hi Urednik vam Praznovanje sv. Janeza Boska, očeta in učitelja mladine, je bilo povsod globoko doživeto. Je pač svetnik, ki nam lahko veliko pove o tem, kako naj učinkovito pomagamo mladim. Vzgoja naj bi bila taka, da bi mladi postajali pošteni državljani in dobri kristjani. K ponovnemu odkrivanju don Boskovega vzgojnega sistema nas spodbuja tudi vrhovni predstojnik z vezilom za letos. Pred nami je inšpektorialni zbor salezijancev, ki bo od 26. do 29. aprila v Želimljem. Don Bosko je v svoje prizadevanje za vzgojo mladih hotel vključiti čim več ljudi; dragoceno pomoč so mu dajali laiki. Mnogi so se tudi uradno organizirali kot sotrudniki ali bivši gojenci, da bi tako bolj učinkovito pomagali mladim. Danes, ko Cerkev skuša z novo evangelizacijo prenoviti krščanstvo, bi radi salezijanci z novo vzgojo poživili sodelovanje z vsemi laiki, ki jim je pri srcu vzgoja mladine. Čas je, da se organiziramo, da bi bili bolj učinkoviti. Vabim vas k molitvi za uspeh tega zbora. Vrhovni predstojnik g. Egidij Vigand, ki se je večkrat izkazal kot velik dobrotnik naše inšpektorije, je bolan in potrebuje našo molitveno pomoč. Priporočimo ga varstvu in priprošnji Marije Pomočnice. Nekateri poverjeniki več ne morete raznašati Vestnika. Lepo vas prosim, če je mogoče, da najdete koga mlajših, ki bi to delo prevzel. Sicer pa prosim, da mi sporočite imena in naslove tistih, ki Vestnik dobivajo prek vas, pa bom jaz skušal dobiti koga drugega. Velika škoda je, ko omaga kak poverjenik, ki je dobival 30 izvodov Vestnika, potem pa naenkrat nihče teh več ne dobiva, ker nimamo naslovov. Priporočam tudi, da bi ponudili Vestnik še drugim. V prilogi imate naročilnico za nove naročnike. Cerkev na Slovenskem se pripravlja na papežev prihod leta 1996. Prosimo, naj bo to verska prenova v Cerkvi, ne le zunanja (politična) manifestacija. Don Bosko je za papeža storil vse, kar so mu dopuščale moči. Kot duhovni dediči imamo sedaj priložnost, da pokažemo ljubezen do papeža in Cerkve. Posebej vas opozarjam na prilogo z imeni 29 mladih salezijancev, ki so bili žrtve vojne in revolucije, za katere smo opravili spominsko pogrebno svečanost. Zaznamovani smo s pepelom minljivosti in grešnosti, da bi lahko po milosti križa bili deležni Kristusovega vstajenja. "Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas" (Rim 8, 31)? Bodimo močni in trdni v veri. * Naj bo blagoslovljena velika noč! l&Zu^ (z^c^Zoj^- Ko gre za Cerkev in papeža... UVODNIKI Tisočletni sen Slovencev se je prelevil v dejstvo: živimo v samostojni in neodvisni državi. Razpeti med Panonijo in Jadranom, Alpami in Krškim poljem; prevetreni s severa in juga, vzhoda in zahoda; prepojeni z rekami, jezeri in toplicami; posejani s cvetjem, gozdovi in gorami, dihamo ozračje dolge in bogate zgodovine Evrope... In ko se pogledamo v ogledalu? Je naš obraz, ki je odsev naše duše, že zrel, razpoznaven in značilen? Mislim, da si moramo iskreno položiti roko na srce in pritrditi spoznanju srca: nimamo še svojega povsem razpoznavnega obraza, nimamo še svoje značilne identitete, ne izžarevamo svoje tipične notranjosti. Slovenski narod in Cerkev na Slovenskem mora dobiti še nekaj potez, da bi smeli polno in nezadržno vzklikniti: "To je to!" Gre torej za veliki duhovni proces notranjega dozorevanja, da bi mogel naš obraz dobiti značilne zrelostne poteze in naša "duša" žar dokončne življenjske preizkušenosti. Potrebujemo nekaj podobnega kakor fant in dekle, preden se dokončno "vzameta". Neko vedro notranjo umiritev, uglasitev na iste cilje, dokončno življenjsko in pravno podlago za samostojnost, željo po ustanovitvi prijetnega doma, čut za rodnost, zdrave partnerske odnose med seboj in z drugimi. Dogodku poroke pripisujeta dekle in fant izjemen pomen. Slovesna obleka in prava družba, obredi z glasbo, petjem in bogoslužjem, srečevanja z najboljšimi prijatelji in bedenje, izvirni drobni detalji in veličasten celoten potek dogodkov. To in še marsikaj sodi k poroki. Če hočeta zaslutiti globino in doljnosežnost novega življenja, morata to NOVOST kot izjemno možnost ob poroki obredno doživeti. Obisk svetega očeta je za nas milostni dogodek. Cerkev na Slovenskem mora na nov način doživeti, kako Bog obiskuje svoje ljudstvo (ne zgolj posameznika, župnijo, dekanijo ali škofijo). Mora vidno doživeti poln vstop v občestvo vesoljne Cerkve. Cerkev na Slovenskem in posledično slovenski narod mora dobiti priložnost, da se okrasi z vsem najlepšim, kar premore (in tega ni malo); da zadoni z najbolj izvirnimi melodijami (in te niso slabotne); da gostoljubno sprejme medse druge Cerkve in tistega, ki je vidno počelo edinosti Cerkve (in naša gostoljubnost ni majhna); da obdari najdražjega gosta z dragocenimi darovi svojih mnogih izkušenj in svojih "pridelkov" (tudi tega obojega ni malo). Cerkev na Slovenskem sme končno kot postavna nevesta stopiti pred svojega Ženina (papež ga le vidno zastopa) in ga osrečiti z radostjo pričakovanja in obljubo zvestobe. Če nekaj nezreležev med nami ne razume, kaj je to poroka in življenjska skupnost in praznovanje skrivnosti ljubezni, potem nas to ne sme vznemirjati. Kristjani se hočemo polno in skladno, docela in do dna, praznično napravljeni in v srcu očiščeni veseliti tega obiska in srečanja. Nanj se pripravljajmo tako, da v sebi prebudimo vse najbolj žlahtne moči. Naj v nas zažuborijo studenci molitve in zadoni pritrkovanje kulture, naj se med nami razlije vrisk prijateljstva ter odpirajo dlani dobrote in dejanja ljubezni. Salezijanska družina je prejela od don Boska veselje do življenja in do občestva; je prejela nalogo vzgoje in odreševanja mladine. Papež prihaja k nam kot garant prijateljstva, edinosti, vzgoje, prihodnosti. Storili bomo vse, da bo to praznik; praznik življenja in nepremagljivega upanja. Sv. Janez Bosko ponavlja: "Vsak trud je majhen, ko gre za Cerkev in papeža." Stanislav Hočevar, inšpektor RIM • srečanje salezijanske družine SV. PRIMOŽ • Srečanje animatorjev V salezijanski glavni hiši vsako leto pripravijo študijski teden salezijanske duhovnosti na svetovni ravni. Vodilno misel mu je dal vrhovni predstojnik z vezilom za leto 1995. Glasi se: Odkrijmo znova preventivni sistem in vzgajajmo mlade za vrednote. Od 26. do 29, januarja 1995 je bil v Rimu že 18. tak študijski teden za vso salezijansko družino. Vrhovni predstojnik E. Vigano in drugI izbrani predavatelji s salezijanske univerze so predstavili preroški pomen don Boskovega preventivnega sistema. Ob pedagoški vrednoti v novejšem času odkrivamo tudi njegovo duhovno razsežnost, tako da preprosto lahko rečemo: novi pedagoški sistem je salezijanska duhovnost. V zakupu pa je nimajo le salezijan-ci, temveč je na voljo vsem, ki se želijo pridružiti salezijan-skemu karizmatičnemu duhovnemu gibanju. Zborovanja se je udeležilo nad 130 predstavnikov (največ doslej) iz 21 narodnosti in 13 vej salezijanske družine. Iz Slovenije sta bila s. Irena Novak HMP in A. Slavko Snoj SDB. ASS NQVICE2 Na Sv. Primožu na Pohorju (nad Vuzenico) se nas je zbralo od 13. do 15. januarja 1995 23 mladih animatorjev in štiri sestre HMP. Deset nas je bilo z Bleda. Na študijski vikend smo se zbraii z namenom, da bi v delo z mladimi vnesli čim več prvin vzgojne metode sv. Janeza Boska. Zato smo razmišljanja naslovili: Don Bosko in njegov preventivni sistem. Vse, kar smo doživeli čez dan, smo zvečer pri maši položili na oltar. Preživeli smo razburljiv vikend, ki ga ne bomo pozabili. Toni HAMILTON 30 let župnije Slovenska župnija v Hamil-tonu (Kanada) je številčno majhna, a se vedno dogaja kaj zanimivega. 18. septembra 1994 smo praznovali 30-letnico ustanovitve župnije. Somaševanje je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. Pri kulturnem programu so sodelovali gostje iz Slovenije: plesna skupina Igen iz Celja, igralec Zvone Hribar in pevec Vlado Kreslin. Slavja se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Kanadi Marjan Maj- NOVICE 3 cen. Folklorna skupina naše župnije Sv. Gregorija "Soča" je nastopila med Slovenci v Indi-anopolisu (ZDA). 13. oktobra 1994 je gostoval pri nas komorni zbor Ave iz Ljubljane, ki ga je spremljala TV Ljubljana. Slomškovo oltarno društvo je organiziralo romanje k fatimski Mariji v Youngstown (ZDA). 5. oktobra 1994 smo organizirali "Dan družine." Miklavževanja 11. XII. se je udeležilo 80 otrok. 