ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8» 98.2 »10473
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 6. februarja 2003 / letnik LVI / št. 5 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 250 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Priznanje tudi pozabljenim
Roboto bomo v Sl^'veniji počastili kulturni pra-
■ / znik. Spregovorili bomo o duhovni razvitosti
w naše družbe, ki se meri tudi po umetniški ustvarjalnosti, skrbi družbe za duhovne vrednote, za ustvarjalce, za slovensko identiteto v bodoči družbi z drugimi evropskimi narodi ter za primerjavo naše kulturne razvitosti s svetom. Novi zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bo v realnosti zaživel v letošnjem letu, naj bi urejal razvoj kulture tako kot v drugih razvitih evropskih državah. V tem pogledu smo edinstveni v Evropi in verjetno v svetu po urejenosti statusa ljubiteljske kulture kot delčka mozaika celostnega kulturnega ustvarjanja pri nas. Ta status si je ljubiteljska kultura pri nas pridobila skozi več kot stoletno organizirano dejavnost, ki je bila pogoj za ustanavljanje poklicnih ustanov na področju kulture. Iz čitalnic, dramatičnih društev so nastala poklicna gledališča, poklicni orkestri, pihalni orkestri, od posameznikov, zanesenjakov, so nastali muzeji, galerije.
Eden takih ljubiteljev je bil Franc Ferk, zbiralec, ki je leta 1895 Muzejskemu društvu podaril svojo zasebno zbirko muzealij različnih vrst in imamo po njegovi zaslugi danes na Ptuju najbogatejšo glasbeno zbirko v Sloveniji, ki so jo ohranili in vzdrževali skoraj sto let ljubitelji.
Na Ptuju smo ponosni na vse naše kulturne ustanove in tudi na bogato in pestro ljubiteljsko dejavnost.
Letošnje leto bo zaznamovano s stodesetletnico Pokrajinskega muzeja Ptuj. V muzeju načrtujejo pestro aktivnost na vseh področjih delovanja muzeja, prireditve so se pravzaprav že začele, nismo pa v programski shemi zasledili nikjer, da bi se na nek način poklonili svojemu donatorju Francu Ferku. Tudi Ptuj je nanj na nek način pozabil. V imenu muzeja ga več ni (včasih je bil Mestni Ferkov muzej glede na bogato volilo, ki ga je namenil muzeju), tudi Ferkove ulice v Ptuju nimamo (ali morda je, pa kot stari Ptujčan ne vem kje); konec koncev je Povodnov muzej obdržal svoje ime v počastitev Simona Povodna, ki je 1830. leta dal vzidati v ostenje mestnega stolpa rimske kamnite spomenike in ustvaril najstarejši slovenski muzej na prostem.
Ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljujemo priznanja ustvarjalcem za prizadevno delo v kulturi, morda bi bilo prav, da damo ustrezno mesto in priznanje tudi nekoliko pozabljenim ali zamolčanim, ki pa so s svojim delom pripomogli k temu, da je Ptuj kot arhaično mesto najbolj prepoznaven po plemeniti patini, po svojem muzeju.
Str ÏÏ TlM-nv diihnvnik im
Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo i2žrebali 30 nagrajencev in jih s turistično aeenciio Anka noneliali na enodnevni izlet nresenečenia.
POZOR, ODJUGA!
Odmrznjene cene vozil letnika 2002!
Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT
Velja za letnik 2002, število vozli In modelov Je omt^eno.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAIVIO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 788 11 10
Za uspehe v lanskem letu sta bila za najboljša športnika v mestni občini Ptuj na slovesnosti prejšnji teden progla{ena tenisa~ica Ajda Brumen in kolesar Gregor Gazvoda. Foto: Črtomir Goznik
SKORBA / CIVILNA INICIATIVA ZA GRADNJO PYHRNSKE AVTOCESTE
Drža^va zanemarja interese slojih državlianov
V občini Hajdina so pred letom in pol ustanovili civilno iniciativo za gradnjo avtoceste skozi občino, da bi pospešili aktivnosti pri gradnji Pyhrnske avtoceste. Na dobro obiskanem nedeljskem posvetu, ki so ga organizirali v domu krajanov v Skorbi, so se Hajdinčanom ob tej priložnosti pridružili tudi predstavniki občine Kidričevo z županom Zvonimirjem Holcem, Podlehnika z županom Vekoslavom Fricem ter občin Videm in Starše in javno napovedali, da se bodo vključili v delo civilne iniciative za skupen nastop vseh občin ob trasi ceste proti državi, ki v dvajsetih letih v zvezi s tem ni naredila ničesar, niti lokacijskega načrta ne, da o denarju za gradnjo niti ne govorimo.
Tudi dosedanja neenotnost lokalnih skupnosti ni šla v prid gradnji, vse dosedanje trase so
jih bolj razdruževale kot povezovale, je med drugim ugotovil vodja posveta Franc Mlakar, in
Angel Polajnko, dolgoletni podsekretar v ministrstvu za promet, ki je na sestanku v Skorbi sodeloval zgolj kot "občan in strokovnjak" (v sredini), je obudil 25-letno zgodovino nastajanja projekta poteka avtoceste; desno ob njem predsednik civilne iniciative Ivo Vogrinec. Foto: MG
napovedal tudi lobiranje poslancev s tega območja.
25-letno zgodovino nastajanja projektov za potek avtoceste od Gruškovja do Šentilja je predstavil dolgoletni podsekretar v ministrstvu za promet in zveze Angel Polajnko, ki je tokrat sodeloval le kot "občan in strokovnjak", ker trenutno opravlja druga dela, ki bodo kmalu končana, zatem pa se želi ponovno angažirati pri gradnji Pyhrnske avtoceste. Iz njegovega pripovedovanja je bilo razvidno, da državi v vseh teh letih ni bilo do tega, da bi ta projekt uresničila. Kot da bi šlo za tabu temo so ga državni uradniki onemogočali zdaj z arheologijo, zdaj z zaščito vodnih virov in drugimi manevri, čeprav je kristalno jasno, da se ob zdajšnjem stanju tehnološkega razvoja in sodobnih metod cestne izgradnje da vse to maksimalno zaščititi.
Ker s cesto prihaja razvoj na neko območje, tega pa si želi zadržati Ljubljana, tudi še ceste ni, je bil odločen v svoji razpravi Stefan Kirbis s Hajdine. Zato bo potrebno okrepiti pritisk na odgovorne v državi, da se bodo projekta čimprej lotili.
Nadaljevanje na strani 3
ÊMil
Vsak četrtek
PO SLOVENIJI
DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL "ALKOHOLNI ZAKON": Do desetih brez "šilčka"
STRAN 2
ŠOLSTVO
PTUJ: Šola O. Meglič se bo gradila po sklepih prejšnjega mestnega sveta
STRAN 3
PO NAŠIH OBČINAH
ORMOŽ: Po dolgi debati potrdili podžupana
STRAN 5
PO NAŠIH OBČINAH
LENART: Plačati tudi "izgubljeno" vodo
STRAN 5
ŠPORT
NK DRAVA PTUJ: Novo ime, novo vodstvo, visoki cilji
STRAN 2R
9770040197053
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
TRI MESECE ZA REŠITEV SPORA O NEK PO MIRNI POTI
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je minuli teden prejelo predarbitražno zahtevo Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za reševanje spora o Nuklearni elektrarni Krško (NEK) po mirni poti, bo svoje mnenje o zahtevi predložilo vladi v prihodnjih tednih. Zahteva je na okoljsko ministrstvo prispela 28. januarja, glede na določbe energetske listine pa je ta dan začel teči tudi trimesečni rok - izteče se 28. aprila -, v katerem morata Slovenija in Hrvaška poiskati ustrezen način razrešitve spora po mirni poti. "Odgovoriti moramo čimprej - za odgovor ni časa tri mesece, saj mora biti načeloma spor v treh mesecih rešen," je okoljsko ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost.
V KOPRU PROTEST PROTI VOJNI V IRAKU
Družbena pobuda Obale je v torek v Kopru organizirala protestni zbor proti vojni v Iraku in navzočnosti ameriške letalonosilke Harry S. Truman v koprskem zalivu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je navzočnost letalonosilke v koprskem zalivu žalitev za Slovenijo, sramoten pa je tudi odnos lokalnih oblasti, gostincev in javnosti. Protestni zbor se je pričel ob 15. uri na Titovem trgu v Kopru, protestniki pa so se s transparenti sprehodili tudi po koprskih ulicah.
ROP O PRVI FAZI GRADNJE ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA
Izgradnja prve faze Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana naj bi bila končana naslednje leto, ne šele leta 2006, je po koncu ponedeljkovega obiska v tej ustanovi zagotovil predsednik vlade Anton Rop. Po njegovih besedah vlada v celoti podpira pospešitev gradnje OI; do konca letošnjega leta naj bi bil tako zaključen gradbeni del, v letu 2004 pa bo zagotovljena vsa potrebna oprema za normalno delovanje OI. Sredstva za te investicije bodo zagotovili znotraj ministrstva za zdravje z dodatno prerazporeditvijo sredstev še v letošnjem letu, v letu 2004 pa bo država z garancijo omogočila najem kreditov v višini 3,8 milijarde tolarjev.
MZZZA UČINKOVITO IN POPOLNO RAZOROŽITEV IRAKA
Slovenija pozorno in z zaskrbljenostjo spremlja potek iraške krize. Ministrstvo za zunanje zadeve se pridružuje zaključkom ponedeljkovega zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose Evropske unije o Iraku in tudi samo ponavlja, da ostaja cilj učinkovita in popolna razorožitev Iraka. S tem ciljem MZZ v celoti podpira prizadevanja ZN, da zagotovijo popolno in takojšnje iraško spoštovanje vseh ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN.
PO SVETU
DOKAZI O POMANJKLJIVEM SODELOVANJU IRAKA Z ZN SO NEDVOUMNI
Britanski premier Tony Blair je izjavil, da so dokazi o pomanjkljivem sodelovanju iraškega predsednika Sadama Huseina z inšpektorji Združenih narodov za nadzor nad iraško oborožitvijo nedvoumni, Sadam Husein pa še vedno ni odgovoril na številna vprašanja inšpektorjev. Pri tem je, ko je poslance spodnjega doma britanskega parlamenta seznanil z vsebino svojih zadnjih pogovorov o Iraku z ameriškim predsednikom Georgeom Bus-hem, še zatrdil, da 12-letna zgodovina razorožitve Iraka prehaja v sklepno fazo. Po Blairovih besedah Irak z nesodelovanjem očitno krši resolucijo Varnostnega sveta ZN 1441, ki predvideva njegovo razorožitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP
SEVERNA KOREJA OBSODILA AMERIŠKO NAMEŠČANJE SIL NA DALJNEM VZHODU
Severna Koreja je v torek obsodila ukaz Pentagona, naj bodo enote ameriške vojske, ki upravljajo z bombniki, pripravljene na odhod na Daljni vzhod, da bi nudile podporo ameriškim silam v Južni Koreji. Po mnenju Pjongjanga ukaz pomeni potrditev želje Washingtona, da uniči Severno Korejo. ZDA načrtujejo okrepiti svojo vojaško navzočnost na Japonskem in v Južni Koreji, da bi na Severno Korejo izvajali "smrtni pritisk", je poročanje severnokorejskega radia povzela južnokorejska agencija Yonhap.
INŠPEKTORJI ZN NADALJUJEJO PREGLEDE OBJEKTOV V IRAKU
Inšpektorji ZN za razorožitev Iraka so v torek pregledali devet objektov v Iraku, je sporočil iraški direktorat za sodelovanje z inšpektorji. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so inšpektorji med drugim obiskali tri tovarne za proizvodnjo in testiranje raket, čistilno napravo Dora nedaleč od Bagdada ter tovarno sladkorja in kvasa v kraju Mosul kakih 400 kilometrov severno od iraške prestolnice. Inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo so pregledali kompleks El Kaka in tovarno Sadam južno od Bagdada, še navaja dpa. Libijski voditelj Moamer Gadafi pa je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta danes ponudil pogovore med ameriškim predsednikom Georgeom Bushem in iraškim predsednikom Sadamom Huseinom ter izrazil pripravljenost igrati vlogo posrednika v reševanju iraške krize in preprečevanju morebitne nove zalivske vojne.
EU BALKANU ODPIRA VRATA
Petim balkanskim državam iz procesa stabilizacije in pridruževanja je treba dati jasno perspektivo za članstvo v Evropski uniji, a jim hkrati povedati, da bo ta pot zelo zahtevna, kajti izpolniti bodo morale vrsto temeljnih meril, so se v javni razpravi o okrepljeni strategiji za Balkan strinjali zunanji ministri petnajsterice oziroma njihovi namestniki. EU bo strategijo dorekla do sredine letošnjega leta, do novega vrha z balkanskimi državami 21. junija v Solunu.
STA
državni zbor je sprejel "ALKOHOLNI ZAKON"
Do desetih brez "šilika"
Državni zbor je prejšnji teden na predlog Ministrstva za zdravje sprejel Zakon o omejevanju porabe alkohola. V času parlamentarne procedure in že prej je bilo o zakonu povedanih mnogo besed, oglašali so se predvsem tisti, ki so mu nasprotovali, češ da gre za prohibicijski zakon, ki ne bo imel želenega učinka. Slišali smo tudi trditve, da bo njegov učinek prav nasproten od pričakovanega, saj je tisto, kar je prepovedano, toliko bolj zaželeno in iskano. Kakorkoli že, zakon je, brez glasov opozicije, sprejet in bo začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu. Z malo sreče (za prodajalce) bo torej začel veljati marca, kmalu po koncu letošnjega pustovanja.
Alkoholna pijača po tem zakonu je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pa tista, ki vsebuje nad 21 odstotkov alkohola. Zakon omenja tudi živila, ki vsebujejo alkohol; to so živila, potrošniku ponujena v pred-pakirani obliki, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskih odstotkov alkohola na maso živila. Taka živila morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. Opozorilo mora biti natiskano s tiskanimi črkami, ki so jasno vidne, čitljive in se razločno barvno razlikujejo od podlage.
Sicer pa zakon prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. V vseh oblikah ponudbe alkoholnih pijač končnemu potrošniku je prepovedana prodaja le-te osebam, ki kažejo znake opitosti. Prepovedana je tudi prodaja alkoholnih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav, ker bi si z njimi lahko postregle tudi mladoletne ali že opite osebe.
Precej odgovornosti nalaga zakon natakarjem in drugim osebam, ki prodajajo alkoholne pijače. Te smejo (in morajo) v primeru, da dvomijo v ustrezno starost naročnika, od njega za-
htevati, da svojo polnoletnost (18 let) izkaže z veljavno listino. Ce to odkloni, ji ne smejo prodati oziroma ponuditi alkoholne pijače.
Zakon prepoveduje prodajo alkoholnih pijač med 21. in 7. uro naslednjega dne, izjema pa so gostinski obrati, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V vseh gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač do desete ure dopoldan. Prepoved in časovna omejitev prodaje alkohola mora biti objavljena na vidnem mestu vseh prostorov, namenjenih prodaji alkoholnih pijač.
Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je nadalje prepovedana v stavbah in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, namenjenih dejavnosti vzgoje, izobraževanja in zdravstvene dejavnosti. V športnih objektih velja prepoved prodaje eno uro pred začetkom in med samo športno prireditvijo, prepoved velja tudi za obrate javne prehrane. Gostinske obrate, ki prodajajo alkoholne pijače, zakon zavezuje, da morajo imeti v prodaji vsaj dve brezalkoholni pijači, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.
Toliko o prepovedih, ki v bi-
Alkoholna je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pa tista, ki vsebuje nad 21 odstotkov alkohola
stvu sploh niso tako zahtevne in neizvedljive, kot je sprva kazalo. Sicer je že doslej veljala prepoved točenja alkoholnih pijač vidno opitim in mladoletnim osebam, vendar so to prodajalci zaradi želje po zaslužku radi spregledali. Bomo videli, ali bo tokrat drugače. Sicer pa se utegnejo kršitelji zakona srečati z neprijetnostmi in visokimi kaznimi. Pravno osebo (podjetje) lahko doleti kazen od 500 tisoč do osem milijonov tolarjev, posameznika (s.p.) pa od 250 tisočakov do 5 milijonov tolarjev. Poleg tega čaka kazen tudi odgovorno osebo pravne osebe, in sicer od 100 do 500 tisočakov. Pomembno je vedeti tudi to, da smo lahko kaznovani s 50 tisočaki na kraju prekrška, če na javnem mestu omogočimo pitje alkohola osebi, mlajši od 18 let. Kazen lahko izreče in izterja na mestu prekrška zdravstveni inšpektor ali policist. Ce bo v bodoče v avtomatsko samopostrežno napravo zašla tudi alkoholna pijača, sledi kazen obveznega odvzema take naprave.
In kdo bo nadziral izvajanje zakona, ki se mu morajo podjetja in posamezniki, ki prodajajo alkoholne pijače, prilagoditi v treh mesecih po uveljavitvi? Nalogo so prevzeli zdravstveni in tržni inšpektorat, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport ter policija.
Zakon poleg omenjenih prepovedi prinaša tudi ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alhokola. Ministrstvo za zdravje bo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, institucijami in strokovnjaki ter nevladnimi organizacijami pripravljalo dveletne programe omejevanja porabe alkohola in zmanjševanje posledic njegove rabe. Celovito družbeno skrb za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi posledicami rabe alkohola bo prevzel Svet za zdravje, ki bo bdel nad izvajanjem zakona in stanjem v družbi, ki je, poudarja minister za zdravje, resno ogrožena tudi zaradi pretirane porabe alkohola.
J. Bračič
EVROPSKA UNIJA IN MI
Zakaj v EU? Kako pa bo v kmetijstvu?
Slovenija bo maja prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske unije - zveze evropskih držav, ki se bo s petnajsterice razširila na petindvajseterico. Pred Slovenijo so ob vstopu v družbo gospodarsko stabilnih držav Zahodne Evrope novi izzivi, pred slabima dvema milijonoma prebivalcev pa številna vprašanja. Na nekatera od njih bomo skušali odgovoriti v naši rubriki, poimenovani "Evropska unija in mi", zato vas vabimo k sodelovanju. Vaša vprašanja sprejemamo po navadni ali elektronski pošti (v prvem primeru: Raičeva 6, Ptuj, v drugem pa: nabiralnik@radio-tednik.si).
Že danes pa v rubriki odgovarjamo na dve vprašanji, ki jih je izmed številnih vprašanj v kontaktnih oddajah na Radiu Ptuj izbrala novinarka Anemari Kekec.
1. vprašanje: Marijo iz okolice Ptuja je zanimalo, zakaj se je Slovenija sploh odločila za vstop v Evropsko unijo.
Kot kažejo najpomembnejši razvojni dokumenti Republike Slovenije (Strategija gospodarskega razvoja, Strategija ekonomskih odnosov s tujino, Strategija povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije), je optimalni dolgoročni razvoj slovenskega gospodarstva neločljivo povezan s polnopravnim članstvom Slovenije v EU. Od razglasitve sa-
mostojnosti je Vlada Republike Slovenije v svoji zunanji politiki dosledno poudarjala, da je vključitev v Unijo njena prednostna naloga, kot to ostaja še danes.
2. vprašanje: Janeza iz Ormoža skrbi prihodnost slovenskega kmetijstva. Zanima ga, kako uspešni so bili slovenski pogajalci v pogajanjih na področju kmetijstva z Evropsko unijo, če so bili.
Na področju kmetijstva so bili v pogajanjih z Evropsko unijo zastavljeni štirje strateški cilji: popolna in enakopravna vključitev v pravni red EU, ekonomski položaj kmetov se zaradi vstopa v EU ne sme poslabšati, višine kvot in referenčnih količin, ki so predmet pogajanj,
ne smejo biti nižje od sedanje ravni proizvodnje v Sloveniji in rešitve morajo biti prilagojene specifičnim strukturnim in razvojnim problemom slovenskega kmetijstva in morajo upoštevati predvidene spremembe skupne kmetijske politike. Po besedah slovenskih pogajalcev so bili ti cilji v celoti doseženi, sveženj rešitev pa je za Slovenijo vsestransko ugoden. Med vsemi kandidatkami omogoča prav Sloveniji daleč najvišjo raven doplačevanja neposrednih plačil kmetom iz lastnega proračuna. Prav tako bodo imeli samo kmetje iz Slovenije že leta 2007, torej takoj ob začetku nove finančne perspektive, dostop do neposrednih plačil v povsem enaki višini kot njihovi kolegi v državah EU in bodo tako v tem elementu skupne kmetijske politike v celoti izenačeni z njimi. Koncept "pridobljenih pravic" v pogajanjih v okviru EU pogosto igra pomembno vlogo, zato je takšen startni položaj Slovenije pri pogajanjih o evropskih financah za obdobje 2007 - 2013 zelo dragocen.
Ugoden rezultat je bil po mnenju slovenske strani dosežen tudi na področju kvot in refe-
renčnih količin. Res je, da so končne številke nižje od (zavestno visoko) zahtevanih v izhodišču pogajanj, vendar pa niso v niti enem primeru pod ravnijo trenutne proizvodnje. Zaradi razlik med podatki in absorpcijo obstajajo celo določene rezerve za prestrukturiranje. Dogovorjene kvote in referenčne količine dajejo možnost za nadaljnje prestrukturiranje slovenskega kmetijstva in obenem izboljšujejo možnosti Slovenije v nadaljnjih spremembah skupne kmetijske politike. Pogajanja so bila uspešna tudi v primerjavi z drugimi državami kandidatkami, saj je Slovenija dosegla največje povečanje kvot in referenčnih količin v primerjavi s prvo ponudbo EU iz aprila lanskega leta. Sloveniji je v pogajanjih uspelo zagotoviti finančno zelo obsežen in razvojno zanimiv sveženj rešitev za razvoj podeželja v obdobju 2004 - 2006 v skupni vrednosti približno 250 milijonov evrov.
Odgovore na vprašanja naših bralcev smo tokrat poiskali pri Uradu Vlade Republike Slovenije za informiranje. Pripravila: Anemari Kekec
AKTUALNO
PTUJ / sola se bo gradila po sklepih prejšnjega mestnega sveta
Zgradba je v vsakem primeru potrebna adaptacije
Prejšnji četrtek je bil na Osnovni soli Olge Meglic na Ptuju izredni roditeljski sestanek, ki ga sklical ravnatelj šole Ervin Hojker, glede na razmi{ljanje župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana o bodočem razvoju osnovnega šolstva na Ptuju.
Uvodoma je ravnatelj šole številnim staršem, učencem, učiteljem in gostom obrazložil zaskrbljenost ob idejah ptujskega župana, da se postopoma osnovna šole Olge Meglič ukine in da se za učence te šole najde drugačne rešitve: ali v novi šoli v Rabelčji vasi ali v nad-standardni dograditvi osnovnih šol Mladika in Ljudski vrt, ter pozval župana dr. Štefana Cela-na, da pred starši in delavci šole obrazloži svoja razmišljanja, ki so precej razburila Ptujč-ane, posebej starše in učence, ki obiskujejo šolo v stari gimnaziji.
Župan je svoja razmišljanja obrazložil na dokaj nazoren način (za večino staršev pa najverjetneje premalo razumljiv) s tem, da je predstavil probleme pri sestavljanju ptujskega pro-
računa za leto 2003, ki mu kot županu ne daje veliko manevrskega prostora, saj mora upoštevati že podpisane pogodbe in obveznosti prejšnjega mestnega sveta. Ptuj se je ob prehodu vseh slovenskih osnovnih šol na devetletko znašel v precej nezavidljivem položaju, saj so kar tri od štirih ptujskih šol prostorsko gledano neprimerne za ta prehod in je glede na dinamiko občinskega proračuna (ureditev šolskega prostora je ovrednotena na dve in pol milijardi tolarjev, kar je mogoče izvesti do leta 2011) nujno potrebno iskati najoptimalnejše rešitve, pri čemer mora kot župan gledati razvoj Ptuja kom-pleksneje. Pri tem je za rešitev problema OŠ Olge Meglič razmišljal o treh variantah. Ena je glede na že sprejeti sklep bivš-
KOMENTIRAMO
S transparenti proti županu
V zadnjem času je ptujski župan dr. Štefan Čelan s svojim glasnim razmišljanjem razgibal (razburil) ptujsko javnost. Medtem ko se v kulturniških krogih še niso javno odzvali na izjave, izrečene s strani župana na razgovoru z ministrico Andrejo Rihter, da bo ptujska občina tako kot doslej financirala delovanje knjižnice samo preko njegovega trupla in da si bodo tudi kulturne ustanove morale del sredstev za delovanje prislužiti z lastno iznajdljivostjo in z dodatnimi dejavnostmi, je Osnovna šola Olge Meglič oziroma ravnatelj šole Ervin Hojker proti županu sprožil pravi plaz ogorčenja s svoje strani, preko obeh šolskih sindikatov, sveta Zavoda in sveta staršev ter staršev in žal tudi učencev. V takem populističnem duhu je bil pripravljen tudi izredni roditeljski sestanek, ki so ga spremljali številni transparenti (najverjetneje pripravljeni za petkov morebitni protestni shod) in ki so kazali pripadnost učencev in delavcev šole kolektivu šole Olge Meglič ter žugali županu in ga opozarjali, da mora biti priden in da z županstvom še ni postal kralj.
Človeku se postavlja vprašanje, kakšni navdihi so prevevali tiste, ki so učence sploh obremenjevali s problemi šolske zgradbe in šolsko problematiko: ali čustveno vplivati na odgovorne, ki razmišljajo o razvoju šolstva, da v šolo Olga Meglič sploh ne drezajo, kajti mi - učenci, kolektiv šole, starši - smo eno, mi se imamo radi, mi imamo svojo himno in glejte, da boste vstali, ko se izvaja himna o Olgici.
Ze prav, da imajo delovni kolektiv, učenci in starši svojo šolo za svoj drugi dom, vendar tega ni potrebno kazati na tak nastopaški, neokusen način, ko je dejstvo, da vse ni tako združeno v eno. V zadnjih štirih letih je zapustilo šolo vsaj deset delavcev šole, ki so si poiskali delo ali na drugih ptujskih
ali okoliških šolah, šli so tja, kjer sicer nimajo svoje himne, dosegajo pa ravno tako dobre učne rezultate in uspešno tekmujejo na različnih državnih tekmovanjih. Eden od njih je po "bronhijevsko" dejal: "Lakše se diše!", pa se ni bal, da bi se {ola podrla.
Drugo vprašanje je lansiranje lastnih razmi{ljanj v javnost s strani funkcionarjev, ki imajo pri odločanju določeno težo. V enaindvajsetem stoletju res lahko vsak svobodno izrazi svoja razmišljanja, ne da bi se bal linčanja, dobro pa je o važnih razvojnih načrtih nekoliko pokramljati s stroko in na osnovi argumentov seznanjati javnost o mogočih rešitvah. Ptujski župan je med redkimi, ki razmišlja tudi o racionalizaciji šolskega prostora. V zadnjih letih se je v Sloveniji ogromno vlagalo v osnovnošolski prostor in vsaj na Ptujskem je še veliko želja in hotenj po gradnji novih šol z nadstandard-nimi programi, v vsej državi pa upada število rojstev, mnoge novozgrajene šole imajo že preveč prostora, stare šole postajajo občinske hiše, nihče pa noče razmišljati o tem, da se praznijo podružnične šole, kamor bi tudi bilo možno voziti učence iz matične šole (kot bodo to začasno delali v Majšper-ku). Veliko šol pa že tako sameva in propada (Naraplje, Rodni Vrh, Vurberk).
Konec koncev so si naši pedagoški delavci v zadnjih letih ogledali kar nekaj šolskih sistemov in šol po svetu in vedo, da vsaj za večino v Sloveniji ne zaostajamo. Nedvomno nismo dovolj bogati, da bi vse šolske zgradbe v kratkem času spravili v idealno stanje. Zavedati se moramo, da bodo v bodoči Evropski uniji za povprečjem najverjetneje zaostajale plače naših delavcev, saj ni izgledov, da bi se glede na drago državo kaj hitro popravile.
Franc Lačen
Izredni roditeljski sestanek no OŠ Olge Meglic. Foto: Fl
ega Mestnega sveta, da se šola adaptira in usposobi za dvood-delčno osnovno šolo, druga je novogradnja v Rabelčji vasi in tretja, da se sicer stavba osnov-
ne šole adaptira, ker je obnove potrebna, kasneje pa se v stavbo preseli višje- in visokošolski center s študentskim domom, učence pa se glede na upadanje
števila rojstev v Ptuju razporedi na Mladiko in Ljudski vrt.
Svoje nestrinjanje z županom glede ukinitve OŠ Olge Meglič so izrekli: predsednik sveta staršev Dušan Holc, predsednica sveta Zavoda Marija Belšak, član sveta staršev Tomaž Ne-udauer, ki je župana opozoril, da je razmišljanje o novi šoli v Rabelčji vasi utopija, saj bi arheološke raziskave za tretjino podražile gradnjo, ter predstavnica staršev Silva Kukovec.
Svoje poglede na razmišljanje župana in na ureditev šolskega prostora na Ptuju je posredoval tudi Odbor za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, ki meni, da ni nobenih sprememb v smislu razporejanja sredstev v investicije na področju osnov-
nega šolstva glede na veljavne sklepe pristojnih organov in tudi Mestnega sveta.
Ravnatelj šole in starši so želeli od župana slišati, ali se bo šola adaptirala ali ne, ta pa je dejal, da kot župan mora upoštevati sprejete sklepe in se bo torej stavba že v letošnjem letu začela adaptirati.
Stavbo bodo torej adaptirali, saj je ne moremo pustiti propadu, nobene bojazni tudi ni, da bi morali učenci v jeseni v kakšno drugo šolo, kaj pa bo s šolo v naslednjih petih letih, pa je verjetno še vprašanje. Župan je ravnatelju odkimal, da bo položil temeljni kamen. S tem kamnom pa, kot vemo, ima ravnatelj same nevšečnosti.
Franc Lačen
SKORBA / civilna iniciativa za gradnjo pyhrnske avtoceste
DrŽava zanemarja interese svojih državljanov
Nadaljevanje s strani 1
Krajani tudi ni več ne zaupajo prometnemu ministru Jakobu Presečniku, ki se zavzema za to, da je potrebno ubirati pozitivne korake in počakati, kaj bodo storili v ministrstvih. Roki za predloge različic se vedno bolj odmikajo; nazadnje so občane Hajdine "potolažili", da bodo traso - zdaj pa samo eno -dobili do konca leta 2002, pa se to ni zgodilo. Zato je v imenu civilne iniciative Drago Stra-fela, ki v njej skrbi za strokovni del, napovedal za ministra negativne ukrepe - tudi zaporo ceste, če se hitro ne bo nekaj zgodilo.
ŽE POLETI DO KOLAPSA
Promet med Mariborom in Zagrebom se vsako leto povečuje, s tem pa so problemi, ki jih nihče ne rešuje, vedno hujši. Že letos lahko na tej cesti pričakujemo večje zastoje kot kdajkoli prej. Povečuje se domači promet, zlasti tovorni, pričakovati pa je tudi več turističnega prometa. Že današnje stanje je nevzdržno, kaj bo šele poleti, pa si ne upajo napovedati.
DARS bo v prvi polovici leta pripravil, parlament pa sprejel rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest. V njem mora biti jasno določeno, da je trasa med Mariborom in Gru-škovjem v celoti predmet programa, kar doslej ni bilo, zaradi tega je tudi dokumentacija za gradnjo južno od Ptuja šele v povojih. Cim prej bo potrebno tudi sprejeti lokacijski načrt med Ptujem in Mariborom po katerekoli varianti že, potrebno pa se je odločiti o načinu financiranja. Ce bo šlo za financiranje preko koncesionarja, je potrebno jasno povedati, kakšne pogoje Slovenija pričakuje od koncesionarja ter kdo bo tisti, ki bo koncesionarja pridobil in z njim sklenil pogodbo o izgradnji tega manjkajočega dela cestnega odseka.
Država bi se morala zavedati, da avtocesto potrebujejo tukajšnji ljudje, ker so razmere nevzdržne (na tej cesti je v zadnjih letih izgubilo življenje dvajset ljudi), in da ne gre za to, da
bi cesto gradili samo za Hrvate. Gre za pravico državljanov do zdravega in varnega življenja. Nerazumljivo je ravnanje bivšega okoljskega ministra Mihe Jazbinška, ki v letu 1993, ko so bili že izdelani načrti za obkanalsko različico, odkupljena večina zemljišč (kar 99 odstotkov vseh vprašanih je dalo pozitiven odgovor, ker gre ob kanalu za relativno slaba kmetijska zemljišča), ni do konca izpeljal projekta.
ZARADI HRVAŠKE SLOVENIJA ZANEMARJA SVOJE LJUDI
Po oceni Angela Polajnka je šlo v celi zadevi za ne dovolj pretehtano razmerje med Slovenijo in Hrvaško. Cesta je za Hrvaško bistven element, ne more pa "odtehtati" problematike, ki jo ima Slovenija s Hrvaško, kot so Ljubljanska banka, piranski zaliv, jedrska elektrarna Krško in podobno.
"Zagotovo ta cesta ne more biti ekvivalent in izsiljevanje Slovenije za pridobitev nekih pozitivnih točk na tem področju. Najhujše pa je to, da takšno odlašanje, najverjetneje iz političnih razlogov, praktično najbolj prizadene lokalno prebivalstvo, ker zaradi svoji interesov v pogajanjih s Hrvaško Slovenija po krivici zanemarja interese svojih državljanov. Že pred dvajsetimi leti je bilo ugotovljeno, da gre za panevropski koridor, ki ga bodo koristili ne samo Hrvaška, temveč celi Balkan, in da se bo najverjetneje vse skupaj odpiralo dalje proti jugu, proti Grčiji. Prišli bomo v EU, Grčija bo postala neke vrste sosednja država, verjetno pa zaradi sporov s Hrvaško v Grčijo ne bomo potovali preko Helsinkov," je še dodatno osvetlil že tako perečo problematiko Angel Polajnko, ki pozitivno ocenjuje delo civilne iniciative, saj ubira poti in sredstva, ki so v neki civilni družbi normalna: z opozarjanjem, z navajanjem dejstev in z mirnostjo. Ce bodo aktivnosti iniciative prerasle v nekontrolirane dejavnosti, v zapore in v oteževanje odvijanja prometa, bo začela nastajati
škoda, ki pa se da preprečiti tako, da se prisluhne ljudem, je še prepričan Polajnko.
CIVILNA INICIATIVA OKREPLJENA IN ŠE GLASNEJŠA
Dobra udeležba na nedeljskem posvetu je pokazala, da so ljudje resnično zaskrbljeni za usodo gradnje tega dela avtoceste, za zdravo in varno življenje ob njej.
Ce bi odmislili vse čeje, ki so že do sedaj onemogočali začetek gradnje, in če bi našli kon-cesionarja, bi se gradnja lahko pričela v treh letih, je še prepričan Angel Polajnko, trajala pa bi dve leti. Cesta bi bila lahko zgrajena do leta 2008 oziroma 2009, a vse to pod pogojem, če bodo odgovorni resnično prisluhnili predlogom civilne iniciative in da se bo skrajno resno, brez kakršnegakoli politiziranja in taktiziranja, pristopilo k realizaciji najnujnejših opravil: najprej za pridobitev loka-
cijske uredbe, zatem zemljišč, nato koncesionarja, ki se ga ne da dobiti čez noč, možno pa ga je pridobiti z lobiranjem v finančnih krogih v Evropi. Pri tem bo Slovenija morala narediti korak skupaj s Hrvaško, da bosta državi nastopili kot skupni partnerici. Takšno sodelovanje v evropskih okvirih prinaša dodatne pozitivne točke, ker se vidi, da ne gre za iniciativo neke sebične pokrajine ali države, ampak za mednarodne povezave. In te je potrebno postaviti v ospredje. Zdaj, ko se Grčija pospešeno pripravlja na olimpiado in izrazito poudarja prometno vlogo te olimpiade, je čas za to, da se odzove tudi Slovenija na ta način, da da ustrezno težo pyhrnski avtocesti.
O problematiki gradnje py-hrnske avtoceste bodo v teh dneh razpravljali župani občin, skozi katere poteka omenjena trasa, podoben posvet pa je civilna iniciativa napovedala za konec februarja.
MG
LJUTOMER / protestno pismo ljutomerskega @upana ropu
Centralizacija služb in delovnih mest!?
Nič niso pomagali protesti obrtnikov in podjetnikov iz Prlekije, ki so pred leti ostro nasprotovali regijski združitvi občinskih davčnih uprav (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer) s sedežem v Murski Soboti. Direktor DURS Stojan Grilj je takrat zagotavljal, da gre le za poskusni primer, toda ostalo je le pri njegovem zagotovilu. Ne le da se vse pomembnejše zadeve morajo urejevati na soboški davčni upravi, tudi zaposleni na občinskih izpostavah so svoja nova delovna mesta dobili v regijskem središču. Iz leta v leto jih je v Ljutomeru manj - danes le še za peščico. In kot vse kaže, se nič bolje ne piše inšpekcijskim službam, saj tržni in veterinarski že grozi odhod. Župan občine Ljutomer Jožef Špindler, ki je hkrati poslanec državnega zbora, se tokrat zavzema (kar se v primeru davčne "selitve" ni), da do odhoda ne bi prišlo. Napisal je celo ostro protestno pismo in ga med drugim naslovil tudi na predsednika vlade Antona Ropa. "Odločno nasprotujem vsaki odtujitvi teh služb iz naše občine. S tem posegom iz naše sredine odhajajo ne samo delovna mesta, pač pa tudi umske sposobnosti naših ljudi," je zapisal ljutomerski župan. "Želim, da se o vsakem posegu za selitev služb predhodno dogovorimo, saj ugotavljam, da bodo poleg tržne in veterinarske inšpekcije sledile še druge. Sem nasprotnik uvajanja centralizacije," je med drugim še zapisano v protestnem pismu župana ljutomerske občine Jožefa Špindlerja.
Niko Šoštarič
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO
DORNAVA / v obratovalnici franca hanzelica
Polovico proizvodnje izvozijo
Ključavničarstvo Franca Hanželiča iz Dornave 40 a bo 10. oktobra letos praznovalo 30-letnico. Gre za družinsko obratovalnico, v kateri so poleg nosilca dejavnosti Franca Hanželiča zaposleni tudi žena, sin in hčerka. Vseh delavcev je trinajst.
Franc Hanželič se je za ključavničarja izučil pri mojstru Va-lenku na Ptuju. To delo ga je veselilo že od mladih nog.
Od vsega začetka v obratovalnici med drugim izdelujejo zidane štedilnike za centralno ogrevanje, namenjene ogrevanju, kuhi in peki. Potem ko se jim je leta 1990 zaprl jugoslovanski trg, so se znašli razpotju, ali delo prenehati ali se preusmeriti na tuji trg. Odločili so se za slednje. Prvih pet oziroma šest let je bilo izredno te-
žkih, potrebno je bilo pridobiti zaupanje novih kupcev. Danes izvoz predstavlja že polovico proizvodnje. Za tuji trg izdelujejo v glavnem dele za čistilne naprave. Ker so direktni dobavitelji, dosegajo solidno ceno, ko so bili še tretji ali četrti dobavitelji, pa so zaslužili zgolj za preživetje. V zadnjih dveh letih sodelujejo tudi pri vseh novogradnjah Perutnine Ptuj.
Odločitev o tem, da bodo delo kljub težavam nadaljevali, se jim sedaj obrestuje. Še pred ne-
Franc Hanželič: »Če bi se danes moral odločiti za obrt, bi se težko odlo~il, saj je odgovornosti preve~...« Foto: MG
kaj leti so imeli le za preživetje, sedaj je dela dovolj.
Investicija v nove proizvodne prostore (gradijo jih v obrtni coni v Markovcih, saj v Dorna-
vi pogojev za {iritev niso imeli), predstavlja za~etek novega razvojnega cikla, ki ob pove~-ani proizvodnji prina{a nekaj novih delovnih mest. Tiso~ m2 novih pokritih povr{in, naložba bo veljala 500 tiso~ evrov, želijo sve~ano odpreti ob 30-letnici obratovalnice oktobra letos.
"Pri{li smo do neke faze v na-{em delu, ko smo se morali od-lo~iti, ali gremo v novogradnjo oziroma v pove~anje izvoza in {tevila zaposlenih ali pa odpustiti 5 ljudi. Posli, ki jih zadnje ~ase prevzemamo, zahtevajo vsaj 15 do 20 zaposlenih, da jih lahko izpeljemo. Zato odlo~itev za investicijo," je med drugim povedal Franc Hanželi~, ki se po~-asi pripravlja, da bo obrt predal sinu.
Razmere za delo v obrti se sicer zadnja leta izbolj{ujejo, banke imajo ve~ji posluh za to dejavnost, prav tako lokalno okolje, {e vedno pa davki in pri-
spevki onemogo~ajo ve~ji razcvet obrti in pove~anega {tevila zaposlovanja.
Za mlade je po Hanželi~evih besedah obrt ena od priložnosti, ki je ne bi smeli izpustiti iz rok. Ker pa tudi delo v obrti postaja vse zahtevnej{e, je potrebno mlade najprej izobraziti za to delo, imeti pa morajo tudi precej poguma, saj je odgovornosti vedno ve~. Sam pravi, da bi se v dana{njih razmerah težko odlo~il z delo v obrti, pre-ve~ je odgovorno.
Čeprav se je v obrti obdržal 30 let, tudi zato ker se je moral nenehno prilagajati izzivom in zahtevam trga ter proizvodni program ve~krat spremeniti, ni prepri~an, da lahko z gotovostjo trdi, da je uspel. "Tega že ne more{ re~i, vseskozi mora{ iti naprej, ker te sicer povozi ~as. Mora{ iti v korak s konkurenco, {e bolje je, da si pred njo."
MG
RADENCI / dvodnevni posvet o delovni zakonodaji
Minister Dimovski zadovoljen z doseženim
Na posvetu o delovnopravni zakonodaji v Radencih so osrednji razpravljavci bili dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, Nataša Belopavlovič, državna sekretarka v tem ministrstvu, in Borut Brezovar, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo. Zakon o delovnih razmerjih, ki je v veljavi s l.januarjem letos na novo opredeljuje ureditev sistema individualnih delovnih razmerij, ki so ločena od kolektivnih, njihovo enotnost ter pogodbeno naravnanost.
Minister Dimovski je veliko pozornost namenil socialnemu dialogu, ki je po njegovem mišljenju prava in edina pot za doseganje razvojnih ciljev, svoje mesto pa mora najti na vseh ravneh sodelovanja med delodajalci in delojemalci, hkrati pa je eden od temeljev, na katerem sloni evropski socialni model. Pri tem je izpostavil naloge socialnih partnerjev in poudaril pomembnost izgradnje visoke stopnje medsebojnega zaupanja, spoštovanja in odgovornosti. Projekt, ki je po besedah Di-movskega na obzorju, je social-
ni sporazum. Njegova struktura je identična z večino evropskih držav, sestavljajo pa ga trije elementi — gospodarski, socialni in pravni. "Ob razvoju podjetništva je nujno zagotavljanje varnosti, socialne in pravne," meni minister in izrazil zadovoljstvo, kar je bilo storjenega na tem področju doslej.
Nataša Belopavlovič se je osredotočila na najznačilnejša določila nove pogodbe o zaposlitvi. Izpostavila je vsebino pogodbe in obveznosti pogodbenih strank. Veliko je govorila
o pogodbi zaposlovanja za določen čas, ki je v dosedanji praksi bila najbolj množična oblika delovnega razmerja v zasebnem sektorju. Pod drobnogled je vzela novo delovno zakonodajo, ki uvaja časovne omejitve sklepanja teh pogodb. Zakon namreč določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas z istim delavcem ter za isto delo, če bi takšna pogodba ali njih več skupaj trajale več kot dve leti. Pri tem trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega dveletnega obdobja. V okviru prehodnih določb je zakon predvidel prehodno obdobje, v katerem bo mogoče sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, za dobo treh let. Za manjše delodajalce (deset in manj zaposlenih delavcev) bo ta možnost obstajala do leta 2010, za ve~je pa do leta 2007. Številne novosti prina{a-
jo tudi dolo~ila s podro~ja delovnega ~asa, odmorov, po~itkov in letnih dopustov.
Borut Brezovar je povedal, da za razliko od dosedanje ureditve delovnih razmerij, novi zakon dokaj natan~no ureja in{pekcij-sko nadzorstvo.
Dvodnevni posvet je v kon-
feren~no dvorano hotela Radin privabil {tevilne poslu{alce s po-dro~ja gospodarstva, zaposlovanja, socialnega in zdravstvenega dela ter drugih struktur, ki se vsakodnevno ukvarjajo z dolo~-ili nove delovnopravne zakonodaje.
Niko Soštarič
KOMENTIRAMO
Prohibicija!?
Zakon o omej^evanju porabe alkohola ima ambicijo, da bi omejil njegovo škodljivo porabo. Tako, škodljivo, je zagotovo količinsko pretirano uživanje alkoholnih pijač, alkoholiziranje mladih in kronično pitje ter odvisnost od alkohola. Ze pred njegovim sprejetjem je nastal val nasprotovanja in strahu, da bo zakon škodil slovenskemu gospodarstvu, predvsem gostinstvu in turizmu in nenazadnje pridelavi ter proizvodnji alkoholnih pijač, pa tudi v državno blagajno bo kapnilo manj davka in trošarin.
Zakon je doživel očitek, da je prohibicijski, kar bi mu lahko očitali, če bi v celoti prepovedoval proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač. V resnici pa se zakon tiče najbolj ogroženih skupin prebivalstva, predvsem mladih, že opitih, prepoveduje prodajo alkohola v nočnih urah, žganih pijač v zgodnjih jutrih in tako naprej.
Razumljivo, da je zakon povzročil nekaj strahu pri vinogradnikih in vinarjih, katerih dejavnost sodi v nacionalni gospodarski interes, vino je tudi ena od prepo-
znavnih značilnosti naše dežele, pomemben turističen artikel. Toda prav vinogradniki in vinarji so med prvimi, ki zagovarjajo kulturno pitje dobrega vina, zagovarja ga celo del medicinske stroke.
Zakon zagotovo ne bo čez noč omejil porabe alkohola, je pa za dosego dolgoročno zastavljenega cilja treba nekje začeti. Morda prinaša zakon začetek dolgega procesa, ki bo Slovenijo, deželo "pijančkov", z leti ali desetletji uvrstil med evropske države z zmerno porabo alkohola. Prav to je njegov osnovni cilj.
Dejstva, ki jih ni mogoče spregledati, govorijo zakonu v prid: v Sloveniji je okoli 175 tisoč alkoholikov, četrtina prebivalcev je ogroženih in na meji alkoholizma. Sodimo med družbe, ki imajo do alkohola pozitiven odnos in za večino ljudi je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja. Registrirana poraba čistega alkohola na državljana Slovenije, starega nad 15 let, je leta 2000 znašala 10,9 litra. To pomeni, da vsak popije v povprečju 103 litre piva, 41,5 litrov vina in dober li-
ter žganja. Poleg tega po oceni iz začetka devetdesetih let dodatna, neregistrirana poraba v Sloveniji znaša 7 do 8 litrov čistega alkohola na prebivalca.
Skodljive posledice pretiranega pitja alkohola se kažejo na zdravju ljudi, njihovi osebni sreči, družinskem življenjum učni in delovni uspešnosti, možnosti zaposlitve, varnosti v prometu ter splošne varnosti. Vse skupaj predstavlja velik družbeni problem in za državno blagajno velik strošek. Raziskave so pokazale, da je dnevno pitje alkohola med mladimi bolj razširjeno kot kajenje in da je velika povezava med pitjem alkoholnih pijač in uživanjem drog. Od alkohola je torej potrebno odvrniti predvem mlado polulacijo, saj "kar se Janezek nauči..."
Če ne drugega, bomo od dne uveljavitve zakona natančno vedeli, kaj je glede pitja alkohola prav in kaj ne, kaj je potrebno obsoditi in kaj kaznovati. Tako nam bo "treznost" počasi prešla v navado, znali se bomo poveseliti tudi brez alkohola. Če in ko ga bomo uživali, bo to v količinah, ki nam ne morejo škoditi. Tudi v tem naj bo del ljubezni do našega vrhunskega vina. Morda se bomo čez desetletja prav po tem spominjali "alkoholnega zakona" in ministra Kebra.
J. Bračič
Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, pod Opr. {t. 11/2002 z dne, 23. 01. 2003 Emona Merkur d. d.,- v stečaju Murkova ul 2 Ptuj
objavlja
PRVO PRODAJO DELA PREMIČNEGA PREMOŽENJA-VOZIL Z JAVNO DRAŽBO:
Premično premoženje:
1a. Kombinirano vozilo Citroen c 25 D, leto izdelave: 1991, številka šasije: VF7290C52UD024034, moč motorja: 55 kW, delovna pr. motorja: 2500 cm3 za ceno 420.000,00 SIT 1b. Tovorno vozilo Citroen c 15 D, leto izdelave: 1993, številka šasije: VF7VDPB0032PB0029, moč motorja: 44kW, delovna pr. motorja: 1769 cm3 za ceno 184.000,00 SIT
1c. Osebno vozilo Ford Mondeo, leto izdelave: 1995, številka šasije: WF0AXXGBBASC66652, moč motorja: 125 kW, delovna pr. motorja: 2544 cm3 za ceno 920.000,00 SIT
