu, po ugodnih pogojih prodam. ® (063) 852 220. MOP
HIŠO ali parcelo, primerno za obrt, v M. Soboti ali okolici kupim ali vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-9953
STEP, star eno leto, prodam. ® 70 438, Alojz. M-9935
AVTOPRIKOLICO prodam. Kovač, Razlagova 14, M. Sobota. M-9950 ŽAGAN LES za ostrešje, 11 x 12, prodam. ® 68 044, zvečer. GR-13788 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80-ba-sno, ugodno prodam. ® 74 014, od 16. do 18. ure. GR-13790
KOMBINIRKA MIO STANDARD PET OPERACIJ, novo avtoprikolico, ugodno prodam. Žihlava 12, p. Videm ob Ščavnici. GR-13793
BARVNI TELEVIZOR ORION (japonske izdelave), ekran 42 cm, daljinsko upravljanje, deklariran, brezhiben, rabljen 3,5 leta, prodam ža 2.600,00 din. ® (069) 74 511, int. 246 — dopoldne, popoldne in ob koncu tedna 23 642. M-9954
VARILNI APARAT VARMIG 250 ugodno prodam. ® 70 175. M-9956 VINO, šmarnico, prodam. Franc Fras, Dokležovje 187, ®41 233. M-9963
trgovina TL indijk sh&p
Murska Sobota
Kocljeva 12 b
— moška in ženska modno oblačila iz Italije
- torbice • unikatni kristal
J

zaposlitve
KV AVTOKLEPARJA IN AVTOLIČARJA s prakso zaposlim takoj. Matija Kuzma, Črenšovci. M-13449 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlimo. Gostilna pri STUDENCU, Nedelica, ® 72 146. M-9802
PRODAJAUKO ŽIVILSKE STROKE zaposlim. ® 26 128, od 15. do 20. ure. M-9897
DEKLE za strežbo zaposlimo takoj. Caffe bar Libertas, Lipovci. M-9953
MIREN, pošten, dobrosr® fant, star 37 let, želi spoznati primerno dekle, staro od 30 do 35 let.» otrok ni ovira. Sem nekadilec ir tM koholik. Oglasite se na šifro: V D' JE JE LEPŠE. M-9962
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Popravljamo vse vrste zamrzoval®" skrinj. Ce vaša skrinja pušča W ' rosi ali se na njej nabira led in neP kinjeno dela, pokličite. Delo op«^ mo strokovno s triletno tnih stroškov ne zaračunavamo. L: tič, Zagrebška pot 54, Ptuj, * v’ 774 806. M-9961
PREKLIC!	.	.
Preklicujem zaključno spri&va končani Živilski šoli - smer ® letnik 1970, Franc Vrbnjak, H« - Mota 75. GR-12787
MORJE! MORJE!
Sobe
ODDAJAMO SOBE V KARSKL Možnost kuhanja-formacije po ® (58) 611 828.
kupim
nn
ŽIVAL!
PRODAM
OREHOVE PLOHE, 5 cm, manjšo količino, kupim. ® 48 741. M-9881
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO
BCS kupim. Andrija Senčar, Macinec 37. 42306 Macinec. IN-14310’
OBZORJE
GORNJA RADGONA d.o.o.
3
organizira ogled dirke FORMULA 1 v BUDIMPEŠTI 12. avgusta 1990. Prijave sprejemajo v videoteki VHS (Gorčan-Uršič v zaklonišču) na Lendavski v Murski Soboti vsak dan od 18. do 20. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure do 2. avgusta.
Hvala za zaupanje!