15. in 16. decembra je vodil duhovno obnovo lazarist Jože Planinšek iz Slovenije. Za božično slavje se je zbralo veliko Slovencev, tako da je kaplan rekel, kako "lepo bi bilo, če bi se nas večkrat v letu zbralo toliko k sveti maši...". Š. K. BOŠTANJ Duhovne vaje na Pohorju Birma je blizu. Mladi iz župnije sv. Križa v Boštanju se želimo na ta dogodek dobro pripraiti. Z velikim veseljem se zbiramo v birmanskih skupinah. Radi sodelujemo, razmišljamo o veri in si pomagamo rešiti stiske, ki jih prinaša življenje. Prizadevamo si, da bi v veri dozoreli in dosegli krščansko samostojnost. K temu naj bi nam pomagale duhovne vaje na Pohorju. Na Pohorju smo se v pogovoru bodrili in iskali nova pota, ki naj bi nas pripeljala v tesnejši stik z Bogom in odkrila, kako reševati mladostne težave. Duhovne vaje so v naša srca vtisnile močan pečat. Mislim, da so začetek nečesa novega, bolj pristnega krščanskega življenja. Želimo doseči svojo krščansko samostojnost in ostati zvesti Bogu in Cerkvi. Lepo je bilo, saj smo čutili, da je bil Bog z nami. Katja Knez, 7.B ALBANIJA Orjemo ledino Iz Skadra piše g. Rudi Borštnik: "Aspirantje za sedaj vztrajajo; 11 jih imamo, eden od njih je kandidat za pomočnika. Obiskujejo šolo v semenišču, zadnji pa tehnično šolo. Dva sta v pripravljalnem letniku za bogoslovje. Naše poslanstvo v Skadru ima predvsem tri področja ali dejavnosti: oratorij, ki ga obiskuje dnevno 60 do 100 mladih -občasno tudi 200 in več - kate-hetski inštitut in aspirantat, ki ima šele začetno strukturo. Vsa ta področja našega poslanstva bi potrebovala primernejše prostore in več usposobljenega osebja. Trenutno iščemo nove prostore, ki pa so skoraj tako dragi kakor gradnja gimnazije v Želimljem. Samo zemljišče, ki je nasproti naši sedanji stavbi, stane ca 300.000 USD. Molimo, upamo in iščemo. Kljub tem težavam smo tudi sobratje te skupnosti v Skadru veseli, kakor je bil vesel don Bosko, da lahko v zgodovinskem trenutku Cerkve v Albaniji dodamo svoj kamenček v veliko zgradbo Cerkve." TURNIŠCE • misijonska zavzetost Črne vesti o Ruandi so me zelo prizadele. Informacije o tej nesrečni deželi so prihajale tudi k nam. Vedno bolj so se usedale v mojo podzavest. Tudi klica pomoči naših misijonarjev g. Danila Lisjaka, g. Gustija Horvata, g. Jožeta Mlinarica in sester usmiljenk nisem mogel preslišati: "Ruanda je ena samo podrtija in gorje. Dežela mučencev... Kot da bi bila prepuščena sama sebi. Svet si je umil roke kot Pilat in pustil hudobiji prosto pot. Politiki sveta vedo, da v Ruandi ni naftnih vrelcev kakor tudi v Bosni ne! In sedaj pošiljajo nekaj fižola, riža in zdravil, da bi potešili svojo vest..." i i Klicu sem se z veseljem ! ! odzval. Kot romar sem hodil ............................................• po prekmurski ravnici s knjigo "Ruanda - črna vest človeštva" v roki. Mnogi so se mi pridružili in me podprli z darovi. Hvala vam, da smo skupaj lahko Ruadcem izrazili našo majhnost. Dar, ki ste ga namenili za knjigo, sem izročil g. Danilu Lisjaku za potrebe njegovega misijona. Boštjan m DOGODKI V m SAI F7I.1ANSKI DRUŽINI 4 "Sestra, kaj si pa ti?" Zelo živahno je bilo v skupini dvajsetih prvošolcev, ko smo veroučno uro začeli z vprašanjem: Kaj bom, ko bom velik. Oči so zažarele, usta so se odprla in otroške sanje so postale besede. Hiteli so od enega poklica od drugega, dokler ni nekdo prevpil vseh in zaklical: "Ja, sestra, kaj si pa ti? Kaj pa ti delaš?" Tudi odgovor je prišel od otrok samih. "Kaj ne vidiš? Učiteljica je! Učiteljica verouka." Kar nenadoma je zavladala tišina. Otroci sami so mi dali priložnost, da jim posredujem veselo novico tiste veroučne ure. Jezus kliče tudi mene in podobno vsakega od nas med svoje učence. Da, Jezusovi učenci imajo poseben poklic. Tisti prvi, ki so z njim hodili tri leta iz kraja v kraj in bili priče njegovih besed in dejanj, so to, kar so videli in slišali, posredovali naprej. Z učenjem, s pisano besedo, zlasti pa s svojim življenjem, s svojo zvestobo Kristusu. Oznanjevanje Jezusove vesele novice je bila vedno ena temeljnih nalog Cerkve. Za to si je od prvih začetkov prizadevala tudi naša Družba hčera Marije Pomočnice. Vsaka sestra nosi s seboj dediščino ustanoviteljev, don Boska in sv. Marije Mazzarello, dediščino združenja z Bogom, ljubeznivosti in vesele vzgojne navzočnosti. "Vsaka hči Marije Pomočnice", pravijo naša pravila, "naj sodeluje pri tem, da bo okolje, v katerem živi in dela, postalo skupnost vere, kjer bodo mladi lahko uresničili prvo izkušnjo krščanskega življenja." Na poseben način naj bi to izražala kateheza. Za marsikoga od otrok in mladih, s katerimi se tedensko srečujemo pri verouku, je to edini trenutek, v katerem sliši Jezusovo blagovest, oznanilo, da ga Bog sprejema in ljubi, da prihaja k njemu in ga spremlja. Zato je potrebno tej uri posvetiti vso skrb, sposobnosti, ljubezen in predvsem molitev. Da bi znale božje sporočilo čim bolje približati današnjemu človeku, smo mlajše sestre in katehistinje dneve okrog novega leta posvetile poglobitvi nekaterih načinov in metod oznaje-vanja. Ob strokovnem vodstvu naših sester profesoric iz Rima: s. Marije L. Mazzarello in s. Marije F. Tricarico smo se zaustavile ob avdiovizualnih pripomočkih pri katehezi, da bi znale Jezusov nauk narediti viden in razumljiv tudi današnjemu človeku, da bi znale pomagati tudi otroku prav prebrati to, kar vidi in sliši. Pobliže smo se srečale z uporabo dramatizacije v katehezi, kar s pravim pristopom omogoča prenesti v današnje okolje neki svetopisemski dogodek. Soočile smo se tudi z Jezusovo metodo pripovedovanja in v njej zaslutile veličino njegove osebnosti, ko je bil kot človek blizu človeku in kot Bog njegov vodnik. Naj se vrnem k uvodnemu izzivajočemu vprašanju otrok: "Sestra, kaj si pa ti?" Da, najprej je katehet tisti, ki oznanja s svojim življenjem, s svojo bližino, dobrohotnostjo, razumevanjem; s svojo pripravljenostjo, da bi omogočil dostop do resnice, da bi razkril široko obzorje božje ljubezni in stopal skupaj z veroučencem zvesto po poti, ki jo uči Jezus. Jezusove veroučne ure so bile zares pestre, kajti nagovorile so človeka, da je spremenil svoje življenje. Prisluhnimo mu vsak dan, bodimo njegovi učenci in pričujmo svetu, da je življenje z Jezusom pestro! s. Mimica Oblak DOBRO JUTRO ZA DOBER DAN Sleherno jutro zazvoni ura. Bogu hvala za srečno preživeto noč in za nov dan. Kaj me čaka danes? Kar bo, naj bo Bogu v čast in v blagor vseh, s katerimi se bom danes srečala. Vse trenutke, dogodke, ljudi in sebe izročim Njemu, ki vodi vse človeštvo. Le tako bodo vse stvari dosegle svoj ciij. Z molitvijo in kratkim premišljevanjem stopim v nov DOGODKI V SALEZLiANSKl DRUŽINI5 dan. V tesni povezanosti z Bogom postane tudi težko delo lahko. Z Njim premagujem vse čeri in viharje, težave in bolečine, ki mi jih prinaša življenje sredi sveta. Z Jezusom ni nobena pot dolgočasna, neprijatna, težka... Če hodim po Njegovih stopinjah, vedno srečno pridem do cilja, do sreče, veselja in zadovoljstva. V Njegovi ljubezni mi vse postaja svetlo. Vsak zakaj dobi svoj zato, vsak kako dobi svoj tako... Sleherno jutro je pred menoj mnogo vprašanj. Moja želja pa je, da bi znala dobro in pravilno odgovarjati, bodisi v mislih, besedah ali dejanjih, tako kot od mene pričakuje Jezus. In kaj pričakuje Jezus od mene? Vsi smo božji otroci ter bratje in sestre med seboj, zato imam rada vse ljudi. Vsem želim, da bi bili srečni, veseli in zadovoljni, da bi bili prijatelji med seboj, da bi živeli v miru, poznali Boga in svoje življenje usklajevali z Njegovo voljo. Toda ko se srečujem z ljudmi, vidim mnogo nepravilnosti. Sprašujem se, zakaj nekateri ne iščejo Boga, ne berejo Svetega pisma, ne molijo? Čemu jim toliko pomeni denar, ugled, obleka? Zakaj iščejo svoje mesto v raznih sektah, se izgubljajo v ločitvah, prepirih, vojnah, sovraštvu, mamilih, samomorih? Tako rada bi vsem posredovala srečo, veselje in radost, ki kipi v meni ob spoznanju neizmerne božje dobrote in ljubezni, neminljivega upanja in božje obljube večnega življenja v nebesih. Božje dobrote, ljubezni, usmiljenja in pomoči je več kot dovolj za vse ljudi. DBP ŽELIMLJE Z don Boskom Mesec januar je bil zelo razgiban in bogat. V pripravi na don Boskov praznik smo organizirali več srečanj in tekmovanj. V Domu Janeza Boska je potekal Don Boskov turnir. Mladi dijaki in dijakinje so se v prostem času pomerili med seboj v številnih športnih zvrsteh in si tako popestrili sicer naporne dneve študija. 29. januarja so se mladi gimnazijci udeležili zunanje slovesnosti ob don Boskovem prazniku na Rakovniku. Številnim dobrotnikom, ki so se zbrali ob don Bosku, so izrekli besede zahvale. Spregovorili so jim tudi o svoji odločitvi za šolanje na Gimnaziji Želimlje, o življenju v Domu Janeza Boska ter o svojih načrtih za prihodnost. Višek praznovanja je bil don Boskov praznik, ko je Gimnazijo Želimlje obiskal celovški škof dr. Egon Kapellari. Srečal se je s profesorskim zborom ter obiskal vse razrede gimnazije. V prijateljskem razpoloženju je mladim dijakom in dijaki- njam odgovarjal na številna zanimiva vprašanja, obujal spomine ter razmišljal o prihodnosti Cerkve in Evrope. Znova je dokazal, da je blizu svetu mladih, saj se je kot duhovnik več let posvečal delu s študenti v Gradcu, pa tudi sedaj pogosto zahaja med mlade po šolah v svoji škofiji. