0B2AVM0 T02iLiiv-: . Poštnina plačana f gofovkiti;m jg y »10321 ^jf Liubljj^ dne 19. mala 193?. Štev. 21. PosameznrStev. Din leto ICV. Jpravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Jredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemstvo: Četrtletni) 9 Din, polletno IS Din, celoletno 38 Din; za ino« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din.' Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.' Močno nazadovanje izseljevanja Iz naše države Po podatkih izseljenskega komisarijata je zapustilo našo državo lani in v treh prvih mesecih letošnjega leta ter se izselilo v prekomorske države 4808 oseb, dočim je bilo prejšnje leto 13.560 izseljencev. Najštevilnejše je bilo izseljevanje iz savske banovine (1648 oseb), potem pa sledijo druge banovine: dunavska s 754, dravska s 703, primorska s 694, vardarska s 489, zetska z 252, Beograd s 142, drinska s. 85, vrbaska z 31. in moravska z 10 izseljenci. Po poklicu je bilo med izseljenci največ kmetov, in sicer 1598. Kvalificiranih delavcev je bilo 890, nekvalificiranih 872, ostali pa so pripadali svobodnim poklicem. .Večina izseljencev je bila stara od 30 do 50 let, mladih izseljencev od 18. do 30. leta je bilo 1283, mladoletnih pod 18. leti pa 1165. Nad 50 let je bilo starih 360 izseljencev. Med izseljenci je bilo 2862 samcev, drugi pa so bili redniki in člani družin. Po veroizpovedi je med izseljenci največ rimskih katolikov, in sicer 3735, pravoslavnih pa je 920. Z našimi potnimi listinami se je izselilo '3377 oseb, ostale potne listine pa. so izstavile razne druge države, katerim pripadajo ti izseljenci. Med izseljenci je Srbov, Hrvatov in Slovencev 2639, ostali pa so pripadniki drugih narodnosti. Kakor prejšnja leta je tudi tokrat prevzela največ naših ljudi Severna Amerika (2499 oseb), dočim se je izselilo v Argentino 883, v Kanado 604, v Urugvaj 495, v Čile 99, v Avstralijo 87, na Novo Zelandijo 49, v Brazilijo 39, v Južno Afriko 26, v Bolivijo 7 oseb. 2525 izseljencev je zapustilo doma posestva in nekaj imovine, 2274 pa je bilo takih, ki so se izselili brez vsake imovine. P64 članov izseljenskih rodbin je bilo mladoletnih iii so njihove rodbine pred izselitvijo prodale svoje imetje. 4694 izseljencev ima sorodnike v tujini, kamor so bili namenjeni, 114 izseljencev pa je šlo v tujino brez vsake sorodniške pomoči. 3813 oseb je imelo že zagotovljeni zaslužek na kraju svojega potovanja. Iz prekomorskili držav se je vrnilo v isti dobi 8089 oseb, kar je za 6 odstotkov več od povratka prejšnjega leta. Prav tako, kakor se je izselilo, se je tudi vrnilo v savsko banovino največ rojakov. Med temi je bilo kvalificiranih delavcev 2672, nekvalificiranih 2887, potem 1554 kmetov, 273 pripadnikov svobodnih poklicev in 703 nesamostojni rodbinski člani. Po večini so tudi oni, ki so se vrnili, stari od 30 do 50 let, nad 50 let pa je starih 1205, mlajših od 18 let pa 720 oseb. Jugoslovenov se je vrnilo 7625, 464 oseb pa pripada raznim narodnim manjšinam. Največ izseljencev se je vrnilo iz Zedinjenih držav, in sicer 3427. Na lastne stroške se je povrnilo 4416 oseb, ostali pa so bili poslani na stroške tujih in domačih oblastev. V evropske države pa se je izselilo lani in letošnje prvo četrtletjev 10.560 oseb in je to izseljevanje za 6 odstotkov manjše od lanske izselitve. Ti izseljenci so po večini delavci, ki jih je največ prevzela Francija, za njo pa Nemčija, Avstrija, Rumunija, Grčija, Češkoslovaška, Belgija, Švica, Nizozemska. Sezonskih in drugih delavcev je odpotovalo največ iz dravske banovine (4032), dočim pride na vardarsko 2347, na savsko 1570, na dunavsko 1025, na vrbasko 557, na primorsko 484, na zetsko 197, na Beograd 194, na moravsko 133 in na drinsko 21 delovnih moči. Ko so prenehali razni dogovori o sezonskem delu in so jih tudi druge razmere prisilile k temu, se je vrnilo iz evropskih držav v domovino V teku lanskega leta in prvega letošnjega četrtletja 10.046 oseb, kar je za dobrih 26 odstotkov več od lanskega povratka. Največ delavcev se je vrnilo iz Francije (5750), potem Belgije 1491, iz Nemčije 994, iz Luksemburga 544, iz Avstrije 373, iz Nizozemske 240, iz Češkoslovaške 219, iz Ru-munije 162, iz evropske Turčije 84, ostanek pa iz drugih držav. Razveseljivo napredovanje JRKD v dravski banovini POSLANEC MOHORIČ MED SVOJIMI VOLILCI. Jesenice, maja. V soboto zvečer se je vršil v dvorani tovarniške restavracije na Jesenicah sestanek somišljenikov JRKD z Jesenic in Koroške Bele-Javornika, katermu je prisotstvoval tudi g. Ivan Mohorič, paslanec za radovljiški srez. Sestanka so se udeležili vsi stanovi, posebno častno je bilo zastopano delavstvo, tako da je bila prostorna dvorana čisto zasedena. Sestanek je otvoril in vodil gosp. dr. Maks Obersnel. Poslanec g. Mohorič je najprej obširno poročal o gospodarskem položaju sreza, predvsem Jesenic, za katerih koristi je imel v Beogradu hude boje in neštevilno posredovanj. Dotaknil se je tudi položaja naše lesne industrije in tujskega prometa, ki je posebno v radovljiškem srezu zelo važen gospodarski činitelj. K besedi so se oglasili: za železničarje g. Še-bek, za obrtništvo g. Ivan Gogala, za hišne posestnike g. Fran Rabič, za tovarniške delavce glavni zaupnik g. Franc Mohorič, g. Juraj Jeram in g. Štefan Barbarino, katerim je g. poslanec v vseh zadevah stvarno orgovarjal ter med drugim naglasil, da je dinar eno najtrdnejših plačilnih sredstev v Evropi, da inflacije na bo in da o iz-premembi vladavine in o novih volitvah ni govora. Po vsestranski in zelo zanimivi razpravi je g. dr. Obersnel zaključil lepo uspeli sestanek in se zahvalil poslancu za njegova temeljita izvajanja, * * * SHOD POSLANCA ZEMLJIČA V GORNJI RADGONI. Gornja Radgona, maja. V Gornji Radgoni je imel poslanec g. Jakob Zemljič krasno obiskan shod, na katerem je poročal o delovanju narodne skupščine, ki je bilo dosedaj v prvi vrsti posvečeno omiljenju težavnega položaja kmetskega stanu. Za njim je govoril član banovinskega sveta, g. Fran Skuhala iz Križevcev, o nedavnem zasedanju banovinskega sveta. Na zborovanju se je splošno naglašala potreba, da se zakon o zaščiti kmetov predrugači tako, da bo ustrezal razmeram v Sloveniji. Država naj da vrhu tega denarnim zavodom po Narodni banki potrebna sredstva za izplačilo nujnih terjatev ter na-j omogoči izvoz živine in vina iz naših,obmejnih vinorodnih krajev. Zborovalci so dalje izrazili tudi željo, da se iz razlogov štednje ukinejo obmejne čete in da se nujno potrebna regulacija Mure takoj izvrši. Lepo uspelo zborovanje je vodil predsednik organizacije JRKD g. Talany. * * * SHODI V KAMNIŠKEM SREZU. Kamnik, maja. Začasni sreski odbor nove stranke je organiziral že več uspelih shodov, na katerih je poročal poslanec g. Anton Cerer. Cererjeva izvajanja so bila sprejeta povsod z odobravanjem in zborovalci so se z velikim navdušenjem izrekli za program nove vsedržavne stranke. Shoda v Mengšu in Domžalah sta se razvila v pravo manifestacijo za novo državno politiko. Zelo uspeli shodi so se vršili še v Trzinu, Lukovici, Prevojah, Dobu, Moravčah in Šmarci. * * * USTANOVITEV SRESKE ORGANIZACIJE V LAŠKEM. Laško, maja. Nedavno se je vršil ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za laški srez. Predsednik je naglašal, da so se motili razni črnogledi, ki so begali ljudstvo, češ, da sedanji čas ni primeren za ustanavljanje nove stranke. Narod spoznava, da je prav zdaj potrebno složno sodelovanje. Poročilo o splošnem položaju in o delovanju narodne skupščine sta podala g. dr. Cepuder kot zastopnik banovinskega odbora in narodni poslanec g. profesor Alojzij Pavlic. Naša organizacija, v kateri so včlanjeni vsi sloji in stanovi brez izjeme, stoji neomajno na načelu narodnega edin-stva in brez pridržka odobrava smernice sedanje vladavine. Sreska organizacija bo morala posvečati glavno pozornost kmetskim in delavskim težnjam. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Fran Roš, župan v Laškem, za podpredsednika pa g. inž. Ivo Jovanovič. * * * DVE NOVI ORGANIZACIJI. Litija, maja. Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor krajevne organizacije JRKD v Litiji je naslednji: predsednik Fran Lajovic, podpredsednik Luka Bizjak, tajnik Tine Kunstler, blagajnik Josip Vaj-detič. Organizacija bo imela tudi svoj socialni, prosvetni in gospodarski odsek in nasvetovalno pisarno, kjer bodo dobivali člani brezplačno VS8 Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da izplačuje nove vloge vsak čas in v vsakem znesku« Ravnateljstvo. potrebne nasvete. Na posredovanje župana La-jovica in poslanca Mravljeta bo dobila občina brezplačno za brezposelne vagon pšenice in vagon koruze. Tudi občina bo, kolikor ji bodo pač dopuščala skromna sredstva, izkušala z javnimi deli omiliti brezposelnost. V novo stranko se je Že takoj v početku vpisalo nad 300 volilcev. Tudi Kresnice imajo že svojo krajevno organizacijo. Na občnem zboru je g. Turk iz Litije kot zastopnik sreske organizacije poročal o političnem in gospodarskem položaju. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik župan Valentin Kos, podpredsednika Jože Benčič in Ivan Nagode, tajnik Josip Kukovica, blagajnik Franc Koncilijan. Kako je treba sušiti gobe za prodafo Kmalu se bodo pojavili pomladni, odnosno poletni užitni gobani (jurčki, globanje ali vrga-nji) in najbližnji sorodniki (bronasti gobani in kostanjevke). Sicer naše ljudstvo teh treh vrst navadno ne razlikuje, temveč smatra vse za prvo vrsto v raznih barvah (pšeničniki, ajdovke). — Glavno pa je, da so vse tri vrste enako dobre in porabne za sušenje in prodajo. Prodaja posušenih gob je. pri nas prav lep vir dohodkov, saj je dokazano, da se samo v dravski banovini pokupi in izvozi iz nje vsako leto povprečno za 25 milijonov dinarjev suhih gob. Ves ta denar dobijo siromašni in gospodarsko šibki sloji, a to brez stroškov in biez znatnega truda. Za posušene gobe plačujejo trgovci zelo različne cene. Da dosežemo čim višje cene, se moramo ravnati po naslednjih navodilih: Nabirajmo le zdrave in razvite gobe! Velika potrata je, ako ruvamo za lešnik drobne gobice. Ta razvada se je posebno razpasla v bližini mest, kjer so nepoučene gospodinje in kuharice napačnih nazorov, da so za vlaganje prikladne le prav drobne gobice. Nabiralci in kupovalci ne pomislijo, da bi se čez 3 do 5 dni iz take drobne gobice razvila zdrava goba, ki bi zalegla za dvajset takih gobic. Pa tudi prezrela goba ni porabna, ker je mehka in črviva ter postane, ko se posuši, temna, da pokvari ceno. Take stare gobe pustimo v gozdu, da razpadejo in dado seme za prihodnje leto. Goba je porabna le dotlej, dokler je trdna v kocenu in klobuku. Kdor suši črvive gobe, naj jih uživa sam, ker kupca zanje ne dobi. Gobe se morajo skrbno očistiti prsti in druge nesnage. Od polžev objedene ali od ptic oklju-vane dele je treba odrezati. Nepotrebno in napačno pa je, da nekateri odlupijo semensko plast, tako zvani špeh, na spodnji strani klobuka. Klobuki se s to plastjo vred razrežejo in posušijo. Ako niso bile gobe skrbno osnažene prsti, se po-mažejo s prstjo vsi lepi in beli lističi. Previden trgovec bo odklonil suhe gobe, ako se pri izsi-panju iz vreče kar pokadi zemski prah, ali pa bo ponudil le prav nizko ceno, ker mora vse gobe prebrati in osnažiti, kar pomeni veliko zamudo časa. Režimo gobe v tankih in širokih -listih! Porabniki suhih gob v inozemstvu kupujejo blago, ki je tanko rezano. Lističi ne smejo biti debelejši od poldrugega do dveh milimetrov. Manjše gobe režimo tako, da se lističi kocena drže skupaj z lističi klobuka. Le pri večjih gobah se razreže kocen posebej (seveda po dolgem) in klobuk posebej. Sušimo gobe na zraku in solneu! Vedno in vedno je treba naglašati, da dobi posušena goba le tedaj pravo ceno, ako je bele ali vsaj svetle barve. Tako barvo pa dosežemo edino s sušenjem na solneu in zraku, dočim na peči ali celo: v peči sušene gobe potemnijo. Za tako blago se noben trgovec ne puli ali pa plača le nizko ceno* Pravilno, prav tanko narezane gobe razložimo na rešeta ali deske tako narazen, da ne leži listiS na lističu. Lahko pa tudi naberemo (nanizamo) lističe na nit ali vrvico, ki jo potem napnemo med okna, okoli peči ali nad pečjo. Na deski ali lesi raztrošene lističe je treba večkrat previdno obrniti. Pred večerom je treba deske ali lese z gobami prenesti v sobo, ker ponočna vlaga gobam škoduje, da se prepočasi sušijo in zaradi tega porumenijo ali celo počrnijo. Najlepše suhe gobe dosežejo in dobijo zanje najvišjo ceno tisti, ki sušijo čez dan na solneu, zvečer in čez noč pa v zakurjeni sobi ali v sušilnici. Pravilno in dosti posušene gobe morajo v dveh ali treh dneh po končanem sušenju šumeti, kadar jih pretresamo* Nezadostno sušene gobe bo vsak previden trgovec zavrnil ali pa bo ponudil zanje le nizko ceno. Posušene gobe hranimo na suhem prostorni Pri prenašanju ali vlaganju je treba paziti, da se gobe ne drobijo. Za pošiljanje suhih gob po železnici so pripravni le leseni zaboji ali pletene košare, nikakor pa ne vreče, v katerih se gobe drobijo. Prav storimo, ako posušene gobe čimprej prodamo. Cene suhim gobam se pogosto naglo menjavajo. Če leže suhe gobe doma samo mesec dni, že izgube na svetli barvi in prijetnem! vonju, s tem pa tudi na ceni. Čez pol leta pa so suhe gobe navadno že neporabne, ker se pojavijo v njih črvi ali se jih loti plesen. Pazite strogo na snago! Že v začetku je bilo rečeno, da morajo biti gobe brez prsti, peska in prahu. Kakor vse, kar je določeno za jed, se morajo tudi gobe sušiti in hraniti na takem kraju, kamor ne pride nobena nesnaga, pa tudi golazen in mrčes ne. Na svetovnem trgu je veliko tekmovanje s suhimi gobami (Francija, Italija, Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Rusija). V Jugoslaviji smo glede izvoza suhih gob začetniki, zato moramo s pravilnim sušenjem in snago inozemskemu kupcu pokazati, da je naše blago prvovrstno in ne predrago. A. B. Dva načina. France: «Ali imaš ti kvartanje za pregreho?»" Nace: «To je zavisno od tega, ali človek dobi ali izgubi.* Soteščan: trnjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. Vzgojiteljica se ni mogla utolažiti. Oblegale So jo strašne misli. «Kje je Milena?* je vila roke in rotila nebo, naj ji odkrije njeno usodo. «Morda .vzdihuje v globoki temni ječi — uboga žrtev maščevanja ... Ali pa je že umorjena in pokopana... Kdo ve, kakšne muke je morala pretrpeti ?* Adolf pa ni izgubil poguma. Otresel se je brezupnosti ter se oklenil upanja — rešilne zvezde v temni noči. Od nekod mu je pihal bla-Silni vetrič na trpečo dušo. Zavest, da Milena ni za vedno izgubljena, mu je lajšala zevajočo rano. Še jo bo našel, čeprav mu je prehoditi dolgo trnjevo pot ljubezni. Tedaj se bo razkadila megla in posijalo solnce .. .