1d. Tovorno vozilo Iveco 49-12 Turbo Daily, leto izdelave: 1993, številka šasije: ZCFC4980002064961, moč motorja: 85 kW, delovna pr. motorja: 2499 cm3 za ceno 1,320.000,00 SIT 1 .e Tovorno vozilo Renault R4 GTL servis, leto izdelave: 1992, številka šasije: VF1S1280008780972, moč motorja: 25 kW, delovna pr. motorja: 1108 cm3 za ceno 72.000,00 SIT
Premoženje je ocenil sodni cenilec za stroje in opremo Tomaž Košat iz Pesnice.
2.	Premično premoženje se proda po načelu videno-kupljeno.
3.	Pogoji javne dražbe:
a)	na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, razen oseb, ki jim nakup prepoveduje 153. člen ZPPSL-a,
b)	polog varščine - 10 odstotkov od izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika, št. 04515-0000881268 pri NKB Maribor d. d.
d)	na dražbi lahko sodelujejo: tiste pravne in fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico od strani pristojnega organa o vplačilu varščine,
e)	zahtevano dokazilo pod točko b. se predloži na kraju javne dražbe pred pričetkom slednje,
f)	izklicna cena se bo na javni dražbi povečala za pet odstotkov izklicne cene,
g)	dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi. Če v tem času ne sklene pogodbe, varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: kupec plača kupnino v roku petnajst dni od dneva javne dražbe, če v zapisanem roku kupnina no plačana velja, da je kupec odstopil od nakupa in mu varščino zadržimo.
6.	Prometni davek, DDV in stroški prepisa lastništva: prometni davek, DDV in stroške prepisa lastništva plača kupec.
7.	Prevzem premičnine: naslednji dan po plačilu kupnine.
8.	Čas javne dražbe:
a)	čas javne dražbe- 13. 02. 2003 ob 12,30 uri
b)	kraj javne dražbe- Okrožno sodišče na Ptuju, soba št. 26/II.
9.	0gled premičnin: vsak delovni dan med 8 in 12 uro, po predhodnem dogovoru z g. P. Gasparijem (tel. 02/749-37-11)
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Tudi slovenski trg kapitala navzdol
Podobno kot tuji trgi je tudi za slovenski trg kapitala bila v zadnjih dneh preteklega tedna značilna rdeča barva. Tako je glavni slovenski indeks SBI 20 padel pod 3.300 indeksnih to~k in na tedenski ravni izgubil 2%. Indeks poobla{~enih investicijskih družb PIX mu je sledil s 3,4% padcem in vrednostjo 2.747 indeksnih točk. V primerjavi s prejšnjim tednom se je promet (brez aplikacij in svežnjev) nekoliko popravil in je v povprečju presegel 800 mio SIT dnevno.
Krka (KRKG) je od začetka leta izgubila že dobre 3%, teden pa je končala pod 41.000 sit za delnico. Podjetje, ki ima po odhodu druge farmacevtske družbe največjo tržno kapitalizacijo, 145 mia SIT, je sredi pogajanj o prevzemu nemškega distributerja generičnih zdravil. S prevzemom bi povečala prodajo na Evropskem trgu. Za naložbo naj bi družba po zadnjih informacijah namenila med 50 in 100 mio USD, ki jih bo zbrala s pomočjo obveznic. Krka nadaljuje investicije tudi na področju bivše Sovjetske zveze, ki je od nekdaj veljala za njen glavni trg. Tako bo septembra odprla 30 mio USD vredno tovarno v okolici Moskve.
Kljub podpisu pogodbe konec prejšnjega tedna o nakupu 62,3% Sunčanega Hvara pa zadeva po zadnjih informacijah še ni dokončna. Tako je slišati, da bo hrvaška vlada o omenjeni prodaji Termam Čatež (TCRG) odločala prihodnji teden. Vlada pred podpisom želi iztržiti še nekatere dodatne koristi, ki bi opravičile prodajo pred javnostjo. Na tedenski ravni je delnica izgubila 3% in tako teden zaključila pri 30.000 sit za delnico.
V nadaljevanju preglejmo gibanje še nekaterih pomembnejših delnic. Delnica Petrola (PETG) je na tedenski ravni izgubila 1,2% in pristala blizu 40.000 sit za delnico. Povprečni dnevni promet z omenjeno delnico je znašal 40 mio sit. Delnica Mer-catorja (MELR) se je na tedenski ravni preselila na raven 23.000 sit za delnico, kar pomeni 3,6% negativni popravek. Povprečni dnevni promet z omenjeno delnico je znašal malo čez 20 mio sit. Merkur (MER) je ob povprečnem dnevnem prometu 10 mio sit ostal skoraj nespremenjen, na 25.200 sit za delnico. Podobno usodo je delila tudi delnica Intereurope (lEKG), največjega slovenskega špediterja. Delnica je uspela zadržati nivo 5.200 sit za delnico.
Na trgu pooblaščenih investicijskih družb je bilo prav tako mogoče opazovati umikanje povpraševanja na nižje nivoje. Tako je investicijska družba Triglav Steber 1 na tedenski ravni izgubila 3,85 vrednosti. Vrednost omenjene delnice je sedaj po 230 sit. Ob povprečnem dnevnem prometu 60 mio sit je bila to ena izmed najbolj prometnih delnic v preteklem tednu. Podobno negativni trend je bilo mogoče opaziti pri Nacionalni finančni družbi 1, ki je ob tedensku prometu v višini 90 mio sit izgubila čez 4% vrednosti. Trenutno se njena vrednost giblje pod 200 sit za delnico.
Pričakovati je, da bodo nadaljnje gibanje tečajev določale novice o Iraku in pa objave rezultatov za preteklo leto.
Bojan Dimic, Ilirika borzno posredniška hiša d.d.
Bojan.dimic@ilirika.si
POLITIKA
ORMOŽ / po dolgi debati potrdili podžupana
v
B. Kukec in M. R. Curin - nova podžupana
Na ponedeljkovi seji ormoškega občinskega sveta so svetniki na predlog župana Vilija Trofenika potrdili Branka Kukca, svetnika LDS, in Milana Rudolfa Čurina, svetnika Desusa, za podžupana občine Ormož. Glede na to, da je župan doslej shajal brez podžupanov, le za kratek čas je to funkcijo v preteklosti poskušal opravljati Miroslav Ha-nželič, vendar je bil kljub pripravljenosti bolj ali manj brez nalog in dela, sta se sedaj kar dva podžupana svetnikom Nsi zdela odločno preveliko breme za občinski proračun. Svetniki so želeli vedeti tudi, kakšna pooblastila bosta imela podžupana in za katera področja bosta zadolžena. Vendar je veliko vprašanj v ponedeljek ostalo brez odgovora, saj je sejo v odsotnosti župana TTofenika po njegovem pooblastilu vodil Miroslav Tramšek, ki pa seveda ni bil pristojen za odgovore na takšna vprašanja.
Debata je bila dolga in na koncu je pripeljala do tega, da sta oba takratna kandidata za podžupana povedala, da ce bo-
sta ostala brez konkretnih zadolžitev in dela, bosta odstopila s funkcije, za katero sta bila predlagana. Glasovanje je bilo tajno,
Od ponedeljka ima občina Ormož dva podžupana; to sta Branko Kukec, svetnik LDS, in Milan Rudolf Curin, svetnik Desusa
Da je v ormoškem gradu seja občinskega sveta, nas vedno znova že od daleč opozori tudi vrsta lepih, a nepravilno parkiranih svetniških avtomobilov, ki se bohotijo na zelenici v aleji ormoških kulturnikov
od 24 glasovnic je bilo za Kukca 9 neveljavnih, za Curina pa 6, prejela pa sta 15 oziroma 18 glasov za. Svetnik Sok je opozoril na to, da naj bi bilo besedilo na glasovnicah napačno formulirano, a je to tajnica občine Ormož Zinka Hartman odločno zavrnila.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se zavrne pritožba predstavnika kandidatnih list SDS za volitve v občinski svet občine
v v
HUDO-MU(SC)NO ...
Vsa iast kondiciji M. Tramška
Z nedavne seje ormoškega občinskega ^-veta velja omenitiposebno zanimivost - že iz občudovanja do dobre športne pripravljenosti glavnega akterja.
Sejo je namreč (v odsotnosti župana) vodil Miroslav Tramšek, ki pa je imel to smolo, da imamo v Ormožu najmodernejšo glasovalno napravo. Zato se pri vsakem še tako nepomembnem glasovanju vrsti isti pomembno zveneči postopek: "Preverjamo prisotnost, kdo je za, kdo je proti ... Houston, javi se, imamo težave!!! Glasova-
nje ponavljamo. Odjavite se, niste izklopljeni ..." in tako do skrajne meje potrpežljivosti vseh udeležencev. Tramšek je seveda sedel na mestu predsedujočega in je ob vsakem glasovanju hodil do svoje glasovalne naprave: najprej se prijavi, nato nazaj, pri mizi predsedujočega prebere, o čem sklepajo, nato pa še teče glasovat. Če bi bili na občinskem svetu količkaj pošteni, bi mu morali za to sejo priznati tudi kilometrino.
Glede monstruozne glasovalne naprave pa bi bilo od organizator-
jev pošteno, da bi novim svetnikom v miru pokazali, kako deluje. Sedaj namreč izgleda tako, kot da ne obvladajo treh gumbov, in zapletom ni videti konca. Redni obiskovalci sej pa vemo, da je naprava hudo muhasta in številnim nerodnostim se gotovo da izogniti z malo pozornosti. Iskreno upam, da z računalnikom, ki glasovanje nadzira, zna ravnati še kdo razen tajnice občinskega sveta, kajti scenarij v primeru njene odsotnosti bi lahko bil zelo, zelo zanimiv ...
viki klemenčič ivanuša
LENART / s seje občinskega sveta
Plačali tudi "izgubljeno" vodo
V torek, 28. januarja, so se na tretji seji sestali svetniki le-narškega občinskega sveta.
Najprej so potrdili smernice za oblikovanje objektov na ob-mocju zazidalnega nacrta individualne stanovanjske gradnje v Volicini nad osnovno šolo. Sprejeli so sklep o prenehanju proracunskega sklada in o ukinitvi zemljišca v splošni rabi v Zamarkovi; gre za opuščen del trase ceste. Del tega zemljišca bodo prodali, del pa namenili za deponijo peska za posip. Sprejeli pa so tudi soglasje k spremembi obracuna cene vode iz sistema mariborskega vodovoda, ki bo po novem porabnikom
obracunaval vodna povracila za rabo vode tudi od vode, ki se v sistemu izgublja.
Nato so se lotili sprejemanja proračuna občine za leto 2003 in 2004, ki v predlagani obliki za vsako leto znaša 1,5 milijarde tolarjev. V obeh proračunih bo največ denarja namenjenega komunalni dejavnosti, letos skoraj 480, prihodnje leto pa dobrih 500 milijonov tolarjev. Za gradnjo cest letos namenjajo 203, prihodnje leto pa 185 milijonov tolarjev. Na drugem mestu so
investicije v šolske stavbe. Del sredstev je namenjenih tudi za poplačilo kreditov in lanskoletnih obveznosti zaradi zamika plačil.
Svetniki so pripravljalcem proračuna očitali, da ta ni enakomerno razdeljen na vse štiri krajevne skupnosti. Po mnenju svetnikov pa bi bilo tudi prav, da se ceste, za katere je bila modernizacija planirana že v lanskem proračunu, letos res modernizirajo. Kljub številnim pripombam so svetniki po dolgi razpravi v prvem branju proračun potrdili.
Zmago Šalamun
Svetniki so s svojimi sklepi podražili:
-	ceno zbiranja, čiščenja in distribucije vode za 7,9 odstotkov;
-	ceno odvajanja odpadnih voda za 3,8 odstotkov;
-	ceno najema prostorov Doma kulture v Ormožu za okrog 20 odstotkov;
-	ceno malice in kosila za osnovnošolce za 9,7 odstotka.
V obrazložitvi je bilo povedano, da gre za podražitve, ki so rezultat rasti življenjskih stroškov, oziroma za uskladitev s stopnjo inflacije. Svetniki so opazili, da je bila inflacija pri različnih naslovnikih različna.
Ormož Marijana Soka iz So-dincev pri Veliki Nedelji zoper predlog občinske volilne komisije glede potrditve mandatov Nestrankarske enotne liste. To jim je naložilo Upravno sodišče v Mariboru, kjer je bil spor na sodišču, ki je pritožniku M. Soku delno ugodilo in od občinskega sveta zahtevalo, da na svoji prvi seji odloči o tej pritožbi. Alojz Sok je povedal, da imajo na sodišču še eno tožbo, ki se nanaša na minule volitve.
Svetniki so spremenili še odlok o ustanovitvi javne agencije in uredili nekaj premoženjsko pravnih zadev.
viki klemenčič ivanuša
HAJDINA / s tretje seje občinskega sveta
Imenovali odbore in podžupana
Na tretji seji, ki je bila 31. januarja, so hajdinski svetniki v dobri uri izpeljali razpravo o vseh devetih točkah dnevnega reda. Sprejeli so spremembe in dopolnitve statuta ter poslovnika, imenovali odbore pri občinskem svetu in na predlog župana Radoslava Simoniča za podžupana soglasno z glasovi vseh štirinajstih svetnikov izvolili Martina Turka.
Za predsednika odbora za družbene dejavnosti so imenovali Andreja Tkalca, odbor za gospodarstvo in kmetijstvo bo vodil Ivan Brodnjak, za komunalno infrastrukturo Karl Svenšek, za varstvo okolja in urejanje prostora Anica Dre-venšek, za finance in občinsko premoženje pa Martin Turk. Tudi v novem mandatu bo nadzorni odbor vodil Štefan Kir-biš, člana pa sta Jože Pavlinek in Mirko Žagar.
Proračun občine Hajdina bo v letošnjem letu predvidoma znašal do 400 milijonov tolarjev. Odbori sveta bodo o delovnem gradivu proračuna razpravljali v prvi polovici februarja. V teh dneh bo hajdinski župan Radoslav Simonič po posameznih naseljih sklical zbore vaščanov,
na katerih bodo imenovali vaške odbore.
Na tretji seji je hajdinski župan razdelil svetnikom vabila za udeležbo na nedeljskem posvetu civilne iniciative občine Hajdina, katere cilj je pospešiti gradnjo pyhrnske avtoceste (o njej poročamo posebej). V luči reševanja te problematike se bodo v Hajdini v kratkem sestali župani vseh občin od Fra-ma do Žetal, pričakujejo pa tudi poslanca Antona Butolena (ta je tudi župan občine Žetale), saj na bi aktivnosti za gradnjo na celem območju trase povezali. Poenotili naj bi se tudi glede trase, sicer bo država nadaljevala s staro prakso zavajanja, ki traja že 25 let.
MG
MARKETING
Pospeševanje prodaje
(2. del)
V	preteklih številkah smo ze govorili o popustih. Odgovorili smo tudi na vprašanje, kaj sploh pospeševanje prodaje je. Danes pa bomo spregovorili o namenu in ciljih pospe{evanja prodaje.
Namen pospe{evanja prodaje se razlikuje od ciljnih skupin oz. potrošnikov, ki jih trgovci Zelijo pritegniti. Trgovci razna orodja pospeševanja prodaje uporabljajo, da bi kupce vzpodbudili k prvemu nakupu (da bi pridobili kupce, ki trenutno uporabljajo izdelke drugega prodajalca oz. proizvajalca ali izdelkov še ne uporabljajo, ipd.), da bi nagradili zveste kupce (različne ugodnosti za stalne kupce) in povečali število nakupov priloznostnih nakupovalcev (pridobitev kupcev, ki izdelke sicer kupujejo pri drugem trgovcu ali proizvajalcu, vendar občasno opravijo nakup tudi pri našem podjetju).
Potrebno je opozoriti, da pospeševanje prodaje vpliva predvsem na kupce, ki pogosto menjajo blagovne znamke (jim je vseeno od katerega proizvajalca kupijo npr. pivo), iščejo izdelke z nizkimi cenami (v Sloveniji so postale popularne trgovske blagovne znamke, npr. Tuš, Mer-cator), pričakujejo razna darila, ipd. Samo s pospeševanjem prodaje ne boste pridobili potrošnikov, ki so zvesti določi blagovni znamki (tezko boste prepričali rednega pivca Coca-cole, da bo kupil Pepsi in obratno). Tudi zvestih kupcev ne boste pridobili na tak način.
Cilji pospeševanja prodaje se izpeljejo iz širših ciljev trznega komuniciranja, ki nastanejo na podlagi trznih ciljev podjetja. Kot sem Ze večkrat omenil — ne moremo reči samo, da potrebujemo pospeševanje prodaje, ne vemo pa zakaj bi nam to koristilo. Akcije je vedno potrebno pripravljati s stališča ciljev podjetja in v kombinaciji z ostalimi elementi trznega komuniciranja.
Cilji se razlikujejo od ciljnih trgov. Pri porabnikih gre v večini za vzpodbujanje nakupa večih enot izdelka (povečanje prodaje), prve nakupe, ipd. Pri trgovcih na drobno gre za vzpodbujanje vključitve novih izdelkov v prodajo, za postavitev izdelkov na prava mesta v policah (ste opazili, da so izdelki določenih proizvajalcev vedno v višini oči, kjer jih z lahkoto opazimo in vzamemo s police, nekateri izdelki pa so na višini, kjer bi potrebovali lestev?), ipd.
V	naslednji številki bomo nekoliko več besed namenili samim orodjem pospeševanja prodaje, saj lahko z njimi krepko povečamo prodajo.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si alifidel_forever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vprašanje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / s tretje seje sveta mestne občine
Vprašljiva vei kot milijarda dvesto
Ptujski mestni svetniki so 31. januarja več ur poglobljeno razpravljali o delovnem gradivu prora~una za letos, ki je dolo~en v vi{ini {tiri milijarde 435 milijonov tolarjev, kar je {tirikrat manj, kot je izraženih potreb proračunskih porabnikov v mestni občini za to obdobje, je uvodoma povedal župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Odbori sveta so k posameznim postavkam oblikovali vrsto konkretnih predlogov in tudi možnih načinov prerazporeditve znotraj posameznih postavk, čeprav je manevrskega prostora zelo malo.
V odborih za finance in gospodarstvo so mnenja, da bi morali prora~un naravnati bolj gospodarsko, prav tako pa nameniti ve~ sredstev za promocijo, sicer od ptujskega turizma toliko želenih kvalitetnejših rezultatov še ne bo tako kmalu. Brez nove opreme v ob~inskih prostorih, za kar je predvidenih 9 milijonov tolarjev, sicer pa naj
Ptujski mestni svetniki pred začetkom 3. redne seje skupaj z županom dr. Štefanom Čelanom; manjkajo Lidija Majnik, Miran Senčar, Jure Šarman in Vladimir Aracki. Foto: Črtomir Goznik
bi investicije v občinski upravi letos znašale 29 milijonov tolarjev, je mogo~e vzdržati še kakšno leto, je menila predsednica odbora za finance Marija Magdalene, prav tako je možno omejiti stroške nakupa avtomobilov, ki jih za delo potrebujejo inšpektorji. Več bi morali nameniti za štipendiranje mladih; najmanj, kar bi morali, je, da bi štipendirali zlate maturante. V občini Gorišnica na primer štipendirajo iz proračunskih sredstev 26 mladih, v Slovenski Bistrici 23.
Tudi na kakšni drugi postavki bi lahko privarčevali, največkrat je bila omenjena postavka strokovne podlage za občinske programe, čeprav občina ta sredstva potrebuje za izdelavo potrebne dokumentacije, če želi uspešno sodelovati na državnih razpisih (nekateri so bili objavljeni prav te dni). Za takšno usmeritev proračuna se je zavzel tudi predsednik odbora za gospodarstvo Rajko Fajt. V proračunu mora biti več denarja za projekte in področja, za izvedbo kate-
PTUJ / 133. občni zbor gasilske enote
Flori/an M. Berliiu in A. Korošcu
V teh dneh se pospe{eno vrstijo občni zbori gasilskih dru-{tev. V petek, 24. januarja, so se na 133. rednem občnem zboru zbrali tudi člani prostovoljnega gasilskega dru{tva Ptuj, osrednje, tehnično najbolje opremljene ter po {tevilu akcij najaktivnej{e gasilske enote v ptujski regiji. O tem pričajo podatki v obsežni oceni njihovega dela in aktivnosti v lanskem letu ter vsebinsko bogat leto{nji program aktivnosti. Med drugim so izvolili delegata za občni zbor gasilske zveze, sprejeli pravilnik o odlikovanjih in priznanjih, sprejeli v svoje vrste nekaj novih članov ter podelili gasilska odlikovanja in priznanja.
Za letošnji občni zbor Gasilske enote Ptuj je značilna dobra udeležba, saj se je poleg številnih članov zbralo v dvorani gasilskega doma Ptuj kar 120 gostov iz Slovenije, pa tudi sosednje Hrvaške so prišli. Še posebej so bili veseli prijateljev iz gasilskih društev Kozje, Ljubljana, Slovenj gradec, Krapina in Bednja. Na zboru so sodelovali tudi direktor uprave za obrambo Maribor Stanko Me-glič ter vodja ptujske izpostave Uprave za obrambo Jože Kor-ban, mestno občino Ptuj pa je tokrat zastopal svetovalec župana za področje zaščite in reševanja mag. Janez Merc.
V drugem najstarejšem slovenskem gasilskem društvu, ptujskem, je danes 67 članov, od tega 9 veteranov, 3 častni člani in 7 žensk. Poleg tega se lahko pohvalijo še z 11 mladinci in 15 pionirji. Kot je povedal predsed-
nik PGD Martin Vrbančič, so bila njihova prizadevanja tudi v minulem letu usmerjena predvsem v usposabljanje in izobraževanje gasilcev. Gasilska enota je lani pripravila in izvedla zelo zahtevno in odmevno taktično vajo na ptujskem gradu. Dokaj odmevna je bila tudi vaja reševanja na vodi in iz vode, poleg vaje občinskega poveljstva MO Ptuj v Turnišču pa so sodelovali tudi na vajah PGD Grajena, Po-lenšak, Zavrč, Hajdina.
V lanskem letu so člani PGD Ptuj opravili 126 različnih intervencij, v katerih je sodelovalo 1845 gasilcev. Kar 63 intervencij so opravili pri gašenju požarov ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi, v 27 primerih so reševali udeležence prometnih nesreč, v 33 primerih pa so opravili klasične akcije, kot so reševanje ljudi in živali, iskanje utopljencev in podobno. Žal
so lani zabeležili tudi en lažni alarm ter dve intervenciji v primeru zračne nesreče, s čimer se do sedaj še niso srečevali. V vseh intervencijah so opravili 2374 delovnih ur in pri tem prevozili skupaj 3349 km.
Seveda so tudi lani nadaljevali opremljanje društva; za nabavo in vzdrževanje gasilske tehnike in opreme so namenili 31,4 milijona.
Za svojo dejavnost so v lanskem letu prejeli dobrih 17 milijonov od Ministrstva za obram-
silski enoti Ptuj pripravili kar nekaj novosti, precej obsežen pa je tudi plan njihovega dela v letu 2003, ki temelji na bogati 133-letni tradiciji.
Sicer pa so sprejeli novi pravilnik o društvenih odlikovanjih in priznanjih, med katerimi je najvišje odlikovanje kipec Florijana, delo akademskega slikarja Viktorja Gojkoviča. Za življenjsko delo pri vodenju Gasilskega društva Ptuj sta med prvimi to priznanje prejela Marjan Berlič in Alojz Korošec.
Med najbolj koristnimi je bila lanska vaja Požar na ptujskem gradu. Foto: M. Ozmec
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Osrednja proslava jutri v Narodnem domu
V Mestni občini Ptuj bo osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku jutri ob 19. uri v Narodnem domu na Ptuju. Slavnostna govornica bo Tja{a Mrgole Juki~, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Najvišja priznanja za uspešno delo na področju kulture bodo podelili: Mestna ob~ina Ptuj, Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj.
V kulturnem programu bosta nastopila Trio Glasbene {ole Karola Pahorja Ptuj in Glasbeno gledališče Melite Osojnik.
bo, od Mestne občine Ptuj nekaj čez 3 milijone, več kot 3 milijone so prispevali donatorji in darovalci za koledarje, z lastnim delom in aktivnostjo pa so si prislužili še 4,4 milijone.
Med aktivnostmi velja omeniti tudi njihova prizadevanja na preventivnem področju, kjer že nekaj let izvajajo usposabljanje osnovnošolske mladine v vseh šolah na območju mesta. Poleg preventivnih predavanj izvajajo tudi praktično usposabljanje gašenja z ročnimi gasilsnimi aparati in priročnimi sredstvi, razkažejo pa jim tudi vso gasilsko tehniko.
V težnji po napredku so v ga-
Pečat društva so izročili Ivanu Robinu in Konradu Mahoriču, zlati znak društva pa Antonu Valentinu in bivšemu županu MO Ptuj Miroslavu Lueiju. Priznanja in pohvale so izročili tudi zaslužnim in večletnim članom. Pri tem velja izpostaviti tiste, ki imajo za sabo največ požarov. Značke za 500 požarov sta prejela Aleš Ferlež in Martin Verbančič, za 600 požarov Ivan Grahl, Edi Pušnik in Bruno Mlakar, za 700 požarov Alojz Mlakar, za 800 Anton Mahorič, za 900 Igor Fekonja in za 1000 požarov Rudi Topo-lovee.
M. Ozmec
rih je mogo~e pridobiti državna sredstva. Že več let v mestni občini Ptuj, ki je zadnja leta izgubljala nujno potrebna razvojna sredstva tudi zaradi ostalih občin na Ptujskem, ki se ignorantsko obnašajo do financiranja regionalnih ustanov, obstaja nujnost, da proračunska sredstva obogatijo tudi z drugimi viri. Pričakujejo tudi, da se bo dosledno izvajal zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, ki naj bi šibkejšim območjem zagotavljal več sredstev, tako tudi na področju financiranja knjižnične dejavnosti.
V proračunu za letos je predvideno tudi zadolževanje, ki bo mogoče le, če bo podpisana delitvene bilanca s strani občin
Majšperk in Sveti Andraž. Še na začetku je kazalo, da bo vsaj s strani občine Majšperk delitvena bilanca kmalu podpisana, a po zadnjih podatkih ni več tako. Kot je znano, je kriterije za delitveno bilanco podpisalo vseh petnajst občin na Ptujskem, sporazume o delitvi premoženja pa nato trinajst.
Ptujski proračun za leto 2003 bremeni tudi začetek investicije v Gajkah, prav tako pa je mogoče, da bo dodatno izgubil še zaradi pozitivne odločbe ustavnega sodišča glede Dravskih elektrarn. V tem primeru gre za dodatnih 520 milijonov tolarjev. Skupaj je v okviru letošnjega proračuna tako vprašljiva več kot milijarda dvesto milijonov tolarjev. Letošnje proračunsko leto torej v Mestni občini Ptuj ne bo lahko.
Več o drugih točkah dnevnega reda 3. seje sveta Mestne občine Ptuj pa prihodnjič.
MG
PTUJ / ob kulturnem prazniku na ptujskem gradu
Ptuliani Ptuiianom
V organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj, Ptujskih vedut in Term Ptuj ter ob pomoči vseh sodelujočih bo v soboto, 8. februarja, na ptujskem gradu potekala prireditev Ptujčani Ptujčanom ob kulturnem prazniku, ki se bo začela ob 10. in končala ob 17. uri.
Prireditev bodo pričeli najmlajši iz vrtca s predstavo Zgodba o mestu, v pedagoški sobi bodo zbirali pesmice, ki so jih napisali otroci, ilustrirali bodo tudi pesmi znanih slovenskih pesnikov. Ob 11. uri bo zapel mladinski pevski zbor OŠ mladika, OŠ Ljudski vrt bo nastopila z lutkovno igrico Zakaj je volk užaljen, OŠ Olga Meglič pa s scensko plesno točko Kralj Matjaž. Ob 12. uri bodo udeležence povabili k nagradnih družabnih igram, ob 13. uri bo zapel moški pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj, ki se mu bodo pridružile ljudske pevske DPD Svoboda Ptuj. ob 14. uri bo na sceno stopila ptujska gimnazija z gledališkim studiem, ob 14.30 uri pa bodo predstavili knjižico pesmi, ki so jih napisali otroci.
Ob 15. uri se bo vnovič predstavila ptujska gimnazija, tokrat z Big Bandom. Zaključni del prireditve bo v rokah Kluba ptujskih študentov.
Na dan kulturnega praznika bo ogled zbirk na ptujskem gradu brezplačen, organizirali bodo tudi javno vodstvo po razstavi Ptuj v prvi polovici 19. stoletja. Praznično gostinsko ponudbo bodo pripravili v grajski kavarni.
Na prireditvi Ptujčani Ptujčanom za kulturni praznik bo nastopilo več kot 300 nastopajočih. Trije organizatorji, za katere lahko rečemo, da se sedaj že tradicionalno povezujejo in razveseljujejo Ptujčane, bodo tudi tokrat skušali povezati vse generacije Ptujčanov.
MG
PTUJ / jubilejno leto rogozni-[kih upokojencev
Pol stoletja upokojenskega društva
Dru{tvo upokojencev Rogoznica praznuje letos 50-letnico obstoja in uspe{nega delovanja v dobrobit upokojencev in krajanov primestne četrtne skupnosti Rogoznica. Pripravljajo izdajo jubilejne publikacije 1953 - 2003 in razstavo ročnih izdelkov dedkov in babic, ki jo bodo odprli 26. aprila v domu Slovenskogori{ke čete na Rogoznici. Jubilejni zbor članic in članov s kulturnim programom in družabnim srečanjem pa bodo imeli 4. maja v Podvincih.
Društvo združuje 506 starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev, od tega je 198 moških in 305 žensk. V Vzajemni samopomoči pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je včlanjenih 498 članov. Pri društvu uspešno deluje moški pevski kvintet, ki je imel v lanskem letu 23 nastopov, ob letošnjih Svetih treh kraljih pa je s pesmijo obiskal nad 50 družin na
njihovih domovih.
S 50-letnico društva mineva tudi 50 let od časa, ko so krajani njihove krajevne skupnosti s prostovoljnim delom in prispevki zgradili rogozniški zadružni dom, ki je poimenovan po Slovenskogoriški četi, zato bodo obudili spomin tudi na takratni čas obnove in prostovoljnega dela.
Feliks Bagar
OD TOD IN TAM
JURSINCI / za občinski praznik odprtje dvorane
Iz proračuna tudi za ptujsko kn/lznico
V ponedeljek se je sestal juršinski občinski svet na svoji tretji seji v novem mandatu. Poglavitna točka dnevnega reda je bila obravnava občinskega proračuna (to je bil že drugi krog obravnave).
Višina predvidenega letošnjega proračuna v občini Juršinci je 317 milijonov tolarjev, glavne postavke pa so: 71 milijonov namenjajo za investicijo v večnamensko dvorano, ki naj bi bila končana v tem letu in za občinski praznik (torej poleti) odprta; 20 milijonov in 800 tisoč tolarjev namenjajo za začetek izgradnje vrtca; 34 milijonov je za delo javne uprave, v kar je vključeno tudi celotno
delo občinskih organov; 10 milijonov je za razvoj kmetijstva v ob~ini; 53 milijonov namenjajo za cestno infrastrukturo, od tega bo šlo za investicije 38 milijonov; 22 milijonov bo porabljenih za vzdrževanje in izgradnjo kanalizacije, nekaj manj kot 13 milijonov pa za kulturo in šport.
Za delovanje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj občinski svet Juršinci namenja 4 milijone tolarjev,
kar pomeni, da bodo republiškim sredstvom (830 tolarjev po prebivalcu) dodali {e enkraten znesek, to pa je {e vedno milijon in {esto tiso~ tolarjev manj, kot jim je po prvotnem izrezu izra~-unala knjižnica. Ob~ina ra~una (baje tudi vse druge ob~ine), da bo v ta sredstva vklju~en tudi bibliobus. Doslej ob~ina za knjižnico ni dajala dodatnih sredstev, saj so vsi ~akali na delitveno bilanco.
Prora~un bodo predvidoma sprejeli na naslednji seji sveti, potem ko ga bo obravnaval še odbor za finance.
Fl
LJUTOMER / letna skupscina ljutomerskih "old-timerjev"
Novi predsednik je Milan Belec
Minulo soboto so se na redni letni skupščini oz. desetem zboru zbrali člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Janez Puh - Johann Puch". Omenjeno društvo, ki ima več kot 500 članov - od tega 298 aktivnih, v tem letu praznuje desetletnico delovanja, na tokratni skupščini pa so med drugim izvolili novo vodstvo.
Belec iz Železnih Dveri, podpredsednik je postal Miran Prei-nig, tajniška dela pa bo opravljal Sre~ko Lukovnjak Kramber-
Zaradi smrti dosedanjega predsednika Ludvika Bratuše so tokrat bili primorani poiskati novega predsednika. Soglasno so sklenili, da bo društvo naslednji dve leti (takrat bo volilna skupš~ina društva) vodil dosedanji podpredsednik Milan
ger.
Za letošnje leto so si zadali nove naloge, znova pa bodo pripravili številne prireditve ter
srečanja. Med drugim bodo organizirali četrti Puchov muzejski vlak, Prvomajsko srečanje, šesto Puchovo srečanje, enajsto Prleško srečanje, deseto obletnico društva (23. avgusta 2003) ter srečanje s Prekmurci. V letu 2003 bodo izpopolnili lastno internetno stran jjpuch.com, pristopili bodo k novogradnji društvenih prostorov — Pucho-va muzejska soba, ob deseti obletnici društva pa bodo izdali tudi društveni zbornik.
Miha Šoštarič
Novi predsednik Milan Belec (skrajno desno) »nadzoruje« delo predsedstva skupščine. Foto: N.Š.
Člani sveta občine Juršinci (od leve): Martin Slodnjak, Jože Šoštarič, Alojz Herga, Vladimir Toš, Dragica Majcen Toš, župan Alojz Kaučič, podžupan Simon Toplak, Stanislav Holc, Roman Matja-šič in Franc Rozman. Foto: Igor Ketiš
BENEDIKT / s seje občinskega sveta
Kupili bodo prostore za zdravnika
V sredo, 29. januarja, so se svetniki občine Benedikt sestali na 2. redni seji in sprejeli več odlokov: o preimenovanju naselja Benedikt v Slovenskih goricah v Benedikt, o spremembi meje med naseljem Benedikt in Štajngrova, o pre-oštevilčbi naselja Štajngrova, o združitvi naselij Benedikt in Ženjak v enovito naselje Benedikt in o uvedbi uličnega sistema v naselju Benedikt ter predlog sklepa o javni razgrnitvi omenjenih odlokov.
Z omenjenimi odloki želijo vzpostaviti več reda, saj obstoječe številčenje ne omogoča več orientacije v naselju. Tako imajo v Štajngrovi pri 34 hišnih številkah še 26 hišnih številk s pristavkom (a, b, c, d, e). Stroške zamenjave obstoječih hišnih številk nosi občina, prav tako bo občina vsem občanom plačala zamenjavo enega veljavnega osebnega dokumenta.
V nadaljevanju so potrdili investicijski projekt za nakup prostorov za zdravstveno ambulanto Benedikt. Ambulanta deluje v prvem nadstropju, tako da invalidi in nepokretni občani ne morejo do zdravnika. Če bi se lotili sanacije obstoječih prostorov, bi potrebovali 24 milijonov tolarjev, da bi dogradili novi vstop z dvigalom in uredili mansardne prostore. Zato so se odločili za nakup poslov-
nega prostora za zdravstveno ambulanto v novem poslovno-stanovanjskem objektu, ki ga v Benediktu gradi Gradbeništvo Bernjak. Pogovarjajo se o nakupu 121 kvadratnih metrov, za kar bi naj odšteli okrog 40 milijonov tolarjev, del sredstev pa bo v naslednjih treh letih primaknilo tudi ministrstvo za zdravstvo.
Svetniki so sprejeli tudi povišanje oskrbnine v vrtcu; ta od 1. februarja znaša 55.000 tolarjev.
Ravnatelj OŠ Benedikt Feliks
Jakopec pa je poro~al o pripravi na devetletno šolo. V bene-diški šolski stavbi se ubadajo z veliko prostorsko stisko, zato bodo v prihodnjem šolskem letu pouk izvajali v dodatnih prostorih kulturnega in gasilskega doma, da bodo lahko zagotovili enoizmenski pouk.
Svetnikom je bilo podano še poro~ilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je podal predsednik sveta Janez Klepec, in poro~ilo o poteku investicije obnove Kulturnega doma Benedikt.
Predlog sklepa o povišanju cene vode in cene ravnanja s komunalnimi odpadki pa je župan Milan Gumzar umaknil z dnevnega reda z obrazložitvijo, da še ni usklajen med vsemi štirimi ob~inami na Lenarškem.
Zmago Šalamun
PREJELI SMO
V Kidričevem se laži dobro prodajajo -kdo je poražen?
Občani Kidrič^-vega smo zadnji čas lahko zadovoljni, da se v "našem" Tedniku (naša družina je že 50 let redni naročnik tega časopisa) spet nekaj piše o dogajanjih v naši občini. Vsi dobro vemo, da se je zadnja leta le malokdaj omenjalo našo občino in "velike" dosežke v njej.
Dolžan sem se oglasiti, saj smo bili v zadnji številki Tednika dne 30. januarja večkrat omenjeni in je bilo v članku "Težko je preboleti poraz ..." zapisanih veliko neresnic. Prva je ta, da je lista proti sežigalnici ukinjena, kar pa ne drži. Lista še vedno obstaja, to potrditev ji je dala tudi občinska volilna komisija in člani te liste bomo svoj program zagovarjali celoten naš mandat, še več, v to bomo vključevali tudi ostale svetnike, ki dobro mislijo za naše občane. Druga neresnica je, da je kdo drugi kriv za rešitev kadrovskih vprašanj kot g. Vladimir Forbici. Da je to res, ste lahko prebrali v Tedniku, dne 16. januarja. Dne 8. januarja smo se dogovorili za vsa mesta v komisiji za volitve in imenovanja (g. župan Holc, Forbici, Planinšek in Leskovar) in to potrdili s stiskom rok. Istočasno je g. Forbici povedal, da ne bodo nasprotovali sklicu seje in da jo bomo končali v roku pol ure. Da je do tega prišlo, smo morali privoliti tudi v zahtevo, da se seja ne bo snemala, čeprav vemo, da so seje občinskega sveta javne. Drugi dan, to je 9. januarja, ko je bilo sklicano nadaljevanje prve seje, je 10 min do 17. ure, ko bi naj bil začetek občinske seje, prinesel član LDS že drugi pisni ugovor na ponov-
ni sklic nadaljevanja seje s strani skupne svetniške liste, saj ostalih 9 svetnikov ni prišlo na sejo, ki pa po volilnem občnem zboru SLS ne obstaja več, saj jo je ta organ preklical. 12. svetnikov "velike koalicije" so samo sanje g. Forbicija.
Večina prisotnih na občnem zboru SLS je tudi ugotovila, da je koalicija SLS, DESUS in LDS bila prekinjena dne 1.12.2002, ko na volitvah v drugem krogu ni bil izvoljen za župana kandidat LDS, na katerega se je nanašala večina členov koalicijske pogodbe.
Mnenja sem, da bi novinar, preden se podpiše pod članek svojega prijatelja, moral preveriti še drugo plat ostalih imenovanih, če so tolikokrat omenjeni v članku. G. Forbici nas je strokovno poučeval o novinarskem kodeksu, ko ni dovolil predvajanja videokasete s prve seje novo konstituiranega sveta občine Kidričevo na kabelski televiziji na internem kanalu, ki je bila v celoti posneta od prve do zadnje minute njenega trajanja. Bal se je, da bi občani videli potek seje, na kateri je on "diktatorsko" nastopal, ko je predlagal listo kandidatov za člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Liste kandidatov poslovnik sploh ne omenja, na katerega se on toliko sklicuje.
Se bi lahko našteval in dokazoval neresnično stanje v občini, ki pa ga že večina občanov pozna.
V upanju, da bo ta članek objavljen na isti strani, kot je bil dne 30. januarja, zaključujem to pisanje, v nasprotnem primeru pa po potrebno sklicati zbore občanov in jim povedati resnico iz oči v oči, če nam to ne bo omogočeno v sredstvih javnega obveščanja.
za Neodvisno listo: Franc Planinšek
OBČINA MARKOVCI
Komisija za odlikovanja in priznanja
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. {t. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja
objavlja R A Z P I S
za podelitev občinskih priznanj v letu 2003:
-	plaketa Občine Markovci
-	listina Občine Markovci
I. Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Plaketa Ob~ine Markovci se podeli posameznikom v ob~ini za pomembno in uspe{no nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
2.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspe{no predstavlja občino.
Komisija razpisuje naslednje {tevilo priznanj: pod 1) največ eno pod 2) največ dve
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, dru{tva in posamezniki.
IV.	Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 7. aprila 2003.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA MARKOVCI
PO NAŠIH OBČINAH
KIDRIČEVO / kaj o zapletih menita zupan in novi predsednik sls
Lista proti sežigalnici še vedno obstaja
čeprav je od prvega sklica konstitutivne seje sveta občine Kidričevo minilo že skoraj dva meseca, svetnikom oziroma posameznim poslanskim skupinam še vedno ni uspelo uskladiti mnenj o imenovanju ključne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskih odborov in komisij. Župan Zvonimir Holc je po vmesnih dogovorih poslanskih skupin nadaljevanje prekinjene konstitutivne seje sklical že trikrat, a zaradi nesklepčnosti - seje se niso udeleževali svetniki vladajoče koalicije z LDS na čelu -omenjene komisije in odborov še vedno nimajo. Kaže pa, da je izhod iz dokaj zakletene politične situacije vendarle na obzorju.
Naj spomnimo, da je prva in konstituivna seja novo izvoljenega 17-članskega sveta občine Kidričevo v torek, 10. decembra 2002, zaradi lomljenja politične moči trajala skoraj 6 ur. Sklical jo je še prejšnji župan Alojz Šprah, a se je zataknilo že po izvolitvi mandatne komisije ob obravnavi poročila volilne komisije o volitvah svetnikov in župana, saj so se vrstila številna vprašanja in pripombe, ker so na nekaterih voliščih dan pred volitvami ugotovili, da nimajo toliko glasovnic, kot je volilnih upravičencev.
Potem ko so vendarle ugotovili, da tega ni kriva katera od političnih strank, ampak občinska volilna komisija, so potrdili mandate vsem članom novoizvoljenega občinskega sveta ter novemu županu Zvonimirju Holcu. Takoj zatem pa se je spet in še huje zataknilo - tokrat pri imenovanju komisije za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja. Zaradi neusklajenosti med posameznimi političnimi obcijami so sejo kar trikrat prekinili. A na koncu se je izkazalo, da je razmerje političnih moči 9 proti 8 nevzdržno, saj imen članov komisije kljub trem prekinitvam niso uskladili. V prevladujoči koaliciji je 6 svetnikov LDS, dva iz SLS in eden iz Desusa, na nasprotni strani pa svoje interese zastopajo trije svetniki SDS, trije iz neodvisne Liste proti sežigalnici ter po eden iz Nove Slovenije in Zelenih.
Nadaljevanje seje je župan sklical 19. decembra, vendar se njegovemu vabilu ni odzvalo 9 svetnikov večinske koalicije iz LDS, SLS in Desusa. Svetniška skupina, ki jo sestavljajo Dragica Vtič, Mihael Žitnik, Srečko Lah, Branko Valentan, Vladimir Forbici, Milena Purg, Jožef Murko, Anton Babšek in Zoran
Tudi na tretjem ponovljenem sklicu so sedeli le svetniki SDS, Zelenih in Liste proti sežigalnici, ki še vedno obstaja. Foto: M. Ozmec
PREJELI SMO
Lista proti sežigalnici NI ukinjena
Trditev v prispevku "Težko je preboleti poraz" ... (Tednik št. 4 z dne 30.1.2003, stran 7), da je ukinjena Lista proti sežigalnici, NE DRŽI!
Neodvisna lista proti sežigalnici (NLPS) še obstaja in jaz, svetnica Marija Škafar, nepreklicno ostajam na njej, ne glede na to, kako sta se ali se bosta odločila g. Planinšek in g. Sagadin, prav tako na tej listi izvoljena svetnika. O tem sem v sredo, 29.1.2003 (torej še preden sem vedela za omenjeni prispevek v Tedniku), obvestila predstavnika svetniške skupine NLPS, g. Planinška, in župana, g. Zvonimirja Holca. Morda ostajam sama, a pokončna - zvesta sebi, programskim ciljem NLPS, predvsem pa ljudem, ki so mi zaupali.
PS.: Glede morale ali nemorale pa naslednje: ne drznem si privzeti vloge moralnega razsodnika. Morala se ne dokazuje z velikimi besedami, štejejo le dejanja. Nekateri so se "izkazali" že pred časom, drugi v minulih dneh. Vsak bo moral razčistiti sam s seboj ter s svojimi volivci in čas bo pokazal, kdo je manipuliral s čustvi ljudi. Zase trdim, da lahko s čisto vestjo slehernemu pogledam v oči. Delo, začeto v CIPS-u, in obljubljeno pred volitvami bom nadaljevala. Kako uspešno, pa ni odvisno le od mene, ampak od razdelitve moči v občinskem svetu. To pa ste razdelili volivci... Vendar sem optimist: s poštenostjo in složnostjo se veliko doseže. To smo dokazali v CIPS-u. Samo nadaljevati je treba!
Marija Škafar, svetnica NLPS v OS občine Kidričevo
Žunko, je na župana Zvonimir-ja Holca ogorčena naslovila pisni ugovor. Njegovo vsebino smo v Tedniku podrobneje predstavili.
Tudi tretje nadaljevanje seje v petek, 9. januarja letos, ni uspelo, saj se je vabilu župana ponovno odzvalo le 8 svetnikov opozicije iz vrst SDS, Nsi, Ze-
Kidricevski župan Zvonimir Holc
lenih ter neodvisne Liste proti sežigalnici. Tudi tokrat so prejeli na mizo ugovor, ki ga je na župana naslovila nasprotna politična opcija 9 svetnikov vladajoče koalicije iz vrst LDS, SLS in DESUS.
Sledilo naj bi kar nekaj, bojda celo obojestranskih poskusov za nadaljevanje dogovarjanja, a žal brez uspeha.
Izjave predsednika občinskega odbora stranke LDS Vlada Forbicija, objavljene v prejšnjem Tedniku, pa so politične strasti še bolj razvnele, saj so povzročile pravi plaz ogorčenih telefonskih klicev, v katerih so nas prepričevali, da nekatere Forbicijeve izjave ne držijo. Prvi mož kidričevske občine, župan Zvonimir Holc, je bil v svoji izjavi dokaj previden:
"Več kot mesec dni smo zapravili, da bi konstituirali sporno komisijo za volitve in imenovanja, predvsem zaradi tega ker so bila vsa nadaljevanja prve prekinjene seje do sedaj nesklepčna. Ker so se zadeve zelo zapletle, smo se v svetniških skupinah dogovorili, da tega ne bomo pogrevali prek sredstev javnega obveščanja. Tega sem se kot župan dosledno držal, tudi v pogovoru z mano v Tedniku, ki je bil objavljen 23. januarja. Zato so bili moji odgovori na vaša vprašanja tako kratki.
Naše dogovarjanje se je v zadnjem času res zavleklo za dobrih 10 dni, ker je v tem času imel občinski odbor stranke SLS svoj volilni občni zbor, na katerem je prišlo do združitve z Listo proti sežigalnic. Tudi zaradi tega je bilo treba počakati, da bi dobili imena njihovih predstavnikov za pogajanja o kadrovski zasedbi posameznih odborov in komisij. Menim, da za razlago problematike Ljudske stranke nisem pristojen ne jaz, ne predsednik LDS, saj je to vendar povsem njihova - strankarska zadeva."
Župan Zvonimir Holc nas je tudi seznanil, da so na omenjenem volilnem občnem zboru stranke SLS za novega predsednika izvolili Srečka Frangeža iz Zgornjih Jablan pri Cirkov-cah. Obiskali smo ga, dogodke v zvezi s stranko pa je takole opisal in komentiral:
"Vsekakor je potrebno pojasniti, kako je do vsega tega sploh prišlo. V stranki sem vse od njene ustanovitve, od leta 1988, ko smo ustanovili Kmečko zvezo, predhodnico te stranke. Skupaj z gospodom Žampom in Unukom smo bili pobudniki in prvi smo zaorali ledino na tem področju. V stranki in njenih organih sem aktivno deloval vse do leta 1996. Pozneje sem malce iz-pregel, a vseskozi sem kot član SLS delo znotraj stranke redno spremljal. Tako kot večini drugih članov mi sredi lanskega leta ni bilo težko opaziti, da je prišlo znotraj naše stranke v občini Kidričevo do razkola, saj sta se pojavili dve frakciji. Posledice tega so se močno odrazile tudi na volitvah, saj sta bili dve različni listi, zaradi česar smo imeli v SLS v celoti gledano zelo slabe rezultate.
Srecko Frangež, novi predsednik občinskega odbora stranke SLS Kidričevo
Zaradi vsega tega, pa tudi zaradi poznejših zapletov v zvezi z imenovanjem oziroma neime-novanjem ključne komisije je bilo nujno, da je v nedeljo, 19. januarja, v Šikolah bil volilni občni zbor stranke SLS. Na tem zboru sem podal svojo vizijo, ki jo vidim le v ponovni združitvi oziroma v enotni stranki SLS, ki bo delovala homogeno in konstruktivno razreševala vse probleme, nastale zaradi nesoglasja. Moja vizija je tudi sestaviti občinski svet brez opozicije oziroma z eno samo veliko koalicijo vseh strank, ki v njem delujejo. To je zame edina možna rešitev sedanje dokaj zapletene situacije. In s tako rešitvijo je soglašala tudi Lista proti sežigalnici, ki je pripravljena pri tem aktivno sodelovati. Veseli me, da je bil moj program na občnem zboru stranke v celoti sprejet.
Med sklepi občnega zbora je izredno pomemben ta, da ima odslej SLS enotno in samostojno svetniško skupino, ki jo bo vodil eden od petih svetnikov. Drugi, pomebnejši sklep pa je, da predsednik stranke in oba podpredsednika Milan Unuk in Franc Planinšek začnemo z županom Zvonimirjem Holcem konkretne dogovore o veliki koaliciji vseh strank v občinskem svetu.
Pomembno je tudi, da Lista proti sežigalnici še vedno obstaja, njeni svetniki, ki so seveda tudi člani SLS, pa so mi zagotovili, da so pripravljeni sodelovati v naši svetniški skupini. Naša želja je ne pogrevati zadev, ampak čimprej najti izhod oziroma konstruktivno rešitev v dobro vseh občanov!"
M. Ozmec

