GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
ŠTEV. 6	JUNIJ 1981	LETO V.
Misli o delu lil. kongresa samoupravljalcev
Po več mesečnih pripravah je od 15. do 18. 6. 1981 pričel z delom III. kongres samoupravljalcev v Beogradu. Bil sem eden od edeležen-cev tega kongresa in bi rad podal nekoliko zapažanj oziroma ugotovitev z III. kongresa samoupravljalcev. Prepričan sem, da smo opravili zelo pomembno in plodno delo.
To je bil kongres akcije, delovni in demokratični dogovor samoupravno organiziranega delavskega razreda o načinih in poteh nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja in o doslednem in odločilnem odpravljanju vsega kar zavira še hitrejši ekonomski in družbeni napredek. Mislim, da je celotna razprava na kongresu jasno pokazala, da protislovja, ki se kažejo,
niso posledica samoupravljanja, temveč nasprotno, posledica nedoslednosti in odporov pri uresničevanju nove ustave in zakona o združenem delu. Razprave so pokazale veliko pripravljenost in odločnost da brezkompromisno nadaljujemo Titovo pot samoupravnega razvoja. Kongres je samo formalno sklenil svoje delo, prave aktivnosti pa se šele pričenjajo. Takoj moramo nadaljevati v vseh temeljnih in delovnih organizacijah, skratka povsod, rudnikih, šolah, na vasi ... v samoupravnih in delegatskih telesih. Tukaj ne sme biti oklevanja. Kajti delavci moramo postati resnični gospodarji dohodka in razširjene reprodukcije. III. kongres samoupravljalcev je opravljal svoje delo preko delegatov na plenarnih zasedanjih — otvoritev in zaključek, ter v treh komisijah in sicer: komisija za pridobivanje in delitev dohodka, komisija za samoupravno povezovanje in združevanje na temeljih
dohodka in komisija združeni del. v delegatskem sistemu. V vsaki komisiji je bilo nakazano veliko predlogov za boljšo samoupravno dogovarjanje. V komisiji za pridobivanje in debtev dohodka so se največkrat pojavljala vprašanja, ki so združevala ustvarjanja in možnosti za odločanje delavcev o dohodku, krepitvi akumulativne in reprodukcijske sposobnosti združenega dela, krepitev kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja in pridobivanje dohodka v skladu z ustavo in z zakonom o združenem delu, graditev sistema samoupravnega dogovarjanja o cenah, delitev sredstev za osebne dohodke itd... Enotna je bila ocena, da so naše gospodarske težave v pretežni meri posledica zastojev pri uvajanju samoupravnega sistema, pa tudi odporov nosilcev starih pojmovanj. Poudarjena je bila nujnost da subjektivne sile mobilizirajo delavski razred pri izgradnji samoupravnih odnosov.
V	komisiji za samoupravno povezovanje in združevanje na temeljih dohodka sem sodeloval tudi jaz. Tukaj je bilo podanih veliko predlogov za boljše samoupravno združevanje in povezovanje. Delegati smo se zavzeli za enoten delavski razred, za medsebojno zaupanje, za socialistično skupnost in solidarnost na temelju samoupravno usklajenih ciljev. V tej komisiji je bilo na-glašeno, da je nujno ustvarjati možnost za enakopraven položaj delavcev pri pridobivanju in delitvi dohodka in za dosledno izvajanje načela delitve po delu in po njegovih rezultatih. Treba je odpraviti vse birokratske in tehnokratske pojave.
V	komisiji združeni delavci v delegatskem sistemu so delegati ocenili, da je dal delegatski sistem pozitivne rezultate v smislu preraščanja predstavniške demokracije. So pa še slabosti v njegovem delovanju, saj še zmeraj ni dovolj zagotovljeno odločanje o dohodku in o družbeni reprodukciji. Še vedno so premalo izrabljene metode in oblike usklajevanja in izražanja različnih samoupravnih interesov. Veliko de-
legatov je razpravljalo o delegatskih odnosih v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer prepočasi odpravljajo državne in proračunske odnose in jih zamenjujejo za svobodno menjavo dela.
Ni krivda samoupravljanja, da smo se znašli v težavah, ampak je tega kriva naša nedoslednost, ko samoupravljanje ne uresničujemo. V praksi občasno ponavljajoče se dileme, češ ali ne bi veljalo najprej na tak ali drugačen način urediti gospodarskega položaja, pa se potem »v miru« posvetiti razvoju samoupravljanja
— je torej lažna, ker je prav nadaljnje razvijanje delegatskih odnosov sistema delitve dohodka in gospodarskega povezovanja na samoupravnih osnovah edina pot po kateri moramo iskati rešitve iz težav. Tukaj ne gre zgolj za vprašanje našega dolga do zgodovine, ampak predvsem za neizpodbitno gospodarsko in politično stvarnost. Tako bi lahko sklenili eno od temeljnih sporočil lil. kongresa samoupravljalcev.
A. Roškar
Bil sem na proslavi dneva mladosti v Beogradu
Naporna vožnja, zaspani obrazi, utrujenost. A ne taka, da nas ne bi zdramilo sveže pomladno jutro. Bili smo eni izmed mnogih, mladih, ki jih ni le pot privedla na isto mesto, ki jih ni le naključje zbralo skupaj.
En pogled, ena misel, ena ljubezen, en ponos, eno srce. To sem bil jaz, to je bil on, to smo bili mi vsi. Tisoče mladih, ne le tistih, takrat zbranih skupaj, temveč tudi tisti, še tako daleč vstran, a bili so z nami. V enem pogledu, ki je zrl tja, kamor nas je on vodil, v eni misli, kakor nas je on učil, v eni ljubezni, ki nam jo je on dal, v enem srcu, ki bije le zanj, v enem ponosu, da smo TITOVA mladina. Korak za korakom, čakanje v vrsti. Vsak korak je TITO. Čakanje, ki to ni. Je vsak trenutek z njim, je želja biti tam, stati pred njim. Tišina, ki to ni. To je vsaka njegova beseda. Cvetje, ki to ni. To je njegov lik, to je on — TITO. Korak za korakom, čakanje, tišina, cvetje — to je radost, to je sreča.
Rdeča, bela, plava... Tu je ciciban, tu je pionir, tu je mladinec, tu je vojak, tu je delavec, tu je kmet, tu so srca vseh, ki ga imajo radi. Tu so, pa čeprav daleč. Tu so, kajti on je tu. Tu sem jaz TITO, tu si ti TITO, tu smo vsi TITO. Vsi zbrani skupaj v eni pesni, pesmi o TITU, v enem vzkliku Ml SMO TITOVI, TITO JE NAŠ. Tisoče teles, a eno srce, en človek, a tisočkrat TITO.
čakajoč v vrsti, sem šel korak za korakom, da bi v tišini videl cvetje radosti in sreče.	PRIOL Dušan
Previdno in še enkrat previdno
Mesec julij je mesec, ko se mnogi odpravimo na dopust. Podali se bomo eni na krajšo, drugi pa na daljšo pot. Kakor koli že vsi z enim samim ciljem, iti na dopust, počitnice, skratka nekam, kjer bomo lahko pozabili na težave, ki nas tarejo v službi, šoli ali doma. Toda že takrat, ko bomo doma sedli za krmilo železnega konjička mislimo na to, da se moramo tudi vrniti. Torej vozimo previdno in naj nam čas ne bo merilo vožnje. Vozilo usposobimo za večje obremenitve, kot so daljša pot, prtljaga itd. Dejstvo je, da ceste pobirajo zelo hud krvni davek. Na naših cestah umre mnogo ljudi, zelo veliko je tudi materijalne škode, da je to res, nam je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posredoval primerjalne podatke 1979 — 1980 iz katerih je razvidno, da je stanje res zaskrbljujoče in nam naj povedo, da so opozorila resna in se jih je vredno pridrževati. Pa srečno vožnjo.
M. Menoni
REPUBLIŠKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SLOVENIJA
Kako smo vozili 1979—1980 leta
Za pregled stanja v prometni varnosti v SR Sloveniji ve letu 1980 so bili uporabljeni nekateri podatki iz poročila RSNZ o varnosti cestnega prometa za leto 1980 ter statistični podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil v letu 1980.
Ker organi za notranje zadeve obravnavajo in evidentirajo samo prometne nesreče z mrtvimi in telesno poškodovanimi ali če povzročena premoženjska škoda na družbenem ali oškodovančevem premoženju presega 20.000, v informaciji niso zajete prometne nezgode z manjšo premoženjsko škodo, ker jih udeleženci niso dolžni prijaviti.
čjo« premoženjsko škodo na družbenem ali oškodovančevem premoženju. V teh nezgodah znaša po ocenah miličnikov povzročena skupna premoženjska škoda 51.642.400.—- dinarjev.
Prometne nesreče s smrtjo
V 503 prometnih nezgodah je bilo mrtvih 559 oseb, kar je 176 ali 23 95 % manj kot v letu 1979, hudo telesno poškodovanih je bilo 3.139, kar je 229 ali 6,80 % manj kot v letu 1979, ter lahko poškodovanih 6.229, kar je 393 ali 5,91 % manj kot v letu 1979.
Med nezgodami z mrtvimi je bilo: 458 nezgod z enim mrtvim, 35 nezgod z dvema mrtvima, 9 nezgod s tremi mrtvimi in ena nezgoda z štirimi mrtvimi. Relativno je tudi manjše število nezgod z več kot enim mrtvim.
Mrvih je bilo:
146 pešcev (59 ali 28,7 % manj kot v letu 1979)
PROMETNE NESREČE V SLOVENIJI
Na cestah v SR Sloveniji se je v letu 1980 zgodilo skupno 6.941 prometnih nezgod z mrtvimi ali telesno poškodovanimi, kar je za 596 oziroma 7,90 % manj kot v letu 1979. Prometnih nezgod z mrtvimi je bilo 503, kar je za 160 ali za 24,14 % manj kot v letu 1979 in s telesno poškodovanimi za 436 ali za 6,35 % manj kot v letu 1979.
Poleg navedenega števila prometnih nezgod z mrtvimi in telesno poškodovanimi je bilo na cestah v SR Sloveniji v letu 1980 še 764 prometnih nezgod z »ve-
142 voznikov osebnih avtomobilov (10 ali 6,5 % manj kot v letu 1979)
125 potnikov v motornih vozilih (46 ali 26,9 % manj kot v letu 1979)
82 voznikov koles ali koles z motorjem (45 ali 35,4 % manj kot v letu 1979)
29 voznikov motornih koles (5 ali 20,8 % več kot v letu 1979)
23 voznikov traktorjev (11 ali 32,3 % manj kot v letu 1979) 10 voznikov tovornih avtomobilov (enako kot v letu 1979) 2 voznika mopedov (6 ali 75 % manj kot v letu 1979)
V primerjavi z letom 1979 je
TRAKTORISTI:
ne vozite po spolzkem , terenu!	J
pazite na prečni nagib - i največ 15%! očistite z žemljo
je povzročil alkohol . <|J že - ali bo še naprej?' ^ J
^ ‘ _ 1*.
število mrtvih večje med vozniki motornih koles za 5 primerov, pri vseh drugih kategorijah pa se je število mrtvih zmanjšalo. Občutno je padlo število pešcev za 59, potnikov v motornih vozilih za 46 in voznikov koles ali koles z motorjem za 45.
Med mrtvimi je bilo tudi 20 otrok in 32 mladoletnikom ter 15 tujcev, v letu 1979 pa 35 otrok in 22 mladoletnikov ter 33 tujcev.
Nezgode z mrtvimi so se zgodile na avtocestah 6 (2 ali 50 % več kot leta 1979), na magistralnih cestah 211 (74 ali 25,9% manj kot leta 1979), na regionalnih 137 (44 ali 24,3 % manj kot leta 1979), na lokalnih cestah 112 (24 ali 17,6 % manj kot leta 1979) in ulicah in cestah v naseljih 37 (20 ali 35 % manj kot leta 1979).
Smrtnih prometnih nesreč je bilo v naseljih 339 (38 ali 10 % manj kot leta 1979) in izven naselja 164 (182 ali 63,6% manj kot leta 1979).
Vzroki prometnih nesreč
Struktura vzrokov prometnih nezgod z mrtvimi in telesno poškodovanimi je enaka kot v prejšnjih letih.