> Ob misli na viteza je skrčil pesti in mu zagrozil: Vratar mu je naslikal neznanca, ki je prodajal zdravilna zelišča. Njegovo pripovedovanje S a se ni ujemalo z opisom, kakršnega je podala ilda. Tudi drugim vitezovim pomagačem slepar ni bil podoben. Verjetno je bilo, da se je preoblekel potem, ko je omotil vratarja. Mladenič je \atal in hodil nemirno po sobi. Njegove misli so blodile daleč okrog in iskale j Mileno. V duhu je zagledal skrito na Aržišču. Ropar v viteški obleki se trudi, da bi izpremenil njene nazore. Ali bo ostala stanovitna v ljutem boju? Poznal je njeno zvestobo; vendar se je bal, da bo nasilstvo zlomilo njeno odpornost. Opravičeno ga je skrbelo, da bo prej ali slej omagala pod pritiskom silnih groženj in strahovanja. Pozval je oskrbnika in ma naročil, naj zavaruje graščino z močno stražo. Hilda je v nevarnosti, da jo kdo napade. Tako bi bila odstranjena edina priča zverinskega dogodka. Zato je treba zapirati tudi podnevi glavna vrata. Posebno nevarne so lahko tuje osebe. Straža naj prime vspkega neznanca, ki postaja pred graščino. Hilda je slonela v naslanjaču, zatopljena v usodo svoje varovanke. Očitala si je, da je zanemarila svoje dolžnosti. V največjem trenutku so ji odpovedale moči, ko bi bila morala žrtvovati kri in življenje. Same sebe se je sramovala. Plemič je že snoval načrte, kako bo našel ugrabljeno zaročenko. Misel, da bo kar planil na divjaka, je previdno opustil. Več uspeha kakor sila in orožje mu je obetala zvijačnost. Zlobnik bo tajil kaznivo dejanje, zato ga je treba iznena-diti. Tedaj bo nepripravljen ter se ne bo mogel izmuzniti. Morda bi kazalo, ostati kje za ograjo in ga skrivaj opazovati. Ali pa se bo dala uporabiti še kakšna druga priložnost. Šele če bo odpovedalo zalezovanje, bo odločilo orožje. «Sedaj na delo!* Adolf je stopil pred Hildo, da bi se poslovila. Z obraza mu je žarel pogum; j njegovo srce je bilo polno odločne volje. «Zelim ti vso srečo!* mu je govorila. «Moje misli te bodo spremljale, dokler se ne povrneš z Mileno v naročju.* Prav ko je hotel oditi, je vstopil služabnik. «Obisk!* je naznanil z običajnim poklonom. «MIad gospod želi govoriti z Mileno.* «Kdo pa je?* je poizvedovala Hilda in Adolf je vprašal služabnika, ali je povedal posetniku, kaj se je zgodilo. , «Rekel sem, da z Mileno ne more govoriti*', je plaho izpovedal. «In tedaj?* je zanimalo Hildo. «Mladi gospod se je silno prestrašil.. .* «Reci mu, naj vstopi*, je velela služabniku in prosila Adolfa, naj še nekoliko počaka. Služabnik se je priklonil in odšel z naročilom* Kmalu nato so se odprla vrata. Vstopil je Oton, vitez z Aržišča. Bil je neprijetno iznenaden,. Prav nič ni mislil, da bo naletel na nevarnega nasprotnika. Po tihem je klel beriča, ki ga je nepravilno obvestil. Ako bi bil vedel, bi se ne bil nikdar odpravil na Višavje. «Čemu si prišel?* ga je nahrulil Adolf, čim ga je zagledal. «Na obisk. Z Mileno bi rad govoril.* — Vitez je bil navidezno miren. Znal se je potuthniti, čeprav ga je skrbelo, kako se bo zagovairjal. Zavedal se je krivice, ki se mu je brala z olbraza. I «Hinavec! Ali meniš, da boš z zvijačoj izbrisal svoje dejanje? Mene ne boš nikdar prevraral.> «Kaj sem ti storil, da razgrajaš? •kaz te na razumem.* Politični pregled V nedeljo je bila v Beogradu zaključena konferenca Male antante, na kateri so razpravljali zunanji ministri Jugoslavije, češkoslovaške in Rumunije o vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav. Izmenjali so svoje misli o razorožitvenem vprašanju, o vprašanju vojne odškodnine, o načrtu sodelovanja podunavskih držav in o drugih vprašanjih, tičočih se sedanjega mednarodnega položaja in svetovne gospodarske krize. V vseh pogledih se je dosegel med ministri sporazum. Prihodnji redni sestanek Male antante bo v Češkoslovaški. V Avstriji je nastala vladna kriza in sestavlja novo vlado dr. Dollfuss. Pollfussova vlada bo sestavljena, kakor kaže, iz zastopnikov meščanskih strank, med njimi tudi heimvveh-rovcev. Iz Daljnega vzhoda prihajajo vznemirljive vesti, in sicer o vojaški zaroti na Japonskem, ki je zavzela večji obseg. V nedeljo je bil izvršen atentat na ministrskega predsednika Inukaja. Okrog pol 18. ure se je pojavil pred poslopjem predsedništva vlade avto, iz katerega je stopila skupina zarotniških mornariških oficirjev, ki so vdrli z revolverji v rokah proti ničesar hudega slutečemu ministrskemu predsedniku. Dva zarotnika sta prijela 761etnega Inukaja za roke in ga trdno držala, dočim je tretji nastavil revolver na senca predsednika in sprožil. Smrtno zadet se je Inukaj zgrudil na tla. Po atentatu so morilci pobegnili. Inukaja so prenesli v njegovo spalnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Istočasno je druga skupina oficirjev napadla policijsko ravnateljstvo v Tokiu ter obstrelila tri uradnike in nekega novinarja. Eden uradnik je pozneje umrl. Dalje so izvršili bombni atentat na Narodno banko, na zunanje ministrstvo, na glavni stan konservativne stranke, na neko zasebno banko, na voditelja tajne zveze «Krvno bratstvo* in na nekatere druge javne ustanove. ASJE §© ZSHLO OBČUTLJIVI.:' Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški ali nežni, živi lasje zahtevajo posebno nego . . . z milim Elida Shampoonoms kateri ne vsebuje sode. Elida Shampoo ohrani1 lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN ! Že nekaj ur po atentatih se je policiji posrečilo aretirati sedem zarotnikov, ki so se pravkar pripravljali, da pobegn^'o na deželo. 18 zarotnikov pa se je samih prijavilo policiji. Nadaljnje aretacije še sledijo. Kolikor se je doznalo, zahtevajo zarotniki nadstrankarsko vlado. Letaki, ki so jih razdeljevali zarotniki, vsebujejo zahteve, naj se odpravijo korupcija in politične in razredne predpravice. Letaki pozdravljajo mikada, češ, da zarotniki hočejo predvsem obnovo carske oblasti. Podpisana je pod letaki zveza mladih oficirjev mornarnice in vojske. Sodobni jedilni list pospešuje propadanje zob. Zato naj velja pravilo: Stalno čiščenje zob z odlično in osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poizkus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. BANJALOKA PRI KOČEVJU. Dne 24. aprila smo imeli pri nas ustanovni občni zbor sokolske čete. Skupščino je otvoril br. Curl Anton, poštar v Novih Selih, nato pa je br. Eržen France, tukajšnji šolski upravitelj, lepo predaval o sokolski misli. Po predavanju so bile volitve četne uprave. V odbor so bili izvoljeni: Curl za starosto, Kajfež za podstarosto, Jernejčičeva za tajnico, Eržen za prosvetarja, Klarič za načelnika, Kajfeževa za načelnico, Klarič za blagajnika, Klemenčič in Ma-rincelj za revizorja. Sledilo je vpisovanje članov ter sta se določili vpisnina in članarina za člane, naraščaj in deco. Novi sokolski postojanki želimo obilo uspeha! — Dne 1. t. m. smo imeli v naši vasi ustanovni občni zbor krajevne organizacije «Vitez Oton!* Plemič je stopil predenj ter ga premeril od nog do glave. «Rotim te pri časti tvojih prednikov, kje je Milena .. .* «I\aj, ali ni doma?* se je vprašujoče začudil. «Oton, ne uganjaj budalosti. Kam si jo od-vedel ?* «Jaz?» je ponovno osupnil. «Tib je zaupil, da je zadonelo po sobi. «Adolf! Ali misliš zares ali za šalo? Dokaži, kar mi očitaš! Še vedno te ne razumem...* «Kdo je zahteval, da je Milena spisala oporoko?* «Ne vem.* Spomnil se je, da ni prav odgovoril, zato je popravil: «Kakšno oporoko?* «In kdo je zagrozil Hildi s smrtno obsodbo?* «Kaj čujem!* se je delal nevednega. «Take Teči so se-godile na Višavju!* «Kdo je narekoval te vrstice?* Adolf mu je pokazal oba lista: oporoko in obsodbo. «Pa res!» se je nalašč prijel za glavo. «Kolika predrznost! Kdo se je upal kaj takega storiti?* «Ti!» mu je zatrobil v uho. «Ali si me zdaj razumel ?» Vitez je porasel: «Prekliči, kar si neutemeljeno izrekel!* Plemič ga ni hotel poslušati. Vprašal ga je drugič s krepkejšim glasom: «Kje je Milena?* «Čemu se dereš?