Vsem strankam, poslovnim partnerjem in sodelavcem se zalivaljujemo za podporo in zaupanje, ki nam ga izkazujete že 70 let.
Kolektiv gostilne Čelan
Anica Čelan, s.p.. Slovenja vas 3o, zzSi Ptuj
tel . : 02/788-56^00
Adriatic®
zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju:
dinamične, ambiciozne in i(omunil(ativne sodelavce za deio na terenu za siiiepanje vseli vrst zavarovanj
pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
ZAVAd.0.0. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-mail: klemen.zava@siol.net
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NASI
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali
na gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj
KIVIE-TItlSKO GIHD
m m
Srečko Pukšič s.p.
Destmlk 2,2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262
Kmetijski program in gradiieni material po ugodnili cenah!
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Z Magno nakup celo do
9 obrokov!
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in
brezplaËno naroËanje kurilnega olja.
Z Magno dobite
več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
OD TOD IN TAM
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
MOJ DOM
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02 / 790 02 01
-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE
KOG / kegljasko tekmovanje upokojencev
Dvojna zmaga Podgorianov
Kegljaška srečanja upokojencev na Kogu so že tradicionalna in dobro obiskana. Letos se je na antonovo zbralo kar 14 ekip iz vse ormo{ke ob~ine, ki so pomerile svojo keglja-ško spretnost in znanje. Med ženskami so slavile Podgorč-anke pred ekipo Ivanjkovcev ter ekipama Koga in Ormoža, ki sta si delili tretje mesto. V moški konkurenci so prav tako slavili tekmovalci iz Podgorcev pred ekipo Miklavža in Sv. Tomaža.
Zbrane upokojence sta pozdravila predsednik krajevne skupnosti Kog Slavko Perc in predsednik dru{tva upokojencev Kog Ivan Luci. Ob {port-nem tekmovanju pa so zapeli ~lani me{anega pevskega zbora dru{tva upokojencev Zarja Kog, za salve smeha pa je s svojim nastopom poskrbel Janko Klanj~-ar, ki tudi tokrat ni imel dlake na jeziku ob popisovanju vsakdanje problematike življenja na na{em koncu.
V ~asu kosila je v domu na Kogu zadi{alo po doma~ih do-
brotah, ki so zna~ilne za ta letni ~as. Upokojenci so od Združenja rejcev pra{i~ev Ormož v dar prejeli pujsa, saj je njihovo sre~-anje potekalo na dan svetega Antona pu{~avnika, ki je zavetnik njihove reje, hkrati pa ima poseben pomen tudi za Kog. Ve~ razlogov za praznovanje pa je le težko zbrati. Tekmovalcem so postregli s kislim zeljem in repo ter pe~enicami, krvavicami in pe~enko. K temu se je prileglo dobro kogovsko vino in tako okrep~ani so muzikanti kar samodejno segli po harmoniki, v
pesmi pa so pritegnili vsi.
V društvu upokojencev Kog, ki ga vodi Ivan Luci, je združenih 187 članov. Poleg kegljanja se ukvarjajo tudi s folkloro. Njihovo skupino sestavlja sedem parov. Radi tudi zapojejo. Mešani pevski zbor je pod vodstvom Darje Žganec ob različnih priložnostih gostoval po celi domači občini in lani tudi v Žalcu. Luci pravi, da jim volje ne manjka, dobro pa bi bilo, če bi za svoje delovanje uspeli zagotoviti tudi kaj denarja. Pomagajo si, kot vejo in znajo. Včasih za zabavo priredijo srečolov zaprtega tipa, v blagajno pa na ta način pri-curlja nekaj tolarjev. Za svoje sodelovanje pri raziskavi Koga so od Slovenske filantropije kot plačilo dobili računalnik. Tako bodo sedaj svoje delovanje lahko malo modernizirali.
vki
Po tekmovalnem delu in domačih kolinah so se upokojenci poveselili ob harmoniki in klepetu
IVANJKOVCI / dobrodelni koncert za pevce
Primorski fantje za dober namen
V OŠ Ivanjkovci delujeta otroški in mladinski pevski zbor. Oba že lep čas vodi Leon Lah, ki dekletom in maloštevilnim fantom poskuša posredovati predvsem veselje do petja. Zato učenci zbora radi obiskujejo. Pri otroškem je tako 28, pri mladinskem pa 32 pevcev. Vsako leto se predstavljajo na šolskih prireditvah in območnem festivalu, izbrani pa so bili tudi že na medobmočno srečanje. Njihov repertoar je zelo nekonvencionalen in pojejo najrazličnejše, tudi popularne pesmi, ki so všeč pevcem in pevovodji. Iz njihovih vrst je zraslo kar nekaj dobrih glasbenikov, njihova najbolj znana nekdanja članica pa je Alenka iz Bepopa.
Iff I âi
m
Otro{ki pevski zbor O[ Ivanjkovci pod vodstvom Leona Laha na lanskem obmo~nem sre~anju pevskih zborov
Pevce OŠ Ivanjkovci je veselje poslušati, da pa bodo čim bolj urejeni tudi na pogled, nameravajo pevce odeti v nove, enotne obleke. Ker denarja seveda ni nikoli dovolj, bodo v ta namen v petek ob 18. uri v telovadnici OŠ Ivanjkovci pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen mladim pevcem za nakup oblek. Pobuda za to akcijo je prišla od profesorice Vesne Havlas, ki je v goste povabila Primorske fante, po tri pesmi pa bosta zapela tudi oba zbora.
"Nakup enotnih oblek za po-
trebe zbora je za starše velik strošek, ki se ne obrestuje, saj otroci obleke hitro prerastejo, pološčene čevlje pa obujejo le za nastope," je povedal pevovodja Leon Lah. Seveda pa se zato še ni treba odreči želji po urejenem videzu, le pravo pot je treba najti. Okusi so seveda različni in mlade gospodične že resno debatirajo o tem, kakšen kroj in barva bi bila najboljša. Če bo akcija uspela, bodo nakupili obleke, ki jih bo lahko nosilo nekaj generacij pevcev.
vki
OBREZ / festival dru@inske kulture
Družine že desetii
Pred desetletjem se je na pobudo Otilije Kolarič v Obrežu začel Festival družinske kulture. Pri delu je pomagala takratna ZKD Ormož in KD Obrež , osrednja zamisel pa je bila, da se na odru in kasneje v družabnem srečanju družijo družine v katerih ima glasba posebno mesto.
Za prizadevanje pri organizaciji festivala družinske kulture so jubilejno priznanje sklada za kulturo - območne izpostave Ormož, podelili ljudskim pevcem iz Obreža, posebno priznanje pa je prejela Otilija Kolarič (prva z leve), brez katere te prireditve ne bi bilo
Festival je v tem ~asu imel vzpone in padce, imeli so tudi dve leti odmora zaradi finan~ne stiske, kljub temu pa so odlo~-eni, da vztrajajo. "Ne bo dobro,
~e se bomo v prihodnje tako ob-na{ali do slovenske kulture in slovenskega jezika," je opozorila Otiliia Kolari~ in poudarila, da je prav družina tista zibelka
v kateri od samega za~etka pe-stujemo spomin na preteklost in željo za prihodnji ~as.
Za pozdrav so najprej zapeli doma~i ljudski pevci, nato pa so nastopili sestre in brat Vidovi~ iz Dolene pri Ptujski Gori, ki se festivala udeležujejo že od samega začetka. Zapeli so tudi za-bavljivo pesem o Adamu in Evi, v kateri Eva "po sili hlače če nosit", zato je Adam "že te babe sit", čeprav si je še nekaj kitic nazaj želel, naj mu Bog vzame vsa rebra in napravi še več Ev. Nastopila je družina Špešič — dedek Stanko z Simonom in Julijo, ki sta igrala na zanimive
inštrumente. Zapela je tudi družina Martini iz Slovenske Bistrice, z zelo starim valčkom in polko pa sta se predstavila Zvonko Ivanuša in Janko Ko-larič, godca ljudskih pevcev iz Obreža. Zapele so sestre Nedelj-ko iz Savcev, ki jih ni potrebno posebej predstavljati, saj jih publika dobro pozna, ker redno nastopajo na različnih prireditvah, delujejo pa v okviru KD Podgorci. Predstavila se je tudi družina Nemeč iz Strjancev, babica Albina z vnuki, najštevilčnejša pa je bila družina Štefanec iz Ljutomera, kjer je glasba tako vtkana v njihov vsakdan, da žlahta brez težav sestavi pihalni orkester.
vki
Dedek Stanko je zaigral z vnukom Simonom in vnukinjo Julijo
OD TOD IN TAM
LJUTOMER / sms ljutomer vložila pobudo na ustavno sodisce
Bili so premalo opazni
Stranka mladih Slovenije - lokalni odbor Ljutomer je na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona in ustanov-nosti oziroma zakonitosti predpisa lokalne skupnosti. In kateri so razlogi, ki po mnenju ljutomerskega odbora Stranke mladih Slovenije izkazujejo pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka?
Kot prvo, pravijo, se je glasovnica — za izvolitev v občinski svet ob~ine Ljutomer — v javnosti pojavila pred volitvami, s tem so imele nekatere stranke prednost in so lahko z njo agitirale v svojo korist pri volilcih.
Glasovnica je imela v drugi volilni enoti podlago v rdeči barvi, tako da je bila skoraj nečitljiva.
Stranka mladih Slovenije je na glasovnici imela pol manj prostora od drugih strank. Zato v ljutomerskem odboru Stranke mladih Slovenije menijo, da je bil njihovi stranki kr{en 14. člen ustave Republike Slovenije, ki pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svobo{čine, ne glede na narod-
nost, raso, spol, jezik, vero, po-liti~no ali drugo prepri~anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoli{čino. Ta člen tako pravi, da so vsi pred zakonom enaki.
Župan je kršil 118. člen v drugem odstavku zakona o lokalnih volitvah in 15. člen v četrtem odstavku statuta občine Ljutomer, saj je sklical konstitutivno sejo šele 37. dan po izvolitvi občinskega sveta.
118. člen zakona o lokalnih volitvah v drugem odstavku pravi, da je za sklic prve seje na prvih volitvah izvoljenega občinskega sveta po tej predhodni določbi pooblaščen predsednik občinske volilne komisije. Prvo sejo na naslednjih volitvah iz-
GORISNICA / 3. seja občinskega sveta
Sprejeli osnutek proračuna
Svet občine Gorišnica se je prejšnji četrtek sestal na svoji redni seji, ki je bila v prvi vrsti namenjena razpravi o osnutku občinskega proračuna za leto 2003. O njem so pred tem razpravljala delovna telesa občinskega sveta. Osnutek je svet potrdil, tako bodo na naslednji seji odločali že o predlogu proračuna. Letošnji proračun predvideva v občinski blagajni za 752 milijonov tolarjev prihodkov.
Pretežni del proračuna je namenjen skupnim potrebam občanov, od {olstva, zdravstva do socialnega varstva. Kot smo že poročali, bo občina Gori{nica s sprejetjem proračuna za leto 2003 konkretno začrtala smernice svojega leto{njega in nadaljnjega razvoja, ki bo temeljil na doseženem v dosedanjih dveh mandatih, s poudarkom na var-
stvu okolja. Pomembno mesto v razvojnih načrtih občine bo imela tudi nova industrijska cona, ki jo načrtujejo na območju Mo{kanjcev. Stalna skrb občine je vzdrževanje in obnova ter modernizacija infrastrukture in skrb za družbeni standard svojih občanov.
JB
PREJELI SMO
"Kaj hoče opozicija''
V rubriki Izjave in demantiji s podnaslovom "Kaj hoče opozicija", ki je bil 30.01.2003 objavljen v Tedniku, je avtor članka, gospod Jak Koprive, med drugim zapisal, da naj bi se "SDS in N.Si - kljub drugačnim zatrjevanjem njihovih liderjev - objektivno pojavljata med tistimi, za katere se ravno ne ve, kako bodo glasovali" na bližajočem se referendumu o vstopu Slovenije v NATO.
Ne v N.S'i ne v SDS' ne dvomimo o svoji odločitvi na referendumu za vstop Slovenije v EU in NATO. Stališče N.Si je bilo vedno jasno: N.Si podpira vstop Slovenje v obe evro-atlantski integraciji. Ker pa gre za strateško odločitev, bi volivke in volivci o tem vprašanju morali odločati na zavezujočem referendumu. Vsi zapleti, za katere je veliko vprašanje, na koga valiti krivdo, so bili v luči te zahteve Koalicije Slovenija. Predlog spremembe 124. člena Ustave, ki sta ga N.Si in SDS predlagali kot edinega sprejemljivega, so oblikovali vladni strokovnjaki. Predlog ni bil v ničemer spremenjen, problem je bil, da sta ga predlagali in podprli napačni stranki. Ker so sprejete odločitve v državnem zboru odgovornost vseh parlamentarnih političnih strank, je prav, da se le-te do zadnjega borijo za sprejetje odgovornih in razumnih odločitev, ki bodo branile voljo slovenskih državljanov. Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma za vstop Slovenije v NATO in EU je bila po mnenju dr. Bajuka in Janše nerazumno in brezglavo dejanje. Odločitev volivk in volivcev o tako pomembnem strateškem vprašanju bi morala biti obvezujoča, to pa zagotavlja le zavezujoči in nikakor ne posvetovalni referendum.
Mojca Hardi, Svetovalka za odnose z javnostmi N.Si
voljenega občinskega sveta bo sklical župan, ki mu po 90. členu tega zakona občinska volilna komisija pošlje poročilo o izidu volitev najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja. Podobno je zapisano tudi v četrtem odstavku 15. člena Statuta občine Ljutomer, kjer piše, da se občinski svet konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
V svojo pobudo je ljutomerska Stranka mladih Slovenije med drugim navedla nekatere podrobnosti, zaradi katerih naj bi bili izpodbijani v neskladju z Ustavo ali zakonom. Po njihovem mnenju je bila glasovnica, ki je krožila med občani v
času volilne kampanje, montirana tako, da se je pojavila lista oziroma stranka pod številko osem na glasovnici kar dvakrat, logotipi strank so bili izbrisani, vendar se na kopiji vidi, da je črta med obema osmicama nekoliko debelejša, prostor za Stranko mladih Slovenije pa je bil veliko ožji. Meril je 5 milimetrov, za druge stranke pa je bilo prostora na glasovnici več kot 11 milimetrov. S tem v Stranki mladih Slovenije — ljutomerski lokalni odbor smatrajo, da so bili manj vidni kot druge stranke in jim je bil tako kršen 14. člen ustave, po katerem so vsi pred zakonom enaki. V drugi volilni enoti je bila na glasovnici dodana temna rdeča barva, kar je naredilo glasovnico manj razpoznavno, tako se je po njihovem mnenju pojavilo veliko neveljavnih glasovnic. Prav tako so dobili obvestilo, da Stranke mladih Slovenije nekateri volilci na glasovnicah niso našli.
Stranka mladih Slovenije -lokalni odbor Ljutomer predlaga Ustavnemu sodi{~u, da sprejme pobudo te stranke v presojo. Obenem prosijo, da se njihova pobuda obravnava prednostno, saj se po njihovem mnenju lahko s tem za{~iti ustavno pravo, interes volilcev in tudi drugih politi~nih strank. V imenu pravne države predlagajo, da se volitve za ob~inski svet v ob~ini Ljutomer razveljavijo in ponovijo. Po mnenju Stranke mladih Slovenije — lokalni odbor Ljutomer je glede na navedeno nastala nepopravljiva {koda v samih osnovah de-mokrati~nih na~el, postopkov in na~elnosti pred zakonom. Politi~na elita je na tak na~in pridobila protizakonito politi~-no mo~, eksistenco in finan~no korist, v korist ob~anov ob~ine Ljutomer.
O glasovnici, ki je krožila med občani, so predstavniki Stranke mladih Slovenije obvestili tajnico volilne komisije in župana občine Ljutomer, vendar slednja nista ukrepala.
Miha [o{tari~
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Hvarske (in druge) sence
Za prvo novo leto po Miloševiće-vem padcu in po odpravi političnih in gospodarskih sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji je v srbskih dnevnih listih (zlasti v Politiki) kar nekaj znanih multi-nacionalk prek velikih (plačanih) oglasov Srbom zaželelo srečo in vse najboljše. Med njimi ni bilo niti enega podjetja iz Slovenije, tudi nobenega izmed tistih, ki so bila pred leti simbol slovenske poslovnosti in slovenske kvalitete na srbskem trgu. Njihov sloves je ostal v spominu srbskih potrošnikov, vse politične in druge vojne, ki se jih je šel tudi proti temu Milošević, niso bile uspešne. Ankete, ki so jih prav okoli tistega novega leta objavljali posamezni srbski časniki, so namreč nedvoumno in simp-tomatično govorile, da si Srbi na osiromašenem in "nacionalistično" zaprtem trgu želijo predvsem spet trgovskih znamk iz Slovenije in Hrvaške. Omenjali so celo podjetja, ki so medtem v Sloveniji v novem vrtincu kapitalizma in tržnih iger malodane propadla ali pa tudi dejansko izginila s tržnega prizorišča (Slovenijales, Meblo, Iskra, Metalka ...). Zahodne multinacionalke so z novoletnimi oglasi in voščili preprosto sporočale, da so "tu", čeprav so bile veliko manj navzoče v zavesti (in sanjah) Srbov kot pa, denimo, trgovci in proizvajalci iz Slovenije ali Hrvaške. Čeprav so se najbrž zavedali, da si od tega pač ne morejo obetati kakšnih trenutnih, takojšnjih in neposrednih koristi, so se preprosto pojavili na trgu, ki je zanje očitno potencialno zanimiv in perspektiven. Pokazali so, da so sestavni del dobrega poslovanja tudi drobne pozornosti in poteze, ki samo na videz nimajo neposrednih tržnih učinkov. Tega poglavja očitno premnogi naši poslovneži in "strokovnjaki" za poslovno propagando še niso vzeli.
HRVAŠKI STRAHOVI
Na srbski primer sem se spomnil tudi ob najnovejših zapletih v zvezi s prodajo Sončnega Hvara Termam Čatež. Ob bučni hrvaški "mobilizaciji" proti "razprodaji hrvaške obale", ki jo seveda spremlja tudi ustrezno ekstremna propagandna kampanja v hrvaških medijih, že od vsega začetka pogrešam ustrezno slovensko protiakcijo, ali še bolje domišljeno slovensko propagandno podporo celotnemu projektu že od vsega njegovega začetka. Čateške Terme so namreč postale "problem", še preden jim je uspelo v vsej celovitosti (in na različne možne načine) pred-
staviti ideje, finančne konstrukcije in nasploh rešitve za ozdravitev kronično bolnega hotelirstva in nasploh turističnega gospodarstva na Hvaru.
Ena izmed komparativnih prednosti slovenskega podjetništva v primerjavi z zahodnim pri prodiranju na hrvaški trg in dalamatin-sko obalo bi namreč morala biti sposobnost boljšega zaznavanja "čustvenih vidikov" in "posebnih interesov", ki običajno spremljajo takšne posle še zlasti na Balkanu in okoli njega. Konec koncev nimamo kakšne posebne pravice, da bi Hrvatom posebej očitali "za-plankanost" ali da bi jih posebej kritizirali, ker vidijo tako rekoč v vsakem hotelu in vsakem koščku obale nekakšen poseben "nacionalni interes". Glede tega smo jim kar prevečkrat nevarno podobni. Še ne tako davno so tudi pri nas "kmetje" iz slovenske "ljudske stranke" zaradi "nacionalnih interesov" preprečili kapitalsko povezovanje ljubljanskega Litostroja z znanim švicarskim proizvajalcem. Zdaj podobna hrvaška "ljudska stranka" ščiti "svoje morje". Kljub vsemu gre vendarle za nekatere razločke. Nekateri glasovi iz taiste hrvaške kmečke stranke govorijo, da vendarle ne gre za upor proti kakršnikoli prodaji, ampak zgolj za nezadovoljstvo s prodajo Sončnega Hvara Termam, ker naj bi bila odkupna ponudba (prav tako slovenskega Kompasa) veliko ugodnejša. Toda to je že druga zgodba. Spodbudno je, da je hrvaški predsednik Mesić (ki redno letuje prav na Hvaru) glede najnovejšega spora zelo načelen in nedvoumen: zanj je bolj problematično propadanje turizma v hrvaških rokah kot pa prodajanje hotelov tujcem, ki zagotavljajo razcvet turizma in vsestranski uspešen razvoj. Ravno glede tega -vsestranskega razvoja (ki ne sme pomeniti kakršnegakoli postavljanja Hrvaške ali konkretnega kraja in njegovega prebivalstva v nekakšen podrejen, "kolonialen" odnos) pa bi morali biti slovenski kupci (kdorkoli že so) zelo jasni in glasni. To je lahko (in mora biti) njihova najmočnejša propagandna "bomba" in protiargument proti različnim "zapečkarjem" ali lokalnim privilegirancem, ki se preprosto bojijo konkurence. V takšnih razmerah pa seveda tudi ni prostora za kakršnokoli prepotentnost, ki je žal kar prepogosta spremljevalka nekaterih novodobnih slovenskih poslovnežev. Zadnjič mi je starejši slovenski poslovnež, ki se je nekoč na
veliko uveljavil ravno v poslovnih stikih z jugoslovanskim jugom, nekako tožil zaradi preveč "vzvišenega" nastopa mlajših slovenskih poslovnežev na ravno teh trgih, tega pa domačini ne sprejemajo s simpatijami.
"POUČEVANJE" SRBOV
Sicer pa smo delu takšne "vzvišenosti" pred nedavnim izvirno pri-sostovali na ljubljanski televiziji. Jugoslovanski veleposlanik v Ljubljani dr. Visković je lahko le "diplomatsko" uglajeno opozarjal, da v Srbiji vendarle tudi vedo, kako je v sodobni, tržni ekonomiji in kakšno gospodarsko politiko vodijo posamezne države. Kaj drugega mu tudi ni preostalo, ko se je znašel v križnem ognju očitkov, da v Srbiji nekako ne razumejo "tržnih zakonitosti", da se gre tamkajšnja vlada nekakšen nerazumljiv protekcionizem in zaščitništvo do malih proizvajalcev in da nasploh nerazumno preveč naseda svojemu "javnemu mnenju". V "dokazovanju" tovrstnih slabosti (in grehov) je bila še posebej zgovorna (in didaktična) podpredsednica slovenske gospodarske zbornice Marta Kos Marko, precej "ignorantsko" pa se je obnašal tudi predsednik Mercatorja Janković, kar sicer ni njegova navada in praksa. Še najbolj normalno je delovala ministrica za gospodarstvo dr. Pet-rinova, ki pa ni poznala "konkretnih primerov" zapletov in nesporazumov med posameznimi subjekti v jugoslovansko-slovenskem trgovanju!? Celo na ambasadorjev očitek, da eden izmed beograjskih trgovcev, ki je bil zainteresiran za gradnjo trgovskega centra v Ljubljani, kar tri mesece ni dobil odgovora na nek svoj dopis ljubljanskim upravnim organom, je Kosova odgovorila, da je bilo najbrž tako pač zaradi poletnih mesecev. Naj bo to dokaz velike slovenske poslovnosti in popolnosti!?
Jak Koprivc
MlUllMtami
VITOMARCI /
IMENOVALI PODŽUPANA
Na seji sveta občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki je bila prejšnjo sredo, so svetniki za podžupana imenovali Dušana Bezjaka. Imenovali so tudi občinske odbore in komisije in obravnavali osnutek letošnjega občinskega proračuna, ki ga bodo predvidoma sprejeli 10. februarja. (Fl)
KIDRIČEVO / DANES ZAKLJUČEK KONSTITUTIVNE SEJE
župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je po dveh neuspelih poizkusih nadaljevanja prekinjene konstitutivne seje občinskega sveta sklical za danes v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri zaključek konstitutivne seje. (-OM)
LENART / SPREJEM PRI ŽUPANU
V	četrtek, 6. februarja, ob 18. uri bo v Domu kulture v Lenartu županov sprejem za predstavnike podjetij, društev, šol in drugih organizacij. Na njem se bo župan udeležencem zahvalil za opravljeno delo, zastavili pa si bodo nove razvojne cilje občine. Za osrednji del kulturnega programa pa bo poskrbel orkester Slovenske policije pod vodstvom Nikolaja žličarja in z vokalnim solistom Matjažem Mrakom. (Zmago Šalamun)
PTUJ / KAM IN KAKO V POKLICU
V	Središču za samostojno učenje na Aškerčevi 1 (v prostorih Animacije), kjer deluje tudi klub Obzorje, je uporabnikom na voljo računalniški program "Kam in kako", namenjen tistim, ki iščejo nove rešitve in nove poti s področja poklicnega odločanja. S pomočjo programa lahko uporabniki dobijo nove zamisli o primernih poklicih in si razširijo znanja o že znanih in novih poklicih. (Fl)
KICAR / 30 LET GASILSTVA
V	soboto, 8. februarja, se bodo sestali na jubilejnem, 30. občnem zboru člani prostovoljnega gasilskega društva Kicar. Prisluhnili bodo poročilom predsednika, poveljnika, blagajnika in tajnika o aktivnostih v minulem letu ter se dogovorili tudi o letošnjem planu. Po izvolitvi delegata za občni zbor Gasilske zveze MO Ptuj bodo podelili jubilejna priznanja in sprejeli nekaj novih članov. (-OM)
DRAŽENCI / RAZVILI BODO GASILSKI PRAPOR
V	domu vaščanov v Dražencih se bodo to soboto, 8. februarja, sestali na 17. občnem zboru člani prostovoljnega gasilskega društva Draženci in ob tej priložnosti razvili društveni prapor. (-OM)
MARIBOR / PRISEGLA NOVA GENERACIJA VOJAKOV
V	vojašnici generala Maistra v Mariboru je v petek, 31. januarja, priseglo skoraj 650 vojakov 25. generacije na služenju vojaškega roka. V okviru procesa preoblikovanja Slovenske vojske je istega dne prevzel dolžnost poveljnika brigade podpolkovnik Vladimir Maher. (-OM)
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 133.417,34 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
PTUJ / novo vodstvo kmetijske svetovalne
v '
službe
yet specialistiinega dela
V začetku letošnjega leta je dobila Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Ptuju novega vodjo. Po upokojitvi Vlada Tumpeja je to delovno dolžnost prevzel Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoo., doslej specialist za prašičerejo pri omenjeni svetovalni službi. Kljub novim delovnim dolžnostim bo zaenkrat opravljal tudi strokovno delo na področju prašičereje.
Kmetijska svetovalna dejavnost v okviru KGZ Ptuj je organizirana na širšem območju Podravja. V enoto Ptuj sodijo izpostave v Ptuju, Lenartu, Ormožu, Slovenski Bistrice ter v Radljah ob Dravi. Na vprašanje, kako bo usmerjal delo "svoje" kmetijske svetovalne službe, Peter Pribožič odgovarja: "Služba ima uveljavljen način dela. Mogoče so potrebne nekatere spremembe, predvsem bo potrebno več specialističnega dela, saj je kmetijska proizvodnja vedno bolj zahtevna. Služba ima posamezne svetovalce, ki so se
med svojim delom zelo specializirali v strokovnem znanju, in to je potrebno izkoristiti. S tem ne napovedujem revolucionarnih sprememb, ampak napovedujem, da bomo znanje, ki ga imamo, čim bolj koristno prenesli na naše kmetije. Smo relativno mlad kolektiv, ki je v zadnjih desetih letih rasel skupaj z novostmi in izzivi, ki so nas spremljali.
Služba je vedno bolj obremenjena tudi z zahtevami kmetijske politike, če omenim samo uveljavljanje subvencij, tako je v naših pisarnah v posameznih
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoo., novi vodja Kmetijske svetovalne službe pri KGZ v Ptuju
obdobjih kar napeto stanje, saj je potrebno uskladiti čisto strokovno delo v kmetijstvu z izpolnjevanjem obrazcev z zahtevki za pridobivanje državnih sredstev."
Kako komentirate izjave ministra Buta na nedavnem posvetu Kmetijske svetovalne službe na Bledu, da bo sredstev za delovanje službe v prihodnje manj?
Peter Pribožič: "Naša politika se zgleduje po državah, kjer je svetovalna služba delovala že desetletja, tudi celo stoletje. Pri nas smo podobno pot ubrali pred 10 leti. Spremembe v smislu zmanjševanja sredstev in prehod svetovalne službe na trg je lahko v tem času zelo neprimerna poteza. Služba je danes pomemben servis, kjer dobijo kmetovalci vse potrebne informacije in pomoč pri zahtevnih razpisih. Trenutno si ne znam predstavljati, da bi morala svetovalna služba vsako uslugo posameznemu kmetovalcu zaračunavati, saj kmetije tega trenutno še ne bi zmogle. Res pa je, da smo z ustanovitvijo Kme-tijsko-gozdarske zboprnice postali del zborničnega urada in nismo več neposredno pod ministrstvom za kmetijstvo, tako so pritiski za zmanjševanje sredstev službi nekako razumljivi. Upam pa, da bo prevladala razsodnost, tako predstavnikov ministrstva kot zborničnega urada in našega vodstva, da se bodo o zadevah dogovorili tako, da bodo v korist slovenskemu kmetijstvu."
J. Bračič
SLOVENSKE GORICE / 10 let društva podeželske mladine
Tudi letos obilo nairtov
Društvo podeželske mladine Slovenskih goric je bilo ustanovljeno 27. marca 1993 kot Društvo podeželske mladine Lenart. Njegov osnovni namen je združiti mlade s podeželja, jim ponuditi izobraževanja, zabavo in še marsikaj drugega. Društvo deluje na območju občin Lenart, Sv. Ana, Benedikt, Cerkvenjak, Pesnica in Šentilj.
Predsednik Društva podeželske mladine Slovenskih goric Vito Kraner
V društvo je včlanjenih 330 članov in članic, povprečna starost pa je 23 let. V desetih letih delovanja so dosegli kar nekaj zavidljivih rezultatov. Leta 2000 so zmagali na državnih igrah, na državnem kvizu o kmetijstvu so dosegli 2., 4. in 5. mesto, dekleta so bile državne prvakinje v nogometu in odbojki v letu 2001 in 2002, skupno tretje mesto na srečanju društev Slovenije 2000, 3. in 9. mesto na 16. državnih kmečkih igrah v Zbu-rah (julij 2002), član društva Boštjan Bračko je osvojil naslov "naj mladi gospodar leta 2002".
Člani in članice DPM Slovenskih goric so se v soboto, 25. januarja, zbrali na jubilejnem, 10.
PTUJ / neugodno stanje v slovenski prašičereji
Razvojne možnost le v investicijah
občnem zboru društva. Po podanih poročilih so sledile volitve organov društva. V upravni odbor so bili izvoljeni: Natalija Hojs, Natalija Pučko, Boštjan Lavrenčič, Janja Karner, Damjan Rojko, Mateja Kramberger, Davorin Župec, Adrijana Ščap, Simona Bračko, Petra Domin-ko, Robert Železinger, Marko Šnajder, Milojka Fekonja, Marjan Paluc, Mateja Methans, Darinka Triler, Gorazd Vajngerl in Franc Dajčman. Predsednik društva ostaja Vito Kraner. Nadzorni odbor sestavljajo: Marjan Senekovič, Tone Jug in Lidija Zrim.
V program dela za leto 2003 so zapisali, da bodo februarja organizirali seminar Ocena tveganja na kmetiji, v marcu bodo
organizirali lokalni kviz Mladi in kmetijstvo 2003 in športno srečanje, april bo minil v znamenju regijskega in državnega kviza Mladi in kmetijstvo 2003, junija bodo organizirali strokovno ekskurzijo po Sloveniji in organizirali lokalne šaljive kmečke igre, julija bodo sodelovali na regijskih in državnih kmečkih igrah, avgusta bodo organizirali ekskurzijo v tujino in srečanje društev podeželske mladine, predstavili pa se bodo tudi na sejmu v Gornji Radgoni, v septembru bodo organizirali poletne športne igre na vodi, v oktobru bodo organizirali izobraževanje, v novembru izbor za naj mladega gospodarja Slovenije 2003 in v decembru prednovoletno zabavo.
Ob koncu zbora so ob 10 letnici društva podelili priznanja častnim članom za nesebično, strokovno in uspešno delo pri delovanju in razvoju društva. Prejeli so jih: Srečko Fluher, Drago Škerget, Branko Peklar, Jože Eder, Sandra Žugman, Tone Jug, Jelica Ornik, Janko Zemljič, Lajzka Šnajder, Ivo Se-nekovič, Vito Kraner, Suzana Črnčec, Marjan Senekovič in Branko Zelenik.
Občnega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi podpredsednika Zveze slovenske podeželske mladine Igor Vider-gan in Alojz Štuhec, poslanec mag. Janez Kramberger, državni svetnik Darko Fras, predstavniki društva Landjugend Rad-kersburg iz Avstrije in drugi.
Ob jubileju so izdali bilten, v katerem so strnili desetletno zgodovino društva.
Zmago Šalamun
V Cerkvenjaku se vsako leto ob antonovem srečajo prašič-erejci z območja, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva kmetijska svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Srečanje, ki je namenjeno druženju in izmenjavi zkušenj, je tudi priložnost za strokovno svetovanje in seznanitev z novostmi na področju prašičereje.
Tema letošnjega strokovnega dela so bili dosežki na področju selekcijskega dela. V Sloveniji je bil zadnja leta dosežen velik napredek na področju mesnatosti prašičev, od razmeroma ugodnega povprečja pa mnogi rejci še odstopajo v negativnem smislu, zato čaka stroko, ki se je v minulem obodbju izkazala, še precej dela.
V prašičerejski dejavnosti se dogajajo pomembne spremembe; predvsem je prašičereja s strani države nekoliko manj zaščitena kot druge dejavnosti, ob tem pa ima še možnosti razvoja, saj približno trideset odstotkov prašičev za potrebe slovenskega trga še vedno uvažamo. V prašičereji se dogajajo velika cenovna nihanja, prav ta čas je občuten trend padanja cen in marsikdo med manjšimi rejci se ob tem sprašuje, kako naprej, nadaljevati dejavnost ali se odločiti za kaj drugega. Na drugi strani je pri rejcih precej zanimanja za investicije. Razpisi za investicije v slovensko prašičerejo so omejeni na dve možnosti: SAPARD in iz Sklada za
regionalni razvoj Ribnica. Prvi je mnogim težko dosegljiv, saj postavlja dva pogoja: interesent mora imeti kmetijsko izobrazbo, gornja starostna meja in-teresnta pa je 40 let. Pogoji Sklada v Ribnici so nekoliko blažji, kljub temu pa zahtevajo, v skladu z novo zakonodajo na področju gradnje objektov, precej birokratskega dela.
Jedro evropske prašičereje je v severozahodni Evropi, pri tem imajo vodilno vlogo Nizozemska, Belgija, Danska, ki v veliki meri krojijo tudi cenovno po-ročje te kmetijske dejavnosti. Kljub velikemu napredku v zadnjih letih, slovenska prašičereja za temi državami še zaostaja v odstoku mesnatosti prašičev. Slovensko povrečje je okoli 56 odstotno, v omenjenjenih državah pa je za tri do štiri odstotke višje. Kot poudarja Peter Pri-božič, specialist za prašičerejo pri svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, v Sloveniji spreminjamo pravilnik, ki bo tudi naše prašiče ocenil nekoliko bolje. To ne pomeni, da ne bo potrebno še veliko
strokovnega dela, predvsem pri rejcih, ki slovenskega povprečja mesnatosti prašičev še ne dosegajo.
Prav ta čas je v svetu strokovna diskusija o tem, kje je gornja meja mesnatosti prašičev. Višja kot je mesnatost, slabša je kakovost senzoričnih lastnosti mesa. Tako se že postavljajo gornje meje, ki jih mesnatost prašičev naj ne bi presegala, ob mesnatosti pa bo na ceno vplivala tudi kakovost mesa.
Kljub relativno dobrim vrej-nim rezultatom je prašičereja
Obseg slovenske prašičereje skoraj za tretjino zaostaja za potrebami domačega trga
v Sloveniji, tudi na širšem območju Ptuja, v krizi. To ugotavljajo tudi kmetijske zadruge, ki si prizadevajo povečati investicije v prašičereji in dvigniti njen obseg na nekdanjo raven ali še višje. Peter Pribožič meni, da je del krivde za zmanjševanje obsega prašičereje za-
gotovo v cenovnih razmerjih, precej vpliva pa imajo tudi zahtevni pogojiza pridobivanje investicijskih sredstev. Pred tremi leti se je ob veliki krizi prašičereje zmanjšal stalež, ki se le počasi povečuje. Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda je bil nivo prašičereje skoraj ohranjen, morda celo nekoliko povečan. Pozitiven je skupen nastop Kmetijske zadruge Ptuj in svetovalne službe s ciljem, da bi v Podravju obseg prašičereje še povečali. Tržni položaj zadruge zagotavlja prodajo prašičev in skupen nastop bo zagotovo dal pozitivne rezultate.
Ta čas je aktualna tudi razselitev večjih slovenskih prašič-erejskih farm, med njimi tudi farme v Dražencih. Te farme dajejo v kooperacijsko rejo 25 kilogramske odojke. S tem se zmanjšuje koncentracija živali na enem mestu, rešuje se oko-loško vprašanje koncentrirane reje in nekatere kmetije vidijo v tem svojo priložnost. Stroko pri tem skrbi dejstvo, da ob tem ne povečujemo skupnega obsega prašičereje, temveč živali samo preseljujemo v manjša pi-tališča. Brez novih investicij v širitev proizvodnje pa sedanjega, ne preveč vzpodbudnega stanja v prašičereji, nikakor ne bomo presegli.
J. Bračič
MARKOVCI / občni zbor cebe-
' v
larskega društva
Naj medi tudi v letu 2003!
V soboto, 18. januarja, je v prostorih okrepčevalnice Pala-ska v Novi vasi potekal občni zbor Čebelarskega društva Markovci, ki so se ga poleg članov udeležili tudi Franc Kekec, župan občine Markovci, Marta Lešnik, predsednica Društva podeželskih žena občine Markovci, Ivan Vojsk, predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj, Martin Čuš, čebelarski mojster, preglednik medu in član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, ter predstavniki sosednjih čebelarskih društev.
kovci, kar bi nato ovekovečili še z razvitjem praporja. Še v bodoče bodo veliko pozornosti namenjali zdravljenju čebel in zatiranju bolezni, udeleževali se bodo predavanj, kot gostitelji bodo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Ptuj sodelovali pri izvedbi mednarodnega čebelarskega seminarja, v maju pa se nameravajo udeležiti 26. čebelarskega seminarja in prodajne razstave.
Po sprejemu štirih novih članov v društvo je predsednik Mi-lošič v znak zahvale in dobrega sodelovanja županu Kekcu podaril čebelji panj, predsednica Društva podeželskih žena Marta Lešnik pa je iz Milošičevih rok prejela knjigo receptov o pripravi medenega peciva.
Mojca Zemljarič
Miran Milošič, predsednik ČD Markovci, je predstavil poročilo o delu društva v letu 2002, ko so ponovno posvečali veliko pozornosti zdravljenju čebel, , deloma pa so uredili društveni prostor, ki si ga delijo z Društvom podeželskih žena občine Markovci. Med drugim so si ogledali 25. čebelarsko razstavo, poleg predavanj s področja čebelarstva in ekskurzije, ki jo je organizirala Čebelarska zveza Ptuj, pa so se udeležili tudi odprtja čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici.
V predstavitvi načrta dela za leto 2003 je predsednik M. Mi-lošič poudaril, da si bo društvo v prvi vrsti prizadevalo najti prostor za postavitev društvenega čebelnjaka in ugotoviti točen datum ustanovitve ČD Mar-
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / srečanje s pesnikom tonetom kuntnerjem ter godalnim kvartetom fegus
Glasba in poezija ob prazniku kulture
Prešernov dan je skozi desetletja prerasel tisto osnovno sporočilo spomina na smrt velikega pesnika in genija slovenstva Franceta Pre{erna ter postal dan, ki ga zavedno ali nezavedno, organizirano ali spontano, ponarejeno ali pristno, iz srca ali iz navade sprejemamo kot dan slovenstva. Seveda pa je od nas samih odvisno, na katero stran se bomo postavili.
Če je Prešeren pred več kot poldrugim stoletjem pokazal zlasti v Glosi dilemo osamelega umetnika nasproti masovnega porabništva, določenega višjega razreda, vladajoče kaste, ki si "grabi dnarje vkup gotove in zida si gradove", danes lahko že osnovnošolski otrok razume, da so se tudi pri nas bivši "napredni", "svobodomiselni", "liberalni" čez noč prelevili v praktične izkoriščevalce najnižje vrste, le da z manipulacijami ter s pr-
stom obrnjenim v grešne kozle uspevajo, da jim preprosto ljudstvo vedno znova naseda.
Vendar Prešeren ni edini, ki je bičal napake in odvratnosti svojega ljudstva, saj je bilo pred njim in tudi za njim še kar nekaj takih bolj ali manj skritih, preganjanih ali zamolčanih, katerih ideje so na sejmu človeštva, pri nas slovenstva, uporabili šele po njihovi smrti. Vendar so si ga naši zanamci izbrali za simbol, zato ga moramo spoštovati in
ta kulturni praznik je praznik vseh, ki ponujajo svoje izdelke, toda na tem sejmu moramo biti previdni ter izbrati le pristno blago, ne pa ponaredkov. V današnji poplavi tiska ter tako imenovane umetnosti je več kot preveč kiča, laži in strupa, pred katerim nas varujejo podobno kot po ljudski pripovedi pred vampirji česen, vrednote, ki so v današnji družbi osmešene, to je poštenost, vera, in ravnati se moramo po svetopisemskem geslu, da gorje tistemu, ki zaupa v človeka.
Društvo sv. Viktorina Ptujskega, ki nosi ime po ptujskem svetniku iz 4. stoletja ter prvem znanem pisatelju na tem širšem prostoru, se je kot vsako leto pridružilo temu praznovanju z
večerom Glasba in poezija ob prazniku kulture. Za interpreta-torje večera smo povabili pesnika in igralca Toneta Kuntnerja ter godalni kvartet bratov Feguš. Kajti pesem in glasba sta tisti skrivnosten dejavnik umetnosti, ki najgloblje seže v človekovo notranjost ter zapušča skrite sledi preseženega. Tako Tone Kuntner kot bratje Feguš so že vsaj dvakrat sodelovali na Vik-torinovih večerih, vendar ne bo odveč o njih napisati še kakšno besedo.
Čeprav ni in ne sme biti kriterij o pomenu mariborskih bratov Simona (violina), Andreja (viola), Filipa (violina) in Jerneja (violončelo) Feguš njihov pomen, da so prišli v novo knjigo Sto slovenskih glasbe-
PTUJ / za večjo kakovost srednješolskega izobraževanja
Kmetijska šola na Turnišiu postaja realnost
Ideja, da se v TUrnišču organizira kmetijsko izobraževalno središče, tli v Poklicni in tehniški kmetijski šoli na Ptuju že dobro desetletje. Šola potrebuje posestvo, prostor, kjer lahko dijaki opravljajo praktični pouk. Te ideje so sedaj zaokrožene v dokaj realno opcijo. Šola v Turnišču že ima šolsko posestvo, namerava pa razvijati tudi višješolski program, ki bi bil koncipiran kot nadaljevanje srednješolskega izobraževanja. Gre za celostno izobraževanje, od poklicnega do strokovnega tehniškega in višješolskega. Šola pa ob tem lahko opravlja še celo vrsto drugih funkcij, če ima vse stopnje izobraževanja: je lahko svetovalna institucija, razvojna in povezuje kmetijsko znanje z drugimi institucijami v regiji s celovito ponudbo.
Kot nam je dejal ravnatelj šole dr. Vladimir Korošec, je kmetijsko središče v Turnišču izrednega pomena za Ptuj, saj združuje izobraževalni moment z rešitvijo problema turniškega gradu in čudovitega grajskega parka. Prostoru se daje na ta način nova namembnost.
S selitvijo kmetijske šole bi se razbremenil tudi Šolski center, ki še vedno dela v popolnih dveh izmenah, kar povzroča veliko problemov pri pedagoškem
in organizacijskem delu, zato je dekoncentracija dijakov smiselna in nujna. Tudi srednja šola bo marala sčasoma ponuditi dijakom zgolj enoizmenski pouk, s tem pa dati možnost za številne druge aktivnosti v popoldanskem času mladim, ki jih danes pogrešajo.
Izgradnja izobraževalnega centra v Turnišču je v programih ministrstev za šolstvo in za kulturo v obdobju od 2003 do 2008. V programe bo po-
Dr. Vladimir Korošec. Foto: Fl
trebno vključiti še kmetijsko ministrstvo (tudi z ustreznim finančnim vložkom), veliko bo pa odvisno tudi od domačega okolja. Šola mora biti regijsko zasnovana in slediti potrebam okolja pri izobraževanju mladine in odraslih. Segment izobraževanja odraslih je vedno večji, saj odrasli vedno več časa posvečajo svoji strokovni rasti. Programe izobraževanja odra-
slih šola opravlja že sedaj.
Po prvih ocenah naj bi projekt veljal nekaj čez milijardo tolarjev, od tega naj bi polovico sredstev šlo za ureditev gradu. Za šolsko posestvo bo šola poskušala pridobiti tudi partnerje, računajo pa tudi na mednarodna sredstva za razvoj podeželja.
Z razvojem podeželja se je ravnatelj dr. Vladimir Korošec v zadnjih treh letih posebej intenzivno ukvarjal, ko je pripravljal doktorsko disertacijo (letos v januarju je doktoriral), naslov naloge pa je: Razvojni problemi podeželskih naselij Spodnjega Podravja.
Franc Lačen
nih ustvarjalcev v lanskem letu, vendar to kaže, da niso neka neznana skupina, da s svojo glasbo nagovarjajo in znajo nagovoriti občinstvo. Fantje, stari od skoraj 20 do 25 let, imajo v nekem smislu glasbeno tradicijo že od starega očeta organista Maksa, očeta profesorja in predstojnika oddelka za glasbo na Pedagoški fakulteti Maksa ter v nekem smislu, to njeno vlogo zasledimo v vseh člankih, matere zdravnice Vere, ki je pravi motor, mentor ter usmerjevalec svojih sinov. Od 1994 so bili redni študentje Koroškega državnega konservatorija v Celovcu ter so nastopali in nastopajo tako doma kot tudi v več mestih Evrope ter v Ameriki. Leta 1994 so prejeli nagrado mestni pečat Maribora, 1997 nagrado za najboljšo izvedbo Tartinije-vih del, 2001 so sodelovali na seminarju komorne glasbe v New Yorku in sedaj študirajo v Fi-renzah. Igrajo moderna dela, izvajajo tudi očetove skladbe, toda po njihovih lastnih izjavah jim je najljubša klasična glasba.
Tudi Tone Kuntner, stari znanec Viktorinovega društva, praznuje 13. maja 60-letnico, saj se je na ta dan 1943 rodil v Tratah v Slovenskih goricah ter je tako po rodu kot svojih delih, ki so ukoreninjene globoko, prav globoko v tukajšnjo zemljo, ljudi in duh, čisto naš človek v najboljšem pomenu besede, pa čeprav sedaj živi in deluje v Ljubljani. Ko sem ga v imenu društva zaprosil za ta literarno-glasbeni večer, je omahoval, saj mu bodo na isti dan v mariborski Univerzitetni knjižnici pripravili ob njegovi 60-letnici razstavo, odprl jo bo Tone Partljič, a je vendar pristal na tukajšnje srečanje, saj se s Ptujem in Ptujčani rad srečuje. Kuntner je igralec in pesnik ali bolje
pesnik in igralec ter je toliko bolj zanimivo, da je ohranil držo poštenosti, neposrednosti
—	umetnost mu ni igračkanje kot pri marsikom drugem, temveč smrtno resno razglabljanje, opisovanje, pomilovanje sočloveka, svojega bližnjega, saj se zaveda svojega pesniškega poslanstva, ki ni samo na nivoju opisovanja lastnih čustev ter pomilovanja lastnih tegob, temveč preroško voditeljska drža osebe, ki ji ni vseeno za drugega, zlasti ubogega vsakdanjega človeka. Že sami naslovi del, ki jih je izdal (Vsakdanji kruh — 1966, Lesnika — 1969, Mrtva zemlja
