Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din. Šl 6 — Leto XX. — Kranj, 8. februarja 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. i. Telefon št, 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopis« sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveio
Sijajna zmaga JRZ v Nošnjah
(Dopis.)
V dneh, ko se je v občini Mošnje bojeval najhujši volilni boj, so minula tri leta, odkar so falirani JNS generali brez vojske pod vodstvom ministra Krn-merja in drugih, aretirali in zaprli našega voditelja g. dr. Antona Korošca, sedanjega notranjega ministra in g. dr. Natlačena, sedanjega bana.
To dejstvo nas je podžgalo, da smo se še z večjo vnemo vrgli v volilni boj, ki so nam ga vsiljevali naši nasprotniki. Posluževali so se najgnusnejših laži in izmišljotin. Toda vprav 2. februar je pokazal koliko verjame in zaupa pošteno slovensko ljudstvo pristašem Jugoslovanske nacionalne stranke.
2. februarja je naša občina poleg mnogih drugih višaj nekoliko hotela zadostiti za krivice, ki jih je moral naš voditelj prestati radi nas. Želeli smo, da ta zmaga ne bi bila samo zmaga, temveč častna zmaga! In res! Proti pričakovanju smo sijajno uspeli. Zmagala je lista svobode in poštenja! od 582 volilnih opravičencev je volilo 479. Za g. Pangerca Silvestra je glasovalo 298. Za listo bivšega župana g. Tonejca Valentin 181. JRZ je dobila 16 odbornikov, nasprotniki pa 2.
Občinsko upravo tvorijo sledeči naši možje in fantje: Pangerc Silvester, posestnik, Černivec, predsednik; Marčun Ivan posestnik. Ljubno; Gabri jelčič Anton, pos. sin, Brezje; Bohinjc Anton, posestnik, I.ešče; Pristav Alojzij, tov. delavec. Mošnje; Avsenek Anion, posestnik, Vrhnja.
Volitve so se vršile v najlepšem redu. Nihče ni bil radi volitev zaprt, nihče ni plačal denarne kužni, kot je bilo to pri zadnjih obč. volitvah.
Kljub temu, da so bile volitve popolnoma svobouue, je potožil na Brez-
{'ah nekdo, da manjka svobode. Dva-:rat je šel na volišče, dvakrat se je vrnil. V tretjič ga je pa pripeljala njegova agilna žena, in moral je oddali svoj glas proti svojemu prepričanju.
I.epo so se odrezali Lese in Brezje. Celo Tonejčev domač kraj je dal svojemu rojaku nezaupnico. Posebno moramo pohvaliti Lcšane. ki so v tako slabem vremenu, po lužah in blatu nad eno uro daleč prihajali in oddajali svoj glas listi poštenja JRZ.
Nič ni pomagala agitacija podnevi in
ponoči; ob tolik-* zavednosti naših, sta se zrušila tudi v Mošnjah in Ljubnem mogočna stolpa JNS.
Zanimive so bile volitve radi ženske a-gitacije. V vsaki vasi je bila katera ženska, ki je močno posegla v volilni boj za g. Tonejca s svojim ostrim orožjem — jezikom. Posebno močna ženska agitacija je bila na Brezjah in Gorici.
Ena je v svoji gorečnosti splezala na drevo in nanj obesila plakat g. Tonejca. Druga zopet, je trgala plakate g. Pangerca ali pa jih mazala s sajami. Pa vse zaman. Ni je sile, ki bi premagala naše ljudstvo kadar svobodno odloča!
Že takoj v zgodnjih urah je za g. Pangerca glasovalo toliko volilcev, da tudi takrat, ko so JNSarji pripeljali vse pripadnike kar so jih imeli, še zda-leka niso dosegli števila glasov oddanih /.a listo JRZ. Okoli devete ure zjutraj je vso JNS gardo iz Mošenj pripeljal šolski upravitelj g. N. Prestov. Kmalu za njim pa JNS agitator g. Anton Fre-lih iz Brezi j. svojo četo iz Ljubnega In je korakal na čelu te čete in z vso silo, kar se je dalo, trobil v gasilski rog, kakor da kje gori. In res je gorelo in on tričetrt na sedem zvečer do tal pogorelo! Žrtev tega požara so bili naši ubogi, nikdar pozabljeni JNSarji.
Nedeljske volitve niso bile volitvam 1933. leta skoro nič podobne. Ker so potekale vseskozi v najlepšem redu, je to nasprotnike tako ujezilo, da so nalašč najeli pijance, ki so z razgrajanjem skušali motiti potek glasovanja.
Poraz nasprotnikov je bil tako hud in nepričakovan, da so se izgovarjali, da so zapeljani. V svoji jezi niso vedeli, nad kom naj bi se maščevali. Iver niso mogli drugega, so polomili mlada drevesca našemu somišljeniku iz Po-savca. Ko so uvideli, da ne morejo škodovati občini, so se spravili nad privatnike. Sedaj vsaj vemo, kdo so ti „po-far ji".
Ob tričetrt na sedem se je kljub hudem nalivu zbrala navdušena množica pred voliščem, da bi zvedela, kakšen je izid volitev. Ko je cula s koliko večino je zmagala lista poštenja, lista JRZ, je v bližini zagorel kres in začuli so se poki, ki so oznanjali zmago svobode. Culi so se vzkliki veselja in navdušenja, ki so se razlegali v temno noč...! Tako voli narod, kadar je svoboden!
Stroga pravičnost na kranjskem magistratu
finančnega ministerstva z dne 14. 7. 1890 drž zak. štev 150 proglasijo hkrati neiztirljivim.
Proti tej odločbi se more vložiti v smislu člena 51 in 80 troš, zak pritožba, s katero se lahko združi ob enem prošnja za milostno znižanje kazni, tekom 15 dni po dostavi te odločbe. Pritožba (event. združena z milostno prošnjo) mora biti kolekovana z Din 50.— naslovljena na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, ter se mora vložiti v omenjenem roku 15 dni pri tuk. občini.
Pripomba: Izrečeno denarno kazen in prikrajšano občinsko trošarino v skupnem znesku Din 6426.— je plačati v gotovini pri tukajšnji blagajni tekom 14 dni po nastali pravnokrepnosti te razsodbe, takso o Din 340.— pa je položiti v istem roku v kolekih pri tuk. uradu, ker bi se sicer iztirjali ti zneski izvršilnim potom po predpisih za iztirjanje zaostalih posrednih davkov.
L. 1955. je nekaj delavcev v Delavskem domu skupno kupilo nekaj vina. da so ga potem sami porabili pri jedi. Mestna občina v Kranju je to zaznala in v hvalevredni skrbi, da noben prebivalec občine ne prikrajša mestne občine na trošarini, je naše županstvo izdalo sledečo kazensko odločbo:
MESTNO ŽUPANSTVO KRANJ
Št. 387/53.
ODLOČBA.
Mestna občina Kranj odloča v razpravi proti Simonu KUŽNAR, zidarju v Kranju — Delavski dom — radi pri-krajšbe občinske trošarine na vino takole:
1.) Imenovani je zakrivil v smislu člena 33. točka 3 trošarinskega zakona tihotapstvo s tem, ker je kupil dne 3. 10. 1932. 364 litrov vina od Franca Bratov-šek, župnika v Svetinjah, dne 22.11.1932. 267 litrov vina od Vilima Herak, posestnika iz Gradenca in 18. 1. 1933. 431 litrov od Antona Savinc. posestnika pri Sv. Urbanu pri Pristavi, ne da bi v smislu člena 103. toč 7 trošarinskega pravilnika plačal občinsko trošarino. Prvi dve dobavi je sicer prijavil, vendar pa ni plačal občinske trošarine z motiva-vacijo, da je vino nabavljeno od vinogradnika za lastno vporabo. Zadnjega prejema pa sploh ni prijavil in ker je dokazano, da vina ne rabi samo za last-
O tem se obvesrte:
1. ) Gospod Simon Kužnar, zidar r Kranju »Delavski dom"
2. ) Kraljevska banska uprava dravske banovine, odd. VII. v Ljubljani radi vednosti.