Po sistemu obdelave so bili vzroki za prometne nezgode naslednji:
—	neprimerna hitrost vožnje 2.858 (40,88 %), 40 ali 1,3% manj kot leta 1979
—	neupoštevanje določb o pre-
dnosti vozil 1.202 (17,63 %), 127 ali 9,5 % manj kot leta 1979
—	psihično stanje voznikov, prevsem zaradi učinka alkohola 728 (10,48 %), 29 ali 4,1 % več kot leta 1979
—	nepravilnosti pri prehitevanju 629 (9,06 %), 100 ali 13,7% manj kot leta 1979
—	neupoštevanje določb o strani in smeri vožnje 526 (7,57 %), 6 ali 1,12% manj kot I. 1979
—	nepravilnosti pešcev 463 (6,67 %), 69 ali 11,6 % manj kot leta 1979
—	drugih nepravilnosti voznikov in drugih udeležencev v prometu 319 (4,58 %), 25 ali 7,26 % manj kot leta 1979
—	nepravilnosti voznikov pri vzvratni vožnji ali obračanje 205 (2,95 %), 19 ali 8,4 % manj kot leta 1979
—	tehnična pomanjkljivost na vozilih 25 (0,36 %), 39 ali 60 % manj kot leta 1979
—	pomanjkljivosti na cestah in drugih objektih 6 (0,12 %), 31 ali 83 % manj kot leta 1979
V primerjavi z letom 1979 je bilo število vzrokov prometnih nesreč večje samo zaradi neustreznega psihičnega stanja voznikov zlasti zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Občutneje pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč zaradi neupoštevanja določil o prednosti vožnje — za 127, zaradi ne-pravilnosi pri prehitevanju — za 100 in zaradi nepravilnosti pešcev — za 69.
POŽARNA VARNOST-
V drugi polovici maja smo pričeli z izobraževanjem in preverjanjem znanja s področja varstva pred požarom za vodilne in vodstvene delavce, izobraževanje se izvaja preko delavske univerze Ptuj in ga je do sedaj obiskalo že cca 130 naših delavcev. Samo izobraževanje poteka teoretično in praktično. Teorija zajema požarno preventivo, odnos delavcev do preprečevanja požarov, vrste gorenja in gašenja, vrste gasilnih sredstev ipd.
Vsak udeleženec izobraževanja pa tudi praktično preizkusi gasiti z ročnimi gasilnimi aparati oz. s sredstvom za gašenje požara katerega bi na svojem delovnem mestu v primeru požara tudi uporabljal. Izobraževanje je obvezno za vse delavce naše, kakor tudi drugih DO. Vsi, ki še nimajo ustreznega potrdila o preizkusu znanja s področja varstva pred po-
IZOBRAŽEVANJE
žarom, bodo morali le-tega opraviti. Stroški izobraževanja, ki traja 3 dni po 3 šolske ure je za eno skupino, ki šteje do 35 delavcev 11.000,00 din. Tako je naša DO do sedaj za štiri skupine, ki so opravile izobraževanje in preizkus znanja porabila že 44.000,00 din.
Stroški so dokaj visoki, zato je potrebno, da se delavci pridržujejo seznamov in obvestil s katerimi so poslani na izobraževanje saj smatramo, da so obvestila poslana pravočasno in si je moč urediti čas tako, da izobraževanje opravimo v določenem času, ker v nasprotnem primeru se nam bo izobraževanje zavleklo, povečali se nam bodo stroški, preizkus znanja s področja varstva pred požarom pa mora imeti vsak delavec, neglede na izobrazbo in vrsto dela, ki ga opravlja.	SVD
»GORELO« NA FORMINU
Zadnja sobota v maju, bilo je lepo in zelo vroče. Ljudje so opravljali dela na polju. Od nekod se je zaslišal živžav otrok, ki so se brezskrbno igrali. Življenje je utiralo svojo pot in teklo po kolesnicah, ki so mu namenjena.
Naenkrat pa kot strela z jasnega. Nebo je razparal grozeči pisk sirene, ki je naznanjal bližajočo se nevarnost. Od daleč se je slišalo hrumenje letal. Kot jastrebi, ki čakajo svojo žrtev so krožila nad Forminom. Prej brezskrbni ljudje so se sedaj zaskrbljeno ozirali v nebo. Tudi otroški živžav je zamrl. Letala so našla žrtev. Spustila so se v strmem letu enkrat, dvakrat in še več. Odvrgle so svoj smrtonosni tovor in odletela. Ranjenci, ogenj, dim, ruševine ... !
Prej kmetje, kmetice, delavci, zdaj člani civilne zaščite in gasilci. Zapustili so delo vsi z enim samim ciljem. Pomagati pomoči potrebnim. Pomagati je bila misel ženam, ki so hitele k ranjencem. Tehnično reševalna ekipa pa je začela odstranjevati ruševine, morda pa je pod njimi še življenje. Gasilsko društvo AGIS, FORMIN in GORIŠNICA so se borili z ognjem, ki je zajel proizvodno dvorano Vzmetarne.
Akcija je uspela!
S tem so bile zaključene mnoge aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, Akcija NNNP 81 se je pokazala kot dobra. Aktivnosti so potekale v vseh sredinah in nivojih.
Čeprav je bilo v začetku zračnega napada čutiti med krajani nekaj vznemirjenja, so se le-ti vsled hitre akcije CZ in gasilcev kmalu pomirili in pomagali sebi in drugim.
Tako je sobotna akcija KS Gorišnica pokazala ne samo pripravljenost ljudi, ampak tudi veliko usposobljenost za učinkovito in hitro ukrepanje. Izkazalo se je, da smo pripravljeni na vse, kar bi se morda utegnilo zgoditi jutri. V akciji smo lahko preverili kvaliteto izvedbenih načrtov za delo v izrednih razmerah. Posamezne pomanjkljivosti ali slabosti pa bomo lahko po temeljitih analizah in oceni odpravili in načrte še izboljšali. Kar pa je glavno, ljudje občutimo, da v nesreči lahko računamo drug na drugega.
M. Menoni
Gosti dim je oviral gašenje
Potrebno se je močno spopasti z ognjem
V akciji so sodelovale tudi žene iz Gorišnice
Naš časopis izhaja dokaj redno, pa tudi v običajnem obsegu. Pa kljub temu moramo opozoriti na nekaj stvari. Od velikega števila načrtovanih prispevkov jih v uredništvo prispe le nekaj in še ta zelo pozno. Rešijo nas nekateri dopisniki, ki napišejo kaj izven programa.
Zato pa smo se v uredništvu ponovno odločili vspodbuditi vse zaposlene v naši DO, da bi več pisali. Obvestiti moramo, da se od maja 1981, ko je bil sprejet Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila »V AGISU« prispevki honorirajo. Torej prispevki, ki niso pisani po delovni dolžnosti.
Res je, da to ne ponuja velikega zaslužka, pa kljub temu... Pišimo o vsem, kar nam je všeč in kar nam ni, kaj bi se dalo izboljšati in kaj se mora spremeniti. In časopis bo v hipu postal bolj naš. Raje ga bomo prelistali. Rokopise pošljite v uredništvu glasila »V AGISU« (nad servisi).
Pričakujemo velik odziv.
UREDNIŠTVO
Usmerjeno izobraževanje - novi družbenoekonomski odnosi
Po sprejemu zakona o svobodni menjavi deia na področju vzgoje in izobraževanja so bile oblikovane posebne izobraževalne skupnosti za vsa področja dejavnosti. Predsedstvo je ugotovilo, da so se uveljavile kot primarna oblika organiziranosti uporabnikov in izvajalcev. V njih so uporabniki in izvajalci uskladili in sprejeli smer razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, nove vzgojno-izobraževal-ne programe za srednje usmerjeno izobraževanje, določili mrežo šol in obseg vpisa mladine in zaposlenih, materialne okvire dejavnosti ter druga pomembna vprašanja, ki pogojujejo uvedbo usmerjenega izobraževanja. Kljub temu pa so v njihovem delovanju nekatere pomanjkljivosti, ki zahtevajo okrepljeno politično aktivnost sindikata, da bi jih čimprej odpravili. Tako je po več kot letu dni po sprejemu zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja še vedno precej organizacij združenega dela, ki niso pristopile v nobeno posebno izobraževalno skupnost, kar vpliva na premej-hen priliv sredstev za usmerjeno izobraževanje (priliv v posameznih mesecih letošnjega leta ni presegel 77 % potrebnih sredstev za izvedbo programov v posebnih izobraževalnih skupnostih).
Še slabše pa je, da del združenega dela ne sodeluje pri oblikovanju in izvajanju izobraževalne politike, zato je predsedstvo sprejelo usmeritev, da osnovne organizacije zveze sindikatov sprožijo razprave v teh delovnih okoljih, poskrbijo za pravilno informiranje delavcev o pravicah in odgovornostih za razvoj izobraževalne dejavnosti in o vlogi posebnih izobraževalnih skupnosti.
Drugo vprašanje je povezano z delovanjem delegatskega sistema v teh skupnostih. Ugotovili so, da so se zbori izvajalcev v teh skupnostih bolj uveljavili kot zbori uporabnikov, v katerih delegati ne zastopajo mnenj združenega dela, organizacije združenega dela uporabnikov pa zato večinoma niso obveščene o stanju in problemih pri uvajanju usmerjenega izobraževanja. Zato velja pozornost dograjevanju delegatskega sistema, saj je od tega odvisno, kako se bo v izobraževalnih skupnostih uveljavila svobodna menjava dela in v kolikšni meri bo združeno delo postalo nosilec izobraževalne politike.
Prav tako kot v drugih družbenih dejavnostih so tudi na tem področju prepozno podpisali planske dokumente, poleg tega pa je še vedno precej organizacij združenega dela, ki jih še niso podpisale. Pomanjkljivosti se kažejo tudi v vsebini teh sporazumov. Predvideno število vpi-
sov učencev v posamezno usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje ne temelji na razvojnih potrebah združenega dela in potrebah po prestrukturiranju gospodarstva, prav tako pa potrebe niso usklajene z možnostmi za-ju. To velja predvsem za izobra-poslovanja v naslednjem obdob-ževanje ob delu, kjer so planske opredelitve bolj približna ocena kot pa rezultat pregleda izobrazbene strukture zaposlenih in potreb organizacij združenega dela.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981—85 so opredeljeni tudi načini zbiranja sredstev za vzgojno-izobraževalne storitve. Prispevek uporabnikov v vseh posebnih izobraževalnih skupnostih je sestavljen iz dveh delov: iz dela, ki je enak za vse in ga združujejo po načelih vzajemnosti za potrebe, ki jih uresničuje prek posebnih izobraževalnih skupnosti; drugi del pa je različen glede na obseg dejavnosti v okviru posameznih PIS. Tak način združevanja sredstev pomeni prvi korak k uveljavljanju svobodne menjave dela na tem področju. V nekaterih posebnih izobraževalnih skupnostih se kljub temu pojavljajo finančni problemi, ker v njih ni združenih toliko uporabnikov, kot je bilo predvideno ob izračunavanju prispevnih stopenj.
Zato morajo sindikati s politično akcijo zagotavljati in spodbujati razprave in odločanje v tozdih in delovnih skupnostih ter gatskega sistema, ki bo zatotav-sodelovati pri izgrajevanju dele-Ijal prenos informacij, odločitve in usklajevanje mnenj med uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih.
Z delovanjem posebnih izobraževalnih skupnosti je povezano tudi delovanje strokovnih svetov, ki so organi PIS za pripravo predlogov vzgojno-izobraževalnih programov in obravnavanje pomembnejših strokovnih vprašanj v zvezi z načrtovanjem in uresničevanjem usmerjenega izobraževanja. V zadnjem leto so strokovni sveti pripravili nove programe za vse usmeritve in smeri v srednjem usmerjenem izo-braževanjju. Pri tem je sodelovalo približno 800 strokovnjakov, od tega skoraj polovica iz vrst uporabnikov — iz združenega dela. Vendar v nekaterih organizacijah združenega dela ugotavljajo, da bi bilo treba še tesneje povezati delo strokovnih svetov in organizacij združenega dela, saj bi morali vzgojno-izobraževal-ni programi nastajati glede na potrebe in razvojne opredelitve združenega dela. Zato sindikati predlagajo, da posebne izobraževalne skupnosti opredelijo možne tesnejše in pogostejše stike med strokovnimi sveti in strokovnjaki iz združenega dela.
