Kaj je novega? Odlikovanje. Sveti oče Pij XI. je z 20. aprilom t. 1. sprejel preč. monsignora Janeza Krst. Vreže, pro fesorja na drž. moškem učiteljišču v Mariboru, med svoje častne tajne komornike. Dolgoletnemu sotrudniku častita iskreno k zasluženemu odlikovanju jubilant »Slovenski Gospodar«! Duhovniške spremembe y lavantinski škoiiji. Nastavljeni so: č. g. Karel Lampert, župnik na Pernicah, za provizorja pri Sv. Ožbaltu ob Dravi; č. g. Blaž Brdnik, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, za provizorja v Pernicah; č. g. Ivan Jerič, kaplan v Ljutomeru, za kaplana v Mursko Soboto; č. g. Leopold Arko, kaplan v Selnici ob Dravi, za II. kaplana v Žalec; č. g. Presnik Jožel, kaplan v Št. Janžu na Drav. polju, za II. kaplana v Ljutomer; č. g. Ivan Greif, kaplan v Turnišču, za kaplana v Beltince; č. g. Jožef Hauko, kaplan v Murski Soboti, za kaplana v Turnišče; č. g. Andrej Stakne, novomašnik v Braslovčah, za kaplana v Selnico ob Dravi; č. g. Stanislav Cajnkar, novomašnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu, nastavljen začasno v pomoč istotam. Podelitev sv. birme v lavantinski škofiji se v inesecu majniku vrši: pri Sv. Jakobu v Slov. gor. dne 15. maja; v Jarenini dne 16. maja; v Št. Ilju v SIov. gor. dne 17. maja; pri Sv. Juriju na Pesnici dne 18. maja; v Sveeini dne 19. maja; pri Spodnji Sv. Kun goti dne 20. maja. V Mariboni se podeli sv. birma na binkoštno nedeljo kot običajno. Zakaj se vsiljuje »Domovina«? Na tisoče komadov tega ostudnega lista, govori se o 25.000, se meče teden za tednom med naše dobro ljudstvo, dobivajo ga naši najboljši možje, pa tudi fantje, celo dečki. Kaj vendar hocejo gospodje v Ljubljani? Ali tako iskreno ljubijo naše kmetsko ljudstvo? Ali hočejo sami kmetovalciipostati? Kaj še, saj se dolga leta niso brigali za kmeta; le zdaj, ko so v sili, bi ga radi potegnili na svojo stran. Poglej ribiča, kako ribari! Tudi on kupi sira za ribe, poišče črve in kruha in vtakne vse skrbno na trnek, mar misliš, ribam v korist? Ali iz same ljubezni do njih? Oh ne, le vloviti jih hoče, in ko jih ima, je konec skrbi in ljubezni, ne dobijo več sira, ne črvov, ne kruha; sir in kruh zdaj rajši sam poje, ribe pa čaka kletka in smrt. Tako nekako izgleda tudi ljubezen gospodov okoli »Doraovine« do kmeta! Dr. Žerjav ga potrebuje za prihodnje volitve, da bi zanj glasoval, to je edini namen »Domovine«. Samo dva poslanca ima Žerjavova stranka v Sloveniji, upala je, da jih dobi vsaj pet; zato se trudi na vse kriiplje, da bi se pomnožil Žerjavov generalni štab; drugače je njegova stranka v Beogradu velika ničla. Zato ne štedi z denarjem; a vendar, kakor vsiljive vlacuge pošteni svet ne mara, tako se tudi naše verno Ijudstvo ne mara vjeti v zanjke »Domovine«, ampak zapira pred njo skrbno svoja vrata. Prav tako! Drugače boš račun za »Domovino« plačalo ti, slovensko ljudstvo! Ostani zvesto Bogu in svoji slovenski domovini, Žerjavovi »Domovini« pa pokaži vrata! Odgovor kmetoT Volksstimmi t zadevi razdeljene gmajne (pašnika) v občini Sv. Miklavž. Bil je že zadnji čas, da se je ta zanemarjen svet potom agrarske operacije razdelil. Te pašnike poznamo v nizkih legah pod imenom gmajne. Navadno so tb tako zanemarjena zemljišča, da jih je žalost gledati. Namesto dobre paše, raste po takih prostorih