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi letos pripravili kulturni večer. Dijaki in dijakinje so uprizorili odrsko delo Mesto Arbela pisatelja Alojza Rebule, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Gost večera je bil izseljenski pisatelj Zorko Simčič, ki je spregovoril o človeku in jezikovni kulturi ter gimnazijcem podelil nagrade za najboljše spise v literarnem natečaju na temo strpnost. Prvo nagrado je prejela dijakinja Polona Dominik. V prenovljenih prostorih gimnazije je bila hkrati odprta razstava del akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka. Stiški opat p. dr. Anton Nadrah je ob odprtju razstave spregovoril o p. Humeku, ki je svojo duhovno bogato notranjost prelival v svet barv in likov, ki človeka vedno znova nagovorijo. !d ^ k SRFCAN.lAfi Bojim se, da ne bom zmogel napisati, kot želite, saj nisem pisateljska duša; potrudi1 pa se bom. S salezijanci sem sc seznani1 preko S al cz i -janskega vestnika, ki sem ga prvič dobi! v roke julija 1993. Takoj sc mi je priljubil s temo o Mariji Pomočnici, don Bosku, o družinah... Vznemirilo mc je tudi prijazno povabilo (natisnjeno je bilo na notranji strani platnic Vestnika) k skupini Samuel, ki jo vodi g. Potočnik. Pisal sem mu in kmalu jc prispel prijazen odgovor. Od takrat imava stike prek pisem. Včasih sva si bolj redno pisala, odkar pa skrbi za obnovo gimnazije v Zelimljem, pa so stiki bolj redki. Prejemam 45 izvodov Vestnika, ki ga razdelim sošolcem, prijateljem in vsem, ki so duhovne pomoči potrebni. Ponavadi jih nekaj raznosim po domovih, nekaj jih oddam pri cerkvi, po preostale pa pridejo farani kar sami. Število Vestnika nameravam še povečati. Sodeč po obrazih, lahko sklepam, da ga radi berejo. Pogostokrat me sprašujejo, ali je že izšla nova številka. Na moje vrpašanje, ali je morda Vestnik pomanjkljiv, so odločno zatrdili, da ne. Tudi jaz ne bi mogel reči, da kaj pogrešam, zlasti, ker je več prispevkov mlajših dopisnikov. Današnja mladina premalo kritično ocenjuje današnji položaj v Sloveniji. Premalo si tudi prizadeva, da bi kaj storila v svojo korist in korist družbe. O don Bosku sem že marsikaj slišal in prebral; tudi v Vestniku. Mislim, da bi morali vsi mladi natančneje spoznati don Boska, njegov vzgojni sistem in njegove nauke. Po mojem je to edina prihodnost za nas mlade. Da se na kratko predstavim. Sem dijak tretjega letnika srednje šole v Celju. Maja bom star osemnajst let (na god Leopolda Mandiča). Moja "sanjska" želja je že od malega postati zdravstveni delavec; upam, da ga bom nekoč dosegel. V otroštvu so me vzgajali v krščanskem duhu, kar mi je velikokrat pomagalo, da nisem zašel na stranska pota. V osnovni šoli sem redno obiskoval verouk, zdaj pa le poredko, saj je časa veliko manj. Če se še najde čas, preberem kako knjigo (Ruanda - črna vest človeštva, Dr. Janez Janež -utrinek božje dobrote...), o njej razmišljam in se o vsebini s kom pogovorim. Verska mladinska srečanja imamo vsako soboto ob petih popoldne, vodi pa jih naš priljubljeni župnik g. Anton Perger. V njegovih besedah je moč razbrati, da si močno prizadeva ohraniti bogastvo krščanske vere - ljubezen. Poleg šole se ukvarjam še z gledališčem, športom, zbiranjem znamk, značk in dopisovanjem z vrstniki iz vse Slovenije. Izmenjujemo si izkušnje in pomagamo v težavah, poglabljamo prijateljstvo. Zelo lepo bi bilo, da bi v Celje zopet prišli salezijanci. Upam, da se bodo moje prošnje tudi uresničile. Lepo bi bilo, če bi imeli v Celju salezijanski center, saj je tudi tu veliko mladine, ki se dolgočasi po raznih lokalih in ne ve, kam bi se dala. Obilo božjega blagoslova in lep pozdrav! MIRAN iipPPil SALEZIJANCI, VRNITE SE V CELJE! IZ NAŠIH ŽUPNIJ? IVO MIKLAVC, žpk. i ves zgaran, odpnntja se i ki ;//i o sanj. Ankaran ves zaspan, se i novi < r-K O c 53' o Cu o < TJ o C/2< r-f p e? .p o p 3 cd tj i-t cd CO cd* n er:: p 3 on sn < o [/3 r-t- H-» • t* P p H O o< p I I I___I Salazijanski vestnik Rakovniška 6 p.p. 4 61108 Ljubljana tj o C/X r"+ p n .p o p cd TJ I cd CTQ cd H- • n ^ p c-t p H—-» O ctq p p i-i O o< p I I I___I Salve d.o.o. - trgovina Rakovniška 6 p.p. 4 61108 Ljubljana pri lom venca. Tako so se z njim spraševali vsi drugi, ki se jih danes spominjamo. In mi, tu zbrani, smo jim dolžni dati odgovor. Če bi molčali, bi spregovorili kamni. Celo zemlja, ki je popila kri, tako napoveduje prerok Izaija, ne bo več zakrivala pobitih. Preprosto zato, ker niso le številke, so ljudje. Ker niso bili poklicani za smrt, marveč za življenje. Ker ne more biti zadnja beseda zgodovine sovraštvo, marveč ljubezen! Ta evharistija in simbolni pogreb postajata za nas mogočni prečiščevalni proces ter resnično nov začetek. Večini teh "ob vznožju oltarja pomorjeni duš" ni nihče ob slovesu s tega sveta izrekel zahvale, ne imenoval njihovega imena z ljubeznijo, ne potočil solze slovesa. Na grob jim ni bilo mogoče zasaditi križa, tega velikega znamenja upanja in življenja, ne položiti cveta edinosti z odhajajočim in ne prižgati sveče upanja po ponovnem snidenju. Če je Jezus jokal ob Lazarjevi smrti in je njegovo srce vzdrhtelo, ali ni prav, da se zgodi to tudi v nas? Večini teh sobratov, ki so kot pšenična zrna padli v našo zemljo in jo napravljali duhovno rodovitno, ni nihče zapisal imena na grob, ne v knjige narodove in krščanske skupnosti. Neka nevidna sila jih je hotala imeti za izbrisane, za nerojene, za neustvarjene. Dolžni smo danes izpovedati: Bog jih je ustvaril, dal nam jih je za brate, za sobrate, za pričevalce, celo za služabnike svetih skrivnosti. Dolžni smo se Stvarniku zahvaliti za to, da jih je tako čudovito ustvaril, dolžni smo se zahvaliti njihovim staršem, da so jih sprejeli, vzredili in vzgojili - zato danes tudi zanje molimo - dolžni smo se zahvaliti Cerkvi in naši Družbi, dolžni smo povedati vso RESNICO o njihovem zemeljskem življenju in delu; posebej smo dolžni izpovedati veliko resnico, da zdaj živijo v Bogu. Ali kakor smo napisali na ploščo na pokopališču na Žalah, ki smo jo sinoči blagoslovili: "In oživeli so ter kraljujejo s Kristusom." Mi tu zbrani nismo in ne želimo biti ne sodniki in še toliko manj maščevalci; ne želimo preklinjati teme in ne raznašati blata; naša sveta naloga je odkrivati luč, ki so jo rajni prižgali; skrbeti za vso resnico, ki nas osvobaja; sprejemali sporočilo, ki ga Bog pošilja po njihovi žrtvi. Papež Janez Pavel II. pravi v svoji zadnji okrožnici Prihajajoče tretje tisočletje: "Krajevne Cerkve morajo skrbno paziti, da se ne bi prav nič izgubilo iz pričevanja mučencev našega stoletja. Vesoljna Cerkev bo morala napraviti skrben seznam mučencev naših dni." Skupnost, ki je izgubila čut za resnico, je izgubila čut za življenje. Po nauku sv. Pavla je cilj krščanskega življenja živeti resnico z ljubeznijo. Predvsem pa danes obhajamo zmagoslavje ljubezni, zmagoslavje vstajenja. "Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Toda v © prilog Ql vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil" (Rim 8, 35. 37)! In ta, ki jih je vzljubil, je dal tudi za teh devetindvajset naših sobratov svoje življenje, nam govori: "In kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče." Povejte, bratje in sestre, kdo drug razen Kristusa nam more zagotoviti kaj takega? On je napravil zares iz zrn, ki so morala prezgodaj pasti v zemljo, mogočen sad. Glejmo torej, da ne bi ob pogledu v preteklost bolj in več govorili o tistih, ki so povzročali žrtve, kakor o pričevanju žrtev samih. To bi bila izdaja Božje moči. Glejmo torej, da ob presojanju zgodovine ne bi bolj videli temo kakor pa luč, ki so jo prižigali pričevalci. To bi bila izdaja resnice. Skrbno pazimo, da se ne bi predajali bolj jezi kakor veselju, bolj črnogledju kakor upanju, bolj nemoči kakor moči, bolj brezbrižnosti kakor gorečnosti. Napijmo se danes svetlobe Božje ljubezni in luči, ki so jih rajni prižgali s svojim pričevanjem. Vprašajmo se, ali primerno in dostojno nadaljujemo njihovo delo in poslanstvo, ali zaupamo v njihovo priprošnjo, ali skrbimo za tolikšno poklicno rodovitnost: pomislimo, toliko mladih salezijancev! Polni resnično svetega zanosa zaupno prosimo Gospoda zgodovine, da bi to jubilejno leto konca druge svetovne vojne našemu narodu prineslo resnicoljubnost, pravičnost in spravo. Priprava svetega leta spreobrnjenje, obisk svetega očeta pa edinost. Trdno smemo upati, da je mučeniško pričevanje naših 29 sobratov zagotovilo za vse to. Praznujmo torej sveto zmagoslavje, ki ga je napovedal don Bosko. Naša inšpektorialna skupnost je prečiščena v krvi. Naj poslej v polnosti oživi in odseva nebeško lepoto. O ZA DAROVANJE (PRINAŠAJO) KRUH IN VINO Pšenično zrno mladih življenj, zmletih v viharju vojne, je postalo kruh za Gospoda. Sprejmi ga, Gospod, kot si sprejel njihovo mlado življenjo. Hoteli so delati z don Boskom za mlade, jim deliti kruh življenja in božje besede, pa ti je bilo bolj tako všeč. Z vinom, ki ga boš spremenil v svojo kri, pa ti darujemo vse pretrgane upe in pričakovanja, ki smo jih salezijanci in njihovi domači polagali vanje. KNJIGO PALME MUČENIŠTVA Prinašamo ti knjigo Palme mučeništva, ki popisuje žrtve vojne med vrstami duhovnikov, bogoslovcev in redovnikov. Kri mučencev je seme novih kristjanov. Naj iz te njihove žrtve vzkijejo novi duhovni poklici za našo mladino. PRST S TEHARSKEGA IN ROŠKEGA GROBIŠČA Gospod, prinašamo ti prst z naših grobišč, Teharij in Roga, ki je popila njihovo kri. Vsuli jo bomo na simboličen grob na našem pokopališču. Naj ta prst prekrije njihove grobove, v nas pa pokrije vsako sled sovraštva in maščevalnosti. CVETJE V cvetu let so morali končati svoje življenje. Srca so