Kadrovska dejavnost
Predsedstvo RS ZSS je tudi kritično ocenilo uveljavljanje ka-drovsko-izobraževalne dejavnosti v združenem delu. Mnogi cilji in naloge, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim planom za obdobje 1981—85, temeljijo na tem, kako bomo znali združiti vse umske in delovne potenciale. To zahteva, da se v večji meri uveljavijo znanja in sposobnosti že zaposlenih delavcev, njihova stalna strokovna rast, na drugi strani pa oblikovanje vzgoj-no-izobraževalnega sistema, ki bo sposoben usmerjati mladino in jo usposabljati za potrebe združenega dela. Pri tem ima pomembno vlogo kadrovska politika, kjer smo v preteklosti že dosegli bistvene premike pri njeni demokratizaciji, vendar so še primeri, ko o njej odločajo ozki krogi ljudi. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela premalokrat razpravljajo in odločajo o celoviti in dolgoročni kadrovski politiki. Predsedstvo je ugotovilo, da se prepočasi uveljavljajo sklepi z republiškega posveta o kadrovski dejavnosti v združenem delu, ki sta ga organizirala republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije junija 1980, predvsem pa razprave o teh vprašanjih ne potekajo v temeljih organizacijah in delovnih skupnostih. Tudi sindikat se mora v delovnih okoljih bolj kot doslej uveljaviti kot nosilec pobud in sooblikovalec kadrovske politike.
Organizacije združenega dela nosilke izobraževalne politike
Zakon o usmerjenem izobraževanju in drugi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja določajo pravice in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, da ugotavljajo izobraževalne potrebe, načrtujejo razvoj dejavnosti, njene smotre, vsebino, obseg in oblike izvajanja Vzgojno-izo-braževalnega dela — vse to pa je še treba uveljaviti v praksi.
Organizacije združenega dela so še posebej odgovorne za uveljavljanje izobraževanja ob delu in iz dela. Delovni človek se mora nenehno izpopolnjevati, saj to od njega zahteva hiter tehnološki in družbeni razvoj. Zato je predsedstvo poudarilo izreden pomen uveljavljanja izobraževanja ob delu in iz dela. Vendar pa rezultati letošnjega vpisa v izobraževanje ob delu niso razvelji-vi. Podatki kažejo nadaljnje upadanje zanimanja za tovrstno izobraževanje, poleg tega pa že vrsto let ugotavljamo, da se delavci premalokrat odločajo za izpopolnjevanje v svojem osnovnem poklicu. Do sredine aprila se je za srednje izobraževanje prijavilo le 644 že zaposlenih delavcev (razpisanih mest je bilo 3881), med temi pa se je kar
54,5 % odločilo za neproizvodne usmeritve. Prav tako se zmanjšuje število vpisanih na naravo-slovno-tehniškem področju v višjem in visokem šolstvu. Vzrok za to je med drugim tudi v tem, da organizacije združenega dela izobraževanja ne načrtujejo in seveda zato tudi delavcev ne usmerjajo v izobraževanje. Ob potrebah po določenih strokovnjakih prevečkrat računamo le na nove zaposlitve, premalokrat pa na možnosti, da bi za taka dela z dodatnim izobraževanjem usposobili že zaposlene delavce. Le v nekaterih organizacijah združenega dela so objavili razpise za izobraževanje, čeprav zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da bi to morale storiti vse organizacije združenega dela.
Zato si bodo sindikati prizadevali, da bo vsaka organizacija združenega dela vsaj enkrat letno objavila potrebe po izobraževanju, kot to določa zakon o usmerjenem izobraževanju. Prav tako naj bi sindikati spodbujali in seznanjali delavce v organizacijah združenega dela o pomenu in vlogi usmerjanja zaposlenih v izobraževanje na podlagi načrtovanih potreb.
Pomembno področje izobraževalne funkcije združenega dela je usmerjanje mladine v izobraževanje, tu pa je zelo pomembna povezava šol in organizacij združenega dela, ki naj bi učence seznanjale s svojo dejavnostjo. To bi pripomoglo, da bi se učenci odločali za poklice, ki jih potrebujejo organizacije združenega dela. Takega sodelovanja pa je še premalo, predvsem na področju politične vzgoje in prostovoljnih dejavnosti. Zatakne se predvsem pri vprašanju nagrajevanja strokovnjakov iz OZD, ker šole za to nimajo dovolj sredstev. Vendar pa nekateri primeri kažejo, da se da z dogovarjanjem rešiti tudi ta vprašanja.
Sindikati bodo pomagali pri navezovanju stikov med šolami in organizacijami združenega dela: vsaka osnovna šola naj bi se delovno povezala vsaj z eno organizacijo združenega dela, šole srednjega usmerjenega izobraževanja pa z OZD materialne proizvodnje oziroma družbene dejavnosti v svojem okolišu.
V pripravah na usmerjeno izobraževanje ne moremo mimo štipendiranja. Tudi sporazumi o štipendiranju v občinah niso bili podpisani pravočasno. Ponekod so celo odklanjali sistem vza-jevnosti in solidarnosti, ki omogoča prelivanje sredstev, da so ta enaka v vseh okoljih, ne glede na stopnjo razvitosti. Tako ravnanje bi morali še posebej analizirati občinski sveti zveze sindikatov.
Zaskrbljujoče je tudi upadanje kadrovskih štipendij. Deloma je vzrok za to v zaostrenih gospo-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Inventivna dejavnost
Novo izvoljeni Delavski svet je na svoji 1. seji imenoval Komisijo za inovacije, ki je sestavljena iz naslednjih članov kolektiva: Robin Marjan TOZD komerciala, Satler Mirko TOZD servisi, Munda Milan TOZD Vzmetarna, Rašl Branko TOZD Precizna mehanika, Hotko Viktor TOZD Orodjarna, Bračko Mijo namesto Mlakar Slavka TOZD Vzdrževanje, Tobias Hermina TOZD Gumama, Pukšič Srečko TOZD Kovinska obdelava, Debeljak Franc TOZD Velika oprema, Vidovič Maks DSSS in Ivartnik Avgust TOZD Avtooprema, ki pa je sodelovanje odklonil.
Komisija je imela že dve redni seji, od katerih je na prvi imenovala za predsednika tov. Robin Marjana in za namestnika predsednika tov. Hotko Viktorja. Druga seja je bila sklicana za dne 4. 6. 1981, katera pa ni bila sklepčna, ker se je niso udele-žiili naslednji člani komisije: Satler Mirko TOZD Servisi, Rašl Branko TOZD Precizna mehanika — opravičeno, Hotko Viktor TOZD Orodjarna, Pukšič Srečko TOZD Kovinska obdelava in Debeljak Franc TOZD Velika oprema — bolezen. Po ponovno sklicani seji dne 11. 6. 1981 je bila komisija sklepčna. Na tej seji je komisija razpravljala o naslednjih inventivnih predlogih:
Obravnavani koristni predlogi
št. predloga priimek in ime K-1/79	Pogladič Vlado
K-5/81	Čuček Miran
Obravnavane tehnične izboljšave T-42/80	Štumberger Albin
T-2/81	Kiseljak Franc
T-6/81	Bedrač Martin
T-7/81	Topolovec Anton
Na tej seji sta bila glede na pismena mnenja strokovnih služb TOZD zavrnjena dva inventivna predloga.
Nadalje bi želel seznaniti člane kolektiva z razvojem inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji.
Prvi pojavi organizirane inventivne dejavnosti segajo v leto 1971, ko sta delovni organizaciji TAP (leta 1971) m SIGMA (leta 1972) sprejeli pravilnika, ki bi naj urejala inventivno dejavnost v teh dveh delovnih organizacijah. Takratna pravilnika sta urejala le delitev vlog med inovatar-jem, komisijo za inventivno dejavnost in delovno organizacijo, ker takrat namreč nismo vključevali organizirane inventivne dejavnosti, strokovne pomoči inovatorjem, spodbujanje ostalih kreatorjev pri vključevanju inven-
cije v proizvodnjo, to je ustvarjanje inovacije. Skratka manjkala je namreč inovacijska veriga razvoja te dejavnosti.
Z združitvijo delovnih organizacij TAP in SIGMA v delovno organizacijo AGIS je bil v letu 1976 izdelan in sprejet enoten pravilnik o inventivni dejavnosti. Ta pravilnik danes ureja odnose inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji od organov, ki obravnavajo inventivne predloge do vseh, ki sodelujejo v inovacijski verigi.
Gibanje števila prijav od 1971 do 1980 leta je bilo naslednje: v letu 1971 je bila prijavljena 1 inovacija, v 1972. letu 9, v 1973. letu 19, v 1974. letu 15, v 1975.
gosp. korist odškodnina 240.192,00	17.520,85
63.129,60	5.004,15
potrebni dodatni podatki
7.971,60	782,65
20.031,90	2.062,45
4.568,25	570,40
letu 46, v 1977. letu 66, v 1978. letu 69, v 1979. letu 98 in v 1980 letu 70 inovacij. Iz gornjega je razvidno, da jetilo največ inovacij prijavljenih v letu 1979, ko je bilo prijavljeno 5,3 inovacij na 100 zaposlenih ali da je bil vsak 19 delavec inovator. Tako je bilo v letih od 1971 do 1980 prijavljenih skupaj 421 Inventivnih predlogov. Seveda je z naraščanjem števila prijav naraščala tudi gospodarska korist, ki je bila dosežena z inovacijami. V letu 1980 je znašala gospodarska korist dosežena z inventivnimi predlogi 4,123.103,00 din, medtem ko je bilo izplačanih 585.080,00 din odškodnin ali 14,19 % od celotne gospodarske koristi, ki je bila dosežena v tem letu. Če upoštevamo celotno gospodarsko korist od leta 1971 do 1980 znaša ta za 10 let 16,071.235,00 din.
Dušan Žnidarič
PRAVNIK SVETUJE
KDAJ PEVSKI ZBOR V NAŠI DO?
Delovna vnema za dosego življenjskih ciljev in pridobivanju dobrin nas prisiljujeta, da se od-tujujemo od sočloveka. Prav je, da se vsak po svojih močeh in zmožnostih zavzemamo za dosego skupnih smotrov.
Nesporno je res, da je življenje brez kruha nemogoče, da je potrebno uživati hrano. Pa vendar sem mnenja, da je kot kruh tudi potrebna duševna hrana. Potrebno je, da se človek nekje aktivno ukvarja s kulturnim udejstvovanjem. Prav s tega razloga smo se odločili organizirati moški pevski zbor v naši delovni organizaciji. Opravljeni so bili že razgovori z evetualnim pevovodjem tov. Rudijem Mohorkom. On
meni, da imajo pevski zbori organizirani v delovni organizaciji velike možnosti za delo, seveda ne gre brez težav. Predvsem pa bo potrebno veliko samoodpove-dovanja in vloženega truda. V septembru bi lahko začeli z rednim delom. Upam, da nam bo uspelo in da bomo tudi s pesmijo ponesli ime delovne organizacije preko tovarniških ograj. S pristopnimi izjavami, ki bodo zainteresiranim vročene, bomo dokazali, da želimo biti soustanovitelji moškega pevskega zbora v naši DO.
Komisija
za kulturno dejavnost
DO AGIS
Kako »poceni« doživeti morje?
NAŠE OGLEDALO
Neradi gledamo svoje napake, zato pa toliko raje pokritiziramo napake drugih. Zase namreč mislimo, da delamo vse najbolje.
Velikokrat smo že pisali, kako gledamo na naš odnos do okolice, koliko žrtvujemo za naš lepši jutri. Premalo in še enkrat premalo.
Ozrimo se malo bolj okoli sebe in poglejmo, kakšno smo naredili naravo okoli sebe, kakšno okolje imamo, kakšna so naša delovna mesta, kakšne so naše zelenice. Smo kdaj pomislili kam to vodi?
Poglejmo malo luknje v ograjah okrog sebe. Poglejmo sanita-
rije! Tudi te kraje lahko ocenjujemo s stališča kulturne osveščenosti.
Vsi smo dolžni skrbeti, da izsledimo te posameznike, ki jih je v zadnjem času vse več in da jim na nek način povemo, da delajo škodo ne le drugim temveč tudi sebi.
Tudi kraje, ki jih ni malo, lahko ocenjujemo s stališča kulturne osveščenosti. Morali bomo začeti iskati krivce. In nenazadnje bodo morali vodji po TOZD posvetiti tudi tem problemom veliko več pozornosti.
M. Menoni
Vprašanje: Delavec ima pravico do tridnevnega izrednega dopusta. Dopust je nastopil v četrtek. Sobota ni delovna. Ali ima pravico izrabiti dopust še v ponedeljek — torej četrtek, petek in ponedeljek, ali pa se sobota šteje v dopust, čeprav ni delovna?