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. ® 24-742. M-9888
GOLF, DIZEL, prva registracija 20/5 1984, prodam. ® 21-302. M-9889
LADO 1500 in FIAT KOMPANJO-LO prodam. ® (069) 78-700. M-9890
VISO SUPER E, letnik 1983, prodam. ® 22-918. M-9893
GOLF JL in ŠTEDILNIK PRLEKIJA za centralno ogrevanje, nov, prodam. ® 23-947. M-9943
ZASTAVO 101, letnik 1978, v dobrem stanju, prodam. Bakovci, Partizanska 24. M-9944
126 P, letnik 1981, prodam. Rakičan, Panonska 6, ® 23-473.
ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1986, zadnji del karamboliran, ugodno prodam. Puconci 31. M-9947
ZASTAVO 128, letnik december 1986, prodam. Krančič, Borejci 3, ® 46-124. M-9948
ZASTAVO 750, letnik 1976, ugodno prodam. ® 74-568 ali 74-242 dopoldan. GR-13791
FORD CAPRI, letnik 1972, 1500 ccm, generalno obnovljen, prodam. ®81-503. IN-14314
VW 1200 J (hrošč), letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. ® 42-339. M-OP OPEL REKORD CUPE, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. ® 42-339. M-OP
FIAT UNO 55 S, letnik 1986, kovinske barve, ugodno prodam. ® 76-884. M-9955
DIANO, letnik 1981, prodam. Šuklar, Mladinska 52, M. Sobota, popoldne. M-9958
ZASTAVO 750 L, letnik 1981, ugodno prodam. Mihelič, Velika Polana, ® 70-590. M-9959
OPEL MANTA 1.6, letnik 1974, prodam za 11.000,00 din. Finžgarjeva 18, Radenci. M-9960
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, © 76 070. M-MM
NESNICE, male jarčice, pasme hisex, RJAVE, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ‘S? 77 686. M-MM KOZE, enoletne in dvoletne, visoka mlečnost, čistokrvne (alpske, sanske), matično rod iz Francije, nujno prodam. ® do 8. ure (042) 843 910 in po 20. uri zvečer. IN-14306
MALE PUJSKE prodam. Strukovci 49. M-9861
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 36. M-9914
KOZICO IN KOZLIČKA prodam. Martjanci 27. M-9916
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 43. M-9928
MLADE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom in MITSUBISHI COLT 1200, prodam. Mlajtinci 26. M-9932 KRAVO, kontrola A, visoko brejo, prodam. Moščanci 21, S* 77 031. M-9934
MALE PUJSKE, stare 9 tednov, in oljne repice (ripsa) prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-NM
KRAVO, staro 4 leta, brejo 9 mesecev, prodam. Satahovci 48. M-9951
razno
PRODAM
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik); Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. trimesečje 1990je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DOMAČE VINO (šmarnico) prodam. Tropovci, Kolesarska 82. M-9641
PRIKOLICO BRAKO in MOPED BT 50, prodam. Horvat, Beltinci, Gregorčičeva 43. M-9850
ŽAGO na traktorski pogon prodam. ® 81 638. M-OP
MANJŠO STISKALNICO, zamrzovalno skrinjo in hladilnik prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 25. M-9852
VISOKOTLAČNO BALIRKO BA-UC prodam. ® 48 402. M-9855 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. ® 26 093. M-9857
ZVOČNIKE, 2 x 180 W, in mikser, 6-kanalni, ugodno prodam. ® 46 337. M-9868
BELO MEŠANO VINO, 300 1, ugodno prodam. ® 79'249. M-9871 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. ® 87 052. M-9873
SLAMO Z NJIVE, večjo količino, prodam. Puževci 4. M-9878 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK in kuhinjske elemente prodam. Cankova 80 e. M-9891
KROGLE ZA BALIRANJE, nove, in glasbeni avtomat ami (juke box) prodam. Gostilna Nad, Bakovci, ® (069) 76 087. M-9894
STROJ ZA UPOGIBANJE PLOČEVINE, do 08, dolžina 2 m, prodam. ®(062) 775 371. M-9901
SLAMO Z 1 ha prodam. Stanetinci 33, pri Kapeli. ® (062) 302 356. M-9903
BOBNE TAMA IN RHYTAM COM-POSER TR 626 ROLAND nujno prodam. ® 22 082. M-9908
KORUZO V ZRNJU prodam. ® po 19. uri: 41 973. M-9918
OTROŠKO STAJICO, dobro ohranjeno, prodam. ® zvečer: 26 379. M-9919
TELEVIZOR, CRNO-BELI, in radio, ugodno prodam. Vrtna 2, stanovanje 1. M-9920
KORUZO V ZRNJU ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-9921 BARVNI TELEVIZOR RIZ prodam. ® 26 222. M-9922
VINO, ŠMARNICO IN RDEČE, prodam. ®41 026. M-9926
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Bodonci 9. M-9937 DVOOSNO PRIKOLICO, prekucno, in dvabrazdni plug, visoki klirens, ugodno prodam. Dobrovnik 160. M-9939
ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI oddam dvema študen-tkoma. ® 21 688. M-9899
NOVO
Najhitreje, najceneje in najenostavneje od načrtov do ključev s skim, inštalacijskim, gradbenim, obrtniškim in projekta11 ’ podjetjem TIGOP d. o. o., BELTINCI, Panonska 88 Telefon I
NOVO
41 -242	l; Je«t
K sodelovanju vabimo tudi obrtnike! Posebna ugodno® • mesečno odplačilo za stavbno pohištvo!