—	1972, Trate -1975, Ledene rože -1978, V lesu ogenj plapola — 1979, Slovenske gorice — 1981, Moja hiša — 1985, Koprive - 1988, Moje bregače -1993, O domovina -1994, Golčim besede srca in vesti — 1995, Marija Snežna — 1995, Cmurek -1998, Moja jablana -1999, Mati Slovenija — 2000) pričujejo bivanjsko stisko, strah, grozo, upanje in prihodnost pesnika in njegovih, to je slovenskih ljudi, ki jih venomer udarjajo vedno nove apokaliptične zveri. Čeprav je znan igralec, dober interpretator, je vendar bilo in ostane težišče njegovega ustvarjanja v poeziji, v pesmih, ki jih neumorno ustvarja na polju poezije, in prav v njihovi navidezni preprostosti, neposrednosti, svetopisemskem ponavljanju figur. Zato ostane večnostna sled, ki bo jo razumel njegov bralec tudi čez nekaj stoletij, če bo le še razumel slovenski jezik. Kajti njegova domovina je globoka kot Cankarjeva domovina ter obenem negacija prav istih "domoljubov", ki jih že biča ta največji vrhniški poet. Vrednote, ki se jim novodobna, tako ženska kot moška gibanja posmehujejo, so in ostajajo njegov moto: Mati, Družina, Narod, Zemlja, Domovina, Bog.
Jakob Emeršič
PTUJ / predstavitev miheličevega kurenta
Mihelii je bil uži^valec poezije
Prejšnji četrtek so v Miheličevi galeriji na Ptuju prvič zunaj Ljubljane predstavili knjigo dr. Milčeta Komelja Mi-heličev kurent, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi,o čemer je v Tedniku pisala Branka Bezeljak Glazer. Tokrat sta se z avtorjem pogovarjala publicistka Alenka Puhar (Mihelič-eva hči) in urednik založbe Mladinska knjiga Aleš Berger.
Miheličev kurent je esej, ki Miheličevega kurenta obdela z različnih, medsebojno dopolnjujočih se zornih kotov, v ka-
tere je avtor dr. Milče Komelj, sicer umetnostni zgodovinar, pritegnil fenomen kurenta v slovenskem ljudskem, leposlov-
Dr. Milče Komelj, Alenka Puhar in Aleš Berger na predstavitvi knjige Miheličev kurent. Foto: Fl
nem in likovnem izročilu. Ker je bil France Mihelič velik ljubitelj poezije, so predstavitev popestrili s poezijo Jožeta Udoviča, Mateja Bora, Franceta Forstne-riča in Milčeta Komelja, ki sta jo recitirala Silvo Safran in Aleš Berger.
Predstavitev knjige je spremljala tudi beseda o Francetu Mi-heliču; tudi ptujski slikar Albin Lugarič je podal svoje spomine na svojega profesorja risbe na akademiji.
Kot zanimivost velja poudariti, da je Alenka Puhar iz družinske zapuščine Pokrajinskemu muzeju Ptuj podarila spodnje krilo, staro preko sto let, to je tisto krilo, v katerega je bil oblečen picek, ki je naslikan na Miheličevi sliki Mrtvi kurent, kar je potrdila tudi s fotografijo, saj je bil France Mihelič tudi zagnan fotograf. Za darilo se je zahvalil direktor muzeja Aleš Arih.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Kulturni praznik ali praznik kulture
Beseda KULTURA je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjena: kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja (npr. raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; grška, rimska kultura). Duhovna kultura posega zlasti na področje miselnega, materialna pa na področje tehniškega ustvarjanja. Kultura (edninski samostalnik) je dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja (npr. financiranje kulture in znanosti; skrbeti za hitrejši razvoj kulture; dom kulture; ministrstvo za kulturo in šolstvo; razvoj filmske, glasbene kulture; ...).
Kultura, navadno s prilastkom, je lastnost človeka glede na obvladovanje, uporabljanja splošno veljavnih načel, norm, pravil vedenja in ravnanja (imeti zelo visoko kulturo, s takim vedenjem ne kažeš svoje kulture). Saj veste: lahko govorimo o splošni kulturi in razgledanosti, o pomanjkanju srčne kulture. S prilastkom pomeni kultura še lastnost človeka, ki obvladuje, uporablja delovna načela, pravila določenih delovnih področij, npr. visoka filmska, gledališka, pevska kultura; uprizoritev tega gledališkega dela zahteva visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbor odlikuje visoka pevska kultura, kultura trgovanja ni dovolj razvita, prizadevanja za
boljšo zdravstveno kulturo ...
V agrarnem smislu so kulturne rastline tiste, ki so gojene za prehrano in industrijski predelavo, v biologiji pomeni kultura umetno gojene mikrobe, celice ...
Beseda kultura je največkrat povezana z umetnostjo ter s pojmovanjem spodobnega, vedenjsko vrhunskega in vzornega. O kulturnem vedenju, oblačenju, govorjenju, sporočanju, pitju in prehranjevanju, sedenju in pozdravljanju, pogovarjanju, nagovarjanju, pisanju je slišati sleherni dan. In sleherni dan je slišati o NEKULTURNEM, ki se je s pretiranim potrošništvom razpaslo v vsakdanjost: od vrhov današnje družbe (nekulturno razpravljanje v parlamentu, lomljenje danih besed, zdraharstvo, klevetanje, sprenevedanje, zavajanje ... ) do vseh por družbe (kulturna vožnja, kulturni prevozi, kulturne ceste, kulturna postrežba, kultura medi-cincev, kultura tiska in medijev, kultura trgovcev, kultura uradnikov, policijska kultura in kultura uniform na sploh ...). Da ne govorim o kulturi države, ki mrcvari malega človeka! Ne morem mimo vzklika: Več kulture tam zgoraj, prosim, da bomo lahko mi, tu spodaj, bolj kulturno živeli!
In več bralne kulture bi si želela ob prazniku. Ker z branjem je laže premagovati kulturne stopničke. Ptuju, rodnemu mestu, biseru kulturne dediščine, pa želim veliko več splošnega kulturnega vedenja na vseh področjih.
Za to praznično, a skoraj malo-
kulturno knjigarnico sem izbrala še pesem, pomladansko Josipa Murna Aleksandrova.
POMLADANSKA SLUTNJA
Pomladanska slutnja k nam v deželo gre. Zdravo, Bog in sonce, gora in polje!
O vas vedo ptice, lahno žvrgole, noči vedo tople, sivi somrak ve.
O vas vedo bilke, v log devica spe, tam za logom, v polju vsa ko mak cvete!
Naj vam poezija polepša praznik.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
KOLNKISTA / prešernov večer
Prešern^^ ugled je nastal v oštariji
Ob slovenskem kulturnem prazniku Klub ptujskih študentov pripravlja nekoliko druga~en pogled na Franceta Prešerna, za ~igar poimenovanje že osnovnošolci samoumevno, stereotipno in na pamet nau~eno uporabljajo frazo "najve~ji slovenski pesnik". V Kolnkišti bomo v soboto, 8. februarja, od 22. ure z Janijem Kova~i~em spoznavali zabavnejšo in polnokrvnejšo plat ~loveka, ki ga je zgodovina deloma zaradi njegove dejanske literarne in domoljubne vloge, v veliki meri pa gotovo tudi zaradi potrebe po nacionalni ikoni in državnem simbolu pretvorila v mit.
Nekateri se morda še spomnite objave Prešernovih kvanta-ških v reviji Problemi v davnih bitniških letih. Tako hudo je bilo, da so reviji ukinili dotacije in urednike pozvali k odgovornosti. Številka pa je šla za med — bila je ne le razprodana, temveč dobesedno razgrabljena. Pri neštetih slovenskih omizjih pa se je že davno prej vžigala debata o Prešernovih vsakdanjih ali, kot so jih tudi imenovali, o fukaških. Marsikdo se je rad pohvalil z izvirno Prešernovo pesmijo, ki jo je po nekaj litrih goreče recitiral prisegajoč na Franceta — sina svoje domovine.
Obstaja celo precej virov, ki potrjujejo obstoj zasebne zbirke. Ta naj bi bila tako kot Poezije zbrana iz prevodov, priredb in originalnih pesmi. Mogoče so bile celo umetniške, kdo ve? Verjetneje je, da so bile kvan-taške in so Prešernu pomagale v veseli pivski družbi. Tudi če ni bilo tako, je narod prepričan, da je Prešernov ugled nastal v oštariji, kjer težave kot zvesti psi čakajo svoje gospodarje pred
durmi. Pa še na eno ne smemo pozabiti — vsaka dobra pesem ima svojo travestijo, ki živi med ljudmi. Pesmi, ki jih je uglasbil Jani Kovacic, druži veselje do duhovne in erotične telovadbe, pa naj gre za ženske, pijačo ali pa pri nas spregledane kocke in karte.
Verjetno nam je drugi obraz Prešerna toliko ljubši in zanimivejši prav zaradi strogih šolskih stikov, ki smo jih imeli s pesnikom, pa zaradi čudne odločitve kdove koga, da bomo kot kulturni praznik slavili datum njegove smrti. V Klubu ptujskih študentov so se odločili, da bodo pustili smrt pri miru in bodo raje proslavljali Prešernove ljubezenske podvige, pivske tovariše in seveda — pesmi. Tako bodo človeški plati velikana na čast gostili Janija Kovač-iča, pili vino in jedli fige. Tudi vas vljudno vabijo, da spoznate Prešerna, kot ga vidi ljudski duh. Če pa ima kdo še kakšno "Prešernovo" skrito doma, naj jo prinese.
Nina Milošič
MARIBOR / boris zohar v galeriji društva likovnih umetnikov
Kurenti - Žaharjeva stalnica
Ptujski slikar samouk Boris Žohar se mariborskemu kulturnemu ob~instvu tokrat prvi~ samostojno predstavlja v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), katerega ~lan je in s katerim zmeraj pogosteje sodeluje. Tako je lani skupinsko razstavljal v galeriji Luka Hrvatskog društva likovnih umjetnika Istre, nato v razstavnem salonu Rotovž Umetnostne galerije Maribor in kot jubilant DLUM v društveni galeriji.
V likovnem opusu Borisa Žoharja se neprenehoma prepleta krajinska oz. vedutna motivika podeželja in va{kih naselij Ptujskega polja ter mesta Ptuja s figuralno, etnografsko motiviko v okviru lokalno specifičnega kmetskega žanra. Že od vsega začetka pa upodablja tudi korante (četudi se motivsko in tematsko nekoliko navezuje na svojega mentorja Franceta Mi-heliča, pa je likovnoformalno izrazito samosvoj) in pustne {eme nasploh, seveda v okviru značilnega urbanega ali krajinskega okolja Ptujskega polja.
Slikarjev opus lahko v grobem razdelimo na tri osnovna ustvarjalna obdobja: sedemdeseta leta učinkujejo bolj realistično, osemdeseta ekspresivno (t.i. temna faza) in devetdeseta, vključno z najnovej{im obdobjem, nadrealistično. Koranti osemdesetih let so upodobljeni kot utrujeni ljudje, ki jim {ele magično oblačilo posreduje nadnaravne moči. Povsod so vidna znamenja smrti v obliki okostnjakov, vendar hkrati opazimo aluzije na ponovno oživljanje oz. vstajenje. Nasprotno pa so
Boris Žohar. Foto: Fl
koranti devetdesetih let dobro-du{na bitja, a z vnovičnimi aluzijami na kr{čansko izročilo vstajenja, ki se vztrajno prepleta s pogansko tradicijo ponovnega rojstva in obnavljanja. Značilen je tudi pojav marjetic, množičnih spremljevalk znanilcev pomladi.
Razstava je na ogled v Galeriji DLUM, Židovska 10, Maribor, do 15. februarja.
Fl
NEGOVA / osnovno šolo krasi spomenik dr. antona trstenjaka
Največjemu uiencu v spomin
Sobota, 25. januarja, je bila za majhno Negovo, ki se ponaša z znamenitim srednjeveškim gradom in Negovskim jezerom, velik dan, saj so v okviru 4. Trstenjakovih dnevov, ki jih vsako leto prirejata ob~ina in župnija Gornja Radgona, ter raziskovalnega projekta o življenju in delu dr. Antona Trstenjaka, ki je potekal na OŠ v Negovi, ob šoli odkrili spomenik dr. Antonu Trstenjaku. S tem so po~astili svojega najve~jega u~enca, ki je bil do odhoda na gimnazijo v Maribor šolar te šole. Spomenik je delo nekdanjega u~-enca negovske šole, Negov~ana, sedaj žive~ega v Ljubljani, Mirka Bratuše.
Pogled na spomenik dr. Antonu Trstenjaku ob odkritju pred OŠ v Negovi
Slovesnost ob odkritju spomenika, ki jo je v celoti pripravila osnovna {ola, je potekala v prostorih {olske telovadnice.
Odkritje spomenika so omogočili tevilni sponzorji, ki so podprli odločitev negovske ole, da postavi spominsko obeležje svojemu nekdanjemu učencu in
velikemu Slovencu, po katerem nosi {ola ime.
Naj povemo, da je bil dr. Anton Trstenjak častni občan več tedanjih občin na področju Pr-lekije, pa tudi občine Ptuj.
Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger
PTUJ / novo na kmetijski šoli
Lidiji Kokol naziv svetnice
Lidija Kokol, inž. agronomije, pou~uje živinorejo in prak-ti~ni pouk na Poklicni in tehniški kmetijski šoli na Ptuju že 25 let. Za svoje uspešno pedagoško delo je v decembru dobila strokovni naziv svetnice.
Lidija Kokol je mentorica učiteljem in učencem pri raziskovalnih nalogah v okviru Gibanja znanost mladini. Je recenzentka učbenikov Splo{na živinoreja, Osnova prehrane domačih živali ter Konjereja, sodeluje pa tudi pri pripravi predloga učnega načrta pri predmetu osnovne živinoreje, praktičnega pouka, kot tudi pri pripravi izpitnega kataloga ter sodeluje pri izvedbi zaključnega izpita v projektu poklicne mature.
Zelo uspe{na je tudi pri pripravi tematskih razstav, odprtih za javnost. Tako je pripravila predstavitev {ole na Kmetij-sko—živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je vsako
Lidija Kokol
leto na Ptuju, pripravila pa je tudi razstavo malih živali na Ptuju.
Fl
SLOVENSKA BISTRICA / AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Podelili Romihova priznanja
Zveza kulturnih društev občine Slovenska Bistrica in Kulturno društvo Slom{ek Slovenska Bistrica vabita na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 7. februarja, ob 19. uri v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici.
Ob tej priložnosti bo ZKD Slovenska Bistrica vročila javna priznanja Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture v občini Slovenska Bistrica. Podelili bodo dve plaketi Štefana Romiha z listino za življenjsko delo in pet priznanj. V kulturnem programu sodelujejo Gledališka skupina KD Slomšek in Natalija Šarman. Slavnostni govornik bo dr. Franci Pivec, predsednik ZKD Slovenije. (VT)
... PA BREZ ZAMERE
Kulturna diferenca
Osmofebruarski traktat
Med tistimi karakteristikami, ki naj bi človeško vrsto ločevale od drugih vrst, je med drugim tudi kultura. In med nami re~-eno, kultura se zdi ena najmočnejših lastnosti človeške vrste, ki nas delajo drugačne. Za pojem kulture pa se kaj kmalu pokaze, da se, tako kot veliko drugih pojmov, o čemer smo na tem mestu Ze govorili, tudi ta ob podrobnejši mentalni raziskavi pokaze kot sila izmuzljiv ter nedefiniran. Nekako sicer vsi približno vemo, kaj naj bi pod tem pojmovali, a vendar se znajdemo pred veliko zagato, kadar skušamo najti neko jasno mejo območja tega pojma, zamejiti področje kulture ali, bolj domače rečeno, reči nekaj takega kot, ja, to še spada po kulturo, to pa več ne, oziroma, rečeno še drugače, če poskušamo reči, aha, kultura in kulturno je do sem, od tu dalje pa ne več. A tako preciznih stvari glede same kulture ter njenih meja se verjetno ni potrebno spraševati in jim posvečati večino svojega raz-mišljujočega časa prav vsak posameznik, čisto dovolj je, da se nekako zavedate, da je kultura sila pomembna, hkrati pa se vam vsaj približno sanja, kaj naj bi to bilo in kaj naj bi v grobem obsegalo.
V smislu zgoraj povedanega pa se zdaj vprašajmo naslednje vprašanje: Ali smo Slovenci kulturen narod? Preden odgovorimo, moramo takoj navesti, da je to vprašanje zagotovo postavljeno mnogo preveč ohlapno ter vsekakor večplastno. Preprost odgovor z da ali ne, brez vsaj minimalne predhodne preučitve samega vprašanja, je pravzaprav nemogoč, če nam le količkaj gre za nek jasen odgovor. Vprašanje je namreč dvoplastno. Pri vprašanju, ali smo Slovenci kulturen narod, je treba najprej ločiti med biti kulturen in imeti neko kulturo. Ti dve stvari niti v sanjah nista isti. Še enaki ne. Če imaš neko kulturo, se pravi, če znotraj neke družbe obstaja kultura, to samo po sebi še ne pomeni, da je tista družba zato pa že tudi sama kulturna. No, v nekem ohlapnem smislu morda že, a da bi tukaj kar potegnili enačaj med obema stvarema, to pa nikakor ne. Imeti kulturo je precej ožji in tudi drugačen pojem, kot pa biti kulturen. Razlika izvira predvsem iz naslednjega ločevanja: kadar govorimo, da ima nek narod kulturo (v ožjem smislu), nas ne zanima toliko narod sam kot pa njegove stvaritve, manifestacije, ki jih lahko označimo za kulturne in ki nekako konstituirajo tisto, čemur bi lahko rekli narodova kultura. (sicer se pa ločevanje pokaže že na osnovni slovnični ravni, saj menda vsak vidi, da sta že besedni zvezi "kultura naroda" in "kulturni narod" različni ter da ne označujeta iste stvari). Kadar iščemo kulturo nekega naroda, iščemo torej primarno neke materialne izraze le-te.
Povsem drugačna stvar pa je, kadar nas zanima, ali je nek narod kulturen. Pravzaprav nas zanima, v kolikšni meri in koliko je nek narod kulturen. Tukaj se stvar sama, za razliko od prej omenjenega pojma kulture neke-
ga naroda, precej razširi in zaplete. Postane bolj kompleksna (s tem pa nočemo reči, da so stvari pri kulturi naroda popolnoma jasne in otročje lahke). Če so nas zgoraj bolj zanimali materialni izrazi kulture, pa nas sedaj zanima predvsem duhovna sfera, zanimajo nas ljudje, ne pa toliko njihove stvaritve, zanima nas posameznik, kakor tudi narod kot celota, njegov (posameznikov in narodov) karakter, širina njegovega duha, odnosi med posamezniki, njihova prepričanja, vrednote, spoštovanje sočloveka, pogled na svet, se pravi, svetovni nazor, predvsem pa, s humanističnega vidika, način, kako se te stvari odražajo v medsebojnih odnosih. Skratka, kadar govorimo o tem, ali je nek narod kulturen, nas zanima stanje duha pri nekem narodu in posameznikih, ki ga sestavljajo. Tukaj gre za pogled, ki se ne osredotoči zgolj na materialne izraze kulture, ampak jih preseže in hoče videti širšo podobo, ki vključuje, kot smo našteli zgoraj, po domače povedano, vse živo. Predvsem pa je njegova lastnost, da se osredotoči na vse tiste lastnosti posameznika, ki bi jih v najširšem smislu lahko (po)imenovali humanistične.
In če zdaj ponovimo vprašanje, zastavljeno zgoraj: Smo ali nismo Slovenci kulturen narod? Vsak koherenten odgovor na to vprašanje mora priti skozi optiko zgoraj tematizirane razlike. Najprej lahko ugotovimo, da vsekakor smo narod, ki ima svojo kulturo (spomnimo se, tukaj gre predvsem za materialne plati manifestacije te kulture). Imamo odlična gledališča, operne hiše, pesnike, pisatelje, igralce, glasbenike, skratka, ustvarjalce, imamo odlične muzeje, galerije, bogato kulturno dediščino in tako dalje. Konec koncev imamo tudi praznik kulture. S tega vidika tukaj ni debate. Slovenci imamo bogato in dragoceno kulturo. Nanjo smo lahko ponosni. A vendar, ob kulturnem prazniku je povsem na mestu vprašanje, kako se do te kulture obnašamo. Kakšen je naš odnos do nje? To pa nas pripelje do druge plati zgoraj postavljenega vprašanja, to je, ali smo tudi kulturen narod, ne pa samo narod, ki ima kulturo. To, dragi moji, pa je vprašanje, ki ga mora vsak posameznik najprej zastaviti sam sebi, preden lahko sodi o narodu kot celoti. Tudi vi. In odgovor nanj ne bi smel biti prepovršen ali prehiter, saj v veliki meri predpostavlja tisto, kar šele iščemo — kulturnega posameznika, osebo.
Zato, če se boste ob dnevu kulture udeležili kakega kulturnega dogodka, to še ne pomeni, da lahko na to vprašanje odgovorite pozitivno, saj vaša fizična prisotnost na kaki kulturni manifestaciji sama po sebi še ne govori prav ničesar o vas, o tem, ali ste kulturni ali ne. Biti kulturen namreč ni zgolj stvar osmega februarja, enega dneva, ampak je najprej in predvsem naravnanost ter širina duha skozi vse življenje.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
DOBRAVA / pevci bodo praznovali
V pripr^^ah na desetletnico
čas beži in aprila bodo pevci moškega pevskega zbora Dobrava, ki po novem deluje pod vodstvom Jožeta Barina Tu-rice, praznovali deset letnico svojega delovanja. Delujejo v okviru KUD Dobrava, kjer poleg pevske delujeta še dramska in športna sekcija, skupaj ima društvo, ki deluje od leta 1996 že 44 članov. Na nedavnem občnem zboru so se pohvali tudi s podmladkom, saj so sprejeli štiri nove člane, z domačim kruhom in različnimi poročili o delovanju društva.
Nekoliko so potožili o slabem obisku vaj, pa tudi na obenem zboru se jih je zbralo le 25. Med člani je tudi nekaj {tu-dentov in {tudij je zanje seveda na prvem mestu, včasih pa je za izostanek kriv tudi delovni čas. Leto{nje aktivnosti dru{tva bodo podrejene obletnici pevcev. V pripravah bo sodelovalo vse dru{tvo, najbolj pa bodo obremenjeni pevci, ki že sedaj snemajo zgo{~enko. Vsi po vrsti so priznali, da niso pričakovali, da bo snemanje tako naporno delo. Albin Žni-darič bo pripravil tudi bilten v katerem bo zajet material
o zboru od začetka delovanja. Gledali{ka skupina bo pripravila odlomke iz predstav minulih sezon, pri tem se bodo oprli na pomoč režiserja Mili-voja Zemljiča. Pred praznovanjem pa bodo pilili svoje znanje na intenzivnih vajah. Dru{tvo tudi finančno dobro deluje, lani so razpolagali skupno z več kot 700.000 SIT, od tega so 71% prejeli iz proračuna občine, ostalo pa so ustvarili sami s prihodki iz članarine, od nastopov in donacij.
Na dodatne zanimive možnosti za pridobitev finančnih sredstev jih je opozorili tudi Tomaž
Po uradnem delu so se vsi udeleženci spustili v sproščen klepet in debato o programu, ki jih čaka. Na sliki vodja območne izpostave JSKD Tomaž Bolcar in predsednika KUD Dobrava Ot-mar Šoštarič.
Bolcar iz ormoške izpostave JSDK, ponudil pa jim je tudi možnost predstavitve prireditev na internetu. Kmalu naj bi bila namreč vsa ljubiteljska kultura
v Sloveniji dostopna na enem internetnem naslovu in društva bodo lahko imela svojo domačo stran.
vki
Študijska središča programov visokega strokovnega izobraževanja odraslih na An-dragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi
Andragoški zavod Maribor — Ljudska univerza omogoča odraslim izredni študij treh različnih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki se sicer izvajajo v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Na ta način odraslim, ki se v času izrednega študija srečujejo tudi s številnimi drugimi obveznostmi, olajšamo pot do pridobitve visoke strokovne izobrazbe, saj lahko predavanja in izpite opravljajo v Mariboru.
15. januarja 2003 je izšel Razpis Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in samostojnih visokošolskih zavodov za vpis v študijskem letu 2003/2004. Razpis je objavljen tudi na svetovnem spletu na domačih straneh Univerze v Ljubljani (www.vpis.uni-lj.si) in Univerze v Mariboru (www.vpis.uni-mb.si).
Kratka predstavitev programov in informacija o vpisnem postopku
Na Andragoškem zavodu Maribor — Ljudski univerzi izvajamo v sodelovanju z Visoko upravno šolo iz Ljubljane (Univerza v Ljubljani) visoki strokovni program javna uprava. V program se lahko vpišejo tisti, ki so opravili zaključni izpit v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Prijavijo se na ta način, da izpolnijo obrazec Prva prijava za vpis v 1. letnik, ki ga kupijo v papirnicah ali knjigarnah. Prijavo pošljejo na Visokošolsko prijavno-informacijsko službo, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana, do 8. 3. 2003. Študentje programa javna uprava pridobijo znanja z upravnega, pravnega in ekonomskega področja, organiza-cijsko-informacijskega področja ter druga znanja in spretnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela na delovnih mestih v upravi, javnem in tudi zasebnem sektorju. 1zredni študij v Mariboru je organiziran tako, da se predavanja treh letnikov izvedejo v štirih letih. Predavanja so ob petkih popoldne in ob sobotah
dopoldne po pet šolskih ur. Študentje lahko v 3. letniku izberejo enega izmed naslednjih modulov: finan~no - dav~ni, upravno - pravni ali organizacijsko - informacijski modul. Po opravljenih izpitih in uspešnem zagovoru diplomske naloge si {tudent pridobi naziv diplomirani upravni organizator. Oseba za stike na Andrago{kem zavodu Maribor - Ljudski univerzi je Jelka Koren (tel.: (02) 234 11 11).
V sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja (Univerza v Mariboru) izvajamo na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi visoki strokovni program organizacija in menedžment. Kandidati, ki se želijo vpisati v 1. letnik v
za stike na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi je Stanislav Pitamic (tel.: 02 234 11 11).
Kot novost v študijskem letu 2003/3004 moramo vsekakor omeniti vpis v 1. letnik Visoke šole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. V program upravljanje in poslovanje se lahko vpi{ejo tisti, ki so opravili zaklju~ni izpit v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Prijavijo se na ta na~in, da izpolnijo obrazec Prva prijava za vpis v I. letnik, ki ga kupijo v papirnicah ali knjigarnah. Prijavo po{ljejo na Visoko{ol-sko prijavno-informacijsko službo, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana, do 8.3.2003.
Andragoški zavod Maribor
Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, telefon: 02/234-II-II, e-mail: info@azm-lu.si, www.azm-lu.si
šolskem letu 2003/2004, morajo oddati obrazec Prva prijava za vpis v 1. letnik na Visokošolsko prijavno-informacijsko službo, Univerza v Mariboru, p.p. 246, 2001 Maribor, do 8. 3. 2003. Diplomant programa obvladuje analiziranje delovnih procesov in posameznih del, tehnološke opremljenosti, oblikovanje manjših delovnih sistemov, ugotavljanje in opredeljevanje zahtevnosti dela ipd. Triletni program izvedemo v štirih študijskih letih. Študijski program je v 1. letniku enoten, v 2. letniku pa lahko študentje na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi izbirajo med dvema smerema: organizacija in menedžment delovnih procesov ali organizacija in menedžment kadrovskih in izobraževalnih procesov. Študent zaklju~i študij, ko opravi izpite iz vseh predpisanih predmetov in druge obveznosti ter uspešno zagovarja diplomsko delo. Pridobi si naziv diplomirani organizator menedžer. Oseba
Dodiplomski študijski program je trileten (6 semestrov) in se za-klju~i z diplomsko nalogo. Predmeti so razporejeni tako, da je v prvem in drugem letniku po 8 predmetov, v tretjem letniku pa 5 teoreti~nih predmetov in delovna praksa v obsegu 375 ur. Študentje si v programu pridobijo znanja, potrebna srednjemu nivoju vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave. Na osnovi interdisciplinarnega strokovnega znanja bodo usposobljeni za organiziranje, vodenje in upravljanje konkretnih nalog na svojem delovnem mestu.
Četrto možnost za pridobitev visoke strokovne izobrazbe nudimo diplomantom višjih šol (diploma višješolskega študija po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994), ki se lahko vpišejo v 3. letnik Visoke šole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. Andragoški zavod Maribor — Ljudska univerza namre~ že
tretje leto izvaja 3. letnik programa v Mariboru. Program 3. letnika je v prvi vrsti namenjen diplomantom sorodnih študijskih usmeritev (EF Ljubljana, VEKŠ/EPF Maribor, VUŠ Ljubljana, VŠOD/FOV Kranj), ki lahko na tak na~in nadgradijo višjo izobrazbo (po starem zakonu) z visoko strokovno izobrazbo in si tako pridobijo naziv diplomirani ekonomist. Diplomanti ostalih, manj sorodnih programov, pa bodo morali ob rednih študijskih obveznostih 3. letnika opraviti še dodatne izpite iz izbranih vsebin 1. in 2. letnika. Študentje si v programu pridobijo znanja, potrebna srednjemu nivoju vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave. Na osnovi interdisciplinarnega strokovnega znanja bodo usposobljeni za organiziranje, vodenje in upravljanje konkretnih nalog na svojem delovnem mestu. Obrazec Prijava za vpis na visokošolski zavod v študijskem letu 2003/2004 za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode pošljete do 8. marca 2004 na naslov samostojnega visokošolskega zavoda: Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Na Loko 2, 8000 Novo mesto. Oseba za stike na Andra-goškem zavodu Maribor — Ljudski univerzi je Jelka Koren (tel.: 02 234 11 11).
Na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi, Maistrova ulica 5, bo 22. februarja 2003 ob 10. uri informativni dan za izredne študente Visoke šole za upravljanje in poslovanje.
Za študente Visoke upravne šole Ljubljana in Fakultete za organizacijske vede iz Kranja bodo informativni dnevi organizirani na mati~nih šolah, za individualne informativne pogovore pa smo na voljo tudi na Andragoškem zavodu Maribor -Ljudski univerzi, Maistrova ul. 5, Maribor, tel. (02) 234-11-11.
Vljudno vabljeni.
OGLAS
PTUJ / zgodba nenavadne popotnice magali pavin
V s^veet s konjem in mulo
Ne mraz in ne sneg ne moreta zaustaviti 28-letne francoske popotnice Magali Pavin, ki je lanskega avgusta pričela prav posebno štiriletno popotovanje s svojim 11 let starim konjem Cyskom in 7-letno mulo Aramis. Zadnji januarski teden se je simpatična inženirka agronomije s svojima šti-rinožnima prijateljema za kratek čas ustavila na ranču Lea v Ptuju, si privoščila krajši počitek, nakrmila konja in mulo, ob tem pa uredila še formalnosti za prestop sloven-sko-madžarske meje.
Z Magali smo poklepetali tudi mi, a časa ni bilo veliko, saj se je že odpravljala novim dogodi-v{činam naproti.
"Rada potujem in rada imam konje, zato potujem s konjem," nam je zatrdila Magali, ki je v dobrem mescu dni popotovanja po Sloveniji osvojila kar nekaj slovenskih besed. Slovensko mejo je prestopila 21. decembra v Novi Gorici, nato pa obiskala Vipavo, Postojno, Cerknico, Novo mesto, Kr{ko in Ptuj. Novo leto je pričakala v Cerknici, kjer jo je obiskalo nekaj njenih francoskih prijateljev. Magali v teh zimskih dneh dnevno jaha okoli 5 ur in naredi od 15 do 25 kilometrov. Ustavlja se tam, kje je mogoče dobiti seno in vodo za konja, poleti pa sta za njene postanke dovolj le voda in trava.
Vztrajna in odločna Magali se je 3. avgusta lani na pot podala iz domače vasi Viviers pri Avignonu v Provansi. Čez tri tedne je prestopila italijansko mejo in po Italiji potovala kar
Magali Pavin ob postanku na Ptuju s svojim Cyskom. Foto: Majda Fridl
nekaj časa. V teh dneh je že nekje na Madžarskem, od tam pa je namenjena v Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan in Kirgizistan do meje s Kitajsko, nato pa po nekoliko severnejši poti domov v Provanso. Slovenija ji je bila všeč, prav tako kot ljudje, ki so ji radi priskočili na pomoč, nam je še povedala Magali, ki si medijske pozornosti sicer ne želi, a z novinarji, če le utegne, rada poklepeta.
Anemari Kekec
TRNOVSKA VAS / zlatoporo-čenca sušnik slavila
Po 50 letih znova DA
V družinskem krogu in s svojimi najbližjimi sta v soboto, 1. februarja, svoj da po 50 letih skupnega življenja ponovno izrekla Maks in Justina Sušnik iz Biša 39. Poročila sta se 22. januarja 1953 v Gradišču (danes Sv. Trojica v Slovenskih goricah).
Maks se je rodil 30. septembra 1931 v Bišu, Justina, rojena Kramberger, pa 19. septembra 1932 v sosednji Gočovi. Življenje sta posvetila obdelovanju domače zemlje in skrbi za sinova Maksa in Ivana, kasneje pa še za vnukinjo Suzano in vnuka Mitja. Na jesen življenja največ časa in ljubezni posvečata svoji družini ter skrbi in delu na kmetiji. Pravita pa tudi, da je lahko jesen življenja lepa in
prijetna, če živiš življenje z nekom, ki ga imaš rad.
Za srečen zakon sta zakonca znova stopila pred oltar farne cerkve svetega Bolfenka, kjer je mašo daroval župnik Jože Raj-nar, na sedežu občine Trnovska vas pa ju je ponovno združil župan občine Karl Vurcer.
Zlatoporočencema tudi naše čestitke!
Zmago Šalamun
OD TOD IN TAM
razmišljamo
Iglomati: da ali ne?
Droge so v današnji, sodobni družbi vse večji problem. Zlasti med mladimi, kjer so se raz{irile do neslutenih dimenzij. Ko sem {e sama obiskovala ptujsko gimnazijo, mi nihče ni nikoli ponudil kakšne opojne substance, čeprav sem v skritih pogovorih kdaj pa kdaj naletela tudi na to, da lahko za mastne denarce kupim kak{en joint, ki mi bo pomagal pri učenju. Da si bom snov lažje zapomnila, da se bom mnogo hitreje naučila. Vendar se nikoli nisem odločila, da bi to "sladko skrivnost" tudi resnično poskusila. Pa tudi cena enega zavitka je bila vrtoglavo visoka za takratne čase. Tako nekako za cel mesec mojih malic je znašala.
Ko sem odšla študirat v Ljubljano, ki je bila takrat seveda meka v primerjavi z na{im malim Ptujem, sem kaj kmalu ugotovila, da se o tak{nih in dru-ga~nih drogah govori na glas, odkrito, v družbi in da jo lahko dobiš na vsakem koraku. Niti prositi ni treba zanjo, praktično se ponuja kar sama. Prvi tovrstni šok sem doživela, ko je nekdo potrkal na vrata našega študentskega apartmaja. Odprla sem, pred vrati pa je stal prikupen mladenič — imel jih je kakšnih dvajset ali kako leto čez, urejen in prav nič ni izgledal kakorkoli zanemarjen ali kako drugače nasilen. Prijazno me je povprašal, ali potrebujem kaj trave, morebiti kakšne tabletke ekstazija ali kaj drugega, češ da če imam kakšne posebne želje, ni nobenega problema, da vse "zrihta". In zatem je še vprašal, ali je doma še kakšna moja cimra, ali bi morda ona kaj vzela. Za trenutek sem onemela, ker je bil fant tako odkrit, ker mu ni bilo prav nič nerodno, kaj prodaja, in ker je bil brez vsakršnih zadržkov. Nekako sem iz sebe uspela spraviti tisti "Ne, hvala" in da ni nobene izmed treh preostalih cimer doma, da so vse tri na faksu. Fant je rekel: "Ni problema, pa kdaj drugič; se oglasim še kdaj
proti večeru, ko boste vse noter, pa lepo mi bodi!"
To je bila moja prva, nekoliko bolj odkrita "izkušnja" z drogo. Sčasoma v nadaljnjih letih študija so bili obiski v našem študentskem domu redni, tedenski. Očitno so prodajalci imeli tudi svoje odjemalce.
Zaradi vse večje dostopnosti in odprtosti sodobne družbe je droge mogoče danes dobiti na vsakem koraku. Najbolj zastrašujoče je, da je vse več uživalcev opojnih substanc med osnovnošolci, med učenci sedmega in osmega razreda. In tu se je potrebno vprašati, kdo so tisti, ki jim drogo prodajajo in uničujejo mlada življenja in kako je sploh možno, da je drogo mogoče kupiti na osnovnošolskih straniščih. V eni izmed revij sem zasledila, da se je tudi tabletka ekstazija "pocenila" - no, govorim predvsem v primerjavi z mojimi najstniškimi leti, ko je bilo zanjo potrebno odšteti 5.000, 6.000 tolarjev. Danes dobiš tabletko praviloma že za tisoč tolarjev. In kaj dobi šolar, realno gledano, za tisoč tolarjev? Dve malici. Pa še dalje padajo cene teh "čudežnih" tabletk. Če jih kupiš deset, stane ena že sto tolarjev manj, če pa jih kupiš dvajset, je cena še nižja.
PREJELI SMO
Zahteva za plebiscit o vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo
Državljani Slovenije so se 23. decembra leta 1990 na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodlo~be na splo{nem ljudskem referendumu (plebiscitu) odločili, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Za izvedbo plebiscita je bil sprejet poseben zakon, ki je določil, da na plebiscitu glasovalni upravičenci z "da" ali "ne" odgo'vorijo na vpra{anje: "Ali naj Republika Slo-venija postane samostojna in neodvisna država?' Zakon je prav tako določil, da bo odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, sprejeta, če se bo zanjo izrekla večina vseh glaso-valnih upravičencev.
Danes, po dvanajstih letih, vladne stranke državljanom ponujajo možnost, da na poizvedovalnem referendumu povedo svoje mnenje, ali bi želeli ohraniti samostojno in neodvisno državo, ali pa bi jo raje ukinili. Pridružitev Slo-venije Evropski zvezi namreč pomeni izgubo samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti Republike Slo-venije. Tokrat naj o tem usodnem vpra{anju na predlog vladnih strank državljani ne bi odločili na splo{nem ljudskem referendumu (plebiscitu), temveč naj bi na neobvezujočem referendumu povedali le svoje mnenje. Pri tem bi {tela le večina opredeljenih, torej tistih, ki bi se referenduma tudi dejansko udeležili. Teoretično bi lahko o usodi samostojne in suverene države Slovenije svoje mnenje izrazil le en volilec, ki bi se udeležil referenduma.
Tak{en predlog je v celoti in popolnoma nesprejemljiv, je v nasprotju z doseženimi demokratičnimi standardi evropskih držav, je pod vsa-kr{no civilizacijsko ravnijo in v nasprotju z izpričano zgodovinsko težnjo Slovencev po lastni državi.
Zato pozivamo, da odgovorni ravnajo razumno, državotvorno, modro, demokratično in odgovorno. Kakr{enkoli rezultat poizvedovalnega referenduma, na katerem bi o usodi samostojne in neodvisne države Slovenije svoje mnenje izrazili le tisti, ki bi se ga udeležili, ne bi pa o tem odločila večina državljanov Slovenije, presoje Zgodovine ne bo vzdržal.
O morebitni ponovni izgubi suverenosti lahko in mora odločiti le večina vseh državljanov Slovenije na plebiscitu. Zato zahtevamo, da Državni zbor sprejme poseben zakon o plebiscitu o prenehanju samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in njeni vključitvi v Evropsko zvezo.
Predlog osnutka zakona prilagamo, poslance parlamentarnih strank pa pozivamo, da ga vložijo v proceduro v Državnem zboru.
za Gibanje 23. december: Borut Korun, dr. stom., predsednik
Tako tudi droga ni več statusni simbol, ampak vedno bolj dosegljiva vsem in vsakomur. Res je, da najverjetneje prinaša v življenja mladih neko novo, še nepoznano zadovoljstvo, z njeno pomočjo postanejo - tako so prepričani - bolj IN, ne zavedajo pa se, kam jih droga pelje. Premno-gokrat mladi z njeno pomočjo izražajo svojo moč, premoč, počutijo se, da lahko zmorejo vse, da ni ovire, ki je ne bi mogli premagati. In če je jim je droga vsesplošno dosegljiva že v osnovni šoli, se lahko vprašamo, kakšen bo tak otrok, ko bo prestopil prag fakultete.
Droga je danes po mojem mnenju preveč "dostopna", dobiš jo lahko praktično že na vsakem vogalu in to za smešno nizko ceno. Preganjalcev kot da ni nikjer. Zdi se, kot da je postala nekako že del vsakdanjika, kot so to pri mladih cigarete in alkohol. In ker ni zategovanja države, družbe, niti staršev, se stvari samo še poglabljajo. Čeprav mladi še predobro znajo razmišljati z lastno glavo, jih družba vse prevečkrat potegne za sabo, v brezno pozabe in potlačitev problemov. Šolske obveznosti, ki jim je vedno teže slediti, so iz leta v leto večje, pritisk na mlade ravno tako. In samo korak od tu pa do opojnih substanc je potreben, in že se znajdejo v začaranem krogu. Starši so prvi, ki lahko pomagajo svojemu otroku, s tem da ga opazujejo in se z njim pogovorijo o morebitnih problemih, na drugem mestu je šola, ki mora biti represivni aparat. In potem še sposobnost vsakega posameznika, da bo znal in zmogel reči ne.
Prejšnji teden so v Ljubljani, ki je kajpada kot prestolnica zelo napredna, na dveh upravnih stavbah namestili prva igloma-ta v Sloveniji. Osebno se mi ta "gesta" zdi katastrofalna in ne pomeni nič drugega kot pod-
piranje uživalcev drog. Namestitev iglomatov je podprla celo mestna občina Ljubljana, potem ko po več neuspešnih poskusih niso pridobili dovoljenja za namestitev iglomatov v središču mesta — svoje pročelje so jim odtegnile celo organizacije, kot so Inštitut za varovanje zdravja, Lekarne Ljubljana in Slovenske železnice. Aids fundacija Robert, ki je pobudnica projekta, pa je zatrdila, da je namen iglo-matov predvsem in v prvi vrsti povečati dostopnost do čistega pribora in zmanjšati tveganje okužb z virusi aidsa in hepatitisa. Z uporabo že uporabljenega pribora se poveča nevarnost prenosa teh virusov in širjenja epidemije. Zanimivo je še to, da sta iglomata prva v vzhodnem in srednjem delu Evrope. No, vsaj pri nečem smo Slovenci prvi...
Škatlice, v katerih sta po dve igli, alkoholni vati in zavitka askorbinske kisline, bodo polnili delavci Stigme v Ljubljani. Ker je projekt zaenkrat samo še poskusen, v omenjeni fundaciji še niso predvideli namestitve posebnih zbiralnikov za že uporabljene igle, saj predvidevajo, da jih bodo uživalci vrnili v njihove prostore. Optimisti pač. Ko se nekdo zafiksa in mu je kratko malo lepo, niti pomisli ne na iglo, ki mu je omogočila užitek, in tako jih otroci najdejo na šolskih igriščih in celo v vr-teških peskovnikih.
Več kot zanimivo je tudi to, da so se na tiskovni konferenci "pohvalili", da so v lanskem letu izdali na fundaciji rekordno število igel, kar za 45 % več kot leta 2001. In iglomati naj bi zmanjšali število uživalcev drog?! V pripravi imajo tudi izvedbo projekta varne sobe za iniciranje. Skratka "pomoči" bo več kot dovolj. In očitno tudi denarja za uživalce drog!
Bronja Habjani~
DESENCI / gasilci izvolili novega predsednika
Priznanja zaslužnim
V soboto, 25. januarja, so se na 74. rednem občnem zboru zbrali člani in članice PGD Desenci. Po poročilih o lanskem delu društva so izvolili novo vodstvo.
Dobitniki priznanj
Novi predsednik društva je postal Jožef Korošec, podpredsednik dosedanji predsednik Anton Žampa, poveljnik pa Branko Horvat. Izvolili pa so tudi 11-č-lanski upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in poveljstvo. Letos nameravajo zraven gasilskih aktivnosti dokončati garažo in garderobo, obstoječo dvorano nameravajo povečati za 100 kvadratnih metrov ter urediti sanitarije in kuhinjo. Vse pa je odvisno od finančnih sredstev. Planirajo pa tudi zamenjavo avtocisterne.
Ob koncu so zaslužnim članom podelili priznanja. Priznanje GZ Destrnik III. stopnje so prejeli Stanko Petek, Marija Zelenik in Zvonko Žampa, priznanje GZ Destrnik II. stopnje Branko Horvat, za 10 let uspešnega dela je priznanje prejela Majda Kramberger, za 20 let Lidija Zelenik, Albin Horvat, Zvonko Horvat in Jože Pože-gar, za donatorstvo Janez Zelenik, veliko plaketo za 12-letno predsedovanje društvu pa je prejel dosedanji predsednik društva Anton Žampa.
Zmago [alamun
KICAR / 90 let antona horvata
i svojega ilana
Antona Horvata v Kicarju 26 so ob njegovi 90. obletnici rojstva obiskali predstavniki Društva upokojencev Rogoz-nica. V imenu 506 članov društva so mu izročili šopek, priložnostno darilo, izrekli čestitke, še posebej pa zahvalo za njegove zasluge pri razvoju krajevne skupnosti Rogoznica in vasi Kicarja.
Janko Mlakar, Anton Horvat, Foto: Langerholc
Anton je hkrati praznoval 30. obletnico članstva v Društvu upokojencev Rogoznica, v katerem je bil tudi vzoren odbornik in vesten predsednik nadzornega odbora. V zadnji številki Tednika je njegovo življensko pot lepo opisal novinar Martin
Feliks Bagar in Stanko Menoni.
Ozmec, rogozniški upokojenci pa mu iskreno iz srca voščimo: "Tone, še na mnoga srečna leta, želimo, da tako kot doslej tudi v prihodnje vesel in nasmejan prihajaš na naša druženja!"
Feliks Bagar
PTUJ / bogdan samobor -sedemdesetletnik
@ivljenje, posvečeno zemljemerstvu
V začetku tega leta je okrogli življenjski jubilej slavil Ptujč-an Bogdan Samobor, ki ga poznamo kot dolgoletnega vodjo ptujskega katastrskega urada. Zmotili smo ga pri reševanju križank na njegovem domu na Ptuju, kljub temu pa je bil pripravljen na klepet o svoji prehojeni poti.
Rojeni Prepoljčan se je s Ptujem srečal kot gimnazijec, po končanem študiju geodezije pa je vso svojo delovno kariero posvetil temu poslu na ptujskem katastrskem uradu, ki je v svoji zgodovini kar precej menjaval nazive - od katastrskega urada do uprave, pa še več nazivov je bilo. Za študij geodezije se je odločil, ker je imel rad matematiko, tudi natančen je bil pri svojem delu, kar je za tak poklic zelo pomembno.
O slovenskem katastru ima Bogdan zelo dobro mnenje, saj pravi, da je to eden najstarejših evidenc v Evropi. Država Av-stro-Ogrska je v devetnajstem stoletju zelo natančno izmerila ozemlje celotne države (najbolj za potrebe izmere davkov). Kljub instrumentariju, ki so ga takratni strokovnjaki imeli na voljo, se izmere odlikujejo z natančnostjo.
Geometri so pri delu morali biti zelo natančni, saj kot se spominja Bogdan Samobor, v začetku niso imeli na voljo kaj dosti opreme, pri izračunih so si pomagali z logaritmičnimi tablicami, sicer so pa vse računali peš. Je pa v svoji službeni karieri dočakal tudi elektronske instrumente. Danes računalniška oprema omogoča geometrom, da sorazmerno zelo hitro pridejo do rezultatov in tudi kataster se lahko ažurneje ureja, kljub temu pa je ažurnost katastrskih podatkov problematična tudi danes, kot je vedno bila.
Bogdan Samobor. Foto: Fl
Po vojni so imeli geometri zelo veliko dela, saj je bilo potrebno izpeljati veliko agrarnih operacij, od agrarne reforme, zemljiškega sklada do uveljavljanja davkov, zato je bila služba velikokrat v velikih zaostankih.
Bogdan je že dvanajst let v pokoju, razvoj stroke pa še kar spremlja, tudi svoje kolege na geodetski upravi kdaj pa kdaj obišče, kakšno strokovno pa rečeta tudi s sinom Vilijem, ki se tudi poklicno ukvarja s tem poslom.
Bogdan ima kar nekaj konjičkov: rad snema z videokamero, kar nekaj časa presedi ob računalniku, z ženo potujeta na krajša potovanja, redno pa se udeležujeta gledaliških predstav, posebej takrat, ko nastopa Igor, njun sin, igralec SNG Drama v Ljubljani.
Ob slovesu smo Bogdanu Samoboru zaželeli še veliko pestrih in zdravih let.
Franc La~en
OGLAS