Odgovor: Tridnevni dopust, ki ga je delavec začel v četrtek, se je končal v soboto. Sobota, čeprav prosta, se namreč glede izračunavanja dopusta šteje za delovni dan. Zakon o delovnih razmerjih v četrtem odstavku čl. 63
določa, da se tedaj, kadar je vpeljan petdnevni delovni teden, šteje dan, za katerega je teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan. Ta določba zagotavlja delavcem, da enotno uveljavljajo svoje pravice iz dela ne glede na to, ali imajo delovni čas razdeljen na pet ali na šest dni v tednu. Dopust se izračunava v delovnih dneh, prosta sobota ali morebiten drug prost dan v petdnevnem delovnem tednu pa se glede dopusta šteje kot delovni dan.	Iz DE
5. junij-svetovni dan varovanja človekovega okolja
Strokovna ekskurzija DS DO AGIS
Delavski svet DO je zaključil mandatno dobo, vendar predčasno, zaradi poenotenja volitev samoupravnih organov na nivoju DO. Delo delegatov je tako poteklo, enih uspešno, drugih pa manj uspešno, mislim predvsem na udeležbo na sejah DS. Razpravljali in sklepali smo o vrsto pomembnih dogodkih, ostala so še nerešena vprašanja med katerimi je najpomembnejše vsekakor dokončanje samoupravnega sporazuma o združevanju v DO, referendum, projekt razvida del in nalog itd.
Spomnimo se — in ukrepajmo
Skoraj ni datuma na koledarju, ki ne bi obeleževal kake obletnice, akcije, organizacije, gibanja: dan verčevanja, dan Rdečega križa, dan solidarnosti s tem in onim itd.
Tudi 5. junij obeležuje neko gibanje, gibanje, ki je svetu danes bolj potrebno kot marsikaj drugega, kar se nam je še včeraj zdelo važnejše. 5. junij Je namreč svetovni dan boja za zaščito in napredek človekovega okolja. Ko gre za to dejavnost ni umestna množica besed, marveč dejanja. A ravno zato, ker je ta trenutek v svetu in tudi pri nas ravno obratno, to vendarle terja nekaj besed.
Smo v ekološki stiski kot še nikoli doslej. To sedaj niso več samo opozorila, ampak dejstva, ki so jih nesporno potrdile ne-številne raziskave, najbolj očitno in tudi dramatično pa življenje samo. En sam podatek, da namreč do devetdeset odstotkov bolezni (v Sloveniji) povzročajo človekovemu okolju neprimerne snovi, menda dovolj pove kako resen in naravnost globalni problem je onesnaževanje okolja. Takšno stanje kajpada terja ukrepanje. Ugotavljamo, da se pri nas in v svetu že dalj časa premika. Raziskuje se, ugotavlja, sprejemajo se ustrezni pisani instrumenti itd. To je že nekaj, a še zdaleč premalo. Dve osnovni oviri stojita na poti učinkovitemu izboljševanju okolja: eno je želja in tudi nuja po
V srcu je tvoj izvir...
Kakor reka je tvoja struga dolga, brez bregov široka, gladina tvoja je prozorna, da človek vidi vase, v tvoj izvir...
Bila bi nam zrcalo,
pa so v tebi mržnjo ohladili,
naglem gospodarskem razvoju, ki bi tudi, če bi hkrati izvajali optimaine zaščitne ukrepe, vsaj nekoliko prizadel okolje. Toda vzemimo to kot nujno zlo. Drugače pa je, ko se gospodarski krogi, ki veljajo za nosilce gospodarskega razvoja, zavestno upirajo vlagati v zaščitne ukrepe, da bi tako zajeli večji del dohodka.
V naši družbi so stvari teoretično jasne. Ustava se ni — in tako je prav — izognila temu občutljivemu vprašanju in zagotavlja slehernemu članu naše družbe zdravo življenjsko okolje. Še več, tako kot v vseh pomembnih stvareh našega bivanja, naj bi tudi o okolju odločali
občani sami. In prav tovrstne mehanizme, ki naj bi nam bili lastni, za sedaj zvečine pogrešamo ali pa njihova dela skoraj še ni videti. To je znak, da vprašanje okolja v praksi še vedno hudo podcenjujemo.
Pa strnimo misli in enkrat začnimo! Začnimo po pionirsko, pogledajmo vsak okrog sebe. Ugosnimo motor ali avto preden stopimo v trgovino, ki dostikrat bohotno brni in izpušča strupene pline samo zato, ker se nam mudi. Bonbone ali žvečilni gumi, ki smo ga pravkar kupili bomo odvili že na cesti, papir pa vtaknimo v žep in ga doma šežgimo.
Tega in podobnega se spomnimo vsak dan in ukrepajmo za naše zdravje in lepo okolje.
s krvjo so te skalili, nočejo pred tvoje ogledalo, da pogldali bi vase ...
O svoboda zlata, v srcu je tvoj izvir...
Danica Ivančič
Iz izkušenj dela v DS je vsekakor nujno, da se uredi v vseh TOZD in DSSS enoten postopek pridobivanja mnenj delegacij. Zakaj?
To je bilo že nerešeno vprašanje v tem DS. Degovorjeno je bilo, da se bo ta postopek speljal preko DPO na pobudo direktorja DO, vendar v tem trenutku še vlak ni krenil. Na I. redni seji starega in novega DS DO, dne 20. 5. 1981 je bil sprejet sklep, da se organizira strokovna ekskurzija, kot nagrada za delo DS, dne 11. junija 1981 z odhodom izpred AGIS-a ob 6.30 z avtobusom Komunalnega podjetja Ptuj. Ekskurzija je obsegala ogled proizvodnje elektronike v Elradu, razgovor s predstavniki Elrada, ogled proizvodnje v Avtoradgoni in po kosilu ogled ene od vinskih kleti s poskušnjo Vin. Organizator izleta je bil tov. Murko Štefan.
V	Radgono smo pispeli ob 7,45. Do 8,45 je bil ogled mesta in kulturnih znamenitosti, po želji pa je bilo možno obiskati sosednjo Radgono čez mejo.
V	Elradu nas je sprejel vodja pravne službe in predsednik OOS TOZD. Zaželel nam je dobrodošlico in nas že na vratarnici, katera je lepo urejena, seznanil v grobem o DO ELRAD. Pred ogledom proizvodnje smo obiskali obrat družbene prehrane, kjer smo malicali. Jedilnica je lepa, vendar obrok ne pripravljajo sami, temveč vozijo hrano iz tri km oddaljene TOZD. Trenutno imajo dve vrsti hrane. Toplo in dietno. V jedilnici je možno dobiti brezalkoholne pijače, prav tako pa pospravljajo pladnje delavci sami, s tem, da jih ob izhodu oddajo.
Po malici smo imeli razgovor s predstavniki Elrada v sejni sobi. O razvoju in organiziranju DO ELRAD nas je seznanil vodja pravne službe.
DO ELRAD je v sklopu SOZD Gorenje, sestavljen iz dveh proizvodnih TOZD in DSSS. En TOZD je na stari lokaciji v centru mesta, specifičnost tega TOZD je predvsem mehanska obdelava, proizvodnja anten in pribora za antene.
TOZD Elektronika je izven mesta v smeri Radgona Radenci in je oddaljena približno 3 km. Že naziv sam pove, da je tu proizvodnja elektronske opreme za antene, TV-oddajnike ter proizvodnja kablov. TOZD je zaživel komaj pred dvemi leti. Razpolagajo s približno 11.000 m2 proizvodnih prostorov, v DO ELRAD pa je zaposlenih 1200 ljudi. Pred-
sednik sindikata TOZD elektronike je nakazal delo, probleme in cilje OOS TOZD.
Iz razgovora smo razbrali, da je ELRAD že dokaj stara delovna organizacija, med prve izdelke sodijo med drugim tudi posebne klešče, katere so bile namenjene za ubijanje svinj. O razvoju DO AGIS, organiziranju, specifičnosti (posameznih TOZD je spregovoril tov. Perčič, o samoupravi, delu samoupravnih organov pa tov. Šalamun.
Zanimalo jih je kako imamo rešeno nagrajevanje po delu, delo samoupravnih organov itd.
Povedali so, da se seje vršijo po delovnem času, da se pojavlja prav tako problem s sklepčnostjo. Sejnin ne plačujejo, na željo delegatov kateri so se sejninam odpovedali, imajo pa možnost te ure kompenzirati. Po razgovoru smo si gledali proizvodnjo, dela so normirana, večinoma imajo skupinske norme, ker je proizvodnja vezana na tekoči trak, delavke katere ne dosegajo norme so izločene iz ciklusa, delajo pa dela, katera so vezana na Individualno normo.
Ogledali smo si tudi sosedno DO AVTORADGONA. Tudi tu smo bili lepo sprejeti. V prostorih obrata družbene prehrane nas je vodja pravne službe in istočasno vršilec dolžnosti vodje splošnega sektorja seznanil o razvoju DO AVTORADGONA. V razpravi je sodeloval tudi direktor TOZD servisi in trgovina. DO RADGONA je sestavljena delovna organizacija, torej SOZD SAP VIATOR. Sama pa je organizirana v štiri TOZD in DSSS. Po specifičnosti so naslednje TOZD:
—	proizvodnja kontejnerjev
—	avto oprema
—	servis in trgovina
—	transport.
V TOZD Avtoopreme smo opazili tudi vrsto izdelkov katere izdelujemo v DO AGIS, TOZD Av-tooprema, to so tečaji, kljuke, ključavnica za kabino traktorja itd. Po ogledu proizvodnje smo šli na kosilo v Radgono. Tu smo se okrepčali in nadaljevali pot proti Radencem. Oglasili smo se v Kapelski kleti, kjer smo si klet ogledali. Za ilustracijo naj povem, da imajo 120 sodov, volumen soda znaša v povprečju okrog 5000 litrov. Vino je tudi v plastičnih cisternah, katerih volumen je 45.000 litrov. Poiskusili smo pet vrst vin, vino je kakovostno. S terase kleti smo si ogledali okolico, katera je zelo lepa in privlačna. Po ogledu kle-
(Nadaljevanje na 9. strani)
Danica Ivančič
SVOBODA
Akcija, ki je lahko za vzgled
Delavci TOZD SERVISI so v soboto 30. 5. delali. Malo nenavadno bi rekli, saj vemo, da TOZD servisi razen trgovine ob sobotah ne delajo, ker delajo ob sredah do 16. ure. Zakaj so se odločili za to akcijo, sem povprašal predsednika OOS TOZD servisi tov. Marjana Janžekoviča, ki je dejal.
»S povišanjem vrednosti fale* torja v začetku leta smo se obvezali, da moramo sorazmerno s tem povišanjem povišati tudi plan, kar ima za posledico povečanje prodaje storitvenih ur in rezervnih delov. Pri analizi doseženih proizvodnih ur po oddelkih smo ugotovili, da nismo dosegli željenih rezultatov — z zvišanjem plana bi morali doseči cca 1000 ur mesečno več, kar pa nam ni v celoti uspelo. Ugotoviti prave vzroke je v tem trenutku težko, ugotavljamo pa, da izhajajo iz objektivnih vzrokov. Visoki življenjski stroški s tem pa padanje kupne moči, kar pa se tudi močno odraža pri naši dejavnosti saj opažamo nenehno manjši dotok strank vsled česar težko dosegamo plan proizvodnih ur. Da bi stanje malo izboljšali, koliko je seveda v naši moči smo se odločili za delovno soboto seveda brez nadomestila OD. Sklep o delovni soboti smo soglasno sprejeli na zboru delavcev. Vzporedno z rezultatom akcije pa je pomembno tudi solidarnost in
enotnost, Torej storjen je bil velik korak k ekonomski stabilizaciji TOZD.«
Da pa ta sobota ne bi bila samo delovna so se v TOZD Servisi dogovorili za športna srečanja v različnih disciplinah, kot so: nogomet, pikado, kot posebna zanimivost pa je bilo odpravljanje napak na motorjih zastave (fičo) in Zaporožca. Sestavljene so bile ekipe za vsak avto po dva. Štarter je dal znak in začela se je bitka s časom. Strokovni pristop k problemu, nekaj minut in motorji so bili takšni kot prej. Posebne so bile nagrade in podeljevanje le-teh. Prva nagrada je bila — izpiti poln kozarec čistega vina, druga nagrada pol kozarca, tretja pa le četrt. Torej, splačalo se je biti prvi, sta dejala zmagovalca.
Dan se je nagnil večeru in konec je bilo tudi veselja. Zadovoljni in polni vtisov smo se vračali domov z mislijo in željo, da bi se še večkrat srečali.
M. Menoni
Odpravljanje napak na tičkih
Za lačne želodce pa je skrbel tov. Marjan
Natečaj delavske fotografije »NAŠ DELAVNIK«
Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, registratorske, cesto »družinske« narave, jih veliko presega okvir
, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživijen, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih utripov časa je zabeleženih brez takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtorju in njegovim. In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastanek ali vsaj družbeno dostopnost.