* Tudi vitez je postal oso-ren. «Mar sem j «Beži no! Še toliko ne velja tale tvoja beseda kakor jeseni list na drevesu!» se je lokavo smejala ženščina in mežikala proti Zinki. «Ne Bog ne vrag me ne odmakne od tega!» se je Nacetu zdelo za malo in je skoro jezno zaškripal z zobmi. Cinclja je pogledala Minko, ki je natakala vino za malico. Ko je ponudila kozarec Nacetu, se je mladenki tresla roka. Tako je gostačka spoznala, da je Hojnikova izpolnila njeno naročilo, zato je bila zdaj tem zgovornejša in je dražila: «Koliko staviva ?» « Velja! Do smrti boste imeli kot v Hojnikovi bajti!» je zagrmel Nace. «No, vsi ste slišali! Zdaj ti še enkrat povem, da boš vprav tisto vzel, ki se ti bo prišla ponudit b Kosci in grabljice so se jeli šaliti in jih je nenadna stava tako zabavala, da so za nekaj časa pozabili na vse drugo in so samo ugibali, kaj neki ima Cinclja za bregom, da se je tako spravila nad Hojnikovega. Še med delom so tako švigali pogledi križem, da je bilo kakor v ognju in so tudi vsi takoj opazili, kako je Cinclja izginila s Hojnikovo Minko nekam v grmovje. Minka se je potlej kmalu vrnila po Tršarjevo Zinko in grabljicam se je začelo svitati. «Ubogi Naceb je menila starejša ženska, «zdaj ga pa imajo ...» «Kako? Zakaj?* «Boste že videle! Meni se kar nekaj zdi! Cinclja je z vražjo mažo namazana .. Minka je medtem prišla z Zinko v senčno zatišje k Cinclji in ji že grede prigovarjala: ' Dekle si je kakor v omotičnosti popravljalo lase, ki so 11111 v kratkih kodrih silili na čelo. , «Kako naj jaz?» «Vidiš jo, no,» se je smejala Minka, «ti si pa ljubka! Saj veš, kako .. «Tudi ni treba premišljevati!» se je zvila Cinclja in skrila oči v gube. Zinka se je trudila, da bi razumela: «Jaz? Čemu? In kaj naj rečem?? «Nace, ali me hočeš?» mu reci in nič drugega! Bomo le videle, koLko je resnice na tem, kar je govoril.» Zinka se je zmedeno nasmehnila. Ali je ves svet ob pamet? Kaj vendar to pomeni in kaj se prav za prav godi z njo? Preden bi bila utegnila premisliti, kaj počne in kaj lahko nastane iz tega, sta jo že prijeli Cinclja in Minka in jo malone vlekli h koscem. •sAli nisem rekla?» jih je opazila stara grab-ljica. Nace je biL pravkar zaukal in se jel ogledovati, kam je izginila Zinka, ko zdajci z:agleda žensko trojico. Videč, kako je Zinka razgr eta, še enkrat zauka in začne kositi, dokler ne cobstoje ženske pred njim. (Dalje prihodmjič.) Neprijeten duh ust Nočem zamuditi poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto "Cblorodont" nima samo lepih belih zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust. Vaš Cblorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. V., Lj. .. Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.—in Din. 33.—, ter zavračajte vsak nadomestek. = Točenje lastnega pridelka vinogradnikov. Državni svet je nedavno izdal zanimivo razsodbo, ki se nanaša na točenje lastnega pridelka vinogradnikov. Vinogradnik, ki ima stalno bivališče v Mariboru, vinograd pa izven Maribora, je zaprosil finančno direkcijo v Ljubljani, naj mu dovcli točenje lastnega pridelka na svojem* domu v Mariboru za tri mesece v letu, kakor to dovoljujejo točilni predpisi. Finančna direkcija je to prošnjo za Maribor odbila, ker se vinograd nahaja drugje. Tudi pritožba na finančno ministrstvo je bila odbita, zato se je mariborski vinogradnik pritožil na državni svet, ki je o tej pritožbi nedavno razpraljal ter nato odlok finančnega ministrstva razveljavil iz naslednjih razlogov: Zabtevo tožilca za prodajo vina lastnega pridelka za tri mesece v letu v kraju njegovega stanovanja je odbil finančni minister iz razloga, ker je vinograd tožilca izven kraja njegovega stanovanja in se po odloku od 2. maja leta 1924. ne more vršiti točenje izven kraja, kjer je bilo vino pridelano. Poleg tega se sporni odlok cpira na odločbo banske uprave iz leta 1931., ki vsebuje isto prepoved. Imenovani odlok od 2. maja 1924. pa v nasprotju z navedbami v spornem odloku ne omejuje prodaje, vina lastnega proizvoda na kraj vinograda, temveč jo razširja tudi na kraj, kjer vinogradnik stalno stanuje. Odločba banske uprave, na katero se sklicuje minister v svojem odloku, ima samo značaj navodila banske uprave podrejenim uradom in ni mogla priti v poštev v tem primeru, ker banska uprava kot splošno upravno oblastvo ne more odločati o vprašanju, kakor je odobrenje prodaje vina lastnega proizvoda, ki spada v pristojnost finančne uprave. Vrhu tega izhaja tožilčeva pravica, da prodaja vino lastnega proizvoda v kraju stalnega stanovanja, tudi iz pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratih z alkoholnimi pijačami. Iz navedenih razlogov je državni svet razsodil, da se sporni odlok finančnega ministrstva uniči. * Povratek ministra de. Kramerja. Iz Pi;age se je vrnil minister za trgovino in industrijo gospod dr. Albert Kramer in prevzame danes zopet posle svojega resora. Zdravljenje g. ministra v Pragi je bilo prav uspešno in se g. minister vrne zdrav na delo v iskreno veselje vseh svojih številnih prijateljev. * Ameriški pisatelj Adamič v Ljubljani. Te dni je prispel s svojo soprogo v Ljubljano ugledni ameriški pisatelj Louis Adamič, slovenski rojak z Blata pn Grosupljem. Pripotoval je iz New Yorka preko Portugalske, Sredozemskega morja, Dubrovnika in Trsta v namenu, da obišče za nekaj mesecev svojo staro domovino, potem pa prepotuje še vrsto evropskih držav. Za praznike se je pomudil v svojem rojstnem kraju. Louis Adamič kakor tudi njegova gospa, ki je rojena Američanka, sta polna navdušene hvale nad lepotami naše zemlje. * Uradni tečaji za državne vrednostne papirje. Na podstavi finančnega zakona za leto 1932./1933. je finančni minister določil za naslednje državne in po državi jamčene papirje uradne tečaje: za dvoinpolodstotno državno rento za vojno škodo v nominalu 1()C0 Din po 300 Din; za sedemodstotno posojilo iz leta 1921. v nominalu 100 Din po 50 Din; za štiriodstotne agrarne obveznice v nominalu 100 Din po 50 Din; za šestodstotne državne obveznice iz leta 1930. v nominalu 100 Din po 70 Din; za delnice Privilegirane agrarne banke v nominalu 500 Din po 400 Din. Ta vrednost navedenih papirjev je v veljavi od 10. t. m. do pre- klica in se mora uporabljati v vseh državnih ustanovah in samoupravnih korporacijah v primerih, ko se morajo na podstavi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov sprejemati kot jamščina (kavcija) po borznem tečaju. * Prijava gostilničarskih točilnih obratov. Priglasitev vseh vrst gostilničarskih in točilnih obrti v smislu predpisov novega obrtnega zakona se mora izvršiti do 9. junija. Kdor bi v tem času tem predpisom ne zadostil, ga zadenejo posledice in nevarnost izgube pravic. O zakonitih predpisih k preuredbam, ki se morajo po obrtnih oblastvili izvršiti, se je že mnogo razglašalo in morajo biti vsakomur znane. Komur pa niso predpisi znani, naj se zglasi pri pristojni zadrugi, da dobi tam pravilna pojasnila in izvrši predpisane dolžnosti. * Ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah. Na vnebohod je bil sklican ustanovni zbor novega Obrtnega društva v Konjicah. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Frim, krojaški mojster iz Konjic. Poročilo o pripravljalnih delih je podal g. dr. Mejak in prečital potrjena društvena pravila. V razpravi se je najprej javil k besedi trgovinski poslovodja iz Konjic g. Šarlali, ki mu ni bilo prav, da je pripravljalna dela za obrtniško organizacijo vršil odvetnik. Dasi bi bilo pričakovati, da bo ugovor naletel na splošen odpor, je vendar Šarlahove besede podprl g. Leopold Bruderman, trgovec in gostilničar v Konjicah. Predsednik g. Frim je bil primoran g. Brudermanu zabraniti nadaljnji govor v tej smeri, nato pa je g. Bruderman izjavil, da ne pristopi k društvu in se je odstranil. Z njim je odšlo tudi nekaj drugih zborovalcev. Zborovanje se je nato nadaljevalo v najlepšem redu. K društvu je takoj pristopilo 39 novih članov. Potem se je določila vpisnina na 2 Din, članarina pa mesečno na 1 Din. Izvoljen je bil prvi odbor, ki mu predseduje krojaški mojster g. Josip Frim, podpredsednik pa je čevljarski mojster g. Franjo Jerman. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen župan g. Rado Jereb. Po volitvah je predaval obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik o vsebini novega obrtnega zakona. Po pozdravnih govorih g. Gol-čerja in g. Lečnika je občni zbor pooblastil novi odbor, da pristopi k Zvezi obrtnih društev. * Legitimacije za polovično vožnjo na vele-sejem v Ljubljani, ki bo od 4. do 13. junija, se dobe pri blagajnah naslednjih železniških postaj v dravski banovini: Zidani most, Rakek, Celje, Grobelno, Slovenska Bistrica, Pragersko, Maribor, Poljčane, Jesenice, Bled, Kranjska gora, Bistrica-Bohinjsko jezero, Trebnje, Št. Janž na Dolenjskem, Mokronog - Bistrica, Slovenske Konjice, Sv. Jurij ob južni železnici, Ormož, Gornja Radgona, Folzela-Braslovče, Šoštanj, Velenje, Dravo-f^rad-Meža, F tuj, Prevalje, Krško, Novo mesto, Trbovlje, Vuhred-Marenberg, Žalec, Mislinje, Rogaška Slatina, Laško, Logatec, Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dolnja Lendava in Rajhenburg. Poicvična vožnja velja za potovanje v Ljubljano ou 1 do 13. junija, za nazaj p.? od 4. do 17. junija. Na odh \lni pofc* .ji ja treba dali beitimacijo v žigosanje. Voznega listka v Ljubljani ne oddajte postajnemu vratarju, ker velja za brezplačno potovanje nazaj. * Zadnjo nedeljo maja se bo zopet razlegala vesela pesem na našem Jadranu z ladje, ki bo s številnimi Slovenci izletniki plavala po morju. Izlet priredi Sveta vojska ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat. V soboto 28. t. m. bo vozil posebni vlak na Sušak iz Ljubljane in iz Maribora ter sprejemal udeležence na vsaki postaji. Za polovično vožnjo po železnici in za brezplačno vožnjo z ladjo po morju je potrebna izkaznica Svete vojske. Pošljite takoj 40 Din za izkaznico ali pa pišite, da Vam jo pošljemo po povzetju. Vozni red posebnega vlaka in list «Preporod», kjer so vsa potrebna pojasnila, Vam bomo priložili zastonj. Zadnji čas za prijavo je 24. t. m. Če bo mogoče še koga sprejeti po tem dnevu, bomo objavili 25. t. m. v . Možak je osleparil razne ljudi v Ljubljani in tudi na deželi, zlasti na Dolenjskem. Prebrisanec se poslužuje izmišljenih imen in si da navadno izplačati od strank večmesečne prispevke, ki jih pa seveda porablja zase. * Vlom v pogodbeno pošto v Ivanjcih. V noči od predzadnje nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v pogodbeno pošto pri Antonu Slogo-viču v Spodnjih Ivanjcih pri Gornji Radgoni. Bilo je pozno ponoči, ko je domači pes začel tako močno lajati, da se je prebudil gospodar, ki je vzel puško in šel gledat okrog hiše. Ker je videl, da so vrata pri poštnem prostoru v redu zaprta, se je vrnil spat. Vlom je opazil zgodaj zjutraj sosed Flisar. Nočni zlikovci so bili opremljeni z žrdjo, s katero so odrinili železje na oknu, utrli šipo in tako vstopili v pošto. Preden pa so prišli do denarja, so morali pobegniti. * Italijanski begunec sredi Save. Progovni ob-hodniki so nedavno na poti po progi med Zagorjem in Trbovljami začuli s pečin sredi Save klice na pomoč. Poslužili so se čolnov in zajadrali sredi Save, kje>- so na samotnem otočku našli mladega Italijana Alda Pecorarija. Fant je po poklicu mizarski pomočnik in je služil vojaški rok pri letalskem oddelku v Gorici. Pa se je naveličal službe in preko Triglavskega gorovja je prišel čez mejo. Foto\al je po naših krajih in prišel tudi v Zasavje, kjer se je ponoči polastil nekega čolna in se hotel popeljati navzdol, do koder ga bi nesel savski tok. Čudnega popotnika pa je že pri Prus-Biku zadela nezgoda. Valovi so čoln treščili ob skalo, da se je razbil, fanta pa je vrglo na otoček sredi Save, kjer je ostal ves dan in vso noč. .Grudila ga je že silna lakota. Ko je vendar priklical železniške obhodnike, da so ga rešili, so Me njegove prve besede: «Kruha, lačen semb Zaslišali so ga orožniki in ga odvedli v litijske zapore. Zagovarjal se bo zaradi nedovoljenega prehoda preko državne meje in zaradi polastitve tvjega čolna. Profesorska. Profesor Raztresen se je poročil s svojo nekdanjo gospodinjo in ji je naslednjega dne dejal: »Vedno slabše kuhate, gospa Čukova. Jutri bo prvega, lahko greste. Hočem si poiskati drugo gospodinjo.. •>. * Pri zastarani telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, bolečinah v glavi, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo milo naravna «Franc Jožefova» grenčica v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih primerih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali «Franc Jožefove» vode pri možeh, ženah In otrocih z največjim uspehom. «Franc Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE MLAD ROPARSKI MORILEC. Metlika, maja. V Metliki in okolici je nastalo v zadnjem času veliko razburjenje, ker je iz vasi Malincev izginila že pred dobrimi štirinajstimi dnevi vdova Tonika Badovinčeva. Videli so jo še 29. aprila, potem je pa ni bilo več na izpregled. Zadeva je postala sur/iijiva in je bila prijavljena oblastvom. Orožništvo je uvedlo preiskavo in se po dolgem iskanju naposled odločilo za preiskanje gozda, kamor je vdova zahajala. Po temeljitem pregledu so res našli v gozdu nesrečnico umorjeno. Začeli so iskati morilca in so na podlagi govoric aretirali njenega soseda, Badovinca Jureta, ki so ga prepeljali v zapore sreskega sodišča v Metliki. Ker je pa aretiranec trdovratno zanikal udeležbo pri umoru in so tudi razni znaki kazali na to, da je moral biti zločinec levičnik, so orožniki prijeli še 17letnega Badovinca Nikolo iz iste vasi. Mladenič je v začetku trdovratno tajil vsako udeležbo pri roparskem umoru, naposled pa je l spričo množečih se dokazov priznal zločin. Na veliko soboto se je podal mladenič Ni-kola, kakor je sam izjavil, za pokojnico v gozd, kjer je ta nabirala kurivo. V gozdu sta se nato sprla. Mladenič, ki je napravljal trske za podži-ganje, je pograbil sekiro kot levičnik z levo roko ter udaril vdovo po levi strani obraza. Prvotno je trdil, da je udaril s sekiro samo enkrat, toda komisija je pri raztelesenju ugotovila, da je udaril s sekiro štirikrat. Takoj po prvem udarcu, ko se je umorjenka zgrudila na tla, je zločinec iskal pri njej denar, a ga ni našel. Pri raztelesenju in natančni preiskavi so našli v notranjem žepu ženskega krila 714 dinarjev. Pri zasliševanju je fant priznal, da mu je šlo predvsem za denar. Pohvale vredno je naše orožništvo, ki je takoj ugotovilo, da je umor izvršil levičnik, kar je do-vedlo do tako hitre izsleditve zločinca. Morilec je bil oddan v zapore sreskega sodišča v Metliki, a po nedolžnem osumljeni Badovinac Jure, njegov stric, je bil izpuščen iz zapora. STRAŠNA NESREČA V TOVARNI ZABOJEV V NAZARJU. Nazarje v Savinjski dolini, maja. Predzadnji četrtek zjutraj je šel v tukajšnji škofovi tovarni zjbojev 181etni delavec Acman Jože iz Ljubije v spodnji del tovarne h gonilnemu jermenu velike tračne žage z namenom, da jermen predene. Pri tem poslu pa ga je jermen zgrabil, mu odtrgal skoroda celo desno roko in mu razmrcvaril obe nogi tako, da je nesrečni mladenič obležal nezavesten. V takšnem stanju ga je po 10 minutah našel tovariš delavec. Nesrečnik je živel v strašnih mukah še dve uri, nato pa je izdihnil. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. POLJANSKO PISMu. Poljane nad Škofjo Loko, maja. Razni ljudje izrabljajo sedanjo denarno krizo v svoje namene s tem, da begajo nepoučene ljudi z inflacijo (s tiskanjem bankovcev preko določenega kritja) in s padcem dinarja, kar je nesmiselno in nasprotno izjavam finančnega ministra. Na to nikakor ni misliti, saj ima naš dinar trdnej- šo podlago v zlatu kakor denar mnogotere države v Evropi. Kakor smo brali, strašijo Anglija in Zedinjene države z inflacijo svojega denarja, vendar pa inflacijsko gibanje izgublja tla tudi v teh državah, ker so prišli tam do zaključka, da bi gospodarskim težavam ne bilo s tem dosti po-magano, pahnila pa bi inflacija v nesrečo vse varčevalce in bi obenem dvignila cene. Na predvečer 12. t. m. je bilo opažati po nekaterih hribih ognje, kar so mnogi po dolini imeli za Krekove kresove. Po hribih namreč sedaj kmetje trebijo pašnike in zažigajo ob večerih te iztrebljine. Menda so prav na ta večer ponekod žgali kresove za proslavo Koroščeve 601etnice. V' nedeljo 22. t. m. zjutraj ob 8. bo v Poljanah pri Vidmarju shod, na katerem bosta govorila narodna poslanca gg. Janko Barle in Milan Mravlje o rečeh, važnih za nas vse. Pridite gotovo! Pred kratkim umrli Tine Debeljak, po domače Kožuh, iz Kovskega vrha, je bil pristna naša grča in samouk. O njem pravijo, da bi moral živeti v Ameriki, kjer bi laže izrabil svoje talente. PREKMURSKI GLASNIK ŽRTEV PIJANEGA POBALINA. Dolenja Lendava, maja. Še nobeno leto ni minilo črensovsko križev-sko proščenje brez tepežev. Tako je bilo tudi letos. Žrtev je bil komaj 231etni fant iz Čren-sovcev Horvat Ivan. V sosedni vasi Žiških so popivali domači fantje v gostilni in med nje so se pomešali tudi fantje iz Črensovcev. Začeli so se prepirati, vendar ni prišlo že v gostilni do pretepa, ker so jo črensovski fantje hitro zapustili in pobegnili. Domači so pa tekli za njimi. Ker jih niso mogli dohiteti, so se fantje iz Žižkov vrnili proti gostilni. Nesreča pa je hotela, da so med potjo srečali črensovskega fanta Horvata, ki sploh ni bil z drugimi v gostilni, ampak se je vračal domov z vasovanja. Ničesar hudega sluteč se Horvat ni izognil fantom, pač pa je trdil, da ni bil v gostilni in da ne ve za noben prepir. Vse to pa ni nio pomagalo. Fantje so se vrgli na njega. Komaj 191etni Žižek Matjaš, krojaški pomočnik, je zavihtel nož in sunil nesrečnega Horvata tako močno dvakrat v glavo, da se je ta takoj zrušil. Nevarno ranjenega fanta so potem pustili na tleh samega in se vrnili v gostilno, kjer so povedali, kaj se je zgodilo. Iz gostilne sta takoj šla dva fanta iskat poškodovanega Horvata in ga res našla na njivi, kjer je ležal nezavesten. Dasi smrtno poškodovan, je še vstal in hotel iti domov. Prišel pa je le kakih sto metrov naprej in še med to potjo je petkrat padel. Takoj so oskrbeli voz, naložili nanj poškodovanca in ga peljali domov. Nesrečni fant je med potjo na vozu izdihnil. Povedal je le še, kdo ga je zabodel. V ponedeljek po usodni nedelji je šla na dom nesrečnega fanta sodna komisija z zdravniki, ki so izvršili raztelesenje. Ugotovili so, da je manjši sunek poškodoval lobanjo, drugi sunek pa pre-rezal lice, vrat z žilami in ranil sapnik. Fant je umrl zaradi izkrvavitve, vendar pa mu tudi takojšnja pomoč ne bi rešila življenja, tako strašna je bila poškodba na vratu. Pokopali so ga v torek ob prisotnosti mnogoštevilnega občinstva. Pokojni Horvat je bil miren in dober fant, zato žaluje za njim poleg sorodnikov vsa vas. Žižka so pa prijeli orožniki. Drzen nočni vlom. Te dni so neznani tatovi vlomili v trgovino Rudolfa Kohna v Markovcih blizu madžarske meje. Zlikovci so prišli v trgo-? vino tako, da so vdrli vrata. Imeli so srečo, da jih pri poslu niso slišali sostanovalci. Ker je bila; trgovina zelo dobro založena s tkamnskim bla-: gom, je bil tudi plen temu primerno velik. Povzročena škoda znaša blizu 22.000 dinarjev. Za! vlomilci skoro ni sledu. Da bi se potikale sumljive osebe istega dne po vasi, ni nihče videL Le neki kmetski fant je srečal ponoči, ko se je vračal iz bližnjih Čepincev domov v Markovce, v gozdu pri Lucovi skupino največ petih neznanih možakov, ki so ga ustavili. Ker je bila precej temna noč, je imel fant v roki svetilko, ki so mu jo neznanci izbili in potem izginili. Domnevajo, da so ti neznanci v zvezi z vlomom in se v tej smeri nadaljuje preiskava. Zaradi parkljevke in slinavke v Medmurju so se tudi za murskosoboški srez izdali zaščitni ukrepi. Zadnji sejem v Murski Soboti je to kaj močno občutil, saj je bil vsak dogoj živine za-branjen. Sedaj pa je ministrstvo za kmetijstvo brzojavno odredilo, da se srez M. Sobota ne smatra več za ogroženega po slinavki in parkljevki. S tem je tudi trgovinski promet z živino dovoljen. Pač pa do preklica še niso dovcI0':-ni živinski sejmi. Pod zaporo še ostaneta srez Dolnja Lendava in Medmurje. V teh krajih je vsak promet z živino prepovedan. Prepovedan je tudi promet s parkljarji dvolastnikov proti Madžarski. Nasilen cigan. Alojzij Mencinger, cigan iz Ro-poče, je nevaren človek, zlasti tuji imovini. Ni še dolgo, ko je presedel večjo kazen, pa ga je že zopet preganjalo orožništvo. Vlamljal je posebno v murskosoboški in dolnjelendavski okolici, seveda ne sam, ampak v družbi s svojimi pajdaši. Svoje področje je prenesel celo na ono stran naše meje. Izvršil je večji vlom v Gleichenbergu in se s plenom vrnil domov, kjer ga je pa naše orožništvo kmalu zasledilo in ga spravilo na varno. Pomlad in mesec maj pa imata svojo moč tudi za tesnimi jetniškimi zidovi. Polastilo se ga je hrepenenje po prostosti. Ker so pa vrata bila le preveč močna in je imelo okno predebele železne križe, si je hotel izbrati pot skozi zid. Odtrgal je polico od stene, izruval močen kavelj in začel kopati v zid. Imel pa je smolo, ker je ječar to zapazil in ga s pomočjo drugih zvezal in spravil v samotno celico. Nedavno pa je bil odveden v Maribor, kjer bo varneje spravljen. NAŠI NA TUJEM | HOLANDSKO PISMO. B r u n s s u m, maja. V Holandiji so vedno hujši časi. Prvega aprila so nam žnižali za 5 odstotkov plače, a prvega junija nam bodo odtrgali nadaljnjih 5 odstotkov, kar se nam bo dobro poznalo v žepu in želodcu. Kljub krizi naša Jugoslovenska podporna jed-nota neumorno deluje. Ustanovil se je dramski odsek, ki je že priredil 24. aprila veselico z igro «Trije ptički», s šaljivim prizorom «Stražar in postopač« in z deklamacijo «Publika». Žal je bila dvorana napol prazna. Igralci so spričo svojega prvega nastopa dobro podali vloge. Naš predsednik se je moral preseliti kake tri četrt ure daleč od nas. Sedaj hočejo nekateri ovirati društveno delovanje. Tako nam ni naklonjen slovenski dušni pastir. Naj pa nikar ne misli, da bo kaj dosegel. Društvo bo vendarle napredovalo. Dne 6. t. m. smo pokopali zavedno slovensko ženo, mater treh otrok, gospo Frančiško Verde-vovo, staro 36 let. Pokojnica je bila soproga našega pomožnega blagajnika g. Josipa Verdeva, blaga, tiha in mirna žena, skrbna mati treh otro-čičkov, katerih najstarejši šteje šele pet let, in dobra družica možu. Da je bila priljubljena med nami vsemi, se je videlo pri pogrebu. Na njeni zadnji poti sta jo spremljali obe društvi, naše in pa Društvo sv. Barbare. Udeležba je bila lepa. Naše društvo ji je poklonilo venec in plačalo pogreb. Slovenske žene pa so pokojtiici poklonile dva venca. Ko smo stali ob odprtem grobu, ji je izprego-vorila ga. Veharjeva zadnji pozdrav z ginljivitni besedami. Vse oči so bile rosne od solza. Vsako še tako trdo srce se je omehčalo ob pogledu na trpečega moža in otročičke, ki so tako rano izgubili dobro mater. Bodi pokojtiici lahka tuja zemlja, njenim svojcem pa naše sožalje! Iz Rumpena (Holandija) smo prejeli: Zahvaljujem se po tem potu vsem, ki so se udeležili pogreba moje ljubljene žene Frančiške. Posebno pa se zahvaljujem Jugoslovenski podporni jed-noti za krasen venec, slovenskim ženam za dva venca in Društvu sv. Barbare za udeležbo. Jugoslovenski podporni jedr.oti se še posebej zahvaljujem, ker mi je plačala pogreb. Josip Verdev. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Fina torta. V skledi dobro mešaj 4 rumenjake in 18 dek sladkorja. Ko se je spenilo, primešaj dve žlici mleka, sok o*d pol limone, žlico ruma, 5 dek zmletih orehov ali mandeljnov, pel zavitka pecilnega praška, pol zavitka vanilovega sladkorja, 15 dek moke in sneg štirih beljakov. Model dobro namaži, potresi z moko in deni noter testo, potem speci. Drugi dan torto prereži in namaži s temle nadevom: zmešaj v skledi 6 dek sirovega masla, 8 dek sladkorja, dve žlici ruma, dve rebri v pečici razmehčane čokolade, 5 dek zmletih orehov ali lešnikov in dve jajci. S tem nadevom napolni torto. Oblij jo z ledom, lahko jo pa tudi pomažeš z nadevom. Če hočeš, da bo nadev boljši, mu primešaj še osminko litra stolčene sladke smetane. čokoladne rezine. Mešaj v skledi osem dek sirovega masla, šest dek sladkorja in tri rumenjake; ko narase, primešaj dve rebri v pečici razmehčane čokolade, šest dek moke in sneg treh beljakov. Pekačo dobro namaži, posuj z moko, deni noter testo, ga lepo razlij po pekači, nato pa speci. Pečeno in še toplo razrezi na rezine, rezine namaži z mezgo in po dve in dve zloži skupaj. Lahko daš mrzle na mizo ali pa še tople z vinskim šatojem. Okusna sadna omaka k pečenki. Osminko kile sira (skute) pretlači skozi sito, primešaj osminko litra belega vina, štiri žlice ribezove mezge, žlico francoske gorčice in malo popra. Vse skupaj dobro zmešaj; če je pregosto, prilij še malo vina. Zeljnati žganci. Skuhaj pol kile kislega zelja; ko je skoro že kuhano, stresi k zelju 15 dek moke i in kuhaj še pol ure. Nato vodo odcedi, zelje osoli in vse skupaj dobro zmešaj. V kožici razbeli mast, pomoči žlico v mast in zajemaj z mastno žlico majhne žličnike, jih pokladaj v skledo, in ko si gotova, jih zabeli z ocvirki. Praktični nasveti Beluš (špargelj). Kadar režeš beluše, najdeš poleg lepih in debelih, tudi drobne in slabo razvite. Odreži tudi te, ker samo slabijo korenine in r:e dajejo nikdar dobička. Pomaranče in limone lahko ohranimo dalje časa sveže, ako jih deriemo v sol. Kadar skipi mleko, se razširi po stanovanju neprijeten duh. I)a to preprečiš, vrzi na ognjišče nekoliko soli, in smrad se ublaži. Navadno poškropijo gospodinje v takem primeru štedilnik s kisom, kar pa ni priporočljivo, fter razbeljena plošča od mrzlih polivov rada poči. Da gre sveča laže v svečnik, jo vtakni, preden jo deneš v svečnik, v krop. Je to tudi varnejše, kakor če jo oviješ s papirjem, ki se lahko užge, ko sveča dogoreva. In se je na ta način že večkrat primerila kaka nesreča. Kadar snažimo medene, bakrene, srebrne in druge kovinaste predmete s sidolom, imamo potem roke umazane in hrapave, krpe pr so vse črne. Ako si potem umijemo roke z mrzlo vodo (ne s toplo) ii milom, postanejo zelo volne. Enako operimo krpe z milom v mrzli vodi takoj, ko snn nehali čistiti, in oprale se bodo zelo lepo. ZANIMIVOSTI X Strašna nesreča francoskega parnika. Francoski parnik «Georges Philippar*, ki se je naha- jal na potu z Japonske v Marceille, je v Aden-skem zalivu zgorel. Na krovu je bilo 900 potili« kov, od katerih pa so jih razni na pomoč prispeli parniki rešili od 650 do 700. Zlasti mnogo potnikov, med njimi tudi kapitana ponesrečenega parnika, je vzel na krov neki ruski parnik. Kako je prišlo do katastrofe, še ni znano. Kapitan angleškega parnika «Contractorja», ki je rešil nekaj potnikov, je javil, da je opazil na kraju nesreče nniogo zoglenelih trupel, iz česar sklepajo, da je mnogo potnikov našlo rmrt v plamenih.; Ponesrečeni parnik je bil starejšega tipa. Na' krovu je bilo več višjih uradnikov iz francoskih kolonij in večja skupina francoskih izletnikov. X Doumerjeva smrt je rešila morilcu življenje. Smrt francoskega državnega predsednika Doumerja je imela nenavadno posledico: rešila je življenje morilcu Evgenu Boyerju, ki bi ga morali usmrtiti 7. t. m. z giljotino. Boyerja so z njegovim bratom Aleksandrom obsodili na smrt, ker sta umorila in oropala tričlansko družino in jo zažgala. Po obsodbi se je njun odvetnik obrnil na državnega predsednika s prošnjo za poinilošee-nje. Predsednik Doumer je Aleksandra pomilo-stil v dosmrtno ječo, Evgena pa ne. V ječi so začeli takoj pripravljati vse potrebno za usmrtitev, ki je bila določena za 7. t. m. Usmrtitve so na Francoskem javne in že v zgodnjih jutrnjih urah so se začeli ljudje zbirati pred moriščem. Medtem so Boyerju sporočili, da je njegova prošnja za pomiloščenje odklonjena, kar je nanj tako vplivalo, da je začel na glas jokati. Dali so mu obilen zajtrk in mnogo cigar. Prav so ga odvedli na morišče, ko je pritekel neki uradnik pravnega ministrstva in poiskal ravnatelja jetnišnice. Iz« ročil mu je pismo in ravnatelj je pohitel na dvorišče, kjer je že stal zločinec, in izpregovoril ne« kaj besed z državnim tožilcem. Ta je nato velel, naj morilca odvedejo spet v celico. Začudenemu občinstvu pa je obsojenčev odvetnik pojasnil vso zadevo. Po francoskem zakonu ima državni pred« sednik do zadnjega trenutka, ko stoji obsojenec že pod giljotino, pravico pomilostitve, tudii če je pomilostitev prej odklonil. K">r pa je bil na državnega predsednika izvršen atentat in je predsednik že umiral, ni bilo mogoče, da bi se mogel poslužiti te svoje pravice. Zato je bilo treba poča^ kati do izvolitve novega državnega predsednika.: X Lindberghov otrok mrtov. Lindberghovega' otroka so končno našli mrtvega. Ko sta se neki črnec in neki belec peljala s tovornim avtomo1-bilom proti vasi Montroseju, sta v bližini Lind« berghovega posestva v Hopevvellu zagledala V grmovju ob cesti zavoj, napol pokrit z listjem in zemljo. V mnenju, da gre za skrito ukradeno blago, sta zavoj izkopala in našla v njem že napol razpadlo trupelce otroka. O dogodku sta ob« vestila policijo, ki je odposlala tja takoj komisijo. Ugotovili so, da je bilo truplo zakopano že pred dvema mesecema in da gre za dve in pol leta starega otroka z veliko rano na čelu in razbito lobanjo. Po obleki in perilu so dognali, da je to pogrešani Lindberghov otrok. Domnevajo, da je bil otrok umorjen kmalu po ugrabljenju, ker so roparji najbrže spoznali, da ne bodo dobili za odkupljenje deteta denarja, zaradi česar so se znebili otroka po najkrajši poti. Polkovnik Lind-bergh je izvedel za smrt svojega sinčka na neki ladji, s katero je odplul na morje, da bi zopet zasledoval roparje svojega otroka. Lindbergha in njegovo ženo je vest o strašni smrti otroka hudo pretresla. Vsa javnost je silno ogorčena in zahteva najstrožje ukrepe proti roparjem. Bržkone bo kongres (ameriški parlament) že v kratkem določil za ugrabitev otrok smrtno kazen. Zašle« dovanje zločincev je postala zdaj zadeva vsega ameriškega naroda. Truplo malega Lindbergha so našli le 25 metrov daleč od telefonske nape« Ijave, ki jo je dala svoječasno napraviti policija, da bi olajšala iskanje otroka. Po izjavah zdrav« nikov je bil otrok najmanj že dva meseca imrtev< Umorjen je bil približno 14 dni po ugrabljenju in preden