--------------:----TIGOP, Beltinci d. o. o.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, ogrevano, prodam ali zamenjam z doplačilom garsonjero. ® zvečer: (069) 77-074. M-9860
Razno
ŽALUZIJE IN ROLETE v večbarvnih odtenkih izdelujem in monitiram. ® (061) 722 645. M-9727
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSE VRSTE FASAD TER OPRAVLJA DRUGA GRADBENA DELA. ® (042) 843 915. M-9845
FANT, star 32 let, s kmetijo, išče dekle primernih let za skupno življenje. Resne interesentke lahko dvignejo naslov v upravi Vestnika. M-9876
STANOVANJE IŠČE 61-letni upoko-jenec. Za uslugo pomaga pri delu. Ponudbe na upravo lista. M-9880
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, št. 31428-6, izdane pri KZ Pa-nonka Murska Sobota. Ernest Mihelič, Andrejci 15 a, p. Martjanci. M-9892
29. JULIJA
VABLJENI NA ANINO PROŠČE-NJE s plesom. Za obisk se priporoča gostilna NAD, Bakovci. M-9894
gostilna železM beznovci obvešča SVOJE GOSTE IN JAVNOST, da smo ob . preureditvi in moderni J kuhinje
POPESTRILI GOSTIŠ
storitve
Poročni meni I P0' 10. avgusta pa vani	CeHe
stregli tudi s PICAMI-konkurenčne.
VABLJENI
MANJŠO DELAVNICO ALI NEKAJ PROSTORA V VEČJI vzamem v najem. ŠARDI, Kidričeva 18, ® (069) 24 046. M-9870
mizarstvo
RUDI KAMPUŠ -
Radgona vam ponuja
— izdelavo krst P° - pogrebno opre”10 - dekoracijo na d - dostavo krst ter — prevoze pokojni
Informacije in JproEKlrJI^ (069) 74-035, NEPR^E konkurenčne
ZAHVALA
Mirno in tiho je po težki ^^pa! 55. letu starosti v Gospodu , moj dragi mož, oče, sin in
Koloman Peterk^
iz Bakovec
do^ V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnik00’’s[a!i0 sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutKi	za .
strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopk° jza“ maše in ga v tako velikem številu pospremili na nj°e Posebna zahvala gre družinama Baler in Bagari, ki težkih trenutkih nesebično pomagali. Posebej se osebju pljučnega oddelka v Rakičanu. Iskrena hvat%es^e-za tolažilne besede evangelija in pevcem za pesnn s psaV^i-hvaljujemo se tudi tovarišici Voroševi za besede sl° za nu krajanov in DO Mlinopek ter glasbeniku udari15 grano Tišino na njegovi zadnji poti
MarU" v tišin0'
Bakovci, 2. julija 1990
Žalujoči: žena Ana, hčerka Jožica, sin Drago, sin Jan no, brat in sestri z družinami

VESTNIK, 1fl
STRAN 18
Hladen je tvoj grob, tvoj zadnji dom, a v srcih naših bivaš ti, tu je tvoj večni dom.
ZAHVALA
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil
Radovan Salajko
iz Dolnje Bistrice
nam Padajo iz oči, pred nami je še tvoj obraz. Odšel si ti-2’hvalini?°:brez^^ mirno spiš in čakaš nas.
jujemo se vsem tistim, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na poslednjemu domu.