bila polna ljubezni do mladine. Z don Boskom so hodili po trnovi poti odpovedi, a ni jim bilo mar žrtve, saj se je vsaka žrtev spremenila v vrtnico ljubezni in veselja. Marija je hodila pred njimi, Jezus jih je čakal na koncu poti. © prima II. SIMBOLNI POKOP Sredi leta 1945 je med tolikimi tisoči slovenskih fantov in mož dalo življenje za vero in domovino tudi 29 salezijanskih sobratov: dva duhovnika - Ludvik Novak in Melhior Lilija, 27 mladih sobratov - 7 bogoslovcev, 10 klerikov -gimnazijcev in 10 sobratov laikov. Vsa Slovenija je postala Doberdob - slovenskih fantov grob. Domovina pod Triglavom je jokala za očeti, brati in sinovi, pomorjenimi brez sodbe, obrambe, pravice do groba, imena in zgodovinskega spomina. Čakali smo, kdaj bodo zapeli novo mašo, kdaj bodo laiki kot mojstri in vzgojitelji zastavili svoje moči za mlade vajence in obrtnike. Pa kakor da se je vdrla zemlja pod njihovimi nogami. SPOŠTOVANI! Udeležili smo se evharistične daritve, zdaj pa se bomo v molitvi po petdesetih letih spoštljivo poslovili od naših dragih rajnih sobratov in vaših sorodnikov. Pri krstu so postali božji otroci, pri Gospodovi mizi so bili tolikokrat okrepčani, z redovnimi zaobljubami so se pridružili številni družini don Boskovih sinov. Njihova nasilna smrt nas je močno prizadela. Toda v veri upamo, da pokojni živijo v Bogu, ki nas je ustvaril zase in ki more edini uresničiti naše najgloblje hrepenenje. Naše poslednje slovo naj bo izraz naše ljubezni. Upamo, da jih bomo nekoč veseli in prijateljsko objali v nebesih, kjer ni več smrti, ampak mir in veselje v Kristusovi ljubezni. V znamenje simbolnega pogreba naših dragih rajnih gorijo svečke pred oltarjem. Blagoslovili bomo zemljo s Teharij in iz Kočevskega Roga, k vsaki svečki pa položili vrtnico, znamenje ljubezni in trpljenja naših dragih rajnih. MOLIMO. Gospod Jezus Kristus, ti si tri dni počival v grobu in s. tem posvetil grobove vseh, ki vate verujejo. Blagoslovi to zemljo in cvetje. Milostno podeli, naj telesa pokojnih salezijancev mirno počivajo v vseh neznanih grobovih slovenske zemlje. Ti sam, ki si že vstal in živiš, jih boš obudil in razsvetlil, da bodo gledali večno luč v nebesih, kjer živiš in kraljuješ vekomaj. 0 jnilofl. ÜL mmMi»mm& ■ t lililí mBBm ■ i . H XiSí:. ¡_J H 3S31 _ ■ ■■i «sil SRmRB Immm^ámm-á ÉBHMWHHHH» M i Í H III. RECITAL • Pomlad je tistega leta prinesla smrt v tisoče slovenskih domov. Vsepovsod je pomlad razkladala svoje bogastvo, pri nas pa se je tričetrt ljudi ogrnilo v žalost. • Doma pa matere in sestre, ki čakajo, njihovih sinov in bratov, njihovih mož pa od nikoder ni. UTRINKI IN SPOMINI Glejte, kako umira pravični. Čeprav se je v maju vse dogajalo v skrivnosti temačnih gozdov in kraških brezen, pa se je ohranila ta ali ona kratka vest. • Vemo, kako je eden naših salezijancev v Kočevskem breznu bodril fante: "Fantje, danes je prva sobota, danes nam bo Marija podelila obhajilo v nebesih!" • Pred jamo v zapuščenih hrastniških rudnikih so ostali še trije ali štirje; naš sobrat je začel glasno moliti rožni venec. Marija jim je bila največja tolažba v zadnji uri in jih povedla v Jezusov objem. • Ko je oktobra 1944 mlad klerik stal na straži, je od nekje priletela krogla in ga zadela naravnost v žilo nad srcem. Z obema rokama se je zagrabil za srce, se vzpel v zrak in zaklical: "Moj Bog!" in omahnil mrtev. Zemlja je popila njegovo kri. • Kakšni talenti so izkrvaveli! V teh mladih dušah in glavah so se skrivali pesniki, pisatelji, glasbeni- ki, predvsem pa veseli salezijanci, ki bi stopili pred mlade in jim po don Boskovih sledeh kazali pot v pošteno življenje brez greha in žalosti. Brez zagrenjenosti zaradi rane smrti; vodila jih je vera v tisto Jezusovo besedo: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene preganjali..., zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Ponavljali so se prizori iz prvih časov krščanstva, ko so besne množice zahtevale smrt kristjanov. Rimski cirkusi so odmevali od krikov krvi željnih množic. Cesar je s palcem desne roke, obrnjneim navzdol, izrekal obsodbo: na smrt, pred zveri. Kristjani pa, zbrani v molitvi, s pogledom uprtim v nebo, napravijo še zadnji častni krog po cirkuški areni. Louis De Rillee MUČENCI V ARENI O Bog, o neskončni, vsemogočni, poljublja nas bližnje smrti dih, o, naj v boju bomo tem odločni, zate v trga j se zandji vzdih! Napočil je čas naše slave, tja v večnost njen doni odmev, napočil čas je naše zmage, to večne je prostosti spev. O Bog, neskončni, vsemogočni, poljublja nas bližnje smrti dih. O, naj v boju bomo tem odločni, zate vtrgaj se zadnji vzdih! Krvavi naj teko studenci! Naj mučijo nam zdaj telo, zate večni Bog! Blestijo že se venci, odpira, bratje, odpira se nebo! Kdor bo šel na pokopališče, bo bral na plošči, posvečeni vojnim žrtvam, kar je prerok Izaija zapisal šest sto let pred Kristusom: "Zemlja odkrije kri, ki jo je popila, in ne bo več zakrivala pobitih" (Iz 26, 21). Jagnjetova kri, ki je njihovo kri sprejela v svojo, jim je dala novo življenje, ki ga ne bo konca. Apostol Janez je zapisal v knjigi Razodetja: "In smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več." Zato bomo pod imeni žrtev brali Janezove besede: "In oživeli so in kraljujejo v Kristusom na veke" (Raz 14, 4). Zato vemo: "V nebesih sem dom, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom" (A. M. Slomšek). Pripravil Stane O kom © PRAZNOVANJA 13 ga bogatega življenja in se s tem najbolj bogatijo sami. V oratoriju so otroci tako navdušeno prepevali pesmi don Bosku v čast, uprizorili začetek don Boskovega delovanja z Jernejem Garellijem. V tem času nas je obiskala s. Brigita Zelič, predstojnica HMP, ki nas je še bolj navdušila, da bi vsi skupaj: otroci, mladi in sestre živeli v iskrenem veselju, ljubezni do Boga in do bližnjega, kakor nas je učil svetnik mladih sv. Janez Bo-sko. sestre HMP iz Sobote TRSTENIK MARIBOR Ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Janeza Boska smo se župljani zbrali v nedeljo, 29. januarja, k občestvenemu bogoslužju, ki ga je vodil gospod kanonik Viljem Pangerl. Ob otroški pesmi, zbrani molitvi, spodbudnem nagovoru, razmišljanjih in stisku roke smo poglobili povezanost z don Bo-skom, s prijatelji in z Bogom. Po maši smo se zbrali ob pecivu, čaju in kavi k družabnemu klepetu kot prvi kristjani k agapi. Praznovanje smo nadaljevali ob skupnem veselem popoldnevu s pesmijo, kvizi, igricami, plesom - bil je pravi župnijski oratorij velikih in majhnih. Don Bosko je gotovo ponosen na nas, da je naš zavetnik, saj je vsejal dobro seme, ki bo obrodilo stoteren sad. RADENCI Praznovanje nekoliko drugače V čem je bila drugačnost? V tem, da se je priprava, ali kar praznovanje, raztegnilo na več vikendov. Tri sobotne večere v januarju so se zvrstila predavanja za mladino: Pozitivne in negativne strani ročk glasbe, Za zdravo življenje - problem alkoholizma in Ljubezen ne pozna meja. Samo praznovanje don Boska smo imeli v nedeljo, 29. januarja. S kratkimi prizori so otroci in mladina nakazali don Boskove sanje in srečanje z Mihcem Magonejem. S petjem in glasbo so še bolj popestrili slavje. Kdor pa je želel več, si je lahko ogledal v popoldanskih in večernih urah tudi film o don Boskovem življenju. In bilo je lepo... Tako postaja sv. Janez Bosko veliki prijatelj tudi naše mladine. J. T. Don Boskov duh živi tudi na Gorenjskem v zavetju pod Storžičem. Velikega vzgojitelja don Boska smo se spomnili pri maši; ubrano je pel otroški zbor, ki šteje že 18 pevk. Bogoslužje so olepšali birmanci s sodelovanjem. Voditelj bogoslužja je osvetljeval pomembna področja preventivnega sistema. Pomembna je naša notranja naravnanost na dobro, ki jo lahko zaživimo, če jo hočemo. Marko Ušeničnik MA_VZGQJA14 CIRIL SLAPSAK S ČIGAVO GLAVO PRAVZAPRAV MISLIJO Navadno je tako, da pravi pogovor steče ob kakem neformalnem srečanju v dvoje, troje. Pri mladinski skupini sicer lahko pripraviš neko tematiko, vendar tam le s težavo izrazijo svoje mnenje. Gledajo predvsem na to, kaj drugi mislijo. Radi se skrijejo za skupino, za skupno mišljenje, da se lahko potem branijo z izgovorom: "Saj vsi tako mislijo!" Tokrat je bilo res čisto neformalno. Med tremi najstnicami. V nobeni zvezi z mladinskimi verskimi srečanji. Dekleta so bila v tako živahnem pogovoru, da sem se jim skoraj neopazno prikradel. Ena je malce poki-mala v pozdrav, druga je nadaljevala s svojim pripovedovanjem, kakor da me preprosto ni opazila. Ker jih razen ene nisem poznal, le po videzu, sem se že hotel oddaljiti. Očitno so se že precej oddaljile od začetne debate. Iz pogovora nisem mogel razbrati, za kaj gre. Bolj tako, zaradi izgovora, sem se jim vrinil z vpra- šanjem: "A smem vedeti, če to ni skrivnost, kaj imate tako zanimivega na tapeti?" "Oh nič posebnega! Začele smo sicer s tem, o čemer se zadnje čase govori tudi po televiziji in so nekateri, tako sem slišala, tudi podpisovali. Gre za tisti porodniški dopust ali kaj?" je razložila ena. "Ampak zdaj smo že drugje!" "Potem vas ne bom motil!" "Ne, saj nič ne motiš. Zaradi nas lahko ostaneš!" In sem res ostal. Včasih