Natečaj naj bo spodbuda
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnikcc. Tako bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku, delu.
Opredelitev pogojev natečaja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za:
— razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS,
zanimanja primarnega človekovega kroga.
Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost
IJfa I aV	a
Letošnje Kidričeve nagrade, ki jih podeljuje Univerza v Mariboru so podelili 8. 4. v avditoriju pedagoške akademije v Mariboru. Komisija sklada Kidričevih nagrad za študente je podelila za leto 1981 39 nagrad in sicer:
21 nagrad I. stopnje za diplomsko delo 11 nagrad II. stopnje za diplomsko delo 5 nagrad III. stopnje za diplomsko delo 1 nagrado I. stopnje za izvirno delo 1 nagrado II. stopnje za izvirno delo
Na svečani podelitvi je nagrajence pozdravil rektor mariborske univerze prof. dr. Dali Dongalič, slavnostni govor pa je imel izvršni sekretar za izobraževanje pri CK ZKS Emil Rojc. Ta je med drugim dejal, da še zdaleč nismo dosegli dovolj, če znanost in raziskovalno delo nista dovolj pozitivno vrednotena v vseh aktih delovnih organizacij in dokumentih naše družbe.
Med nagrajenci je bila tudi naša sodelavka iz PIT-a tov. Majda PETROVIČ, ki je prejela KIDRIČEVO NAGRADO II. STOPNJE za študente univerze v Mariboru za diplomsko delo:
»UPORABA DINAMIČNIH METOD VREDNOTENJA INVESTICIJSKIH PROGRAMOV V »AGIS« PTUJ«.
Majda Petrovič
Delo sta ocenila strokovna o-cenjevalca dr. Vojko OZIM, izredni profesor visoke tehniške šole Maribor in Janez Pičerko, dipl. ing., vodja službe plan in izgradnja tovarne AGIS Ptuj. Študent-kin mentor je bil mag. Peter Senčar, višji predavatelj, VTŠ Maribor.
Obrazložitev komisije glasi:
Delo obravnava zahtevno področje vrednotenja investicijskih programov v okoliščinah pomanjkljivih podatkov oziroma informacij. Obravnava zahteven in kompleksen problem, ki terja poznavanje in kombinirano obravnavanje ustreznega področja kemijske tehnologije in ekonomije, zato ga smemo šteti med interdisciplini-rana dela. Avtorica se s tem ni zadovoljila, temveč je na ta način obravnavala celo dva investicijska programa, kar daleč presega pričakovani obseg diplomskega dela. Sklepi diplomskega dela so investitorja opozorili, da je sprejel investicijsko odločitev na podlagi delno zmotnih informacij v času, ko je bilo mogoče še izboljšati učinke naložbe.
Za nalogo sem se odločila predvsem zaradi dejstva, da je v naši delovni organizaciji skozi primanjkovalo informacij iz področja vrednotenja investicijskih programov. Mnenja sem, da je ta funkcija poslovanja nekoliko odrinjena in se njene pomembnosti zavemo šele tedaj, ko je program realiziran pa bi želeli korek-
cije programa v kateremkoli pogledu. Uporaba dinamičnih metod vrednotenja programov z naprej izbranimi in za primerljive programe enakimi pogoji, prav gotovo zagotavlja boljše poslovne odločitve od dosedanjih. Pri tem milsim, da je odgovornost predvsem na vodstvenih, vodilnih in strokovnih delavcih, ki pripravljajo predloge programov samoupravnim organom v verifikacijo. Sprejet program ni le obveza sektorja PIT v naši DO, da realizira naloge iz svojega delokroga, ampak tudi obveza in vodilo investitorja pri realizaciji predvidenih efektov investicije. Če želim govoriti o svojem delu, moram govoriti o celotnem našem sektorju.
Že iz majhnega števila sodelavcev sektorja izhaja, da je naša naloga predvsem koordinirati plan in voditi izgradnjo v naši DO. Prav iz prve naloge izhaja največ naših problemov. Ni tesnejših povezav našega sektorja s službami, od katerih moramo črpati osnove za izdelavo investicijskih programov. To vprašanje ni bilo urejeno z obstoječo mikroorgani-zacijo. Stike s tehnološkimi grupami razvoja, marketingom, operativno pripravo, kadrovsko službo, pravno službo in drugimi si iščemo predvsem na lastno iniciativo. Pri tem se nekako ne moremo sporazumeti, da je delo na interdiscipliniranih področjih lahko uspešno le, če je timsko in ne s sistemom »to moraš«.
Priznati moram, da sem nagrado pričakovala in mi pomeni priznanje za celotni študij ob delu, za triletno prizadevanje, da mi študij na II. stopnji kemije čim več koristi.
Na koncu še naše čestitke za priznanje naši sodelavki, ki je za diplomsko nalogo dobila Kidričevo nagrado Univerze v Mariboru.
M. Menoni
DOPISUJ
V
GLASILO
Iz prakse sodišč združenega dela
S člankom, ki ga objavljamo v tej številki našega glasila, želimo seznaniti vse zainteresirane z zastaranjem denarnih terjatev, kot so osebni dohodki, odškodninski zahtevki, terjatve temeljne organizacije do delavcev, ki ne izpolnijo pogodb o izobraževanju in drugih terjatev iz delovnega razmerja. Članek je zanimiv, zato menimo, da bo koristno uporabljen.
ZASTARANJE DENARNIH TERJATEV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Zakon predvideva, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Zastaranje upošteva sodišče le tedaj, če se dolžnik nanj sklicuje in če je seveda poteklo toliko časa od dne, ko bi imel upnik izpolniti obveznost, kot to določa zakon (360. člen zakona o obligacijskih razmerjih). Zakon o združenem delu določa, da izpolnitev individualnih obveznosti, katere predmet je določena dajatev ali storitev, ki se da oceniti v denarju, zastara v treh letih.
Ne glede na to, kdo je predlagatelj ali delavec ali delovna organizacija, lahko udeleženec, od katerega se zahteva določeno plačilo, ugovarja, da je nastopilo zastaranje in da zato upravičenec ne more zahtevati izpolnitev obveznosti. To velja za vse tiste zahtevke, ki se nanašajo na plačilo razlike osebnega dohodka, ali pa na prejemke iz sklada skupne porabe delavcev, na plačilo odškodnine itd. Delavec lahko uveljavlja odškodnino od temeljne organizacije le v treh letih, odkar je zvedel za škodo, kajti v nasprotnem primeru z zahtevkom ne bo uspel, če bo temeljna organizacija ugovarjala zastaranju.
Enak zastarelni rok velja za osebne dohodke, odškodninske zahtevke in druge denarne zahtevke, velja tudi za terjatve temeljne organizacije do tistih delavcev, ki niso izpolnili pogodbe o izobraževanju ob delu. Delavec, ki je predčasno prenehal z delovnim razmerjem po svoji volji ali svoji krivdi, mora povrniti sorazmerni del stroškov šolanja, če se je obvezal v skladu s samoupravnim splošnim aktom, da bo ostal določen čas po končanem šolanju v delovnem razmerju.
Temeljna organizacija je po preteku petih let od prenehanja delovnega razmerja uveljavljala pred sodiščem združenega dela od delavca povrnitev stroškov šolanja. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo, pritožbeno sodišče pa je ob reševajnu pritožbe spremenilo odločbo sodišča prve stopnje in zahtevek zavrnilo, saj je delavec že v odgovoru na predlog uveljavljal zastaranje obveznosti. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da velja za take zahtevke splošni zastaralni rok, ki je daljši od tistega, ki ga določa zakon o združenem delu. Tako stališče seveda ni sprejemljivo, ker so bili stroški šolanja izplačani v zvezi z delom v skladu s samoupravnim sploš-
nim aktom, zato ni dvoma, da se zahtevek nanaša na uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Temeljna organizacija bi morala uveljavljati svoje pravice iz nastalega razmerja pred potekom triletnega zastaralnega roka.
Pravna služba
ZASTAVE IZOBEŠAJMO PRAVILNO
V	7. členu Ustave SFRJ je natanko opisano, kakšna je zastava SFRJ. Sestavljena je iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo na sredi.
Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle zaporedju: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlati (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako, da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave.
V	9. členu Ustave SRS pa je opredeljeno: Zastava SRS je be-lo-modra-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na sredi.
Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob.
Ob različnih praznikih se pogosto postavlja vprašanje pravilnega izobešanja zastav. Zastave moramo izobesiti v pravilnem vrstnem redu. če obešamo vse tri, tako da je na levi strani slovenska, v sredini državna in na desni strani partijska. Zastavo čitamo od leve proti desni, zato moramo pri obešanju zastave na steno v različnih pozicijah vedno paziti na to, da bo zastava visela ali normalno, kot na stebru, ali pa upoštevamo to pravilo.
Vsa ta razmišljanja in pojasnila so v skladu z Ustavo SRS in SFRJ in zmeraj, ko izobešamo zastave, moramo pravila upoštevati.
Jože Toplak
BILA SEM NA PROSLAVI DNEVA MLADOSTI
Razvoj usmeritve orodjarstva v Sloveniji
Zaradi razdrobljenosti in neenotnosti tako ponudbe orodij kot tudi porabnikov orodij, smo se v odboru dogovorili, da je potrebno najprej vsem proizvajalcem orodij omogočiti, da se medsebojno seznanijo v svojih proizvodnih programih, delu in problemih. Skupno opredeljene najbolj pereče probleme in usmerjeno akcijo reševanja pa bi morali verificirati še s strani uporabnikov orodij.
Vso to razmišljanje in ugotavljanje nas je v odboru za orodjarstvo privedlo do tega, da smo v mesecu februarju letos ustanovili iniciativni odbor za organizacijo srečanja proizvajalcev in uporabnikov orodij. To srečanje je bilo
2.	junija 1981 v Ljubljani z delovnim naslovom RAZVOJNE USMERITVE ORODJARSTVA V SLOVENIJI.
Z organiziranjem posveta o usmeritvi orodjarstva v Sloveniji smo prvič postavili problematiko orodjarstva na mesto, ki ji po pomembnosti tudi pripada. To mesto je prioritetno posebej tedaj, kadar govorimo o prestrukturiranju našega gospodarstva oz. Kovinsko predelovalne industrije na zahtevnejše programe.
Vrsto let so bile orodjarne le obrati v delovnih organizacijah, ki so skrbeli za izdelavo orodij, potrebnih za lastno proizvodnjo. Le v majhnem obsegu so te orodjarne izdelovale tudi različna orodja za druge uporabnike.
Pričujoče posvetovanje pomeni pomemben korak k spoznanju kompleksne problematike na področju orodjarstva, snovanju izhodišč za nadaljnje delo pri načrtovanju novih in izkoriščanju obstoječih kapacitet v Sloveniji, razreševanje problemov oskrbe z ustreznimi surovinami, problematiki trženja in problemom ohranitve obstoječega in usmeritvam bodočega kadra na tem področju.
Zavedamo se, da bomo le s skupnimi močmi na področju orodjarstva lahko dosegli pomembne uspehe. Današnja situacija na področju orodjarstva v Sloveniji je takšna, da odteka veliko deviznih sredstev za nakup različnega orodja v tujino, pa čeprav smo prepričani v lastne sposobnosti in možnosti izdelave v domačih orodjarnah.
Razprava na posvetovanju je pokazala naše opredelitve pri reševanju problematike orodjarstva. Naj naštejem samo nekaj osnovnih usmeritev:
(Nadaljevanje s 6. strani)
ti smo nadaljevali kot in se ustavili na Blagoškem jezeru, kjer smo sezaužili čistega zraka v gozdu ob jezeru. Tu smo organizirali tudi metanje pikada. Moram reči, da so mnogi, ki še niso igrali te igre metanja puščic prišli na svoj račun. Od tod smo nadaljevali pot proti Jeruzalemu, kjer smo pogasili žejo.
Iz Jeruzalema smo krenili proti Ptuju. Med potjo smo tudi zapeli S tem smo ekskurzijo končali. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem za ekskurzijo.