, Žalujoči: sestri, mama in drugo sorodstvo
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
N SPOMIN
21. julija bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Jože Kološa
iz Sela
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in poslednji dom krasite s cvetjem.
ŽALUJOČA DRUŽINA KIANEC
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
Štefan Temlin
upokojenec iz M. Sobote
OD NJEGA SMO SE POSLOVILI V SOBOTO, 7. JULIJA 1990, OB 15. URI NA POKOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI.
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce, nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne.
V SPOMIN
14. julija je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Karel Buzeti
>	iz Rakičana
icMnoslit-
isimo tvoj glas in čakamo, da se vrneš, a ostaja le ^vala vsem v- Prazn'na> ki jo polni bolečina.
’ se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
letu	ZAHVALA
nas je po daljši bolezni zapustila naša draga žena, tašča, babica in prababica
Marija Hozjan
b ^oki -	iz Odranec
°St' Se ’skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, loj t h ka^01?’ Rrkiateljem in znancem, ki so nam v najtežjih Je>ji dar .' Pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli 1^ k Pem^3''- Vence> cvetje in za sv. maše ter jo v tako le-'f; । ahva]aSteV?u PosPremili na njeni zadnji poti.
jn®,zuPn>ku za pogrebni obred, pevcem za odpe-or. Jožetu Zadravcu za lajšanje bolečin na do-mu ter govornici KS.
sern še enkrat — iskrena hvala!
, Odranci, 5. julija 1990
* ^habet*8"’ hčerka Marija, sin Štefan z družino, hčerki a z družinama, sinova Karel in Venčeslav, vnuki, Vnukinje, pravnuki in pravnukinje
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
barija Korošec
roj. Horvat iz Mostja
?hQ Se z h
0,11 in zna'jUjerno vsem sorodnikom, botrini, so-Cem> ki ste jo pospremili na njeni
g-kap!an zadnjiP0ti.
nu za obred in pevkam za odpete y žalostinke.
171 $e enkrat — iskrena hvala!
ni|k [jra Ze’ Adolf in Štefan z družinami ter z ženo Katarino in malo Ines
KOLEKTIV PETROLA TOE MURSKA SOBOTA
Solza žalosti, bolečine te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti, dragi sin in brat.
V SPOMIN
14. julija mineva leto, odkar nas je tragično zapustil dragi sin, brat, stric in bratranec
Branko Magdič
iz Spodnjega Kamenščaka
Dragi Branko! Pogrešamo te. Za teboj so ostali le sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, bratje z družinami ter sorodniki
Bolezen je bila močnejša od življenja . . .
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega in skrbnega moža in očeta
Štefana Temlina
Solza bo tvoj grob rosila, dokler naju ne bo smrt združila . . .
V SPOMIN
23. julija bo minilo leto, polno bolečine, odkar meje zapustil moj dragi mož
Franc Klekl
Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in obiskujete njegov grob!
ŽALUJOČA ŽENA
iz M. Sobote
D. Šumenjaka 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Horvatu in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso zdravniško pomoč, g. župniku za tako lepe poslovilne besede, pevcem, govorniku podjetja Petrol za lepo slovo in sosedom za pomoč.
Žalujoči: žena in sin Branko z družino
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k’te'ro vmes povedal, pa me tišči teptan — nad mano grob prerani.
(O. Župančič)
V SPOMIN
24. julija bo minilo leto bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet
Anton Recek pismonoša -iz Večeslavec
Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Dom je prazen, dom je tih, tebe, draga mama ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je 1. julija v 75. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sorodnica
Helena Vlaj-Poredoš
iz Šalamenec 72
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem smodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala velja g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Ernestu Drvariču, gasilcem, sodelavcem iz SGP Pomurje in Mure.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Niti zbogom nisi 'rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in zet
Franc Gjergjek
iz Dankovec 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste darovali vence in šopke ter ga pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS in gasilskega društva za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo patronažnim sestram, prejšnjim sodelavcem Tovarne mlečnega prahu M. Sobota, sinovim sodelavcem KEMA Puconci in gasilskim društvom.
