tttdaa C 'GLAS MAR ODA" KAM VAB SAMIMA i Clmrn Blatter VOLUME LTL — LETNIK LIL list slovenskih d+Uveerr Ameriki - »th 1M> mi the Port Office at N«r York. N. If, under Act of GongrcM of March 3rd. 187». mwm WAR BONDS NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 17, 1944 — ČETRTEK, 17. AVGUSTA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 NEMŠKA ARMADA RAZBITA Sedma nemška armada se razkraja v posamezne guerilske tolpe in ni več v stanu zbrati posameznih oddelkov, ki beže proti Parizu v organizirano armado, ki bi se mogla postaviti v bran. Zavezniški topovi in botnjbniki so popolnoma razbili sedmo nemško armado v Normandi- ji v železnem oforaču, ki ima te še komaj osem jo posamezne dele nemške sedme armade, sam milj odprtine med Falaise in Argentanom, skozi katero pa je ie všlo nekaj tankov feldmarša-la -Ouentherja von Kluge-a. Vse ceste in pota iz Obroča pa so pod stalnim zavezniškim artile-lijrfkim ognjem in zračnim bombardiranjem. Kako velika je bila nemška armada v tem predelu, je razvidno iz tega, da je samo tretja ameriška armada generala Pattona pobile. 11 tisoč Nemcev, vjela pa jih je 39,000. Okoli 20 t i shoe Nemcev je obkoljenih v pristaniščih, kot je Brest, Lorient ui St. Nazaire. Od Bresta do Argentanase potikajo le še posamezne tolpe nem&ib vojakov, ki se skušajo združiti z drugimi oddelki, ne vedoč, da je ceJo armada ie na begu proti Parizu. To niso več vojaki, temveč roparji, ki kmetom jemljejo ai-ve« ter konje in vozove, da morejo bežati. 'Medtem ko je nekaj nemških tankov všlo skozi odprtino pri Falaise, je general Patton s svojimi tanki čudovito naglo vdaril do Dreuxa, 40 milj od Pariza, malo nižje proti jugu pa do C ha rt rez, 42 milj do Pariza ter je v enem. dnevu napredoval 60 milj S tem hitrim sunkom hoče .prehiteti nemške bežeče tanke in jim zapreti pot Kot pravi nemško poročilo, je general Patton prepustil drugim poveljnikom, da uniče- ne pa je z vso naglico vdaril proti Parizu. Kot naznanja nemško vrhovno poveljstvo, se že bije vroča bitka v predelu Chart res in Dreux. Kot pravi nemški radijski komentator stotnik Ludwig Sertorius, hoče general Patton s svojim naglim sunkom proti Parizu priti nemški armadi v "bok, jo ločiti od armad onstran Seine. Poročila s fronte naznanjajo, da Nemci že zbirajo prevozne ladje ob izfivu Sei-da prepeljejo sv030 armado čez reko. Koliko Nemcev je še v obroču pri Falaise, ni mogoče dognati, toda Amerfikanci imajo ujetnike, ki so pripadali enajstim nemškim divizijam. Včeraj je bilo vjetih okoli 6000 Nemcev in neprenehoma jih dovažajo s trnki. Zavezniki so dzvojevali veliko zmago, kajti razbili so celo nemško armado, oziroma dve armadi, peto in sedmo, razbili so ceste za umik in le posamezni oddelki nekdaj močne armade se še potikajo okrog. United Press poroča, da so Amerikanci prišli že tudi v bližino Toursa in Orleansa in se skušajo združiti z vpadno armado na jugu. Nemci uničujejo Uradno je bilo sporočeno, da je zav ezniška vpadna armada v juž. Franciji prvi dan med Cannes in Toulonom dosegla svoj cilj po načrtu. Armada je dobro utrjena in je že prodrla v notranjost osem milj. Ameriški in angleški padalci so preprečili Nemcem, da proti obrežju niso mogli poslati ojačenj. Zavezniški bombniki, ki delajo streho nad kopno armado, letajo tudi daleč v notranjost, pa ne zadenejo na noben nemški aeroplan. Do sinoči je bilo vjetih 700 Nemcev. Poročila s fronte pravijo, da je nek ameriški oddelek prodrl 20 milj v notranjost in da je zasedeno vse obrežje od Cannesa do Tou-lona. Zavezniki so zavzeli Cannes, Croux des Gardes ter so prišli 7 milj do Toulona. Drugi viri omenjajo, da so zavzeli še več drugih mest na 72 milj dolgem obrežju. Berlin poroča, da zavezniki prodirajo na 120 milj dolgi fronti med Toulonom in San Remo na italjanski Rivieri. Neko dri^o poročilo iz Berlina naznanja, da so Nemci razbili pristanišča v Nizi, Cannes in St. Tropez. FRANCOZI SE DVIGAJO Francoske podtalne sile, < podžg&ne vsled zavezniškega vpada na Riviero in vsled vedno večjih nemških porazov v Normandiji se dvigajo po vsej Franciji v odkriti vstaji proti Nemcem, ki so držali francoski narod nad štiri leta. Poročila iz Španske navajo vesti, bi prihajajo s francoske meje in pravijo, da maqu (fran coski podtalni uporniki) so na mnogih krajili napadli nemške garnizije v ju! Franciji, kakor htiro so prejeli poročila o zavezniškem vpadu. Kot pravijo ta poročila, somaqui v torek proti večeru obkolili nad dvajset mest, med njimi Auch, Agen, Montaufben, Rodebz, Periguez, Tulle, AurilH&c in Limoges. V Limoges pričakujejo nemški odpor, ne pa v drugih mestih, kjer znalša nemška garmzija manj kot 1000 vojakov. Nemški poveljniki v Pan, (blizu španske meje in v Toulouse, glavnem mestu južno osrednje pokrajine so prejeli od upornikov ulitimatum za takojšnjo predajo. V Vichy pa po poročilih, ki prihajajo iz Francije, pa prevladuje popolna zmešnjava, ker skušajo oni, ki so sodelovali z Nemci- potegniti, vojaške straže pa patrolirajo po ulicah. Neko poročilo iz Berna v Švici naznanja, da je na potu; v Viohy 10,000 francoskih patriotov in da med potom pristopa k njim sto in sto upornikov. Isto poročilo pravi, da so-druge skupine patriotov na poti v Bordeaux. V Parizu so ljudje pijani veselja, ko so sli-fiali, da so zavetniki vpadli v Francijo okoli Riviere. Poročila, ki prihajajo čez mejo, nazna-njajot da pride po ulicah do pogostih spopadov med patrioti in nemflami sodefevci. Po ufceah ljudje po jo Maneiflieso in nemHca policija ne more obvladati tako velikih demonstracij. PRVI RUSKI UMIK OD JUNIJA MESECA Odkar so Rusi 23. junija pričeli svojo poletno ofena-vo, so se včeraj prvič umaknili, ko so Nemcem prepustili Vas Ossow.