ERA
Čokoladni desert
Happy Momenfs, 230g
Keksi Leibniz ZOO
Mlečna sladkorna tablica
100 g
Mlečna sladkorna tablica
z lešniki ali arašidi 100 g
Rastlinsko olje Friola
2 I pvc	^

Marelična marmelada UWE
za peko in krofe 700 g
klasik, supérin
ekstra izvëdbo.
Ponudbo smo ob&gatili s svežim mesom
PRODAJALNE ERA PETLJA
FE PETOVIA, Ob Drov! 3o, Plu], ( 7S8 00 23]
FE SOUD, Mezgovi!, Dornovo, ( 735 48 31)
FE HIPER CEN1ER Induslriisko ulka 7, Unait, ( m 03 01)
i.'
TEDNÊKOVE AKCIJE, REPORTAŽE
TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik
Jožef Rajner - duhovnik v cerkvi sv. Bolfenka
V Tednikov! akciji, v kateri iščemo najbolj priljubljenega duhovnika, se po~asi približujemo koncu. Predstavili smo že lepo število duhovnikov - tiste, ki so se uvrstili najvišje na naši lestvici. Ne čakajte z glasovanjem, da vašega duhovnika najprej predstavimo, pač pa glasujte za njega sedaj, saj se drugače ne bo uvrstil na visoko mesto.
Jožef Rajner je duhovnik, ki službuje v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi. Svoj poklic opravlja že od leta 1987 naprej, in kot pravi, je zelo zadovoljen, da se je odločil zanj. Kot eno najzanimivejših stvari, ki so se mu zgodile v času službovanja, izpostavlja srečanje s papežem. Sv. očeta opisuje kot enkratno in nepozabno osebnost.
Katerega leta ste postali duhovnik?
"Duhovnik sem postal leta 1987, novo mašo pa sem imel petega julija istega leta."
Kaj ste si izbrali za novoma-šno geslo?
"Izbral sem si besede iz pis-
ma Apostola Pavla: 'Vse premorem v njem, ki mi daje moč!' Ta napis je tudi na novomašni podobici. Zdi sem enkratno geslo in v trenutkih krize se vedno spomnim nanj. V teh besedah zmeraj najdem tolažbo."
Ali vera vpliva na vaš odnos do ljudi?
"Sem zagovornik svobodnega odločanja in mislim, da takšne stvari ne bi smele vplivati na obnašanje do ljudi. Vzgojen sem bil v veri, da moraš vsakogar pozdraviti, če ga poznaš ali ne. In zato sem do vseh ljudi enak. Ne delam razlik zaradi vere. Pomembno mi je le, kakšen značaj ima človek, druge stvari zame nimajo velike pomembnosti."
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20.člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 09.01.2003, {tipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV TER BREZOBRESTNO KREDITIRANJE
za poslovno leto 2003
1.	[tipendije so namenjene za sofinanciranje:
-	podiplomskega {tudija (specializacija, magisterij, doktorat)
-	projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, {port ...)
2.	Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z obmo~ja Prlekije, Slovenskih Goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, ~e je osnovni namen projekta tak{en, da bo doprinesel k vsesplo{nemu razvoju Pr-lekije, Slovenskih Goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
-	prošnjo (obrazložitev, stroškovnik, višina zaprošenih sredstev)
-	kratek življenjepis
-	program študija ali projekta
-	dokazila in reference o dosedanjih študijskih in projektnih dejavnostih
Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpov-pre~nimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo ve~jo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
5.	Prijavo za razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 31.03. 2003 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2003).
6.	Prepozno prispele in nepopolne pro{nje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2003, bodo o izboru pisno obve{~eni najkasneje do 01.06.2003.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2003.
mji/iujupiLU
^VSAK DELAVNIK OD 5. do 9. ure: Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko!
Četrtek, 6. februarja ob 18. uri: Rajžamo iz kraja v kraj: Radenci (Anemari Kekec in Peter Kukovec]; Petek, 7. februarja od 0.00 do 5.00: Skupni noCni program iz studia radia Ptuj (Vinska kraljica); od 20. do 24. ure: Peta noč z gostjo Sanjo Doležal; Sobota, 8. februarja od 0.00 do 5.00: SNOP iz studia radia Ptuj; od 20. do 23. ure: SOBOTNI BUM: Glasba, šport in zanimivosti
(Janko Bezjak in David Breznik]; Torek, 11. februarja ob 18. uri: Pomoč sočloveku
(IVIarija Slodnjak]; Sreda, 12. februarja ob 18. uri: Vrtičkarije (IVliša Pušenjak in Tatjana IVlohorko).
NOV INTERNETNI PORTAL: www.radio-tednik.si
Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666!
Mislite, da ljudje zaupajo duhovnikom?
"Ljudje sicer zaupajo duhovnikom, vendar pa opažam, da kar se ti~e že same spovedi, se ne odprejo povsem. Zelo malo je mladih, ki prihajajo k spovedi. Vendar pa menim, da bo vedno ve~ ljudi iskalo pomo~ pri duhovnikih, psihiatrih in psihologih. To je namre~ neizbežno, glede na to, da se število stresnih situacij v sodobnosti le po-ve~uje."
Kaj bi označili kot najbolj zanimivo stvar, ki ste jo doživeli v času svojega služenja?
"Veliko je zanimivih stvari, ki so se mi v tem poklicu zgodile. Ena izmed pomembnejših pa je zagotovo sre~anje s papežem. Zraven tega, da sem ga videl dva krat, ko je bil na obisku
v Sloveniji, sem ga obiskal tudi v Vatikanu. To je bilo leta 1997, in sicer na povabilo bivšega sošolca g. Štupnikarja. In takrat sem se tudi osebno spoznal z njim."
Kako bi opisali to doživetje?
"Mislim, da je to nepozaben dogodek. Z besedami je težko opisati, kaj vse ~lovek doživi ob takem ~loveku. To je pa~ eden tistih trenutkov v življenju, ki jih nikoli ne pozabiš. In to sre~-anje je name imelo resni~no velik vpliv."
Kakšen človek se vam je zdel?
"Zdel se mi enkraten ~lovek. Že iz stiska njegove roke za~utiš toplino in ljubezen, ki ju nosi v sebi. Rekel bi, da je zagotovo verska, moralna ter tudi politi~-
TËDM-ovdÉofnikzimeM/iOS
NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME
(trenutni vrstni red):
1.	Janez Maučec, Sv. IVIarko, Marl<ovci
2.	Marijan Fesel, Sv. Martin, Hajdina
3.	Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Lesl<ovec
4.	Janko Frangež, Sv. Miklavž, Majšperk
5.	Ennil Križan, Sv. Vid, Videm pri Ptuju
6.	Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v Halozah
7.	Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava
8.	Slavko Štefko, Sv. Marija, Polenšak
9.	Jožef Rajner, Sv. Bolfenk, Trnovska vas klO. Karel Pavlic, Lovrenc na Dravskem polju
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radlo-Tednik d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnišča:_
Ime in priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kupon velja do 12.2.2003
na svetovna avtoriteta. In mislim, da je res človek, ki je vre-
den svojega prestola."
Dženana Becirovic
ZANIMIVOSTI / obisk radio - tednika ptuj
Spoznali smo ptujsko radijsko in ~asopisno hi{o
Smo vrtec Tulipan nasproti Radio - Tednika Ptuj. Ko se otroci igrajo na igrišču, videvajo ljudi, ki prihajajo in odhajajo v to pomembno zgradbo. Večkrat se sprašujejo, kako je v njej, kaj imajo tam zanimivega. V četrtek, 23. januarja, se nam je nasmehnila sreča, saj smo bili povabljeni vanjo.
Najprej so si jo ogledali malčki iz našega vrtca, nato sredinč-ki, nazadnje pa mi, mali šolarji. Nestrpno smo se oblačili in opazovali skozi okno, kdaj se bodo sredinčki prikazali pri vratih. Ko smo jih zagledali, smo se hitro pripravili za vstop. Na hodniku smo zagledali veliko puščico, ki je kazala po stopnicah navzdol v studio. Šli smo za njo. Prišli smo v prostor, kjer je bila velika mešalna miza z mikrofoni. Ob njej so stale police, na kateri je bilo dosti zgoščenk. Vprašali smo gospoda, ki je sedaj za mešalno mizo, kaj je njegovo delo. Rekel je, da je tonski
tednik in da vrti glasbo, tudi takšno, ki si jo kdo zaželi po telefonu. V sosednji sobi je bil velik računalnik z mikrofonom, pri katerem je sedel napovedovalec. Skozi okno smo ga opazovali, kako je bral novice, reklamna sporočila in obvestila. Ko je končal, smo si sobo lahko tudi pogledali.
Zraven teh sob je bil še majhen studio, ki je namenjen montaži raznih prispevkov. Tukaj so posneli tiste otroke, ki so želeli kaj povedati ali zapeti, ostali pa smo jih opazovali, kako so govorili v mikrofon. Ko so se po-
Tudi mi smo govorili v mikrofon
V studiu smo spoznali voditelja Petra Kirica. Foto: Majda Fridl
slušali na posnetku, so bili zelo navdušeni. Ostali otroci so se otresli strahu in so se nato želeli vsi posneti.
Po ogledu radijskih prostorov, so nas povabili v prvo nadstropje, kjer pripravljajo novinarji časopis Tednik. Spoznali smo gospoda urednika in novinarje, ki pripravljajo članke in jih vnašajo v računalnik. Otroci so v računalnik lahko vtipkali svoje ime, nato so nam ta imena tudi stiskali na liste, ki smo jih odnesli s sabo v vrtec.
V zadnji sobi, ki smo si jo ogledali, so bili veliki črni računalniki. Pri enem je sedel tehnični urednik, ki je pripravljal časopis Tednik, na drugem pa smo videli, kako bo izgledal novi Ptujčan. Povedali so nam, da časopis tukaj oblikujejo, nato
pa ga po elektronski pošti pošljejo v ljubljansko tiskarno, kjer ga natisnejo. V četrtek zjutraj ga pripeljejo na Ptuj in ga razdelijo naročnikom, dostavijo v trgovine, trafike in kioske, kjer ga kupijo občani.
S prijetnimi občutki smo odšli iz Tednika in obljubili, da še pridemo. Dogovorili smo se tudi, da bomo naslikali ter napisali, kje smo videli in doživeli, in da nam bodo napisano objavili v Tedniku. Na tak način bomo spoznali, kako članki pridejo v časopis.
Hvala vsem, ki so nas na Radio - Tedniku prijazno sprejeli in si vzeli čas, da so nam predstavili svoje delo. Vzgojiteljica Ivanka Stiberc in pomočnica Tamara K. Peklar
ZANIMIVOSTI
»Kaj je tvoj očka?« je neznanec vprašal dečka.
"Vegetarijanec."
"Nisem mislil na to. Kaj tvoj o~ka dela?"
"Prodaja sadje in zelenjavo."
D'va dečka se pogovarjata:
"Sprašujem se, kako so lahko ljudje v srednjem veku živeli brez telefona, televizije, avta, radia
"Saj ravno zato so vsi pomrli!' odgovori drugi.
"Alkohol je med drugim tudi dober odstranjevalec ..." je začel z razlago profesor, ko ga je Miha prekinil sredi besede:
"Problemov v življenju, nesrečne ljubezni itd...!"
"Kupil sem Kenwood nalepko za svoj avto!" se je pohvalil policist kolegu.
"In kaj piše na njej?'
"Kaj misliš, bi bil France Prešeren slaven, če bi živel še danes?" vpraša profesorica slovenščine Bogdana.
"Seveda, saj bi bil daleč najstarejši Slovenec!"
"Dandanes je res težko z otroki; kaj vse si želijo za rojstni dan!"
"Prav imaš, prijatelj, otroške želje je čedalje težje izpolnjevati. Moj najstarejši si je zaželel nič manj kot športni kabriolet, hči mobilni satelitski telefon, najmlajši pa živega krokodila!"
"To ni nič! Moj triletni sin si je zaželel bratca istih let, katerega oče bi bil slaščičar!"
Novakovi imajo obisk. V dnevni sobi so sedeli ob kavici, ko je skozi vrata pokukal mali Jure in rekel:
"Mami! V kopalnici so samo čiste brisače! Ali lahko eno uporabim?"
"Petrček, katero hrano imaš najraje?" je malega prvošolca vprašala mamina prijateljica.
"Pasulj! Po pasulju vedno zbo-lim in mi potem nekaj dni ni potrebno iti v šolo!"
"Zdaj se mi je pa delo prav za-gnusilo! Tega ne bom več delal!" pravi zidar svojemu kolegu.
"Kaj se je pa zgodilo?"
"Kar poglej. V malti je las!"
"Blaž, štorklja ti je prinesla sestrico!" je ponosno dejal očka svojemu sinu.
"Super! Potem bomo pa trije otroci!"
"Kako trije?" se začudi očka.
"Ja, jaz, sestrica, ki jo je prinesla štorklja, in otrok, ki ga bo rodila mamica!"
Mladi dopisniki
MLADIKA NA SNEGU
Obilica snega na šolskem dvorišču OS Mladika Ptuj je zvabila mladež na sneg. Majhna šolska griča, zasnežena igrišča, sončni žarki, razposajeni učenci so nas napolnili s pozitivno energijo in željo zdivjati se. Staknili smo glave, združili ideje in šli prijetnemu dopol-
lajal sem in stekel med drevesa. Spet sem se počutil zavrženega in osamljenega ter se odločil, da počakam do jutra.
Zjutraj, ko sem se zbudil, sem si pomajal solzne oči. Odpravil sem se na pot v upanju, da bom dobil kaj za pod zob in da pridem iz gozda. Pritekel sem na jaso, obstal pred hišo in glas-
dnevu naproti. 138 učencev 2. in 3. razreda osemletke ter 2. razreda devetletke je z desetimi spremljevalci v različnih igrah uživalo snežne radosti.
OŠ Mladika
MENE, DONIJA, SO ZAVRGLI
Ime mi je Doni. Sem majhen rjav psiček z belimi lisami na hrbtu. Rodil sem se v pasji uti na kmetiji pri Kovačevih. Ime mi je izbrala mama psička, ki ji je bilo ime Pikica, tudi njo so zavrgli.
Nekega dne me je gospodar vrgel skozi okno svojega avtomobila. Na srečo sem pristal v travi, zato se nisem poškodoval. Ker sem hodil naokrog, sem vedno dobil nekaj hrane. Večkrat pa sem tudi zašel. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko sem se izgubil v gozdu in nisem znal poti naprej.
Bilo je veliko dreves, zato nisem vedel, kam bi se obrnil. Ker se je bližala noč, sem se odločil, da grem po tej poti naprej. Upal sem, da bom prišel iz gozda, toda zagledal sem lovca s puško v roki. Zagledal me je in prvič ustrelil proti meni. Za-
no zalajal. Skočil sem tako visoko, da sem odprl vrata. Počakal sem, da kdo pride iz hiše. Skozi vrata je stopil velik možak z gosto brado, ki ni maral živali. Videl je, da sem lačen in žalosten, vendar se me ni usmilil. S tru-ščem je zaprl vrata, jaz pa sem prestrašen zbežal v gozd.
V daljavi sem zaslišal lajanje. Takoj sem stekel proti, saj me je zanimalo, kdo laja. Že od daleč sem prepoznal svojo mamo in vesel stekel proti njej. Stisnila me je v topel objem. Odpravila sva se po svetu, prispela do hiše, v kateri so vsi imeli radi živali. Vzeli so naju k sebi in naju dobro nahranili.
Aljaž Čuš, 4. a,
OŠ Dornava
PRIJATELJSTVO
Temo tega spisa smo lahko izbrali sami, zato je večina mojih sošolcev izbrala temo "počitnice". Jaz sem izbrala "prijateljstvo", saj so počitnice že preteklost, prijateljstvo pa se nadaljuje še naprej in je z vsakim dnem večje.
Zame je prijateljstvo pojem, za katerega je potrebna strpnost in potrpežljivost, predvsem pa zaupanje. Saj le z zaupanjem
lahko raste in se nadaljuje iz dneva v dan. Pravi prijatelj je tisti, ki mu lahko zaupaš in se z njim pogovarjaš. Posoja ti zvezke, kadar te ni v šoli in te povabi na svoj rojstni dan. Pravi prijatelj ti zaupa tudi svoje napake - ne govori brez dlake na jeziku, ampak ti jih zaupa tako, da to ne boli. Vedno te razume, ti pomaga in se s tabo igra. Pravi prijatelj se vedno drži pregovora, da prijatelja najdeš v težavah, zato ti stoji ob strani tudi, kadar "te kaj teži".
Največ časa preživim v šoli, kjer mi družbo dela moja najboljša prijateljica Ana, ki je kakor večina mojih prijateljic tudi moja sošolka in sovrstnica. Ker pa za prijateljstvo omejitev še zdaleč ni starost, je moja zelo dobra prijateljica tudi moja babica, ki jo obiščem, kadar le morem. Z veseljem mi deli nasvete in pripoveduje življenjske zgodbe, s katerimi je pridobila marsikatero zanimivo izkušnjo.
Zame je prijatelj oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.
Kaja Jakoli~, 5. b,
O[ Ljudski vrt, Ptuj
OTROCI NA SNEGU
Bil je lep zimski dan in otroci so se zbrali na snegu. Vsak je hotel početi nekaj drugega, le Simon je rekel Blažu, da bosta skupaj naredila snežaka.
Lotila sta se dela, in ko sta že skoraj končala snežaka, je po hribu pridrvel predrzen Matej. Bum, tresk v snežaka. V trenutku se je Matej spremenil v sne-žaka. Matej si je otresel sneg in jima pomagal narediti še večjega snežaka, kot je bil prej.
Ko so snežaka dokončali, je k njim prišla Neža. Prosila jih je, ali ji pomagajo narediti iglu. Vsi so sprejeli Nežino odločitev. Ko so iglu dokončali, je zazvonil šolski zvonec in otroci so lahko šli domov.
Timotej Ratek, 2. a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
RADIOPTUJ
89,8 o 98.2 »104.3
ČETRTEK, 6. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Radenci (Anemari Kekec in Peter Kukovec). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). PETEK, 7. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SOBOTA, 8. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). NEDELJA, 9. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PONEDELJEK, 10. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovar-jem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
TOREK, 11. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 POMOČ SOČLOVEKU (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Sora). SREDA, 12. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SVET SE VRTI NAPREJ
GRKINJE SLABŠE PLAČANE OD GRKOV
Zaposlene Grkinje v povprečju prejemajo za 14 odstotkov nižjo plačo od svojih moških sodelavcev, ki opravljajo enako delo z enako izobrazbo. Po podatkih grške vlade ta razlika v zasebnem sektorju znaša 21 odstotkov, v javnem pa devet odstotkov, čeprav zakon, sprejet leta 1951, zagotavlja enakost plačil za ženske in moške. Razlika v plačilih med moškimi in ženskami raste sorazmerno s položajem. V trgovini na primer je povprečna razlika v plači 16 odstotkov, če pa se primerjajo vodilni položaji, pa razlika znaša 31 odstotkov. Podobno je še v turizmu in bančništvu.
PROTITERORISTIČNA OPREMA V VSAKO AVSTRALSKO GOSPODINJSTVO
Vsako avstralsko gospodinjstvo bo še ta teden prejelo komplet z opremo proti terorizmu, ki ga bo financirala avstralska vlada. Paket je del protiterorističnih ukrepov, ki bodo Avstralijo stali skupno 8,85 milijona ameriških dolarjev in ki jih je vlada uvedla po napadih na otoku Bali oktobra lani, kjer je bilo med 190 smrtnimi žrtvami kar 88 Avstralcev. V kompletu so nasveti, kako spoznati potencialnega terorista in kako preživeti teroristični napad, namagneten seznam z nujnimi telefonskimi številkami, ki ga pritrdiš na hladilnik, ter knjižica z dvajsetimi stranmi, v kateri je pojasnjeno, kaj vse je že storila avstralska vlada in kaj morajo narediti državljani za svojo varnost. Med nujno opremo priporočajo na primer gumijaste rokavice, priročno prvo pomoč, radio in baterijsko svetilko. Uporabnika brošure naučijo tudi povijanja ran in zaznavanja ter opozarjanja na sumljivo obnašanje nekoga.
NA DRAŽBI ZAUPNI ZAPISKI ZADNJEGA FRANCOSKEGA RABLJA
Zapiske o usmrtitvah Anatola Deiblerja (1863-1939), zadnjega francoskega rablja, ki je v {tiridesetih letih z giljotino odsekal 400 glav, bodo v sredo prodali na dražbi v Parizu. Glavni francoski rabelj Anatole Deibler, potomec rabljev nem{kega rodu s konca 17. stoletja, je bil navaden mali človek, do skrajnosti obziren. Da je lahko preživel grozote svojega poklica, je živel nekak{no dvojno življenje. Zapisoval si je vse, kar ga je privlačilo in odbijalo pri tem grozljivem poklicu, tako tudi ne{teto zapiskov o "svojih" obsojencih. V 14 zvezkih in na okoli 2000 straneh je lastnoročno, s svinčnikom ali peresom rabelj, s psevdonimom "Pari{ki gospod", kronolo{ko opisal vse podrobnosti izvr{itve kazni: kraj, datum, uro, vremenske razmere, ime obsojenca in vzrok obsodbe. Zapiski so pravzaprav sociologija kaznivega dejanja: obglavljeni so bili mestni in va{ki potepuhi, za-strupljevalci, kralji vlomilcev, ljubosumneži, morilci očetov ali bratov, anarhisti, člani organiziranih kriminalnih tolp, razbojniki, posiljevalci, blazneži. V "spominih" so tudi anekdote: Yves Couliou, usmrčen 31. oktobra 1925, je tik pred izvr{itvijo obsodbe zavpil: "Živela anarhija! Smrt kravam." Zapiski naj bi na dražbi dosegli ceno 10.000 do 15.000 evrov.
MLADE MUCKE V JASLICAH V VATIKANU
Neka mačka je v jaslicah na Trgu sv. Petra v Rimu skotila dva mladička, ki ležita med osličkom in volom. Ker pa je tudi v Rimu zadnje dni precej hladno in ker v jaslicah od 6. januarja ni več Jezusa, saj so ga premestili v naročje matere Marije, mačka svoje mladičke včasih prenese v Jezusove jaslice. Sicer pa gre za znano mačko, ki se po Vatikanu prosto sprehaja kot vatikanski državljan. Problem se pojavi včasih zvečer, ko muca z repom sproži alarm.
V NARODNEM MUZEJU PREDSTAVITEV EGIPČANSKE MUMIJE
V Narodnem muzeju Slovenije so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v torek predstavili konservirano in restavrirano egipčansko antropomorfno krsto z mumijo, ki je edini tovrstni spomenik v Sloveniji. Opravljeno konservatorsko-restavratorsko delo bo predstavil Miran Pflaum. Ob tem bo direktor muzeja Peter Kos predstavil {e načrte za nove kletne prostore v muzeju, Iris Me{ko pa koncept nove bodoče stalne postavitve egipčanske zbirke. Predstavitvam bo ob 12.30 sledilo strokovno predavanje Mirana Pflauma o konser-viranju ter restavriranju krste in mumije.
IZBRANA FINALISTA NATEČAJA ZA OBNOVO WTC V NEW YORKU
Odbor za obnovo Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki so ga 11. septembra 2001 poru{ili teroristi, je v torek izbral dva finalista med skupaj devetimi projekti, predstavljenimi lani. Zmagovalec - predlog berlinskega arhitekta Daniela Liebeskinda ali predlog skupine mednarodnih arhitektov pod imenom THINK - bo znan konec februarja. Oba predloga predvidevata zgradbe, ki bi bile vi{je od nekdanjih stolpov WTC ter celo vi{je od najvi{jih stolpov na svetu Petronas v Maleziji. Dvojčka Petronas merita v vi{ino 452 metrov, nekdanja dvojčka WTC v New Yorku pa sta merila 412 metrov. Liebeskind predlaga kopico steklenih blokov in ob robu enega izmed njih 541 metrov visoko pu{čico. THINK predlaga izgradnjo dveh med sabo povezanih mrežastih stolpov iz jekla, visokih 508 metrov.
ITALIJANKE VSE MANJ KUHAJO
Italijanski mo{ki, razvajeni z odlično hrano svojih mater, ki so ure in ure prebile v kuhinji in pripravljale lasagne, {pagete, torteline in druge dobrote, so lahko zaskrbljeni. Mlade žene ne znajo ali nočejo več kuhati, ali pa vsaj ne preživijo toliko časa v kuhinji, kot so to počele njihove mame. Sociologi namreč trdijo, da {tevilo Italijank, starih od 25 do 35 let, ki niso navdu{ene nad kuhinjo, zaskrbljujoče raste, klasična italijanska "mamma" pa je postala prava redkost. Italijansko gurmansko tradicijo močno ogroža hiter način življenja v mestih in časovna stiska, v kateri živijo zaposlene žene in matere, ki preživijo v kuhinji, kot kažejo podatki, le okoli 35 minut dnevno. Največ koristi od tega ima prehrambena industrija. Prodaja pripravljenih jedi, zmrznjenih pic, testenin in drugih prilog je rekordna.
TURISTIČNI TEDNIK
VRBA IN SPOMIN
Edinost, sreia, sprava
•••
O, Vrba, srečna draga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta,_. De b uka žeja me iz tvojga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača.
Rodil se je v "Ribcevi" hiši, tako so ji rekli po domače, leta 1800 in prav zaradi tega je postala Vrba ena najbolj znanih slovenskih vasi. Pa saj poznamo Prešerna, že od otroštva naprej prebiramo njegove verze, se učimo Magistrale, o slovesu od mladosti ..., a nisem prepričana, da to ostane z nami, v nas, ...Ran mojih bo spomin in tvoje hvale...
Vrba je izredno lepa gručasta alpska
vas s čudovitim pogledom na Julijske Alpe s Triglavom, na Karavanke s Stolom, na Jelovico. Dolina pred njo je bila prehodna že davno, Vrba pa naj bi bila med najstarejšimi vasmi na tem območju. Do zemljiške odveze leta 1848 je bila razdeljena med večje število fevdnih gospodov.
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača Vse, kar srce si sladkega obeta; Mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ne bil viharjev notranjih b igrača!
Središče vasi je pri dvesto in več let
stari lipi, okrog te je šestnajst "srenj-skih" kamnov. Sodijo med najzanimivejše spomenike slovenskega ljudskega prava in običajev. Na teh kamnih so "se-stankovali" umni gospodje iz Vrbe ter razpravljali o usodi vasi, volili župana, udrihali čez davke, obravnavali manjše spore med vaščani ... Vsaka kmetija je imela tam svoj sedež!
Zvesto srce in delovno ro~ico Za doto, ki je nima milijonarka, Bi bil dobil z izvoljeno devico.
Danes je v vasi več hiš, večinoma lepo urejenih in prenovljenih. Nekaj je mogočnih skednjev z vzidanimi kamnoseško obdelanimi okenskimi okviri, nekaj je zanimivih hišnih portalov. Zraven vaškega vodnjaka je napajalno korito z letnico 1871 na obodu. Pre-
BELA KRAJINA / velika kulturna zakladnica
Rosalnice In AdlešUt
Naselje Rosalnice pri Metliki je znano po znameniti božji poti Tri fare oziroma romarskemu kompleksu treh cerkva, ki so stisnjene znotraj visokega pokopališkega obzidja, Adlešiči pa po edinstveni zbirki narodnih vezenin.
Zgodovinarji so mnenja, da gre pri Treh farah verjetno deloma še za ostanek protiturškega tabora. Severna cerkev je posvečena Žalostni materi Božji, je tudi najstarejša, srednja nosi patroci-nij Glej človeka, južna pa lurške matere Božje. Zgodovina cerkva in stavbni razvoj kompleksa ima zaradi pomanjkanja arhivskih dokumentov še precej lukenj. Po nekaterih virih, predvsem Valva-zorjevega pisanja in nekaterih zgodovinskih dejstev, naj bi cerkve zgradil viteški red templarjev že v drugi polovici 12. stoletja. Naselje Rosalnice (Ro-sendorf) pa pisni viri prvič omenjajo leta 1490.
Tri fare so največji kulturno-umetniški-zgodovinsko-verski spome-
Alojz Cvitonič med pripovedovanjem o pridelavi znamenitega belokrojn-skego platna
nik v Beli krajini in edinstven sakralni spomenik tudi v slovenskem merilu. Glavno žegnanje je na jernejevo, zadnjo nedeljo v avgustu, ko se zberejo romarji iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Cer-
Glavni oltar cerkve Žalostna mati božja, ene od treh cerkva romarskega kompleksa Tri fare v Rosalnicah
Bolj ko so bile obleke pisane in širše pasove kot so imele, večje bogastvo je bilo pri hiši. Foto: MG
šernova rojstna hiša je ohranila največ starih značilnosti. Zgrajena je bila v 16. stoletju, kar kaže kamnit portal v kleti. Sprva je bila deloma lesena, ko se je rodil France Prešeren, pa je bila verjetno že vsa zidana. Leta 1939 je pisatelj F.S. Finžgar spodbudil slovensko javnost in mladino k zbiranju sredstev za odkup in ureditev hiše. Odtlej je v njej muzej, ki priča o rodu in načinu življenja preprostih ljudi v času Prešernovega rojstva ter o njegovih pesniških darovih Slovencem.
Mi mirno plavala bi moja barka, Pred ognjam dom, pred točo mi p{enico Bi bližnji sosed varoval, svet Marka!
Le nekaj sto metrov od Ribčeve hiše je na vzpetini cerkev sv. Marka. Postala je neke vrste slovenski simbol, seveda pa ji ne kaže odrekati tudi arhitekturne in umetnostne vrednosti. V njej se zrcali preko osemsto let ustvarjalnosti
Marija Cvitkovič je pri osemdesetih še vedno zelo spretna pri predenju niti in tkanju
kveno okolje je v zadnjem času tudi kvalitetna kulisa za nekatere kulturne dogodke.
Obiska Bele krajine pa ni brez postanka v Adlešičih na domačiji Cvitkovič-evih, kjer boste v živo spoznali legendi tega kraja, zakonca Marijo in Alojza Cvitkoviča, tkanje domačena platna in edinstveno zbirko narodnih vezenin na Slovenskem, ki so bile predstavljene že skoraj na vseh celinah sveta. Zbirka je bila že večkrat nagrajena, med drugim je prejela na svetovni razstavi ročnih del v Lionu v Franciji zlati znak. Pri Cvitkovičevih še vedno dajejo prednost predenju na roko zaradi kvalitete preje. Za tkanje enega metra platna, tudi to pokažejo obiskovalcem, porabi Marija
Vse tri cerkve so znotraj pokopališkega obzidja, na sliki srednja, ki nosi patrocinij Glej človeka (Ecce homo)
tri ure časa, cena zanj pa je štiri tisoč tolarjev. Gospodar je pol zgodovinskih in družabnih podatkov o kraju, ki je znan že iz dobe Keltov. Odkrito tudi pove, da so med drugim poznani tudi po tem, da radi spijejo nekaj kozarčkov, a ne preveč.
MG
na slovenskih tleh. Cerkev odlikujejo predvsem freske. Del teh je v začetku 16. stoletja naslikal popularni slikar Jernej iz Loke. V lopi pred vodom stoji doprsni kip nadškofa Antona Vovka, ki je bil kot Prešeren in ljubljanski nadškof Janez Pogačar rojen v Vrbi.
Vrba vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev in morda vas prav teh dneh, ob slovenskem kulturnem prazniku, pot zanese po stezah naše dediščine, ki se vije, ne samo skozi Vrbo, temveč skozi številne slovenske vasi.
Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi...
Vlasta Klep
POGLEJ IN
ODPOTUJ
POMURJE. Sončkov klub
ze
z. 10.990
vikendi do 27.4., 3* Diana, bogat program, kopanje, 2D, POL, otrok do 7 nt brezplačno_
Sončkov klub
13.990
vlkandl mod 14.2. In 3D.3., 4* Hlglaa, 2D, POL, bogat program, en otrok do 7 let brezplačno_
POBTOBOt1=2
že za 17.990
do 30.3., 3- Lncija, Sončkov Mub, 3/4D, NZ, izlet, kDpan|a,ipott...canaza2osabll
LENDAVA, nočitnice
19.990
mod 23. in 28.2., Sončkov Mub, 3* Lipa, 3D, POL, bogat program, otrok do 12 let brezplačno_
TUBČIJA, potovanje
46.170
15., 22.2., 8-dnevnl krog: Side - Taurus - Pammukale -Domra - Komer, POL, polat Iz avstrijskih latallič
TUNMIL Monastir_
79.110
15.2., 4' botel Rnsebeach, 7D, POL, polet iz letaliiča Gradec
EGIPT, križarjenje
149.000
21.2., potovanje + križarjenje, 5«, 8D, POL/P, vstopnine, odlično slovensko vodanje
SONČEK
TUI potovalni cantor
PTUJ, Krïmpljeva 5, tel. 02/749 32 82
DOPISNIKI PIŠEJO, PISMA BRALCEV
TOLAR NA TOLAR
Pasti varievanja v pokojninskih skladih
V Sloveniji sedanji pokojninski sistem ne more več zagotavljati izplačil pokojnine v vi{ini, ki so nam jo obljubljali v letih, ko so nam mesečno trgali od na{e bruto plače. Razlogi za to so v zastarelosti in preveliki velikodu{nosti sedanjega sistema izplačil pokojnin.
Vsakdo ima kar nekaj možnosti, kako lahko sam privarčuje za svojo pokojnino. Na trži{ču se je pojavilo veliko pokojninskih skladov, pri katerih sli{imo samo pozitivne stvari, zato si tokrat oglejmo, na kaj vse moramo paziti pri izbiri varčevanja za finančno neodvisnost v jeseni življenja.
NAMEN VARČEVANJA
Pokojninski skladi so namenjeni izključno varčevanju za dodatno pokojnino, ne nudijo nam varčevanja za stanovanje, {olanje otrok, avto ali kaj drugega.
PRILAGODLJIVOST NALOŽBE
V pokojninske sklade mora investitor redno vplačevati premije najmanj deset let oz. vso delovno dobo (je trajna naložba), zato so odstopi omejeni (npr. zaradi nizkih donosov ali zamenjave službe, če gre za kolektivno zavarovanje).
DAVČNE OLAJŠAVE
Varčevanje v okviru pokojninskih skladov II. pokojninskega stebra nam omogoča davčne olajšave, in sicer je lahko znesek premije, ki nam predstavlja dav~no olaj{avo, najve~ 24% prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
kar pomeni približno 5,84% zavarovančeve bruto plače. Najmanjši znesek premije, ki ga lahko zavarovanec uveljavi kot davčno olajšavo, je 3.000 SIT mesečno oziroma 360.000 SIT vplačane premije letno. Za znesek premije, ki ga plačuje zavarovanec znotraj navedenih okvirov, se mu zniža osnova za dohodnino.
Vse davčne olajšave pa bomo morali vrniti, ko se bomo upokojili in bomo kot novo pečeni upokojenci izpolnjevali in plačevali dohodninske dajatve.
Tako lahko vidimo, da je država samo preložila plačevanje davščin na kasnejša leta. Po do zdaj zbranih podatkih pa lahko vidimo, da so naši prihodki v mladosti večji kot pa pokojnine naših upokojencev in bi lahko zaposleni lažje plačevali davek kot upokojenci. Vsakdo naj sam presodi o smiselnosti takšnih davčnih olajšav.
DONOS
Investicijska politika pokojninskih skladov bo bolj konservativna, utemeljena na varnosti investitorjev, predpisane pa so omejitve glede naložb v delnice, in sicer največ 30% sredstev.
Zaradi predpisanih omejitev v poslovanju pokojninskih skladov (provizij, minimalne donos-
nosti, delež naložb v lastniške vrednostne papirje) ter tveganja oziroma varnosti med nastalimi pokojninskimi skladi ne bo veliko razlik.
DOSTOPNOST
Po zakonu je posameznik lahko vključen samo v en vzajemni pokojninski sklad oziroma pokojninski načrt. V primeru naše delovne nesposobnosti in v primeru izpada našega dohodka (zaščitena je cela varčevalčeva družina) nam nihče ne nudi zaščite in dobimo v pokojninskih skladih toliko, kot smo privarčevali, z upoštevanjem odstopnih stroškov. Če niste v rednem delovnem razmerju, v nobenem primeru ne morete varčevati preko pokojninskih skladov.
STROŠKI
Provizija pri pokojninskih skladih znaša med 6 do 9% (vi-soooka!), kar pomeni kar zelo velik strošek, še posebej če upoštevamo, da so vlaganja v pokojninske sklade dolgoročne narave in če si pri vsem tem še izračunamo, kakšna vsota denarja bi se nabrala pri 10-ods-totni letni donosnosti naložbe.
VARNOST
Z varnostjo naj bi bilo poskrbljeno na način, da naj bi bili varčevalci lastniki skladov. Ker vemo, da tudi tukaj sodeluje država, in ko bo denarja v ZPIZ primanjkovalo (oz. ga že primanjkuje), kdo vam jamči, da ga ne bodo pričeli jemati rav-
no iz pokojninskih skladov?
LIKVIDNOST
Denar v pokojninskih skladih lahko uporabite takoj po upokojitvi, oziroma 10 let po prenehanju plačevanja. Lahko ga sicer dobite tudi "skoraj" takoj, vendar z upoštevanjem visokih izstopnih stroških.
ČAS PREJEMANJA POKOJNINE
Dodatno pokojnino boste preko pokojninskega sklada dobivali 10, 15 ali več let, vsekakor samo do svoje smrti. Vaši dediči ne dobijo ničesar, razen če umrete takoj, ko greste v pokoj, in sicer največ 10 let.
IN KAKO JE DRUGOD?
Pa poglejmo kako se s to težavo spopadajo v tujini.
Tako kot pri nas je tudi v tujini miselnost ljudi naravnana na način, da bo že delodajalec poskrbel in odvajal v pokojninski sklad za njihovo pokojnino. Tako se po pravilu tovrstni skladi bolje obnesejo kot ostale naložbe za pokojnino, saj za pokojnino podjetja prispevajo približno še enkrat toliko kot varčevalci sami. Bistvena slabost, zaradi katere ti skladi izumirajo, je daljšanje življenjske dobe. Upokojenci živijo vedno dlje, zaradi česar imajo podjetja višje stroške z lastnim pokojninskim sistemom. Zato jih večina podjetij opušča.
Mitja Petric, DONOS.NET
PREJELI SMO
'"Western po štajersko'" postaja nadaljevanka
Potem ko so inšpektorji investitorju ilegalno postavljene bazne postaje v Slovenji vasi že drugič izklopili elektriko, se je ta odločil, da si bo na presenetljivo predrzen način pomeril moči s prizadetimi krajani (in državo!)
Zgodba se je začela pred dobrim letom. Presenečeni vaščani Slovenje vasi so ugotovili, da se je ob vodnem stolpu sredi vasi čez noč pojavil zabojnik, na stolpu pa so "zrasle" antene za mobilno telefonijo. Sredi lanskega januarja je Upravna enota Ptuj po naročilu Ministrstva za okolje in prostor povabila štiri zdomce in enega mrliča (naključje?!) kot "neposredne sosede" na obravnavo o zadevi.
Po pogovoru s prizadetimi vaščani sem spoznal, da ne gre za gradnjo kakšne večje pasje ute. V Evropi, kamor želi priti tudi Slovenija, se podobnemu početju operaterjev mobilne telefonije ljudje že dolgo in vedno uspešneje upirajo. Tako sem na obravnavo, ki je bila 17.1.2002 v prostorih Upravne enote Ptuj, s pomočjo medijev povabil prebivalce Slovenje vasi in širše okolice. Na obravnavi, ki se je je udeležilo veliko število prizadetih, je predstavnik investitorja oklevajoče priznal, da naprava obratuje, čeprav je pristojni urbanistični inšpektor izdal odločbo o rušenju in postavil rok: 31.12.2001. Izrazili smo svoje izrecno nasprotovanje obratovanju te naprave. Kot razlog smo navedli dejstvo, da bi tudi v primeru, če delovanje objekta ne bi presegalo "mejnih vrednosti", to delovanje za nas pomenilo že po ustavi prepovedano "opravljanje medicinskih in drugih znanstvenih poskusov na ljudeh brez njihove svobodne privolitve" (2. stavek 18. člena Ustave Republike Slovenije). Mejne vrednosti so namreč določene zgolj na osnovi toplotnega delovanja elektromagnetnega sevanja na celice. Bolj problematično pa je delovanje t. i. netermičnih vplivov. Te vplive v svetu šele raziskujejo, podrobnejši rezultati raziskav pa bodo znani šele po letu 2004.
Investitor se je proti inšpektorjevi odločbi o rušenju seveda pritožil in dosegel delni uspeh: ministrstvo za okolje in prostor je junija lani izdalo "enotno gradbeno dovoljenje" za ta in še za nekaj drugih "sorodnih" objektov.
Tudi prizadeti seveda nismo zaspali, v njihovem imenu sem vložil tožbo na Upravno sodišče republike Slovenije, kjer se zadeva vodi pod opravilno številko U1212/2002. V obrazložitvi sem med drugim navedel tudi to, da je bil "izvedenec", ki je podpisal "strokovno" mnenje, dr. Peter Gajšek, tudi avtor Mobitelovih reklamnih brošur, ki govorijo o neškodljivosti elektromagnetnega sevanja mobilne telefonije. Ze s tem je njegova nepristranskost postavljena pod velik vprašaj! Predlagal sem, da se iz postopka izključi tudi državna podsekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Sanja Traunšek, ki je moje povabilo prizadetim v "Dnevniku" označila za "milo rečeno - provokacijo",
saj je s tem neposredno zanikala veljavnost določil Zakona o splošnem upravnem postopku.
Postopek na Upravnem sodišču RS teče in s tem "enotno gradbeno dovoljenje" na veliko presenečenje investitorja ni postalo pravno-mo~no. Tako tudi ni mogel pridobiti potrebnega obratovalnega dovoljenja. Ker pa se čuti močnega, je brez obratovalnega dovoljenja pred nekaj tedni bazno postajo ponovno vključil.
Prizadeti smo se obrnili na pristojnega inšpektorja in tako je bila konec preteklega tedna bazni postaji - tokrat že drugi~ - izklopljena elektrika.
Merjenje moči se s tem seveda ni končalo. Investitor z zvenečim imenom WESTERN WIRELESS INTERNATIONAL, d.o.o. (sicer slovenska družba, a z ameriško "materjo") je v sredo, 29.1. 2003 prekinil ponovni mrk in pripeljal generator, ki sedaj napaja bazno postajo.
Prizadeti smo osupli nad to predrznostjo!
Sprašujemo se: smo šli na referendum za samostojnost in neodvisnost Slovenije zato, da bomo samo zamenjali okupatorja? Je bilo slovo okupatorske vojske 26. oktobra 1991 v Kopru samo nekaj začasnega? Ali pa je morda Western Wireless International samo predhodnica nekega novega okupatorja, ki bo lahko po mili volji postavljal svoje novo, neslišno orožje??
Pred nekaj meseci so se na zunanje ministrstvo ZR Nemčije odpravili župani občin iz zahodne okolice Munchna. S svojo zahtevo, naj ameriška vojska odstrani prisluškovalne sisteme in oddajnike za motenje radijskih postaj iz njihove okolice, so uspeli. Na ministrstvu so jim obljubili pomoč v najbližji prihodnosti... Ce se peljete proti Munchnu, boste kakih 25 km pred bavarsko prestolnico na neki kmetiji desno od avtoceste opazili ogromen napis: "US-SENDER MACHT UNS KRANK' (= Ameriški oddajnik nas dela bolne). Prizadeti so v svoji okolici ugotovili ogromno povečanje primerov bolezni pri živalih in ljudeh.
Še malo, pa bo referendum! Ce bo "uspel", bomo kmalu v NATUin bavarski kmetje (in še marsikdo) bodo rešeni nadlog. Slovenci pa smo že tako ali tako vsega vajeni! Kar nekam "milo se nam stori" in dolgčas nam postane, če nimamo nekoga, ki bi nas kakorkoli tlačil... Glede jezika pa smo že kar dolgo "full - cool - shit..."
No, v Slovenji vasi in okolici je še vedno kar precej takšnih, ki nismo "brez j...' (beri: dlake na jeziku ;-) ... pa brez zamere). "Prepotentnim kavbojem", ki so poleg mastnih koncesnin kakšen do-larček domnevno namenili tudi v zasebne žepe nekaterih odgovornih ljudi v državi (zaradi utemeljenega suma korupcije sem podal prijavo neposredno pri ministrstvu za notranje zadeve RS) in seveda psevdoznanstvenikov, se utegne zlomiti kakšen zob prav v teh sicer prijaznih krajih na Štajerskem ...
V imenu prizadetih:
Zvone Kokalj, Selo pri Ihanu 38,1230 Domžale
MOKRI SMRČEK
"Hišni tiger" kot balzam za dušo: zdravilo brez stranskih uiinkov
Ljubitelji mačk med nami so to že zdavnaj vedeli: mačka kot domača žival pomeni dobro počutje za duha in telo - in to brez kakr{nihkoli nezaželeznih stranskih učinkov.
Domače živali pomagajo ozdraveti! To spoznanje sicer res ni novo, saj je že minne-sanger (pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki je nastopal po plemiških dvorcih) Walther von der Vogelweide v srednjem veku prepeval o terapevtskem
šel do naslednjega rezultata: "Mačka naredi človeka bolj uravnove{enega, srečnej{ega in s tem tudi bolj zdravega. Pri človeku, ki stalno živi z mačko, ne nastopijo določena pomanjkanja občutij, bojazni, strahovi, občutki osamljenosti in psiho-
učinku živali: "Žival srcu dobro de." Ali je ob pesnitvi te vrstice morda božal prav mačko?
Mačka "na recept"
Mačke se sicer res še ne da dobiti na recept, vendar mnogi zdravniki svojim pacientom že priporočajo, da si za hitro okrevanje po težki bolezni v hišo dobijo mačko. Znanstvene raziskave so namreč pokazale, da že sama prisotnost mačke znižuje krvni pritisk in pomirja dušo - kar sta bistvena pogoja za boljše obvladovanje posledic srčnega infarkta.
O možnih stranskih učinkih ...
... ni znanega nič: mačke so tako idealno zdravilo za civilizacijske bolezni, kot so stres, glavoboli, nespečnost, depresije in bolezni srca in krvnega obtoka. Bonnski psiholog prof. Reinhold Bergler je po reprezentativni anketi, izdelani med lastniki in nelastniki živali, pri-
loško kot tudi medicinsko negativni načini vedenja."
Potrpljenje, ki prede
Mačka lahko potrpežljivo posluša, zdi se, da nas razume in uživa v predenju, ko jo božamo in se z njo pogovarjamo. Njeno naklonjenost do "njenih" ljudi lahko jasno začutimo - kot najboljše zdravilo za srce, duha in dušo. Ni čudno, da igrajo mačke uspešno vlogo pri zdravljenju depresivnih pacientov in pacientov s psihosomatskimi obolenji. Poleg tega so pozorne, ljubeče sopotnice za starejše in prinesejo tudi pacientom, ki so priklenjeni na posteljo, novo veselje v življenje. Ob toliko dobrem, ki ga mačke na svoj čisto poseben način ponujajo ljudem, se jim pravzaprav sploh ne moremo ustrezno zahvaliti. Razen morda - z ljubečo, pozorno nego in veliko dodatnih nežnosti, na katere se odzovejo s predenjem.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
PREJELI SMO
Skupna stališča štirih zunaj parlamentarnih političnih strank:
1)	NOVA STRANKA
2)	deZelna stranka štajerska
3)	NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4)	STRANKA ENAKOPRAVNIHDEZEL
1.	Stranke bodo aktivno sodelovale v kampanji o NATU.
2.	Nasprotujejo političnemu vodenju Slovenije, ki z grožnjami svobodnemu ljudstvu agitira za vstop Slovenije v NATO.
3.	Od vlade zahtevamo, da nam nasprotnikom vstopa Slovenije v NATO nemudoma zagotovi enakopravnost pri objavi stališč proti vstopu Slovenije v NATO. Ve se, da demokratična oblast spoštuje moč argumentov, zato nemudoma pričakujemo izpolnitev naših pričakovanj.
4.	Obsojamo oblastna poigravanja z ljudstvom. Obsojamo oblast, ker prenaša svojo odgovornost z razpisom referenduma na ramena ljudstva. Nezavezujoč referendum o vstopu Slovenije v NATO je posmeh ljudstvu.
5.	Slovenski oblasti manjka zdrave kmečke pameti, ponosa in občutka za normalnost.
Ljubljana, 1.2.2003
NASVETI
Kuharski nasveti
Fj^oJ
Fižol so prinesli iz Srednje Amerike in so ga najprej gojilo kot okrasno rastlino. Danes poznamo veliko sort fižola, ki so si med seboj podobne in jih pri pripravi jedi velikokrat zamenjamo. Sorta je pomembna le, če hočemo pripraviti kakšno specialiteto ali tradicionalno jed, kot je pasulj, kjer je najprimernejša sorta tetovec.
Fižol ima visoko hranilno in energijsko vrednost in ga največkrat pripravljamo v zimskem času. Vsebuje najve~ ogljikovih hidratov, nekaj beljakovin in maščob ter pomembne vitamine iz skupine B-kompleks, vitamin C ter mineralne snovi, kot so železo, kalcij, fosfor, magnezij in kalij. Kljub nekoliko višji energijski vrednosti je fižol priljubljeno živilo v vsaki kuhinji.
Pred uporabo suhi fižol namočimo. Namakamo ga najpogosteje skozi noč, to je 12 ur, in ga nato skuhamo. Cas kuhanja je v tem primeru krajši. Pomembno je, da fižol pred namakanjem preberemo in operemo ter ga v isti vodi pristavimo, saj se med namakanjem v vodi stopijo nekateri vitamini in minerali, ki pri kuhanju pomagajo enakomerno mehčati fižol.
Ce fižol ali kakšno drugo stročnico pozabimo namočiti, lahko ravnamo tako, da fižol operemo, stresemo v vrelo vodo in ga kuhamo 2 minuti. Nato odstavimo in pustimo pokrito vsaj eno uro in trideset minut. Nato fižol skuhamo, kot če bi ga namakali.
Velikokrat slišimo, da nekateri pri kuhanju stročnic, tudi fižola, dodajajo sodo bikarbono, ki naj bi pomagala hitreje skuhati fižol. Ce je le možno, tega ne dodajamo, saj s tem uničimo vitamine in povzročimo prebavne motnje. Dobro je tudi, ce fižol solimo, ko je na pol kuhan.
Iz fižola pripravljamo tudi kalcke. Fižolove kalcke lahko uživamo surove ali jih kuhamo 3 minute.
Fižol je živilo, ki ga lahko vsestransko uporabimo. Danes veliko manj pripravljamo samostojne fižolove jedi kot vcasi-h, najbrž zaradi skoncentrirane hrane, ki jo uživamo, pa vendar iz fižola pripravljamo tako hladne kot tople jedi. Fižol je priljubljena sestavina enolonc-nic in samostojnih fižolovih juh. Poznamo številne fižolove kremne juhe, ki se razlikujejo po barvi, okusu in dodatkih. Pogosto zrnati fižol pripravljamo skupaj z govedino in svinjino in prav ti dve skupini mesa se po okusu lepo podata k fižolu. Številne mesne golaže prav tako popestrimo s fižolom.
Zaradi velike količine škroba,
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 418. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
130. nadaljevanje
Disfunkcije v družini in sodobne možnosti pomoči - 3. nad.
Poskušajmo razložiti, zakaj čustveno najbolj opremljeni posamezniki izhajajo iz družin, ki jih je usmerjal oče, in najmanj čustveno opremljeni iz družin, v katerih so imele največ moči ženske.
Ce hoče družina v okviru večjih sistemov "spadati" v svojo ekološko sistemsko nišo, naj ne bi pretirano izstopala iz svojega aktualnega kulturnega okolja. Ce živimo v kulturi, kjer očetje popeljejo otroka v svet izven družine, potem nekaj manjka, če takega očeta ni.
Nadalje so se povsem enakopravni odnosi izkazali kot možno zapleteni pri ustvarjanju spolne identitete. Ce otrok nobene zadolžitve ne povezuje s spolom, potem ne ve točno, kaj delajo moški in kaj ženske v tistem okolju (ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne). Verjetneje je tudi, da bo ob moškem z določeno močjo svoje mesto imela tudi ženska. Ce je ženska vodilna v družini, utegne
to biti zaradi moževe odsotnosti ali velike pasivnosti.
Pa poskušajmo povzeti nekaj pomembnih ugotovitev, kakšne so značilnosti družin, ki naj bi bile funkcionalne v svetu, v katerega smo vpeti.
Omenjena je že bila diferenciacija vlog med starši. Starši so uspešno balansirali med avtonomnostjo in povezanostjo. Veliko starševskih vlog so si delili, toda ne do te mere, da bi prišlo do zmede med moško in žensko identiteto ali med očetovsko in materinsko odgovornostjo. V najbolj disfunkcional-nih družinah je oče opravljal ženske naloge, druga najslabša možnost pa je bila "mač-istična" kultura in najmanj neugodno (med neugodnimi vplivi) so delovale premalo porazdeljene vloge.
Razporeditev moči in funkcionalnost pa je že bila komentirana.
Naslednjič pa še o ugotovitvah glede značilnosti funkcionalnih družin.
ki ga vsebuje suhi fižol, je ta primeren, da si iz njega pripravimo fižolovo testo. Iz takega testa lahko pripravimo fižolove štruklje in svaljke ali pa je testo osnova za fižolov narastek, ki ga najpogosteje polnimo s kislim zeljem in slanino. Seveda iz fi-žolovega testa lahko naredimo tudi sladke fižolove štruklje, ki jih polnimo s skuto in jih ponudimo kot sladico ali kot samostojno jed.
Po okusu se fižol ujema tudi z gobami, čebulo, bučkami, paradižnikom in paradižnikovo mezgo, česnom, majaronom, lovorom, peteršiljem in podobnimi dodatki.
Pri shranjevanju fižola pazimo, da ga hranimo v hladnem in suhem prostoru. Če je v prostoru preveč vlage, ta vpliva na okus in fižol pokvari. Fižol se navzame tudi raznih vonjav, zato ga ne hranimo skupaj z živil, ki imajo močan okus in vonj.
Iz kuhanega fižola si lahko pripravimo namaz, ki ga uporabimo za obložene kruhke ali kanapeje ali kot samostojni namaz za zajtrk. Pripravimo ga tako, da 20 dekagramov kuhanega fižola pretlačimo, mu dodamo eno večjo žlico surovega masla in nato dodamo še eno do dve sardeli, ki ju pretlačimo prav tako kot fižol. Dobro premešamo ter dodamo še fino narezani drobnjak in po želji sesekljan ali mlet česen.
Lahko si pripravimo tudi fižol z gobami. Fižol skuhamo v slani vodi. Posebej na maščobi pre-pražimo fino sesekljano čebulo, dodamo sesekljan česen in na lističe narezane gobe. Gobe rahlo prepražimo, jih pomokamo
FIZOLOVA MUSAKA
Poljubno količino fižola skuhamo in kuhanega pretlačimo ter po potrebi začinimo. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo večjo količino strtega česan in nato dodamo mleto meso. Začinimo s soljo, poprom in lovorom ter do polovice zdu-šimo. Manjši pekač premažemo z margarino in potresemo z moko. Pretlačen fižol razdelimo na tri enake dele. Na dno pekača razporedimo tretjino fižola, ga prekrijemo s polovico prepraženega mletega mesa in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo pretlačen fižol, ki ga prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter večkrat pre-bodemo. Musako pečemo 30 minut pri 190 stopinjah C. Ponudimo kot samostojno jed.
(Recept posredovala zvesta bralka)
in zalijemo z malo juhe, v kateri smo skuhali fižol. Po potrebi rahlo solimo. Ko so gobe zdu-šene, dodamo kuhan fižol brez tekočine, rahlo prevremo in na koncu dodamo kislo smetano in sesekljan zeleni peteršilj. Tako pripravljen fižol ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Iz kuhanega fižola si lahko pripravimo tudi fižolov pire, ki ga ponudimo zraven mesnih jedi iz svinjine in govedine. Pripravimo ga tako, da ločeno skuhamo enako količino fižola in krompirja. Ko je fižol kuhan, odlijemo tekočino in še vročega pretlačimo, nato pretlačimo še kuhan krompir, dodamo malo surovega masla in po želji kislo smetano. Dobro premešamo, po okusu solimo in ponudimo kot prilogo zraven glavnih jedi. Nada Pignar,
profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
14. januar - Dušan Pšajd, Črmlja 5; Aleksander Dogša, Libanja 27; Marjan Kokot, Majšperk 32; Roman Korent, Črmlja 12; Antonja Korent, Črmlja 12; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Miran Kekec, Nova vas 43/a; Boris Čeh, Prerad 43; Irena Korent, Črmlja 20; Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Ptuj; Marija Voda, Podvinci 137/a; Matej Pšajd, Črmlja 5;_ Leon Kaučevič, Apače 177/a; Anton Žuran, Gradiša 143; Voja Veličković, Potrčeva 48, Ptuj; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Franc Križnjak, Brezovec 22; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Bojan Vrabl, Zg. Hajgina 1/a; Tonček Breg, Grajenščak 68; Branko Lah, Podvinci 123/b; Marija Čeh, Bišečki Vrh 2; Milan Stater, Kicar 56; Janez Korent, Črmlja 20; Edvard Ljubec, Biš 43; Alojz Gorinšek, Marjata na Dravskem polju; Franc Gornjec, Hla-ponci 7; Jožef Mlakar, Lancova vas 6/c.
16. januar - Slavko Ivanuša, Loperš-ice 17; Dušan Novak, Kog 54; Rajko Sok, Dornava 107; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c; Janez Kokol, Suha veja 8; Marjan Grabar, Podvinci 100; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Franc Mertuk, Trnovec 20; Slavko Rožmarin, Stojn-ci 60; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 16; Marica Roškar, Pacinje 18; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Milan Arnuš, Podvinci 92/a; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Anica Jus, Žetale 56; Breda Sever, Kvedrova 5, Ptuj; Anton Topo-lovec, Velika Varnica 15; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Miran Bezjak, Kicar 42; Marjan Skripač, Go-rišnica 84; Slavko Matjašič, Zagorci 63/c; Janez Majar, Bukovci 19; Jože Rubin, Jastrebci 34; Zvonko Spanin-ger, Solska 4, Miklavž na Dravskem polju; Vladimir Zemljarič, Rotman 37; Blaž Gabrovec, Taborska 4, Maribor. 21. januar - Martin Sok, Bukovci 92; Franc Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1 ; Stanko Fideršek, Cirkovce 77/a; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Franc Tuš, Sakušak 68; Lidija Kai-
sersberger, Dolič 36/b; Vinko Hva-lec, Osojnikova 25; Anton Greborec, Mestni Vrh 104/a; Brigita Mihelič, Mestni Vrh 104/a; Ciril Pišek, Gerečja vas 40/e; Vilko Kramberger, Erjavci 12; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Branko Kos, Ločki Vrh 60; Darko Klaneč-ek, Skorba 19/b.
23. januar - Emil Pravdič, Rucmanci 6; Andrej Mlakar, Savci 24; Anton Glaser, Borovci 50; Martin Fištravec, Gajevci 30;__ Renata Majer, Bukovci 115; Ivan Črnila, Zg. Hajdina 199; Olga Kolednik, Pristava 9/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Slavko Ivančič, Hrastovec 73/a; Mirko Černila, Videm 5/d; Franc Žmauc, Zagorci 59/a; Boris Fekonja, Zagorci 56; Dušan Krepša, Nova vas 112; Helena Sok, Bukovci 92; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Snežana Plohl, Klepova 43, Ptuj; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Robert Murko, Slatina 62; Boris Potočnik, Cirkulane 79/a; Bojan Bezjak, Markovci 37/a; Janez Gorič-an, Placar 11/a; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor. 30. januar - Stanislav Mislovič, Dornava 35; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Igor Podplatnik, Obrež 1 ; Maks Dolenc, Podlože 80; Damjan Kauč-evič, Apače 177; Marjan Valenko, Moškanjci 19; Dušan Bedenik, Koč-ice 25; Stojan Mlakar, Kočice 37; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Milan Vido-vič, Paradiž 43; Feliks Hvalec, Ga-brnik 48; Marija Zajko, Pobrežje 86; Jožef Rajh, Apače 294; Jože Muhič, Mala vas 7; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Jože Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Zvonko Frčec, Doklece 25/a; Bojan Merc, Soviče 12; Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28; Miran Pešl, Arbajterjeva 8, Ptuj; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Matija Kou-ter, Župečja vas 1/g; Roman Želez-nik, Nadole 4; Leon Pišek, Hotinja cesta 75; Metka Kouter, Župečja vas 1/g; Mirko Golob, Stari log 25; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Miran Soršak, Gerečja vas 77.
rise: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu
Zima odhaja v drugj poJ~as
Ob svečnici, mejniku med ostrejšo in popuščajočo, milejšo zimo, se dan podaljša že za krepko uro, sončni žarki postajajo iz dneva v dan toplejši, začenja se čas, ko se narava prične prebujati iz zimskega mirovanja, tukaj pa je tudi že pričetek vrtnarjevega leta.
V SADNEM VRTU februarja po večji odjugi lahko pričnemo zimsko rez sadnega drevja. Tržni pridelovalci sadja so to opravilo že pričeli, ljubiteljski sadjarji pa še lahko nekoliko čakajo na toplejše dni, vendar naj bo rez pri večini sadnih vrst opravljena,preden se drevesa prično prebujati iz zimskega mirovanja. Z zgodnjo rezjo drevesu ohranimo hranila, ki so v času zimskega mirovanja hranjena v koreninah, deblu in vejah za začetek nove vegetacije, s pozno rezjo, ko so že pritekla v mladike in brste, pa bi jih zavrgli. Nasprotno pa, če želimo prebujno rast zavreti, rez opravimo med brstenjem ali po njem.
Jablane, hruške in kutine obrezujemo med zimskim mirovanjem, prej starejša, že utrjena, nato mlajša in na zimski mraz občutljivejša drevesa, ko les več ne zmrzuje. Slive, češplje in orehe režemo najmanj mesec dni pred brstenjem, da bo manjše solzenje. Breskve, nektarine in marelice obrezujemo v času cvetenja ali med njim, sadno grmičevje (ribez, kosmulje, robide in maline), ki je bilo obrezano še v zelenem stanju takoj po obiranju, pa sedaj pozimi, pred začetkom vegetacije, le popravimo ali dopolnilo obrežemo. Češnjam in višnjam v času zimskega mirovanja izrežemo le poškodovane veje, sicer pa rane bolje celijo ob zeleni rezi v času vegetacije oziroma po obiranju.
Najpogostejše napake pri rezi so, da vejice ali poganjke krajšamo ali "štucamo", kot to počno nekateri. S krajšanjem poganjkov drevesne krošnje nismo razredčili, temveč vzpodbudili k še bujnejši rasti in večji zgoščenosti. Na skrajšani mladiki se iz vrhnjih pet ali več brstov med letom razvijejo še močnejše bohotivke v obliki metel ter nikoli ne zatrdijo. Izrezujemo veje in enoletne poganjke, ki drevesno krošnjo preveč zgoščujejo ali so se v rasti preusmerile v napačno smer od osnovne vzgojne oblike krošnje, ta rez pa se opravi v osnovi veje, od koder je zrastla.
Ker z rezjo vzpostavljamo razmerje in ravnotežje med rastjo in rodnostjo sadnega drevesa, je potrebno ločiti vlogo posameznih vej in poganjkov v drevesni koršnji glede na njihovo lego v rasti, saj navpične bolj rastejo in manj rodijo, poševne ali navzdol upognjene veje pa zaradi počasnejšega pretoka rastlinskih sokov manj rastejo in bolj rodijo. Z rezjo pa poleg uravnavanja ravnotežja med rastjo in rodnostjo drevesno krošnjo redčimo in izrezujemo tiste veje, ki jo zgoščujejo in zasenčujejo, da je dovolj osvetljena in imajo sončni žarke dostop do slehernega lista in plodu.
V	OKRASNEM VRTU tudi v začetku februarja še ni kaj početi pri negi okrasnega rastlinja na prostem. Enako kot pri sadnem drevju lahko pričenmo rez starejših, na zimske razmere manj občutljivih okrasnih drevnin in grmovnic. Porežemo veje, poškodovane zaradi snega ali drugače polomljene, bolne in suhljate, sicer pa zgodaj spomladi cvetočim okrasnim drevninam opravimo vzgojno rez šele v vegetaciji, ko odcvetijo. Zimsko rez opravimo le okrasnim drevninam, ki cvetejo poleti in v jeseni. Za vsako okrasno vrsto drevnin, ki jih gojimo zaradi cvetja, nam mora biti znano, na katerem lesu in kje se tvorijo cvetni brsti. Pri nekaterih so cvetni brsti le na mladem lesu, pri drugih pa na starejših brstikah.
Gredice z okrasnimi čebulnicami (narcisami, tulipani, krokusi) in drugimi zgodaj cvetočimi cvetlicami, ki so iz tal vznikle že v minuli topli in zapozneli jeseni, januarja pa prezimile pod snežno odejo, takoj po odjugi, ko bo zemlja primerna za obdelavo, oplevemo in z grebuljico zrahljamo povrhnjico. Nasad pognojimo z mešanimi gnojili, posebej pripravljenimi za čebulnice, z večjo vsebnostjo kalija, ki jim je potreben za tvorbo čebulice.
V	ZELENJAVNEM VRTU v začetku februarja vremenske in talne razmere še niso dovolj ugodne za setev vrtnin na prostem. Zemlje zaradi prevelike vlažnosti ni mogoče pripraviti za setev, ne da bi pri tem poškodovali njen zalog, pa tudi prehladna je za kalitev večine semen. Brž ko se bodo vremenske razmere izboljšale in se bodo gredice na prisojnih legah z dovolj rahlo zemljo toliko osušile, da bo mogoča njihova priprava za setev, lahko na prosto sejemo solato berivko, peteršilj, korenček, špinačo in druge vrste in sorte zelenjave, katerih semena kalijo že pri nižjih temperaturah. Da bodo posevki zavarovani pred izžarevanjem toplote, ki jo zemlja med dnevom dobila od toplega februarskega sonca, da zadržimo talno vlago in da semena zavarujemo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, jih prekrijemo z vlaknasto folijo ali zavarujemo s prenosnimi plastenjaki. Če uporabimo za zavarovanje posevka plastično folijo, napeto preko lokov, moramo skrbeti za redno zračenje, da preprečimo kondenziranje vlage na notranjih stenah. Za ogrevanje zaprte grede s hlevskim gnojem pride v poštev le svež hlevski gnoj, ki mu primešamo nekoliko zrezane slame in ga naložimo v toplo gredo 40 cm visoko, stlačimo in prekrijemo z 10 cm plastjo starega uleženega gnoja, nato pa z 10 do 15 cm dobre vrtne zemlje, ko je greda pripravljena za setev.
6-Četrtek	7-Petek Ô	8-Sobota Ô	9-Nedelja Ô
10-Ponedeljek	11-Torek	12-Sreda	
Miran Glušič, ing.agr.
AVTO-MOTO-NAVTIKA
PREDSTAVLJAMO VAM: peugeot 807
Ustvarjen z razumom
S peugeotom 807 se inteligentnost piše v množini. Inteligentnosti zasnove, zaradi katere je to eno najbolj inovativnih in ustvarjalnih avtomobilov v segmentu enoprostorskih vozil, 807 dodaja še ~ustveno inteligenco. Ustvarjen je, da prisluhne pri~akovanjem vsakogar. S pomo~jo "tiso~ in ene" podrobnosti, ki napravijo vožnjo prijetnejšo in udobnejšo.
Zunanjost
Peugeot 807 privablja poglede s popolnoma novo karoserijo, dolžine 4,73 m, z dvojnimi krilnimi vrati in dvojnimi drsnimi vrati (električni pomik pri ST in ST Pullman). Slogovno ostaja zvest peugeotovi oblikovalski filozofiji, za katero je značilen izrazit mačji pogled, ki daje pridih dinamičnosti. Streha je v celoti iz aluminija, o inovativnih tehničnih rešitvah pa pričata tudi zunanji ogledali z bočnima smernima utripalkama, ki sta pomaknjeni nazaj, vendar nameščeni blizu voznika. Po zgledu mačjega prednjega dela potrjujejo pripadnost znamki na zadku avtomobila namestitev luči in monogrami.
Notranjost
Notranjost se sklada z zunanjostjo po zaslugi čistih usloče-nih linij, značilnih za moderno zgradbo. Poleg priročnosti, značilne za razred enoprostorcev, se oblika notranjosti, zahvaljujoč panoramskemu vetrobran-skemu steklu, ponaša tudi s prostornostjo in veliko svetlobe. Je izredno prilagodljiva, saj omogoča številne možnosti zelo enostavne preureditve potniškega prostora, ki sprejme tudi do osem sedežev, po zaslugi zgradbe in inteligentne zasnove mehanizma za pomik sedežev.
Instrumentna plošča je moderne zasnove, s tremi zasenčeno osvetljenimi merilniki z zeleno podlago ali za doplačilo
v kombinaciji s 7-palčnim zaslonom formata 16/9. Za udobje skrbi oprema, ki je serijska ali opcijska, glede na izvedenko: sistem pomoči za voznika za bolj brezskrbno vožnjo z opa-zovalnikom o preseženi programirani hitrosti, električno preklopna zunanja ogledala, samodejni vklop brisalca zadnjega stekla ob vklopu vzvratne predstave, parkirni senzorji za pomoč pri vzvratnem parkiranju, prikladno ogledalo za nadzorovanje otrok na zadnjih sedežih. Za udobje je pomembna tudi možnost individualne nastavitve klimatske naprave (levo/desno) ter osvetlitve notranjosti s tremi strešnimi okni.
Prava poslastica je tudi možnost (ST in ST Pullman) video zaslona z brezžičnimi slušalkami, pritrjenega pod streho v drugi vrsti sedežev ter številne preureditve pozicij sedežev in številni odlagalni prostori.
Varnost
Zmogljivo podvozje je rezultat spremenjene zgradbe in
RADIO))ITEDNIK
Spoštovani,
postanite naročnilc/naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo v vrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:
-	6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU	3.600 SIT
-	popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU	3.000 SIT
-	popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ	2.480SIT
-	vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA	920 SIT
SKUPAJ:	10.000 SIT
Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
DŠ:_
Datum naročila in podpis:
Tel.:
prem ter zlasti novo oblikovanega zadnjega prečnega nosilca, ki ima funkcijo stabilizatorja in se delno deformira. Celoten sklop zagotavlja prvovrstno aktivno varnost, h kateri prispevajo predvsem sistem za dinamični nadzor stabilnosti (ESP), sistem za pomoč pri zaviranju v sili, samodejni vklop varnostnih utripalk in opozo-rilnik o predrti pnevmatiki, s katerim so opremljene nekatere izvedenke. Visoka je stopnja pasivne varnosti, ki jo med drugim zagotavlja sedem trito-
ste), avtomatsko klimatsko napravo z ločeno nastavitvijo za levo in desno stran, atermično vetrobransko steklo, stranska drsna vrata (levo in desno), daljinsko centralno zaklepanje, ogrevani in električno pomični zunanji ogledali, električni pomik prednjih stekel z impulznim stikalom, voznikov sedež, nastavljiv po višini, trije posamični sedeži v drugi vrsti, prednji meglenki in radio s CD predvajalnikom.
807 ST: Dodatno k opremi SR nudi ogrevani in električno
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
čkovnih varnostnih pasov, od katerih je eden vgrajen v srednji sedež, in šest varnostnih blazin, med katerimi najdemo tudi dve varnostni zavesi za zaščito glav potnikov v vseh treh vrstah. Vgradnja zaščite proti priprtju in opreme za varnost otrok s številnimi funkcijami dokazuje, da je dobro poskrbljeno za vse potnike v vozilu.
Različice
807 SR: V njegovi serijski opremi najdete: ABS, ESP (elektronski nadzor stabilnosti vozila), ASR (sistem proti zdrsu pogonskih koles), voznikovo in sovoznikovo zračno blazino, stranski zračni blazini spredaj, zračni zavesi za glavo (vse tri vr-
pomični ter električno zložljivi zunanji ogledali, električni pomik prednjih in zadnjih stekel z impulznim stikalom, vrtljiva prednja sedeža, avtomatske bri-salnike s senzorjem za dež, elek-trokromatsko notranje ogledalo (avtomatska zatemnitev), električno pomična stranska drsna vrata (levo in desno).
807 ST Pullman: Dodatno k opremi ST nudi dva posamična sedeža z nasloni za roke v drugi in tretji vrsti, ksenonske žaromete, pranje prednjih žarometov, senzor tlaka v pnevmatikah in 16-palčna platišča iz lahke litine, regulator hitrosti in parkirne senzorje zadaj.
Mihael Toš
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	CENA
AUDI A6 1,8 T	1997	3.230.000
AUDI A6 2,6 E	1995	1.490.000
AUDI A6 2,8 QUAHRO	1994	1.680.000
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1998	2.000.000
FIAT PALIO WEEKEND 1,2	2000	/
FIAT PUNTO 1,2-18V ELX3V20	2000	1.700.000
GOLF 4 1,9 SDI 5V	1999	2.300.000
KIASPORTAGE 2,0 MRDi	1998	1.850.000
R - LAGUNA BREAK 2,0 RT	1995	1.400.000
R-LAGUNA INITIALE 3,0 AVr	2001	4.800.000
Testna vozila		
ESPACE EXP 2,2 Dei	2002	8.150.000
l\1EGANE II 1.9 DYNAMIQUE	2002	4.180.000
IVIEGANE II 1,8 DYNAMIQUE	2002	3.880.000
ESPACE 2,2 Dei	2002	5.750.000
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE	2002	7.200.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
NOVICE IZ SVETA AVTOMOBILIZMA
Tudi maserati gre med terence
Ime Maserati smo doslej povezovali le s čistokrvnimi športnimi avtomobili. Novi koncept kubang, ki so ga predstavili na salonu v De-troitu, pa opozarja na nove smernice te družbe. Kubang, ki v prevodu pomeni vrsto indonezijskega vetra, je namreč športni terenec. Po besedah inženirjev je poudarek predvsem na špor-tnosti, zato na terenca spominjajo le oblika, štirikolesni pogon in večja oddaljenost vozila od tal. Težišče je zaradi boljše vodljivosti nižje za deset centimetrov od razrednega povprečja. Motor pod prednjim pokrovom je osemvaljnik z 290 kilovati oziroma 390 konjskimi močmi. V notranjosti je kubang opremljen s šestimi sedeži. Oprema je zelo bogata, saj je poleg vseh elektronskih naprav kubang oblečen v usnje. Nepogrešljiva je tudi Maseratijeva zlata ura.
Slovenski avto leta 2003 je mazda 6
Leto 2002 je prineslo na trg vsaj dva izjemna avtomobila, če upoštevamo samo "cenovno dosegljive" avtomobile. Pišemo o renaultu mégane in mazdi 6. Tako menijo novinarji in tako menijo bralci, ki berejo o avtomobilih. Dobro, renault mégane je postal evropski avto leta samo na podlagi novinarskega mnenja, a je to hkrati avtomobil, ki je po mnenju večine Slovencev najbolj dodelan avtomobil na našem trgu. Ob boku méganu je mazda 6 -včasih na lestvicah priljubljenosti uvrščen višje, včasih malenkost nižje. Tokrat spet nekoliko višje - mazda 6 je namreč slovenski avto leta 2003! Pravično pa je pohvaliti še citroën C3, ki je tako na izboru za evropski kot tudi za slovenski avto leta pristal na tretjem mestu.
4 milijone Seatov iz Martorella
Deset let po odprtju Se-atove tovarne v Martorellu so januarja tam izdelali že 4.000.000. avtomobil. Laskavo številko nosi rdeča ibi-za z mo~nim 1,9-litrskim TDI-jem (130 KM), ki je namenjena španskemu trgu. @e kmalu po odprtju 22. februarja 1993 so proizvodnjo pričeli povečevati in nadgrajevati. Po za~etnih 1.500 enot dnevno jih v Martorellu vsak dan izdelajo kar 2.200. Skupno se v eni tovarni izdeluje kar sedem modelov, vsi seati razen alhambre in še Volkswagnov caddy.
Znane cene za VW to-urana
Vstopni model z 1,6-litrskim motorjem (74 kW mo~i) ima ceno 19.950 ev-rov, medtem ko je različica z 1,6 FSI motorjem (81 kW moči) ocenjena na 1.150 evrov ve~, kar pomeni dobrih 21.000 evrov. Zanimiv bo tudi touran z dizelskim 1,9-litrskim motorjem s 74 kW moči, katerega cena bo na nemškem trgu znašala 21.800 evrov, mo~nej{a različica istega motorja z 98 kW pa bo ceno dvignila na 24.350 evrov.
ZZA KRATEK CAS
SESTAVIL:
EDI KLASINC
ROČAJ, ROĚ
BRANDEN-BURŠKI MEJNI GROF
ŠVICARSKI POLITIK (GUSTAVE)
REKA NA SEVERU BELGIJE
INDIJSKI DROBIŽ
JOSIP STRITAR
NAJVEČJI EVROPSKI POLOTOK
PRERA-ČUNUIVO RAVNANJE
UUDSTVONA SAHALINU
ALENKA KEJŽAR
STARA PLOSČINSKA MERA
HRVAŠKI ROKOMETNI VRATAR (VENIO)
UGANDSKI POLITIK AMIN
PEVKA MADELEINE ROBIN
VRSTA
ROMUNSKI NAROD, VLAHI
TRAVNAT SVETNA MADŽARSKEM
ZDRAVILO PROTI VROČINI
PLEME
ADAM BOHORIČ
100m
TEMEUNI ZAKON DRŽAVE
HRVVIOLINSKI PEDAGOG
REKA V POMURJU
SLANO JEZERO V AVSTRALIJI
MEDNARODNA SABUAŠKA ORGANIZACIJA
HOOD
NOČNO POPIVANJE
GOSPIĆ
GLADKA TKANINA
IZ BESEDE DOMA
ŽMIGAVEC
JURIJ JAPEU
FILM Z LESLIE OARON
ŽE UMRLI MADŽARSKI DRŽAVNIK KADAR
OJDIP
VISKOZNOST OUA (KRATICA)
APNENSKA PUNOTA V BOSNI
ČEŠKI PISATEU (KAREL, 1840-1918)
NORVEŠKO MOŠKO IME
PREVAJALKA ŽGUR
SILICIJ
NAŠA TENISAČICA REMŠKAR
ČRN PRAH V DIMNIKU
DOGOVORJEN ZNAK
ABRAHAMOV SIN
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: oprta, break, Zonta, Big, ID, faraon, CH, AB, prestol, usmiljenec, raztros, kitariada, Odar, Tajska, YR star, Te, dom, arest, CK, KR ohm, Gazibara, Ila, IE, Toro, MIR tara, Olint, Ivanka, upokojevanje, Pazin, Renata Žnidar. Ugankarski slovarček: AAK = nizozemska jadrnica z ravnim dnom, ADOR = švicarski politik in pravnik (Gustave, 1845-1928), LOSERT = hrvaški rokometni vratar, reprezentant (Venio, 1976), MADO = vzdevek francoske operne in koncertne pevke Madeleine Robin, NETE = reka v belgijski pokrajini Kempen, dolga 14 km, SAGRESTANO = hrvaški violinski pedagog (Gino, 1923), TORRENS = veliko slano jezero v Avstraliji, TROND = norveško moško ime (nogometni reprezentant Apdersen), ŽLOTA = zracilna cev.
IGOVORI SE...
DAjeparlament končno spravil pod streho p^otialkoholni zakon. Uspehu so nazdravili po stari slovenski navadi: Na zdravje!
... DA se bodo opozicijski poslanci s ptujskega in ormo{kega konca za pusta na{emili v veliko steklenico (alkoholno seveda) in v prvi vrsti obiskali ministra za zdravje. Če bo za maškare kaj prispeval, bodo proti njemu sprožili interpelacijo.
... DA je društvo pijančkov naslovilo na ministra Kebra zahtevo za podporno dotacijo. Obrazložitev: "Uspešno sodelujemo z ministrom in zakonom ter uničujemo alkohol."
... DA imajo šolski avtobusarji te dni kar nekaj problemov: delajo za šolstvo, vozijo mladoletne osebe, so javni prevozniki, šipe pa čistijo
in odmrzujejo z alkoholom.
... DA se je število Slovencev lani zmanjšalo za 600. Nov zakon utegne problem še povečati, saj bodo mladci brez šilčka ali špricar-ja še bolj plašno vasovali.
... DA stečaj Emone Merkurja teče brez zapletov. Ne vemo pa, ali se slučajno ni zapletlo življenje tistim, ki so ob delo in kruh.
... DA je mestni župan razmišljal o ukinitvi ene od osnovnih šol, predsednik ustreznega odbora pa pravi, da njegovo razmišljanje ni stvarno. Starši, učitelji in otroci sedaj čakajo na stvarna dejanja.
... DA se je zima takoj po sveč-nici učvrstila in začela kljubovati ropotajočim kosmatincem.
VIDI SE...
... DA mestni župan ni zgolj naključno sedel zraven plavalca Petra Mankoča. Mnogi bi ga namreč že na začetku mandata najraje utopili v žlici vode, zato je kak nasvet izkušenega plavalca več kot dobrodošel.
Aforizmi
by Fredi
Molitvenik fanatik^^ je
moritvenik.
***
Moj najljubši zakonski akt je
spolni akt.
***
Dejstvo, da je pri nas v,se vec ljudi na robu preživetja, je za oblast očitno obrobnega pomena.
Dno krize bomo dosegli, ko nam politiki ne bodo ponujali
niti zarečenega kruha več. ■■■
Na svetu je vse manj modre krvi in vse več krvave
modrosti. ■■■
Nikoli ni prepozno za učenje
na lastnih napakah. ■■■
Slovenci se ograjujemo od
zaplotništva. Z ograjami. ■■■
Tresla se je gora, rodilo seje slepomišenje.
LUJZEK
Dober den vsoki den,
pa {e pono~i fcoj!
Vsi lepo podavljeni. Toto pismo vam pišem na samo svečnico, ko ma polovica Marij in Micik svojo godovno. Sveče, seveda ledene, visijo izpod kapov, ki jih najedovle predpomlodna odjuga. Vsoki den enih por kaljic ledenice in vsoki den enih por vur do
pomladice. Tak se pač živleje suče in se nič ne briga, kak se nam živleje smuče.
Prejšji tjeden nam je vinorodnikom in lubitelom žlahtne kapljice minister za zdrovje tovoriš + gospod Keber z nekšnim novim zakonom živleje zagrena in nam napoveda, da ga nemo smeli že vjutro na zob djati, se veseliti in smejati, čeglih smo ga sami pridelali in v gostilne pripelali. Jaz vam že vnaprej povem, kak je reka tudi plemeniti poslonec Jelinčič na televiziji, da ga bo en deci ali pa tudi več spija, če bo to ministri Kebripasalo alipa ne. Minister Keber, jegovim predhodnikom smo včosik pravli tudi "ščurki", je baje tudi reka, da od totega zakona dale ne smemo več v dobri družbi rečti s kupico v roki na zdrovje, pač pa nekaj drugega. Mogoče celo: "Keber vas gleda in živce najeda."
Tovariš - gospod minister Keber (ščurek po domočem), v tvojem imeni predlogam, da predlogaš spremembo slovenske himne, ki jo je spisa eden najvejkših Slovencov Franček Prešernov. Minister Keber, povem pa ti, da sen jaz vejkinasprotnik alkoholizma. Ti pa zaj po svoji vesti spremeni slovensko himno tak, ke boš iz jene vsebine izseka trto in vino, ki iz nje priteče. Jaz ti predlogam novo besedilo: "Slovenci, spet Keber je predlaga zdravilno nam življensko moč, vino, pivo, viski, nam priskoči na pomoč, na grobu pa adijo lahko noč!"
Pa smo tam, ge nega več kunca. Vas podavlja vaš LUJZEK
OVEN
Prav nič vas ne bo prizadelo, čeprav si bodo nekateri prizadevali za to. Modro Ste se odločili, da vam prav nič ne bo prišlo do živega. Presenetljivo hitro bodo odnehali.
BIK
Vaši nečimrnosti bo kar precej godilo nekaj besed, ki jih boste ujeli iz ust nekoga. Samozavest se vam bo spet utrdila, a dvomi v va{i notranjosti bodo {e ostali.
DVOJČKA
Včasih se zdi, da slabše sploh ne bi moglo biti, pa je seveda lahko. Prej ali slej se boste navadili na nove razmere, pa čeprav niso v tem trenutku ravno najbolj ugodne.
RAK
Zdaj, ko Ste končno ujeli svoj mir, se je svet začel podirati ljudem okoli vas. Kot da ta planet vedno ohranja pravilno ravnotežje med vsemi srečnimi in nesrečnimi ljudmi.
LEV
Neko osebo si boste predstavljali povsem drugače, kot se bo potem izkazala. Ta vaša zmota bo koristna, kajti vaša pričakovanja bodo tokrat povsem presežena.
DEVICA
Neka oseba zelo čuti nenehno potrebo po dokazovanju, tako da se velikokrat malce preveč širokousti in napihuje, a si morate priznati, da vam je izjemno simpatična.
TEHTNICA
Te dni boste spoznali nekaj prav izjemno zanimivih ljudi. Vprašali se boste, kako da jih niste srečali že prej. A nikoli ni prepozno, da se ne bi dalo nadoknaditi.
ŠKORPIJON
Položaj je včasih videti povsem brezupen, poleg tega pa se zdi, da temu ni moč ubežati. Toda vse je Stvar perspektive. Na vse poskušajte pogledati vsaj nekoliko drugače.
STRELEC
Partner se bo počutil osamljenega in glede tega se vam bo potožil. Organizirali se boste zelo hitro, zabavni program bo stekel in vaša ljubezen bo v hipu pozabila na žalost.
KOZOROG
Na vsako stvar se moramo nekaj časa privajati, vedno mine nekaj časa, da se razmere uredijo. Težave, ki vas tarejo zdaj, pripišite pojavu, ki mu pravimo težaven začetek.
VODNAR
Vendarle si bodo začeli slediti dogodki, ki vas bodo spravili v boljše razpoloženje. Zadnje čase so nesreče skoraj deževale, zdaj bo končno spet posijalo močno sonce.
RIBI
Veliko truda boste vložili v projekt, odzivi okolice pa bodo prav mlačni. Čeprav vas bo to precej potrlo, ne izgubite volje. V tem vidite nekaj pomembnega, ne glede na druge.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka
Majda, ki jo lahko dobite na tel.
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:
majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Med mladimi so dandanes zelo razširjeni moderni plesi, ki sledijo sodobnim glasbenim trendom.
***
JENNIFER LOPEZ zmeraj poskrbi, da je v središču pozornosti in to sedaj vzbuja s fantom Bennom Alflickom, hitom Jenny From The Black, albumom This Is Me ... Then in filmom Maid In Manhattan. Damica je v duet povabila mojstra govora LL COOL J.-ja in skupaj izvajata skrivnostno r & b pesem ALL I HAVE (****). Ta pesem je že na vrhu ameriške lestvice (www.billboard.com) in idejno kar precej spominja na hit Dillema, ki ga izvajata Nelly in Kelly Rowland.
Ameriški zvezdnik NELLY ima vzgledno urejeno spletno stran na internet-nem naslovu www.nelly.net. Spisek največjih "nakiadačevih" uspešnic je naslednji: Country Grammar, E.I., Ride With Me, Hot In Here in Dillema. Deloholik je zavijugal v preveč stereotipne groovy r & b vode v komadu WORK IT (***), v katerem mu s svojim cviljenjem pomaga Justin Timberlake (kot solist je trenutno "in" s hitom Cry Me a River in albumom Justifed) iz skupine NSync.
***
R & b scena je v ZDA izredno razširjena, na njej pa se pojavlja tudi skupina BIG BOVAZ s skladbo Nu flow. Britanski trio doma promovira novo skladbo OK (***), ki na izzivalen način združuje standardne in moderne prvine r & b glasbe.
***
Nemška skupina MR. PRESIDENT se je zapisala v glasbeno zgodovino z uspešnicama Coco Jamboo in Jojo Action. Po treh letih se trio vrača z pozitivno plesno popevko LOVE, SEX AND SUNSHINE (***), ki ima dovolj nalezljiv refren, da postane hit.
***
Kolumbijska pevka SHAKIRA je zmagala v letu 2002, saj je blestela s hiti Whenever Wherever, Underneath Your Clothes in Objection (Tango). Na prelomu leta je ta latino zvezdnica podpisala za kupček dolarjev pogodbo s Pepsi-jem. Z albuma Laundry Servise je presenetila z zelo osebno izpovedno balado
THE ONE (****), v kateri je slišnih tudi nekaj kitarskih rockerskih prijemov.
***
Natalie Appelton in Nicole Appleton sta kariero začeli v skupini All Saints. Duet se je lani predramil s skladbo Fantasy in je tudi posnel album Everything's Eventual (uradno izide 17. februarja). Sestri APPLETON v skladbi DONT
WORRY (***) ponujata kakovosten in emocionalen soul.
***
Ameriški band SIXPENCE NONE THE RICHER nas je pred leti poljubljal s fantastično uspešnico Kiss Me. Kvintet je svojo vrhunskost dokazal v prijetni zvočni harmoniji oziroma v pop/rockpriredbi klasike DONT DREAM ITS
OVER (*****) skupine Crowded House.
***
Švedska skupina CARDIGANS je začela delovati leta 1992 in v njej nastopajo pevka Nina Persson, kitarist Peter Svensson, basist Magnus Sveningson, klaviaturist Lars Olaf Johansson in bobnar bobnar Bengt Lagerberg. Kvintet izvaja osvežujočo pop/rock pesem FOR WHAT ITS WORTH (***) in z njo napoveduje novo zgoščenko Long Gone Before Daylight.
***
Ameriška igralka JENNIFER LOVE HEWITT je lani ponovno zašla v glasbeni svet z zgoščenko Barenaked. Glasbena televizija MTV je prejšnji teden ekskluzivno vrtela videospot za zavajajočo rock skladbo CAN I GO NOW (****), v
kateri je igralka glasbeno preveč kopira avstralsko pevko Natalie Imbruglia.
***
Britanska pevka MELAINE C. je kariero začela pri začimbicah - pri skupini Spice Girls in je bila najuspešnejša kot solistka s hitom Never Be The Same Again. Najbolj rockersko usmerjena "spajsica" promovira atraktivno pop/rock balado HER IT COMES AGAIN (***), ki vam bo s poslušanjem postajala vedno bolj všeč in bo del albuma Reasons.
***
RED HOT CHILI PEPPERS so lani zadeli v polno s super albumom By The Way. Rockerski mojstri brenkajo standardno balado CANT STOP (****), v kateri je ponovno v ospredju pevec Anthony Kiedis.
David Breznik
^he Said -
S/Peel - HDBBIE WILLIAMs\ \ □rry Seems to be the Hardest Word ^^ BLUE & ELTDN JOHN ^ '
M. Jenny From The Block - JENNIFÉH LDPE! ■ 5. Maybe - ENRIQUE IGLESIAS ^ B. Lose Yourself-EMINEM -Beautiful - CHRISTINA AGUILE 8. Naughty Girl - HDLLY VALANCE ' R Family Portrait - PINK idden/Agenda - CHAIGH DAVID
N/sakť? e>o\:>eA:o m<sd "2.0. in 22. uro
Erasure: Other People's Songs
Oranžno-moder plošček je nova, odlično sproducirana glasba dua Erasure, ki se je po dolgem ~asu spet pojavil iz anonimnsoti, v katero je skoraj poniknil. Trenutni single Solsbury Hill, sicer pesem Petra Gabriela, je uvertura v album, ki nam ponuja 12 pesmi drugih avtorjev, zapakiranih v prepoznavni 'Erasure stil'. Zato je naslov Other People's Songs kar primeren. Dejstvo je, da bodo nekaterim bolj všeč pesmi v originalu, drugim pa priredbe, ki sta jih posnela Erasure; spomnimo se samo mega uspešnice A Little Respect v izvedbi Erasure in kasneje skoraj neprepoznavne razli~ice v izvedbi skupine Wheatus!
(Mute, distribucija Dallas)
www.erasureinfo.com
Ne glede na subjektivni glasbeni okus pa je treba Vinceu Clarku in Andyju Bellu priznati, da ostajata mojstra sinteti~-nega popa. Vedno sta {tlela iz prevladujo~ih glasbenih trendov in tudi tokrat ni ni~ druga~e. Na albumu sta celo 'sintetizirala' mojstra rock'n'rol-la Elvisa Presleya in njegovo Can't Help Falling In Love! Priznavata, da so bile to predelave pesmi, ki so vzele veliko ~asa, saj vse skladbe izvirajo iz razli~nih ~asovnih obdobij, naj-
ve~ pa iz 50. in 60. let.
Ob poslu{anju albuma ne gre prezreti ob~utkov, da bi nekatere pesmi (na primer True Love Ways) zaradi zvon~kljanja bilo bolje dati na prodajne police v za~etku decembra. Sicer pa je to izdelek za vesele ljudi, ki bodo album poslu{ali tako med vožnjo na sobotni izlet (When Will I See You Again) kot tudi zve~er s svojo drago ob kaminu (Can't Help Falling In Love in ~utna balada Goodnight, ki je morda celo najboljša pesem na albumu). Otožno sanjarjenje od-li~no dopolni pesem You've Lost That Lovin' Feelin'. Med najbo-
ljšimi na albumu je tudi Everybody's Got To Learn Sometime in pa nepozabna uspešnica skupine The Buggles Video Killed The Radio Star, ki je na albumu zadnja in morda malo manj poskočna kot izvirnik.