Mestno županstvo v Kranju, dne 15. februarja 1933. Zupan:
Pečat C. Pire
K tej odločbi pripominjamo samo to, da jo je pozneje upravno sodišče razveljavilo. Vsekakor pa je to jasen dokaz, kako naša občina,; predvsem pa seveda naš g. župan, vestno skrbi, da občina dobi točno vse trošarinske prispevke. Kranjski občani lahko mirno zaupamo naši občinski upravi, da tako točno in pravično postopa proti vsem, ki bi hoteli iztočiti ali popiti tudi najmanjšo količino vina, piva ali žganja, ne da bi pošteno plačali občinske trošarine.
no vporabo, temveč ga tudi toči in prodaja, se
2. ) kaznuje radi tega v smislu člena 34 v zvezi z členom 80 trošarinskega zakona s petkratno na gornjo količino vina odpadajočo, prikrajšano občinsko trošarino po Din 1071.— to je na denar-narno globo Din 5355.—.
3. ) Tudi ima imenovani v smislu člena 34. trošarinskega zakona plačati za 1071 litrov vina odpadajočo občinsko trošarino po Din 1071.—.
4. ) Dalje ima donesti v smislu člena 47. troš zakona za to razsodbo po tarif, post. 229 zakona o taksah odpadajočo takso po Din 340.— v taksnih markah čim ostane ta razsodba pravnokrepka in s tem izvršna.
5. ) Preiskovalnih stroškov isti nima povrniti.
6. ) Ako se s to razsodbo izrečena denarna kazen v skupnem znesku Din 5355,— iz premoženja in dohodkov obsojenca na postaven način povsem ali deloma nebi dala iztirjati, odnosno se nebi plačala v roku treh mesecev po pravnokrepnosti odločbe, kaznoval bi se isti v smislu čl. 46 troš. zakona z na-domestilnim navadnim zaporom 107 dni. povsem ali deloma primerno znesku, ki se ne bi iztirjal.
7. ) Stroške za morebitno izvršitev pod toč. 6 omenjene radomestine zaporne kazni ima isti povrniti, ti stroški se pa v smislu naredbe bivšega justičnega in
Tedenske novice
Srezki cestni odbor v Kranju obvešča, da je banovinska cesta, ki pelje iz vasi Naklo—Kokra—Predoslje—Šenčur zaprta vsakemu prometu in to v vasi Kokrica od gostilne Lakner do hiše g-Kopača. Ta zapora se je izvršila radi popravila ceste. Zapora bo trajala tri tedne. Predpisani mednarodni znaki so že postavljeni. Da promet ne bo oviran naj bi se uporabljale ceste: iz vasi Bela v smeri proti Kranju cesta od Kopača na Kokrici proti Predosljem in od tam na Jezersko cesto v Predoslje. Sreski cestni odbor apelira na vse, da upoštevajo ta navodila.
Opozorilo. Pisarna Zveze združenih delavcev in Društva združenih zasebnih nameščencev v Ljubljani se nahaja na Tvrševi cesti 29, i nadstropje. Uradne ure so od 9. do 15. ure in od 15. do 18. ure.
Poziv.
Davčna uprava v Kranju opozarja ponovno vse one davkoplačevalce, ki še niso poravnali svojih davčnih zaostankov iz 1. 1932. du to store v njihovem lastnem interesu najkasneje do 29. 2. 1936.
Samo do tega dneva velja namreč u-redba Min. financ št. 79083-111 z dne 11. 11. 1935 ki dovoljuje predmetnim davčnim zaostankom zelo velike olajšave oz. popuste, ki znašajo za posamezna leta od li*/o — 777».
Glasom razpisa Min. financ z dne
28. 1. 1936 št. 5791-111 se veljavnost uredbe o plačilnih olajšavah pod nobenim pogojem ne bo podaljšala preko
29. 2. 1936, marveč se bodo morali vsi na dan 1. 3. 1936. še neplačani zaostanki takoj in to v celem znesku brez vsakega popusta izterjati.
Davčna uprava Kranj. KRANJ
Ljudski oder. Igralci Ljudskega odra se pripravljajo, da bodo lahko uudili obiskovalcem iger v Ljudskem domu za predpust nekaj uric prijetnega razvedrila. Uprizorili bodo veseloigro ..Cigani", ki se je v Ljudskem domu uprizorila že pred skoro 20 leti. Nastopili bodo poleg mlajših moči tudi znani starejši igralci, katerih že dolgo časa nismo imeli prilike videti na odru. Igro pa režira g. Trefalt, ki bo gotovo pre-skrbel za to, da bodo gledalci kar se tiče smeha prišli na svoj račun. Igra se uprizori v soboto dne 15, t. m. ob pol devetih zvečer in v nedeljo dne 16. t. m. ob štirih popoldne. Opozarjamo cen j. občinstvo na to zanimivo predstavo. Danes nam je bolj kot kdaj poprej treba dobrega razvedrila. Zato na svidenje!
Izlet v Leipzig. Kdor se hoče udeležiti skupne vožnje na pomladanski se-
jem v Leipzig in izleta v Berlin naj se , javi v pisarni Društva jugoslovanskih obrtnikov ali pa pri g. Juriju Pollaku. Vožnja bo stala okrog 900.— Din. Prostora je samo za 22 oseb, zato hitite s prijavami.
Potresni sunek. V torek dne 4. II. ob četrt na deset dopoldne se je vso. Gorenjska močno zazibala. Ljudje so preplašeni zbežali iz hiš, ker so pričakovali vse kaj hujšega. Potresni sunek je bil močan okrog Repen j in v Cerkljah. Na več hišah so se podrli dimniki in na Zg. Brniku so se v neki hiši podrle stene. Močno se je zamajal zvonik cerkljanske cerkve. Ljudje se čudijo letošnji mili zimi in premišljajo kaj narava snuje. Tako mile zime kakor je letos ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Gorenjski rejec malih živali v Kranju" uljudno obvešča vse člane in prijatelje našega društva, da se bode vr-čil dne 9. februarja to je V nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v posebnem prostoru gostilne pri Lukežu v Kranju, redni mesečni članski sestanek, za katerega se naproša čim večjo udeležb*",
Vabljeni vsi brez izjeme.
Odbor.
Francoski krožek v Kranju prične prihodnji teden spet s tečaji, tudi za začetnike. Interesenti naj pridejo na razgovor v gimnazijo v petek I. t. m., oziroma v pondeljek 10 februarja ob 8. uri zvečer.
Kot novost uvedemo po uspehu v drugih mestih pose!-ni tečaj z deklice in dečke iz IV. in V. razreda ljudske šole, da se jim tako olajša poznejše delo v gimnaziji. Te prijave na prof. Fortuno. — Odbor francoskega krožka.
OBRTNA ZABAVA.
Vse priprave kažejo, da bo ta prireditev res na višku. Dekoracijo je prevzel znani aranžer g. Podjavorš«Jk. Tovariši obrtniki bode spontano nastooili v svojem delavnem kroju, ter tako podkrepili svojo stanovsko povdarnost. Ker bodo, kakor vedno, tovariši to podprli kar najbolj, bo to za vse veliko iz-nenadenje. Postrežba bo provovrstna in kar je najbolj važno za vsakega obrtnika, bo to, da bodo cene nizke. Vodstvo samo se je odločilo, da ne bo vsiljevalo gostom nobenih znakov, kar bo prijetno vplivalo na goste. Miz ne more nihče rezervirati, zato je treba da ste točni. Prepričani smo, da bodo okoliški tovariši in njih prijatelji storili svojo dolžnost in se bodo z veseljem udeležili te svoje stanovske zabave. — Šra-mel iz Medovd in jazz iz kavarne so porok, da se bodo tudi stare obrtne korenine lahko nekoliko omajale. Torej nasvidenje vsi tovariši in prijatelji.