vsakovrstna šara, plevel, trnje in grmičevje. Vsa slika takih pašnikov nam razodeva, da ni nobenega pravega gospodarja in da izkorišča vsak to borno pašo in les, kakor hoče in rnore. Nihče se ne briga za čiščenje in obdelovanje takih prostorov, ampak nasprotno, vsak gleda edino na to, kako bi tak pašnik izrabljal, če pa pride potem do razdelitve, se pa vsak potrudi, da ga obdela. To je dokaz pri Sv. Miklavžu. Na drobno razdeljen svet je že izčiščen in obdelan, so že njive in travniki. Nasprotno pa isti del, ki ga ima 12 kočarjev še skupaj, je tako zanemarjen, kakor poprej. — Kmetje se zahvaljujejo agrarni direkciij r Ljubljani za to razdeliteT, ker sedaj imamo kmetje in država korist. Gla?na zborovanja Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne (ZSV). Prvo veliko zborovanje ima letos zveza dne 25. julija v Šmartnem ob Paki (Sav. dolina), ko se bo tam odkril veličasten sporaenik; tega bratskega sestanka in odkritja naj se prav posebno udeležijo naši tovariši iz mariborske oblasti, zlasti kraji: Celje, Gornjigrad, Slovenjgradec. — Občni zbor in glavni sestanek pa je zopet določen po izrecni želji pretežne večine mož vseh strank na B r e z j a h dne 8. avgusta 1926. Ondi je utelešena duša našega naroda, ondi na belem dvorišcu Gospe miru in sprave se naj odpocije s trpljenjem prenasičena duša mož trpinov iz vojne! Tovariši! Mi smo tolmači Vaše odločne volje, zato na svidenje dne 8. avgusta 1926 v tem ljubkem kraju naše divne Gorenjske! Vse že pravočasno, zlasti polovično vožnjo, uredimo. Zaupniki, oglašajfe se in narocajte znake Zveze! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Smrtni slučaji pri Sv. Ani t SIot. gor. V soboto, dne 17. t. m., smo zagrebli ob številni udeležbi ljudstva obče spoštovano in priljubljeno ženo in mater, ki je zapustila sedem nedoletnih otrok, med temi je zad- nji komaj teden star, Lizo Urbanič, rojeno Ornik, posestnico na Ščavnici, v 43. Ietu svoje starosti. Majrsikatero oko je bilo solzno, ko smo se poslavljali od raj ne pri odprtem grobu. Kako tudi ne! Bila je dobra vsakemu, rada je pomagala z nasvetom, še bolj pa dejansko. Krščansko je vzgajala svoje otroke, » svojim dobrim možem je nad 18 let živela v tihem, poštenem in vzglednem zakonu. Veliko je žrtvovala za cerkev in za naš novozgrajeni Društveni dom. Ohraniti jo hočemo v hvaležnem spominu. Mnogim je bila botra pri krstu in pri birmi, tako jo bodo tudi ti pogrešali, ker niso nikoli prazni odšli. Upamo, da ji bo Vsemogočni njeno veliko darežljivost obilno popla6al. Potrtemu možu, našemu navdušenemu pristašn, ter žalostnim, osamelim otrokom in sorodnikom naše odkrito sožalje! Rajni Lizi pa svetila večna luč! — V nedeljo, dne 18. t. m., smo zagrebli Marijo Eferl iz Žic, mater rajnega č. g. Matija Eferl. V pondeljek, dne 19. t. m. Filomeno Weingerl in Franca Zadravec; v torek, dne 20. t. m., Marijo Weinhandl; v četrtelt, dne 22. t. m., Jero Švajgler, roj. Wemhandl, ter mater njenega moža Rozo Švajgler, vsi iz Ščavnice. Poprejšnji petek pa Marijo Zemljič, p. d. Vrabl iz Bačkove. Toliko mrličev iz ene občine v enem tednu že dolgo ne pomnimo. Vzrok: »španska.