Dankovci, 27. 6. 1990
NEUTOLAŽLJIVI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Ernest Grabar
iz Sela
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali.
Vsem lepa hvala za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo 'se vsem, ki so prišli od blizu in daleč in našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala za lepo opravljen obred duhovniku iz Križevec v Prekmurju, gasilskemu društvu, pevskemu zboru, ZB in kolektivu OŠ Prosenjakovci ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njegovi najdražji
l|k
-1---------------------
1990
STRAN 13
v besedi in sliki
MLINA NA MURI NI VEČ
Vsaj takšnega ne, kot srno ga bili navajeni gledati v najrazličnejših prospektih, vodnikih in drugih turističnih publikacijah, oz. če smo ga obiskali kot posebno turistično zanimovost. Nenaden dvig reke Mure, nekaj debel in že je bila katastrofa tu. Pogonski mehanizem mlina, ki je plaval na reki Muri (oba čolna — kompa, mlinsko — pogonsko kolo in zobata kolesa) je reka Mura odnesla.
Ta mlin je bil edini te vrste ob vsej 555 km dolgi reki Muri. Žalostno je, da sploh ni bil spomeniško zaščiten, tako da je njegova usoda skoraj vprašljiva. Skoraj smo zapisali zato, ker so se takoj prebudili ljutomerski odgovorni in začeli z akcijo. Najprej bodo skušali najti ostanke pogonskega dela mlina. Eden od
Iskanje ostankov Babičevega mlina je bilo v prvih dneh zelo oteženo, saj je bila Mlura zelo narasla in je ponekod zalila celo dovozne poti do reke. Enega od čolnov so našli pri Melincih, vendar je tudi ta na pol potopljen.
TURNIŠČE	s
Ko spregovorijo »starine«
Prvi etnološki tabor v Pomurju je bil v Turnišču. Med 35 udeleženci je bilo tudi 5 poljskih gostov. Mladi raziskovalci so bili navdušeni nad bogato ljudsko kulturo in ljudmi.
Konec minulega tedna so mladi etnologi na sklepni prireditvi enotedenskega mladinskega tabora predstavili rezultate svojega dela v Turnišču in okoliških krajih. To je bil že šesti etnološki tabor v Sloveniji in prvi v Pomurju. Pred tem je bila etnologija vključena kot ena od raziskovalnih dejavnosti interdisciplinarnih taborov. Letos so taborniki dobili zatočišče v turniški osnovni šoli, kjer so jim ponudili idealne razmere za delo in bivanje. Prišli so iz vse Slovenije in medse sprejeli tudi pet Poljakov. Ta-
skupin, in sicer v skupino za raziskovanje ljudskega pesništva, tradicionalne arhitekture, domače ljudske obrti, Židov v Prekmurju, etnopsihologije, kjer so nekateri preučevali sorodstvene vezi, druge pa so zanimali priseljenci iz Jstre na Kobilju in Peti-sovcih. Člani video delavnice so vse zanimivosti in značilnosti dela posneli na video trakove, ki so jih zavrteli tudi pred občinstvom na sklepni prireditvi. Tam so razstavili tudi stare predmete, ki so jih zbrali po hišah ter jih nekoliko restavrirali in pripravili za
Stare predmete, ki so jih mladi etnologi zbrali po hišah, lendavski muzej, kjer naj bi odprli
bor je vodil domačin Štefan Skledar, skupine dijakov pa v glavnom študentje. Ti so kot mentorji svetovali in pomagali srednješolcem in nekaterim osnovnošolcem pri spoznavanju etnološkega raziskovanja. Naučili naj bi se predvsem opazovati življenje ljudi, njihove običaje in kulturo sploh ter se prepričali, da je etnologija živa veda. Udeleženci so bili razdeljeni v več
bodo spravili v tudi etnološki oddelek.
Foto: Andreja Pirher
ogled. Prihodnje leto naj bi jih razstavili še v Lendavi, kjer se bodo srečali slovenski in hrvaški etnologi. Prizadevali pa si bodo, da bi pozneje te predmete spravili v lendavski grad, kjer naj bi v muzeju odprli tudi etnološki oddelek.