Obrtništvo.
Na Ljudski univerzi predava v soboto 8. februarja ob % uri »večer privatni docent g. dr. Siojan Bašič o novih socialnih , reformah.. (fašizem in hitieri-«eax). Predavanje se vrši v gimnazijski telovadnici.
Jadranska straža v Kranju priredi svoj letni občni zbor dne 13. febr. ob Vi 4 pop, v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Redni občni zbor sreskega odbora društva Rdečega križa v Kranju se vrši v nedeljo dne 16. febr. 1936 ob Ve 11 uri dopoldne v posvetovalnici mestne občine v Kranju. Vabljeni vsi prijatelji. Občni zbor se vrši ob vsaki ude-redom.
Zahvala. Jugoslovansko akademsko društvo je po svoji prireditvi naklonilo tudi sirotam Marijanišča v Kranju Din 300—. Vodstvo Marijanišča se jim tem potom naj topleje zahvaljuje
Interesantno predavanje. Na prosvetnem večeru Prosvetnega društva v Kranju v četrtek, dne 30. t. m., je predaval prof. dr. Josip Zontar o razvoju Kranja. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike, ki so bile nalašč, za to predavanje izvršene. Dvorana Ljudskega doma je bila do zadnjega kotička nabito polna občinstva, med Katerim je bilo izredno mnogo meščanstva, inteligence in dija-štva. Vse občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo poldrugo uro predavatelju, ki je v kratkih, jedrnatih besedah slikal zgodovinski razvoj Kranja. Ne samo diapozitivi, ampak tudi besedu g. predavatelja fre bila kakor 'nekak
ilm, ki nas je vodil v kratkih, a karakterističnih slikah skozi vso zgodovino in ^se življenje mesta Kranja. Videli smo, kako je nastal Kranj, kako se je razvijal okrog kapele sv. Kanci-jana in tovarišev in ob brodu oziroma mostiču preko Save na skalnatem polotoku med Savo in Kokro, na prostoru, ki je nudil v davnih časih naravno podlago za utrjeno bivališče. Na to smo gledali na podlagi mapnega narisa na platnu razvoj mesta z ozirom na lego
in socialne potrebe. Gledali smo življenje srednjega veka, ko je vsak kranjski prebivalec pojedel vsak dan pol kg mesa, ko je bil Kranj važno trgovsko
in obrtno središče v katerem je bilo 1. 1400 14 čevljarjev in 40 pekov. V kratkih a markantnih potezah je predavatelj naslikal nastanek, in razvoj mogočne župne cerkve, njeno umetniško vrednost in vnemo kranjskega obrtništva za njeno lepoto. Posebna zanimiva so bila ona mesta v predavanju, kjer je g. profesor z res strokovnjaško plastiko slikal gospodarsko in socialno stran zgodovinskega razvoja. Borba mesta za vodovod, za kopališče, težave mestnega gospodarstva, borba mestnih očetov proti komisarju itd. Nehote se je človek spomnil na stari izrek: Nil novi sub sole — nič novega pod soncem! V zgodovini Kranja najdemo polno paralel med starim in modernim življenjem v mestu. G. predavatelj je na kratko orisal zgodovino važnejših mestnih zgradb: župnišča, mestne hiše, gradu, mestnih stolpov, Maverjeve, Leyerjeve htše, Jelena in Stare pošte, dom moderne stavbe Narodnega doma, kjer naj bi bil po njegovem mnenju center modernega Kranja. Za svoje predavanje je g. profesor žel velik aplavz navzočega občinstva, ki je vse končno izražalo željo, da bi še kaj večkrat slišali kaj podobnega.
PRMSKOVO
Velikonočni pouk za fante iz Primsko-vega in Gorenj se vrši v nedeljo, dne 9. februarja dopoldan po sv. maši na Primskovem v cerkvi.
Lep vzgled. V nedeljo je imel v tukajšnji cerkvi pridigo č. g. ( Jamnik kaplan iz Kranja. V svojem lepo zasnovanem govoru je razložil dolžnost staršev do otrok in dolžnost otrok do staršev. Najprvo morajo starši dali lep vzgled potem morejo pričakovati tudi od otrok vse spoštovanje, ki jim kot staršem gre. Isto nedeljo popoldan pa smo na žalost imeli v cerkvi slučaj, ki ni bil niti malo v duhu dopoldanske pridige, še manj pa bi mogel biti za vzgled kako starši pridobivajo vzgled in spoštovanje svojih otrok.
BREG PRI KRANJU
Gasilno društvo na Bregu bo priredilo na pustno nedeljo, dne 23. II. veseloigro s petjem v prostorih .Šmartin-skega doma. Prijatelji vljudno vabljeni.
STRA2IŠČE
V nedeljo dne 9. februarja ob 7. uri priredi tukajšnje Prosvetno društvo skioptično Ipredavanje o zgodovini katolicizma. Predavatelj je g. dr. Jože Po-
Sačnik iž Ljubljane. Vstopnina k pre-avanju je Din ¡3.— Predavanje vsem župljanom toplo priporočamo.
V šmartinskem domu gostujejo v nedeljo 16. februarja popoldne ob 3. uri Ljubljančani. Da \bo igra zadovoljila gledalce opozarjamo, da igra tudi znani g. Novak, ki je pri zadnjem gostovanju igral ulogo švejka. Igrajo veselo igro „Res luštno je tam na deželi". Prijatelji smeha vabljeni.
Revizija. Na tukajšnji občinski upravi se je vršila desetdnevna revizija. Kakor smo informirani je bilo pred revizijo vse v najlepšem redu. Sedaj pa so
E;g. revizorji vse zmešali. Občani se ze-o zanimajo, kako je občinska uprava vodila posle v času JNS režima. O stva-
ri bomo točno poročali prihodnjič.
Občan.
TR21C
Volitve obratnih zaupnikov. V papirnici na Slapu je bila vložena samo lista JSZ, ki je dobila vse štiri zaupnike. V tovarni ..Peko" so zmagali prav tako predstavniki JSZ v razmerju 4 : 2 nad socialisti zvezanimi z narodnimi socialisti. V predilnici je JSZ na drugem mestu, priborila pa si je enega zastopnika več kot lani ter ima 6, socialisti 9 (1 izgubili); narodni socialisti i. Pošteno smotreno delo bo JSZ pomagalo še do večjega uspeha.
Redek slučaj se je dogodil, ko sta v presledku štirinajstih dni umrli ena za drugo dve sestri Jera in Franca Ahačič-„Gebnovi". Dokler sta mogli, sta delali, v starosti 78 — 84 let sta živeli v ubožnici šentanske občine. Naj jih združi zopet Bog y nebesih, ko jih smrt ni za dolgo ločila.
Pokopali smo v nedeljo po prvi maši Vidic Marijo, živela je zadnja leta pri-kljenjena na svoje stanovanje. Znana je predvsem radi svojega moža. ki jc podjeten delavec v Prosvetnem društvu Sv. Jožefa. Med zadnjimi je njemu pred nasilno   raznustitvijo   društva plapo-
lala črna zastava z našega doma na Skali. Naj ji bo Bog dober plačnik. Saj je bila v času svoje bolezni najbolj vesela prvega petka v mesecu, ko je na domu prejemala sv. obhajilo.