__ Zaprisega j ugoslovan. ske brigade v Rusiji Brzojavka iz Madrida na "Daily Mail" v Ijondonu pravi, da so Nemci zažgali vse listine nemških uradov v Vichvjn, da ne i pr«le zaveznikom v roke. Nemški radio v Monte Carlo poroča, da so nemške vojaške oblasti v južni Franciji prepovedale prebivalstvom hoditi na ulice in ceste od mraka pa do jutra in prepovedan je tudi ves vozni promet. Vsa zabavišča so zaprta in prepovedano je prodajati opojne pijače. PREHRANA PREBIVALSTVA FLORENCE V ITALIJI Nemški tanki in strojnice še vedno streljajo * na severni del Florence, ki so ga N^mci sicer izpraznili, toda zavezniki ga iše niso popolnoma zasedli, vsled česar ni mogoče okoli 100,000 prebivalcem priti do kraja, kjer zavezniki delijo živež. V južnem delu mesta zavezniki preživljajo 300,000 prebivalcev. Kakorhitro Nemct zapazijo kaj življenja na uv licah, prično silno streljati. Nemška črta v Flo-renei teče od zapadai proti vzhodu ob severnem bregu kanala, na to pa se zavije proti jugu ter teče ob Via delte MfiMe ob vzhodni strani mesta do Oampo di Marte Stadium ob vzhodnem predmestju. Na frontj pete armade ameriška artilerija obstreljuje nemeke tanke in motorna vozila v bližini San Giovanni in AlHa Vena zapadno od Pise. Ossow je sedem milj severovzhodno od Varšave in so se morali Rusi umakniti proti silovitemu nemškemu tančnemu napadju. Ta umik pa Moskve niti najmanj ne razburja, temveč ravno nasprotno, Rusi bodo naskočili Varšavo s frontalnim napadom. Na zapadnem bregu Visle. južno od Varšave, so Rusi vdrli v mesto iSandomierz ter s tem postavili močno odskočno postojanko To je za Moskvo mnogo večje važnosti, kot pa izguba vasa pri Varšavi. Da se bi jejo zelo vroči boji okoli Varšave, ji- razvidno iz tega, da je bilo včeraj razbitih 118 nemških tankov. Višje proti se\eru v Litvi so NeiiKT pri Siauliaiiju poslali v boj mnogo tankov in infanteri-je, toda napadi so bili odbiti. Rdeča armada ima na. celi fronti položaj popolnoma v rokah. In če na kakem krajjfu Nemci nekolifcfc^vdro v rusko črto, ruska velika strategija še vedno obstoji in Rusi so še vedno v ofenzivi. Prav na severnem koncu fronte okoli Pskovskega jezera je rdd«*ea armada osvobodila 70 obljudenih krajev. Na tem kraju Rusi neprestano prodirajo proti Baltiku. Nemška (Joročila naznanjajo. da je general Ivan I>. vseh pivnicah dala na stene pribiti razgfcas. ki se glas:i "Prodaja mehkih pijač je vsem zavezniškim vojakom prepovedana." Komisija svojo naredbo utemeljuje s tem, da alkoholne pijače same uničujejo bakterije, medtem ko so steklenice mehkih pijač pogosto nesnažne. Glasilo sovjetske rdeče armade 4 4 Rdeča zvezda " popisuje slavnost zaprisege prve jugoslo van ske brigade pod poveljstvom polkovnika Semiča v Sovjetski uniji in pravi, da so bili poleg jugoslovanskih častnikov navzoči načelnik če how lova šk h vojaiške misije, načelnik angleške vojaiške misiji in zastopniki Vse-slovanskega odbora. Molitve so bile v pravoslavnem. katoliškem in mohame-danskem obredu. Zaprisega obvezuje čete, da ne odlože svojega orožja, dokler Jugoslavija ni očiščena vpadnikov in dokler narodu niso zagotovljene njegove pravice in svoboda. POVELJNIKI VPADNE ARMADE Vrhovni |H>veljirik vpadne armade v južni Franciji je general aiir Henry Muitland Wilson. zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju. Operacije vpadne armade pa votli jo Amerikanci : armadi ]>oveljuje general Alexander M. Patch, ki se je odlikoval na francoskih boji-ščih že v prvi svetovni vojni, (»ozneje pa na (vuadalcanal, mornariške ofteracije vodi ad-miral If K. Hewitt, zračni sili pa poveljuje trener«! Gordon P. Savi I le. Frawoski armadi, ki je vde-b-žiia pri vpadu. poveljuje general .Tean P. I^attre de Tassig-iiv. Francoska armada je ne-odvisna <*l sedme ameriške, armade, kateri poveljuje general Patch. tJenera! Patch je |k> kampanji na Siciliji jjrevzel poveljstvo ameriške sedme armade, kateri je prej poveljeval general Patton. Del sedme armade je bil dodeljen peti ameriški armadi v Italiji, ostali del pa je bil poslian v Afriko, kjer je bil povečan, da je sedaj zopet silno močna samostojna armada. Iz osvobodilnih bojev v Jugoslaviji Slika kaže maršala Tita na strmi in kamniti poti iz njegovega glavnega stana visoko v gorah; za njim je šef njegovega generalnega