« — Vsera umrlim daj Gospod vecnii mir in pokoj! Umrl je v Venčeslu pri Slov. Bistrici v 80. letu svoje starosti daleč naokrog dobro znani korpeljski mlinar Jernej Repič, mož stare korenine in stare poštenosli. Pred desetimi dnevi smo pokopali njegovo ženo Marijo, da bosta skuipaj počivala, ki sta skupaj hodila skozi življenje celih 47 let. Naj bosta tudi njraii duši združeni ,v deželi večne ljubezni! Smrt dveh starcev na Polenšaku. Spet se je oglasila v naši fari bela žena in je v kratkem časn pokosila dva najstarejša farana. Prva je zapustila ta svet Marija Vojsk, užitkarica iz Lasigovec, stara 80 let. Rajna je bila dalje časa bolana in jo je revmatizem popolnoma skljucil. Njej je sledil Valentin Visenjak, star 83 let, tudi iz Lasigovec. Rajni se je udeležil vojske v šlezvig-Holštajnu in na Češkem leta 1866. Rad je pripovedoval, kako so se s Prusi tolkli. Obadva pocivajta v miru! Novice od Sv. Andraša v SIot. gor. Na sedmini za pokojno Marijo Nedeljko v Vitomarcih so darovali pogrebiči 104 dinarjev za dobre namene, med temi 50 din. za Dijaško kuhinjo v Mariboru. — Pred dobrim tednom je uničil požar viničarsko poslopje s prešo in vinsko posodo tukaijšnjemu vrlemu kmetu Rižnar Francu v Smolincih. Zažgali so fantalini s cigaretami. Starši, pazite zlasti na šoli odrasle fante, da se ne pripeti še več nesrec. Koliko boljše se obrne denar za dobro berilo, n. pr. za »Slovenskega Gospodarja«, kakor pa za cigarete, ki zdravju škodujejo, prav nič pa ne koristijo! Razno od Sv. Bolienka t SIot. gor. V kratkem presledku sta utmrli v Bišu dve ugledni kmetici: dne 6. aprila Terezija Kramberger, roj. Ceh, in dne 18. aprila Elizabeta Krajnc, roj. Pihler, obe po dolgotrajni in mučni bolezni. Prva zapušča edino, sedem let staro hčerko, druga moža in pet odraslih otrok. Na sedmini drage se je nabralo za Dijaško večerjo 50 D. Bog plati! — Za župana občine Trnovska ves je bil izvoljen Jakob Mohorič, kmet v Traovcih šf. 48; Mat. Kocmut namreč ni sprejel županske sluzbe. Tako je prišla županska cast nazaj na staro mesto in v staro družino, kajti tudi oče novega župana je bil nmogo let trnovski župan, on sam pa je svak nepozabnega Jakoba Čuček. — V soboto, dne 1. maja, začne pošta aopet voziti; vožnja se je poverila poštarju V. Zorku pri Sv. Andražu. Tako bomo zopet imeli čast, pozdrariti starega znanca, Zorkovega šimelna, ki nam je vozil pošto že 1. 1919. Da bi le pošta šla nekoliko prej, 4ako da bi prišla na Ptuj že ob 8. uri! Tako bi se izplačala vožnja, kajti v treh urah se da marsikaj opraviti v mestu, in kdor bi hotel iti na vlak, bi tudi pravočasno prišel n& kolodvor. — Zadnjo nedeljo je bil občnii z,bor hranilnice in posojilnice. Letni račun je jako ugoden; posojilnica stoji na trdni podlagi in zasluži zato vsestransko zaupanje. Na mesto umrlega odbornika Jakoba Čuček je bil v načelstvo izvoljen Franc Vršič, kmet v Trnovcih, v nadzorstvo pa Anton Simonič, kmet tudi v Trnovcih. — Ljubljanske »Domovine« nihče ne mara; prej so jo ponujali možem, ko so jo ti odklonili, se je vsiljevala fantom, zdaj jo dobivajo že dečki, ki so komaj zapustili šolo. Presneto slabo se mora goditi g. dr. Žerjavu, da že fantiče kliče na pomoč. Toda otrokom dajati slab list v roke, se imenuje zapeljevanje in to je greh zoper 5. božjo zaj»ved! Itazno iz Gornje Radgone. V nedeljo, dne 2. maja ]K) osmi sv. maši se vrši v posojilnični pisarni obeni cbor gornjeradgonskega prosvetnega oikraja. Včlanjena