F. Perčič
—- dokončno je potrebno izoblikovati povezave med proizvajalci surovin in trgovino, ki naj bi omogočila ustrezno zagotovitev potrebno količino kvalitetnih orodjarskih materialov,
—	potrebno je vzpostaviti ustrezen informacijski sistem, ki bo omogočal medsebojno obveščanje o potrebah po materialu in o zalogah posameznih vrst materiala pri proizvajalcih, kakor tudi pri porabnikih,
—	izdela naj se celovita informacija o proizvodnih programih naših proizvajalvec orodij in sicer ločeno na proizvodnjo novih orodij in na vzdrževanje že obstoječih,
—	uskladiti se morajo investicijski programi v orodjarstvu s potrebami porabnikov. Na osnovi ugotovitev, da naše obstoječe kapacitete niso zadostno izkoriščene ter, da je zelo izrazit primanjkljaj ustreznega kadra, da bo v naslednjem obdobju potrebno primarno modernizirati obstoječe orodjarne in sicer tam, kjer je znanje in oprema že na razpolago,
—	več in hitreje bomo morali delati na področju tipizacije orodij in standardizacije sestavnih elementov orodij, kar bo omogočilo večjo delitev dela med orodjarnami in boljšo skupno medsebojno sodelovanje,
—	zagotoviti moramo usklajen pristop ob nakupu ustrezne opreme za orodjarska dela, ki pa naj bo sodobna in tipizirana,
—	zaradi pomanjkljivo opredeljenega statusa orodjarn v okviru večine delovnih organizacij, bo potrebno doseči boljšo samoupravno organiziranost, kar je predpogoj za urejanje kvalitetnejših dohodkovnih odnosov,
—	potrebno bo doseči radikalno skrčenje uvoza dragega orodja, ter organizirano pristopiti k povečanju izvoza domačih orodij, saj se v svetu čuti velika potreba po orodjih,
—	v bodoče se bo posvetila posebna pozornost tako že obstoječemu kadru, ki se ukvarja s problematiko orodjarstva, od konstruktorjev orodij, do izdelovalcev le-teh; tako tudi ob uvajanju usmerjenega izobraževanja, s tem, da bodo orodjarski kadri dobili pravo mesto, ki jim po pomembnosti v našem gospodarstvu tudi pripada.
Vsi navedeni zaključki so sprožili določene akcije za določitev konkretnih ciljev. Cilji pa so naloge sprejetega programa Odbora za orodjarstvo pri Splošnem zd ružen ju ko vi n skopred e lovain e industrije Slovenije.
Franc KRABONJA
Leto 1980. Leto v katerem je štafetna palica, simbol bratstva in enotnosti vseh mladih Jugoslavije z najtoplejšimi željami tovarišu Titu predčasno končala svojo pat.
Osem mladincev iz vseh socialističnih republik in pokrajin je položilo štafetno palico na mrtvaški oder svojega ljubljenega Tita v poslopju skupščine SFRJ. štafetno palico je prinesel »n jo položil na oder mladinec iz SR Bosne in Hercegovine, republike, do katere ni prišla, ker jo je prehitela smrt dragega tovariša Tita.
Minilo je leto, spomin nanj pa ni zbledel. Njegove ideje so vklesane globoko v naših srcih
in odločno smo stopili po njegovi poti. In letos ob prazniku mladosti 25. maju smo to ponovno potrdili. Skozi tisoče rok mladih, po vsej naši domovini je tudi letos potovala štafeta mladosti. Iz vseh pisem, v vseh poslanicah je bilo čutiti povezanost vseh mladih, odločnost, da bomo nadaljevali njegovo delo in pripravljenost braniti tisto, kar je naše.
Nepozabni so spomini! iz proslave 25. maja, ko je iz več tisoč grl zadonela pesem: »Druže Tito mi ti se kunemo!« Vse misli so bile uprte v preteklost, ko je tam na tribuni prejel ves nasmejan štafeto še on. V naših srcih pa je bila prisega: »Nadaljeval« bomo tvoje delo!«	K. E.
S prvomajske proslave
Srečanja
Problemska konferenca
Dne 18. 4. 1981 smo se v ODP zbrali individualni poslovodni organi, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter DPO iz vseh TOZD in DO na problemski konferenci s ciljem, da se ocenijo vzroki slabega gospodarjenja v letu 81 in, da se dogovorijo za nove akcije, kako izboljšati tehnološke in delovno disciplino v tem smislu, da bodo ti vplivali na večjo ustvarjanje dohodka.
Problemske konference so se udeležili tudi najodgovornejši družbenopolitični delavci naše občine: predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar, tov. Dimče Stojčevski, sekretar OK ZKS Ptuj, tov Janko Mlakar predsednik OSS Ptuj, tov. Berden Franc predsednik IS SO Ptuj ter tov. Franc Klemenčič predstavnik OSS Ptuj.
O konkretnih uspehih konference bomo lahko pisali, ko bomo ocenjevali realizacijo zaključkov, sedaj pa le nekaj misli in problemov, ki so bili izpostavljeni na konferenci
Podatki o realizaciji planskih zadolžitev v letu 1981 kažejo, da so že večkrat ugotovljene slabosti poslovanja in dela ostale nerešene. Ob koncu lanskega leta smo začrtali vrsto ukrepov od
(Nadaljevanje s 4. strani)
darskih pogojih, ko so organizacije združenega dela skrbno pregledale svoje kadrovske potrebe in na tej podlagi določile število kodrovskih štipendij. Ker so štipendije pomembno sredstvo za izobraževanje za vso mladino, je treba doseči, da ostane število štipendij enako kot doslej.
Zato bodo sindikati vztrajali, da bodo mladi strokovnjaki dobili ustrezno zaposlitev, in za to podpirali ukrepe, ki bodo omogočili takšno zaposlovanje: odprava nadurnega dela in dela po pogodbah, pravočasne upokojitve ipd.
V odborih za usmerjanje vpisa v občinah pa mora spodbujati čim boljše obveščanje otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini o usmerjenem izobraževanju in o možnostih za bivanje v domovih za učence in študente, da bi jim tako omogočili nadaljnje izobraževanje v tujini.
Proizvodno delo in delovna praksa
Največ kritičnih besed pa je predsedstvo namenilo pripravam na izvedbo proizvodnega dela in delovne prakse. Podatki kažejo, da v organizacijah združenega dela za to še niso zagotovljeni vsi potrebni pogoji. Pri tem je predsedstvo postavilo odločno zahtevo, da pristojni organi takoj opredelijo vprašanje financiranja proizvodnega dela tam, kjer bo določena organizacija združenega dela izvajala to delo tudi za
drage organizacije združenega dela, pa tudi druga vprašanja (samoupravno sporazumevanje med šolami in organizacijami združenega dela, nagrajevanje učencev itd.), ki vplivajo na to, da priprave še niso zadovoljive. Pri tem pa je predsedstvo poudarilo odgovornost sindikatov, da bodo priprave kakovostne in pravočasne. Zato je sprejelo sklep o oblikovanju posebnega delovnega telesa, ki naj bi usklajevalo tovrstne aktivnosti, jih stalno spremljalo in usmerjalo.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je z razpravo o poročilu o aktivnosti sindikatov vključilo v razprave o pripravah na usmerjeno izobraševanje, ki bodo zaključene z razpravo v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije v drugi polovici junija. Sprejelo je sklep, naj sindikati na vseh ravneh še pred razpravo v republiški skupščini ocenijo priprave na prehod v usmerjeno izobraževanje v lastnem okolju. Osnovne organizacije zveze sindikatov naj spodbudijo delavske svete v organizacijah združenega dela, da bodo razpravljali o tem, občinski sveti zveze sindikatov pa bodo dali pobudo skupščinam občin, da bodo o pripravah razpravljali tudi zbori združenega dela v občinah. Tako bodo ugotovitve in ocene lastne pripravljenosti podlaga za usmeritve skupin delegatov s posameznih območij in njihovo razpravo v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
VM
Tudi tu je nekaj »poroznega«
reorganizacije izvajanja poslovnih funkcij do ukrepov predvidenih s predlogom poslovne politike. Danes ugotavljamo, da niti ena reorganizacija izvajanja poslovnih funkcij ni bila še realizirana. Hud problem pri reševanju nekaterih problemov so tudi načelne in neargumentirane pripombe, ki nas vlečejo v dolge in neplodne razprave. Slabi rezultati posloavanja pa se še slabšajo.
Splošna pa je ugotovitev, da naše investicijske usmeritve niso bile najboljše. Kajti nesporno je, da so delovna sredstva zastarela in le z velikimi težavami dosegamo zahtevano kvaliteto ali pa je to sploh nemogoče. Poleg vsega pa k temu pripomore tudi slaba organizacija dela, neustrezne tehnološke rešitve ter slaba tehnološka in delovna disciplina.
Dragoceno tekočino je treba zakleniti
Objektivne težave pa predstavlja neredna dobava odlitkov iz sive litine in aluminija. Sem bi lahko prišteli še neurejeno tržišče, primanjkovanje materialov, visoka stopnja inflacije in še bi lahko naštevali.
Splošna ugotovitev: K problemu pristopiti takrat in tam, kjer nastaja. Disciplino oziroma nedisciplino obravnavati, kot posledico nezdravih odnosov v sredini, kjer se pojavlja. Zadolžitve bodo morale biti konkretne, morajo odgovoriti na tri osnovna vprašanja:
kaj — kdo — rok.
— Povečati produktivnost, kajti zavedati se moramo, da sprejeti plan ni le obveza ampak zakon.
— Povečati izkoristek strojev.
— Doseči večjo tehnološko in delovno disciplino.
Poglavitna pa je ugotovitev, da smo za uspeh ali neuspeh katerekoli TOZD odgovorni vsi zaposleni v DO.
Spremeniti odnose na relaciji med TOZD, več se truditi za dosego skupnih smotrov, kajti sicer bomo na prihodnjem in vseh sestankih odkrivali že ničkoliko-krat odkrite probleme.
M. Menoni
ALKOHOLIZEM
V zadnjem času je opaziti občuten porast alkoholizma. Po alkoholnih pijačah vse raje segajo mladi ljudje, študentje in mladi delavci, kakor tudi starejši. Alkohol je zvest spremljevalec duševnih stisk, nerazumevanj pa tudi zabav in praznovanj. Porast alkoholizma je prisilil družbo, da je izdala zakonske predpise, ki omejujejo oz. prepovedujejo uživanje alkoholnih pijač na določenih mestih, kot so delovna mesta, ceste, železnica ipd. Tudi samoupravni sporazum o varstvu pri delu, za DO Agis, v svojem 49. členu lepo govori o prepovedi nošenja in uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu, prav tako delavci ne smejo prihajati na delovno mesto pod vplivom alkohola.
Vsi delavci naše DO so omenjeni samoupravni sporazum sprejeli leta 1979, pred sprejetjem pa bi morali biti seznanjeni z njegovo vsebino in jo tudi upoštevati. Toda, ali je pri nas res tako? Že naslednji podatek bo ovrgel mišljenje, da v naši DO izpolnjujemo določila samoupravnih sporazumov in pravilnikov, vsaj kar se tiče delavčeve varnosti na delovnem mestu in njegove dolžnosti, dana delovnem mestu ne skrbi samo za svoje življenje, temveč skrbi tudi za varnost sodelavcev.
Službi varstva pri delu je bilo v času od 1.1.1981 do 31. 6.1981 podanih 18 ovadb zoper delavce, ki so bili osumljeni, da so pod vplivom alkohola. Preizkuse alkoholiziranosti so opravili strokovni delavci službe varstva pri delu. Med 18 primeri je bilo ugotovljeno, da je 10 oseb vinjenih in v takem stanju niso zmožni za varno delo in so morali zapustiti delovno organizacijo, 6 delavcev je preizkus alkoholiziranosti odklonilo, čeprav je preizkus alko-holiziziranosti za te delavce zahtevala odgovorna oseba v TOZD. Z odklonitvijo preizkusa so huje kršili delovno odgovornost. Za ostala dva delavca pa je bil preizkus negativen.
Vemo, da teh 18 primerov v 6 mesecih ni merilo stanja uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu, saj smatramo, da mnogo delavcev dela v vinjenem stanju, nekatere pa odgovorne osebe v TOZD odstranijo z dela brez zahteve po preizkusu alkoholiziranosti. Dovolj velik dokaz pa je če teh 18 delavcev, ki so bili osumljeni uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu, da stanje v naši DO ni zadovoljivo.
Da bi omejili uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu in nošenje alkoholnih pijač na delo, je potrebno tesno sodelovanje odgovornih oseb v TOZD, strokovnih delavcev službe varstva pri delu kakor tudi disciplinske komisije, ki naj bi takšnim delavcem zaostrila kazni. Zavedati pa se moramo, da bo potrebno mnogo časa, pa tudi zavesti samih delavcev, da bomo izkoreninili uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu.
Upajmo, da se bo sodelovanje izboljšalo, in da bomo v naslednjem obdobju lahko govorili o zmanjšanju uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu.