Umor in samomor. Strašna je bila noč od pondeljka do torka. Vihar, sneg in dež, vse je šlo kot za stave. Zdi se, kot bi vreme samo prerokovalo še strašnej -ši dan. Veter in sneg ni ponehal. In v to vreme je udarila v torek dopoldne vest: Franc Stenovec je ustrelil 20 letno Ano Škufca iz Ljubljane in nato še sebe. Stenovec je kot učenec najstarejše ga razreda dovršil meščansko šolo. Služboval je v predilnici, nazadnje v izplačilni«. Poleti 1932 se je poročil, a to ga ni osrečilo. Tolažbe ni iskal tudi v veri ne. Februarska številka »Cerkvenega glasnika za tržiško župnijo je prinesla pod «To inono», sledeče: „lz rimskokatoliške vere sta izstopila i. neko dekle (radi poroke). 2. Stenovec Franc, rojen v Tržiču, po njegovem sporočilu, ki ga je prejelo sresko načelstvo v Kranju 19. 12. 1935." Tako je ravno za božič javno prekinil zvezo z Bogom. Prenehal je hoditi v pisarno. In zadnje dni je bila pri njem v predilniški hiši za sokolskim domom tudi Ana Škufca. Baje sta se hotela poročiti v neki tuji
Gorenjci   nosilo   TIVAR-jeve obleke, ker so do bre in poceni
T I V A R OBLEKE
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz t5. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(N a d a 1 j e v a ti j e.)
V dobi turških navalov se je zelo razvilo vitežko življenje slovenskega ljudstva, oživela je njegova samozavest in kljub vsem bridkim skušnjam se je v srcu prednamcev še krepkeje utrdil pogum. Zato je prav v teh časih nastalo veliko narodnih pesmi, ohranjenih do današnjih dni v ljudskem spominu.
Pozabiti tudi ne smemo ogrskega kralja Matija Korvina, ki mu je dal naš narod ime „kralj Matjaž". On je menda najznamenitejši junak slovenskih narodnih pesmi. Tedanje politične in so-cijalne razmere so bile povod, da se je Matija Korvin (t 1490) zelo prikupil našim ljudem. Saj so Slovenci mnogo občevali z ogrsko državo, hodili tja po kupčiji, pa tudi na vojsko proti Turkom. Kralju Matjažu je bila tako všeč kranjska dežela, da jo je hotel celo kupiti od cesarja Friderika. Še bolj je zaslovel med Slovenci, ko je zavzel Di naj ter nekaj časa Ondi vladal, Jka-kor bi bil postavni vladar v teh krajih. Nikoli pa ni pustil Turkov izpred oči. Njegova črna vojska, v kateri so se bojevali tudi naši pra-dedi, je bila strah turških roparjev. Kralj Matjaž je bil vzor junaka in, modrega vladarja. Ko so slovenske kmete proti koncu 15. stoletja trli visoki davki in turški navali, so ogrski kmetje njih sosedje, živeli pod Korvinovo vlado v najsrečnejšem miru. Kralj Matjaž je bil velik prijatelj kmetskega ljudstva. Branil ga je zunanjih sovražnnikov, pa tudi ni pustil, da bi ga zati-
rali graščaki domačini. Sam je prijel za motiko in lopato ter zahteval od višjih gospodov, naj kopljejo ž njim, da izkusijo, koliko mora kmet trpeti. Odtod znana prislovica:
Ko kralj Matjaž je kraljeval, je  kmetic  dobro kmetovul.
Po njegovi smrti pa so rekli: „Odkar kralj Matjaž spi, nikjer več pravice ni.*' Kmetje pravijo, da se bo prebudil. Takrat bo premagal vse slovenske nasprotnike, pregnal krivico s sveta in ustano-novil zlate čase.
Glede turških napadov na slovenske dežele pripomnimo, da so se razmere zelo zboljšale, ko je prevzel leta F<(*3. vladarstvo cesar Maksimilijan I. Ta je sklenil s sultanom Bajezitom premirje, da bi obvaroval jugovzhodne dežele novih turških silovitosti. Sicer je bila pa turška mogočnost tudi zarudi medsebojnih bojev tako oslabljena, da se ni mogla več kazati s tistim ponosom kakor poprej. Semintja se je še včasih pojavilo turško ropanje, vendar so bili turški obiski pri nas vedno redkejši. Slednjič so popolnoma prenehali.
Obiščimo zopei grad Kamen, da vidimo, kako se godi Lambcrgarjevim.
Stari grof Jurij je začel zelo pešati. Tako krepak mož. imeniten jezdec in pogumen vitez, o katerem bi bil sadil, da ga ne more podreli nobena sila, se je moral zdaj opirali na palico. Visoka leta so ga tiščala k tlom, večino dneva je moral zaradi trganja po udih presedeti donui. Divan je bil njegov najboljši prijatelj. Spominjal se je sijajnih dni preteklosti, v duhu gledal tovariše mladih let in se ustrašil, ko ni hilo nobenega več med živimi. Vsi so odšli pred njim v večnost. Le on je še ostal, enak osameli gorski jelki.
ki je imela veliko tovarišic, toda kar po vrsti jih je razbila sirela na visoki planini. Samo ona še stoji kljubujoča viharjem, čeprav jo obrašča mah, jej hirajo korenine ter se sušijo veje. To je premišljeval stari grof in čutil vedno bolj, da prihaja tudi k njemu koščena znanka, da ga oprosti telesnih vezi ter spremi tja, kjer neha pozemelj-sko trpljenje. Poklical je k sebi sina Gašperja in njegovo soprogo Marijo Dictrichsteinovo. Prišla sta in pripeljaja s sabo dva cveloča fantiča. Jurij ju je gladil po kodrih in licih, vmes pa govoril takole:
..Dospel sem do konca svojih dni. Zame ne bo več viteških in veselih iovarišij. čaka me počitek v grobu. Kar je minljivega naj gre pod zemljo; kar je neminljivega, naj gre k Stvarniku vesolj-stva. Moja blaga soproga Agneza je že odšla pred mano. zdaj je vrsta name. Poprej pa bi rad videl vso svojo družino in se poslovil od nje."
Jurij se je nekoliko oddahnil, potem pa nadaljeval:
..Sporoči, ljubi Gašper, mojemu sinu Krištofu, naj pride iz Ljubljane, da ga še vidim preden umrjem. Prav tako pošlji v Tržič po Lovrota Paradajzarja ter njegovo soprogo, mojo hčer Anico, da me obiščeta. Rad bi spregovoril nekoliko besedi tudi z mojo Franciko, ki se je posvetilu redovnemu življenju in prebiva že nekaj ict kol sestra Beata pri belih nunah v Velesovem. Dogovorite se, da pridete vsi določeni dan k meni. Prosim vas da sporočite moj zadnji pozdrav tudi časlitemu gospodu arhidijukonu v Kranju. Arhi-dijnkon Matija Operta, ki je sezidal pred nekaj leti mestno župnijsko cerkev v Kranju, je moj dobri prijatelj. Zato se ga spominjam tudi ob času ločitve s tega sveta."
*Z « neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo
Hlebš - Kranj
Velik popust
slike, okvirji, ogledala, stekieni-na, porcelan
i
»fiORFNTFC«
STRAN 3
reri, čeprav je bila ona mladoletna. Njena mati ni molga do nje. Pokliče orožnike. Takrat počita dva strela. Orožniki vderejo v sobo: oba imata prestreljeni senci, kroglje so izstopile. Stenovec, ki zapušča tudi eneera otroka, je bil takoj mrtev, dekle je izdihnila v pol nre. Oba ležita v mrtvašnici. Človek se vpraša: Zakaj? Tako je: Ako Gospod ne zida hiše . . . Tudi za zapletlja-je zemskega življenja je najboljša rešiteljica in uteha vera.