radovednost niti ni napačna. Najbolj zgovorna je vztrajno nadaljevala drobiti misli. Na koncu so vse vprek govorile o tem, do kdaj smejo biti ob vikendih zunaj, kam navadno gredo, kakšne težave glede dovoljenja imajo s starši, s čim se izgovarjajo, če se ne držijo dogovorjenega časa itd. Potem pa ena izmed njih izstreli: "E, punce, kaj bi naredila vaša mama, če bi ji povedala, da si noseča? Jaz sem si že rekla, da jo bom enkrat s tem prestrašila!" "Jaz mislim, da bi bilo dobro oba malce prestrašiti", jo je dopolnila druga. "Ti nisi še nikoli na kaj takega pomislila?" je prva silila v tretjo. "Ne pride v poštev." "Kako, ne pride v poštev? Kaj pa veš, kaj se ti lahko zgodi?!" "Sem rekla, da ne pride v poštev!" "Kako, ne pride v poštev. Kaj se ta starih tako bojiš? Misliš, da se to tebi ne more zgoditi?" Nekaj časa je bila mučna tišina. Potem pa je odločno odgovorila: "Mišim, da ne pride v poštev, ker jaz tako hočem! Meni se ne more kaj takega zgodoti." "A veš, kaj mi je rekla moja mami, ko sva se nekoč pogovarjali? Rekla mi je: 'Punca, delaj, kar češ, jaz ne mislim hoditi za tabo, samo glej, da se mi ne prikažeš s kašnim otrokom!" "Tvoja mami pa je zelo široka. Jo nič ne zanima, kaj takole v prostem času počneš?" je bila radovedna druga. "Kaj posebnega ne. Vpraša že, kje sem bila, kaj smo počeli, kdaj sem prišla domov, kakšna družba je bila... Drugače pa ne. Edino to mi stalno naroča, da naj se dovolj oblečem, da sicer lahko staknem kakšno bolezen. Super mamo imam!" "Kaj pa VZGOJA 15 oče?" "Oh, z očetom ni težav. Njega se še lažje obrne. Kadar je dobre volje, reče: 'Punca, mlada si. Zdaj uživaj, ko si še mlada! Mi smo tudi. Ko boš imela družino, ne bo več te možnosti.' Jaz sploh ne vem, če se bom odločila za družino." "Kaj pa boš?" "Jaz imam rada svobodo. Da bi se vezala na nekega moškega, pa na otroke?... Kaj jaz vem. Morda bom kdaj pozneje mislila drugače. Zdaj mislim tako." "In če bi slučajno zanosila?" "To pa danes res ni noben probelem. Se pač rešiš. Saj tako tudi druge delajo!" "Jaz tudi ne vem, če ne bi v takem primeru naredila kaj podobnega. Moja mami mi stalno govori: 'Prvo je šola in kruh. Drugo pride pozneje. Če si boš kaj nakopala, ne računaj na naju. Bolje, da se nama sploh ne prikažeš pred oči. Najina naloga je, da te spraviva h kruhu. Nočeva sitnosti zaradi kakšnih tvojih neumnosti. Toliko da veš! To najino podjetje nama pobere ves čas. Jaz pa tudi ne mislim biti tvoja služkinja!' Saj končno imata prav. Oba sta še zelo vitalna." "In ti? Kaj bi ti naredila?" "Saj sem že povedala, da ne pride v poštev." "Dobro, ne pride v poštev. Kaj bi pa naredila, če bi vendarle prišlo? Vzemimo, da bi prišlo." "Kaj? Imela bi ga!" "Koga? Otroka?!" "Ja, koga pa!" "Si nora? Kaj pa šola? Maturo imamo šele drugo leto." "Če ga lomiš, moraš za to sprejeti tudi odgovornost. Moji doma stalno pravijo: 'Ne mislimo za tabo vohljati. Dovolj si stara, da veš, kaj je prav in kaj narobe. Za svoja dejanja boš morala sprejeti tudi odgovornost. Ne moreva ti več ukazovati. Svetujeva pa ti še vedno lahko. In ti tudi bova. Zmeraj se lahko obrneš na naju! Bolelo pa bi naju, če bi delala nekaj, kar je v nasprotju, ne samo z najimim prepričanjem in pogledom na svet, ampak tudi s tem, kar je proti človeškemu dostojanstvu."' Nastala je mučna tišina. Potem je najbolj zgovorna povzela: "Pa bi tvoji sprejeli otroka?" "Čudno! Normalno, da bi!" Bilo je konec debate. Po krajšem premoru so začele drobiti druge vsakdanje nepomembne stvari. Po eni strani človek občuduje te mlade ljudi, kako odprto se pogovarjajo o tako pomembnih življenjskih odločitvah. Pravzaprav bi težko rekli, da so to njihove odločitve ali sad njihovega razmišljanja. Ta pogovor ali debata je jasen odsev življenjskih pogledov njihovih staršev. V prvem primeru so starši sila svobodnjaško usmerjeni, lahko bi rekli, da brez starševske odgovornosti. Iz odgovorov je razbrati, da so navzoče tri "vrednote", če temu lahko tako rečemo: naj uživa, dokler je še mlada, naj se pazi otroka in naj gleda, da se ne prehladi. Kam lahko tako gledanje pripelje mladega človeka, dobro vemo. V tej družini ni drugega načela kot: "Duša moja, jej in pij in bodi dobre volje!" Prav malo jim je mar, kako se njihov otrok pripravlja na življenje. Nobene odgo- vornosti ni v njih, razen "da ne bi bilo kasnih sitnosti". In tako gledanje, brez ciljev, prihodnosti, načrtov, je dandanes močno navzoče. Kaj bo to dekle lako dalo svoji družini, če jo bo imelo, ne vem. V drugem primeru pa so starši v strahu, da ne bi matu-rirala in doštudirala. Dekle očitno ni kaj veliko razmišljalo o raznih moralnih vrednotah, ki oblikujejo človeka. Preprosto pritrjuje svojim staršem, da je najpomembnejše priti do poklica in da je to najvišja vrednota. Jasno, podjetniki so. Drugega tudi ne vidijo kot ekonomske vrednote. Zato se lahko druge prezre ali potepta. In vendar je poklic samo ena od vrednot, ki še ne naredi človeka. Kje je tu vzgoja za celostno odgovornost!? Končno, kaj ni vsem znan refren staršev: Uči se, uči se! Drugo ni važno! Mislim, da se v tretjem primeru starši veliko pogovarjajo z dekletom. Dekletu je jasna posledičnost takega ali drugačnega ravnanja. Vrednote, ki jih zagovarja, so že postale njena last. Niso več samo "pobožne" želje njenih staršev. Odtod tudi odločnost. Jasno ji je, kaj hoče. Dandanes je problem vzgoje premajhna ali celo nikakršna ponudba vrednot staršev oziroma vzgojiteljev. In še te so tako prikazane mlademu človeku, da jih ne vidi kot vrednote. Če za starše niso vrednote, kako bodo potem za njihove otroke! Vzgoja brez vrednot sploh ni vzgoja. In tako smo spet pri družini, šolstvu itd. DRUŽINE 16 TOPLO SENIGJE GNEZDO DANICA SENICA Mudimo se pri družini Senica v župniji Ročica ob Savinji, kjer sta starša položila v toplo gnezdo sedem otrok: Marijo (po materi), Roziko, Martino, Janeza• (po očetu), Danico, Marka in Barbaro. "V času, ko smo odraščali, je bilo to precej nenavadno, kajti marsikje so se bali še enih lačnih ust več, ker potem ne bi mogli dajati otrokom vsega, kar bi si zaželeli." Letos mineva trideset let, odkar sta stebra naše družine z vezjo zaupanja in ljubezni sklenila roki in se darovala drug drugemu. Hkrati mineva že petnajsto leto, odkar smo pri nas zibali; vse se je spremenilo, še posebno, ko so pričeli ptički odletavati iz gnezda." Dve "senički", Rozika in Marija, sta odfrčali v bližnje Nazarje h klarisam, kjer sta sedaj s. M. Regina in s. M. Mira. Kako je prišlo do tega? Rozika se je navdušila na duhovnih vajah. "Rekla je, da bo kar ušla od doma, če bi ji branili. Toda starša sta razumela njeno poklicanost. Poudarila sta, da so ji vrata doma vedno odprta, če bi spoznala, da se ni prav odločila. Sestre in brata sploh nismo bili zadovoljni z njenim odhodom. Najhujši nasprotnik je bila Marija, ki je komentirala sestrin odhod kot norost in izjavila, da se bo 'naša nuna' slej ko prej spametovala." Pa se je po letu in pol res spametovala, in sicer "naša 'upornica', ki je sledila Roziki in se ji pridružila na poti uboštva, pokorščine, klavzure in čistosti. Kmalu se je pokazalo, da je odločitev dozorela v njenem srcu in da jo je Bog poklical tja, kjer želi, da se mu daruje. V družini se zavedamo, da je njuna žrtev velika milost tudi za vse nas, tako sorodnike kot prijatelje, znance in župljane, kajti v molitvi sta z nami povezani podnevi n ponoči." Obe sta že izpovedali večne zaobljube pri klarisah, kar je "dovolj veliko zagotovilo, da jima nikoli ne bo žal, da sta ste odzvali klicu ljubezni". Med drugim se živo spominjajo poplav, ko jim je plaz skoraj odnesel novo, še ne dokončano hišo. "Že prej, še bolj silno pa takrat, se je vnela želja, da bi ob novem domu postavili kapelico. Brat Janez se je navdušeno lotil dela in jo zidal iz kamenja, streho pa sta izdelala skupaj z očetom. Kapelo smo posvetili Božji in naši Materi Mariji, ki bo varovala naše domovanje in povezovala družino z molitvijo, še posebno v Marijinem mesecu. Njej in Bogu velja tudi zahvala nas otrok, da sta nas oče in mama sprejela, podarila topel dom in darovala vse žrtve in odpovedi, ki sta jih zmogla v močni veri. Naša mama je v mladosti premišljevala tudi o redovniškem pokli cu, vendar je vesela, da jo je Bog vodil po drugi poti in je tako lahko pripomogla k temu, da je skupnost sester klaris bogatejša za dve rožici iz naših logov." te DON ROSKP17 Msgr. METOD PIRIH, škof NAJODLICNEJSI MED VZGOJITELJI Duhovni pisatelji se strinjajo v oceni, da je verjetno sv. Janez Bosko največja osebnost v cerkveni zgodovini XIX. stoletja. Papež Pij XI. ga je leta 1934 razglasil za svetnika in povedal, da se pri don Bosku naravnega ne da razumeti brez nadnaravnega, človeško ne ločiti od božjega in vsakdanjega od nebeškega. Največ svojih sil in darov je posvetil vzgoji moške mladine in v ta namen ustanovil družbo sale-zijancev. Njegova metoda dela je bila vesela ljubezen. Nadvse rad je imel svojo mladino, vneto je ljubil Boga in Marijo, zato je bil vedno vesel, tudi v težkih trenutkih. Vzgojitelj, tako pravi don Bosko, ne sme biti nikoli razburjen. V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja in ne sramotilne besede na jeziku. Z veselo potrpežljivostjo je mogoče doseči veliko več kakor z grobo besedo in jezo. Ko vzgajamo mlade, bodisi starši svoje otroke bodisi vzgojitelji tiste, ki so nam zaupani, nikoli ne pozabimo, da je vzgoja tudi Božje delo. Ko bi starši in vzgojitelji več molili za svoje otroke in vzgojitelji za svoje gojence, bi veliko lažje in bolje vzgajali. Pri nas pa se del javnosti krčevito upira že verskemu pouku v šoli, kaj šele, da bi kdo mislil na kakšno molitev. Dragi starši, kako mnogi želite spremembe na šolskem področju, kažete s tem, ko svoje mlade prijavljate za cerkvene gimnazije v Želimljem, Šentvidu ter Vipavi. Prosilcev je toliko, da ni mogoče vseh spre- jeti. Odgovornost za dobro, za drugačno vzgojo po naših šolah in vzgojnih ustanovah, nosimo vsi, ne le škofje in duhovniki, ampak predvsem starši. Zato vas tudi spodbujam in prosim, dragi starši, da bi se prav vi s svojo spoštljivo besedo, napisano ali izgovorjeno, zavzeli na odgovornih mestih in pri odgovornih ljudeh, da bo vzgoja po naših šolah drugačna, kakor je bila v minulih 50 letih. Današnji svetnik je bil zares podoben Jezusu, ki je sprejemal otroke, se z njimi pogovarjal, jih blagoslavljal in dajal za zgled odraslim. Jezus je povedal tudi, da kdor sprejme otroka v njegovem imenu, sprejme njega samega. Gre za dvojno sprejetje. Najprej s strani zakoncev, ko otrokom posredujejo življenje; to je zelo odgovorno. Kaj nam pomaga nova, samostojna država Slovenija, če pa izumiramo? Drugič sprejmemo otroka kot kristjana, ko mu omogočimo krst in krščansko vzgojo. S krščenim otrokom pride v hišo novo Božje svetišče. Ni pa dovolj le poskrbeti za zakramente, ampak je treba pri krščanski vzgoji z besedo, z zgledom, s stalnim izobraževanjem in na druge načine tudi sodelovati. Prosimo sv. Janeza Boska, da bi tudi mi vsi dobro vzgajali naš mladi rod v zrele človeške osebnosti in za svetnike z Božjo in medsebojno pomočjo. (iz homilije msgr. Metoda Piriha na praznik sv. Janeza Boska na Rakovniku 1995) MARIJA POMOCNICA 18 PRIČAKOVANI akovniško svetišče Marije Pomočnice je duhovno središče vseh članov salezijan-ske družine in vseh Marijinih častilcev. Srce don Boskovih ustanov in vsega njegovega dela je bila turinska bazilika Marije Pomočnice. V to je don Bosko položil vso ljubezen svojega srca. • Znamenja navzočnosti Številna znamenja v rakovniškem svetišču pričajo, da se je Marija tudi tu razodevala kot čudežna Pomočnica. Verniki so ji izkazovali veliko ljubezen in zaupanje, saj je svetišče samo zraslo kot otipljiv dokaz te ljubezni slovenskih vernikov. Mnogi verniki so doživeli, da Bog po Marijini priprošnji uslišuje prošnje svojih otrok. • Romarski shodi V svetišču so trije veliki letni romarski shodi. Prvi je zadnjo nedeljo v januarju, ko obhajamo god sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev. Drugi, pomladanski, je na nedeljo po 24. maju, slovesno praznovanje Marije Pomočnice. V soboto pred to nedeljo je shod molivcev za duhovne poklice. Tretji je na nedeljo po 8. septembru, praznik posvetitve svetišča Marije Pomočnice. • Zadnje nedelje Ob spontanih obiskih poznamo tudi organizirana srečanja. Taka so vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ko imamo ob 14.30 ob mesečnem romarskem shodu vsi priložnost za osebno in skupno molitev, za zakrament sprave, za mašo in nagovor. • Dobrodošli Vabimo vas, da se sami ali v skupinah oglasite v svetišču za krajši ali daljši čas. Lahko se zaustavite mimogrede; posebej če vas pot vodi skozi Ljubljano, to ni težko. Tudi za avtobuse je ob svetišču dovolj prostora. Če se želite zaustaviti za dalj časa, vam lahko pripravimo bogoslužje, oskrbi-mo spovednike in drugo, kar bi hoteli, da bi se duhovno okrepili. Za otroke in mladino lahko pripravimo tudi posebne programe. V svetišču narave Vabljeni tudi k lurški kapeli, ki je v neposredni bližini svetišča (200 m), v zelenem zavetju Golovca; primeren prostor za prijeten oddih, molitev in tudi prireditve. Vse informacije dobite na naslovu: Svetišče Marije Pomočnice Rakovniška 6 p.p. 4 61108 Ljubljana Tel.: 061/127-30-28 "Častite Marijo, to vsem priporočam. V nebesih veliko premore. Njen božji Sin ji podeli, karkoli ga prosi. Govorim vam iz lastne izkušnje in vam na vso moč priporočam, moj nasvet naj se vam vtisne globoko v srce, kličite pogosto na pomoč Marijo z besedami: ¿Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!"' sv. Janez Bosko MABUA_PQMQČMICA 19 IZ KNJIGE RAD VAS IMAM MARIJA VZGOJITELJICA Marija je živa navzočnost, ki prežema vse don Boskovo življenje in delo. Don Bosku Marija ni samo predmet pobožnosti, marveč resničnost "vsenavzočnosti". Njen kip na pročelju Oratori-ja je kot "mogočna obramba", ki stoji na straži, da prebivalce zavaruje pred sovražnim zalezovanjem hudega duha. Vsi, ki so prišli v Oratorij, so čutili posebno Marijino navzočnost, ki so jo čudežni dogodki neštetokrat potrdili. Lemoyne pravi: "Med Marijo in don Boskom je moral biti neki dogovor." Nekaj o povezanosti don Boska z Marijo zvemo iz besed, ki jih je mati Marjeta izrekla na dan sinove preobleke. Dejala mu je: "Ko si prišel na svet, sem te posvetila preblaženi Devici Mariji; ko si odhajal v šole, sem ti priporočala pobožnost do te naše dobre Matere. Sedaj ti pa naročam, da bodi ves njen. Hodi s tistimi, ki ljubijo Marijo. Če boš postal duhovnik, zmeraj priporočaj in širi Marijino češčenje." Don Bosko je vedno ostal Marijin. Brezmadežni je hotel podariti tudi vse fante. V njegovi delovni sobi je bila njena podoba, ob kateri so nastajali vsi njegovi načrti. Slovesna razglasitev dogme o Brezmadežni (8. XII. 1854) je bila za don Boska svojevrstno zmagoslavje. Se isti večer se je pred Marijinim oltarjem v Oratoriju zgodilo nekaj zelo pomembnega. Dominik Sa-vio, novinec v Oratoriju, je po don Boskovem nasvetu z obnovitvijo sklepov prvega obhajila svoje življenje posvetil Mariji. Ponovno je obljubil: "Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Rajši umreti kakor grešiti!" Vemo, da Dominik Savio predstavlja najsvetejše jedro don Boskovega vzgojnega dela. Don Bosko mu je svetoval: "Prosi Marijo, naj ti pri Bogu izprosi milost, da boš postal svet." Da bi k svetosti pomagal tudi svojim tovarišem, je Dominik ustanovil družbico (skupino) Brezmadežne, ki je postala šola prvih salezijancev. V njej so se vzgajali številni salezijanski rodovi vse do današnjih dni. Praznik Brezmadežne je v don Boskovi vzgojni in pastoralni dejavnosti ostal najpomembnejši praznik. Don Bosko je sebe in svoje delo posvetil Brezmadežni. Papež Pij IX. v razglasitvenem odloku pravi, da je bila Marija "obvarovana vsakega greha, torej odrešena na najodličnejši način". Prav to dejstvo je zelo pomembno za preventivni vzgojni sistem, kjer ni cilj zdraviti, ampak obvarovati. Marija je bila najboljši zgled za to, kar je hotel don Bosko doseči pri svojih fantih: obvarovati jih greha in jim privzgojiti svetost. Zato don Bosko pravi: "Pobožnost do Marije je velika prednost krščaskega življenja. K Jezusu skoraj ni mogoče priti drugače kot po Mariji." Marija je zgled vseh kreposti, ki si jih mora privzgojiti dober kristjan. Krščanstvo ni v zraku. Življenje Jezusa Kristusa živimo po vzoru tistih, ki so se Kristusu najbolj približali. V tem pa je Marija na prvem mestu. "Ljubite, častite Marijo in ji služite. Ne samo, da ne bo nihče, ki je častil to Mater, pogubljen, ampak lahko pričakuje veliko plačilo," spodbuja don Bosko. Dominiku Saviu je bila ob smrti prav pobožnost do Marije največja tolažba in vir nezlomljivega upanja. Kdor se zgleduje po Mariji, varno stopa po poti kreposti. "Ne moremo (po)gre-šiti, ker nas vodi Marija!", govori don Bosko. "Ljubezen, pobožnost in čistost so tri kraljice, ki so vedno skupaj; druga brez druge ne morejo obstajati." Vse te kreposti na poseben način krasijo Marijino življenje. "Čistost je krepost, ki je Marijinemu srcu najljubša." Ob Mariji se ne naučimo biti samo dobri, ampak tudi sveti kristjani. Marija pa ni samo zgled, ampak tudi najmogočnejša priprošnjica. Pri 82-letih... Prečastiti gospod inšpektor! Srčno se Vam zahvalim za Vaše božično pismo. V pismu je precej zelo zanimivih stvari in novic. Pa škoda, da so nekatere za nas "tujce" malo razumljive; govorite o diaspori in o Albaniji, kakor da je slovenska inšpektorija sv. Cirila in Metoda tako obsežna kot ves Balkan. V tem smislu smo slovenski salezijanski misijonarji po Ameriki, Afriki in Aziji pravi udje slovenske inšpektorije. To je pa res imenitno. Aprila bom dopolnil 82 let, pa še vedno nisem zaslužil pokoja. Kot univerzitetnega profesorja so me res upokojili proti moji volji, na župniji sv. Janeza Boska pa še vedno redno pomagam. Ustanovo APAE za prizadete revne otroke še vedno vodim osebno, četudi imam izvrstne sodelavce in sotrudnike. Ker s tem, kar se vidi, lepše povemo, kot s tem, kar napišemo, Vam prilagam nekaj fotografij o mojem delovanju kot starem misijonarju. Voščim Vam vsega dobrega in srčno pozdravljam. Alojz Zver Praga Dom Helvecio 88 Caixa Postal 3 36300-000 Sao Joao del-Rei MG - Brasil Iz d on Boskovega mesta Spoštovani gospod! Pošiljam Vam nekaj fotografij iz mojega misijona. Hvala za sporočilo o pomoči. Občudujem Vaše delo, ki me spodbuja. Leta 1996 želim priti v domovino, da bi med domačimi ljudmi in sobrati praznoval zlato mašo. To so moje želje, to bi si rad izprosil od nebeškega Očeta. Ne zamerite mi, če več ne pišem. Odšel sem star osem let in beseda več ne teče gladko. Na vsak način hočejo prevesti knjigo o meni v italijanščino in španščino. Pri tem me vodi samo misijonska misel. Prisrčno Vas pozdravljam in se priporočam v molitev, ki jo zelo potrebujem, da bo moja ljubezen takšna, kot jo je imel do malih Jezus. Prisrčno Vas pozdravlja misijonar Ernest Saksida Cidade Dom Bosco Rua Dom Aquino 2462 79300 Corumba (M.G.) Brasil M1SUOM21 To je Božji blagoslov... Danes (12. XII. 1994) je bil tukaj prvi uradni dan vpisovanja novih učencev in tistih, ki nimajo popravnih izpitov. Nekaj izrednega se nam je zgodilo, kar se v tem zavodu ni zgodilo že veliko let: prišlo se jih je vpisat 77. To je znamenje, da bo število učencev za prihodnje leto zagotovo naraslo za več kot 100, tako da lahko pričakujemo vseh čez 650. To je Božji blagoslov, čeprav vemo, da bodo s tem narasle tudi skrbi in težave. Pa Marija, ki jih je privedla v to hišo, bo poskrbela zanje in za nas, ki smo orodje v njenih rokah, včasih prav slabo in krhko, včasih celo topo, pa kot je rekla M. Mazzarello, naj ona popravi, kar me naredimo narobe. Sama sem globoko prepričana v to resnico. Tolikokrat vidimo, kako Bog piše prav po vijugastih črtah. Danes nas je obiskal škof. Jaz sem že letos tajnica pokrajinske redovne konference. Škof pa je prišel, da bi me pridobil za koordinacijo škofijske mladinske pastorale. Je težko in zahteva veliko vztrajnosti, potrpežljivosti, povrh vsega pa še mnogi duhovniki ne podpirajo te pastorale. Tako se je sklenil bogat dan milosti. Jutri bodo spet kake nove stvari. Izročimo ga Gospodu, ker on najbolje ve, kako je prav. Vsem vroč brazilski pozdrav, s. Agata Kociper Patron M. Rua Ir. Capelli 41 Porto Velho (RO) Brasil IZ INDIJE: 63-let misijonskega dela Jaz se kljub 88 letom in 63 letom misijosnkega dela še kar dobro počutim. Hvala za Salezijanski vestnik, ki je vedno bolj zanimiv. Veseli me, da v Sloveniji sestre HMP dobro napredujete; upam, da bo Bog še vzbujal nove poklice. Tukaj jih je, hvala Bogu, četudi manj kot prej, še kar, tako da bodo nadaljevale misijonsko delo; Na novem misijonu Mogoče sem Vam že pisal, da sva z duhovnikom domačinom junija 1994 zečela nov misijon v neki zelo raztreseni vasi. Tu je veliko kristjanov, ki so bili spreobrnjeni še za časa Portugalske. Župnijska cerkev je oddaljena od nas 2 km in je stara 350 let. Misijon je namenjen posebno mladini, ki je zalo zanemarjena. Večina ni končala šole in se potepa naokrog. So zelo veseli, da se lahko izučijo kake obrti in tako pridejo do zaslu- število mladine narašča, manjka pa prostor.Mislim, da ne bom več obiskala domovine. Je že precej časa, kar nisem dobila novic. Prilagam fotografijo z učiteljicami v Bandelu, kjer je okrog 2.000 učenk in lepo število katoličanov. V molitev se vam priporoča vdana s. Terezija Medvešek HMP Auxilium Convent 10 P. K. Guha Road Dum Dum - 700 028 Calcuta, India žka, ker so kmetije majhne in ne morejo vseh zaposliti. Zaenkrat smo v barakah; tako delavnica, mladinski dom in naše stanovanje, vse podobno vaši drvarnici na Rakovniku, ki je nasproti gradu. Upam, da bomo kmalu dobili sredstva za zidavo; potem se bo že kdo dobil, da bo tukaj delal. Z bratskimi pozdravi Ludvik Zabret. Don Bosco Crafts Institute Carcol, Loutolim Goa - 403 718 India SKLAD GIMNAZIJE ZELIMLJE Za nami je prvi mesec novega leta. Začeli smo ga z željo, da bi bilo blagoslovljeno in uspešno. Hvala vsem, ki ste nam pisali za praznične dneve, zlasti še tistim, ki ste nam poleg voščila namenili besedo vzpodbude in vsestranske podpore, ki nam jo zagotavljate tudi v prihodnje. Prijetno je živeti in delati v zavesti, da v delu za mlade nisi sam. Vsako vaše pismo, vsak vaš spomin nam pomeni dragoceno spodbudo in nov zagon. Tega bomo tudi v letošnjem letu močno potrebovali. Mesec januar je bil zelo pester in bogat. V pripravi na d on Boskov praznik smo organizirali več srečanj in tekmovanj, o čemer lahko berete na drugih straneh Vestnika. Za četrtošolce je bil to tudi čas poizkusne mature. Letošnji maturanti - prvi na Gimnaziji Želimlje - so lahko živo začutili, kolikšno mero znanja se pričakuje od njih ob koncu gimnazijskega študija. Bliža se mesec marec in tudi letos bomo v pripravi na novo šolsko leto, tako kot druge šole, organizirali dva informativna dneva (10. in 11. marca). Osmošolcem in njihovim staršem bomo odprli vrata naše ustanove in jih seznanili z značilnostmi šolanja na naši gimnaziji ter bivanja v Domu Janeza Boska. Vabimo vas, da seznanite s to možnostjo šolanja vse, ki naše šole še ne poznajo. Vsem, ki ste dobrohotno sprejeli naše vabilo in svoj certifikat podarili naši ustanovi, se iskreno zahvaljujemo. Tistim, ki nam pišete, da ste prepozno izvedeli za to možnost in ste svoj certifikat že vložili v katero od investicijskih družb, sporočamo, da to še vedno lahko storite in nam ga podarite. Potrebno je izpolniti dva obrazca, s čimer svoje lastništvo nad vloženimi delnicami prenesete na naš naslov. Če želite se vas bo v svojih molitvah spominjala, dokler bo obstajala. Zima se odmika in poletje ni več daleč. To bo čas, ko naj bi zopet zastavili delo in nadaljevali z dograditvijo Doma Janeza Boska ter z gradnjo prepotrebne telovadnice. Lokacijsko dovoljenje je že izdano. Sedaj vneto pripravljamo podrobne načrte in druge dokumente za izdajo gradbenega dovoljenja. Če Bog hoče, se godijo tudi čudeži. Toda Bog jih navadno ne deta brez sodelovanja človeka. Tako je bilo v času don Boska, tako je tudi danes. Vem, da ste mnogi pripravljeni velikodušno podpreti to, kar bi danes storil don Bosko k svoji brezmejni ljubezni do mladine. V tem zaupanju delamo in načrtujemo. Kakor se vas še posebej spominjamo in po vaših namenih opravljamo sveto mašo vsakega zadnjega dne v mesecu, torej tudi na ta način podpreti naše delo, nam sporočite svoj naslov, da vam pošljemo potrebne listine aH vas obiščemo na domu. S tem dejanjem postanete trajni dobrotniki naše ustanove, ki vam zagotavlja, da ob spominu svetega Janeza Boska, tako vam tudi v prihodnje zagotavljamo svoj vsakodnevni duhovni spomin. Vse, kar dobrega namenite za nas, pa naj se vam v življenju stotero pomnoži. Lojze Dobravec ^MmmMMŠmr: V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE STE DO 15. 2. 1995 DAROVALI: Ambrožič A., Andrejašič M., Anžlovar A., Anžlovar M.A., Anžlovar J., Anžlovar D., Baloh M.,BobekV„ Boh Minka, BožičZ., Brecelj M., Brodarič M.(2x), Burger A., Cimerman I., Čampa I., Čampa M., Čeferin M., Dejak, Demšar A., Dobnik A., Dobravec M., Dolenšek V. J.(4x), Drobežl.^družina Bogateč, družina Cvar, družina Celik, družina Japelj, družina Kapus, družina Košmrlj, družina Orel, družina Rigler, družina Rus, družina Štul-er, družina Vodičar, družina Vodnik, družina Vrtnik, Falnoga M., Ferčak A., Ferenčak M., Ferjančič F., Flegar M., Fučka L., Gabor A., Gabrovšek V., Galin M., Gorše M., Grašič N„ Grčar T.(2x), Hren P., Hribar J., Hribernik P.(2x), Hu-dinaA., JakičF., Jakša J., Jelinčič R., Jerič M., JeršinD., JurcaK., Ivane I. in V., Kač M. in N„ Kavčnik A.,_Kačičnik S., Knez J., Kokalj F., KociperŠ., Kocjan M., Kosi M., Kosi M., KošakM., Krančan H., Kra-jnik M.(3x), KugovničR.(2x), Kuhar A. in M., KuraltM.,. LegatA.(2x), LevstekM., MariničJ., Markun A., MaroltA., Marolt M., Marolt N., Marolt J. in T., MaroltP., MencinD., MeškoC., MihelčičM., Mik-lič M., Močnik F., Mrgole A., Mrzel S., Mrzel, Mulec M., N.N., N.N. Ljubljana, N.N. Kranj, N.N. po J.Jenku, Novak A., Novak I. in Nežka, Novak S., Pajk R., Pipan M., Pejha O., Perušek M„ Peterca A., Peternel F., Petrič M., Pezdir C. P.M.(2x), Pirker O., Plahutnik P., Plesk-ovicJ., Podjed M., Ramovš M., Ravnikar A., RazboršekD., Reven N„ Ribič M., Rode J., Rozman T.(2x), Sajko A., Schmid-Šemrl L., Skubic J., Skubic F., Smole F., Skomšek M.(2x), Stanovnik M., Strle M., Šerbal A. Škrabec J., Špan A., ŠrajA., Šteblaj J.. Štern L, Švigelj J., Švigelj M., Štefančič, Štuhec F., Tacer M., Tašič F,, Terglav F., TerseglavT.N., Tomazin H., Tomažič M., Urbane C., Urbane M., Urleb T., Vaijavec P., Ve-hovec P., Vergelj M., Vesel S„ Vidmar F., Vode J., Vodopivec L., ZadravecT., Zalaznik V., Zelene N„ Zelič K., Zmet V., Zore_R., Zrimšek B., Zupan F., Zupančič M., Žebavec M., Žibert A.