je Lindbergh izplačal zahtevaniib petdeset tisoč dolarjev odkupnine. Zdravniškco raz« telesenje je dognalo, da je bil otrok ubit z revol« verskim strelom. Predsednik Zedinjenih držav --— «DOMOVINA> Hoover je pozval zvezno policijo, naj stori vse, da izsledi zločince, in naj ničesar ne opusti za zadostitev pravici. Pri poizvedbah za morilci so prišli na domnevo, ki predstavlja višek te žalo-igre. Sumijo namreč, da so roparji otroka z namenom umorili in mu nato slekli spalno srajco, ki jo je eden izmed njih izročil Lindberghovemu zastopniku dr. Condonu kot dokaz, da je otrok v resnici v rokah onih, ki zahtevajo za njegovo vrnitev petdeset tisoč dolarjev, katere so tudi dobili. Pogajanja za vrnitev otroka so se torej vršila v času, ko je bil otrok že umorjen. Spalna srajca otroka, ki naj bi bila dokaz, da se z otrokom lepo ravna, je bila v resnici dokaz izvršenega umora. Kakor poročajo, so morilcem že na sledu. Baje so trije: en Nemec, en Italijan in en Španec. Enega teh pozna Lindberghov zaupnik profesor dr. Condon, ki mu je izročil petdeset tisoč dolarjev, da bi vrnili dete, ki pa je bilo takrat že umorjeno. X Svoj umor naročil. Z edinstveno zadevo se pečajo te dni orožniki v Prostejevu na Češkoslovaškem. V tamošnji bolnici je namreč umrl 621etni Jožef Pollak. Preden so ga pokopali, so orožniki izvedeli, da je postal starček žrtev umora. Gre za umor po naročilu umorjenca samega. V zvezi s tem so orožniki aretirali brezposelnega zidarja Jožefa Kalaba iz Ohrozina, ki je osumljen zločina in je dejanje tudi priznal. Pollak je bil že več let hudo bolan, nad trideset let ga je mučila naduha. Za vsako delo je bil nesposoben in Cesto je govoril, da si bo končal življenje. Bil je pa veren človek in je imel zato strah pred samomorom. Že dolgo je iskal človeka, ki bi bil pripravljen ubiti ga za odškodnino. Ponujal je potepuhom 800 do 1000 Kč, toda nihče ni bil dovzeten za nenavadno kupčijo. Naposled se je seznanil Pollak s Kalabom. To je bil mož, ki ga je iskal. Kalab pa je bil previden in je pri znancih najprej poizvedoval, kakšna kazen doleti človeka, ki umori drugega. Ko so mu povedali, da včasih 15 let ječe, včasih pa tudi doživljenjski zapor, se je mož premislil. Kljub temu je večkrat obiskal Pollaka ter ga prosil za denar, ki mu ga je ta tudi dal. Predzadnji ponedeljek je Pollak zopet silil v Kalaba, naj ga ubije. Ponujal mu je 500 kron. Kalab se je dal pregovoriti in odšla sta v zapuščen skedenj blizu Prostejeva, kjer je Kalab Pollaka obesil, vrv pa se je utrgala in Pollak je padel na tla. Mož pa ni odnehal. Sam je odšel v Prostejev in kupil debelejšo vrv. Oba sta obiskala na to več beznic, kjer se je Kalab napil žganja. Ponoči sta zopet odšla na skedenj, Kalab je zadrgnil starčku vrv okrog vratu in ga potegnil kvišku. Ko je videl, da je Pollak v obraz posinel, ga je postalo strah in je vrv prerezal. Nezavestnega Pollaka je nato zavlekel v njegovo stanovanje, odkoder ga je reševalni avto prepeljal v bolnico. Pollak je še nekaj dni živel in se je celo zavedel, ni pa hotel povedati, od česa izvirajo poškodbe na vratu. Šele po njegovi smrti je Pollakova znanka izdala skrivnost. Kalab je sprva tajil, ko so ga pa odpeljali na kraj dogodka, je dejanje priznal. Zaradi umora so ga izročili sodišču. X Zakaj umetno hranjeni dojenčki slabo uspevajo. Umetno hranjeni dojenčki hirajo neredko prav nevarno, tudi če je nadomestek za materno mleko še tako skrbno sestavljen glede na sladkor, maščobo in druge sestavine. Kaže, da se je sedaj znanost za pomemben korak približala bistvu maternega mleka in njegovi posebnosti. Profesor Zondek je namreč ugotovil, da vsebuje materno mleko povprečno trikrat toliko bakra kakor kravje mleko. Ker imajo druge težke kovine v človeškem te.lesu (svinec v mozgu, železo v krvi) tako važno vlogo, moramo domnevati, da baker za njimi v važnosti nič ne zaostaja. Treba bo torej delati poizkuse; kravjemu mleku, zmešanemu z dodatki za dojenčke, se bo moralo dodati toliko bakra, da bo ta umetna hrana tudi v tem oziru ustrezala maternemu mleku. X Če bi ne bilo ptic, bi tudi ne bilo ljudi. Sedem let brez ptic bi zadostovalo za uničenje človeškega rodu, je izračunala neka naravo-slovka. To se vidi neverjetno, a razlaga je zelo » št. 21 =================== preprosta. Žuželke spadajo med najhujše sovražnike človeškega rodu, vse živijo od rastlinskih in živalskih snovi in se grozovito množijo. Iz enega samega para koloradskega hrošča se v teku enega samega poletja izleže 60 milijonov potomcev. Edina učinkovita obramba proti temu nezaslišanemu razmnoževanju so ptice. Če bi ne bilo ptic, bi žuželke kmalu pokončale ves krompir, vse žito in vse kulturne rastline sploh, od katerih živijo ljudje in njihova živina. Sicer pa ne pokončujejo ptice samo žuželk, temveč pobijajo tudi miši in podgane. V gnezdu neke sove so našli 20 mrtvih podgan, v nekem drugem gnezdu trupla 52 miši. Postovka požre v enem mesecu povprečno 100 miši. Naseljenci na Novem Zelandu so pred nedavnim nazorno občutili, kakšne važnosti so ptice. Pobijali so jih nekaj časa kar za stavo. Kmalu potem so se pojavile na poljih neznanske množine gosenic, ki so uničile letino. Bilo jih je toliko, da so morali ustaviti železniški promet, ker so postale tračnice od njih spolzke in nerabne. Ljudem ni preostalo drugo, kakor da so naročili iz Anglije na tisoče vrabcev. Ti so se v novi domovini kmalu ra/rr.uo/ili in so pokončali gosenice. Človek skrbi to/ej sa;r\o za lastni obstanek, če skrbi za ohrano ptic. X Usoda evropskega podue-ja je odvisna od morskega toka. Izletniki, črtajte letošnje poletje iz koledarja in opustite načrte, da si boste prihranili nepotrebne izdatke! Tako kliče vremenski opazovalec profesor Sandstrom, tajnik vreme-noslovskega zavoda v Stockholmu, ki pravi: ♦Pomlad in poletje bosta letos zelo mrzla in vlažna. Vedno bo deževalo. Največji del odgovornosti za ta pojav ima muhasti morski tok, mogočna morska topla struja, ki teče proti Evropi od Mehikanskega zaliva in oblikuje evropsko podnebje.» Profesor Sandstrom že dolga desetletja opazuje ta nestalni tok. Ugotovil je, da se je | letos zopet odmaknil od evropske obale. «To pomeni,* kakor zatrjuje Sandstrom, kladki, masiranj, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dvt ganju padlih ali boli nih živali, o rana! ter kaj je storiti i raznih slučajih nagle obolesti, koi pri poškodovanji rogov, poškodbiko pita in zak padu danke, vnetji vimena, driski, za' prtju, koliki, nape' njanju goved ii ovac, pri tujihprei metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škodi pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo, Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36 '50, se naroči o.. T v knjigarni Tiskovne zadruge v Lfubljani Salenburgova ulica št. 3 .1 Kdor oglašuje, ta napredni e. Vsak trgovec, obrtnik, gospodar in vsaka gospodinja poseti ae&fc [. Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija 1932. Zakaj ? Ker nudi velesejem največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga, polovično vožnjo na železnici, pcpust na parobrodih. --------700 razstavljalcev, 40.000 m2 razstavišča. — Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine: in kuncev, tujsko prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po 30 Din se dobivajo pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, ve:čjlh postajah dravske banovine in biljetarnah «Putnika». Prenočišča poskrblj«ena. izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r, " 'Jrejuje Filip O m 1 a d i 5, Za Narodno tiskarno Fran JezeirSek.