Iz prosvetnega društva javljamo: Po lepo uspeli ponovitvi „Revčka And rej -čka" bo v nedeljo zvečer zabavna „Pro-tekcija". V pondeljek zvečer po spet kakšno nredavanje s slikami, če Bog da. Pa na svidenje!
Občni zbor. Usnjarska in čevljarska zadruga „Runo" ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m. v Rokodelskem domu popoldan po litanijah.
ŠKOFJA LOKA
Potres. Pretečeni torek dopoldne ob 9 uri 17 minut smo občutili precej močan potresni sunek, raz Zigonove hiše je še nekaj dimnika zdrčalo. Ravno te dni pa se je čutil še drugačnejši „potres" v našem mestu in tudi v sosednji vasi in se bojimo, da ne bo zadovoljen samo z delom dimnika, ampak še kakšna „špi-ca" zna zdrčat. Upajmo, da ne bo veliko škode.
V mestni ubožnici pa menda res ni vse v redu. Celo o nekaterih čudnih boleznih se govori. Tu pa resno prosimo prizadete, da se za stvar zavzamejo in če so te govorice resnične, da to prepovedo in primerno urede. Prav posebno prosimo, da se stvari v dobro temu žrtvuje in mu bomo le hvaležni na tem delu. Povdarjamo, če so te govorice resnične, se bojimo, da bi čč. sestre bile primorane zapustiti ta naš zavod in takih neprijetnosti ne želimo. Stvar je resna in nujna.
„SIaba vest" komedija v 5 dejanjih, ki jo je prejšnjo nedeljo vprizorilo kut prosvetno društvo, je izpadla prav zadovoljivo. Nabito polna dvorana je dokaz, da so nam igre zelo všeč, posebno pa še take, da se pošteno in od srca nasmejemo. Kedo bi se pa ne nasmejal in ne prišel v dobro voljo če zagleda na odru naše: Trdinčka, Pepeta, Lovrota, Vikota, Brejenčke, pa Francko, ki jo je sam smeh. že same maske jih nam priljubijo. Odkrito povedano ponosni smo na to našo gledališko družino, in le želimo, da se kmalu zpet vidimo in sploh tudi
drugi člani te družine, naj se pokažezo. Eno naj jim pa tudi povemo, da naj se malo bolj zanimajo za vaje, pri tej predstavi smo nekako opazili, da jim je tega manjkalo. Na svidenje!
NAKLO
Pravo senzacijo bo doživela naša prekrščena stara šola v nedeljo, dne 9. t. m. Ob 3. uri popoldne gostujejo priznani podbreški pevci. Na sporedu je 25 lepih narodnih pesmi. Kdor ima le neko'i.'.o smisla za lepoto naše slovenske pesmi
— ne bo zamudil te ugodne prilike. Saj bo ta prireditev prava redkost za Naklo, ker pri nas takega zbora ni. Gotovo je, da bo Stara šola napolnjena do zadnjega kotička in bo vsakomur žal, kdor bo ta koncert zamudil. Na svidenje!
Predzadnjo nedeljo smo imeli občni zbor nanovo oživljeme prosvete v Naklem. Ob tej priliki je bilo tudi prvo prosvetno predavanje. Predlaval je ban. inšpektor g. Dolenc o dr. Jan. Ev. Kreku. Tako predavanje), kot občni zbor sta bila številno obiskana. Za predsednika kat. prosvetnega društva je bil izvoljen g. Križaj Franc iz Pivke. Ze prve seje so pokazala, da je eden izmed najsposobnejših, ki bo društvo znal voditi in utrditi med mladino. Treba je hiteti, da se nadoknadi izguba 3 let, ker je po zaslugi g. dr.Marušiča nastala vrzel v našem društvu. Se se dobijo pri nas ljudje, ki so polni hvale Marušiču. kar pn je r.ciu, ki smo že večkrat slišali iz naprednih vrst govorice o raznih podporah odnosno denarju ob priliki volitev — razumljiv. Hvaležnost je lepa čednost.
Zadnjo nedeljo pa se je vršil občni zbor gasilnega društva. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je društvo živahno delovalo
— tudi na dramatskem polju. Le tako naprej' -vrli gasilci po stopinjah sv. Florijanu.
Kaj premišljuje gospa Ivanka?3 S£    A Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsak ne 4 premore. Toda lepo belo, duhteče in trdno po-™'-  ^ rilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje. Iz njega kar duhti po snagi in svežosti.
J2Sf<Xt<?/V^ovoTERPENTINOV0 MILO
Vsakovrstno urarsko in draguljarsko blago Vam nudi najceneje
I. LEVIČNIK - urar
KRANJ - JESENICE
Ure, zlatnina, dragulji, jedilni pribori v cromi-•' /;/ nu, alpaki in v srebru.
Za ženine, neveste največja izbiral
Vsa urarska in zlatarska popravila se izvršujejo solidno in nejceneje. Priznano najboljše blago I
Letos smo tudi v Naklem brez zime. Pa se nekaj izrednega je pri nas zadnje časet N«ka čudna nova bolezen se je pojavila v vsej krutosti. Sicer smo čitali v časopisju, da se je tudi drugod razpasla kar čez noč. Da pa je res tako hu(!.i — pa nismo mislili. Značilna lastnost te novei bolezni je, da bolnik kar nenadoma oboli (slično kot pri kugi). Podvržena je pa tej bolezni glasom poročil samo gotova vrsta nežnejših ljudi. O smrtnih slučajih, ki gotovo ne bo brez njih — bomo pravočasno poročali in priobčili žrtve širši j\avnosti v hvaležen spomin.
OLŠEVEK
Veliko novega se je zgodilo zadnje čase tudi pri nas. Najprvo so nas zapustili naš priljubljeni in obče spoštovani preč g. kanonik Matej Škrbec; težko je bilo slovo od preljubljenegn pastirja, a božja volja je bila in odšli so od nas v Kranj. S primerno poslovilno akademijo se je oddolžilo prosvetno društvo, čigar predsednik so bili preč. do njegovega krivičnega razpusta. Tn ravno na akademiji se je zopet obnovilo društvo in pričelo zopet delovati. Ravno teden dni pred Božičem smo dobili zopet novega župnika v osebi č. g. Karol Lampreta. tako da še dva meseca nismo bili brez duhovnika. Hvala vsem tistim, ki ste se toliko potrudili za našo duhovnijo in nam v kratkem času preskrbeli novega dušnega pastirja. Tudi novi g. župnik si je na mah pridobil naša srca, saj je ljubezniv in prijazen z vsakomur. Tudi za društvo se zelo zanima in je prevzel tudi mesto pred-
sednika v odboru, res vreden naslednik č. g. kanociLa.
Da boste pa verjeli, da res delujemo pridite pogledat v nedeljo 9. februarja ob 3. uri popoldne v našo dvorano lepo poučijivo igro: „Pri Hrastovih" dramo v 3. dejanjih. Za nameček bomo pa še zapeli par pesmic. Za malo denarja, dosti razvedrila, to je naše geslo. Samo šoloobveznim otrokom vstop ni dovoljen. Pridite, ne bo vam žal!
ŠENČUR
Nepozabna slovesnost. Za 90- letnico življenja biseromašnika Blazija Grča je pi -edil Šenčur visokemu jubilantu za-nosno lepo proslavo, zavedajoč se v polni meri besed: Proslavljanje naših narodnih vodnikov je merilo naše kulture.