društva naj pošljejo na zbor predsednika in tajnika, če pa so ti zadržani, naj pridejo drugi odborniki. Samoposebi je umevno, da so dolžni obcnega ebora se udelež/iti vsi okrajni odborniki. — Z ozirom na to, ker ordinirata v Gornji Radgoni dva zdravnika, je Ijutomerski srezki poglavar izdal naredbo, po kateri se radgonskim zdravnikom ne dovoljuje, izvrševati zdravniški poklic v Jugoslaviji. Bodocnost bo pokazala, kako se bo upoštevala imenovana naredba. — NoTa bolezen, ki se je pojavila širom Slovenije, tudi t naši župniji precej razsaja. Ponekod je vrgla kar vse družinske clane v posteljo. Smrtnega slučaja visled tega hvala Bogu še nimamo. — V pondeljek, dne 26. aprila, sta bila v cerkvi sv. Petra poročena Jakob Zemljič, poduradnik finančne koirtrole, in Matildka Škenlec. Ženin in nevesta izhajata iz družin, ki so vedno zvesto podpirale našo stranko in vse nase katoliške organizacije. Želimo obilo sreče! — Končali smo s pobiranijem clanarine krajevne organizacije SLS. Priznati moramo, da kažejo občme precej strankine zavednosti. Pohvaliti moramo zlasti Stavešince in Stavenski vrh! Čudimo pa se, da je ena obcina, ki ima naročenih toliko dobrih listov, pri članarini popolnoma odpovedala. Upamo, da bo drugo leto malo boljše! Vsem zaupnikom, ki so prevzeli in izpeljali to težko nalogo, izrečemo na tem mestu javno hvalo! Umrl je dne 13. aprila Jurij Pesjak, p. d. Bajtnar v Kozjak-, na posledicah v vojni dobljenih ran, ki so Be znova odpirale in gnjile. Pridnižilo se je še pljučno vnetje in sicer tako krepki, mladi mož je moral v par dneh podleči. Bil je star komaj 46 let in zapušča globoko žalujočo vdovo s tremi nedoraslimi otroki. Težko prizadetim naše iskreno sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč! Obupni klic iz celjske okolice. Slišimo, da se kljub vsem našim prošnjam in protestom misli rešiiti šolsko vprašanje nam v nasprotnem smislu, to se pravi: v našo največjo gospodaTsko škodo. Ali ste res udarjeni s slepoto, da ne sprevidite, da nas z ogromnimi potroški za novo šolo tirate naravnost v našo gospodareko propast. 6,000.000 dinarjev, ali 24,000.000 kron, to je -elikansko breme, ki mora streti najmočnejša ramena. Pravite, da bomo 15 let odplačevali ta dolg. Mnogi že prvo leto ne bodo zmogli svote, ki jim bo nakazana, kaj šele deseto leto, ko bo že vrednost denarja petkrat večja in cene pridelkom in živini pet- krat nnanjša. Strahu in groze se že tresemo pred novimi davki, ki nam jih bo naložila država v kritje 13milijardnega državnega proračuna in sedaj nam še pa hočete naložiti ogromne občinske doklade! Kje za božjo voljo pa naj vzamemo mi kmetje denar? Na ia način moramo priti vsi na boben. Ni prelvud izraz, če rečemo, da je to hudodelstvo, ker bi se lahko rešilo šolsko vprašanje z desetkrat manjšimi stroški, pa tako, da bi bilo res nam vsem okoličanom v konist. Zopet prosimo, imejte usmiljenje z'nami, ne spravljajte v oievarnost naših domov, ne tirajte nas na beraško palico! Smrt vzor-mladeniča v Šoštanju. «Ni hujšega gorja na svetu, kot src ločitev pretrpeti.« To sj_b čutili mi vsi ob nenadni smrti našega najboljšega mladeniča Martina Hrastnik. V sredo, dne 15. t. m., zvečer, je bil še kot prvovrstmi igralec pri vaji za »Miklovo Zalo« vesel in zdrav, a drugo ijutro so ga našli mrtvega: pocilo mu je srce. Kot dober pevec je še navdušeno pel tlsto lepo: »S cvetlicami te venčamo«, ki se konča s prošnjo: »Pred tvoj obraz pokleknemo — _sliši nas, te prosimo.