^^hor iffiopSň soii^l^
Za ljubitelje radio prijaznih komercialnih štanc bo morda album nekoliko preveč elektronski, ampak taka pač Erasure sta. Sicer sta v skoraj dve desetletje trajajoči karieri - med devetimi albumi z večinoma avtorskimi skladbami - enkrat že izdala album priredb, njima najljubših pesmi z naslovom Abba-esque, ki je požel velik uspeh. Andy
in Vince z desetim studijskim albumom Other People's Songs dokazujeta, da je mogoče (ob pomoči sijajnega producenta Ga-retha Jonesa, ki je delal z Depeche Mode) tudi s priredbami obdržati renome sijajnega glasbenika, saj so njune predelave za razliko od številnih zvezdnikov, ki se poslužujejo recepta 'posnemi priredbo pa boš slaven', res nekaj posebnega.
Na albumu so se tako med drugimi znašli Buddy Holly, Righteous Brothers ter že omenjena Peter Gabriel in Elvis Presley. In kdo bi si pred 18 leti mislil, da se bo elektronski čudežni deček Andy Bell, tedaj znan kot kronično nezvest svojim dotedanjim skupinam (Depeche Mode, Yazoo), z Andyjem Bellom ujel v tako dolgotrajno glasbeno partnerstvo.
V priloženi knjižici žal ni besedil, razen domiselne naslovnice z gramofonom praktično ni v ovitku albuma nič zanimivega in tudi sam dizajn je precej preprost, z roza medvedkom na zadnji strani. Bend tipa Erasure bi si nedvomno lahko (in tudi moral!) privoščiti kaj več.
Erika Bager
SESTRE MAGDALENKE: The Magdalene Sisters
drama
Dolžina: 119 min Režija: Peter Mullan Producent: Frances Higson Scenarij: Peter Mullan Igrajo: Geraldine McEwan, Anne-Marie Duff, Nora-Jane Noone, Dorothy Duffy, Eileen Walsh, Mary Murray
Kaj je hujši greh od tega, ~e si lepa in tvoj deški obraz kar kli~e po lepljivih, pohotnih moških pogledih? Kaj je hujši greh od rojstva nezakonskega otroka? Za katoliško cerkev o~itno tudi to, da je dekle preve~ grdo! In kaj je hujšega od tega, da po posilstvu spregovoriš o tem? Ni~ hujšega. Marš v za-vetiš~e, prasice pohujšljive! Naj mi oprostijo vsi sr~ni katoli~ani, toda pretresljiv film o grehih Cerkve šokira in odpira nove perspektive. Sestre magdalenke so fikcija, ki je na žalost resni~-na. Katoliška cerkev se do danes ni formalno opravi~ila ali iz-pla~ala odškodnine magdalen-skim ženskam.
Magdalenska zavetiš~a na Irskem so dobila ime po Mariji Magdaleni, bivši prostitutki, ki se je pokesala pred Kristusom in imela ~ast, da mu je smela oprati noge. V imenu katoliške cerkve so jih vodile sestre usmi-ljenke, tam pa je živelo in umrlo na tiso~e žensk. Zadnje zave-tiš~e magdalenk na Irskem so zaprli šele leta 1996! Za svoje grehe so mlade ženske brezpla~-no delale 365 dni v letu, bile napol la~ne, pretepane, poniževane in posiljevane, otroke pa so jim na silo vzeli. Njihova kazen je bila neomejena.
Film spremlja zgodbo štirih mladih deklet, katoličank, v šestdesetih letih. Temelji na šokantni resnični zgodbi tisočerih žensk, ki so jih družine zavrgle in prepustile na milost katoliški cerkvi. Režiser Mul-lan je Sestre magdalenke postavil v okolico Dublina v leto 1964. V času, ko so mnoge ženske spoznale novonajdeno kulturno svobodo, se štiri dekleta, zaprta v magdalenski pralnici, borijo za preživetje. Zgodba se osredotoča na njihova življenja med bivanjem v zavetišču in njihova težavna razmerja z nunami, ki se obnašajo kot njihove ječarke. Ožigosane so, ne da bi zagrešile kakršenkoli zločin.
Irsko družbo je na prelomu
stroge moralne norme cerkve in družine. Molk in sramota, ki je visela nad družinami zaprtih deklet, sta pomenila, da mnoge od njih niso imele več doma ali okolja, kamor bi se lahko vrnile.
Glavna izrazna moč filma so junaki. Vsi junaki. Ne samo magdalenke in nune, temveč tudi očetje, matere, bratje, sestre. Vloge magdalenk so odigrale tako izkušene kot povsem neznane igralke, od katerih mnoge izhajajo iz irske katoliške skupnosti. Novinka Nora Jane Noone je igrala Bernadette, siroto, ki so jo imeli za moralno ogroženo zaradi njene lepote. Dorothy Duffy so izbrali za vlogo Patricie/Rose, mlade neporočene matere, ki jo je družina zaprla v magdalensko zavetišče.
Annie-Marie Duff je igrala Margaret, dekle iz podeželskega mesteca, ki jo je posilil bratranec; družina pa, da bi se izognila sramoti, jo pošlje k magdalenkam. Eileen Walsh je igrala Crispi-no, mlado mater nezakonskega otroka. Leta 1999 je bila nominirana za najboljšo debitantko na festivalu neodvisnega britanskega filma. Peter Mullan je sam odigral O'Connorja, očeta Une, magdalenke, ki obupano skuša pobegniti iz magdalen-ske pralnice. "Katoliška cerkev, vera, družina in ugled mu pomenijo več od lastnega otroka in v tem je vsa dilema," pravi.
Kot pričevanje o preživetju človeškega duha v strahotnih razmerah Sestre magdalenke želijo osvetliti zastareli sistem, ki se je obdržal globoko v 20. stoletje in bil leta in leta prikrit. Film zahteva od družbe, da se bliže seznani z nepravičnostjo in poskrbi, da se nikoli več ne ponovi. Film, ki ga je preprosto treba videti!
Erika Bager
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je režiser filma Sestre magdalenice?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Simona Vinkler, Slape 12, nujska Gora.
Odgovore poSljite do ponedeljka. 10. februarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Ralčeva 6. 2250 (za Info).
stoletja pestila huda revš~ina in preobremenjen socialni sistem. Na družine so izvajali velik pritisk, da h~ere, ki so jih 'osramotile', pošiljajo v ustanove. Cerkev je potem spodbujala njihovo nezakonito zapiranje v pralnice magdalenk. Ob prihodu v zavetiš~e so dekletom odvzeli obleko in vse osebne predmete, jim obrili glave in njihova prava imena zamenjali z imeni katoliških svetnic. Podvržene so bile strogemu režimu dela, molitve in spanja, brez kakršnegakoli stika z zunanjim svetom, najsi bodi prek knjig, ~asopisov ali osebnih stikov s svojci.
Mlade matere, ki so rodile zunajzakonskega otroka, so bile prisiljene dati dojen~ke v posvojitev ter podpisati dokumente, ki so jim kasneje onemogo~ali izslediti otroke. Sestre, ki so vodile zavetiš~a, so podpirale ob-stoje~i sistem in družbo, ki v mladi ženski vidi nevarnost za
C^I^D
Elektronski naslov: cid@cid.si Spletna stran: www.cid.si Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce:
-	od ponedeljka do ~etrtka od 8. do 20. ure,
-	v petek od 8. do 23. ure,
-	v soboto od 10. do 13. ure in od 19. do 23. ure.
Uradne informacije lahko osebno ali telefonsko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
Vedno so na voljo ra~unalniki z brezpla~nim dostopom do interneta in možnostjo pošiljanja elektronske poste, številne informacije v tiskani obliki, popoldan v klubskem prostoru pa še poslušanje glasbe in družabne igre.
AKTUALNO - USTVARJALNA DELAVNICA
V	soboto, 8. februarja, ob 10. uri: ROČNA IZDELAVA SPOMINSKE LISTINE. Delavnica nima starostne omejitve. V po~astitev kulturnega praznika je brezpla~na!
POTOPISNO PREDAVANJE
V	~etrtek, 13.2.2003, ob 18. uri: OD HONKONGA DO PEKINGA.
Potovanje bosta predstavili Staša in Vitoslava Cafuta. Vstopnine ni.
1-	VPISUJEMO V TEČAJ KITARE! Ne le akusti~ne, ampak tudi elektri~ne. Namenjen je za~etnikom in nadaljevalcem, saj poteka delo posami~ ali v dvojicah. Lahko se u~ite igranja solo kitare ali pa spremljave ob petju. Možnost oblikovanja glasbene skupine. Udeleženci se dogovorijo za individualni urnik. Cena je simboli~na — 2000 SIT mese~no za dve uri tedensko. Potrebujete svoj instrument — ~e pa ga nimate, se lahko z mentorjem dogovorite za izposojo.
2-	OBLIKUJEMO MLADO UREDNIŠTVO, sestavljeno iz tistih, ki pišejo ~lanke, literaturo, rišejo, fotografirajo. Samostojno boste urejali stran v Tedniku enkrat mesečno. Prijave zbiramo do 7. februarja, prvi sestanek skupine pa bo naslednji teden.
3-	Zbiramo prijave za TEČAJ ZA TONSKE TEHNIKE IN DJ! Te~aj traja 3 dni, poteka v CID-u, za termine pa se udeleženci dogovorijo skupaj z organizatorjem. Poteka v majhnih skupinah, udeleženci pa se naučite ravnati s tonsko opremo in spoznate zakonitosti ozvočevanja. Opravljen tečaj vam omogoča samostojno predvajanje glasbe v klubu CID! Informacije in prijave vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Najboljša Ajda in Gregor
športni zavod Ptuj je bil v petek organizator prireditve »Proglasitev najboljšega športnika« MO Ptuj, ki je potekala v kulturni dvorani gimnazije Ptuj. Ta je bila nabito polna. Sicer pa se v primerjavi s prejšnjimi ni nič bistvenega spremenilo, le lokacija, nekaj točk več in to, da je po dolgem času športnike in njihove privržence pozdravil (novi) župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan ter ni bilo suhoparnih govorov podžupanov (saj jih MO Ptuj sedaj nima).
Sicer pa je prireditev bila namenjena športnicam in športnikom ter njihovim klubom, skratka vsem tistim, ki so v letu 2002 bili na najvi{jih stopni-~kah ali blizu njih na velikih
Priznanja amaterskim delavcem so prejeli: Jože Ceh (AMD Ptuj), Barbara Culibrk (PK Terme Ptuj), Jasna Drakšic (PD Ptuj), Silva Glušic (KK Ptuj), Marjan Gril (SD Ptuj), Drago
Poseben gost večera je bil vrhunski plavalec Peter Mankoč (ob njem voditelj prireditve Marjan Nahberger)
mednarodnih in državnih tekmovanjih. Gost prireditve je bil odlični plavalec Peter Mankoc, ki je tudi dal težo prireditvi.
Po pričakovanjih sta šli priznanji v roke najboljšim: pri damah je ta čast doletela Ajdo Brumen, v moški konkurenci pa Gregorja Gazvodo.
Pokali za najboljše srednješolske ekipe so bili dodeljeni dijakinjam in dijakom gimnazije Ptuj.
Kokol (ŠD Grajena), Iztok Kovačec (KK Perutnina Ptuj), Jože Kreutz (TK Ptuj), Slavko Petrovič (NK Podvinci), Tomaž Pliberšek (Aero klub Ptuj) Peter Lugarič (NK Drava Asfalti), Bruno Krajnc (JK Drava Ptuj), Izudin Kanlič (BK Ptuj), Marjan Šibila (KBV Ptuj), Ludvik Turin (KK Ptuj), Robert Vesenjak (KMN Poetovio Ptuj), Emil Vrbnjak (OK Fiat Prstec Ptuj) in Marjana Kovačec (Karate DO Ptuj).
KOMENTIRA: JOŽE MOHORIC
Bicikli, žoga in denar
V preteklem tednu smo bili na Ptuju priča dvema dogodkoma, ki bosta precej vplivala na šport ne samo na ptujskem območju, ampak tudi precej širše. V mislih imam inavguracijsko oz. predstavitveno tiskovno konferenco kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in občni zbor nogometnega kluba Drava Ptuj. Športa si po svoji zasnovi nista sorodna, a je v teh dveh dogodkih opazna precejšnja podobnost.
Nedolgo nazaj smo na tem mestu pisali o iskanju skupnih interesov športa in gospodarstva in o tem, da je na področju Spodnjega Podravja težko najti gospodarske družbe, ki bi del svojega dobička vlagale v šport. Prav to se je zgodilo pretekli teden. Perutnina Ptuj že precej let vlaga v šport, a tokrat je šla še precej dlje: ustanovila je svoje lastno profesionalno kolesarsko moštvo. Cilji profesionalne ekipe v prvem letu sicer niso visoki, a je v ozadju tiha želja, da bi se z leti zapisali s prepoznavnim imenom na kolesarskem zemljevidu Evrope. Če poznamo vodstvo KK PP, potem vemo, da to ni nemogoče.
Podobno smele želje so izrekli predstavniki preimenovanega nogometnega kluba Drava, odslej se bodo namreč imenovali NK Ptuj. Sprememba imena je le ena od novitet, pomembnejše je dejstvo, da je vodstvo kluba znalo privabiti k sodelovanju novega glavnega sponzorja (poleg seveda vseh dosedanjih) in da je v končni fazi dogovor še z enim podjetjem, ki presega meje Ptuja in okolice. To pa so že zelo resni namigi, da lahko na glas razmišljamo o prvoligaški konkurenci, saj se šele tam začne večja medijska podpora klubov (televizija) in s tem vračanje sponzor-skega vložka.
Januar je torej postregel z obetavnimi spremembami v ptujskem športu. Seveda bo temu morala slediti tudi stroka, ki mora z rezultati dokazati upravičenost drznih napovedi.
Priznanje za naslov državnih prvakov so prejeli: Sabina Kolednik (KBV Ptuj), Robert Simonič (KBV Ptuj), Aleksander Pučko, Ivan Pučko, Goran Jus (vsi BK Ptuj), Tadej Vidovič (BK Legionar Ptuj), Natalija Sbull (AK Ptuj), Danijel Dugi (Akademija borilnih veščin Ptuj), Igor Slokan in Boštjan Kerin (oba BK Ptuj), Dušan Rakuš (BK Slovenska Bistrica in KBV Ptuj), Dejan Zavec (ŽBK AC Krajnc Maribor), Aleksander Kolednik in Matjaž Vindiš (oba KBV Ptuj), Oton Velunšek (Modelarsko društvo Ptuj), Matej Marin (KK Perutnina Ptuj) in Ludvik Pšajd (Medobčinsko društvo invalidov Ptuj).
Pokale za izjemne dosežke sta prejela Srečko Majcenovič