V nedeljo 2. februarja je bila v župni cerkvi svečana služba božja. Pred vstopom v cerkev je v imenu Prosvetnega društva nagovoril slavljenca Pipan Franc in mu podaril palico, okrašeno s krogljo in križem, rdečim nagelnom in mnogobrojnimi barvnimi trakovi — simbol častitfjeve starosti. Pri zahvalni nekrvavi daritvi, pri kateri je asistira-lo devet duhovnikov, se je kretal veliki devetdesetletnik s tihim korakom in blagim starčevskim licem, v katerem se očitava brezkrajni mir in svečana lepota visoke starosti. V krasnem slavnostnem govoru je očrtal pred sv. mašo g. ravnatelj Jagodic slavljenčev lik in opisal njegovo plodonosno življenje. Saj je vedno zvesto sledil nauku križa ter brez vsakega strahu branil katoliško resnico. A kdo bi mogel našteti vsa pota in
Toplo se priporoča stara znana manufakturna trgovina
Logar & Kalan - Kranj
nasi. Srečko Vidmar
Najboljše blago,!
Najnižje cene!
Svoji k svojim!
Starološki kapian Janez Veider.
Naši kulturni spomeniki
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve.
V encim izmed krasnih 12terih stebrov je v podstavek vzidan kamen z vtisnjenim turškim kopitom, kot pravi stara povest. Lopa je lani veliko pridobila, ko so v njej našli in odkrili ž« popisane gotske freske in prvotni portal cerkve, tako da je lopa sedaj podobna malemu muzeju. Lep je pogled z grička pred lopo na krušne arkade, ki jih tvorijo st rebri z loki. Med arkadami pa se kažejo dragocene starodavne slike. — Omeniti nam je še par kapelic in znamenj, ki obdajajo crngrobško svetišče. Najbližja jc kapelica pod cerkvijo Da žabniški struni. Je ličnu štaba iz 2. pol. 18. st. Posvečena je sv. križu. Na oltarčku stoji preprost, a zelo dekorativen lesen križ. Za ozadje mu služi dobra freska slikanih arkad in stebrov, med kuterimi stojita mogočni slikani postavi Mairije in sv. Janeza, Magdalena pa re križa oklepa. Postave so lepo razgibane in so očividno nastule pod Mc*zingorjevim vplivom. Na krajnih Stenah sta veliki pravokotni sliki zelo originalnega Oznanjenja in sv. Martina z beračem. Na stropu je sv. Trojica z' značilnimi angelci, ki poleg drugih znakov razodevajo mojstra teh slik. Izgotovil jih je loški slikar Anton Tnšek, ki ja v 2. pol. 18. zelo veliko slikal v Loki in okolici. Omeniti je še /elo starinsko vlito svetilnico z glavami vojakov, — Drugo znaiiKinjc stoji v gozdičku ne daleč od cerkve ob poti, ki drži v Loko, To
rdeče znamenje, kot ga imenuje ljudstvo, je spet ena izmed mnogih crnogrobških znamenitosti. Je edino znamenje v naši domovini, ki je ohranilo gotske freske. Gre se brez dvoma za kužno znamenje. Zidano je na živo skalo, ki še dedoma gleda iz zemlje. Zidava je preprosta. Tloris je kvadrat. Arhitektura ima obliko masivnega nizkega stolpiča s piramidalno streho. Stolpiček seveda ni votel, le njegove štiri stene so poglobljene po eni večji spodaj in eni manjši nizi zgoraj. Niže in vsa njih okolica je posiikuna tuko, da na vseh stenah ni prostorčku, ki ne bi bil poslikan. Poglejmo te izredno zanimive, in deloma dobro ohranjene slike. Začnimo s steno, ki gleda proti Loki. V glavni niši je upodobljena čudovita ljubka Madona z Detetom, ki ji stoji na naročju. Na desni plava izza ograje zelo dekorativen angel, ki igra Detetu na harfo. Omeniti je sijujue gube Marijine obleke. Ob-krajne steno vseh niš so okrašene s pozno-gotskim krogovičevjem. Ob vseh glavnih nišah je upodobljena na vsaki niše po ej>a stoječa svetniška figura in sicer na steni proti Loki zelo dobro ohranjen sv. Krištof z Detetom in drevesom, njemu nasproti pa sv. Jurij, ki stoječ prehuda zmaja. Zanimiva je razgibanost svetniku. Na vsaki steni je nad glavno še manjši nišu. V njej je nu loški struni lepo ohranjeno križanje. Tudi vso zgornje niše so obdane s slikami na vsaki strani po ena sedeča postava, pod nišo pa grb, ki je na loški struni že noruzločen. Ob krujeh niše pa jo lepa Ana Snniotretja in sv. Helena s križem. — Poglejmo sedaj zupudno streho. V glavni niši je zelo originulna Petrova hoja po mor-
ju. Peter se je do kolen pogreznil v morje. Pred njim stoji Kristus na valovih. Z desnico dviga Petra. Na levi ja zanimiv čoln, v njem dosten sv. Janez in bradat sv. Jakob. Ob krujeh niše sta naslikanu sv. Jakob, ki ima čutarico pritrjeno na kapi, v rokah nosi knjigo in palico, njemu nasproti sv. Ahacij. z zeleno vejo v roki. V mali zgornji niši je Ve-ronikin prt, pod nišo loški mestni grb, nad nišo sv. Duh. Ob krujeh sta dobro ohranjena dva sedeča škofa, ki sta krasnih postav in zelo spominjata na škofe v prezbiteriju na Križni gori. Posebno zanimiv je sv. Volbeirk s cerkvijo, ki je približen model crngrobške cerkve, kakršna je bila okrog letu 1500. ko je imela zvonik nad streho pred prezbiterijem. Drugi škof je sv. Erazem z nu vretenu navitimi črevami. Poglejmo sedaj sevelrno steno, ki gleda proti Crn-grobu. Tu je žal slika v glavni niši docela uni-čena. Ob krujeh sta naslikana sv. llieronim in svetnica, ki ji nad glavo plava angel z nerazločnim predmetom. V zgornji niši se je ohranila lepa Pieta, grb pod njo je uničen, ob krujeh spet sedita dlva škofa. Zelo zanimive slik« kaže vzhodna stena. V glavni niši je Gospodovo vstajenje. O njem so speči stražniki /. zastavo zadaj Jeruzalem kot gotsko mesto. Ob krajeh niše sta dve nezaznatni svetnici. V gornji niši je zanimiv Gregorijanski Kristus, ki se je do pasu dvignil i/, groba, oh glavi mu plava meč. Pod nišo je nerazločljiv grb, ob krajeh dve sedeči nuni. To so slike na r<i!ečem znamenju. Omeniti je še več zanimivih romarskih podpisov od 16. st. daljo. Kdaj so nastale in kdo je mojster teh lepih edinstvenih slik. 2e sem omenil sorodno: t med znanimi slikuini v
prezbiteriju na Križni gori, ki so nastale okrog 1. 1500. in so delo izvrstnega nemškega renesanskega slikarja. Naše slike so očividno iste delavnice, le da so za par desetletij mlajše. Kako da je prišel tako izrazit nemški umetnik slikat naše znumenje in Križno goro. Takrat je vladal freisinško škofijo podjetni škof Filip, ki smo ga že omenili kot pridnega graditelja raznih loških stavb. Tako je razumljivo, du je škof poklical iz Bavarskega svojega umetnika, ki nam je okrasil tako lepo najprej Križno goro in med leti 1510—20 še crngrobško znamenje. Naj omenim še eno kapelico le malo naprej od zdaj podpisanega rdečega znamenja proti Loki. Spet imamo kot pod cerkvijo kapelico sv. križa iz 2. pol. 18. st. Preprosta, a zelo dekorativna lesena rezbari ja kmečkega umetnika krasi oltarček. — Ce gremo še dalje proti Loki, srečamo na vrhu klanca znamenje, ki ga je poslikal 1. 1896. Grohar. V sredi je barveno zelo slikovita Pieta z mrtvim Jezusom, posneta po Šubicevi v poljanski cerkvi. Ob krajeh sta fantastični pokrajini, ona proti Loki nosi podpis: Grohar 96. Na stropu so štirje zetlo ekspresijonistični angelci, na triko-tu pred streho pa simbol Evharistije. — Se nekaj naprej proti Loki je znamenje Bega v Egipet, ki ga je poslikal Gosar 1. 1865., in koj nad Staro Loko je velik križ na Gavžniku, kjer so bile nekdaj vislice. Tam pa, kjer se crn-grobšku cesta strne s starološko pri Dolencu, je slikano znamenje Oznanjenja in sv. Jurija, kot zadnji ostanek nekdanjega krvavega znesie-uja, ki jo sial na kraju, kjer so nekdaj ob-glavijali zločince.