« Kdo je mogel siutiti, da je to njegova zadnja pesmica na tem svetu! Rajni je bil povsod v prvih vrstah pri naših katoliskih društvih. Tri leta je bil prednik fantovske Marijine družbe, od ustanovitve leta 1920 pa do smrti njen delaven in navdušen predsednik, dve leti predsednik šaleške orlovske srenje, nad vse požrtvovalen dobrotnik Društvenega doma, najboljši naš igralec, skozi 15 let najbolj zanesljiv cerkveni pevec in sploh za vse dobro vnet, a kar je glavno, vedno vzornega in meomadeževanega življenja. Kot tovarniški delavec je moral ¦slišati mnogo pikrih opazk in zasmeha, a ostal je značajen in neuistrašen vsikdar. Po značaju je bil vesele narave, tako da ga je vsakdo moral rad imeti. To njegovo izredno priljubljenost je zlasti pokazal veličasten pogreb in ogromna udeležba ga ljurbečih src. Pokopali so ga njegovi Orli, katere je res bratsko ljubil in ki so prihiteli celo iz Celja in iz Savinjske dol. z zastavami. In ko so nrm v ganljivih besedah govorili v slovo č. g. kaplan Gril, J. Koren in Fr. Turnšek v imenu Orlov, ni ostalo suho nobeno oko. Dragi, nepozabni Tine! Kako zelo te pogrešamo! Pri Orlu, pri pevskem zboru, igrah, nastopih, stavbi Društvemega doma in vsepovisod, zlasti pa v življenfu, ker nam ne sveti več vzgled Tvojega vzomega življenja! Bog bodi Tebi bogat plačniik, mi pa oft Tvojem spominu sklenemo hoditi po Tvojih stopiujah, da se gotovo zopet snidemo pri našem skupnero večnem cilju. Časten Ti spomim! Smrt ugled_ega moža. V Zagorju' je umrl, komaj 54 let star, na posledicah španske bolezni u^Ieden posestnik in spoštovan mož iž Gaberja, Franc Vovk, p. d. Cerovški. Bil je skrben gospodar, Ijubezniv mož n dober oče štirih otrok, katere je vzgajal v vzglednem krščanskem duhu. Bil je dolgo Iet cerkveni ključar farne in romarske cerikve v Zagorju. Njegovo prijubljenost je pokazal pogreb, katerega so se udelesile cele množice Ijiidstva. N. p. v mJ Zložin brez primere. V Rušah se je izvršil zločittr kakoršnih je bvala Bogn malo, a še teh ne bi bilb treba. Zločinci, db zdaj še neznani, so nasekali starejša sadiia drevesa, da bodo usahnila, mlajša pa polomili, vsef a skupaj nad 100 di-eves. Od poroke v smrt. Pretekto nedeljo so se svatje Filip Kopač, mizarski mojster, njegova nevesta Marija in njegov bra>t in sestra peiljali z avtomobilom od poroike. Na nekem ovinku sfta počila gumija na dveh kolesih in vsi so zleteli iz avtomobila. Ži?nin se je pobil, da }e kroalu na to umTl, njegov brat in sestra sta ežko ranjena, nevesti z voznikom pai se ni ničesar pripetilo. Davek na brado. Ruski ear Peter Veliki je uvedel davek na brado. Taksa je bila zelto visoka. Radi tega so nosili brade le bogati Ijudje. V tisti dobi je biia brada znak bogastva. Modra bolezen. V Moskvi so zadnje čase ugotovili več slučajev takozvane »modre bolezni«. To je neka tropska bolezen, ki se v zmernem pasu jako redko pojavlja. Glavni znak je, da bolniikova koža pomodri. Pravijo, da bolezen ni nalezljiva. Nedavno so na Angleškem tekmovali, komu bo z enim zažigom tobak" v pipi najdalje gorel. Prvenstvo je odnesel oni, ki mu ni ugasnila 1 uro in 32 minut. (To je moral biti gotovo lonec in ne pipa!) Kitajci použijejo 4000 ton lilij na leto kot solato. Japonci pa jedo krizanleme. Prve kiobuke je 1. 