štaba general Arsa Jovanovič, zadnji pa prihaja poročevalec ameriških listov dr. Stojali Pribičevtč. Mihajlovičeva žena umrla v taborišču Poljska vlada v Londonu je po poljskih podtalnih potih bila obveščena, da je v koncentracijskem taborišču v Oswie-ciniu na Poljskem umrla žena generala Draže Mihajloviča. Jugoslovanske oblasti v Londonu so v aprila 1942 naznanile, da so nemške vojaške oblasti zaprle družino generala Mihajloviča in 14 njegovih častnikov. Tedaj je nemško povelj-stvo generalu Mihajlovieu zagrozilo. ako se ne preda, tla bo aretiranih 16,000 sorodnikov njegovih četni kov. VROČINA PA TAKA! /f osmi za|N>redni dan vlada v New Vorku. kakor tudi po vseh vzhodnih državah skrajno huda vročina, v>ak dan nad i#) stopinj in kak dan celo do stopinj. Ravnatelj vremenskega urada New Vorka dr. Benjamin Pa rrv pravi, da se bomo še kuhali do petka, ko bo prišel z zapada hladen val. Na zapadu imajo zelo hladno vreme; tako je v -Dulntb, Minn., 41J stopinj, v Fargo, N. D. 48 stopinj. Da bi se saj ta hladni zrak, ki prihaja proti New Yorku, med potom ne segrel. ŠOLSKI POUK V BEGUNSKEM TABORIŠČU Rdeči križ za ruske bolnišnice Ameriški Rdeči križ je naznanili, da pripravlja deset bolnišnic po 500 postelj za civilno prebivalstvo v onih krajih, ki jih je osvobodila rtWa »nnoda. Vsa bolniška oprema bo prepeljana v Rnsijo in bodo postavljene bolnišnice v naslednjih mestih: Smolensk, Gomel, Harkov, Kijev. Simferopol, Voronež, Kursk, Sumy, Statin in Sevastopol. V vsaki bolnišnici !*>do tečaji za bolničarke in bolniške strežnice pod vodstvom višjega zd ravnika bolnišnice, ki l>o obenem zastopnik Rdečnira križa. Vsaka bolnišnica, ki pod poli rovri tel jstvom drnštev Rdečega kri /.a Sovjetske zveze. |>opolni> ma preskrbljena z vsemi zdravili in zi 1 ravn Lšk i m i inšt rumen* tL Hitler ne pozna predaje V nemškem propagandnem oknu na glavneml ti*u v Udboni je polno nemških izrekov in ge « sel, med katerimi je z velikimi črkami geelo: ''Nemčija se ne bo nikdar predala." Pod tem ~ -------------------—~— —»mb —- ^^ pnznat, napisom je ^majhnimi belimi čikami napisa- V taborišču E1 Shatt v Egiptu, je vpeljan tudisofeki poi* in slika kaže učiteljico kako oelie ^ na- ^_____* ^ J ^a^unen trikrat močnejša kot Nabiranje arnike ▼ Colorado Meščani majhnega gorskega mesta Jefferson, Colo., 75 milj zapadno od Denverja sedaj nabirajo rumeno cvetje arnike, ki raste po senožetih ob pobočju hriiba. Vsled vojne m mogoče iz tujih dežel dobiti arnike, zato pa so jo pričelli nabirati v Ameriki in zlasti je mnogo raste y okolici Jefferson, Colo. Neka lekarnariška tvrdka v New Jersey, pokupi vso arniko, kar je naberejo v Jeffersonu, kjer ima 27 let stari farmer E. A. Sehattiinger s tvMko pogodbo, po kateri ji vsako leto proda 2500 funtov suhega cvetja arnike, za kar dobi $4500. Arniko prično nabirati v prvi polovici julija in jo nabirajo nekako en mesec. Schattinger plača za fuait meposušene arnike 10 centov do 500 funtov, potem od vsakega funta še po en cent. Nabiralci prti nesejo cvetje v mesto, kjer ga posnše; od vsakih pet funtov in pol svežega cvetja se dobi en funt suhega cvetja. i_____ » Ameriška nadmoČ v zraku Tokijski radio poroča, da je nek japonski častnik priznal, no: "Pravi Hitler." * —> otroke iz šole, ki jo je videti v ozadju. pa japonska. THURSDAY, AUGUST 17, 1944 VBTANOVLJEN L 1IN GLAS NARODA" «55: IM MPV ZOBE U. d. X. I I 51st Year «■ iMMd er«y ud Holidays. U« M. T •Zavezniki so n£4ij%ki Kemiji padali nov bud vdarec, ko f»> vpadi i na jugovzhodno obal Francije in s tem postavili c*"trto večjo fronto v Evropi. Briljantno zamišljen, ibri'ljantno izveden v najf^mernejšem časii, je vpad sijajen dokaz velike jtn\vsniške »tratenj«, ki doMa neprestano napadanje, ki do-.vede do gotove zmage. " Ta vpad pa je tudi najboljši dokaz siatonega naraščanje frjiveaniške vojaške sile, .ki si more itdbrati čas in »kraj svojega \ darca. Vse to enem kaže težavno pot, na katero je Hit-]er m&o 1 s svojo domišljavostjo in *4navdihne«jem". Vpad v južno Francijo je sicer mnogo manjši kot pa je 5»i! vpad v Normandijo. Pri vpadu v Normandijo je bilo nad 4(MM) bojnih in transportnih ladij, pri sedanjem vpadu pa samo toda pri tem je značilno, da za>vez>niki pri tem vpadu niso zadeli sikoro na nikak sovražni odpor, medtem iko je bil nemški odpor pri vpadu v Normandijo takoj spočetka silno močan. Kalkor so Nemci razglašali, da imajo ob atlantski obali 7grajen tako močan Obrambni zid, da ga nobena zavezniška armada ne more razlbiti, so se tudi hvalili, kako močno imajo zavarovano obrežje južne Francije. Nemei so ros imeli zelo močne utrdbe in ofl>režje je bifo posejalo s topovi, toda zavez^ liiki so te utrdlbe razbili najprej s tridnevnim zračnim bomlbar-« i i ranjeni in slednjič s topovi na bojiih ladjah. Bomlbardiilai^je o/bajli Normandije je Ibilo mnog-o Hujše kot pa 1>om/bardiranje južne obali, toda na severu so se Nemci z vso silo postasvifli v bran, medtem ko na jugu ne kažejo t koro nobenega odpora. Iz dosedanjih