SVD
V DO — šola
Usmerjeno izobraževanje, ki bi lahko poimenovali vlak, v katerega letos zares vstopamo je pripeljal na postajo. Ni veliko časa za vstop, kajti pripeljal je z eno letno zamudo, odpeljati z njim pa se moramo vsi — šole in druge izobraževalne institucije, učenci, OZD in nenazadnje tudi starši učencev. Tako nekako bi lahko v prenesenem smislu zapisali za uvod namesto koncepta usmerjenega izobraževanja, ki ga že prav gotovo vsi dobro poznate.
Med mnogimi nalogami in raznovrstnimi obveznostmi, ki nam jih narekuje uvedba usmerjenega izobraževanja preko različnih družbenih dokumentov, je opredelitev politike Ul v naši delovni organizaciji in izvajanje akcij ter nalog, ki bodo močno posegle v organizacijsko strukturo in proces proizvodnje TOZD in DO kot celote.
V naši občini smo eden od največjih izvajalcev proizvodnega dela učencev v Ul in temu primerno se moramo tudi organizirati, da bomo lahko uspešno realizirali naloge in obveznosti ki nam jih nalaga Zakon o usmerjenem izobraževanju. Poglejmo nekaj bistvenih novosti, ki jih moramo realizirati do konca tega leta:
—	uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o Ul;
—	izbor del in nalog, kjer se bo izvajalo proizvodno delo učencev;
—	izdelala izvedbenih programov in ciljev za izbrana dela in naloge v proizvodnem delu učencev;
—	imenovanje izvajalcev (mentorjev) proizvodnega dela;
—	izobraževanje izvajalcev proizvodnega dela in še vrsto drugih aktivnosti, ki so tesno povezane s prej naštetimi nalogami. Nekatere od teh aktivnosti že tečejo, druge pa bomo pričeli izvajati v naslednjih mesecih.
Seveda uvedba usmerjenega izobraževanja tudi naši DO ne bo prizanesla pri finančnih sredstvih. Iz prakse vemo, da vsaka novost naleti pri sprejemanju na odpor, posebej še, če je povezana z materialnimi stroški. Argumentov za takšna stališča imamo tokrat veliko, pa naj si bo to na samoupravnih organih, poslovodnih strukturah ali družbenopolitičnih organizacijah.
Res je, da ne dosegamo takih poslovnih rezultatov, kot smo si jih začrtali, res je, da potrebujemo surovine, res je, da nam primanjkuje ustreznih delovnih pro-
storov, res je, da moramo imeti še veliko boljših strojev z veliko kapacitetami, vendar pa je na koncu še najbolj res to, da nujno potrebujemo dobrega strokovnega delavca, skratka, novi kader, ki bo s širšim znanjem prispeval k večji produktivnosti. Dejstev, da premalo pozornosti posvečamo človeku — delavcu, da ga strokovno usposobimo, je še vedno prisotno. Spomnimo se, koliko pozornosti znamo posvetiti novemu stroju, vprašanja se kar vrstijo — koliko stane, koliko porabi energije, kakšne ima zmogljivosti, kakšno mero natančnosti, kje ga bomo postavili itd. Šele ko je stroj postavljen, priključen in usposobljen za obratovanje se vprašamo, kdo bo z njim opravljal, kakšno strokovno znanje je potrebno, kakšne delovne izkušnje ipd. Povrhu tega se zgodi še to, da delavca z ustreznim znanjem nimamo in ga moramo preko razpisa iskati od zunaj. Stroj stoji neizkoriščen in to niso mala sredstva. Zato bomo enkrat morali priti do zaključka, da je prvi faktor za večjo in boljšo produktivnost še vedno delavec, pa naj si bo ta za strojem, risalno desko, pisalno mizo in ne nazadnje tudi za metlo. Investicija v kader je najboljša investicija, ki zagotovo pomaga v težavah.
V naslednjih mesecih se bomo večkrat odločali in sklepali v smislu priprav na izvajanje proizvodnega dela v Ul, zato se takrat spomnimo, da investiramo v kader, v kader, ki nas bo nekoč zamenjal in, ki bo delal za nas, spominimo se, da so to naši otroci katerim moramo nuditi čim več znanja, da ga naučimo delati, da ga vzgajamo v duhu samoupravnega socializma kot dobrega delavca samoupravljal-ca, da bo imel pravilen odnos do dela in delovnih sredstev. Če takšnega delavca zares želimo in potrebujemo, potem verjetno ne bo vprašanja za sredstva.
Franc SIMONIČ
Zapis iz Ženeve
Nekaj misli s predavanj na seminarju v okviru programa SITEV 81 v Ženevi, katerega so se udeležili tudi predstavniki naše DO.
1.	Uporaba plastike v avtomobilski opremi
Kljub težavam z osnovnimi surovinami je videti, da plastika zaradi vedno boljših mehanskih lastnosti, obstojnosti in širokih možnosti tehnološke predelave, dosega v avtomobilizmu vedno večjo širino. Na predavanju so bila poudarjena tudi ekonomska prednost plastike pred klasičnimi materiali.
Kar se tiče naše opreme je poleg nam že znanih rešitev bila predstavljena tudi plastična izvedba ohišja za cilindrično ključavnico. Rešitev je zelo zanimiva in jo moramo upoštevati pri projektu proizvodnje ključavnic.
Tudi zavese po programu osebnih vozil, tako klasična kot prenosna, predstavljajo novost, ki jo velja raziskati. Omeniti velja tudi ključavnice, saj je tudi pri njih, kljub temu, da gre za varnostni element, vedno bolj prisotna plastika. Glede na cene mikroliva je to tudi razumljivo.
2.	Razvoj površinske zaščite v avtomobilski industriji
Na predavanju ni bilo postavljeno v ospredje zaščita karoserije kot je to običaj, ko govorimo o zaščiti avtomobila, temveč ostalih sestavnih delov vozila.
Za nas je zanimiva zaščita posod za gorivo. Po prikazanem načinu se podsklop posode (plašč z vsemi priključki, dno ter pregrade) zaščitijo s fosfatiranjem po varjenju pa le zunanje obarvajo oziroma plastificirajo.
Da bi odklonili uhajanje nečistoče iz posod, ki je očitno tudi pri drugih proizvajalcih, so cele posode izdelane že iz plastike.
3.	Ogled razstave
Tudi na razstavi je bila naša oprema dobro zastopana. Predvsem je bilo prisotnih več vrst ogledal za osebna in tovorna vozila. Novost so brisalci na ogledalih, ki so po mnenju razstav-Ijalca bolj pomembni kot ogrevanje ogledal. Tudi na dvigalih stekla je firma FISHER BODY, GM (SAD) že uporabila plastični trak v zamenjavo za jekleno spiralo (podobno ohišju VW).
Firma SLOTVOOM Nizozemska, ki je razstavila zanimivo tehnologijo 'izdelave posod za gorivo, se zanima za pokrove posod, ker jih sama ne izdeluje.
Firma Kiister, Erikchansen (G. Ekort) se zanima za nakup odlitkov za ohišja mehanizmov za daljinsko upravljanje. Od firme pričakujemo povpraševanje.
V okviru izložbe »JUGOSLAV-PABLIC« je bilo opaziti močno zanimanje za naše proizvode, kar kaže, da je razstava tudi s te strani za nas zanimiva.
I. A.
f-------, •'■v-'' c—" '
Letovati se da tudi tako
Obvestilo
Zaradi dopusta dr. Ante Mileta od 1. 7. do vključno 17. 7. bo splošna zdravstvena ambulanta DO AGIS sprejemala paciente v času od 12. ure naprej. Ordinirai bo dr. Ivo ŠODA. Medicinske sestre pa bodo delale v splošni ambulanti od 12. do 20. ure.
Vodja DSSS Boris HORVAT
ZA ODPRAVLJANJE VZROKOV IN ZA VEČJO UČINKOVITOST
Kako investiramo v TOZD Precizna mehanika
Investicije v TOZD PM so v prejšnjem srednjeročnem obdobju zaostajale za investicijskimi dejavnostmi ostalih TOZD. Osnovni vzrok temu zaostajanju je bil v tem, ker smo želeli investirati v opremo za proizvodnjo novega tahografa. Odločitev, da moramo zamenjati obstoječi tahograf je padla že mnogo prej, to je pred nastopom prejšnjega srednjeročnega obdobja. Vendar so pogajanja za sklenitev pogodbe s tujim partnerjem, od katerega smo želeli kupiti licenco, traja nekaj let. Po skupnih dogovorih in sklenjeno licenčno in kooperacijsko pogodbo med firmo Kinzfe in TOZD Precizna mehanika pa se je pričel postopek registracije teh pogodb pri naših republiških in zveznih organih, kateri je trajal vse do konca preteklega srednjeročnega plana. Že med registracijo pogodb smo pristopili k izdelavi investicijskega programa za opremo s katero bi omogočili izdelavo polizdelkov in montažo tega novega tahografa. Ta investicijski program je bil izdelan in potrjen na samoupravnih organih v TOZD Precizna mehanika v letu 1980.
Investicijska vrednost tega programa je znašala okrog 32.000.000 din. Glede na splošno zmanjšanje investicij v prete-teklem letu nismo uspeli zagotoviti potrebnih investicijskih sredstev.
Zato je bil sprejet sklep, da pristopimo k izdelavi I. faze investicijskega programa kateri naj zajema le opremo za montažo tahografa in delno ureditev delovnih in skladiščnih prostorov. Samoupravni organi TOZD Precizna mehanika so ta investicijski program sprejeli in potrdili. Realizacija tega investicijskega programa je v teku in upamo,
da bo domača oprema izdoba-vljena v začetku prihodnjega leta. Težje je z nujno potrebno uvozno opremo za katero še nam danes ni znano na kakšen način jo bomo uvozili. Za ureditev skladiščnih prostorov smo v začetku predvideli izgradnjo nadstrešnice na Mlinski c. ob proizvodni hali TOZD Velika oprema. Iz različnih vzrokov, do realizacije izgradnje ni prišlo. Delavci TOZD Precizna mehanika so se odločili in sprejeli sklep, da naj pristopimo k pripravi potrebne dokumentacije za izgradnjo nove proizvodne hale v Rajšpovi ulici.
Določili smo lokacijo ob novo zgrajeni hali TOZD-a TAP. Proizvodna hala bo v enaki izvedbi, kot TAP-ova v njej pa predvidevamo zraven prostorov za PM še del prostorov za TOZD Vzdrževanje. In kako daleč smo s to realizacijo? Izdelana je bila predinvesticijska študija s finančno oceno v višini 27,000.000 din.
Razpisana je bila lokacijska razprava in dani so bili pogoji pod katerimi je možno graditi omenjeno halo. Od sosedne delovne organizacije smo dobili pristanek, da smemo graditi ob njihovem zemljišču. Oddelek za ljudsko obrambo pri SO Ptuj, je dal pristanek na naš predlog o združitvi zaklonišč. V izdelavi je lokacijska dokumentacija.
Ne glede na potek dela pri pridobivanju soglasij in dokumentacije, pa moramo poudariti, da izgradnja ni v skladu z investicijsko politiko naše republike, in da bomo morali ekonomsko in tehnično še na mnogih nivojih dokazovati upravičenost te investicije, da bomo lahko pridobili manjkajoča finančna sredstva.
Sektor za plan in
izgradnjo tovarne
Reševanje problemov
Obdobje, v katerem se nahajamo in v katerem se pripravljamo na kongrese zveze komunistov in zveze sindikatov ter na lil. kongres samoupravljalceiv Jugoslavije, je brez dvoma polno protislovij. Nobenega dvoma ni, da, gledamo dolgoročno, v Jugoslaviji dosegamo vse naše najpomembnejše družbene cilje, krepimo nadaljnji razvoj sistema socialističenega samoupravljanja in tudi materialno podlago našega dela ter s tem osebni in družbeni standard delavcev in delovnih ljudi. Protislovja so v tem, ker uresničevanje vseh teh ciljev, gledano iz perspektive nekaj let nazaj, ni bilo vedno celovito in dosledno, kot smo si ga zastavili. Mislim, da je treba povedati, da imajo ta protislovja, s katerimi se srečujemo, svoj objektivni in subjektivni izraz v nekaterih okoliščinah, ki bi jih bilo treba spoznati.