Poslužite se nove špecerijske trgovine!
Za cenjeni obisk se toplo priporoča    Anton Vreček,
V zalogi imam vedno sveže
Cene nizke i Postrežba
trgovina mešanim blagom
STRAN 4
»GORIvNjECc
steze, s katerimi je jubilant udarjal temelje slavi in našemu ponosu? O, ta! Mi nismo hoteli, da naštevamo zrnca v čislu njegovih naporov, nego mi smo
Erišli, da mu izpojemo himno, za katero i vsi hoteli, da ne umre. Himno o ljubezni — delo očeta — zapisano v srcih dece. Po cerkvenem opravilu se je cb slovesnem pritrkavanju zvonov zapelo „Tebe Boga hvalimo" in s tem je bila dopoldansKa slovesnost končana.
Popoldne se je vršila v dvorani pestra akademija ter predstava božičnega mi-sterija „Henrik gobavi vitez", ki je iz-
Cadla nad vse   pričakovanje odlično, udi govori vseh govornikov   so bili dobri in jedrnati. Najprej je g. bisernika navdušeno nagovoril Celjer Ivan v imenu takratnega Prosvetnega društva, ko je bil še g. svetnik njegov predsednik. Za tem je govoril Umnik Anton, ml. v imenu sedanjega Prosvetnega društva, nato je govorila Milka jagodic v spremstvu dveh belo oblečenih deklic, za njo se je poklonil predsednik občine v imenu občinske uprave, in kot zadnji je. g. župnik Vavpotič nazorno orisal, kdaj in kako sta se spoznala z g. jubilantom. — Po ganljivo lepi proslavi v društvenem domu se je podal g. jubilant v župnisče, od koder se je zvečr vrnil na svoj dom. Tu so mu šenčurski pevci ob 20. priredili lepo podoknico. Ob tej priliki je s toplimi besedami nagovoril g. slavljcn-ca član cerkvenega ^evskega zbora. Rekel je: ..Prečastiti gospod svetnik — bi-seromašnik! Dovolite mi, da vam v i-menu cerkvenega pevsketra zbora oh priliki vašega rojstnega dne, katerega ste obhajali preteklo sredo, iskreno čestitam in vam voščim vse najboljše k vašemu godu. ki ga jutri doživljate že devetdesetič. Želimo Vam naj bi ba vam dal Bog še nadalje zdravja in krepostnih moči, da bi z lahkoto preživeli vse napore, kar   vam jih nalaga Vaš stan. In kedar bo Njegova volja, da vas pokliče k sebi v boljšo domovino (kar ne daj še kmalu!) da vidite radost in vaš mir, ki naj bo neskaljen, veličasten in večen  Prosim, sprejmite v imenu vseh te skromne besede z isto radostjo kakor ste sprejeli blagoslov svojega vzvišenega poklica, ko vam je duša prvikrat občutila nežen poziv, da stopite na tr njevo pot svojega poslanstva. Bog vas živi še in še!" — Dobro podan govor sta zaključili pod taktirko a^ilnega pe-vovodje Jože Zupana dve v izrezu prežeti pesmi ..Prijatelj tvoji senci je c-nak" in ..V hribih se dela dan . . ." Oči gospoda slavljenca so razodevale nekaj svetniško lepega in so gledale nekam v daljino, kot da žele videti nekaj brezkončno daljnega. Pogled je bil ziv, no, v ti jem  je bila ena senca, fina senca Ugašanja — ali se je v njem ugledal f-, vedno čvrst sijaj življenja.
Slovesnost je minila. Dojmi s« sveži. In takšni ostanejo za vedno.
V ledeni Šenčurju je ostal v tihi samoti velik sin divne Gorenjske fare. zavedajoč se svoje odgovornosti nasnroti večni Ideji življenja, s katero ponese skozi brezkrajni prostor sveta zastavo naše slave.
Šolska proslava velikega škofa Stros-smaveria je bila v torek 4. t. m. šolske sv. maše v župni cerkvi se je udeležil -vsa šola. Po sv. maši so sledili govori 0 """ezv. škofu Strossniaver ju in dekl -maci je.
Močan potresni sunek smo čutili v v torek ob 9.20 dopoldanskega časa. Trajal je 3—4 sekunde. Poleg razumi ji/e panike  ni  napravil posebne škode.
PREDDVOR
Razočarani svatje je naslov veseloigri ki jo uprizori prosvetno društvo v nedeljo dne 16. februarja ob 3. uri pop. v Ljudskem domu. Vsak kdor pride pogledat, se bo lahko prav iz srca nasmejal-
Gasilska četa je imela svoj občni zbor na katerem je bil izvoljen za predsednika, Janes Dolinšek. za tajnika Janez Krč, za blagajnika Anton Valjevec in za poveljnika čete janež Gelar.
Tudi živinorejska zadruga je imela v nedeljo svoj občni zbor.
Lepo pripravljen je umrl v Novi vasi 33 letni Franc Valter, katerega je po Štiriletnem trpljenju rešila smrt. Sveti mu večna luč!
Pri zadnjem obilnem deževju narasla Kokra je že zopet napravila veliko škode. Brežanom je vzela most ter podrl i v Tupaličah jez. vsled česar stoji sedaj 7 mlinov in žag. Davke pa je treba v redu plačati. V nevarnosti je, da se podere še vodna kasta ki brani Kokri vhod na njive in travnike. Da bi vaščani sami zmogli ta popravila je nemogoče. Pred-
kratkim smo brali, da je stal most v Pančevem 485 milijonov. V Skopi ju kolodvor pa 200 milijonov. Kaj pa, če bi še za regulacijo Kokre orisoevaia država vsaj par stotisoč dinarjev, pa bi bila stvar za vedno rešena.
Zadnji vihar pretočeni torek je napravil neprecenljivo šKodo, odkrival je hiše in podrl mnogo sadnega drevja.
RETECE
V četrtek "50. I. smo spremili k večnemu počitku 23 let starega fanta Petru Križaja Bil je član fant. Mar. družbe, agilen delavec Kat. prosv. društva in navdušen basist pri cerkvenem zboru. Neizprosna jetika mu je pretrgala nit življenja Lepo pripravljen in vdan v voljo Vsemogočnega je izročil svojo dušo Stvarniku. Stanovski tovariši so mu priredili lep pogreb, tudi Kat. prosv. društvo je bilo častno zastopano. V besedi, pesmi in molitvi smo se poslovili od zvestega prijatelja, spomin nanj pa ostane med nami živ, kot nekdaj. — Dragi Peter! Zate je bila smrt veliki sreča za nas pa glasen opomin, da bodimo vselej pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod,
KOMENDA
Naše prosvetno društvo je v nedeljo. 19. 1. ponovilo lepo ljudsko igro s petjem: „Črna žena". Kakor pri prvi, tako so tudi pri drugi predstavi vsi igravci odlično rešili svoje uloge. Zaslužijo vse priznanje! Številnim društvom, ki nam pišejo glede .,Črne žene", pa sporočamo, da se ta igra naroča na naslov avtorja: g, Redenšek Ivan Domžale.