porodil se more Oklepati, da je bil vpad popolnoma uspe&en, da je oporišče -trdno in zagotovljeno Ob ^ sem 125 milj dolgem obrežju in da zavezniki sedaj prodirajo v notranjost Francije z nepričakovano lahkimi izgubami. To so iIk) mogoče nekoliko premenilo, ko bodo Nemci nekoliko okrevali od prvega vdareca. Pokrajina takoj ob obrežju je precej gorata in za 'branitettje zelo pripravna kakor v Italiji. Da se pri sedanjem vpadu Nemci niso postavili v bran, kakor so se v Normandiji, je mogoče razlagati s tem, da so Mnogo svojega vojaštva poslali proti severu, kjer se nahaja t«' v zagati peta in sedma nemška armada in kjer zavezniki z močno silo pritiskajo proti Pajfc&u. Na jugn je najbrže ostala majhna armada, loi' pa tudi ni prvovrstna. Ta vpad je prišel v času, ki je za Nemce najbolj kritičen, kajti močno armado rasdbijajo zavezniki okoli Falaisa, kjer bi Nemci potrebovali še znatno pomoč, da bi se mogfli izmotati iz pasti. Ako se vpadni amuuji posredi, da dospe do reke Rhone in po njeni dolini prodira proti severu, da se zveze s severno zavezniško armado, tedaj bosta tudi razcepljeni dve nemški armadi v južni SVamoijt, ena na zapadnem, druga pa na vzhodnem bregu Rhone. Sotiaj moremo tudi razumeti, kaj je imel v mislih pred 18 razseka-na na štiri kose, se more osvoboditi in zediniti samo ee bo uničen fašizem. Slovenski narod mora torej — zaradi obrambe svojega obstoja, in rad i zagotovitve svoje naoionalne bodočnosti v svobodni in združeni Sloveniji — takoj začeti oboroženi boj proti svojim -smrtnim sovražnikom — nemškemu in italijanskemu fašizmu. Izvršilni odbor Osvobodilne Fronte je v ta boj poklical v*e slovenske narodnjake brez ozira na strankarsko pripadnost in naglase val, da je glavna dolžnost vsakega, poštenega Slovenca boj proti fašizmu in da razlike v gledanju na bodooi družabni red ne morejo in ne smejo biti ovira združenju vseh Slovencev v boju, od katerega jo odvisna usoda eelega slovenskega naroda. Izvršilni odbor Osvolhodilne Fronte je v kratkem času svojega obstoja po oeli Sloveniji naredil to, da je Osvobodiina Fronta postala vseljudsko gibanje, ki je zajelo vse poštene in rodoljubne Slovence, a njen Izvršilni odbor je dobil avtoriteto nepobitnega političnega vodstva slovenskega naroda. Ko je fašistična Nem eija napadla Sovjetsko Zvezo, je k Osvobodilni Fronti pristopilo še nekaj političnih, kulturnih in drugih skupin, tako da je ona resnično zajela vse, kar je (bilo zdravega v slovenskem narodu. Na zborovanju plenuma Osvobilne fronte ok-tcftu-a in decembra leta 1941 so sprejete "Temeljne točke Osvobodilne Fronte slovenske^: naroda" od katerih navajamo najbolj važne: 1. Proti okupatorjem se mora vodili neizprosen olborožen boj. 2. Ta akcija je izhodna točka za osvobojen je in zed in jen je vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnih slovanskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanje Jugoslavije in narodov, pod vodstvom velikega ruskega na- lies vršijo operacije v okolici samega Trsta, (.iori.ee in Idrije. Pred kratkim je nekoliko -me ■h slovenskih partizanov izvršilo v tem kraju eno od največjih in najznačajnejših divizij v Jugoslaviji. Oni so se prikradli v znani rudnik živega srrtbra v Idriji ter z minami uničil in stalacije in naprave za črpanje vode. Rudnik je poplavljen, a za njegovo popravilo treba naj-cn an j leto dni. Težak je to udarec nemški vojni malšini, ker Idrija je po velikosti drugi rudnik živega srebra v Evropi. Od posebnega značaja so operacije XOV v Sloveniji v onih slovenskih pokrajinah katere so spadale pod "veliki Keieh" in na kateri nemški okupator najbolestnejše reagira, kar je popolnoma razumljivo. To ni več balkanska periferija "Evropske trdnjave" v katerih se mo-rtjo lahkoverni publiki, akeije partizanov prikazati kot delo roparskih tolp. Partizani so vstopili — in to kot organizirana in dobro oborožena vojska—v samo 'trdnjavo" izza meja Reicha, da s svojimi puškami dokažejo Hitlerju, da Štajerska ni in nikdar ne bo postala nemška. Silen odmev jo imel nedavni pohod ene naše divizije v Štajersko, izvršen pod najtežjim o-kolišeinami—globoki snea: in neprestani boji z Nemci, ki so nad našo divizijo poslali 20,0)0 svojih vojakov s tanki in artilerijo. Ali vseeno niso uspeli, da je vržejo iz Štajerske. Ona je ostala na svojem ozemlju, a stoteri novi bojevniki so pristopiti v njene vrste. Treba je povdariti skiib, katero Glavni štaflj NOAT Slovenije posveča vzgoji vojaških kadrov. V ta namen je organizirana oficirska šola Glavnega štaba z več oddelki za razne vrste orožja. V soli predavajo oficirji bivše jugoslovanske vojske, katerih število v vrstah NOV Slovenije se je posebno po kapitulaciji Italije do-f>t.i povečalo, ko so se mnogi od njih rešili ujetništva in prišli da se vojn jejo za east .in svobodo svojega naroda. Te oficirje ni mogel pridobiti za službo Hitlerju agent Draže Mihajlovi-ča—Drago Novak, ki je skupaj z Dobrosavo , . .... . ; — - . o" j v aivirutij z i-^oorosavo ctelujez vsemi silami za slogo in enotnost svojih Jevdjevičem in Gestapo organiziral v Sloveniji ta koz va no 4...