&

t


Župan dr. Štefan Čelan izroča priznanje najboljši športnici MO Ptuj za leto 2002 Ajdi Brumen (v nedeljo je osvojila še naslov državne dvoranske prvakinje). Fotogroflje: Črtomir Goznik
(Medobčinsko društvo inava-lidov Ptuj) in Marjan Žalar
Najuspešnejši trenerji v minuli sezoni: Vladimir Sitar, Luka Ha-zdovac, Vlado Čuš in Marjan Vidovič (levo Fredi Kmetec)
(Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj).
Najuspešnejši trenerji v minuli sezoni so bili: Vlado Cuš (J K Drava Ptuj), Luka Hazdo-vac (TK Ptuj), Vladimir Sitar (KBV Ptuj) in Marjan Vidovič (Gimnastično društvo Ptuj).
Najuspešnejše ženske ekipe so bile: Teniški klub Ptuj, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in Odbojkarski klub Fiat Prstec Ptuj, med moškimi pa: Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Aero klub Ptuj in JK Drava Ptuj.
V posamični konkurenci je med moškimi prvo mesto pripadlo Gregorju Gazvodi iz KK Perutnina Ptuj, sledijo: Marcel Fekonja (KBV Ptuj), Aljaž
Rogelj (JK Drava Ptuj), Matej Šibila (KBV Ptuj), Davorin Sluga (AK Ptuj) in Aldo Ino Ilešič (KK Perutnina Ptuj).
V ženski konkurenci je bila za športnico MO Ptuj proglašena Ajda Brumen iz TK Ptuj, sledijo: Nadja Šibila (KBV Ptuj), Vanja Hotko (Aero klub Ptuj), Tanja Žuran Putora (JK Drava Ptuj), Dominika Šajtegl (BK Ptuj) in Nuša Mohorko (OK Fiat Prstec Ptuj).
Prireditev so s svojimi nastopi obogatili akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, plesna skupina OŠ Olge Meglič, Blaž Vidovič, plesna skupina OŠ Ljudski vrt, Miran Tetičkovič in plesna skupina Mambo.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO / predstavitev ekip kk perutnina ptuj za leto 2003
Nosilci razvoja slovenskega kolesarstva
Prav prijetno smo se počutili na predstavitvi dveh ekip kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je bila konec minulega tedna na Ptuju. Prepričani smo, da so potegnili pravo potezo. Zapisali smo že in tokrat ponavljamo, da so naredili ta korak pred drugimi, ki o tem mogoče šele razmišljajo. Usatanovili so svojo profesionalno ekipo; tokrat bodo nastopili samostojno, brez povezav z drugimi klubi.
Mogoče so s tem Ptujčani koga presenetili, vendar v njihovem delu nikoli ni bilo čutiti zahrbtnosti, ampak so igrali z odprtimi kartami. Nadgradnja uspešnega dela v klubu je ustanovitev svoje profesionalne
ekipe, ki bo nastopala med profesionalci v kategoriji TT3 in se poskušala z delom, predvsem pa z rezultati prebiti v višji kakovostni razred. Potrebni bodo dobri rezultati na dirkah, te pa ekipa, ki združuje
mladost in izkušenost, seveda želi doseči.
Novi trener profesionalne ekipe je Srečko Glivar, zanjo pa bodo tekmovali: Valter Bonča, David Dančulovič, Massimo Demarin, Branko Filip, Miran Kelner, Mitja Mahorič, Boštjan Mervar, Matej Marin, Dean Podgornik, Rado Rogina in Sašo Sviben.
V ekipi do 23 let pa so: Gregor Gazvoda, Andrej Omulec, Aldo Ino Ilešič, Boštjan Krevs, Vanja
Profesionalna ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v letu 2003
Satinovič, David Crnelj, David Demanuele, Emanuel Kišer-lovski, Gregor Kodrič - mladi in obetavni kolesarji, ki bodo nastopali tudi na močnih dirkah in se z dobrimi rezultati poskušali prebiti v profesionalno ekipo.
Na predstavitvi načrtov in ciljev ekip je bilo veliko predstavnikov medijev in uglednih osebnosti, ki jih kolesarski šport zanima in vedo, v kaj perutni-narji vlagajo oz. v kaj se spuščajo. Naenkrat jih nič več ne moti, da se to dogaja na Ptuju, kjer delajo po svojih načrtih, da pridejo do želenega cilja. Izjava enega izmed najboljših slovenskih kolesarjev Valterja Bonče je bila, da so pred klubom novi motivi in izzivi ter da bo zato zagnanost še večja. Vodstvo še nima izkušenj, vendar mu bodo kolesarji, ki so že nastopili v tujini, poizkušali pomagati k razvoju in uspešnim rezultatom.
Izzivov je veliko, smo lahko slišali iz marsikaterih ust. Svoj primat pa bodo poizkušali dokazati že na dirki po Sloveniji, saj naj bi bila zmaga na njej glavni cilj sezone. Koliko blizu so, bo pokazal čas, nam pa ne preostane nič drugega, kot da jim zaželimo vse najboljše.
Danilo Klajnšek
SPORT
Ajda znova državna prvakinja
Pretekli vikend je Teniška zveza Slovenije zaključila dvoranska državna prvenstva za letošjo sezono. V Zgornji Kungoti pri Mariboru je bilo ~lansko državno prvenstvo v ženski in moški konkurenci.
Svoj primat na dvoranskih prvenstvih je potrdila ~lanica TK Ptuj Ajda Bru-men, ki je znova osvojila naslov državne prvakinje, peti zaporedni v kategorijah do 18 let in ~lanice. Zna~ilnost ženskega dela prvenstva je bila izjemno mo~na konkurenca, saj je od 43 tenisa~ic igralo kar osem igralk, ki so uvrščene na svetovni ~lanski WTA lestvici, vse najboljše razen treh svetovnih "top 50" WTA igralk. V finalu sta o naslovu prvakinje odlo~ali s kolegico iz reprezentance in klubske ekipe TK Ptuj Nino Šuvak (ŠD Krajnska gora/TK Ptuj). Nina je bila v prvem nizu uspešnejša s 6:3, naslednja dva niza in s tem prvenstvo pa je po ve~ kot dveh urah dvoboja osvojila Ajda s 6:3 in 6:2.
V moški konkurenci sta v glavnem turnirju igrala dva ~lana TK Ptuj, ki sta imela veliko smolo v žrebu. Mladinec Matej Rus je po zmagi v 1. kolu, po dostojnem odporu moral v 2. priznati premoč dolgoletnemu reprezentantu Marku Poru (TK Triglav KR), Goran Djurdjevič pa je po zmagah v kvalifikacijah v 1. kolu izgubil proti 1. nosilcu Roku Jarcu (TK Triglav KR), po izjemnem boju v prvem nizu, ki ga je izgubil šele v podaljšani igri.
Na Odprtem prvenstvu TZS do 14 let na Otočcu se je isti vikend ponovno izkazal Karlo Pintarič, ki se je z zmago v finalu oddolžil letošnjemu državnemu prvaku Andražu Bedenetu (Športplus LJ) za poraz v polfinalu državnega prvenstva ter potrdil svoj status reprezentanta do 14 let in kandidaturo za letošnje dvoransko ekipno Evropsko prvenstvo. (TK)
MALI NOGOMET / l.slmn
Metropol zaustavil Tomaž
Rezultati 12.kroga: Grafis tiskarna -Kix Ajdovščina preloženo, Napoli Pernica - GIP Beton Zagorje 6:5, Svea Lesna Litija - Dobovec 9:3, Puntar Tolmin - Sevnica 5:3, Metropol Ljubljana - Tomaž Mila Poetovio 4:3.
1.	SVEA L. LITIJA
2.	BETON ZAGORJE
3.	PUNTAR TOLMIN
4.	DOBOVEC
5.	METROPOL LJ.
6.	KIX AJDOVŠ~INA
7.	NAPOLI PERNICA
8.	SEVNICA
9.	TOMAŽ POETOVIO 12
10.	GRAFIS TISKARNA 11
12 10 12 10
12 12 12 11 12 12
2 5
0 10
88 : 30 67 : 33 53 : 37 64 : 50 60 : 71 39 : 49 41 : 67 33 : 53 37 : 55 36 : 72
Metropol Ljubljana - Tomaž Mila Poetovio 4:3 (2:1)
Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Ma-gdi~, Kralj, Jur~ec, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Lah, Školiber.
Malonogometaši Metropola so zaustavili Tomaž, ~eprav so bili tudi tokrat gostje iz Sv. Tomaža blizu osvojitvi vsaj točke. Za poraz v Ljubljani so bile krive številne zapravljene priložnosti in doma~ vratar Dermastja (slovenski reprezentant), ki je branil izvrstno. Pri Tomažu je Dejan Kralj zadel trikrat. V~eraj (sreda) so malonogometaši Tomaža gostili Grafis tiskarno, nato sledi reprezentančna pavza saj se je slovenska malonogometna reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo v Italiji.
Uroš Krstić
mali nogomet
2 SLMN - vzhod
Izidi 11. kroga: Oplotnica - Bakara Center Mode 6:6, Cerkvenjak/Gosti{~e Anton - Vitomarci Era Petlja 5:12, Lovrenc na Pohorju - Selce 10:7, Strojna - Slovenske Gorice 4:8, Mak Red Bat Vratko - Mavi Brežice 4:6.
1. VITOMARCI	11	10	0	1	84:27	30
2. BAKARA	11	7	2	2	76:63	23
3. MAVI	11	7	1	3	73:51	22
4. LOVRENC	11	7	0	4	82:69	21
5. SLOV.GORICE	11	7	0	4	77:66	19
6. OPLOTNICA	11	6	1	4	69:66	19
7. MAK RBV	11	6	0	5	74:67	18
8. CERKVENJAK	11	2	0	9	49:86	6
9. STROJNA	11	1	0	10	42:86	3
10. SELCE	11	0	0	11	64:109	0
Cerkvenjak gosti{~e Anton -Vitomarci ERA Petlja 5:12
V pravem nogometnem vzdu{ju na lokalnem derbiju so zasluženo slavili vitomarčani. Po enakovrednem začetku srečanja, kjer je pravladoval taktični boj na sredini igri{ča so v nadaljevanju, gostje vzeli vajeti v svoje roke in nasuli "ducat" zadetkov domačim, ki tokrat res niso bili dorasel nasprotnik odličnim nogometa{em ERE Petlje. Potrebno je pohvaliti gostujoče navijače, ki so ustvarili prijetno vzdu{je ter se zasluženo veselili zmage, tokrat veliko bolj{e ekipe na igri{ču.
R.D.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA »A«
Rezultati 6. kroga: Leskovec veterani
-	ŠD Majski vrh 5:6, KMN Majolka -NK Tržec veterani 3:1, ŠD Lancova vas
-	Šturmovec 4:4, NK Leskovec prost
5 3 3
1.	KMN MAJOLKA
2.	ŠTURMOVEC
3.	ŠD LANCOVA VAS
4.	NK TRŽEC VETER.
5.	ŠD MAJSKI VRH
6.	LESKOVEC - VETER. 5
7.	NK LESKOVEC 5
0	35 : 5
1	13 : 18 1	20 : 16
2	14 : 13 2 17: 18 5 12 : 26 5 12 : 27
SKUPINA "B"
Rezultati 6. kroga: Lancova vas veterani -NK Videm mladina 9:0, NK Videm člani - ŠD Zg. Pristava 3:3, Videm mladi - ŠD Pobrežje 0:1, NK Tržec bar Osmica - prost
1. ŠD POBREŽJE	6	4 1	1	19 :	12	13
2. NK VIDEM ČLANI	5	3 1	1	18 :	11	10
3. LANCOVA VAS VET	5	2 2	1	17	: 6	8
4. NK TRŽEC OSMICA	5	2 1	2	24 :	16	7
5. ŠD ZG. PRISTAVA	5	2 1	2	17 :	12	7
6. VIDEM - MLADI	5	1 2	2	14 :	15	5
7. NK VIDEM MLAD.	5	0 0	5	8 :	35	0
Darko LAH
ZLMN ORMOŽ
1. LIGA
Rezultati 10. kroga: Holermuos -Nova Slovenija 5:1, Mark 69 - Trsnica Žiher 4:3, Kog - Belcont 4.9, Litmerk -Mladost Miklavž 3:6, Nova Slovenija -Pušenci 3:6, Zidarstvo čurin - Ivanjkovci 3:0.
1. BELCONT	10	10	0	0	61	: 21	30
2. HOLERMUOS	10	7	2	1	35	: 24	23
3. PUŠENCI	10	7	0	3	42	: 25	21
4. MARK 69	10	6	2	2	44	: 21	20
5. ZIDARSTVO ~URIN	10	4	2	4	27	: 39	14
6. MLADOST MIKLAVŽ	10	4	1	5	30	: 31	13
7. TRSNICA ŽIHER	10	4	0	6	33	: 41	12
8. KOG	10	3	1	6	34	: 40	10
9. NOVA SLOVENIJA	10	3	1	6	31	: 42	10
10. LITMERK	10	1	1	8	25	: 52	4
11. IVANJKOVCI	10	0	2	8	22	: 48	2
2. LIGA
Rezultati 9. kroga: Pušenci vet. -Stenvent 2:2, TSO - Juniorji 5:7, Prednost - Mladost Miklavž vet. 5:7, Mladost Miklavž ml. - Mestna graba 2:1, LDS - Borec 11:0.
1. PREDNOST	9	6	1	2	44	: 27	19
2. STENVENT	9	6	1	2	36	: 21	19
3. ML. MIKLAVŽ ML.	9	6	1	2	39	: 42	19
4. MESTNA GRABA	9	6	0	3	42	: 24	18
5. ML. MIKLAVŽ VET	9	5	0	4	44	: 46	15
6. LDS	9	3	1	5	37	: 33	10
7. PUŠENCI VET.	9	3	1	5	25	: 28	10
8. JUNIORJI	9	3	1	5	30	: 39	10
9. TSO	9	2	1	6	30	: 36	7
10. BOREC	9	1	0	8	16	: 56	3
Uroš Krstić
redni občni zbor nk drava asfalti ptuj
Novo ime, novo vodstvo, visoki tilji
če je nogomet res najvažnejša postranska stvar na svetu, potem si je kaj lahko razložiti, zakaj včasih postane tudi ena glavnih zadev, preko katere se odražajo pomembni družbeni ali gospodarski interesi. Pri tem ne gre samo za ljubezen do športa, do najatraktivnejše športne igre nasploh, ampak tudi za kaj več: za projekcijo želja, za promocijo kluba, kraja ^
Na{ največji {portni klub, ki {teje več kot dvesto petdeset aktivnih članov v vseh starostnih kategorijah, prehaja v novo obdobje. Po razburkanem dogajanju v zadnjem desetletju je ptujski nogometni klub prerasel v enega naju-rejenej{ih v slovenskem prostoru. "Doživeli smo domala vse: od skoraj{njega propada, odhoda najbolj{ih, zamenjav {tevilnih trenerjev, velikih finančnih težav pa vse do dana{njih razmer, ki klub uvr{čajo v dru{čino najurejenej{ih in najbolje organiziranih drugoliga{ev. Brez velikega entuziazma, volonterske-ga prostopa in podpore podjetij Asfalti Ptuj, Paam Avto, Perutnina Ptuj, Ta-lum, g. Mirana Vuka, Mestne občine Ptuj in Športnega zavoda Ptuj nam verjetno ne bi uspelo. Dosegli smo cilje, ki smo si jih zastavili na začetku minulega {tiriletnega obdobja, pred nami pa so velike ideje, za katere nam ne manjka znanja in poguma," je na občnem zboru uvodoma predstavil delo in dogajanja Boris Perger, ki je vodil klub od leta 1999.
Klub je v vsej svoji sedemdesetletni zgodovino velikokrat menjal ime - vse od SK Pettau pa do zadnje spremembe v minulem tednu, ko so na občnem zboru sprejeli sklep o spremembi statuta dru{tva in sklep o preimenovanju kluba v NK Ptuj. Nikakor pa se v upravi ne bodo odpovedali tradicionalnemu imenu Drava in bodo v tekmovalnem delu nastopali pod imenom NK Drava Ptuj.
Ob spremembi imena in razre{itvi starega vodstva se je v imenu upravnega odbora dotedanjemu predsedniku zahvalil g. Majhenič, predsednik uprave Certusa, in predstavil nove načrte podjetja in nove oblike sodelovanja. "Podjetje Certus je pred leti začutilo svojo priložnost, da promovira svojo blagovno znamko preko nogometa. Odločili smo se vlagati v ptujski klub. Danes pa prehajamo v novo obdobje, odzvali smo se novim izzivom. Certus prevzema generalno sponzorstvo ptujskega nogometnega kluba. Prihajamo pod imenom Connex, imenom novega strate{kega partnerja na{ega podjetja, ki je tudi večinski lastnik Certusa. Connex je z 290.000 zaposlenimi na vseh kontinentih, 19.000 avtobusi, 3500 vlaki, ladjami in taksi službami največje prevozni{ko
KOŠARKA / iii. skl -vzhod
KK Pivovarna Haler Podietrtek - KK Ptuj Haloze 70:79
V derbiju 14. kola med drugouvr{-čeno ekipo KK Pivovarne Haler Pod-četrtk in KK Ptuj Haloze so slavili ptujski ko{arkarji. S sobotno zmago so se ma{čevali za poraz, ki so ga doživeli na domačem parketu v prvem delu prvenstva. V tej sezoni ptujski ko{arkarji bolje igrajo na gostovanjih, tudi tokrat so se držali te tradicije. Potek igre so nadzirali od vsega začetka, nekaj težav so imeli le ob spremembi obrambe domače ekipe, vendar so se temu takoj prilagodili in rutinirano dosegli deveto zmago oziroma peto zapored.
Največ košev za Ptujčane so dosegli Bien 20, Rojko 18 in Siračevski 16.
Po 14. krogu se je na vrhu lestvice utrdila ekipa Pragerskega s 25 točkami, Ptujčani so drugi z 22 točkami.
MG
podjetje na svetu. V dogovoru s svetovno multinacionalko smo sklenili dvigniti raven ptujskega nogometa z željo, da se na Ptuju igra prvoliga{ki nogomet. Ambicije so {e vi{je in sežejo na evropsko raven. Podjetje Connex je tudi lastnik irskega prvoliga{kega kluba, zato nam nogomet nikakor ni neznanka," je z velikim entuziazmom dejal predsednik uprave Certusa g. Majhenič.
Občni zbor je soglasno potrdil novo vodstvo kluba, ki ga bo naslednje obdobje vodil Robert Furjan, direktor podjetja Paam Avto, podpredsedni{tvo pa je bilo ponovno zaupano Martinu Vo-grincu. Robert Furjan se v nogomet aktivno vrača po dolgih 17 letih. "Klub
vsemu pa sem vsa ta leto tako ali drugače tesno sodeloval s ptujskim nogometom. Vodenje kluba mi predstavlja velik izziv, glede na doseženo pa se bom vsekakor trudil klub pripeljati {e na vi-{jo raven. Zastavili smo si realne cilje. Vsak korak bomo naredili preudarno, premi{ljeno in previdno. Pred nami je veliko pomembnih dogodkov: profesionalizacija na področju dela s člansko ekipo, na organizacijskem področju ra-zmi{ljamo o ustanovitvi pravne osebe, {e večji poudarek na delu z mlaj{imi selekcijami, kar je osnova za dosego na{ega ključnega cilja - prehoda v pr-voliga{ko dru{čino. Postati želimo stabilen prvoliga{, kjer bodo ključno vlogo odigrali ravno igralci iz na{ega okolja," je v uvodnem nagovoru dejal Robert Furjan, novi predsednik NK Ptuj.
Glede na pretrese in tegobe, ki jih doživljajo klubi tako v 1. kot v 2. SNL, se bodo v Ptuju, kot trdijo, velikih načrtov lotili z majhnimi koraki.
Simon Starček
Rogina drugi v Poreiu
Na 135 km mednarodni kolesarski dirki za VN Plave lagune v Poreču je Radoslav Rogina dosegel odlično drugo mesto. Zmagal je kolesar iz uveljavljenega italijanskega kolesarskega kluba Marchiol Frezza Safi, med deseterico prejemnikov točk mednarodne kolesarske zveze UCI pa so se uvrstili še trije poklicni kolesarji iz kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Massimo Demarin se je uvrstil na peto, David Dančulovic je osvojil sedmo, Andrej Omulec pa deveto mesto. Med petindvajseterico pa se je uvrstila še četverica slovenskih (ptujskih) kolesarjev in sicer Gregor Gazvoda (14), Vanja Satinovic (18), Gregor Kodrič (20) in David črmelj na 24. mesto.
Prva ekipa slovenskih poklicnih ko-
lesarjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pa je tekmovala v italijanski Etrus-chi. V izjemno močni konkurenci poklicnih kolesarjev iz vsega sveta je Boštjan Mervar osvojil 12. mesto. »Vsi kolesarji našega kluba, med njimi tudi debitanti v svetovni konkurenci poklicnih kolesarjev, so se uvrstili med kolesarje na svetovni lestvici poklicnih kolesarjev v razvrstitvi UCI. To kaže, da smo sezono začeli dobro in da imamo tudi dobre možnosti v naslednjih mesecih. Mesto, ki ga je osvojil Boštjan Mervar, pa je v rangu naših pričakovanj na današnji tekmi,« je po večernem cilju kolesarjev v konkurenci UCI-3 v italijanski Etruschi dejal trener Srečko Glivar.
UR
JUDO / finale dp za osnovne sole
V soboto je v Novem Mestu potekalo finale državnega prvenstva osnovnih šol v judu.
Nekateri zanimivejši rezultati: sta-rej{e u~enke:
do 40 kg: 2. mesto Mateja Hemetek, OŠ Cirkulane, 3. mesto Sandra @ula, OŠ Cirkulane. Do 52 kg: 2. mesto Vanja Bombek, OŠ Gori{nica. Do 63 kg: 2. mesto Maja Emer{i~, OŠ Cirkulane. Nad 63 kg: 1. mesto Lea Murko, OŠ Videm.
Starej{i u~enci:
do 38 kg: 3. mesto Zlatko Zorec, OŠ Velika Nedelja. Do 50 kg: 2. mesto Uro{ Tajhman, OŠ Olge Meglič Ptuj, 3. mesto Marko Janžekovič, OŠ Olge Meglič Ptuj. Do 55 kg: 1. Jan Belšak, OŠ Cirkulane, 3. mesto Matej Sven-šek, OŠ Dornava. Do 66 kg: 1. mesto Rok Tajhman, OŠ Olge Meglič Ptuj, 3. mesto Farjan Stager, OŠ Velika Nedelja. Do 73 kg: 2. mesto Marko Bratu-ša, OŠ Velika Nedelja,3. mesto Matej Kelc, OŠ Cirkulane. Nad 73 kg: 3. mesto Mitja Jerenko, OŠ Ljudski vrt Ptuj.
UR
ROKOMET / prijateljske tekme
VELIKA NEDELJA - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 32:30 (16:15)
VELIKA NEDELJA: Gotal 6, Mesarec, Trofenik , Cvetko 1, Potocnjak 1, Kokano-vić 1, Bezjak 5, Šoštaric 2, Planinc 6, Ko-kol 1, Poje 5, Šantl, Kumer 4, Korpar, , Belec, Rezar, Klemencic
Danilo Klajnšek
DRAVA - ORMOŽ 20:35 (8:17)
Drava: Klinc, Skaza, Majcen, Bracic 5, Sapac 5, Stager, Počivavšek 2, Mikolic 2, Selinšek 6, Horvat in Starc.
Ormož: Grabovac 2, Kirič 2, Bezjak 5, Koražija 2, Belšak 1, Pučko, Hanželič 1, D. Horvat 2, Mesarec 6, Ivanuša 4, Zemljič 2, M. Horvat 3, Lukaček 2, D. Hanželič 3.
anc
ORMOŽ - VARTEKS 29:24 (16:12)
Ormož: Rajh, Dogša, čudič, Kirič 6, Grabovac, Ivanuša 2, Lukaček, Pučko, D.Hanželič, M.Hanželič, Bezjak, Koražija 2, D.Horvat 2, Mesarec 3, M.Horvat 2, Belšak 1, Vučič 11(3), Zemljič.
Uroš Krstič
NOGOMET / prijateljska tekma
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Čadikovski (33) ALUMINIJ: Dukarič, B. Koren, Topolo-vec, Sambolec, Pekez, Prapotnik, Perko-vič, Rakič, Jevđenič, A. Čeh, Kramberger. Igrali so še: Toplak, Strelec, Petrovič, S. Čeh, Panikvar, Kuserbajn, Štebih, Fridau-
er, Vasilič, Letonja, Murko. Trener: Miran Emeršič.
CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križnik, Bu-dimir, Kelhar, Gobec, Lungu, Sešlar, Pla-stovski, R. Koren, Brulc, čadikovski. Igrali so še: Fornezzi, Srša, Urbanč, Glamoča-nin, Maletič, Kreft, Bojovič, Pečnik. Trener: Marjan Pušnik.
Danilo Klajnšek
SPORT
ODBOJKA / 1. dol (ženske, moški), 2. dol (ženske)
V Bistrici drugi poraz Salonita
1. DOL - MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA:
SVIT Slovenska Bistrica - Salonit Anhovo 3:0, Calcit Kamnik - Fužinar Meltal Ravne 1:3, Merkur LIP Bled - SIP Šempeter 3:2, Maribor Stavbar IGM -Šoštanj Topolš~ica 3:0, Pomurje Galex - Astec Triglav 3:0
1.	SALONIT ANHOVO	14	12	2	36
2.	FUŽINAR M. RAVNE	14	11	3	31
3.	SVIT	14	8	6	26
4.	CALCIT KAMNIK	14	8	6	24
5.	MB STAVBAR IGM	14	7	7	23
6.	MERKUR LIP BLED	14	8	6	22
7.	ŠOŠTANJ TOPOLŠ.	14	5	9	14
8.	POMURJE GALEX	14	4	10 14
9.	SIP ŠEMPETER	14	4	10 12
10.	ASTEC TRIGLAV 14 3 11 8
1.	HIT NOVA GORICA	12	11	1	32
2.	NOVA KBM BRANIK	12	10	2	28
3.	BENEDIKT	12	9	3	26
4.	SLADKI GREH LJ.	12	8	4	24
5.	ZM LJUTOMER	12	7	5	21
6.	LUKA KOPER	12	6	6	20
7.	TPV NOVO MESTO	12	3	9	12
8.	AC PIVKA JAMA	12	3	9	9
9.	VARSTVO BROLINE	12	2	10	5
10.	F. BELL MIKLAVŽ	12	1	11	3
NKBM Branik - Benedikt 3:1 (17, -21, 23, 18)
Športna dvorana Tabor, 700 gledalcev.
Benedikt: Rajšp, Štumper, Hauptman, Šauperl, Rundle, Holc, Vrban~i~, ~rešnar, Coulter, Krajnc, Šijanec, Lon~ari~.
stva, vendar pa lahko žalujejo za izgubljeno to~ko.
Tokratni dvoboj so odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor pri~ele izvrstno ter brez težav dobile prvi niz, v drugem nizu pa vodile že s 17:11 ter z 19:16. Takrat je okrog 120 gledalcev bilo prepri~anih, da bodo njihove ljubljenke brez težav zabeležile nove tri to~ke. Vendar pa so se gostje prebudile ter z delnim rezultatom 17:2 dobile drugi niz, ter v tretjem povedle z 8:0.
Gostje so tako dobile dva niza ter si priigrale pomembno to~ko v boju za obstanek v ligi, za popolni izkupi~ek pa jim je v preostalih dveh nizih zmanjka-
Odbojkarive NKBM Branika so bile tokrat premočne za Beneičanke. Foto: Zmago Šalamun
Svit - Salonit Anhovo 3:0 (17, 24, 23)
Športna dvorana OŠ v Slovenski Bistrici, 400 gledalcev).
Svit: Djuki~, Primec, Gomiv-nik, Jurak, Kneževi~, Lampret, Pipenbaher, Mileti~, Bra~ko, Koželj.
Bistriški odbojkarji se se s presenetljivo zmago brez izgubljenega niza nad vodilno ekipo letošnjega prvenstva na najboljši na~in odkupili za "hladen tuš", ki so ga teden dni prej doživeli s porazom v Šempetru. Gostujo-~i trener Dragutin Šuker je sre-~anje sicer za~el z Janakijevim in Berlotom na klopi. V prvem nizu so gostitelji prekosili same sebe, saj so ves ~as vodili za nekaj to~k in se borili za vsako žogo, Kanalcem pa niso dovolili, da bi se jim približali. V nadaljevanju so aktualni pokalni zmagovalci zaigrali z najmo~nejšo šesterko in precej okrepili igro na mreži, s ~imer sta bili ekipi bolj izena-~eni. Gostje so povedli s 15:12, odbojkarji Svita pa niso popustili in so favorizirane nasprotnike ujeli na 23. to~ki ter nato izkoristili svojo drugo zaklju~no žogo. Zelo napeto je bilo tudi v tretjem nizu, v katerem so igralci Salonita na za~etku znova prikazali boljšo igro ter povedli za štiri to-~ke. Toda odli~na serija Djuki~a je prinesla preobrat v korist bistriške ekipe, ki je najprej ize-na~ila na 18:18, po 22. to~ki pa je dokon~no ušla in si priborila osmo letošnjo zmago.
sta
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 12. kroga: Nova KBM Branik - Benedikt 3:1, Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Formis Bell Miklavž 3:2, Sladki greh Ljubljana - HIT Nova Gorica 1:3, TPV Novo Mesto - Varstvo Broline 3:0, Luka Koper -AC Pivka jama Evivital 3:0.
Odbojkarice NKBM Branika so se varovankam Zorana Kole-dnika na sobotni tekmi maš~e-vale za jesenski poraz v Lenartu. Z zmago so ekipo Benedikta prehitele na drugem mestu lestvice.
Tekma je potekala v znamenju tujih igralk. Prvi niz so dobile Maribor~anke, ki so si takoj priigrale veliko prednost. Drugi niz je pripadel gostujo~i ekipi in se je kon~al z 21:25. V tretjem nizu je bila igra zelo izena~ena, v za~et-ku so vodile Maribor~anke, ki jih je gostujo~a ekipa ujela na 17 to~-ki. Do konca niza je sledil ogor-~en boj za vsako to~ko, ki se je kon~al v prid varovank trenerja Balti~a s 25:23. V ~etrtem nizu so bile v premo~i Maribor~anke, ki so zlahka dobile niz.
Trener ekipe Benedikta Zoran Kolednik je po tekmi povedal: »Z našo igro danes nisem povsem zadovoljen, o~itno pa nam je ekipa Maribora prepre~ila, da bi jo razvili bolje.«
V	soboto se bodo odbojkarice Benedikta doma pomerile z ekipo Sladkigreh Ljubljana. Trener Kolednik pravi, da bo to ponovno težka tekma, vendar jo bo doma lažje odigrati. Pri~akuje pa izena~eno in lepo tekmo, saj so Ljubljan~anke po igralski zasedbi zelo dobra ekipa.
Zmago Šalamun
ZM Ljutomer - Formis Bell Miklavž 3:2 (17, -21, -18, 18, 12)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Vr-ban~i~, Vrbnjak, Oleti~, Morec, Drevenšek, Pirher, Jureš. Trener: Bojan Novak.
V	zelo zanimivi in izena~eni tekmi je ljutomerska ekipa po skoraj stotih minutah igre premagala zadnjeuvrš~eno ekipo Formis Bell Miklavža. Ljutomer~anke so tako zabeležile še tretjo zaporedno zmago v drugem delu prven-
lo mo~i, kar so gostiteljice izkoristile ter predvsem po zaslugi odli~ne Svetlane Oleti~ dobile preostala dva niza.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
Rezultati 14. kroga: Fiat Prstec Ptuj - Mislinja 1:3, Solkan
-	Ko~evje 3:0, Gradbeništvo Stane Mežica - Bled 3:1, Prevalje
-	Ljubljana II 3:0, Dravograd -Spodnja Savinjska 1:3, Purus Tabor Maribor - Piran 3:1
1. PREVALJE	14	13	1	38
2. FIAT PRSTEC PTUJ	14	12	2	35
3. MISLINJA	14	11	3	35
4. PURUS TABOR MB	14	9	5	27
5. LJUBLJANA II.	14	9	5	23
6. SOLKAN	14	8	6	22
7. BLED	14	6	8	20
8. G.OSTANE MEŽICA	14	6	8	18
9. SPOD. SAVINJSKA	14	6	8	17
10. PIRAN	14	3	11	10
11.DRAVOGRAD	14	1	13	3
12. KO~EVJE	14	0	14	3
@OK Fiat Prstec - @OK Mislinja 1:3 (-15, 15, -23, -16)
Fiat Prstec: Terbuc, Prauhart, Rola, Nimac, Kostanjevec, Vido-vi~, Kutsay, Intihar, Mohorko.
Izostanek Sepove in [a{kove zaradi bolezni ne opravi~uje poraza na doma~em igri{~u, saj je predvsem podcenjevanje nasprotnic krivo za poraz. Ptuj~anke so preve~ gre{ile v vseh elementih igre. Po izena~enju v setih na 1:1, je v odlo~ilnem tretjem setu predvsem Terbu~eva s serijo napak omogo~ila zmago gostjam. Tak{na igra doma~ink je dala poleta gostjem, ki so zaigrale še bolj požrtvovalno ter ob kan~ku sre~e zmagale. Ob drugem nepri~akovanem porazu bo moralo vodstvo kluba sprejeti potrebne odlo~itve, da bo lahko ob koncu tekmovanja uresni~ilo zastavljene cilje, sam mislimo, da {e ni vse izgubljeno.
anc
IVAN SIMONOVIČ, rokometni reprezentant:
"Vedno bo ostalo vprašanje, zakaj nam ni uspelo priti na OI!"
Slovenska rokometna reprezentanca je v tretjem nastopu na svetovnem prvenstvu dosegla najbolj{i rezultat doslej. Prvi~ se je prebila v drugi krog tekmovanja ter osvojila kon~no 11. mesto, kar pa ni bilo dovolj za nastop na olimpijskih igrah. Na Portugalskem je v ~eti Nika Markovi~a eno najvidnej{ih vlog odigral igralec Mobitela Prul Ivan Simonovi~.
29 letnik, ki se je reprezentanci priklju~il šele v zadnjem obdobju, je takole ocenil nastope naše izbrane vrste: "Svetovno prvenstvo je bila za nas dobra preizkušnja, saj smo se predstavili z novim selektorjem, prenovljeno ekipo in druga~nim sistemom igre. S prvim delom tekmovanja smo lahko zadovoljni. V zahtevni skupini smo se uvrstili dalje ter izpolnili osnovni cilj - preboj v naslednji krog. Kar se ti~e nadaljevanja, bo verjetno vedno ostalo vprašanje, zakaj se nismo uspeli uvrstiti na olimpijske igre. Moram priznati, da je bila priložnost res velika, saj nam je prakti~no prav vse šlo na roko. Proti Madžarom smo lahko celo minimalno izgubili ... Sicer pa so igralci na parketu dali svoj maksimum, posebno pohvalo si zaslužita oba vratarja, Lapajne in Torlo. Mislim, da je to za nas dobra popotnica za prihajajo~e evropsko prvenstvo, ki bo na do-ma~ih tleh."
Simonovi~ se je na Portugalskem zares izkazal. Bil je nam-re~ dale~ najboljši strelec ekipe, saj je na sedmih tekmah je dosegel kar 50 golov, v povpre~ju torej ve~ kot 7 na tekmo. "S svojimi igrami sem zadovoljen do zadnje tekme z Madžari. V odlo~ilnem obra~unu sem zaradi poškodbe imel kar nekaj težav. Sicer pa sem se prvenstva kar malo bal, saj sem imel v pripravah na tekmovanje veliko zdravstvenih težav. Tako sem moral celo izpustiti turnir v Franciji. No, na sre~o se to ni poznalo na
formi, ki je rezultat tudi dobrega dela v Prulah."
K {e bolj{emu izkupi~ku so Simonovi~a prav gotovo zaustavile že omenjene zdravstvene težave."Po{kodbo sem staknil na tekmi proti Egiptu. Najprej v roki in ramenu nisem ~util nobene bole~ine, po koncu tekme
pa so te postajale vedno huj{e. Posku{ali smo jih na vse na~ine sanirati, veliko mi je pomagal fi-zioterapevt, vendar ni {lo, saj ni bilo ~asa za po~itek. Prakti~no vsak dan je bila na sporedu težka tekma. No, sedaj doma bom lažje zacelil nastale rane."
193 cm visokega ter 90 kg težkega igralca smo tudi povpra{a-li, kako komentira presenetljivo kon~no zmago na{ih južnih sosedov Hrvatov. Odgovoril je kratko in jedrnato: "Hrvati so igrali najlep{i rokomet na prvenstvu, tako da so zasluženo postali svetovni prvaki."
Čeprav se je svetovno prvenstvo {ele prav kon~alo, ima na{
reprezentant v mislih že prihodnje veliko tekmovanje - evropsko prvenstvo 2004, ki bo na doma~ih tleh, v Sloveniji. Na prvenstvo so zraven gostiteljice Slovenije že uv{~eni Švedska (aktualni evropski prvak), Nemčija, Danska, Islandija in Rusija (ekipe, ki so se na zdanjem EP uvrstile od drugega do petega mesta). Glede na to, da bo Slovenija igrala pred doma~o publiku, so pričakovanja seveda temu primerno visoka. Selektor Niko Miheli~ napoveduje celo medaljo.
"Cilj je zares visok, vendar ne nedosegljiv. Tudi na svetovnem prvenstvu smo dokazali, da smo se ob dobrem dnevu sposobni kosati z najbolj{imi ekipami na svetu. Isto so pokazale nekatere prijateljske tekme. Po mojem mnenju kvaliteto imamo, potrebujemo pa čas, saj se vidi, da nismo popolnoma uigrani. Prav tako ne smemo pozabiti, da bomo na evropskem prvenstvu močnej{i za trenutno po-{kodovanega Ale{a Pajoviča, ki zagotovo spada med najbolj{e ro-kometa{e v Evropi."
Simonovič se bo sedaj posvetil klubskim ciljem, saj ekipo Mobitela Prul 67 v nadaljevanju sezone čakajo najtežje tekme. Borijo se namreč kar na treh frontah: v državnem prvenstvu, pokalnem tekmovanju ter v ligi prvakov. "Na domači sceni pričakujem ubranitev naslova državnih in pokalnih prvakov. Tudi v ligi prvakov smo v četrtfinalu zagotovo sposobni izločiti nem{ki Kiel. To sicer ne bo lahko, ampak možnosti obstajajo, {e posebej če bodo v klubu vse stvari urejene ter se bomo lahko nemoteno pripravljali na prihajajajoče napore." Simonoviča z Ljubljančani veže {e leto in pol dolga pogodba.
Aleš Tihec
SLOVENSKA BISTRICA / športnik leta 2002
Podelitve v znamenju juda
Tradicionalno podeljujejo v Slovenski Bistrici konec januarja na zabavno športni prireditvi priznanja najboljšim športnikom in športnicam, najboljšemu športnemu kolektivu, športnim delavcem in najbolj perspektivnim športnikom minulega leta.
V športni dvorani Bistrica se je ob podelitvi zbralo lepo število ljubiteljev športa, športnikov in drugih, ki se takih prireditvah radi udeležijo. Prireditev sta vodila Jana Jegli~ in Bojan Sini~, glavni in odgovorni ure-
dnik slovenjebistriškega tednika Panorama, ki je ob Športni zvezi ob~ine Slovenska Bistrica in pokroviteljici ob~ini Slovenska Bistrica tudi organizatorica prireditve Športnik leta 2002. Dogajanje v dvorani so popestrili
Najboljši športniki Slovenske Bistrice v letu 2002
gostje, med njimi atletinja Helena Javornik, evropska prvakinja v krosu, na prireditev je prišla s trenerjem ter glasbena gostja Nuša Derenda, ki je s svojim petjem po svoje razgibala celotno prireditev.
Na prireditvi so podelili osem priznanj najboljšim športnikom leta 2002, triindvajset mladih športnikov je prejelo priznanje za najbolj perspektivne športnike leta 2002. Med športnimi kolektivi, ki so bili nominirani za najboljši športni kolektiv leta, so se pri Športni zvezi Slovenska Bistrica odlo~ili za Judo klub Impel. Za najboljšega športnika leta 2002 v ob~ini Slovenska Bistrica je bil proglašen Damjan Petek, Judo klub Impol, najboljša športnica leta 2002 Maja Frece, Judo klub Impol. Športnik leta - invalid za leto 2002 pa Franci Pinter, Strelsko društvo Impol.
Na prireditvi so podelili še posebna priznanja Športne zveze ob~ine Slovenska Bistrica. Prejeli so jih Aljaž Škorjanec in Valerija Rahle - plesni par PK Fredi in Memi Be~irovi~ - košarkarski trener.
Vida Topolovec
ŠPORT, REKREACIJA, OGLASI
13	11	1	1 23
13	6	3 4 15
13	7	1	5 15
13	6	2 5 14
13	6	2 5 14
ŠPORTNE NOVICE
KEGLJANJE
Kegljaci ptujske Drave so imeli zelo delovni minuli vikend, saj so odigrali kar dve tekmi. V soboto so v 12. krogu 3. SKL - vzhod v gosteh premagali ekipo Piramide z 6:2 (3018:3143). Posamični izzidi: Arnuš 522, Čeh 243, Haladea 238, Šeruga 493, Sušanj 550, Ivančič 528, Podgoršek 569. V nedeljo pa so v 13. krogu gostili ekipo Petrola in izgubili z 2:6 (3076:3107). Posamični izzidi: Arnuš 513, Sušanj 479, Šeruga 517, Čeh 540, Ivančič 505, Podgoršek 522.
REZULTATI 12. KROGA: Piramida - Drava 2:6, Impol - Petrol 5:3, Krško - Brežice 7:1, Agroruše - Marles hiše 8:0, Lokomotiva - Fužinar 4:4.
REZULTATI 13. KROGA: Drava -Petrol 2:6, Lokomotiva - Impol 6:2, Fužinar - Agroruše 5:3, Marles hiše - Krško 4:4, Brežice - Piramida 2:6.
1.KRŠKO
2.	UŽI NAR
3.	RAMIDA
4.	GPRORUŠE
5.	OLKOMOTIVA
6.	PIROL
7.	MPOL
8.	RAVA
9.	MARLES HIŠE
10.	RBEŽICE
ŠAH
V nedeljo 2. februarja je v Gostišču Botra v Gorišnici potekal tradicionalni hitropotezni turnir, ki ga ŠD Gorišnica organizira že vrsto let. Tudi tokrat je turnir potekal pod sponzorstvom Občine Gorišni-ca, saj datumsko sovpada z njenim bivšim občinskim praznikom.
Igralni čas na igralca je bil 10 min v švicarskem sistemu devetih kol. Zbralo se je več kot 30 ljubiteljev šahovske igre, ki so prišli iz Bukovcev, Ormoža, Ptuja, Zavrča, Žetal in domačega društva. Turnirja so se udeležila tudi dekleta iz OŠ Gorišnica.
Zmagovalec turnirja, Igor Iljaž (ŠD Gorišnica; 7,5), je bil znan že v predzadnjem kolu, drugi je bil Karel Žaj-dela (Ormož; 7) in tretji Viktor Napast (Ptuj; 6,5). Med mladimi (osnovna in srednja šola) je največ točk zbrala Vanja Butolen (Žetale; 5), zelo se ji je približala mlada Barbara Šumenjak (Gorišnica; 4,5), ki se je že velikokrat izkazala na velikih tekmovanjih.
Tomaž Kralj
13	6	1
13	6	1
13	6	1
13	3	3 7 9
13	0	1 12 1
6 13 6 13 6 13
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
ŠPORTNIK LETA NA HAJDINI
Športna zveza Hajdina bo danes organizirala že peto športno zabavno prireditev »Najuspešnejši športnik leta 2002 občine Hajdina«. Na prireditvi bodo proglašeni najboljši na področju šolskega športa, najuspešnejše nogometne ekipe, ter zaslužni športni delavci iz klubov in športnih društev občine Hajdina.
ODBOJKA
1. DOL MOŠKI: pari 16. kroga: Svit Slovenska Bistrica - Po-
murje Galex (ob 18.00), Calcic Kamnik - Šoštanj Topolščica, Fužinar Meltal Ravne - SIP Šempeter, Maribor Stavbar IGM - Salonit Anhovo, Merkr LIP Bled - Astec Triglav.
1.	DOL - ŽENSKE: pari 13. kroga: Benedikt - Sladki greh Ljubljana (športna dvorana Lenart ob 19.00), Luka Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer (ob 18.00), AC Pivka jama Evivital - TPV Novo Mesto, Varstvo Broline Kamnik - Nova KBM Branik Maribor, HIT Nova Gorica - Formis Bell Miklavž.
2.	DOL ŽENSKE: pari 15. kroga: Spodnja Savinjska - Fiat Prstec Ptuj (19.00), Purus Tabor Maribor - Solkan, Dravograd - Piran, Mislinja - Prevalje, Ljubljana II - Gradbeništvo Stane Mežica, Bled - Kočevje.
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL - MOŠKI in ŽENSKE
Po mednarodnem turnirju v Velenju se bo nadaljevalo prvenstvo v moški in ženski 1. SNTL. Fantje bodo igrali v Velenju, kjer bodo merili moči z Vegrad Velenjem, dekleta pa v Novi Gorici, kjer se bodo pomerile z domačo ekipo Iskra. Obe srečanji bosta v soboto ob 17.00.
NOGOMET
V	soboto, s pričetkom ob 14.00 uri bodo nogometaši Aluminija gostili ekipo prvoligaša ERA Šmartno.
ROKOMET
ŽRK Mercator Tenzor bo v nedeljo, s pričetkom ob 9.00 uri organizator zanimivega ženskega rokometnega turnirja, na katerem bosta zraven domače ekipe, nastopili še Žalec in Koka iz Varaždina.
V	petek, s pričetkom ob 19.00 uri bodo rokometaši Gorišnice igrali prijateljsko rokometno srečanje z ekipo Varaždin 47.
V	nedeljo ob 17.00 uri bodo rokometaši Velike Nedelje v povratnem pokalnem srečanju gostili ekipo Gorice, že 12. februarja pa bodo prav tako v finalnem srečanju gostili ekipo Gorišnice.
V	soboto bodo rokometaši Ormoža gostovali v sosednji Hrvaški, kjer se bodo pomerili s prvoligašem Ekol Ivančico.
ATLETIKA
Atletski klub Ptuj obvešča vse, ki bi želeli obnoviti licenco za atletskega sodnika, da bo testiranje v soboto, 8. februarja, od 9. do 10. ure v športni dvorani Mladika.
MALI NOGOMET
2.	SLMN: 12. krog: v petek, 7.2. ob 20.30 uri v športni dvorani Center: Vitomarci Era Petlja - Oplotnica.
AEROBIKA IN KARATE
Karate-do klub Ptuj bo v soboto, 8. 2. 2003, ob 10.30 uri otvoril nove prostore za vadbo aerobike in karateja, na Ormoški cesti 38a, na Ptuju (bivši fitnes Panter). Vabimo vas, da se udeležite otvoritve in se seznanite s urnikom vadbe in programi.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Planinski izlet do Gašperjeve koče in na Veliko Kozje
Odhod vlaka v soboto, 8. feb. ob 6.45 z železniške postaje Ptuj (glede na prijave bo vlak ustavil tudi v Kidričevem). Peljali se bomo do Zidanega mosta in nato nadaljevali peš do bližnje Gašperjeve koče kjer se bomo okrepčali z vročim čajem. Glede na snežne razmere bomo nadaljevali pot oziroma se sankali in igrali pri koči (otroci ne pozabite na plastične vrečke).
Pot je lahka, hoje 3 ure. Hrana in_ pijača iz nahrbtnika in v koči! Vrnitev ob 16.15 na ŽP Ptuj. Cena izleta vključuje prevoz, čaj in fotografijo za spomin ter znaša 1700 SIT za mladino in 2200 SIT za odrasle. Izlet organizira športno društvo Nika. Prijavite se pri vodji izleta na tel. 041-863-544, Primož.
Planinsko - smutarski izlet na Tri kralje
Odhod avtobusa v nedeljo, 9. feb. ob 7.00 z železniške postaje Ptuj. Peljali se bomo skozi Slovensko Bistrico in do Štuhecovega doma pri Treh kraljih. Tisti, ki se boste odločili za smučanje boste dopoldan smučali (9 - 13 h), z nami bodo tudi učitelji smučanja in boste tako lahko izpopolnili vaše znanje.
Ostali se bomo odpravili na pohod do Črnega jezera in koče na Osankarici. Sprehod bomo podaljšali do spomenika borcem Pohorskega bataljona, kjer bomo prižgali sveče. Od doma na Osankarici se bomo z avtobusom vrnili na Tri kralje kjer se bomo popoldne vsi skupaj sankali (na pozabite na polivi-nilaste vrečke!). Pot je lahka, hoje 3-4 ure. Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči! Vrnitev ob 17.30 na ŽP Ptuj. Cena izleta vključuje prevoz, čaj in fotografijo za spomin ter znaša 1600 SIT za mladino in 2100 SIT za odrasle. Smučarske karte bomo kupili na Treh kraljih, 1000 SIT mladina in 2000 SIT odrasli. Izlet organizira športno društvo Nika. Prijavite se pri vodji izleta na tel. 041-863-544, Primož.
Primož Trop
Turno - smučarski tabor
Organizirata ga športno društvo Nika in Klub ptuj-
skih študentov. Potekal bo na Okrešlju, v zatrepu Logarske doline, kjer si bomo po koncu študentskih počitnic nabirali novih moči za naprej. Tabor po potekal od 13. - 15. feb. (čet. - sob.). Nastanjeni bomo v Frischaufovem dom, čez dan bomo hodili in smučali ter bordali, ob večerih pa zabavali, pletli nova poznanstva in skupaj preživeli tri dni v hribih.
Cena za člane KPŠ je 12.000 SIT in 18.000 SIT za ostale oz. 6.000 SIT/ dan (vključuje: polni penzion, izposoja opreme (dereze, cepin,vsak dan bivanja ena fotografija za spomin in razglednica. Vabljeni vsi, tudi tisti, ki še niste stopili v gore pozimi.
Sestanek udeležencev bo jutri, 7. 2. ob 19h v pisarni KPŠ. Prijavite se lahko v pisarni Kluba ptujskih študentov na Vodnikovi 2, soba 226 ali pokličete na 041/ 863-544, Primož. Informacije najdete tudi na spletnih straneh http://www.klub-kps.si/ in http:// www.ptuj-on.net/. Vsi prijavljeni boste dobili tudi natančen program tabora in seznam potrebne opreme! Tabor bom vodil Primož Trop s sovodniki.
P.T.
Po haloški planinski poti
PD Hajdina organizira pohod po haloški planinski poti od Borla do Cirkulan, v nedeljo, 16. februarja 2003. Odhod izpred zgradbe občine Hajdina bo ob 8. uri, povratek pa do 14. ure. Dodatne informacije, prijave in vodenje: Jakec KOKOL, GSM 031 806 678.
Tradicionalni pohod po Šturmovcih
Planinsko društvo Haloze prireja tradicionalni pohod po Šturmovcih v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pohod bo v soboto, 8.2.2003, s pričetkom ob 9. uri, iz Vidma.
-	Pohodniki se zberemo pred občinsko zgradbo v Vidmu, v pohodniški opremi, med potjo bodo postanki za okrepčilo iz nahrbtnika;
-	smer pohoda: Šturmovci, Markovci- Palaska, Šturmovci, Videm;
-	ogledali si bomo floro in favno krajinskega parka Šturmovci ter kulturna spomenika v občini Mar-kovci: cerkev sv.Marka in občinsko zgradbo;
-	vrnitev na izhodišče pohoda okrog 14. ure;
Startnine ni.
Vabi Upravni odbor Planinskega društva Haloze
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRAŠIČA domače reje, težkega okrog 160 kg, prodam. Tel. 755 90 61^_
TRAVNIK v Dolanah prodam. Tel. 041 396-416._
PRODAM ve~ pra{i~ev doma~e reje od 130 do 150 kg. Tel. 753-31-81.
PRODAM plug IMT 10 col ali menjam za ve~jega. Tel 041 968-489.
SADILEC krompirja Olt kupim. tel.
740-41-00	._
VINOGRAD z vikendom v Sene-{cih 49/a prodam. Šumenjak, tel. 719-23-05.
TELICO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel. 719-8133.
BIKCA simentalca, težkega od 150 do 300 kg, kupim. Tel.03 56-48-003. Pokličite zvečer.
VIKEND z vinogradom, Belski Vrh 73, prodam. Tel. 041 687-669.
NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, prodam. 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, tel. 792-35-71.
PRAŠIČE 130 kg prodam. Tel. 764-51-81._
KUPIM SAMONAKLADANO PRIKOLICO Sip 16 ali 17, sejalnico Olt za koruzo, sadilec krompirja in tračni obračalnik. Tel. 041 725-055._
PRODAM PRAŠIČA, težkega okrog 150 kg. Tel. 761 07 07._
PRAŠIČE od 100 do 150 kg, krm-ljene z domačo hrano, prodam. Tel.
741-01-54.
ŽREBIČKO, staro 10 mesecev, samonakladalno prikolico Sip, 25 m3, predsetvenik 2,4 m prodam. Tel. 754-60-44.
KORUZO, suho, prodam. Tel. 719-00-81.
PRODAM dva 120 kg pra{iča domače reje. Tel. 764-44-91.
STORITVE
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p.., Hausenbic-hlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevoz-ni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-{ek 91, Podlehnik.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno svetovanje. GA-MA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41, GSM 041 723-937.
PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006, Aleksander Šket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina.
bejj^mč
STROJNI OMETI
NOTRANJI OMETI: gladki, za-ribani, modelirni, štukaturni; FASADE: termo put extra, demit, klasične, fasolit. Za vse pogodbe, sklenjene do 15.3.03, vam garantirajo fiksne cene ne glede na čas izvedbe v letu 2003. Ciril Be-ranič s sinovi, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Dr. polju. Tel.: 02 787-21-69, GSM 031 541-605.
NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev vašega prihodka več kot 1 /3, poplačila starih kreditov. VIVA, Matej Pra-potnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova vo-lumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
POUČEVANJE harmonike in klaviature na vašem domu, ozvočenje in glasba v živo za razne prireditve. Glasbena dejavnost David Matjašič, s.p., Ulica Borisa Kraigherja 5, 2325 Kidričevo, tel. 041 412-310._
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
VSA KROVSKA in kleparska dela na poševnih in ravnih stenah izvajamo. Dobava in montaža vseh krovskih izdelkov. Akcija Creaton Magnum. Informacije na naslov Janez Lah, s.p., krovstvo in kleparstvo, Mez-govci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, ali na telefon 02 755 74 21 in 041 375 838.
POPRAVILO TV-aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
BELA TEHNIKA
KUPERSBUSCH ŠTEDILNIK, 5 X kurjen, za polovično ceno prodam. Tel. 02 755-10-51._
RABLJENI električni štedilnik prodam. Tel. 031 623-051.
Ugodno prodam štedilnik, kombiniran 2+2, Gorenje. Tel. 041 591-568.
NEPREMIČNINE
PRODAMO: HIŠE: Šercerjeva ul. -medetažna, zelo urejena; Sovretova ul. - nedokončana, lep pogled na Dravsko polje; Klepova ul.; Gubč-eva ul.; Nova vas pri Ptuju; Hajdoše
1-	in 2-družinska; Sedlašek; Kicar; Vitomarci; Sakušak; Prerad; Zago-jiči; Draženci; Zg. Pristava; Slov. vas; Strjanci; Drstelja; Moškanjci 1 - in
2-druž.	; Krčevina pri Vurbergu - nova; Gomilce - Destrnik - manjša kmetija; Destrnik - starejša h., nadomestna gradnja; itd. POSL.-STAN. HIŠE: Grajena; Destrnik - Dolič; Brstje; Zagrebška c. - trgovski lokal; Selska c. -nova stan., sedaj kot pekarna, 4-sob. stan. in starejša hiša; Popovci - atrijska hiša in gost. lokal; Orešje; Placar; Osojnikova c. - 315 m2 poslo. prost.; Trstenjakova - lokal 40 m2; itd. Stanovanja: 3-sob. Ul. 25. maja (vse-ljivo 1.8.03 ); 3-sob. Volkmerjeva, II. nad.; 3- in 4-sob. Kidričevo;
3-sob.	Podlehnik; 3-sob. Raičeva ul. (potrebno adaptacije, možnost poslovnih prost.); sob. Slomškova; nova stanovanja in parkirni prostori Drava center Ptuj; itd. PARCELE: Dornavska c.; Rogoznica; Mariborska c.; Brstje; Nova vas pri Markov-cih; Podlehnik. Kmetije in vikendi na raznih lokacijah. Agencija Vikend, Biš 8/b, tel. 02-757-1101, Domino center 02-748-1013, GSM 041-955-402, fax 02-748-1014_
KUPIM GRADBENO PARCELO z možnostjo gradnje hiše v velikosti 7 - 10 arov v Spuhlji, Budini in okolici. Tel. 031 887-922 po 20. uri._
V	NAJEM VZAMEM garažo na Rimski ploščadi. Tel. 031 502-629.
V	NAJEM oddam opremljeno pisarno v centru mesta. Tel. 031 382-976.
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero na Ptuju kupim. Tel.777-65-71, 041 753-103.
DELO
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
SOLA ČUSTVENE INTELIGENCE
vabi na brezplačna predavanja, predstavitev in vpis:
11. februar: Ali znam ravnati s čustvi? 13. februar: Kako izboljšati medsebojne odnose?
19. februar: Ali znam ravnati s čustvi? 26. februar: Kako izboljšati medsebojne odnose?
Vsa predavanja bodo v Animaciji, ob 18. uri, Aškerčeva 1, Ptuj
CDK, Ruska 13, Ljubljana, www.cdk.si/sd Tel: 01/ 433 93 03 med 10. in 14. uro
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Mali oglasi
DELO
HONORARNO ali v delovno razmerje zaposlimo dekleta za delo v strežbi, vikendi prosti, Milan Lesko-var, s.p., Prešernova ul. 8, 2250 Ptuj. Tel. 041 444-826._
IŠČEMO DEKLE ZA strežbo v gostinskem lokalu. Green bar, Damijan Širovnik, s.p., Čopova ul. 1, Ptuj, tel. 031 666 738.
MOTORNA VOZILA
TRAKTOR Zetor ali Ursus 60 KM kupim. Tel. 041 521-863.
Prodam Fiat Uno, letnik 1988, registriran do 16.3.2003, vozen. Prevoženih 174.500 km. Cena 80.000,00. Telefon: 02 746 24 41, 031 317-966
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice. UGODNO PRODAMO: golf 1.4, 1997, xantia 1.8, 1995, berlin-go, 1999, corsa 1.4, 1993, škoda favorit, 1993, peugeot 406, 2.0, 1997, peugeot 306 1.6 karavan, 2001, AX 1.1, 1994, polo classic
1.4,	1997, audi A6 2.5 TDI, 1994, lantra 1.6 karavan, 1996, audi A4, 1998, kia pride, 1998, lanos
1.5,	1998, kia sephia 1.5, 1999, rover 214, 1995, R 5, 1992, racer GSI, 1994, smart, 1999, fabia 1.4, 2001, scenic 1.6, 2000, scenic 2.0, 1997, audi A6 1.8, 1996, golf 1.9 TDI karavan, 1994, ma tiz, 1998, peugeot 605, 1993, me gane coupe, 2000, clio 1.4, 1997 megane 1.4 16v, 1999, lanos 1.5 2000 ... in še več! Radko Kekec s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel 02/78-00-550.
DOM - STANOVANJE
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, prazno ali delno opremljeno, Ptuj ali bližnja okolica, tudi v privatni hiši, iščemo s prvim aprilom. Zaželeno do 3. nadstropja. Tel. 777-2541._
STANOVANJSKO hišo, visoko-pritlično, 10x10, podkleteno, z garažama, na relaciji Kidričevo -Ptujska Gora prodam. Telefon: 041/ 824-256.
Obiščite naše prenovljene spletne strani:
www.radio-tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
8. februar 2003 ni dežurstva - praznik
ENOSOBNO STANOVANJE v Ormožu, I. nadstropje, prodam. Tel. 070 297- 443._
V OBRTNI CONI na Ptuju prodam dve parceli, majhni - po 5000 kvadratnih metrov. Parceli se nahajata v neposredni bližini Nessa Petlje. Tel. 745-00-32 ali 041 722-203.
RAZNO
OPOZARJAM Mirana Pavea, da se mi ustno opraviči zaradi krivičnih obtožb in laži proti meni. Drugače bom moral sodno postopati. Jožef Novak, Zrkovska 156 a, Maribor
OPREMO ZA kuhinjo (bela Orhideja Marles) prodam. Tel. 775-41 -51 ali 031 609-351._
ŠTIRI GUME za traktor Antonio Carera s platišči 7,50 x 16, nove, prodam. Tel. 041 524-928.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM bukova drva, z dostavo. Telefon: 03 5827-212 ali 041 544-270.
BOKS za psa 3 x 3 m prodam. Tel. 031 502-629.
DRVA, bukova, 4 m, po 25000 sit, hrastova, 4 m, po 20000 sit. Tel. 031 763-435.
KURENTIJO, otroško, lincar ali paruč prodam. Telefon: 041 430-524.
ENOKRILNA vhodna vrata in kotno kredenco prodam. Tel. 788-55-46, zvečer.
OPOZORILO! Opozarjam nočne razgrajače, da ne odgovarjam za dejanja, če jih zalotim, ko nam povzročajo škodo na hiši ali katerikoli naši lastnini. Naše je tudi za ograjo do ceste. Raje se začnite ukvarjati z delom in športom. Marjeta Kukec, Spuhlja 88.
(ife
Zelo ugodne cene koles FELT, GT SCHWINN...2003! Gorsko kolo FELT FS 600 03, oprema SAIMA-NO ACERA 24 prestav, alu-okvir, SYNC AMORTIZER 79.900,00 SIT! KOLESARSKI CENTER BI-KEEK, Jadranska 20 Ptuj, telefon 7712441
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Specializirano gradbeno podjetje, sanacije betona in kovinskih kontrukcij, Špindlerjeva 2c, 2310 Slov. Bistrica, tel: 02 843 2300
Smo eno lu^e^ speciaUziranih poletij v Sloveniji za sanacye visokih objektov, mostov in viaduktov ter antikorozijsko zi^čito jeklenih konstrukcij.
Iščemo novo sodelavko za delovno mesto:
poslovna sekretarka
Pogoji:
-	najmanj višja stopnja izobrazbe ekonomske smeri;
-	vsaj eno leto delovnih izkušenj;
-	sposobnost komuniciranja, organizacijska sposobnost;
-	prijaznost, urejenost;
-	poznavanje dela z računalnikom;
-	aktivno znanje nemškega in pasivno znanje angleškega jezika (ali obratno);
-	starost do 30 let.
Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo ter stimulativni osebni dohodek.
Vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na naslov Map trade do.o., Špindlerjeva 2c, 2310 Slovenska Bistrica, v roku 15 dni od objave.
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p. Do 1. marca 10% popust za vsa naročila novih izdelkov.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648