Taborniki so v Turnišču preživeli teden dni, ki si ga bodo vsi zapomrtili kot nepozabno doži-
Nastopajo:
Tomislav Ivčič z ansamblom 5. AS
Štajerskih 7 Simona Weiss plesna skupina Stil
V soboto, 21. julija, ob 20.00 bo na letnem kopališču v Radencih velika zabavnoglasbena prireditev
Radenski gostinci bodo poskrbeli za bogato kulinarično ponudbo intiladno pijačo.
Prodaja vstopnic pri bazenu v Radencih pred prireditvijo.
čolnov je obtičal nekje pri Melincih in ga bodo takoj, ko bo mogoče, pripeljali nazaj v Veržej. O mlinskem kolesu in drugem čolnu zaenkrat ni nobenih sledi. Ker gre za pravo katastrofo, ki je posledica divje in narasle reke Mure, bodo skušali dobiti denar za obnovo mlina iz republiškega sklada za elementarne nesreče, pri kulturni skupnosti Slovenije in Zavodu za spomeniško varstvo. Seveda bodo po vsej verjetnosti na pomoč priskočili tudi drugi, predvsem turistične organizacije, ki so svojim gostom razkazovale mlin kot turistično zanimivost, turistična društva pa bodo morala pomagati pri obnovi. V prvi vrsti je poklicano domače turistično društvo, seveda pa bo pomoč drugih, tudi pri samem postavljanju, dobrodošla. Pravzaprav časa ni veliko. Last-
nik mlina Vladimir Babič (mlinarstvo ob reki Muri je dolgoletna družinska tradicija, zato so mlinu rekli tudi Babičev mlin) bo čez tri leta odšel v zaslužen
vetje. Večina jih sploh še ni bila v Prekmurju. Najbolj navdušeni so bili nad prijaznostjo in odprtostjo ljudi m nad prijetnim gostoljubjem tamkajšnje šole. Ko so prišli v Turnišče, so se odpravili k nedeljski maši in se po njej predstavili domačinom, s katerimi so se pozneje pobliže spoznali. Naučili so se, da je življenje teh ljudi bogato in zanimivo, da je drugačno in še zdaleč ne manj vredno. Ob odhodu so si mladi etnologi zaželeli še priti v Turnišče ali Kak drugi kraj. Ostalo je namreč še veliko neraziskanih zanimivosti iz preteklosti, ki je ne moremo kar tako zaobiti. Mladi pa z organiziranimi dejavnostmi, kot so tudi tabori, spoznavajo raziskovalno delo in se naučijo ceniti in varovati stare, za prihodnost dragocene predmete in običaje.
Lidija Kosi
pokoj. Dovolj mu je borbe z reko Muro. Ostal je eden redkih, ki se je bil še pripravljen spoprijemati s to divjo in kruto vodo; ki pa mu je kljub temu dajala kruh. Rezine, ki jih je rezala, so bile sicer tanke, a vztrajal je do konca. Še ne tako dolgo, tam okoli leta 1920, je bilo na reki Muri (vsaj v slovenskem delu toka 93 mlinov. Danes ni nobenega več. Se bomo pravočasno zbudili, nam bo reševanje mlina na Muri dalo dovolj možnosti za razmislek, kako hitro izginjajo spomeniki naše preteklosti?
Se bomo dokončno zbudili iz sna in se postavili na tla krute resničnosti, da si pravzaprav sami zapravljamo tisto edino in redko, kar imamo? Babičev mlin bi moral biti resno opozorilo.
Dušan Loparnik
ZŠAM MURSKA SOBOTA
Proslavili dan šoferjev
Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, ki združuje okrog 600 članov, nenehno skrbi za strokovno usposabljanje, organizira predavanja in razgovore, na katerih članstvo seznanjajo z najnovejšimi prometnimi in drugimi predpisi. Člani združenja se vključujejo tudi v nekatere preventivne in druge prometne akcije. Poleg strokovnega usposabljanja ZŠAM Murska Sobota skrbi za družabno življenje članov. Ob letošnjem 13. juliju — dnevu šoferjev in avtomehanikov so pripravili proslavo v gasilskem domu v Nemčavcih. Na proslavi je govoril predsednik Franc Čarni, zatem pa so pripravili družabno srečanje. ŽŠAM Murska Sobota, ki ima organiziranih šest aktivov, bo izvedla letno konferenco konec avgusta.	F. M.