«....... .............. M",V.7mm MoJe Ime ........................................ ftt. nUet all Box a............................................. Ueeto In ..................................................... -Glas Naroda^ 216 W. 18tb STREET NEW YORK II, N. Y. -f,- . -- rnrrffiHrr i < Koo sovelta in sovjetsko vlado ibo slovonski narod, po svoji narodnostni osvoJboditvi, sam odločal o notranji ureditvi Slovenije in njonih zu-nanjib odnosih. Osvobodilna Frota bo zadržala iin z vsemi sredstvi branila to tomeljne pravice slovenskega naroda. Tomu patriotskimi, išii-okemn in demokratskemu prograimu Osvoibodilne Fronte, ki je združil slovenski narod v 'lx>nbi za obstoj in svoibodo nasproti, so vstalo petokolonisti kot Natlačen iu Erlieh, a njima so sledili reakcijo-liarji vseh barv. Od začetka so se oni borili proti Osvobodilni Fronti na ta način, da so sirili malodušnost in razdejovali vrste slovenskega naroda. Ali, ko vse to ni moglo odvrniti slovenskega naroda od jo zelo živo. Vsaka ibrigada tiska svoj mesečnik, pol^- žepnih zidnih časopisov, fei izhajajo po četah in bataljonih. Februarja toga lota je izšlo 28 flirigadnih in divizijskih časopisov. -1 Piurtizauski ^ dnevnik'katerega .izdaja Glavni sta/b XOV Slovenije, izhaja dnevno v 2000 izvodih. Vez mod vojsko in narodom je zelo pristna. Slovenski narod ni nikdar imel vojske. Vstvaril jo je danes, pod najtežjimi pogoji, -in na to upravičeno vnosen. Glodal sem, kako jo na velikem narodnem zborovanju v Črnomlju, ljudstvo pozdravljalo vojsko, ki je defili- rala pred govorniško tribuno. "Naša vojska"_ so govorili Kjnd je med seboj. V teh priprostili besedah se je izražala ljubezen, navdušenje in nada. Oboroženega boja proti Okupatorjem, tedaj sol ^.-Slovenski narod je prehitel V.e dru«-e na so pnjeh;orozja in - skupaj z okupatorji, kot'rode Jugoslavije v graditvi na.še državi ob- njiho^i Mapci — šli v boj proti svojemu lastnemu narodu. Pod geslom "foorfae proti komuniz-mn" zodinili so se odpadniki gloven^k^a naroda, ki so se klieali z raznimi imeni: "ibela garda^', 4'plava garda", "redna jugoslovanska vojska domovine", ter se tokom vojne znajdi i pod "domobransko" zastavo Lea Rupnika in izpremenili v navadno 'bando roparjev, nasilnii-kov, požiga3cev in uhijallieev—popolnoma izolirano od naroda. —Partizanska iborlba v Slovenliji se je že od samega začetka naslanjala na formirano politično gibanje, katero je zajeniaio večino slovenskega naroda. S tem se lahko pojasni, kako so se partizanske enote mogle obdržati na tako malem prostoru, prepredenem z gosto železniško mrežo in cestami posejanem z mnogoštevilnimi sovražnLškimi postojankami. One so se vzlic temu vzdržale, prebrodile vse krize, izdr-žale vse sovražnikove ofenzive in prerastle v ... - - — ™ «< lasti, in v tem nam moro vsem služiti za vzgled Narod n o-o s vohodi 1 n i odlbori, kot organi Oblasti, niso obstojali v začetku narodno-osvObodiL ne (borbe v Sloveniji. Obstojali so samo va*ki okrajni in okrožni odlbori Osvobodilne Fronte' ki so istočasno (bili korumi vsenarodnega poli-tienega gibanja in oblastni organi. Enotno,fc njihove akci> — 4>odisi kot političnih forumov, ah pa organov oblasti — je bila zajamčena z enotnostim vodstvom Izvršilnega odbora OsvalKKlilhe fronte. Z razvojem narodno-osvo-bodilne Iborbe in njenimi vse večjimi uspehi nastajale so nove zahteve za katerih izpolnitev so bih potrebni novi organi. Oni se razvijajo pod oknl.ioni Osvobodilno fronte (Uprava komisija s svojimi raznimi oddelki) ki se for malno še novcdal. Pred vsem je to največja in najlepša cerkev, kar nem jih *e vliHel. Prvič sem šel v njo k maši neko nedeljo. Zdi se mi, da je maševal kak kardinal, ker se mi jo zdelo, Ha so bili ministranti škofje. 2elel sem, da bi bili tudi Vi tukaj. V cerkvi je mnogo oltarjev, slik, kipov in vsakovrstnih grobnic. Pozneje sem sel se enkrat in sem se v cerkvi zamudil pol dneva, da sem si vke ogliedal. Rad bi Vam popisal, kaj ora iz Italje soda j v T/in-donu, se je dne 33. avgusta poročila z Aibner Alexander Tow-ers-om inženerjem iz New Yor-ka, sedaj First Lieutenant v vojski. Gospa Marica je gradu-irala v fdbruarju na Columbia vseučilišču v Now Yorkn. 45 - LETNO preiskijSNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA it AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KJ IMA 26,000 ČLANOV IN TBI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte •ebe in tvoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vasn'ftudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. ▼ vaii našel- A. bi ni, vprašaji« krajevnega tajnika ss pojasnila, če ne, pičite na glsvni arad, Ely, Minnesota. 