Gospodarstvo
Lesna trgovina.
Na iniciativo Osrednje zveze lesnih sekcij v Ljubljani se je zbral v Ljubljani mogočen zbor lesnega trgovsiva iz Slovenije, zastopan po odposlanstvu tudi lesna industrija iz Gorskega Ko-tarja in Bosne. Tega zborovanja se je udeležila tudi vlada zastopana po treh ministrih: Dr. Juri Jankoviču. ministru za šume in rude. Dr. Kožulju, ministru za zgradbe in ministru Dr. Kreku: tudi je bil prisoten g. ban dr. Natlačen, za Narodno banko pa podguverner Dr. Lov če v i č.
Gospod minister dr. Jankovič, ki je vodil zborovanje, je bil dobro informiran o silnih težkočah, ki jih preživlja lesna industrija v Dravski banovini; te so nastale vsied sankcij, ki jih izvaja naša država napram Italiji. Po izjavi g. ministra je izvažala Dravska banovina do 80" o svojega lesa v Italijo in vsled tega. ker je t') naenkrat prenehalo, je nastal popoln zastoj v lesni trgovini.
V prvi vrsli je nujno potrebno, da pride lesna trgovina, do svojega plačila za že izvoženi les in da se prične v resnici v Sloveniji z javnimi deli. v kakor jih je g. minister naštel in da ne bo ostalo samo pri obljubah.
Nepovolien vtis je napravil na zbo-rovalce odgovor g. dr Lovčeviča pod-guverneju Nar. banke, ki ni podal nobene stvarne tvarne izjave.
I u se godi ravno lesni trgovini najve čja krivica, ker zamenjuje Nar. banka lesnim trgovcem še pred nastopom sankcij vplačane lire po samolastnem do-določenem kurzu Din 3.15 za 1 liro med tem, ko mora plačati uvoznik, ki kupi lire za uvoženo blago iz Italije na podlagi borze v Ziirichu, ker še vedno notira lira 24.50 za 100.— Švic. fr. kar odgovarja naših Din 353.40.
Ghisom odločbe Narodne banke mora fakturirali vsak lesni trgovec izvožen les v dinarjih, kar je popolnoma pravilno. Ni pa na mestu, da mora vsled tega nositi sedaj škodo lesni trgovec. To vsled tega, ker italijanski kupec predloži jugoslovansko fakturo v dinarjih svoji banki, ki mu obračuna svoto dinarjev na bazi kursa v Zpricbu i. j. Lit 28.13 za Din 100.— ; naša Narodna banka pa potem obračuna iste lire ne po tem kurzu, ampak samo po lastnodolo-čenem t. j. 32.15 za Din 100.— ali Din 3.15 za 1 liro.
Velika škoda za lesno trgovino je tudi kar je pravilno povdarjaJ govornik Dr. Rekar. da se uvaža v našo državo cea.800 vag. papirja iz Avstrije proti malenkostni uvozni carini t. j. 1 zlat dinar za 100 kg medlem ko gnije naš brusni les po gozdovih že pripravljen za odvzem pa ga naše papirnice ne morejo prevzeti ker delajo komaj 50"/o svojega obratu. Ako bi se ne uvažalo tolike pa-
Kie? Ažuriranje Entianje
Izdelovanje gumbnic Strojno in ročno vezenje Montiranje blazin
Za vsakovrstna ročna dela moderne predloge in vzorci, material za izdelavo ter brezplačna navodila in nasveti....
V specijalni trgovini ročnih del
NL. OGRIZEK v KRANJU
pirja posebno rotacijskega bi se- porabilo lahko cca. 30.000 m3 brusnega lesa. kar bi se že precej poznalo in bi se pobral vsaj brusni les. Potrebno bi bilo da se uvede na uvozni papir višja carina.
Nujno potrebna je tudi ureditev blagovnih tarif na železnici, da se visokost tarife ozira na vrednost blaga in na daljavo prevoza. Pomoč lesni trgovini je tudi v interesu ministrstva za šume in rude ker vsled sedanjega popolnega zastoja v lesni trgovini ostalo je že več razpisov dražb pri šumskih upravah, ki so podrejene ministrstvu za šume in rude. brezuspešnih, ker m bilo kupca: to je seveda tudi velika škoda za samo dotične kraje, ker ne dobijo ljudje v dotičnem okolišu zaslužka in šuinska uprava ne dobi plačila za pripravljen les.
Situacija je sedaj na lesnem Irgu še vedno popolnoma nejasna, ker na uvoz v Italijo za enkrat vsled sankcij ni računati, večji izvoz v Anglijo vsled popolnoma drugih mer in dimenzij, ki jih zahteva angleški trg, pa je z našim blagom nemogoče računati, ker ga proizvajajo samo male žage. Francija zahteva po večini široko in dolgo blago, kakršnega pri nas ni veliko, tako da bi bil edino zmožen izvoz v Grčijo, ki pa ima težkoče radi plačil: sme plačati namreč samo polovico v denarju potom kliringa, polovico pa v bonih, katerih se sedaj v zadnjih časih vedno več pojavlja !in se bodo vedno težje plasirali, čini več se bo izvažalo lesa iz Jugoslavije v Grčijo.
Ni se pa popolnoma nič pojasnilo kaj bo s plačili, ki so že vplačana na izvožen les v Italijo a so pori zapornimi računi in tega denarja je mnogo, računa se približno Lit* 100 milijonov in po kakšni ceni se bo to obračunavalo in kdaj?
m H L I O G L H S 1
Za vsako besedo v mrilih oglasih se obča 0 50 D. Najmanjši znesek i? 6 H*i
Objava 500 Din — nagrade plačam tistemu, ki mi prijavi osebe, ki so neupravičeno sekale les v mojem gozdu pri Šenčurju (v resju, poleg čebelnjaka). Opozarjani posebno na zadnji slučaj med 7. in 17. januarjem t. I. Dr. Josip /*ontar. ( ojzova 2. Kranj.
Otomane, divane. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Fotogr
af Rovšek i** poro5ne
hlače:!
HLAČE! v veliki izberi, za delo, kakor tudi za praznik, male in velike. Delo prvovrstno, cene brez konkurence. = Priporoča se
Albin Jazbec
največja trgovina z izgotov-Ijenimi oblekami na Gorenjskem.
Ženini in neveste!
Najlepše in najcenejše fotografije vseh barv in velikosti, tudi povečave Vam naredi
Fotograf JUG Kranj
(sedaj   nasproti  trgovine Savnik)
Na željo pride slikat na dom brez poviška cene. Pri naročilu 6 slik, eno veliko sliko brezplačno. Slike za legitimacije 4 komade Din 25-—.
Ugodna nakupna priliko!
Pisalne mize Omarice z roletami Pulti
Bakreni kot«! 250 !. brzopralnik Elektro pletilni stroj   ..llaek" za širj. 165 cm Vse to dobite v znani trgovini
PETER KOPAL
trgovina KRANJ
VINA
slike s 25°/0 popustom. Pride tudi na dom brezplačno. Slike za legitimacij > stanejo štiri sumo Din 25.— Kranj, Cojzova 4 (pri pokopališču).
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Lepa parcela v sredini mesta se ugodno prod«. Informacije.daje Bajt Jožef trg. z leseno robo Kranj.
Praktikantinjo iščem za cventuelno stalno namestitev v trgovini ali v pisarni. Samo pismene ponudbe na upravo lista pod ..Solidna".
Boljše vrste fotoaparat zamenjam za kolo. Jug fotograf, Kranj.
iz Gentralne vinarne v Ljubljani, Fran kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Va še pivce najbolj!
,ve     Aj ^ * \* «o >f
2f
Kupujem staro zlato in srebro
•ggSSSSS5aSB«SSS£SS
Za iired»ižtvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik