LETNIK XXVII — Štev. 4 23. januarja 1975 Cena 2.50 šil. VSStD ugiba izključitev Wagnerja iz socialistične stranke Avstrije Na ogorčenje je naletela Wagnerjeva izjava, da je bil odličen Hitlerjunge, tudi v vrstah mladinskih organizacij SPD. Predvsem Zveza socialističnih študentov Avstrije (VSStD) resno ugiba zahtevo po izključitvi VVagnerja iz SPd. Vzrok: kršitev elementarnih načel socialdemokracije in zasramovanje žrtev fašizma. Dr. Apovnik k izjavi šefa SPD: ..Resne pomisleke o cilju te poti" Na seji sodelavcev in kandidatov Koroške enotne liste (KEL) je zavzel prvi kandidat KEL dr. Pavel Apovnik tudi stališče do izjav deželnega glavarja Leopolda VVagnerja v dunajski Kronen Zeitung. VVagner je v tem intervjuju dejal dobesedno: „Pri de-želnozborskih volitvah nas ne bodo več mogli poraziti z nacionalnimi gesli kot pri občinskih volitvah. V resnici tudi pri nas vodijo Kameradschaftsbund in Heimatdienst ljudje, ki nam stojijo blizu. Mislim tudi, da me tudi v nacionalnih krogih dokaj cenijo. Nisem bil sicer učenec Napole, kljub temu pa odličen Hitlerjunge. Prvi kandidat KEL je zastopal mnenje, da je predsednik koroške SP VVagner s to izjavo zapustil načela avstrijske socialne demokracije. Nacionalsocialistična ideologija se z načeli socialdemokracije absolutno ne da uskladiti. Končno je dejal dr. Apovnik, da imajo vsi demokratično in napredno misleči Korošci v zvezi z VVagnerjevo izjavo resne pomisleke o cilju „poti v 80-a leta z SPd“. Dr. Apovnik: gospodarsko pospeševanje izključno le za domača koroška podjetja Ob robu obiska predsednika Dve uri pred prihodom najvišjega reprezentanta republike v Železno Kaplo, so delavci cestne uprave še hitro popravljali pokvarjena mesta na asfaltni odeji. Na kraju, kjer včasih pada kamenje na cesto, je neki žandarm zlezel na zid, ki naj varuje cesto pred kamnitimi plazovi, in iskal kamne, ki bi utegnili pasti v naslednjih urah na cesto, morda pred prezidentov avto ... 2e lepo, da prezidenta pogostijo kot se spodobi. Ali Kapelčani bi bili veseli, če bi cestna uprava tudi tedaj z tako vnemo popravljala cesto, če vozijo po njej samo navadni državljani. # Izvajanja Smrtnika so pokazala šele resnično Koroško. Ta prikaz resnične Koroške pa očitno ni imel prostora v konceptu tistih, ki so ta obisk pripravljali in tistih, ki pred resnico raje zapirajo oči. Kako si morejo drugače razlagati dejstvo, da so koroški dnevniki omenili vsako dekletce, ki je podarilo predsedniku šopek, zamolčali pa Smrtnikov nastop? * Župan Lubas je prav tako slikal občino in njene probleme v najlepši luči. Tako kot da bi bilo vse rožnato v občini. Kapelčani pa vedo, da se komaj kilometer izven centra začnejo gorska pota, da morajo tudi po dve uri in dalje v šolo, da za nekatere tudi Prevoz z avtobusom ni znosna rešitev, predvsem za otroke, ki so prijavljeni k slovenščini. Ti otroci so na ta način cel dan na poti. Tako tudi ni docela fes, da je sožitje vzgledno. V četrtem razredu ljudske šole so vpeljali tudi angleščino, ki pa je ne smejo obiskovati otroci, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku ... * V Rebrci so pozdravili Kirchschla-gerja z pranemško „Vom Tal bis an die Gletschervvand klingt deutsches •-ied im Karntnerland". Vprašujemo se, kako je moglo priti do tega, saj to pesem navadno slišimo le na heimatdien-stovskih proslavah. Če je v protokolu že vnaprej strogo določen vsak korak zveznega prezidenta, so morali organizatorji tega obiska biti v tem primeru sila nemarni, ali pa so se celo strinjali z vsebino te pesmi? Mogoče kot ..protiutež", ker se je v Železni Kapli Pelo tudi slovensko. * Posebno v Bistrici je bil državni predsednik vidno presenečen nad dejstvom, da je veliko delavcev in častnih gostov govorilo v njegovi navzočnosti — ali morda ravno zaradi tega? — slovensko. * Opazilo se je, da se je zvezni prezi-dent izogibal pri svojih nagovorih be-sede ..Slovenci" in ..slovensko", zato Pa tem bolj marljivo uporabljal bese- de „skupno“, ..dvojezično", „ manjšina", „večina" itd. V Železni Kapli je skušal isto, toda enkrat pa ni mogel drugače: slovenska pesem se ni dala opisati drugače in je slovensko pesem moral tudi označiti kot slovensko pesem. # „Skupno moramo iskati skupno rešitev, “ so bile besede tolažbe iz ust zveznega predsednika slovenskemu občinskemu odboriku Francu Smrtniku. Kdo vse je „skupen“? Mar tudi Heimatdienst? Kot zadnjo zvezno deželo je avstrijski zvezni prezident dr. Rudolf Kirchschlager v ponedeljek in torek obiskal tudi Koroško. Že od vsega začetka ta obisk ni stal pod srečno zvezdo: na Koroškem vlada od 6. januarja naprej volilni boj. Argument, da se zvezni predsednik hote aii nehote vmešava v volilni boj v prid socialistov, se ne da zbrisati z dlani. Kirchschlagerjev obisk se je osredotočil predvsem na dvojezično o-zemlje. Po ogledu Celovca in nekaterih tamkajšnjih ustanov se je zvezni prezident v spremstvu deželnega glavarja VVagnerja napotil v Železno Kaplo, najjužnejši trg Avstrije. Po po- Prvi kandidat Koroške enotne liste dr. Pavel Apovnik je v četrtek, 16. januarja, obiskal več domačih podjetij v Podjuni, kjer se je pustil voditi skozi obrate in se seznanil s produkcijskimi metodami, isto- zdravu „blehmuzike“ in nemškega zbora mu je tudi slovenski zbor zapel kot dobrodošlico Vrabčevo ..Zdravljico". Pri zadnjem obisku Kirchschlagerja — takrat je bil kandidat za predsednika — namreč slovenski zbor ni bil povabljen in je Kirchschlager obljubil, da bo to pri naslednjem obisku na- doknadil. Nato je župan Lubas predstavil zveznemu predsedniku Kirchschlagerju občinske odbornike Železne Kaple. To priliko je izrabil vodja slovenske frakcije v občinskem odboru Franc Smrtnik in, ko je bil predstavljen Kirchschlagerju, naslovil na prezidenta sledeče besede: „Herr Bundesprasident, ich bin slo-wenischer Gemeinderat. Helfen Sie, damit die politischen Auseinanderset-zungen nicht auf dem Riicken der slo-vvenischen Bevolkerung gefuhrt wer-den. VVirken Sie mit Ihrer Autoritat dar-auf ein, dali der Artikel 7 des Staats-vertrages nach 20 Jahren endlich so erfiillt wird, wie es das Wohl der slo-vvenischen Minderheit verlangt.“ Nobeden od častnih gostov tega pogumnega koraka slovenskega mandatarja ni pričakoval: prepadeno je gledal Smrtnika deželni glavar, prebledel je župan Lubas, ko se je Smrtnik „drznil“ opozoriti najvišjega predstavnika avstrijske republike na nezadovoljivo stanje na južnem Koroškem. časno pa imel priliko za pomenek s sodelavci teh obratov. Na povabilo Hansa VVuntschka je dr. Pavel Apovnik sprva obiskal vele-mizarstvo VVuntschek v Pliberku. Po dobrodošlici dr. Apovniku in njegovim Kirchschlager očitno takega nastopa tudi ni pričakoval in dejal Smrtniku, da bo pač treba, „da vsi skupno iščemo skupno rešitev," in da se bo tudi on trudil za to. Nato je povzel besedo župan Josef Lubas in predstavil prezidentu Kirchschlagerju občino Železno Kaplo. Dejal je, da ima občina zadovoljivo infrastrukturo in vse potrebne komunalne naprave. Glede sožitja obeh narodnih skupnosti pa je Lubas dejal, da je brez pretiravanja „vzgledno in harmonično". Sledil je nagovor zveznega predsednika. Ponovil je Lubasovo tezo o vzglednem sožitju in dejal, da ga veseli, da je mogel slišati tudi slovensko pesem. Po nagovoru je bilo v protokolu še predvidenih 15 minut za stiskanje rok in kratko kramljanje. Precej časa se je zvezni prezident tudi ustavil pri slovenskemu zboru in se pozanimal za njegovo delovanje. Nato se je kolona zopet odpeljala, sprva na ogled termalnega kopališča in nato v tovarno celuloze v Rebrco. Tam so zveznega prezidenta pozdravili nemški pevci s krepko nemško: „Vom Tal bis an die Gletschervvand klingt deutsches Lied im Karntnerland". Zvečer je deželni glavar VVagner dal v čast zveznemu predsedniku v koncertni dvorani sprejem. Na tem sprejemu je Kirchschlager podal tudi posebno izjavo o odnosih s sosedno državo Jugoslavijo. Dejal je, da bi sam rad navezal take stike z jugoslovanskim državnim predsednikom, kot jih je imel njegov predhodnik. Torek je bil namenjen obisku Šmohorja, tovarne akumulatorjev v Bistrici v Rožu in ogledu elektrarne v Rožeku. Protokol je bil povsod zelo strog in ni dopuščal sprememb. spremljevalcem, mestnemu svetniku Štefanu Trampušu, občinskemu odborniku in drugemu kandidatu KEL Ignacu Domeju ter predsedniku Kluba slovenskih občinskih odbornikov dipl. jur. Filipu VVaraschu, je šef podjetja Hans VVuntschek razkazoval gostom vse oddelke njegovega podjetja, ki je ravno v zadnjih letih moglo zaznati presenetljiv podvig. Tvrdka VVuntschek, ki je nastala iz zelo skromnih začetkov, danes zaposljuje okoli 30 ljudi in dela tudi večjim celovškim podjetjem vedno hujšo konkurenco. S tem, da producira pohištvo po meri v lastni mizami, ima veliko prednost pred tistimi podjetji, ki se bavijo le s prodajo serijskih izdelkov. Pri ogledu obrata je dr. Apovnik tudi imel priliko, pogovarjati se z delavci in se zanimal za njihove probleme. Že ob pozdravu je dr. Pavel Apovnik dejal, da je pri pospeševanju gospodarstva ravno na južnem Koroškem treba posebej gledati na domača podjetja. To se je doslej vse premalo storilo. Poceni krediti naj se odobrijo predvsem tistim, ki jih potrebujejo naj- „Aibeiterzeitung“ se distancira od VVagnerja VVagnerjeva izjava, da je bil odličen Hitlerjunge, je izzvala odpor tudi v vrstah socialistov samih. Celo Arbeiterzeitung, centralni organ socialistične stranke, se je v posebnem članku jasno distanciral od VVagnerja. Hkrati pa ponatisne Arbeiterzeitung (AZ) stališče nosilca Koroške enotne liste, dr. Pavla Apovnika, ki pravi, da tako govorjenje ni v skladu s programom „za SPD v 80-a leta“. Članek AZ in izvlečke komentarjev drugih časopisov k VVagnerjevem intervjuju v Kronen Zeitung prinašamo na 2. strani. bolj, namreč šibkejša domača podjetja, da bodo tako postala povsem konkurenčna. Dr. Apovnik je spomnil na program KEL, kjer je izražena zahteva, da mora zakon o pospeševanju gospodarstva izključno upoštevati le koristi domačih industrijskih in obrtnih podjetij. Dr. Apovnik si je nato ogledal sosed- (Dalje na 8. strani) Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager posluša slovensko pesem Dr. Pavel Apovnik pri ogledu podjetja Štefana Trampuša Slovenski občinski odbornik Smrtnik Kirchschlagerju: Politični boji naj se ne izvajajo na hrbtu slovenske manjšine! Franc Smrtnik tolmači kot slovenski občinski odbornik zveznemu predsedniku želje teptanih koroških Slovencev. Levo od njega občinski odbornik Lado Hajnžič Gospodarska politika in volilna borba na Koroškem: Glejmo stvarnosti resno v Čim bolj se bližamo 2. marcu, dnevu deželnozborskih volitev, tembolj postaja očitno, da igrajo razlikujoče se gospodarske razmere po dolinah v deželi v volivni borbi večjo vlogo kot pri dosedanjih deželnozborskih volitvah. Mednarodni gospodarski razvoj je v zadnjih mesecih sprožil v avstrijskem, posebej pa še v koroškem gospodarstvu posledice, ki postavljajo gospo-darsko-socialni del votivnih programov SPd in OVP na glavo. V času, ko čedalje več podjetij ne ve, kam z blagom in kam z delavci, je obljuba SPO še večje blaginje vseh in vsakogar iluzorična. Kdo more verjeti tovrstnim zahtevam v njenem vo- livnem programu, ko vidi da sta njegov zaslužek in njegovo delovno mesto v nevarnosti? — Kdo pa spričo tega more verjeti OVP, da bo v resnici spravila z Dunaja v Celovec tisto milijardo, ki jo je obljubila za pospeševanje koroškega gospodarstva. Gospodarsko-socialne obljube!, ki sta jih SPO in OVP v svojih volilnih programih in zahtevah nanizali zadnje poletje, so medtem spričo kritične gospodarske situacije v deželi že splahnele. V svetu je namreč v letu 1974 prišlo do velikih premikov kapitalne moči. Po ocenah mednarodnih strokovnjakov so se denarne rezerve dežel iz- r Dr. Pavel Apovnik komentira: < Po občinah dvojezičnega ozemlja zaključujemo prvo serijo krajevnih sestankov. Kljub temu za kandidate KEL ni napočil čas odmora, ampak se s še večjo vnemo angažirajo za nadaljne sestanke, akcije in zborovanja. Vendar pa je zdaj mogoče podati kratko karakterizacijo vzdušja na dvojezičnem ozemlju: Prav vsi kandidati smo bili presenečeni zaradi soglasnega mnenja rojakov na podeželju, da je v današnji politični situaciji samostojni nastop potreben. Naši rojaki na terenu, ki so vsak dan konfrontirani s politično realnostjo in z na splošno Slovencem nenaklonjenim vzdušjem, so spoznali praktike večinskih strank. Kljub temu, da v mnogih primerih igra strankarska pripadnost in odvisnost posameznikov od nje precejšnjo vlogo, spoznavajo ljudje, kjer se dela konsekventno in kje ne. Posebno v zadnjih tednih, najpozneje od oficialnega začetka volilnega boja naprej, spoznavajo ljudje, kako večinske stranke kaj hitro pozabljajo na svoja načela, ideje in programe, če brez njih dobijo več glasov kot pa z načelnim delom. Predvsem snubljenje za nemškonacionalne glasove poganja vedno bolj žalostne cvetke. Da se stranke pred skrajno desnimi krogi slačijo prav do zadnjega, ljudje na vrhu strank še ne spoznavajo, vidijo pa to trezno misleči demokrati na celem Koroškem. Da se ob takem ravnanju streznijo predvsem slabotnejši, leži na dlani. Kajti sodeč po ravnanju večinskih strank bodo le-te tudi v prihodnje branile slabšega samo tako dolgo, dokler jim bo to prineslo obresti. Če pa taka „pomoč“ utegne privesti do izgube nekaterih glasov ali do zamere pri večjemu in močnejšemu, bodo te večinske stranke kaj hitro odtegnile „pomoč“ slabotnemu in se z isto vnemo zavzeli za močnejšega, da bo ta majhni še bolj tepen. Izkušnje nas učijo, pravi pregovor. In izkušnje kažejo, da se v borbi za naše pravice ne smemo zanesti na močne večinske stranke, ampak da si našo pravico poiščemo v prvi vrsti sami. Istočasno pa pazljivo zasledujmo ravnanje nemško govorečih Korošcev. Pravi demokrati v njihovih vrstah bodo tudi naši zavezniki v naših prizadevanjih. J Velik odmev časopisov na izjavo Wagnerja o .Hiflerjunge* AZ (centralni organ SPO): SLOWENENKRITIK AN WAGNER KLAGENFURT (AZ). — Heftige Kritik an in der „Kronen-Zeitung“ abgedruck-ten AuBerung des Karntner Landes-hauptmannes Leopold VVagner ubte der Spitzenkandidat der „Karntner Einheits-liste" und stellvertretender Obmann des der SPO nahestehenden Zentral-verbandes Karntner Slovvenen, Dr. Paul Apovnik. VVagner hatte in dem Intervievv unter anderem erklart: „lch meine, die SPO ist genug bestraft in der Minderheitenfrage. Und ich glaube, da!3 ich auch in nationalen Kreisen eine gevvisse VVertschatzung finde. Ich war zwar kein Napola-Schiiler, aber immerhin ein hochgradiger Hitlerjun-ge. Doch es besteht auch kein Zvveifel, daB ich heute Sozialdemokrat bin.“ Mit dieser Erklarung habe VVagner, sagte Apovnik, die Grundsatze der osterreichischen Sozialdemokratie ver-lassen. Kurier: KARNTENS landeshauptmann, SPO-Chef Leopold VVagner, habe mit seiner AuBerung, er vverde auch in nationalen Kreisen geschatzt und sel ein hochgradiger Hitler-Junge gevvesen, die Grundsatze der Sozialdemokratie ver-lassen, erklarte der Spitzenkandidat der KEL (Karntner Einheitsliste), Paul Apovnik. Volksvville: VVAGNER AUF DEUTSCHNATIONAL Sp-Landeshauptmann protzt mit HJ-Vergangenheit VVir vverfen niemand seine Vergan-genheit vor. Aber hier wird bevvuBt mit der nazistischen Vergangenheit von der sich VVagner offenbar noch nicht gelost hat in Konkurrenz zur VP und FP unter deutschnationalen und neofa-schistischen Kreisen Propaganda ge-macht. Bei dieser Einstellung der fur die Vervvaltung des Karntner Bundes-landes verantvvortlichen Fiihrungskrafte der SP ist es nicht vervvunderlich, daB es zu den jungsten skandaldsen Vor-gangen gekommen ist, vom Ortstafel-sturm angefangen iiber die Bespuckung Kreiskys bis zu Sprengstoffattentaten auf ein slovvenisches Denkmal. VVAHLSLOGAN „HITLERJUNGE“ In Karnten ist der VVahlkampf fur die Landtagsvvahl am 2. Marž angelaufen. Da keine der drei Landtagsparteien etvvas Neues zu bieten, alle drei aber manches zu verbergen haben, haben sie ein gemeinsames VVahlkampfthema gefunden: die Slovvenen. Es geht ein VVettkampf darum, vvelche der drei am vvenigsten slovvenenfreundlich sei. Er-schreckend ist, daB die SP mit Spitzen-kandidaten Landeshauptmann VVagner (Dalje na 8. strani) voznic mineralnega olja silno povečale. Medtem ko so konec 1972 znašale 8 milijard dolarjev, so se leta 1973 povečale na 15 milijard, lani pa na 55 milijard dolarjev. S tem so bile za 600 odstotkov višje kot pred dvema letoma. S temi finančnimi rezervami industrijski Zahod v svetu ne more več razpolagati. Z njimi v bistvu razpolagajo dežele izvoznice mineralnega olja in zemeljskega plina, v prvi vrsti pa njihovi vladarji. In še nekaj. Tudi vzhodnoevropske dežele imajo blokirane zneske industrijskega kapitala Zahoda. Eksportni krediti, ki jih zahodne dežele nudijo, da bi pospešile izvoz v dežele COME-CON, so leta 1972 dosegli vrednost 2,4 milijarde dolarjev in se leta 1973 povečali na vrednost 3,6 milijarde dolarjev. Lani se je obseg izvoza zahodnih dežel v dežele COMECON povečal za okroglo 40 odstotkov. Spričo tega računa gospodarska komisija OZN, da so krediti zahodnih dežel v prid socialističnih vzhodnih dežel lani dosegli vrednost 5 milijard dolarjev. Ker so eksportni krediti navadno srednje- in dolgoročni krediti, je precej gotovo, da je v deželah COMECON blokiran zahodni kapital v vrednosti 10 do 12 milijard dolarjev. Na mednarodnem kapitalnem trgu je v zadnjih dveh letih okroglo 70 do 80 milijard dolarjev menjalo lastnike. S tem zneskom ne razpolaga več kapitalistični zahod, z njim razpolagajo dežele v razvoju in vzhodne socialistične dežele. Oboje pa gotovo ne v prid kapitalističnega zahoda, s tem pa tudi ne v prid Avstrije. V luči takih premikov je skrb za delovna mesta v Avstriji upravičeno velika. V luči take stvarnosti pogoji za zaposlitev ljudi v prihodnjih letih zda-leka niso več tako rožnati kot so bili v zadnjih 20 letih. Kdaj se bodo izboljšali, je enako odvisno od mednarodnega gospodarskega razvoja kot pa od gospodarske strukture v državi in deželi. Koroška je gospodarsko gledano izredno labilna dežela. Blaginja prebivalstva je v bistvu odvisna od razvoja turizma ter izvoza lesa in lesnih izdelkov. Na teh področjih pa so se težave lani očividno povečale. Število turistov in njihovih nočitev se je zmanjšalo za 10 odstotkov, cene lesa so padle za 60 odstotkov, cene goveje živine pa za 20 odst. Ob vsem tem se je konec leta izkazalo, da je struktura koroške industrije taka, da skoraj ni v stanju vzdržati mednarodne konkurence, če je ponudba blaga večja od povpraševanja za njim. Taka je sedanja koroška gospodar-sko-socialna stvarnost. Kdor jo slika drugače, ne govori resnice ali pa se je ne upa govoriti. (bi) Sila in manjšinske šole Na svojem zborovanju dne 16. 1. 1975 je svobodnjaški poslanec direktor Erich Sila (ime pisano z enim I po učiteljskem priročniku 1974, stran 394) spet enkrat zahteval vzpostavitev dvojezičnih razredov na centralnih šolah. K tej stari, že dostikrat izrečeni zamisli in želji gospodov Sila in dr. Einspielerja sem na kulturnih dneh 1974 v svojem predavanju zavzel sledeče stališče: „Če g. dež. poslanec Sila in g. dir. dr. Einspieler zahtevata, da morajo biti prijavljeni učenci poslani v neke posebne cntralne manjšinske razrede in šole, ločeni od sedanjih, ki so tudi prijavljeni učenci na splošnih ljudskih in glavnih šolah, potem naj poskrbita najprej za to, da bo možna vzpostavitev pravnih manjšinskih obveznih šol povsod tam, kjer jih manjšina želi (tudi ob prijavi enega samega otroka, kakor to vedno zatrjujejo ter domačo in mednarodno javnost v nasprotju z dejanskim stanjem zavajajo nemški nacionalistični krogi), toda ne v smislu kombinirane eno-razrednice, marveč z vsemi posledicami ločenega vodstva itd. Manjšinske zadeve se nikakor ne morejo reševati po splošno veljavnih določilih, kot jih izražajo glede števila učencev paragraf 14 manjšinskega šolskega zakona za Koroško in paragrafa 10 in 15 koroškega šolskega zakona. Ta dva tukaj imenova- na zakona s svojimi določili nista primerna za dejansko enakopraven položaj manjšine, kaj šele njenega pospeševanja. Nisem pa noben prerok, če rečem, da bi ob realizaciji ločenih manjšinskih obveznih šol tam, kjer jih manjšina želi, neki ljudje iz znanih krogov trdili in zagnali vik, da te šole niso pod nadzorstvom oblasti, kot se je to ne vem že kolikokrat postavljalo za slovensko gimnazijo, ki jo, brez da bi pristojna oblast do sedaj kaj ukrenila, smejo v vsej javnosti diskriminirati kot „veliki strup“. Torej, gospod poslanec direktor Sila: Dajte spremeniti zgoraj navedena, manjšini nenaklonjena določila tako, da je v okviru šolskega okoliša, ki se krije z navadnim šolskim okolišem dotične šole, možna vzpostavitev samostojnih razredov in šol že s tremi učenci v smislu določil paragrafa 12 lit. a, b in c manjšinskega šolskega zakona, da je izključen seveda vsak oddelčni pouk. Sem mnenja, da bi se manjšina takih določil tudi posluževala, čeprav slej ko prej stojim na stališču, da je skupna dvojezična vzgoja vseh učencev, kot jo je načrtala nova pot leta 1945, najboljša za obe strani, ker edino to zagotavlja medsebojno spoznavanje, razumevanje in spoštovanje, s tem pa mirno in enakopravno sožitje. R. VOUK Moskva: Poročilo sovjetskega dnevnika .Pravda* Pred kratkim je glasilo KP Sovjetske zveze, „Pravda“, znova omenjala koroške Slovence v svojem poročilu o govoru jugoslovanskega zunanjega ministra Miniča. V tem poročilu navaja osrednje sovjetsko glasilo odločnost jugoslovanske vlade v zadevi popolnega uresničenja pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji. V nadaljnem moskovski dnevnik še z zadovoljstvom ugotavlja, da imata Jugoslavija in Sovjetska zveza prija- teljske stike, da Jugoslavija sodeluje z vzhodnoevropskim svetom za gospodarsko vzajemnost (SEV) in da odigrava pozitivno vlogo v mednarodnem življenju. Poleg tega omenja moskovski dnevnik tudi konferenco o miru in varnosti v Evropi, ki se vrši v Ženevi. Program te konference zagotavlja evropskim manjšinam svobodo in pravico do razvoja. Član-kar izraža upanje, da bo konferenca kmalu uspešno končana. „Kronen Zeitung" o nosilcu KEL dr. Pavlu Apovnilcu Znani novinar Georg Nowotny je v svoji kolumni „Anders gesehen“ v dunajski Kronen Zeitung v treh nadaljevanjih opisal volilni boj za deželnozborske volitve na Koroškem. Po eno kolumno je posvetil deželnemu glavarju Wagnerju ter nosilcu KEL dr. Apovniku, v tretji pa je obravnaval ostale stranke. O prvem delu smo že poročali v prejšnji številki, danes pa prinašamo najbistvenejše dele kolumne o dr. Apovniku. Ein schiichtern vvirkender, kleiner, ruhig argumentierender Mann mit leich-tem Akzent: Dr. Pavel Apovnik, Ober-regierungsrat der Karntner Landesre-gierung, will als Spitzenkandidat erst-mals seit 1945 einer slovvenischen Liste in den Landtag verhelfen. Die Griin-dung der Koroška Enotna Lista, der Karntner Einheitsliste, die mit vvenigen zvveisprachigen Plakaten um Stimmung wirbt, ist das Kind der Entfremdung zvvischen den traditionellen Karntner GroBparteien und der slovvenischen Minderheit. VVahrend der Volksrat der Karntner Slovvenen friiher die Volks-partei unterstiitzte und der Zentralver-band der slovvenischen Organisationen der SPO nahesteht, gibt es seit dem DreiparteienbeschluB fur eine Minder-heitenzahlung, die von den Slovvenen abgelehnt vvird, einen Gesinnungsvvan-del. Dr. Apovnik, selbst stellvertretender Obmann des Zentralverbandes, schil-dert im Biiro des Klubs slovvenischer Gemeinderate, inmitten von VVerbema-terial, Apovnik-Farbpostkarten und StoBen von Erlagscheinen, die neue Situation: „Der Zentralverband unter-stiitzt unsere Liste nicht, und wer fur die Einheitsliste kandidiert, wie ich, schlieBt sich automatisch aus der SPO aus.“ Zum Motiv, dieses Risiko ein-zugehen: „Nicht ich habe meine An-schauung geandert, aber die SPO hat ihr Verhalten gegenuber den Slovvenen radikal geandert." Anders sieht der zvveite Zentralver-bandvize, SPO-Landtagsabgeordneter und Biirgermeister der slovvenischen Gemeinde Ludmannsdorf, Flanzi Ogris, die Lage: „Fiir meine Flaltung zur SPO ist nicht nur die nationale Frage vvich-tig“, sagt er vorsichtig formulierend, „mir paBt sicher das eine oder andere in der SPO nicht. Dennoch trete ich im VVahlkampf fiir diese Partei ein.“ Ogris ist typisch fur jene immer groBere Gruppe von Karntner Slovvenen, die sich der Realitat angepaBt haben. An seinem Gasthaus in Ludmannsdorf im Rosental hat er sovvohl die deutsche wie die slovvenische Auf-schrift entfernt, um vveder bei der Minderheit noch bei nationalen Deutsch-Karntnern anzuecken. Die junge slovvenische Intelligenz hingegen, die heute vvieder mehr darum bemiiht ist, natio-nalbevvuBt aufzutreten, verachtet diese Pragmatiker und ist stolz darauf, auch in der Offentlichkeit moglichst viel slo-vvenisch zu sprechen. Die Chancen der Einheitsliste, in den Landtag einzuziehen, vverden un-terschiedlich beurteilt. Ogris ist pessi-mistisch, Dr. Apovnik halt „die Aus-sichten fiir gunstig". Die Slovvenen-liste benotigt rund 7500 Stimmen, um in den Landtag zu kommen. Aber um die Unterstiitzung der Minderheit be-miihen sich auch die Kommunisten, und vor allem linke Slovvenengruppen tendieren zur KPO. Professor Janko Messner etvva, Professor am slovvenischen Gymnasium, ist Beispiel fur diese Zerrissenheit. Er vvird zwar seine Bekannten durch VVerbebriefe zur Wahl der Einheitsliste animieren, sich selbst aber fiir die KPO entscheiden, bei der sein Sohn Mirko an zvveiter Stelle kandidiert. Apovnik sieht in der Minderheiten-politik der KPO keine Untrschiede zu dem seiner Liste und bezeichnet den eigenen Kurs als „gemaBigt“. Das be-statigt auch Landeshauptmann VVagner, vvie uberhaupt Apovnik den Ruf eines redlichen Mannes besitzt. In der aktuellen Situation kommt aber vveder fiir die KPO noch die Einheitsliste eine Distanzierung von den heftigen Attak-ken der Jugoslavven gegen Osterreich in Frage. „Das Engagement und die Hilfe Jugoslavviens sind uns vvillkom-men“, sagt Apovnik, „schlieBlich hat Jugoslavvien als Mitunterzeichner des Staatsvertrages das Recht, seine Erful-lung zu urgieren." Dr. Anderluh je postal predsednik deželnega sodišča: »Člen 7" na sodiščih ni izpolnjen Koroško deželno sodišče ima novega predsednika v osebi dr. Gerharda Anderluha. Novega predsednika je deželno sodišče dobilo skoraj istočasno z veljavnostjo novega kazenskega zakonika. Tako se bo predvsem on bavil s težavami, ki bodo vsaj v prvem času, dokler se ne bodo tako odvetniki, državni tožilci kot tudi sodniki navadili nanj; v tem času seveda bo več razsodb, ki bodo služile kot model na-daljnim razsodbam v podrobnih primerih. Soočati pa se bo moral novi predsednik deželnega sodišča tudi s teorijo in prakso zveznega zakona z dne 19. marca 1959 o sodnih jezikih na Koroškem (Karntner Gerichtssprachenge-setz). Kot znano, predvideva ta zakon — mišljen je kot izvedbeni zakon k členu 7 avstrijske državne pogodbe — tudi slovenščino kot sodni jezik dodatno k nemščini, če kdo to želi. Toda že paragraf 1 tega zakona zožuje njegovo veljavo na območja treh sodnih okrajev: Borovlje, Železna Kapla in Pliberk. Da prebivajo Slovenci tudi v sodnih okrajih Šmohor, Beljak, Rožek, Celovec, Velikovec in Dobrla vas, ki pa po tem sodnem zakonu nimajo pravice do uporabe materinščine na sodniji, je le ena od številnih pomanjkljivosti tega zakona že na papirju. Prav tako paragraf 1 zahteva za dokončno določitev območja celo ugotavljanje manjšine (!). Kljub temu je minister za pravosodje dr. Christian Broda v pismu obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev z dne 25. julija 1972 menil, da zakon o sodnem jeziku ustreza določilom odst. 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. O nepopolnosti tega zakona je prepričan tudi znani strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Theodor Veiter, ki pravi, da je ta zakon nepopoln že zaradi tega, ker velja samo za Koroško in bi po tej logiki bila državna pogodba za gradiščanske Hrvate neposredno izvedljiva („self executing“), to je, da ne bi bil potreben za uveljavitev pravic na področju sodnega jezika še poseben zakon. Že teorija sama ni razveseljiva. Kako izgleda praksa? Paradni primer, kako je s sodnim jezikom v praksi, je pokazal in še vedno kaže, primer Smrtnik. Smrtnik je bil obtožen zaradi žaljenja časti. Ker je doma v Kortah, torej v območju sodnega okraja Železna Kapla, se je hotel pri obravnavi na okrajnem sodišču Železna Kapla poslužiti svoje zakrite pravice in zahteval obravnavo v slovenščini. Toda prva obravnava se sploh ni mogla vršiti, ker sodišče ni bilo zmožno obravnave tudi v slovenščini. Morali so jo preložiti. Za drugi termin je Smrtnik dobil pozivnico le v nemščini. Zaradi tega se obravnave ni u-deležil in jo je sodnik dr. Stotter moral preložiti. Šele pri tretjem terminu se je mogla obravnava vršiti po predpisih. Kot tolmača je sodišče »organi-ziralo" odvetnika iz Leibnitza na Štajerskem, ki pa je prevajal izvajanja Smrtnikovega odvetnika dr. J. Tisch-lerja le kot vsebinski povzetek, tako da moremo o regularnem postopku le težko govoriti. Celotna zadeva pa še davno ni končana, kajti stroške za tolmača sicer „velikodušno" plača država, toda zamudo in povečano delo odvetnika mora plačati klient sam. Čeprav je pravosodni minister ustanovil poseben VValter Wachs: KAMPFGRUPPE STEIERMARK, Monographie zur Zeitgeschichte, Europa Verlag Wien 1968, 64 strani, broš. 17,— šil. Prvega novembra 1943 so objavile tri zavezniške velesile — Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države Amerike — v Moskvi deklaracijo, v kateri so poudarile, da „mora biti Avstrija, ki je kot prva svobodna država postala žrtev hitlerjevske agresije, rešena izpod nemške vlade." Velesile niso priznale „Anschlul3-a“, pač pa so odločno izjavile, „da nosi Avstrija za svojo udeležbo v 2. svetovni vojni na strani Velenemčije odgovornost, katere se ne more otresti" in „da se bo brez dvoma upošteval pri dokončni ureditvi doprinos Avstrije k svoji rešitvi izpod vele-nemškega jarma." Na podlagi te tako imenovane moskovske deklaracije se je združila vigredi leta 1944 v Moskvi skupina nekdanjih Schutzbundlerjev in njenih znancev in sorodnikov, ki so morali po bojih februarja 1934 (proti DoilfuBu) zapustiti svojo domovino Avstrijo in emigrirati v Sov- pododbor pri Kontaktnem komiteju, zadeva še zdavnaj ni razčiščena, ker se je pač tam govorilo le o nabavi nekaterih knjig za sodnike in ne o načelni problematiki tega zakona. Tako da danes moremo reči: Kdor si hoče privoščiti „luksus“, da se poslužuje svoje zakonite pravice uporabe materinega jezika, mora zato plačati — sam. Na okrajnem sodišču Borovlje je lansko leto bil obtožen učitelj Jožko Wro-lich, zaradi poškodbe tuje lastnine. VVrolich je prav tako dobil pozivnico le v nemščini in se zaradi tega obravnave ni udeležil. Sodnik je bil tudi tokrat dr. Stotter, a je v tem primeru pustil veljati dvojno mero: V nasprotju s primerom Smrtnik obravnave ni preložil in Jožka VVrolicha obsodil na denarno kazen v odsotnosti. Ta korak je utemeljil s trditvijo, da mora VVrolich kot javni nastavljenec obvladati nemščino in zato tudi spoznati smisel in vsebino pozivnice. Ne glede na to, da jetsko zvezo. Večina se je borila že v letih od 1936 do 1939 v „mednarodnih brigadah" španske republikanske vojske proti četam Franca, Hitlerja in Mussolinija. Nekateri so prispeli takoj po bojih v Španiji v Sovjetsko zvezo, ostali so preživeli nekaj let v kacetih v Franciji in Severni Afriki in se podali šele v začetku leta 1944 v Sovjetsko zvezo. Med zadnjimi je bil tudi pisec pričujoče knjižice VValter VVachs. Skupina, kateri so se pridružili medtem še nekateri Italijani, Spanci in Rusi, je skočila v bližini Črnomlja v Sloveniji s padali iz letal, ki so jo pripeljala na osvobojeno o-zemlje. V tem času (vigredi 1944) je nemška vojska utrpela že težke poraze: na vzhodu je gnala sovjetska armada nemške čete in ostanke italijanskih, madžarskih in romunskih enot pred seboj proti zapadu; v Romuniji so odstavili vlado Anto-nesca in napovedali nekdanjim zaveznikom boj; Finska je izstopila iz boja proti SZ, v Bolgariji se je (Dalje na 4. strani) odstavek 3 člena 7 državne pogodbe in zakon o sodnem jeziku nimata za namen, da se pomaga takim ljudem, ki pač nemščine ne obvladajo, ampak naj služi uveljavitvi slovenščine kot dodatnega uradnega jezika, je deželno sodišče v prizivni obravnavi (na deželnem sodišču je dopuščena le nemščina kot uradni jezik). VVrolicha oprostilo. Z oprostitvijo samo pa tudi primer VVrolich še ni rešen. V že omenjenem pododboru Kontaktnega komiteja za vprašanje sodnega jezika doslej ni bilo zaznati kon- Marjan EINSPIELER je tretji kandidat na Koroški enotni listi. Kot že slika sama kaže, je še zelo mlad (rodil se je 8. 9. 1946). Po poklicu je kmet; samostojno gospodari od leta 1971 naprej. Leto pozneje si je poiskal življenjsko družico Nežko, ki je doma v Moščenici. Sinova Jernejček, poldrugo leto star in Marjan, štiri mesece, dopolnjujeta družino. Kmetija pri Sramsičniku, tako se pravi hiši Marjana Einspielerja po domače, ima okoli 45 hektarjev. Petindvajset repov v hlevu prinaša glavni dohodek iz mleka ter mesa. Marjan Einspieler je član upravnega odbora bilčovske zadruge, član požarne brambe ter sodeluje pri prosvetnem društvu „Bilka" kot marljiv pevec. MIHA ANTONIČ kandidira na 4. mestu KEL. Rojen 2. 8. 1933, izučil se je za trgovca in je od leta 1956 naprej samostojen. Po očetu in materi je podedoval majhno kretnega napredka. Ko so zastopniki koroških Slovencev sporočili, da sisti-rajo delo v Kontaktnem komiteju, je minister dr. Broda hitel povedat, da je je bil že na poti v Celovec, kjer naj bi se na licu mesta pogovarjali o problematiki sodnega jezika. Da pa rešitev tega vprašanja ni le izključno zadeva komitejev komisij in pododborov, leži na dlani. Prav tako novo imenovani predsednik koroškega deželnega sodišča dr. Gergard Anderluh ne bo mogel mimo tega vprašanja. kmečko gostilno, še isto leto je otvoril trgovino z mešanim blagom. Od leta 1957 — takrat se je tudi oženil — naprej se ukvarja s turizmom: začel je s štirimi posteljami; danes jih ima 130. V svojem hotelu pa oskrbuje še nadaljnih 150 ljudi, ki pa v kooperaciji s kmeti okolice, kjer imajo postelje in domačini na ta način tudi pridejo do dodatnega zaslužka. Z ženo Katico ima dva otroka: 16-letno hčerko Katico in 14-letne-ga Miheja. Tudi odgovornih funkcij opravlja Miha Antonič dovolj: Od leta 1971 naprej je predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug, član upravnega odbora ZSO je od leta 1963 naprej. Od zadnjih občinskih volitev naprej je član občinskega predstojništva v Št. Jakobu, v Klubu slovenskih občinskih odbornikov pa je 1. podpredsednik. Odgovorno funkcijo ima tudi v trgovski zbornici, kjer jo zastopa v dveh sekcijah: za živila in za trgovino. Ocena „nt" Premalo sodobne zgodovine Predstavljamo kandidate KEL: Dr. Tone Zorn: »Tudi stranke ne verjamejo (1. nadaljevanje) ljudskim štetjem" 'pa tudi člen 7 avstrijske državne pogodbe govori o manjšini kot objektivno dani, kvalificirani etnični skupini prebivalstva s stalnim področjem naseljenosti.10 Gotovo da izjavi generalnega tajnika OZN in južnotirolskega predsednika izhajata iz skrbi za razvoj narodnostnih (in seveda tudi drugih) manjšin. In če se sedaj vprašamo, odkod že petnajstletna zahte-Va Po »ugotavljanju" Slovencev, se bomo ustavili ob ljudskem štetju !eta 1939, ko so nacisti kot prvi izvedli ugotavljanje nenemškega življa. Kakšne so bile posledice takratnega »ugotavljanja" za slovensko koroško skupnost, pa tudi za narodno skupnost, iz katere je izšel sedanji avstrijski kancler Bruno Kreisky, so še vedno žive in človeštvo jih najbrž ne bo nikoli pozabilo. Gotovo je bila posledica nadrobnejšega poznavanja južno-koroške narodnostne sestave dej-stvo, da nacisti očitno niso verovali jezikovnim podatkom dotedanjih popisov o večinskem nemškem značaju južnokoroškega prostora. Za dokaz naj nam služi zgodovina za osmi razred gimnazij in drugih srednjih šol VValtherja Gehla iz leta 1940 (Breslau 1940). V učbeniku, namenjenemu učiteljem zgodovine, najdemo več zemljevidov, ki dajejo Slovencem večji del nekda-nie9a plebiscitnega prostora in to z iziemo nemškega jezika, ki koli- kor lahko presodimo, sega preko Celovca do Drave. In še en dokaz. V arhivu inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je ohranjen zemljevid, ki ga je po kapitulaciji Italije pripravil krog Martina VVutte-ja. Gre za jezikovno karto, najbrž pripravljeno za potrebe vojske. Na njej je južnokoroški prostor večinsko sicer označen za jezikovno mešano ozemlje, vendar tudi s predeli s čisto slovenskim prebivalstvom. Karta pa ima še eno zanimivost, saj je na njej Gorenjska v celoti vključena v Koroško in to brez kakršnekoli označbe. Imena slovenskih krajev na Gorenjskem so na karti seveda izključno nemška.8 Za izhodišče sedanjih zahtev po »ugotavljanju" Slovencev služita danes nemškim nacionalcem oba manjšinska zakona, ki ju je sprejel dunajski parlament 19. marca 1959. leta. Gre za koroški šolski zakon in za zakon o upoštevanju slovenščine pred sodišči, ob katerih je parlament sprejel sklep s pozivom vladi, da naj najpozneje do 30. junija 1960 predloži parlamentu načrt zakona o splošnem ugotavljanju manjšine. Na tem bodočem zakonu tudi temeljita oba marca 1959 sprejeta zakona.9 10 Sodni zakon v tej zvezi določa: »V katerih krajih se bodo ustanovile ljudske in glavne šole, ki prihajajo posebej v poštev za slovensko manjšino, bo določeno na osnovi podatkov, ki jih bo dalo uradno ugotavljanje manjšine". Zakon o uporabi slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih pa pravi: »Sodišča, pri katerih je slovenski jezik dopuščen na Koroškem na osnovi državne pogodbe od 15. maja 1955 BGBI. Nr. 152 o obnovitvi neodvisne in demokratične Avstrije, bodo določena na osnovi splošnega ugotavljanja manjšine, katero naj predpiše zvezni zakon". V sklepu parlamenta je še rečeno, da bodo rezultati ugotavljanja manjšine tvorili predlog za teritorialno izvajanje zakona o uporabi slovenščine v uradih na Koroškem. Omenili smo že, da državna pogodba ne določa posebnega »ugotavljanja" ali »ugotovitve" slovenske manjšine. Tudi ne določa kakega posebnega minimalnega odstotka slovenskega življa v določeni administrativni enoti za priznanje obstoja slovenskega prebivalstva, kot bi danes radi uzakonili. Vzrok za to je bilo dejstvo, da je bilo sestavljalcem avstrijske državne pogodbe dobro znano področje, na katerem živi slovensko prebivalstvo samo, ali pa skupaj z življem nemškega jezika. Še več, namen zaščitnih manjšinskih določil avstrijske državne pogodbe je bil trajna zaščita slovenskega prebivalstva na tem prostoru. Morebitna klavzula o minimalnem odstotku pa je neupravičena tudi zaradi zagotovitve ohranitve etničnega značaja prebivalstva, saj bi bila sicer zaščita vedno le pogojna in načeloma netrajna. Klavzula o minimalnem odstotku s katero nastopajo zagovorniki »ugotavljanja" manjšine bi tudi pomenila vzpodbudo asi-milatorskim silam in kažipot za postopno izrivanje manjšine. V tem duhu je treba tudi pretresati avstrijsko manjšinsko prakso po letu 1955, ki se izključno opira na personalno načelo ter ne upošteva manjšine kot naravne družbene skupnosti, avtohtone na svojem področju. Pri tem tudi izdvaja posameznika iz narodne skupnosti, kateri po naravi pripada. Značilno pa je, da je v južnotirolskem vprašanju Avstrija v nasprotju z lastno manjšinsko prakso poudarjala potrebo po kolektivni zaščiti tamkajšnje manjšine kot celote. Sicer Prav to pa skušajo ovreči zagovorniki »ugotavljanja" slovenske manjšine, poleg tega pa to dokazuje celotno dogajanje, ki je vodilo do dogovora treh večinskih političnih strank o »ugotavljanju" koroških Slovencev. Iz predzgodovine tega sklepa imamo na razpolago nekatere dokumente, iz katerih je mogoče izluščiti nekatera načela, ki se kot rdeča nit vijejo skozi dosedanjo manjšinsko zakonodajo. To sta zlasti prvotni vladni načrt za manjšinsko šolstvo na Koroškem z dne 11. septembra 1957 (tako imenovani Drimmlov načrt) in na načrt koroške deželne vlade za ugotavljanje slovenske manjšine, o katerem je razpravljalo s kompetenčnega vidika avstrijsko ustavno sodišče dne 19. marca 1958. 8 Inštitut za narodnostna vprašanja, zbirka zemljevidov, II/2, zemljevid št. 6. 9 Analiza zahteve po ugotavljanju Slovencev povzemamo po razpravi dr. Janka Pleterskega Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni, Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 1960, štev. 2, str. 32—35. 10 Janko Pleterski, cit. d, str. 34. (Dalje prihodnjič) fci&ma frcatca: „KARNTNER OVP TAKTLOS!“ In der VZ vom 9. 1. 1975 richtet der OVP-Spitzenkandidat LH-Stell-vertreter Bacher einen Apeli an die Karntner Slomenen, sich zu einem „ungeteilten Karnten“ und zu einem »freien Osterreich« zu bekennen. Dur eh diesen Apeli soli vermutlich der Eindruck ermeckt merden, daf> durch die Slowenen die Einheit des Landes und Frei-heit Osterreichs gefahrdet er-scheint. Denn was heipt apellie-ren? Man apelliert an jemanden, das nicht zu tun was er vorhat. Ein Apeli setzt automatisch vor-aus, da p Dinge im Gang sind, die unterbleiben miissen. Die OVP spricht also einem Teil der Karnt-ner Bevolkerung, was ihr Bekennt-nis zum ungeteilten Kdrnten und zur Freiheit Osterreichs angeht, ganz offen das Miptrauen aus. Ein arges Stiick und gelinde gesagt cine grobe Taktlosigkeit gegeniiber der sloivenischen Volksgruppe. Die Karntner Sloiuenen sind Osterrei-cher, wie mir alle und bereits seit vielen Jahrhunderten in diesem Land beheimatet. Die Aufforde-rung Bachers riickt sie aber in ein schlechtes Licht und ndhrt zu-gleich die immer mieder absicht-lich ausgesprengtcn Verdachtigun-gen, Beschuldigungen und Unter-stellungen jener Kreise, von dene n man bestimmt nicht behaup-ten kann, dap sie damit eine echte Entspannung und Anndherung er-reichen mol len! Dient die OVP also mit solchen Apellen dem Land Kdrnten? Ich glaube nein! Herbert Guttenbrunner, Kdttmannsdorf - Kotmara vas Novosti iz Lani je odpotovalo 11 naših faranov v večno domovino. Med prvimi se je poslovila od svoje družine po dela in truda polnem življenju 68-letna Marija Hutter, pd. stara Gregorička v Globasnici. Njej pa so sledili komaj 31-letna Matilda Rischner v Podjuni, 60-letni Albert Gorenschek, pd. Glavič v Mali vasi, 70-letni Rihkov Anej v Podjuni, 44-letni Franc Kovvatsch, 57-letna Marija Miheu v Globasnici ter 81-letni Mihael Fister, pd. Ravjak v Slovenjah. Nnadno se je smrt o-glasiia pri 72-letni Pavli Lasnig, nekdanji Vaznici v Slovenjah. Vaz-nikova kmetija je po obsegu največja v občini, se pravi je bila — s smrtjo starih pa se spreminja v lovišče divjadi. V žvabeškem župnišču je umrla 84-letna Kučeva mati Marija VVutte iz Male vasi. Bila je mati dvanajsterim otrokom, nam vzgojila sina-duhovnika in tri hčerke-redovnice. Tudi trafikanta Haricha, Pvahutni-kovega Franceja ni več med živimi. V zadnji vojni je izgubil obe nogi, ostal pa je kljub temu dobre volje, dokler ga ni težka, muke polna MESTNO GLEDALIŠČE V CELOVCU PETEK, 24. januarja, ob 10. uri: RAZTRGANEC (Der Zerrissene); burka Johanna Nestroya. Zaključena predstava za gledališko mladino in ob 19.30: TRAVIATA, opera v štirih dejanjih Giuseppa Verdija. — SOBOTA, 25. januarja, ob 19.30: TRAVIATA. NEDELJA, 25. januarja, ob 20. uri: DUTCHMAN, DIE SCHVVARZE WITWE (Črna vdova), Le Rol Jones/Carlo Terron. — Predstava bo na Malem odru v Mestnem domu (Stadthaus). — TOREK, 28. januarja, ob 19.30: GOSPOD TOPAZE (Monsieur Topaze), komedija Marcela Pagnola. — TOREK, 28. januarja, ob 20. uri: DUTCHMAN; ČRNA VDOVA. Mali oder v Mestnem domu. — SREDA, 29. januarja, ob 19.30: DIJAK PROSJAK (Der Bettelstudent), opereta Karla Mil-lockerja. Srečanje lovcev v Tinjah V Domu v Tinjah smo se zopet znašli lovci iz Roža in Podjune. Bilo nas je kar lepo število in smo se prav po lovskem zabavali. Po pozdravu rektorja doma, g. Kopei-niga, nas je z prvim predavanjem „Jezik narave" seznanil z resnim delom programa g. prof. Božič, kateremu smo sledili z vso pozornostjo. V drugem predavanju „Zdrava divjad — zdrav okoliš" nam je razlagal g. dr. Dumpelnik različne bolezni, katerim so naše divjadi izpostavljene in kako je treba opazovati, predvsem obnašanje bolne živali. Tako je treba tudi v tem oziru več pozornosti, a ko hočemo imeti v naših revirjih zdravo žival. Pozor- nost tega predavanja je pokazala diskusija. Nadalje smo videli tudi dva zanimiva filma o naši divjadi, predvsem nam je ugajal tisti del o obnašanju divjega petelina. Pomen njegovega petja na drevesu in na tleh, kateri privabi kure v njegovo bližino. Po njegovem klepanju na visoki veji sledi njegovo petje in šopirjenje na tleh, katero se stopnjuje in doseže vrhunec, ko se s spuščenimi perutmi in razpetim repom vozi okoli in po klepanju sledi glavni udarec (tok), to je bilo nekaj lovskega užitka. Na koncu naših referatov je stopil v dvorano naš že težko priča- kovani nadlovec z njegovim „leib-jagrom" iz Dvora, katerega so lovci s ploskanjem pozdravili. Seveda tudi ni manjkalo pripovedk iz njegovih zanimivih lovskih pohodov. Pogrešali smo našega nadlovca iz Sel, ne vemo, kaj se je zgodilo, da ga ni bilo in upamo, da se bo prihodnjič oglasil. Tudi dobra lovska večerja nam je ugajala, za katero se tem potom še enkrat zahvaljujemo osebju kuhinje in pa tudi g. rektorju za njegov trud. Po večerji smo se še dalj časa prav „fletno“ zabavali in tako je le prehitro minil ta naš nepozabni popoldan v upanju, da se zopet v tem okolišu enkrat srečamo. J. O. Dejstva in trditve nes Sodraževa pri llovniku (štev. 2) v fari Bilčovs, umrl pa je kot dobrolski prošt leta 1880. Tudi njegova nečakinja Ana je bila rojena pri llovniku. Potomci llovnikove rodbine v Sodraževi so prebivali na llovnikovem domu do leta 1930, ko je prišla hiša zaradi zadolžitve vsled gospodarske krize v druge S MARJ ETA V ROŽU: Smrt dobrega očeta Na dan svetega večera smo položili k zadnjemu počitku Janeza Korenjaka, pd. Hutlnovega očeta z Dobrove. Dopolnil je lepo starost, točno 91 let. Majhen in skromen je domek pri Hutlnu na Dobrovi. Zemlja je gramozna in skopa, trdo je bilo treba delati. Bil pa je tudi spreten sodar („pintar“) in izdeloval „mev-tre“, škafe, žehtarje, kot je pač bila pintarija domača obrt v Kočuhi in okolici. Janez Korenjak pa ni bil korenjak le po imenu, ampak tudi po značaju. Vedno je ostal zaveden Slovenec in s svojo pokojno ženo vzgajal svoje otroke v verne in zavedne člane narodne skupnosti. Najstarejši se je priženil na Jančičevo domačijo v Trebije, kjer vzorno gospodari z ženo Kristino in poleg Premalo sodobne zgodovine (Nadaljevanje s 3. strani) roke. Domačijo je kupil Thomas Ploner iz Ziljske doline. Zaradi podpiranja partizanov med drugo svetovno vojno so nacisti zavlekli Plo-nerja v taborišče Dachau, kjer je leta 1945 umrl. Na llovnikovem gospodari Plonerjev sin Georg. Tisti, ki se tako radi sklicujejo na svoj „vollkommen deutscher Ab-stammung", naj raje ne zavijajo dejstev in naj se ne sramujejo deleža svojih slovenskih prednikov. tega opravlja funkcijo poslovodje šmarješke hranilnice. Drugi sin gospodari doma, hčerka pa je bila vzorna redovnica sr. Petronila pri slovenskih šolskih sestrah, a že s 43 leti umrla za rakovo boleznijo. Dolgo je pomagal doma; ko so se začele najavljati težave devetih križev, je šel k sinu Hanziju k Jančiču, kjer mu je Kristina kot spretna bolniška sestra stregla in pomagala premagati težave, ki jih prinese s seboj starost. Velika množica se je poslovila od njega in ga spremljala na zadnji poti na šmarješko pokopališče. Sv. mašo je bral pater Jakob, ki se je spomnil tretjerednika. Kot dolgoletnemu cerkvenemu ključarju se je rajnemu zahvalil domači župnik Janez Lampichler. Cerkveni pevci so prepevali ubrane žalostin-ke. Svobodnjaške „Karntner Nach-richten" z dne 18. maja lanskega leta so prinesle jalovo trditev, da je Ana, rojena Liaunigg (dva gg sta nekoč pomenila k), svojčas gospodinjska pomočnica pri svojem stricu proštu Liauniggu v Dobrli vasi, izvirala iz „einem vollkommen deut-schen Haus aus dem Rosental." Rož je velik, nebo pa visoko. Trditev o popolnem nemštvu Ane Laiunigg ne drži. Ravno tako brez podlage je trditev, da je bil prošt Janez Liaunigg zadnji nemški prošt in duhovnik v Dobrli vasi. Ni nobenega dvoma, da je bil slovenskega porekla. Prošt Janez Liaunigg se je rodil dne 30. 3. 1804 na Mali gori, da- Globasnice bolezen priklenila na posteljo, kateri je podlegel. Decembra meseca pa smo se poslovili od 88-letnega Pušnikovega očeta Luka Jenšac. Življenje mu je bilo en sam delaven dan. Domači župnik g. Franc Posch je rajnega očeta v poslovilnem govoru ob odprtem grobu postavil kot dobrega kristjana in značajnega Slovenca nam vsem za zgled. Odšli so in za vedno utihnili, le njih grobovi nam nenehno nemo govorijo: „Kjer ste zdaj vi, smo bili nekdaj tudi mi, a kjer smo sedaj mi, boste nekdaj tudi vi.“ Naj našim rajnim sveti večna luč! PREŠERNOVA PROSLAVA Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Kraj: Modra dvorana Doma glasbe v Celovcu Čas: 7. februar, ob 20. uri MATURITETNO SREČANJE Prireditelj: 8a razred maturantov 1970 Kraj: Gostišče Juena v Čepi- čah pri Globasnici Čas: 8. svečana, ob 18. uri 2. PLES SAK Kraj: Globasnica, gostilna Šoštar Čas: 8. februar, ob 20. uri OTROŠKI DAN Prireditelj: Katoliška mladina Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Čas: 19. marec Rok prijav za sodelujoče skupine: 10. februar pri KM Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU vzdignilo ljudstvo; Angleži in Ame-rikanci so odprli na francoski atlantski obali konec junija drugo bojno črto in se izkrcali v južni Franciji; v Italiji so začeli pritiskati Amerikanci in Angleži proti severu — njihova vojska se je naglo bližala avstrijski meji. V Nemčiji se je ponesrečil 20. julija atentat na Fuhrerja; ta je s pomočjo svojih pristašev podvzel vse, da bi zadušil vsa nasprotstva proti svoji osebi in vladi. Aretacije in smrtne kazni so bile na dnevnem redu, propagandna „mašinerija“ Goebbelsa za zboljšanje borbenosti je tekla s polno paro. V tem političnem vzdušju se je torej pripravljala v Sloveniji skupina avstrijskih patriotov na svoje delo, ki so ga nameravali osredotočiti na Koroško in Štajersko, kjer so upali na sodelovanje slovenskih partizanov in na njih pomoč v nevernosti. W. VVachs piše v svoji knjižici, kako so se po napornih pohodih po zaslugi slovenskega prebivalstva, ki je „delilo“ z njimi „svoja skromna živila", znašli brez izgube ob Dravi in jo prebredli v bližini Rude. Odtod so jo mahnili proti Svinji planini, kjer so začeli s svojim delom, ki je bilo zaradi ostre Goebbelsove propagande, češ da so partizani banditi, razbojniki, po- tepuhi, tatovi in morilci, začetkoma zelo naporno in polno razočaranj. Razočarani so bili predvsem zaradi pomanjkanja podpore s strani prebivalcev tega kraja. Po mnogih spopadih z nemško vojaščino se je skrčila skupina na 20 oseb, ki so v zadnjih dneh druge svetovne vojne le dosegli svoj cilj s tem, da so zbudili duh odpora proti nacizmu in pripravljenost mnogih Avstrijcev za osvoboditev svoje domovine. V prvih dneh maja 1945 je osvobodila Kampfgruppe Steiermark Schvvan-berg in Deutschlandsberg. Pričujoča knjižica v duhu avstrijskega patriota nam ob robu prikaže tudi pomen in važnost slovenske partizanske borbe za nastanek povojne Avstrije, ker priča o dejstvu, da so zavezniške sile že leta 1943 povezale nove meje Avstrije z njenim odporniškim gibanjem, ki pa je bilo v veliki večini v slovenskih rokah. Na to odporniško gibanje so se sklicevali pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo zastopniki Avstrije in so morali po mojem že zaradi tega dejstva pristati na člen 7. Ni čuda torej, da v popolni dokumentaciji „Karnten — eine Information" zamanj iščeš v vrsti mednarodnih in avstrijskih pogodb in deklaracij navedeno moskovsko deklaracijo. F. K., Dunaj PRIREDITVE GIMNAZIJSKI PLES Prireditelj: Maturanti slovenske gimnazije Igrajo: Rožanski fantje in skupina iz Slovenije Kraj: Kolpingova dvorana v Celovcu Čas: 24. januarja, ob 19.30 3. DRUŽABNI PLES Prireditelj: SPD Edinost v Pliberku Igrajo: Bellamies — Katarinški fantje Kraj: Gostilna Schvvarzl v Pliberku Čas: 25. januarja, ob 19.30 „GRČE“ (Igra pliberška farna mladina) Prireditelj: Farna mladina Železna Kapla Kraj: Farna dvorana v Zel. Kapli Čas: Nedelja, 26. jan., ob 11.30 „DEKLE ANČKA" igra F. S. Finžgarja igra Farna mladina iz Dobrle vasi Prireditelj: SKD Globasnica Kraj: Globasnica, gostilna šoštar Čas: 26. januar, ob 14.30 „KOVAČEV ŠTUDENT" „VASOVALCI" spevoigri, nastopata društvi „Trta“ in „Danica“ Prireja: SPD „Danica“ Kraj: Št. Primož, gostilna pri Voglu Čas: 26. januar, ob 19. uri SREČANJE IN STROKOVNI TEČAJ ZA ČEBELARJE Prireditelj: Dom prosvete v Tinjah Predavajo: Janko Oitzl, Kristo Srienc in Tomaž Holmar Kraj: Dom v Tinjah Čas: 27. januarja, ob 9. uri „CVETJE V JESENI" — film Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: 31. januar, ob 19.30 DON BOSKOVA PROSLAVA Nastopa: Študentska veroučna skupina Rakovnik-Ljubljana Prireditelj: Mohorjev dijaški dom — Marijanišče Kraj: Marijanišče — Celovec Čas: 31. januarja, ob 20. uri PEVSKI KONCERT GRAŠKIH ŠTUDENTOV Prireditelj: SPD Borovlje Kraj: Gostilna Cingelc na Trati Čas: Nedelja, 2. febr., ob 14.00 BEGUNKA — igra Prireditelj: SPD Bilka v Bilčovsu Kraj: Bilčovs pri Miklavžu Čas: Nedelja, 2. febr., ob 14.30 in 20. uri Nastopa društvena igralska skupina. 3. PLES „DANICE“ Igrajo: Fantje iz Podjune Kraj: Št. Primož, gostilna pri Voglu čas: 2. februar, ob 19. uri »TRENUTNA NARODNO-POLITIČ-NA SITUACIJA NA KOROŠKEM" diskusijski večer govori dr. Franci Zvvitter Prireditelj: SPD Radiše Kraj: Farna dvorana Radiše Čas: 6. februar, ob 19.30 Po diskusiji: film „Cvetje v jeseni" Lev Detela: Dve nemški knjigi o sv. Cirilu in Metodu IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA KOROŠKIH SLOVENCEV Dr. Metod Turnšek, slovenski pisatelj na Koroškem, je v nemščini izdal dve obširni knjigi. Ena ima naslov „Licht und Wort — Konstantin und Methodios", druga pa: „Zwei Sterne am hohen Himmel". Knjigi sta nemški prevod slovenskega Turnškovega dela „Zvezdi našega neba — Žitje blagovestnikov Konstantina in Metoda med Slovani", ki ga je leta 1966 objavila Slomškova založba v Celovcu. Turnškovo delo „Licht und Wort“ (Luč in beseda) je dramski scenarij v 21 nastopih. Ni toliko drama, temveč nekakšen dramski scenarij za fiktivni film. V delu nastopa 81 najrazličnejših oseb in še različne cesarske in knežje vojske. Po drugi strani kaže Turnškov dramski splet o Cirilu in Metodu mnoge oratorične poteze in precejšnjo de-klamativnost. Kot dialog z množičnimi nastopi spominja na nekatere tovrstne poskuse ruskega prenovitelja gledališča Meyerholda, ki je deloval takoj po ruski revoluciji. V tem ..dramskem scenariju" je Turnšek naslikal odhod sv. bratov Cirila in Metoda na Moravsko, njuno delovanje med Moravani in Slovenci, njuno smrt in usodo njunih učencev. Seveda moramo spet poudariti, da drame ni mogoče uprizoriti na običajnem odru. To je fiktiven spev, ki je preje namenjen mogočnemu barvnemu filmu, kjer ima glavno vlogo mogočna množica v raznih barvah in uniformah. Delo je Turnšek napisal v verzih, ki so v slovenščini tekoči in dokaj zgovorni enajsterci. Slovenskemu dramskemu originalu je Turnšek dodal še daljšo razpravo o solunskih bratih pod naslovom „2itje blagovestnikov Konstantina in Metoda". Istočasno je objavil razpravo kardinala Hermenegilda Pellegrinettija „Ciril in Metod sta oznanjala Kristusa". Ta Turnškov svoječasni znanstveni dodatek k dramski objavi sporočila o obeh bratih, ki sta Slovanom ustvarila temelje za versko bogoslužje in s tem tudi duhovno življenje v domačih jezikih, je izšel sedaj v obširni nemški izdaji v dveh posebnih knjigah. Nemško izdajo obširne Turnškove dramske obravnave o obeh bratih je oskrbela Slomškova založba v Mariboru. Tekst je v nemščino prevedel Bern-hard Strauss. Dramski tekst, ki obsega 170 strani velikega formata, dopolnjuje oris delovanja svetih bratov pri Slovanih ter še razgovor z avtorjem, ki ga je imel koroški slovenski Pisatelj Valentin Polanšek na Obirskem v decembru 1973. Izdajo krase številne ilustracije. Predvsem so zanimive slike akademskega slikarja Slavka Pengova, ki je ustvaril tudi vinjete pod posameznimi dramskimi prizori. Dramo je Turnšek posvetil zadnjemu vladarju slovenske panonske države knezu Koclju, ki so ga bavarski sovražniki zaradi podpore, ki jo je nudil panonskemu nadškofu Metodu, 874. leta vrgli s prestola. Zato je tembolj zanimivo opazovati Pengo-vove stilizirane upodobitve slovenskih vladarjev, predvsem kneza Koclja na gradu Blatenski kastel (Moosburg), a tudi njegovega očeta kneza Pribine. Zanimive pa so prav tako Pengovove ilustracije težkega in velikega življenja svetih bratov Cirila in Metoda. Turnškova drama, ki je blizu klasični idealistični nemški dramatiki, na primer Schillerjevim zgodovinskim dramam, je v današnjem času sicer nekak anahronizem. Kljub temu pa nemški izdaji Turnškovega dela ne moremo odrekati določenega pomena, ker zna približati davni čas pokristjanjevanja Slovencev na učinkovit način tudi nemškemu bralcu. Znano je, da so nemški cerkveni krogi zahtevali zase Panonijo in Moravsko. Leta 870 so na sinodi v Regensburgu obsodili nadškofa Metoda in ga spravili v ječo v Ellvvangenu. Pozneje je Metod pri papežu dosegel določeno obnovitev svojih pravic. Papež si je želel samostojno panonsko nadškofijo, ki bi bila neodvisna od državne cerkve v frankovski državi. Vendar je škof VViching, ki je imel sedež v Nitri, postal velik Metodov sovražnik. Čeprav se samostojna in neodvisna slovanska nadškofija ni vzdržala, pa je učenje Cirila in Metoda padlo na plodna tla. Kot piše Staricovki v ..Teološkem in cerkvenem leksikonu", ki je izšel leta 1961 pri založbi Herder v Freiburgu, sta Ciril in Metod ustanovitelja cer-kveno-slovanskega knjižnega jezika, vzgojitelja in cerkvena kneza. V drugi Turnškovi nemški knjigi „Dve zvezdi na visokem nebu", ki jo je prevedel univ. prof. dr. Franz VVeber in jo je izdal leta 1974 škofijski ordina- riat v Mariboru, nam Turnšek na znanstven način podaja biografski prerez življenja obeh sv. bratov. Poleg tega je v knjigi objavljenih še več zanimivih dodatkov. Franz Zierlein iz Ell-vvangena imenuje proces proti Metodu, ki so ga uprizorili štirje bavarski škofje skupaj s kraljem Ludvikom Nemškim, salzburškim nadškofom Adalvinom in brižinskim škofom Annom, ki je sodni postopek vodil, posebno tragičen dogodek v vzhodno-zahodnih odnosih v Evropi, ki je popolnoma nasprotoval papeževim željam. Pozneje je papež ostro obsodil škofa Anna iz Brižinja (Freisinga) kot osnovnega pobudnika procesa proti nadškofu Metodu. Prav tako je papež odločno obsodil tudi škofa Ermenricha iz Passaua kot sod-nijskega eksekutorja in poznejšega Metodovega ječarja. Mileje je papež obsodil salzburškega nadškofa Adal-wina, ki se je na procesu mirneje obnašal. Druga dva bavarska škofa, re-gensburški škof in škof iz Sabena sta se na procesu pasivno zadržala. Posebno zanimiva je razprava univ. prof. dr. Franza Mayerja o procesu proti Metodu, ki jo je prebral na lil. kongresu slovanske zgodovine in filologije, ki je bil v Salzburgu in Regensburgu med 1. in 7. julijem 1970. Knjiga vsebuje obširen seznam virov in bibliografske literature. V knjigi so objavljene številne ilustracije. Med drugim so zanimive risbe akademskega slikarja Slavka Pengova, akad. kiparja Goršeta, akad. slikarja St. Kregarja, ki prikazujejo scene iz življenja slovenskih vladarjev knezov Pribine, Koclja iz Panonije in koroških slovenskih knezov Boruta, Gorazda, Hotimira in Valtunka, zlasti pa prizore iz življenja svetih bratov Cirila in Metoda. Razpis V. Zamejskega festivala narodno zabavne glasbe S. K. P. D. „Franc B. Sedej" in ANSAMBEL „LOJZETA HIEDETA" RAZPISUJETA V. Zamejski festival narodno zabavne glasbe v Števerjanu, dne j 7. in 8. junija 1975. Zanje veljajo pogoji: člen št. 1: Za festival se lahko prijavijo vsi slovenski narodno zabavni ansambli iz domovine in zamejstva; člen št. 2: Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče; člen št. 3: Komisija je razdeljena takole; a) ocenjevalna komisija glasbe, b) ocenjevalna komisija besedil. Komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bo podelila naslednje nagrade: L. 150.000 za najboljšo melodijo; L. 100.000 za najboljšo izvedbo; L. 50.000 za najboljšo pevsko skupino ali pa najboljšega solista; L. 50.000 za najboljše besedilo; L. 100.000 dar revije „STOP“ iz Ljubljane, ki jo bo podelilo občinstvo; nagrada revije „ANTENA“ iz Ljubljane, ter pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in organizacije; člen št. 4: Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na Festivalu v Števerjanu; člen št. 5: Prijave se sprejemajo najkasneje do 15. MARCA 1975, na naslov: S.K.P.D. „F. B. SEDEJ" — ANS. „L. HLEDE", Trg Svobode, št. 6, 34070 Števerjan — S. Floriano (Gorizia — !taly), ter morejo biti navedeni naslednji podatki: a) točen naslov in naziv ansambla; b) ime, priimek, kraj rojstva, datum rojstva, ter sedanje bivališče vodje ansambla; c) ime, priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče vsakega člana posebej, člen št. 6: Ansambli morajo poslati do navedenega datuma: a) gradivo dveh skladb v dveh izvodih, s katerim bodo nastopili na festivalu v Števerjanu; b) besedilo; c) kratko zgodovino ansambla; člen št. 7: Vsi ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo v ansamblu, ter eventualne spremembe bivališča; člen št. 8: Organizator bo dal na razpolago ozvočenje; člen št. 9: Dopusti se morebitno snemanje Radia Trst A. y>ggyy?Qgoa