9 v Cleveland, O. — Že deij časa sem si želel prilike, da grem za par dni v Chicago, tli., po u-radnih poslih za Slovenski narodni muzej, da uredim nekatere zadeve osefano, kar nisem mogel pismeno. To se mi je posrečilo letos, ko so mi v tovarni sporočili, da. si lahko izvolim teden dni počitnic, kadar »želim iz/bral som si prvi teden v juliju, ker v tem tednu je tudi praznik Ameriško neodvisnosti in tovarna je bila itak zaprta za par dni za večina delavcev. Ob času, ko som si izbral prvi te-den v juliju za počtnice. nisem pomislil, da 1>o ob ton času tu-rli veliko drugih delavcev po-ra'bilo isti todon za počitnice. Ker takrat ni ukinila oihrat samo naiša tovarna, pač pa še marsikatera' druga in izletnikov je bilo več, kot so jo pričakovalo. Naval na vlake in avtobuse je naraščal, ker je veliko >'tevilo ljudi hotelo iz mesta v tistih dneh. Na glavni železniški ali avtobusni postaji so že odrekli poslugo vožnjo s sode ženi. Rekli so, da ne garantirajo sedeža v navadnem vagonu osebnega vlaka, četudi se nekdo hoče peljati v Chicago ali kamorkoli. Kljub temu so prodajali vožnje listke v naprej še nadalje, f-oš, saj bodo dobra stojišča, če nV> bo sedeža. Ker nisem maral riskirati, da bi moral stati v vlaku, ker bi s tem lahko pokvaril zdravje, sem si rezerviral Pullman za tja in nazaj, kar je seveda stalo dosti več, kot pa. sem prvotno pričakoval in racama 1. Vendar, preskrbljen sem, som si mislil iii v Chicago pridom sorazmerno spočit in pripravljen za obiske, kar je važno. Odločil sem štiri dni bivanja v Chiccagi in v teb dneh sem hotel obiskati kar največ mosjorc strank, kot tudi Poljski muzej, o katerem sem že pred leti čital v poljskih listih, kakšne zanimivosti da i-majo tam. V tovarni so mi hoteli ponia gati. ko sem preddelavcu pove dal po kakšnih opravkih želim iti v Chicago in so odredili, da sem prod odhodom delal dve nedelji, da sem nekoliko več zaslužil in s tem izrednim zaslužkom doloma kril vožnjo na Pullmann. Vožnja sama na sefoi n,i nič izrednega. Naš vlak NicklePlate železnice jo dospel v Chicago v ponedeljek zjutraj 3. julija z eno urno zamudo. A«mpak tako so večkrat zgodi, ni bilo to prvič. Na La Salle Street postaji me je čakal br. Ivan Mol-ek. Videl sem ga že od daleč, ko som prihajal iz fclaka proti izhodu in lažje mi je bilo pri srcu, ker v tisti okoliei sem se čutil tuj- ca in seni 'bil sedaj menda prvič na tišji postaji. Vedel sem, da pod njegovim spretnim nadzorstvom in vodstvom se ne bom izgubil, niti mi ne bo treba povpraševati kam naj krenem, da pridem do urada Slovensko narodne podporne jednote, na Lawndale Avenue in cesti, kamor sem imel namen, da se najprvo oglasim. Z ibr. Molkom sva šla na Elevated vlak z napisom Douglas Park, ki naju je (pripeljal po polurni vožnji nekam v bližino njegovega stanovanja. SS e kratka, vožnja s pocestno železnico in maJo hoje. pa sva J>ila na stanovanju Mr. Molka. Komaj sem prisopihal v stanovanje. že sem moral govoriti z u-pravnikom poljskega muzeja po tom telefona, Fr. Haimanom, s katerim sva se doerovorila, da obišče m njih muzej v sredo 5. julija ob 1. uri popoldne. Ta sestanek je »bas tedaj aranžirala Mrs. Mary Molek in še druge. Ona jo resnično praktična in po s t režiji va in jo veliko pomagala, da sen i moirel v tistih štirih dneh obiskati toliko strank in s popolnim uspehom. Po okusnem za jut reku, ki ga je pripravila Mrs. Molek, sva odšla z Molkom v urad SNP.T. seveda peš, k/i ni ravno daleč, ampak blizu pa tudi no. V uradu SN1M sem srečal glavne uradnike in delavce, ki jili poznam že precej let. Br. Vider je že vedel, kaj bi rad, kot tudi drugi gl. odborniki, ker sem preje pisal. Prišel sem namreč iskati zapuščino bivše SSPZ. par oljatih *lik, delo pokojnega slikarja Gregory H. Peruška in nekaj drugega, ki je skrbnik poslopja SNP-J, Mr. Bizjak je vse tiste slike lepo zavil, povezal in pripravil za Američani Express družlbo, ki so reči ]>o-Jt>rali naslednji dan in so prišle v Cleveland še isti dan, ko sem so jaz vrnil, vso v popolnoma dobrem stanju, kot jo bilo ob času oddaje v Chicagi. Br. Godina mi je izročil za muzej sliko prve živo slike, ki so jo kdaj Slovenci vprizoriii v Chicagu. To se je zgodilo leta 1918 v dvorani SNPJ, če se ne motim. Sliko si boste lahko o-gledali v muzeju, ki je z opisom br. Godine, ki pove kdo je kdo na sliki. Br. Vincent Cainkar in hr. Mirko Kuhel sta mi bila istota-ko naklonjena z vsemi pojasnili, ki som jih želel. Zato prav lepa hvala vsem za prijazno po slugo in navodila. Mali O g i imajo velik uspeh 9 Prepričajte sel a Nato sva. ? ibr. Molkom obiskala Mr. .Louisa Skuibiea, starejšega, ki že 61 let živi v Chicago. Mož je 84 let star in njegova soproga je nekaj let mlajša. Pri njem sem dobil za nas muzej sliko prve konvencije SSPZ iz leta 1909; sliko Slovenskega delavskega spevskega. zbora ;4 Orel'iki je bil organiziran v Chicago, 111., leta 190ti; ampak kdaj je bila vzeta do-tična sl'Hka, mi sedaj ni znano. Lstotam sem dobil sliko Mr. Franka Zadokarja, očeta Mrs. Siknlbie. FVank Zalokar je bil ustanovitelj, lastnik in izdajatelj prvega slovenskega časopisa v Ameriki, tednika Ame-rikanski Slovenec, katerega je pričel izdajati v Chicagu leta 1891 in izdal je vsega skupaj deset številk, potem pa je