ATLETIKA
Uspeh Baleka v Franciji
V francoskem Grandillarsu je bilo mednarodno tekmovanje v hitri hoji na 25 km za veliko nagrado mesta. Sodelovalo je 33 tekmovalcev iz 7 držav. Med njimi tudi državni prvak in rekorder Milan Balek, član ŽAK Ljubljana. Zopet se je izkazal, saj je v skupni uvrstitvi zasedel peto mesto, v konkurenci veteranov pa premočno zmagal. Na izredno zahtevni progi je dosegel čas 1:59,2. Zaradi hude vročine je odstopilo 7 tekmovalcev. Balek, kije v odlični formi, nadaljuje z uspehi.
F. M.
> MARKET M S i
I	MURSKA SOBOTA, MLADINSKA 48
IPo ugodni ceni ponujajo: DOMAČE KLOBASE, KRUH in J DRUGE PREHRAMBENE IZDELKE.
| Trgovina je odprta
। VSAK DAN od sedme do enaindvajsete ure
I v soboto od sedme do sedemnajste in
| v nedeljo od osme do štirinajste ure
1 22. 7. 90 (na dan vstaje) bodo poslovali od osmih do šti- j rinajstih.
■	PRIPOROČAJO SE!
ZADNJA VEST
SPET TOČA
E Podobno kot prejšnji je tudi ta torek nad Pomurjem pivjalo neurje, žal spet s točo. Po prvih analizah so strelci proti toči tokrat svoje delo opravili — v Sloveniji so izstreliti 460 protitočnih raket, od tega sploh ne bi streljali, kar se obeta naslednje poletje. Kot oreh debela toča je klestila na severozahodu Goričkega, najbolj v Fikšincih, Juriju in Večeslavcih, kjer je po prvih ocenah pridelek uničen od 50- do 100-odstotno. Strelci v tem primeru niso mogli učinkovito ukrepati, saj se je točni oblak oblikoval že nad sosednjo Avstrijo.
Med neurjem so imeli veliko dela tudi gasilci, saj so morali omejiti kar pet večjih požarov zaradi strele: v Ddmajincih, Lipovcih, Gornjih Petrovcih, Gančanih in v Stari—Novi vasi.
bop
FOTOREPORTAŽA
GASILCI NEPRECENLJIV
DEJAVNIK —
Gasilci, združeni v številnih društvih, so najbolj mnoŽl^H društvena organizacija in s svojo prostovoljno aktivnostjo, kršno se ne morejo pohvaliti nikjer drugod po svetu, so nepr Ijivi v naši družbi. Njihova temeljna družbena vrednota jeslC predvsem v čuvanju družbenega premoženja in ljudi pred čarni, vendar pa je njihov pomen veliko večji. O tem se 'a® pričamo v slehernem kraju, saj brez gasilcev skorajda ne . nobena akcija ali aktivnost. Gasilska društva, ki posebno^^ namenjajo strokovnemu usposabljanju in opremljanju, so sposobna ob konkretnih akcijah na področju požarnega ob izrednih primerih in katastrofah mobilizirati množico ter jih učinkovito in pravilno usmeriti v naravnano družbeno cijo. Svojo visoko stopnjo usposobljenosti so pokazali u medpokrajinskem tekmovanju v Šalovcih.
Z n" vselej
Vsako gasilsko tekmovanje ali nastop je povezan tudi mohodom, zborom in raportom. Gasilska tekmovanja so množična in strokovna dobro pripravljena. Najmnožičnejše
tošnjem letu pa je bilo preteklo nedeljo v Šalovcih.
• s
V gasilskih vrstah so nepogrešljive tudi članice, ^nostr delom dosegajo enake rezultate kot člani. Njihova na zlasti pomembna pri reševalnih akcijah in na področju preventive.
b#|(X
Na vsakem gasilskem tekmovanju je motorna novno sredstvo za gašenje požara. Od izurjenosti g odvisna učinkovitost akcije.