(2x), Žuraj M. in več neimenovanih dobrotnikov, mo-livcev za duhovne poklice oz. bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog vam povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Tolarska sredstva: Salezijanski zavod, Želimlje 46, 61292 Ig pri Ljubljani. Štev. žiro računa: 50100-620-133 sklic na štev.: 05 1010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d. d. Devizna sredstva: Salezijanski inšpektorat, Rakovniska 6, Ljubljana, Konto Nr. 50100-620-133-99921/0Nova Ljubljanska bankad.d.. Trg revolucije 2, Ljubljana, Slovenija Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako 'Gimnazija'. RAJNI 23 SILVA LAMPE * 29. XII. 1915 - + 24. XII. 1994 Rajna mama Silva se je rodila urarju Lovku v Cerknici. Otroštvo je preživljala še s tremi brati in dvema sestrama. Brat Mirko je šel študirat za duhovnika. Silva pa je pomagala mami in skrbela za mlajša brata in sestro, ko so veliko prezgodaj izgubili očeta. Skrb za druge ji je zato vse življenje ostala v krvi. Rada se je vključila v orlovski organizaciji in v Društvu krščanskih deklet v vsako akcijo. Kmalu po bratovi novi maši je šla z njim v Dalmacijo, da bi mu gospodinjila in skrbela zanj. Ker je zbolela za malarijo, se je morala posloviti od brata in od Dalmacije. Z Nacetom Lampetom sta ustanovila družino. Nesreče pa so se kar vrstile. Utonil je brat Mirko, prišla je vojna in revolucija. Z možem sta bila zaprta v Šentvidu; dolgo nista vedela drug za drugega. Mlajši brat je bil ubit v Teharjlh. Sestra se je šele po štirih letih uspela oglasiti iz begunstva. To je bila Kalvarija za mlado ženo, ki pa se je z možem Nacetom veselila otrok: Metoda, Jožka in Marjance, ki jima jih je Bog zaupal. Kljub pomanjkanju sta jim dajala vse potrebno, predvsem pa ljubezen In dobro versko vzgojo. V posebno veselje jI je bila Metodova nova maša leta 1970. In poslej je spet s srcem in dušo živela za sinovo duhovniško delo. Z začetkom gradnje cerkve v Grahovem se je odprla nova stran v njenem življenju; sedaj je vsa zaživela za to cerkev. Še nekaj je zaznamovalo njeno življenje: skoraj 25 let je bila varuška mnogim otrokom iz raznih družin. S smrtjo je prenehala skrbeti za druge, ljubiti pa ne. Pri Bogu bosta z možem Nacetom še vedno z ljubeznijo spremljala vse, ki sta jih imela v življenju rada. ml JOŽE HRIBAR Jože Hribar, bivši salezijanski gojenec, rakovnlški oratorijanec, rezbar in izdelovalec spominkov ter nabožnih predmetov, je umrl na Kodeljevem v Ljubljani. Vedno je bil ponosen, da je bil rakovniški oratorijanec in se je rad spominjal dni na Rakovniku, kamor je še s Kodeljevega vedno rad zahajal. Bog mu bodi bogat plačnik. FANIKA KOSTOMAJ Fanika Koštomaj, doma z Vlnjega Vrha nad Šmarjeto na Dolenjskem, je ena tistih skromnih duš, ki je nismo veliko videvali, pa je storila toliko dobrega. Čeprav osamljena in na invalidskem vozičku, je bila prizadevna članica salezljanske družine: za bralce Salezijanskega vestnika in za člane mašne zveze je pridobila toliko novih članov kot najbrž nihče. Z molitvenim spominom se ji sku-šajmo oddolžiti za njeno velikodušno dobroto. Prosimo Gospoda, naj nam pošlje novih velikodušnih sodelavcev. ANTON PAVLIC V ponedeljek, 13. II. 1995, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od prof. Antona Pavlica. Ob kranjskem dekanu, ki je pogreb vodil, se nas je zbralo še dvajset duhovnikov, v glavnem redovniških. Prišli smo se mu zahvalit za njegovo delo za Cerkev: frančiškanski predstavniki za sodelovanje na duhovnem področju, salezijanci za večletno poučevanje v Srednji verski šoli v Želimljem, vsi omenjeni pa skupaj s cister-cijani za opravljeno strokovno delo v naših knjižnicah. Pri zahvali je bila najbolj poudarjena profesorjeva globoka krščanska duhovna podoba. /i PISMA ?4 Spoštovani g. Tone! Prosim Vas, da mi oprostite, ko sem tako pozna s svojo pisavo. Prepričana sem, da ste imeli čez praznike veliko dela; jaz pa želim, da se še z mano pomudite nekaj minut. Lepo se Vam zahvalim za Vestnik, ki mi ga tako redno pošiljate. Sem Vam že pisala, da se nahajam v domu počitka; dolgčas mi je. Moje delo je molitev, Družina in Vestnik. Ne morem se dosti Bogu zahvaliti za dobrote, ki mi jih delil, da še vidim brati in pisati. Pred dvema letoma sem imela zlomljeno desno roko po padcu, pa vendar se me je Bog usmilil, da še pišem, malo bolj slabo, saj se mi bliža v aprilu 88. leto. Bog bodi zahval j en za ta dar. Vzredila sem devet zdravih otrok, ki me tudi zdaj radi obiskujejo. Imeli smo 15 ha lepega posestva, ali na žalost me nima nihče streči doma. Kako je to danes žalostno, ko ni posestvo nič vredno, jaz se pa le tega zavedam, da kruh na zemlji raste. Treba je zemljo z veseljem obdelati in Boga prositi za njegov blagoslov. To je pri nas napravil komunizem, da je otroke odvadil od dela, pa starše ubogati. Moram se pohvaliti, da sem jih jaz še pravi čas rodila in vzgojila. Bodi Bog za hvaljen! Treba bo končati. Prosim, da mi oprostite, ker Vas nadlegujem s tako slabo pisavo. Sprejmite najlepše pozdrave od salezijanske sotrudnice Matilde. Častiti gospod Tone! Bog lonaj za poslano vizitko, pri kateri pa ni sodeloval samo božji Duh, kakor pri ledeni roži na oknu, tu je bila poleg tudi človeška roka. Nobene take še nisem imel, zato bo to lep spomin, ki pa mi je v poslani kn jigi Ruanda - črna vest človeštva natočil tudi grenko pijačo. Kako je mogoče, da v XX. stoletju ne moremo k pameti? Kje piše zgodovina, da bi se zveri med seboj tako trgale in mrcvarile kot to dela človek, ki je razumno bitje, pa se tako spozabi?! Je potem kaj čudnega, če ob molitvi žalostnega dela rožnega venca vidimo našega Odrešenika, ki poti krvavi pot ob spominu na to, kakšno dediščino je Kajn zapustil človeškem u rodu ?! Kako čudovito izstopajo tu slovenski misijonarji in misijonar-ke. Božji poslanci Slovenije! Gospoda Danila - že doma utrjen od burje - tudi vihar ne premakne. Ve, kdo ga je poslal in vanj zaupa - sicer ne bi vzdržal. Kaj pomeni tak angel varuh med sirotami, mi ne vemo, vedo pa oni sami, komu naj zaupajo. To so svetle zvezde na slovenskem nebu, poslane v tolažbo in pomoč Ruandi. Hvala Bogu! Pozdrav od Martina. Spoštovani gospod! Zahvaljujem se Vam za Vaš trud, da nam pošiljate Vestnik! Zelo je zanimivo bran je. Vsak najde v njem branje zase: o družini, mladi zase ali pa starejši tudi. Bog daj, da bi lepe besede ostale v naših srcih in obrodile sad. Lepo Vas in vse v uredništvu pozdravlja Zvonka z družino in mama Suštarič. Spoštovani! Moram se Vam zahvaliti za Vestnik, ker vse naročnice komaj čakajo, da jim ga prinesem. Zato se Vam zahvalim v svojem imenu in v imenu drugih, ki jim ga prinašam. Se bomo molile, dokler bomo živi. Zahvalim se Vam tudi ze lepo knjigo Ruanda -črna vest človeštva, ki jo z veseljem berem in jo bom dala še drugim, ko preberem. Zelo je lepa ali žalostna, kaj trpijo misijonarji in drugi ljudje. Vas prav lepo pozdravljam. Ivanka Matušič Spoštovani g. Ciglar! Sporočam Vam, da sem prejala knjigo Ruanda - črna vest človeštva, ki ste mi jo pred kratkim poslali. Prav lepo se Vam zahvaljujem zanjo. Z zanimanjem sem jo prebrala, čeprav me je bilo kar groza ob takih pobojih, ki so se dogajali. Kdaj bodo ljudje spoznali, da se z nasiljem ne da rešiti ničesar? Se enkrat hvala in lepo pozdravljeni. Marija Lukan Spoštovani gospod! Ker se ne znam izraziti z besedami na glas, bi se Vam rada v pismu zahvalila za vso dobroto in skrb, ki ste jo posvetili naši g. Faniki. Oprostite, ker si nisem zapomnila Vašega imena. Vi ste ji dali tolažbo in moč, da je s tako potrpežljivostjo in veseljem prenašala svoje težko življenje. Nudili ste ji toliko lepih trenutkov, ki jih je doživljala v raznih izletih, potovanjih, razstavah, romanjih, predvsem pa srečanjih z drugimi invalidi. Kadarkoli smo jo obiskali, žal je bilo to preporedko, je s takim navdušenjem in veseljem pripovedovala, kaj vse je doživela. To ji je dajalo moč in pogum, da je pozabila na bolečine in grenko življenje. Veselila se je vsakega srečanja z Vami. Znali ste jo potolažiti in ji vliti upanje in vero v Boga. Nudili ste ji pomoč v delu, materialu in jo tolažili, ko je bila nesrečna. Fanika je živela iz vere. V njej je našla ves smisel svojega življenja. Ko sem jo poslušala, kako ona doživlja srečanja z Bogom v cerkvenih obredih, sem spoznala, da je ona pravzaprav srečna. Imela je dobre, zelo dobre ljudi okrog sebe, ki so ji znali prisluhniti in jo tolažiti, če je bilo potrebno. V Vas je imela najboljšega prijatelja in to jo je držalo pokonci. Zato Vam iz srca želimo še veliko zdravja, da bi še naprej pomagali pomoči potrebnim. Hvaležna družina Gajski. "Mir vam bodi! Kaj s;. - preplašeni m zal aj bo vam dvomi v srcu" (Lk 24, 36.38!? Le verujemo, da je Kristus z nami na nasi življenjski poti, kako potem ne bi bih potolaženi! Na/ vas vse velikoncna skrivnost tako prepoji, da boste iz Kristusove navzočnosti črpali moči za nezlomljivo vero, upanje in ljubezen in boste znamenje njegovega miru temu nemirnemu svetu. Uredništvo še je čas, da mu odgovoriš • Se -virr-idi različnih ol olii.rin , življenju nfei odkv.il z,m poklic, ki te veseli? • Obiol u|e$ ¿r-lo, *fudi|. h i ne izpolnjuj tvo|ih zolia. pričakovanj? • Ze opravl|.Y> poi Ik. z.i kateif^g.i • utr:, da m tvoj? Bogu posveče 1 vije je ključuje se /Ijen id "i1" IN H|ih< mesni' i Ive 1 J[ «.i st;":r'jc.l. zi i.ičajo inferrr 1 H"" 1 " ' 1"ovih ter jihovi duh vnos i )osl nstvu razn i iružbah apostol kega življ nja, delu in življenju duhovnika na župniji, o misijonih, posvečenem življenju v svetu... ...lahko dobiš osebno, po pošti, telefonu. Janez Žabot Mlad - > i-' !