ZA VSE, KI IMAJO SVOJ STIL
NOVO NA PTUJU!
Trgovina ^ KLOBUK'^
Velika izbira in ^^ prijazna postrežba
Prešernova ulica 23, PTUJ
RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL
Strolcovno in i^alcovostno:
•	vodenje poslovnih l(njig za družbe In samostojne podjetniice
•	davčno, finančno In podjetniiico svetovanje
Nenod Šoiidč, s.p., Prešernova 36, Ptuj (stavba restavracije Amadeus) Tel.: 748 13 06, GSM: 041/ 683 112
		
		, Strgar iVIajda s.p., Stukl 38, V 2250 Ruj, tel.: 02/751 51 81
- Športna koirickcija za otroke in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - šivanje po meri (krila, bluze) Iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
feiii moúm^^rv

miómHs^
IZVAJALEC ■ NASLOV
1.	OKROGLI MUZIKANTJE - Đoni iz ŠI(Otsl(e
2.	RŽ-Poljane beie
3.	HARI\/IONIKARSKI ORK. I^IKOLA - Kadar pa mim' hiàce grem
4.	CVET - Polio je najlepša stvar
5.	Ans. GOLIČNIK - Gospa tašča
6.	Ans. SLAVČEK - Pridne roice
7.	KRAJCARJI - Lisjai(
8.	JOŽE BOHORČ S PRiJATEUI - Pusti muziiranta
9.	SNEŽNIK - Bridnsi« slivovi»
10.	Ans. TONETA RUSA - Štirje fantje
11.	Ans. JANEZA GORŠIČA - Zaitonske težave
12.	KVINTET ŠPICA - Nocoj na Graški gori
13.	RUDI l\/IARONDINI - Dninarca
SMS
(1) (2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8)
(9)
(10) (11) (12) (13)
IZVAJALEC - NASLOV
1.	HERViN JAKONČIČ - Do tvojega srca
2.	MARC BAND - Jest sm zadet
3.	ROK KOSMAČ - Ne pozabi me ti
4.	ADI SMOLAŘ-Vroči telefon
5.	ALEKSANDER JEŽ - iUlartin Strei song
6.	VITO MLINARIC - Paradajzki
7.	KORADO IN BRENDI - Kozarček moj
SMS
(1) (2)
(3)
(4)
(5)
(6) (7)
Oil
Orfejčkove SIUS glasbene želje: 041/818-666
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 -za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00, za VELIČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00.
TEDNIKOV prireditvenik
Gledališče j
Pluj
Petek, 7. februar, 19.30, JAMR -
Steven Berkoff, režija Matjaž Latin . Ponedeljek, 10. februar, 9.30, CREEPS, Lutz Hubner, režija: Rene Mau-rin za šole in izven. Ponedeljek, 11. februar, 12.00, CREEPS, Lutz Hubner, režija: Rene Maurin za šole in izven. Draženci
Nedelja, 9. februar, 15.00, komedija BUTALCI GREMO NAPREJ, skupina KD Skorba; vaški dom Draženci. Gerečja vas
Nedelja, 9. februar, 17.00, komedija TRANSVESTITKA SVADBA, gledališka skupina Draženci; gasilski dom Gerečja vas.
Jursinci
Sobota, 8. februar, 19.00, komedija TO IMAMO V DRUŽINI, KUD Vito-marci; dvorana Juršinci. Lovrenc na Dravskem polju
Sobota, 8. februar, 18.30, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI, gledališka skupina KD Grajena; dvorana Lovrenc na Dr. polju, za otroke do 10. let prost vstop. Miklavž pri Ormožu
Sobota, 8. februar, 19.00, PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA - Tone Partljič, igra kult. sk. TD Miklavž pri Ormožu, režija Vitomir Blažekovič; dvorana Miklavž pri Ormožu, predprodaja vstopnic v trgovini pri Miklavžu.
Nedelja, 9. februar, 19.00, ponovitev PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA -Tone Partljič, igra kult. sk. TD Miklavž pri Ormožu, režija Vitomir Blažeko-vič; dvorana Miklavž pri Ormožu, predprodaja vstopnic v trgovini pri Miklavžu.
Maribor
Petek, 7.februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec; Mali oder - VIKEND B.
Petek, 7.februar,20.00, LJUBO SUMJE - Vilar; Komorni oder - za izven (Jakopič, Varga, Simonič).
Ponedeljek, 10.februar, 20.00, ČAJ
ZA DVE - Partljič - Raponja; Mali oder - za izven.
Torek, 11.februar, 19.30, CHICAGO
- Ebb - Fosse - Kander - de Brea, Velika dvorana - za izven, Gostovanje SLG Celje.
Sreda, 12.februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec, Mali oder - RUMENI C.
Sreda, 12.februar, 20.00, LJUBO SUMJE - Vilar,Komorni oder - za izven (Cilenšek, Mihelič, Židanik).
Pragersko
Nedelja, 9. februar, 18.00, komedija TO IMAMO V DRUŽINI, KUD Vito-marci; kinodvorana Pragersko.
Stranice
Sobota, 8. februar, 17.00, komedija BUTALCI GREMO NAPREJ, skupina KD Skorba; kulturni dom Stranice.
Zavrč
Sobota, 8. februar, 16.00, komedija TRANSVESTITKA SVADBA, gledališka skupina Draženci; kulturna dvorana Zavrč.
Razstave )
Ormož
Petek, 7. februar, 17.00, odprtje razstave Ruda Jurčec, avla občine Ormož. Ptuj
Sobota, 8. februar, 15.00 vodenje po razstavi Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, vodila bo mag. Nataša Kolar; ogled razstave je brezplačen, odprta bo od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro, ob sobotah pa med 9.00 in 12.00 uro, ptujski grad. Sobota, 8. februar, 17.00, odprtje razstave slik članov likovne sekcije Amater, razstavišče gostilne Lužnik na Ptuju.
Zgornja Velka
Petek, 7. februar, 19. 00, odprtje razstave tihožitij in pejsažev ptujske slikarke Rozine Šebetič s kulturnim programom; galerija Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki.
Koncerti J
Lenart
Nedelja, 9. februar, 15.00 tradicionalni koncert z gosti, prireja sloven-skogoriški pihalni orkester kulturnega društva MOL, cerkev sv. Lenarta.
Delavnice j
Sobota, 8. februar, 10.00: ROČNA IZDELAVA SPOMINSKE LISTINE. Delavnica nima starostne omejitve. V počastitev kulturnega praznika je brezplačna! , CID Ptuj.
Predavanja )
Ptuj
Četrtek, 6. februar, 19.30, Viktori-nov večer z naslovom GLASBA IN POEZIJA, nastopa pesnik Tone Kunt-ner, nastopil pa bo Godalni kvartet Feguš, refektorij Minoritskega samostana.
Za otroke J
Ptuj
Četrtek, 6.februar, PRAVLJICA Z JOGO, pravljična sobica mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, za otroke od četrtega leta dalje. Športna oblačila in copatki! Vstopnine ni.
Kidričevo
Petek, 7. februar, 17.00, PRAVLJIČNI SVET Z IRENO MIHELIČ, članica mariborskega gledališča, za otroke od 3. do 15. let; Knjižnica dpd svoboda Kidričevo.
Kolnkišta J
Petek, 7. februar, 21.30, koncert skupine BOHEM, Rock iz Trbovelj; Vstopnine ni. KpŠ
Sobota, 8. februar, 22.00, PRE?ER-NOV VEČER, večer posvečen slavnemu pesniku, jedli bomo fige, pili vino in gostili Janija Kovačiča, ki je uglasbil nekatere manj znane Pre-?ernove verze. Veliko o petju, pitju in ljubezni ...
Nedelja, 9. februarja, 21.00, ?TIRJE DOKUMENTARCI Wernerja Herzoga: How Much Wood Would A Woodc-huck Chuck (svetovno prvenstvo v dra?bi goveda); La Soufriere (neiz-be?na katastrofa, ki se ni zgodila); Velika ekstaza rezbarja Steinerja (psi-holo?ka ?tudija smuarskega skakalca); Leteči zdravniki vzhodne Afrike (različnost med kulturo afri?kih pacientov in logiko zahodne medicine).
TV Ptuj )
Sobota, 21.00 in nedelja, 10.00:
Obisk ministrice za kulturo na Ptuju, Perutnina Ptuj v letu 2002, OŠ Olga Meglič bodo pričeli spomladi obnavljati, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, Kolesarski klub Perutnina pred novimi uspehi, ptujski športnik leta 2002, medobmočno srečanje tamburaških skupin in orkestrov v Vidmu, prispevek o vključevanju Slovenske vojske v NATO, "Kako biti zdrav in zmagovati".
Kino
J
6., 7., 8., 9. februar, 20.30:
GRŠKA POROKA 11., 12. februar, 20.30:
GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA
Pošljite vabila za objavo v Tednikovem prireditveniku na elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezpla~na!
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA, OBJAVE
RADIOlllTEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.

D^JJJi
ŠfajerskenaviGe
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Slavko Ribari~ Uredništvo:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8-98.£-I04t3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
narocila@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10,
Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Strojne estrihe: 041 646 292
strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
«nNOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -polčličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija; pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., CankaTjeva 21. Maribor
UGODNI KREDITI
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 4826, GSM: 041/750 560
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob lUlarIborskI c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviea v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse infonnacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
PREROKOVANJE
Í44'73
ONIKS
186,55 SIT/min

siS«,
^^hSbo«
OSEL" DENAR DMVJE :USTVA
CU
VlNO
Bolečin in zlobe več ne trpiš,
ker že eno leto v grobu spiš.
V bolezni samo miru si sebi in nam želel,
da ne bi toliko trpel.
Samo Bog te usmilil se je
ter k sebi poklical je.
Bil družinski človek si,
zato za vso skrb in dobroto hvala ti!
V SPOMIN
4. februarja 2003 mineva leto žalosti in trpljenja, odkar si nas po težki bolezni zapustil, na{ dragi mož, o~e in dedi
Slavko Kukec
IZ SPUHLJE 88
Zelo te pogre{amo!
Tvoji domači
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas je ljubilo do poslednjega je dne?
V SPOMIN
7. februarja mineva 8 let žalosti, odkar nas je zapustila na{a draga žena, mama, stara mama in ta{~a
Terezija Pauko
IZ JIRSOVCEV 49
Hvala vsem, ki ji prižigate sve~e in prina{ate cvetje.
Vsi tvoji najdražji!
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
SPOMIN
1. februarja mineva 10 let žalosti, odkar
nas je zapustil dragi mož, o~e, brat, dedek in tast
Andrej Petrovič
IZ VAREJ 14a
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sve~e.
Vsi njegovi
Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi na{e drage mame, babice in prababice
Kristine Bukvi~
Z RODNEGA VRHA 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo LD Leskovec, sindikatu Perutnine Ptuj, kvartetu pihalnega orkestra Podlehnik, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Janku Kozelu in g. Ivu Banu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sv. ma{o ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
POPRAVEK
Pri spominu za Marijo Markež z Janežovskega Vrha 43, Destrnik, je pri prepisovanju prišlo do napake. Pravilno se besedilo glasi: "Ob dnevu spomina bodi moj večni poklon in vsem, ki ste delili z njo trpljenje, prisrčna hvala." Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal si trpeti.
V SPOMIN
7. februarja mineva osem let, odkar nas je zapustil dragi mož, o~e in dedek
Franc Meznari~
IZ SPUHLJE 123
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
SPOMIN Marija Kosi
Friderik Kosi
IZ PODGORCEV
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižigate sve~e.
Vsi vajini
Ko tvoje zaželiva si bližine, greva tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN Boris Kova~ec
6. 2. 1994 - 6. 2. 2003 IZ VELIKE NEDELJE
Zelo te pogre{amo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ti prižigajo sve~e in te {e vedno nosijo v srcih.
Ata in mama
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Terezije Krajnc
IZ PODVINCEV 121
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, svete ma{e, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Veri Kokol za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem Dru-{tva upokojencev Rogoznica za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
	OBJAVE
	
Ze eno leto v grobu spiš,
v naših srcih še živiš,
ni ure, dneva, ne noči,
povsod si v srcu z nami ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
SPOMIN

žalosten in boleč je spomin na 8. februar 2002, ko nas je za vedno zapustil na{ dragi zaro~enec, ata, brat, svak, stric in boter
Jožef Bracic
IZ ZGORNJEGA GRUSKOVJA 35
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke ali poklanjate cvetje.
Zelo te pogrešamo tvoji najdražji: zaročenka Darinka, hčerka Andreja, sin Matej, sestri Irena z družino in Anica s Francem
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. Zato pa, draga mama, draga oma, ti nisi umrla, ti sa^ spiš. Ko bomo umrli mi, takrat šele boš z nami umrla ti!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in babice
Amalije Cafuta
IZ STRMCA 24
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, nam pa izrekali ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Ediju Vajdu za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu in Štefanu Murku za izrečene besede slovesa, pevcem cerkevenega zbora za odpete žalo-stinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Ti{ino. Zahvala je namenjena tudi OŠ Videm - podružnici Leskovec, sodelavcem Komunalnega podjetja Ptuj, Sveči, d.o.o., Boxmarku Kidričevo in Perutnini Ptuj ter nosilcu zastave upokojencev.
Žalujoči: hčerke Silva z Brankom, Marijica z Jankom, Sonja z Ivanom, vnuki Dani, Martina in Mateja z Mirkom
Mama, odšla si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Tvoja pridna roka miru ni poznala, vendar vsakomur je pomagala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Amalije Potočnik
IZ KRČEVINE 45 PRI VURBERGU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje in v tako velikem številu prišli k njenemu zadnjemu slovesu. Hvala pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala za odigrano Tišino. Hvala internemu oddelku in strežnemu osebju. Hvala socialni delavki ge. Sonji. Posebna hvala sosedom Horvatovim za vsestransko pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Maks, sinovi Maks, Mirko, Branko ter hčerke Milka, Efka, Štefka, vsi z družinami, ter petnajst vnukov in ose pravnukov
Mnogo solz smo pretočili, a tebe, mama, nismo prebudili. Niti zbogom nisi rekla, niti roke stisnila nam, smrt vzela te je prerano, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Štefanije Arnus
IZ KICARJA 118 a
roj. 24. 12.1925 - 25. 01. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji pot, ji darovali sveče, cvetje, za sv. maše in nam izrazili ustno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici ge. Veri za poslovilne besede, podjetju Komunala Ptuj za pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi zastavonošema in vsem, ki ste v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali. Iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Katica z družino, sin Franc z družino, vnuk Roman z družino in vnukina Lidija z družino
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in sina
Marijana Jusa
IZ LEŠJA 41/a PRI MAJŠPERKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali vence, sveče in svete maše, nam pa pisno in ustno izrekali sožalje.
Posebna zahvala družinam Dvoršak, Valand in Žerak, Alešu in Nataliji za nesebično pomoč, vsem sodelavcem ŽG OPO Maribor za denarno pomoč, g. Kovačiču in g. Rakovcu za poslovilne besede, prijateljem železničarjem za držanje častne straže, občini Majšperk, SLS, vsem svetnikom, aktivu kmečkih žena Majšperk in Žetale, g. duhovniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, moškemu pevskemu zboru in domačim cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi dr. Brenčiču z internega oddelka Ptuj ter doktorjem in sestram onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino in zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fanika, sinovi Robert s Sandro, Renato z Evo, Kristijan z Metko in mama Angela
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da nehal sem trpeti.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 3. februar 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, svak in stric
Mirko Sluga
IZ POBREŽJA
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prinašate cvetje in sveče na njegov prerani grob, ISKRENA HVALA.
Tvoji najdražji
Vsi, ki radi jih ima^, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in botre
Ane Plajnsek
roj. Božičko
IZ GORCE 59
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, darovali svete maše, cvetje, sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala patrom od Sv. Trojice, p. Slavku Stermšku za opravljen obred, pevcem, g. Zagoran-skemu za odigrano Tišino in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse in hvala tudi vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri našem grobu.
Žalujoči vsi njeni
Tebe ni, srce boli, grenka solza po licu drsi. Ostajajo le še spomini na tiste dni, ko skupaj smo bili še mi in ti.
3. februarja mineva 6 let, kar nas je zapustila naša draga žena in mamica
Lojzka Božičko
Iskrena hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in sveče ter postojite pri njenem mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine...
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric
Jože Pihler
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 24
Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Krambergerju za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke.
Hvala sodelavcem kolektiva dr. Marijana Borštnarja Dornava, kolektivu U.M. F.E.R.I. Maribor ter kolektivu Mizarstva Benko Sp. Velovlek.
Zahvaljujemo se kolektivu Doma upokojencev Ptuj za oskrbo v njegovih zadnjih dnevih. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsi njegovi
VICANCI / pridružite se gradnji mise za aljaža
Podarite zidak za novo hišo
Aljaž, Tatjana in Ivan pred staro hišo, v kateri živijo v težkih razmerah
Življenje družine Čurin iz Vičancev 63 je takšno kot večine družin na našem koncu: malo veselja, malo žalosti in malo skrbi. Le da je pri Čurinovih skrbi morda več kot drugod, in čeprav se je zdelo, da je situacija brezizhodna, sta se Tatjana in Ivan odločila, da se ne dasta. Še posebej ju v tem utrjuje pogled na malega Aljaža in na že odraslega Tatja-ninega sina Francija, za katera se trudita. Na pomoč jima je priskočil tudi dobrodelni zavod Žarek iz Celja, ki je specializiran za pomoč otrokom s posebnimi potrebami.
Težava je v tem, da sta Tatjana in Ivan oba brezposelna, brez kakšnih realnih možnosti, da se zaposlita. Ivan je k temu še delovni invalid, med drugim ima trombozo in ne more dolgo stati. Dolgo je našteval težave, ki ga pestijo, in pokazal zajeten kup zdravstvene dokumentacije. Tatjana se je vedno ukvarjala z gospodinjstvom in v službi ni bila nikoli. Ivan je menda delal kar deset let pri delodajalcu, ki pa ga ni prijavil in zato ima le 2 leti in pol delovne dobe, ki jih je zbral iz sezonskih in drugih zaposlitev. Brezposeln je od leta 1991. Upanja na zaposlitev in da bi postal zmožen za delo, je bolj malo.
Ivan in Tatjana sta spoznala sta se pred par leti in ta zveza je prinesla v njuno življenje nekaj veselja. Čez čas je privekal na svet še Aljaž, ki je njuno zvezo še potrdil. Pa tudi tukaj ni šlo vse kot po maslu. Zaradi zapletov je bil rojen s carskim rezom in nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico v Maribor. Po začetnem strahu se je le dobro končalo, vendar sta morala Aljaža vsakih 14 dni voziti na terapije v Maribor. Ker nimata avtomobila, sta bila odvisna od prijaznosti Tatjaninega brata Franca in soseda. K sreči ju nista pustila na
Mali Aljaž zaradi zdravstvenih težav lahko je le določeno hrano. Kljub temu lepo raste in je s svojimi 20 meseci že pravi korenjak.
cedilu. Aljaž je najverjetneje zaradi slabih bivalnih razmer tudi nenehno bolan. Mučijo ga prehladi, pogosto ima angine in vročino, težave pa ima tudi s prebavo, zato lahko je le določene vrste hrane.
Pa vse to še nekako gre. Njihova težava so razmere, v katerih živijo. Družina namreč prebiva v 150 let stari cimprači, ki je za bivanje popolnoma neprimerna. Segrejejo je lahko le del, zato prvi Tatjanin sin Franci čez zimo stanuje pri sorodnikih, saj je v ta
mali sobici premrzlo. Tatjana in Ivan dan in noč kurita v malo peč, da se vsaj za silo ogrejejo. Stene hiše so narejene iz lesenih brun in skozi špranje hudo piha. Tudi oken se ne da več zatesniti. Najhuje je v spalnici, kjer se severna stena že vidno poseda in stanovati v takšni hiši ni nenevarno. Strop spalnice so prekrili s folijo, da odpadajoči delčki ometa ne padajo na zakonsko posteljo in posteljo malega Aljaža.
Ne kaže drugega, kot da si uredijo nov dom. To pa ni tako preprosto. Iz meseca v mesec se prebijajo s 70.000 tolarji socialne pomoči in 17.000 tolarji otroškega dodatka. Ob položnicah, ki jih je treba plačati, ter plenicah in hrani za Aljaža to še za sprotno življenje ne bi bilo dovolj, če ne bi imeli nekaj vrta, kjer pridelajo zelenjavo, ter hleva, kjer jim zraste pujs. Svoje težave so predstavili v različnih medijih, odzvala so se društva, socialna služba, za njih je potekala akcija pri humanitarnih zavodih Žarek Celje in Vid Kranj. Ivan se je zadeve lotil tudi sam in poslal čez 100 prošenj različnim podjetjem za pomoč. Razen redkih izjem odgovorov ni dobil. Kljub temu nekaj pomoči le prihaja in ljudje so pripravljeni pomagati. Večino material jim je na ta način uspelo zbrati, oglašajo pa se tudi tisti, ki jim želijo podariti notranjo opremo, ki je ne potrebujejo več, Čurinovim pa bo še kako prav prišla, ko bo nova hiša zgrajena. Dela naj bi se začela spomladi in naslednja zima bo drugačna.
viki klemeniii ivanuša

c/.o.
»TRGOVINA •VODOVOD
O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markove!, Tel.: 02/788 88 12
^IflMIKOíf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata daljinski pogoni
-ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ako je svečana mraz, se malesa travna poti obraz.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo bo pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -5, v zati{nih legah do -15, najvi-{je dnevne od -2 do 2, na Primorskem okoli 6 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo pretežno jasno, na vzhodu bo občasno zmerno oblačno.
Proslave ob slovenskem kulturnem prazniku
Borl
Petek, 7. februar, 17.00, osrednja proslava ob kulturnem prazniku; grad Borl.
Hajdina
Petek, 7. februar, 18.00, osrednja ob~inska proslava ob kulturnem prazniku Ob~ine Hajdina; gasilski dom Hajdo{e. Dornava
Petek, 7. februar, 18.00, osrednja ob~inska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku: Literarno- glasbeni ve~er; avla osnovne {ole.
Grajena
Četrtek, 6. februar, 17.00, osrednja krajevna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, organizira primestna ~etrt Grajena, nastopajo osnovno{olci in mo{ki pevski zbor KD Grajena; telovadnica O[ Grajena.
Jurovski Dol
Petek, 7. februar, 18.00, osrednja ob~inska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, organizira Zveza kulturnih dru{tev ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana; kulturni dom v Jurovskem Dolu. Jursinci
Petek, 7. februar, 17.00, osrednja ob~inska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, KUD dr. Anton Slodnjak Jur{inci in O[ Jur{inci; kulturni dom Jur{inci. Leskovec
Petek, 7. februar, 16.00, krajevna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, avla O[ Leskovec. Ptuj
Sobota, 8. februar, 10.00 do 17.00, Ptuj~ani Ptuj~anom za kulturni praznik, organizatorji: Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske vedute, Terme Ptuj; ptujski grad.
Pragersko
Petek, 7. februar, 17.00, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, nastopajo u~enci O[ Prager-sko, pevski zbor O[ ter me{ani pevski zbor DPD Svobode Prager-sko.
Rogoznica
Nedelja, 9. februar, 15.00, kulturna prireditev v po~astitev slovenskega kulturnega praznika, nastopajo: mo{ki pevski zbor Rogoznica, kvintet DUR, Spomin~ice DPD Svoboda Ptuj, Stari prijatelji iz Kicarja, u~enci Osnovne {ole Ljudski vrt Ptuj; dom Slovenskogori{ke ~ete.
Slovenska Bistrica Sobota, 8. februar, 19.00, po-~astitev kulturnega praznika "Pre-{ernov ve~er"; dom DPD Svobode Slovenska Bistrica. Spodnji Duplek Petek, 7. februar, 18.00, po~as-titev slovenskega kulturnega praznika (monodrama Roka Vil~nika -KLEÍČAR, igra Aljo{a Ternov{ek); dvorana v SfP Dupleku. Videm
Četrtek, 6. februarja, ob 18.00,
osrednja ob~inska prireditev "Pa da bi znal, bi vam zapel" v po~astitev slovenskega kulturnega praznika, nastopajo u~enci {ole in drugi literarni ustvarjalci iz ob~ine Videm. @etale
Sobota, 8. februar, 19.00, osrednja prireditev ob leto{njem kulturnem prazniku, organizatorji: Ob~ina Žetale; prosvetna dvorana.
PLESNI CENTER
Cffl^O»©®-
P/esn/ tečaj za odrasle
Hip Hop
za srednješolce
Volkmerjeva c. 26, Ruj infotel 02 748 14 46 www. mambo-ptuj .corn
CRNA KRONIKA
NEZNANEC POVZROČIL POŽAR
30.	januarja okrog 3.00 ure je zagorelo na podstrešju starejše nenaseljene stanovanjske hiše, last F.R., v Krčevini pri Ptuju. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je neznanec na severovzhodni strani zgradbe, v leseni lopi, ki je dograjena do zidu hiše, vžgal drva in drugi goreči material, ki je bil v lopi, ogenj pa se je iz lope razširil na celotno ostrešje hiše. Zgorelo je ostrešje, prav tako pa je v celoti uničena hiša. Škoda znaša po nestrokovni oceni 3.000.000 SIT. Ogenj so pogasili gasilci. Policisti zbirajo obvestila za izsleditev neznanega storilca.
VOZILI ČELNO TRČILI
3. februarja ob 11.00 uri se je na glavni cesti zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Fiat Punto J.T., star 64 let, iz Ormoža med vožnjo iz smeri Ormoža proti Središču ob Dravi v naselju Obrež zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Mazda 626 N.O., star 31 let, drž. R Hrvaške. Vozili sta čelno trčili s prednjima levima deloma. Voznik J.T. in potnica v vozilu N.O., M.O., stara 27 let, drž. R Hrvaške, sta bila v prometni nesreči hudo, voznik N.O. pa lažje telesno poškodovan. Vse so odpeljali v Splošno bolnišnico Ptuj. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša več kot milijon tolarjev.
"BREZPLAČNO" DO SMUČARSKE OPREME
Med 25. in 31. januarjem je neznan storilec vlomil v kletni boks na Osojnikovi cesti v Ptuju ter ukradel dva para smuči, pancer-je, motoristične kombinezone ter nekaj orodja. S tem je lastnika oškodoval za 450.000,00 SIT
Z VOZILOM V JAREK
31.	januarja ob 5.00 uri se je na Slovenskogoriški cesti v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila V.R., star 24 let, iz okolice Destrnika z vozilom vozil preblizu desnega roba vozišča, zaradi česar je zapeljal prek desne bankine v jarek, kjer je po 15. metrih vožnje trčil v betonski prepust. Voznik se je hudo telesno poškodoval.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Mateja Horvat, Močna 30, Pernica - Me-lino; Bojana Gerečnik, Apače 33, Kidričevo - Kristjana; Lidija Zavec, Za-gojiči 20, Gorišnica - Jaka; Darinka Peršak, Žetale 12
-	Matija; Tatjana Kovačič, Grajenščak 85/b, Ptuj -Mašo; Lidija Marin, Sto-jnci 4/a, Markovci - An-žeta; Nataša Hameršak, Bukovci 35, Markovci -Špelo; Alenka Munda, Go-lobova 5, Ptuj - Luka; Alenka Zupanič, Muretin-ci 14, Gorišnica - Reneja; Darinka Jerenec, Popovci 6/a, Ptujska Gora - Žana; Aleksandra Kukec, Lača-ves 59, Kog - Naja; Mira Arnuga, Trnovska vas 49
-	Nušo; Cecilija Munda, Drakovci 73, Mala Nedelja - deklico.
Poroka - Ptuj: Iztok Sto-par in Adela Lesjak, Zagrebška cesta 59, Ptuj. Umrli so: Neža Podhos-tnik, Veliki Okič 1, rojena 1915 - umrla 22. januarja 2003 ; Marij a Doberšek, rojena Medved, Spodnje Jablane 4, rojena 1914 - umrla
22.	januarja 2003; Marija Hauptman, rojena Potrč, Vintarovci 37, rojena 1931
-	umrla 21. januarja 2003; Julijana Šmigoc, rojena Merc, Veliki Okič 37, rojena 1922 - umrla 24. januarja 2003; Konrad Kolarič, Lačaves 50, rojen 1938 -umrl 24. j anuarj a 2003; Andrej Kolarič, Ulica 25. maja 5, Ptuj, rojen 1981 - umrl
23.	januarja 2003; Kristina Bukvič, Rodni Vrh 8, rojena 1930 - umrla 27. januarja 2003; Terezija Krajnc, rojena Petek, Podvinci 121, rojena 1929 - umrla 24. januarja 2003; Marija Va-upotič, rojena Kramber-ger, Grajena 56, rojena 1913 - umrla 26. januarja 2003; Štefanija Arnuš, rojena Koser, Kicar 118/a, rojena 1925 - umrla 25. januarja 2003; Marija Dove-čar, Senik 9, rojena 1927 -umrla 30. januarja 2003.
PRISPEL6 ]E N0V6 K0LEKCQ6
s.©i!weft'
DOMINO, PTUJ
TRSTENJAKOVA 5
Helena Glažar s.p.
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01