1404 izgotovil v Parizu neki Švicar.V Angliji so jih začeli izdelovati šele 1. 1510. Birmanci in botri, pozor! Mariborski urar Mirko Klemen na Koroški cesti ima za birmance po najnižjih cenah lepe in dobroidoče ure, verižice in za deklice rratne verižice t srebru in zlatu. Žrebanjc lotcrije t korigt Društvenego doma pri Sv. Antonu v Slov. gori., ki bi se imelo vršiti dne 2. maja, je preloženo. Obrtna, trgovinska', tTomiška in železniška terminolegija. Nemško-slovenski del. Zbral Henrik Podkrajšek, profesor na tehniški srednji šoli t Ljubljani. — Slorar obsega sedemnajst tiskoTnih pol t priročni obliki in »tane Tezan 60 dinarjev. NACRT DOBITKOV EFEKTNE LOTERIJB Jugoslovanske orlovske zveze za zgradbo »Stadionat. I. glavni dobitek: spalnica. za 2 osebi iz mahagonija 25.000 D; II. glavni dobitek: novo motorno kolo 20.000 D; III. glavni dobitek: blago za nevestino opremo 15.000 D; IV. dobitek: srebrn servis za 6 oseb 10.000 D; T. dobitek šivalni stroj 5000 D; VI. dobitek: moško kolo 3.500 D; VII. dobitek: kuhinjska posoda 2.500 D; VIII. dobitek: blago za moško obleko 1.500 D; IX. dobitek: blago za žensko obleko" 1.200 D; 5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po 1000 D — 5000 D; 5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, je- dilno orodje za 6 oseb, moški dežni plašč po 750 D  3.750 D; 10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, električni likalnik, 12 paroT ienskih nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna garnitura, 6 samoTeznic, kahinjska aluminijeva posoda, kovček po 500 D — 5000 D; 10 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 paror nogavic, Mdilka, stojalo za cvetlice, podoba z okrirjem, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po 250 D — 3.750 D; 50 dobitkov po 100 D — 5.000 D; 100 dobitkov po 50 D — 5.000 D; 100 dobitkor po 25 D — 2.500 D; 200 dobitkoT po 20 D — 4:000. Najlepši »pomin na st. birmo je lep molitTenik. Take tmolitvenike ima v veliki izbiri Tiskarna sv. Cirila t Mariboru, kjer se lahko dobijo, io sicer s po^tnino rred pesledečih cenah: Ceščena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50; zlata obreza po D 15.—, 16.50, 19.—^ 48.—, 6S—. Bog • teboj — rdeča obreza po D 16.50; zlata obreza po D 19.—. O6e> naš — rdeča obreza po I> 9.75; zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 2S.—, 34.—. Zctrava Marija — rdeča obreea po D 16.—; zlata obreza — črne po D 23.—, _.—, 45.—, 31v—» bele po D 34;—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25.—* 27.—» 33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — preprosta vezava rd. po D 750, 8.50. Kvišku srca — ziata obreza po D 26.—, 36.—, 37.—, 56.—. Rajski giasovi — zlata obreza po D 36.—, 40.—, 47.—, 53.—» 59:—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43.—, 68.—, 80.—, 90.—k Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokora pobežnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebcški — zlata obreza po D 24.—. gmarnice za let» 1926 »Marija nrtniea našega «rea< ali »Smarnični misijoni« so ravnokar izšle. Dobijo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stanejo po pošti 26.50 D