Prvič, smo v prehodnem obdobju izgrajevanja sistema socialističnega samoupravljanja. Čeprav gradimo sistem socialističnega samoupravljanja polnih 31 let, je to za revolucionarne spremembe, ki jih želimo s tem sistemom doseči, prav gotovo vse prekratko obdobje, da bi lahko rekli, da smo v naši družbi kot celoti uspeli odpraviti vse tiste
odnosi med seboj prepleteni, med seboj odvisni. Marsikdaj zaostajanje v uresničevanju opredeljenih usmeritev razvoja socialističnega samoupravljanja le v enem od teh okolij vpliva tudi na uresničevanje v naši celotni družbi. V tem smislu je treba sicer biti kritičen in nezadovoljen z doseženim, vendar pa objektiven pri ocenjevanju tega, koliko
ostanke v zavesti, v neposredni praksi, v konkretnih materialnih odnosih, ki prav gotovo še vlečejo nazaj na stare odnose in s tem tudi otežujejo hitrejše uresničevanje ciljev. Mislim, da bi bilo napačno, če bi se s tem opravičevali, ker ne uresničujemo vsega. Mislim pa, da bi bilo tudi neobjektivno, če se tega ne bi zavedali. Posebej z ustavo iz leta 1974 in z zakonom o združenem delu iz leta 1976 smo začeli res revolucionarne spremembe, z opredelitvijo delavca, organiziranega z drugimi delavci v temeljni organizaciji združenega dela, organiziranega prek delegatskih odnosov do najvišjih samoupravnih in predstavniških organov, ki naj bi obvladal vse odnose v družbi, tako v njenem materialnem razvoju kot tudi vse politične odnose. Vsi vemo, da uresničitev take vizije v nekaj letih v celoti res ni mogoča. Veste, da imamo danes v Jugoslaviji (sicer po različnih podatkih) približno 80 tisoč različnih samoupravnih subjektov, od tozdov, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti in vsega drugega, in da bi morali — če bi želeli doseči polno uveljavitev tega načela, ki sem ga najkrajše opredelil — pravzaprav doseči polno zavest in polno aktivnost vseh naših delavcev in delovnih ljudi v sleherni samoupravni organizaciji. Pravim v sleherni, ker so ti
smo dosegli, da ne bi bila nerealna naša pričakovanja, da je celoten revolucionarni proces, ki smo ga začeli, možno dokončati v tako kratkem času.
Drugo pomembno protislovje, s katerim se danes srečujemo in ki pogojuje naša aktualna družbenogospodarska in politična gibanja v Jugoslaviji ter naše nadaljnje naloge v prikravah na kongrese, je posledica materialnih neusklajenosti. Te materialne neusklajenosti so po eni strani v nezadostni razvitosti proizvajalnih sil v primerjavi z najrazvitejšimi deželami v Evropi, po drugi strani pa se te naskladnosti kažejo v dejstvu, da smo neusklajeno razvijali posamezne dele združenega dela, posamezne dele družbene reprodukcije. Mnogih obstoječih potencialov v naši družbi nismo ustrezno razvili. Eden od teh je kmetijstvo, gre pa še za nekatere druge, za ener-
hitrejšo izvozno usmeritev katerekoli dejavnosti in veje, da bi lahko pokrivali naše uvozne potrebe in da bi imeli ob neposrednem stiku z najrazvitejšim svetom možnost stalnega preverjanja naših lastnih tehničnih, organizacijskih in drugih dosežkov in na ta način tudi enakopravnega in uspešnega vključevanja v mednarodno delitev dela.
SE NADALJUJE
getiko in nekatere surovinske dejavnosti; predvsem pa to drži za
SRORT in SAH
Rokometaši brez konkurence
Za tekmovanje na delavskih športnih igrah ptujske občine se je prijavilo 7 sindikalnih ekip, od katerih pa so tri odstopile prej, kot so odigrale vse tekme. Vse tekme so po poročilu tekmovalne komisije potekale v fer borbi
dobila nobenega opomina in ne izključitve igralca. Ekipo Perutnine je premagala s 24:11, KK Ptuj z 10:0 (b. b.), IGA Boris Kidrič pa s 25:15. S šestimi točkami in gol razliko 59:26 se je uvrstila na 1. mesto.
Nogomet
Pomladanski interni nogometni turnir je mimo. Gotovo je letošnje presenečenje to, da so se udeležile ekipe vseh TOZD in DSSS in da so se v večini tekme odigrale po razporedu, sicer pa so se ekipe dogovorile za preložitev tekme, zaradi slabega vremena pa je bilo preloženo eno kolo. Vseh 11 ekip je bilo z žrebom razdeljenih v 2 skupini:
I.	skupina — 6 ekip: KO, KOM, DSSS, VO, TAP, SER;
II.	skupina — 5 ekip: OR, PM, GUM, VZM, VZD.
Vse ekipe so se pomerile med seboj, dve najboljši iz skupine pa z najboljšima iz druge skupi-
in brez pripomb posameznih ekip. Skozi vse tekme naša ekipa ni
VO —	KOM			3:0 (BB)	
TAP —	KO			1:1	
DSSS	— SER			1:0	
VZM -	- GUM			1:2	
VZD -	- OR			0:3	
Lestvici					
	1. skupina				
1. TAP	5	3	2	0 11:2	8
2. KO	5	3	2	0 11:4	8
3. VO	5	2	2	1	9:5	6
4. DSSS	5	2	0	3 5:8	4
5. SER	5	1	1	3 7:12	3
6. KOM	5	0	1	4 4:15	1
	II. skupina				
1. OR	4	3	0	1 12:2	6
2. GUM	4	3	0	1	6:5	6
3. VZM	4	2	0	2 5:7	4
4. PM	4	1	1	2 3:6	3
5. VZD	4	0	1	3 2:8	1
V finalu sta se za tretje in četrto mesto pomerili ekipi TOZD Kovinska obdelava in GUM. Rezultat tekme je bil v regularnem času neodločen, po penalih pa je bil rezultat 6:5 za TOZD KO.
Za I. mesto sta odigrala zmagovalca skupin — TAP in OR. Ekipa OR je premagala nasprotnika z rezultatom 1:0. Tako je letošnji zmagovalec pomladanskega turnirja ekipa ORODJARNE.	M.Š.
Šah
Plavanje
Ekipe kolektivov ptujske občine so se v Ptujskih toplicah pomerila tudi v plavanju. Kot vsa leta, je udeležba v tej disciplini slaba. V ženski konkurenci (4x25 m) so se pomerile ekipe KK Ptuj, PP in AGIS. Naša ženska ekipa v sestavi Lešnik Aleška, Kmetec Štefka, Matič Marica, Grabner Lojzka je bila drugouvrščena za ekipo Kmetijskega kombinata. Moška ekipa je bila tretjeuvrščena.	M.Š.
SMEROKAZ KADROV
| OIXŠL» >
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MAJU 1981
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	FERŠ Olga, adm. tehnik tajniška dela v KS — določen čas
—	MILETIČ Mara, ekon. tehnik vodenje glavne knjige — nedoločen čas
Vse tekme sta odlično vodila sodnika Plajnšek in Šeruga, saj na sojenje ni bilo pripomb. Protest je po odigrani tekmi podala ekipa Servisa zaradi tega, ker je nasprotnikova ekipa imela igralca, ki ni bil delavec te TOZD. Komisija je smatrala, da je turnir predvsem rekreativnega značaja in daj bi bila prvenstvena vloga rekreacija zaposlenih, ne pa v taki meri rezultat, in ker je bil protest vložen po odigrani tekmi, je komisija priznala doseženi rezultat. Podobno je bilo z ekipo Vzdrževanja.
Rezultati: KO — SER	3:0	(BB)
KOM — TAP	0:3	(BB)
DSSS — KO	0:1	
GUM — VZD	3:1	
PM — VZM	0:3	(BB)
OR — GUM	3:0	(BB)
VZD — PM	1:1	
SER — VO	3:3	
KO — KOM	2:2	
TAP — DSSS	4:1	
DSSS — KO	0:3	
VO — TAP	0:0	
KOM — SER	2:4	
OR — PM	1:2	
VZM — VZD	1:0	
OR — VZM	5:0	
GUM — PM	1:0	
TAP — SER	3:0	
KOM — DSSS	0:3	
KO — VO	2:1	
V osnovni organizaciji ZSMS TOZD Kovinska obdelava si prizadevajo, da bi se vsak delavec udeleževal rekreativnih dejavnosti, tisti, ki so zanj najprimernejši. Zato so organizirali šahovski turnir, za katerega se je prijavilo le 14 sodelavcev, kar predstavlja le 8 % zaposlenih. Opazili so, da se je zanimanje za to igro povečalo, kar tudi pomeni uspeh, saj je pričakovati, da bo udeležba na naslednjem turnirju številnejša.
Rezultati posameznikov so razvidni iz tabele.
Na zaključku prvenstva se je predsednik 00 ZSMS zahvali! vsem sodelujočim za udeležbo, jim podelil priznanja za sodelovanje, prvim trem pa diplome. Nagrado — nadomestilo za pokal, ki bo prehodnega značaja (izdelali so ga sami) je osvojil Maks FRIDL.	M. Š,
1.	FRIDL MAKS	13
2.	RAJH MIRAN	10
3.	PETEK MILAN	8'A
4.	GAJIČ JOVIČA	8
5.	ŽURAN MAKS	8
6.	LIČEN ALOJZ	8
7.	POTOČNIK MAKS	7
8.	KEKEC MIRAN	7
9.	KORENJAK MARJAN	6
10.	VERTAČNIK ZVONKO	6
11.	VTIČ VLADO	3
12.	VOGRINEC LUDVIK	2'A
13.	PUKŠIČ SREČKO	2Vi
14.	ŠEŠO TONI	1 Vi
TOZD AVTOOPREMA
—	LESNIK JANKO, rudar-kopač montiranje fazno zaht. izdel.
—	nedoločen čas
—■ LEŠNIK Franc, delavec
montiranje fazno zaht. izdel.
—	nedoločen čas
—	HORVAT Slavko, delavec transportiranje — nedol. čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	VODUŠEK Jožef, ključavničar rezk. bolj zaht. odi. hlad. ter pol. na ohišju — nedol. čas
—	KUKEC Jožef, pr. upr. gradb. meh.
sestavljanje hladil, ter var. mestoma — nedol. čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	VOJSK Davorin, delavec ročna dela — pripravljalna dela — določen čas
—	PAPEŽ Alojz, delavec
ročna dela — pripravljalna dela — določen čas
—	MLINARIČ MILAN, delavec ročna dela — pripravljalna dela — določen čas
TOZD ORODJARNA
—	LETIČ ŠTEFAN, orodjar
izv. najzaht. del na vzdrž. or. za TOZD VO — nedoločen čas
—	iz JLA
—	MAR Vladimir, orodjar
izv. zaht. del na vzdrž. or. za TOZD TAP — nedoločen čas — Hz JLA
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MAJU 1981
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	FERŠ Olga, adm. tehnik tajniška dela v KS — na lastno željo
TOZD AVTOOPREMA
—	VIDOVIČ Irena, delavka čiščenje proizvodnih prostorov — na lastno željo
—• CIMERMAN Janez, delavec transportiranje — sporazumno
—	GRIČNIK Igor, orodjar vrtanje polizd. na enovrt. vrt. stroju — sporazumno
TOZD GUMARNA
—	KUREŽ Jožef, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdel.
—	sporazumno
—	KOJC Vladimir, delavec, vulkaniziranje gumi teh. izdel.
—	sporazumno
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	ŠEGULA MARTIN, delavec struženje izdelkov in polizdel.
—	izključitev
TOZD ORODJARNA —• MILOŠIČ IVAN, voznik viličarja
transportiranje z viličarjem — na lastno željo
TOZD VELIKA OPREMA
—	VOGRINEC JANEZ, delavec varjenje posod in glušnikov —na lastno željo
—	HLUŠIČKA MARJAN, priuč. varilec
varjenje sedežev in druge o-preme —• sporazumno
—	SKLEDAR STANKO, strojni delovodja
maloserijska proizvodnja —• sporazumno TOZD SERVISI
—	CAFUTA STANISLAV, avtoličar
najzaht. avtoličarska dela — sporazumno
Primer »urejenega delovnega mesta«
Stran za razvedrilo in nasmeh
Kako preživeti dopust z regresom
^7
TAKO .
Ves zadihan priteče fantek v trgovino in mimo vseh čakajočih zakriči:
— Hitro me postrezite, atek me nestrpno čaka!
— Kaj pa rabiš, fantek?
— Toaletni papir!
V nekaterih TOZD so začeli uvajati striptiz: Slačenje krivde s sebe!
ALI PA TAKO . . .
Hudi časi se pišejo avtomobilski industriji. Le kdo še bo kupil avto, ko pa ga lahko dobiš že na vsaki tomboli!
—	JoJ, noga mi je zaspala!
—	Kaj zaspala! Jaz sem pa mislil, da ti je crknila, ko pa ti tako smrdi!
'pntnčniL^nJ0 ^®lovn?9a jf0!®14*'™ AGIS Ptuj- Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Dušan Prigl Anton Meško Anica Auer
sate*