list prodal misijonarju Tfov. Bavhu v Tower, Minn., kjer so čez nekaj mesecev v naslednjem letu 1892 izdali 11. številko A meri-kanskega Slovenca in naprej. tki dotičnih prvih 10 številk A. S. jih imamo v našem muzeju 9 številk, vse razen prve številke. Vse to številke nam jo po>lal Mr. Matija Pogorelo iz Diihith, Minn. Ce bomo kdaj kje našli tudi številko 1. tega Lista, ne vem. Mr. Zalokar je umrl v Chicago, III., leta 1899 in je pokopan na Češkem narodnem pokopaliišču. Potem semistotam dobil portrete Mr. in Mrs. Louis Sknibiea, ki so istotako zanimive za naš muzej, ker sta oba pionirja izmed slovenskih priseljencev v Chicago, in eno sliko konvenceije SNPJ. Mr. in Mrs. Sknfbie sta kljub svoji starosti še primeroma zdrava in jaz jima želim še boljeara zdravja in zadovoljil osti. da bi dočakala vsaj sto let srečnega ži-vljenja. Isti dan zvečer, to je bilo v pondeljek 3. julija, sva oibiska-la z br. Molkom Mr. ALhina H. Skuhica, ki je solastnik tiskarne Atlantic Press. Prujri tovariši pri tej družibi so Cehi. Ta obisk je bil najvažnejši in je bil v mojem načrtu srlavni predmet, za kar som hotel iti v Chicago. V tej zadevi nisem mogel opraviti pismeno ničesar. Mr. Albina Skubiea nisem videl že 29 let. Nazadnje sva bila skupaj, če so no motim, v Sheldon. Wis., leta 3915. Mr. Skiubie je bil prod leti uposlen v tiskarni Martina Konde, kjer so jo tiskalo "Glas Svobode. Svoječasno je bil zelo aktiven in je veliko delal za. razvoj in porast bivše SSPZ. Bil je tudi svoj čas urednik Glasa Svobode in bil jo tiskar. Prevel je dosti knjig iz tujih na slovenski jezik, katere so izšle v založbi Glasa Svobode. Vedel sem, da je Mr. Skubic eden izmed družibe. ki so knpili bivšo Kondatovo tiskamo od pokojne Mrs. Mary Konda. S tiskarno so kupili tudi razne knjige (in pa letnike Glasa Svobode. Knjige so že davno prodali, kot tudi prvih šest letnikov Glasa Svobode, ki je bilo glasilo SNPJ od začetka. Teh prvih šest letnikov je lrapil gl. odbor SNPJ še v času, ko je živel Jože Zawtnik, urednik Glasila SNPJ in pozneje Pro-svote. Ostalo je v tiskarni še 15 letnikov Glasa Svobode, kate-de so k sreči hranili do sedaj. Moj cilj je M, da dobim te preostale letnike za naš muzej in dobil sem jih. Sedaj imamo v S. N. Muzeju vezane letnike Glasa Svobode in sicer prvi letnik je 1908 in zadnji 1922. vmes so vseh ostalih let. Mr. Albinu H. Skubicu sem doEan javne zahvale, ker mi je s posredovanjem pri svojih tovariših Čehih pomagal, da sem mogel ddbiti te letnice ped pogoji, ki so bili sprejemljivi za -- -rr 02TATEU15M je znano, kako se je tss podražilo ta Kwmotako tndi tislcsyni papjr in drug* gjkar-. ake potrefei&iie. Da ai rojaki zaaigurajp redno dopoiQJanje Bata, lahko gredo upravni*tvn na roke a tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. Alil NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške? naš muzej in ki so bili glavni «r-£ J j mojega sedanjega obiska v Chicagu. Zanimivi dopis Mr. Gorshe-ta, tajnika in kuratorja Slovenskega narodnega muzeja bomo nadaljeva.15 v jutrišnji Številki. POMOČ ROJAKOM Roundup, Mont. — Tukaj Vam pošiljam svoto $61.— za ^SANS in za -fPO. — vsakemu polovico — $:J0.V) za SANS. $30.50 za JPO. Da so je ta svo-ta nabrala, darovale so ročna dela Viktoria Jeren: za njeno delo smo dobilo $11.— in za d«'-lo Annie Eltz $'A — Pomagale so prodajati Marv Merher in Katv Lar. Hvala Vam v imenu naših v nesrečni domovini. Sedaj pa, drage Slovenke, sploh Jugoslovantke, zibirajmo in čistimo oibloko za otroke in odrastle, da tudi me od tukaj kaj pošljemo našim ujetnikom v Italijo in Rgipf. ker mislim, da lahko vsaka bere v časopisih, da so sedaj lahko pošljo. Torej le na delo. — Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solzo! kar se tiče vremena tukaj, i-meli smo precej dežja v juniju in juliju, tako da res vso lepo raste. Lopo jo videti vrtove, polno zelenega sočivja in gospodinje smo zelo zaposlene s preresvj ranjeni. Naznanim tudi žalostno novico. da je tu umrl Joe Banovec, doma iz Bele Krajino. T11 zapušča ženo, H sinove, ki so vsi tri v armadi in -S hčere. Zader; 1 ga je srčna kap. Pokopan je bil po katoliško. — Družini naše sožaljo! Iskrene pozdrave vsem čita-tatoljem (rlas Naroda. Catherine Pan i ca in Marv Panion. Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu vJdboru. Angleški Molitveniki ItIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii V krasni vezavi, najfinej- / šega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 44 KEY OF HEAVEN" v i mi ti ranem usnju $1.— Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West ISth Street New York 11, N. Y. z i v i IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga _ je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem !?lovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja : v v Howard Fast-ti Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. u Najbolj razburljiv« povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker Je zaloga teb knjlZic selo omejena, Je priporočljivo, da poffljtte naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite t dobrem zaritim fotorino oz. *namke (Združenih držav). — Naročite lahko pri: KNJI0AJRNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tli Wert 18th Street New York 11, N. NAttOUA" {THURSDAY, ATJGXJST 17, 1945 PROKLETfl :: Spisal KMTT.R RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L. (100) Stari mož mu prinese potrdimo na posteljo. Potean vzdigne umirajočega, podpre ga z IbHtazrnami na hrtbfcu, v tej legi napiše Lucijan s tresočo roko sledeče pismo: *4 Gospa grofinja! "Umiram . . . Vzrok moji smrti ostane tajnost. Ime in čast grofa Bussieresa ostani Ibrez madeža! Nobena senca naj ne leže na Vas, ki ste najč.i«tej6a, najkrepostnejša in najfplemeuitnejša žena. 44Vi boste grofu lahko dokazali, da sva bila nedolžna; trelba Vam bo le, da mu razodenete, kako naju je izdala malopridna ženska, kako sva se ujela v zanjke nje, ki se je nekdaj nazivala Vaša prijateljica. 44 tako malo njen. . Pa še nekaj je gospa Bussieres sklenila! Svoje nedolžnosti namreč ni hotela dokazati svojemu možu; pred njim se ni hotela opravičiti! V tem sklepu je bil ves plemeniti ponos razžaljenega, a čistega njenega srca! Ali je hotela s svojim molčanjem doseči, da bi grofa ne pekla vest? Morda! Gotovo pa je, da je molčala tudi iz tega vzroka, ker se je bala, da bi je mož ne pustil od sebe, ter bi morala zoper svojo voljo še živeti ž njim! Grofinja se hitro obleče ter poevoni svoji služkinji. 44 Marjeta," pravi, 41 v oblačilnici naše palače je več zabojev in kovčekov. Prinesite mi jih nekoliko sem ter spravite vanje vse, kar je mojega." Kakor dnjgi posli, je slutila tudi Marjeta, da se nekaj kuha med grofom ia grofinjo. Kljub temu «e je hotela delati malo začudeno. "No, Marjeta; kajli gledate tako ddbeto? Ali me naste razumeli T'* 44Razumeta sem vas, gospa grofinja; radovedna sem le..." 44Kaj pa?" "A'li ste se morda namenili, da odpotujete?" "Da, jaz bodem odpotovala." 44 Jaz grem z vami do konca sveta!" "No, potem se pa požurite, Marjeta; kajti odpotovati hočem *e dames zvečer. Prosite tudi Germaina, da preskrbi poštni voz." Marjeta «e prikloni ter naprosi slugo, ki ji je močno dvoril, da poišče in prinese potrdbne kovčeke. V tem pride stari sluga Iwranneov. Mož je imel objokane oči, ko se približa grofinji Ta ga hitro spozna in prične se tresti kakor trepetlflka. Sluga ji molče£ izroči pismo. Ona raztiiga zavitek ter naglo prebere list. Lucijenovo pismo. Pri tem se m mogla vzdržati, da ne bi zastokala. Poljnbivši pismo se obrne k slugi, govoreč: 44Recite gospodu Luranne-u, da bodem molila za njegovega sina ter da ž njim jočem " Sluga se globoko prikloni ter se odstrani, ne da bi izpre-govorit besedice. Grofinja ide v svoj boudoir ter tam zapre obe pisani v malo srebrno skrinjico. Gospod Ruse i e res kmaPu izve. da grofinja naklada in da misli zapustiti palačo se isti dan. Zatorej zaprosi, da bi smel govoriti i njo. 44Naj le pride!" je bil grofinjin odgovor. Grof se. napoti v sobo svoje soprog^ kjer je bilo že vse pripravljeno za daljše potovanje. t4 Tedaj je li res, vi hočete Odpotovati t" povpraša. "Da, odpotujem Se danes." "TAot" , "To j* moja pravica.M (Nadaljevanje sledi.) DELOVANJE ZA BAITS Brooklyn, N. Y. — Počasi izginja poletni čas in kmalu bo-demo zopet nastopili lepo jesen, kadar je lepa! V nedeljo, 23. julija se je praznovatlo v družbi pri 44Lazairju" 44Jarška gmajna", in pri tej maki družbi kot je bila vesela, se smo tudi spomnili SA1NSA in nabralo se je $3., katere je urad že sprejel. Talko se bi moralo v narodnemu duhu delovati v korist našega trpečega nairoda, po vseh privatnih in javnih zabavah, kjer je zaveden Slovenec in Slovenka (navzoča* S tem se pokaže, da ljubiš svojo zemljo in mater Slovenijo. Ne pa samo kot nekateri napred-njafci pravijo, da jim je narod pri srcu in da imajo veliko simpatijo do teh revnih trpinov; ampak ve i yj napredni rojaki, zapomnite si, da od hinavske simpatije ne more narod preživeti gorja in trpljenja, katerega mora sedaj prenašati. Ako ne bodo dobrosrčni in zavedni -Slovence se zavedali dolžnosti napram svojemu trpečemu narodu, in pomagali sedaj v narjbolj potrebnem času, bode žalostno gledati narod u-mirati. Od izrazov zavednih Slovencev in Slovenk, ki pravijo, da simpatizirajo, pa so še taiko umazani, da redi Obletnica v čast našim sinovom in hčeram časten dan. Kjer bode mvno leto dmi, se bode vršillo 17. septembra 1944. v Slovenskem Domu. S tem se kličejo vse matere in očetje in VOJAŠKA SV. MASA V nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v slovenski cerkvi sv. -Cirila na Osmi v New Yor-ku, (bo darovana peta vojaška sveta maša za pokoj duše vojaka Valentina Kobilca, ki je dal ■»"^J" '»v ni v^cijc iu 7---- —— prijatelji, da pridejo in poča- mlado življenje domovini ste naše hrabre vojake v ame- 21 • t. h na Francoskem, rikanski armadi, da bodo tudi p»kojnik fbi bil prihodnjo ne-oni vedeii, da jih tudi mi nismo starm ravno 23 let. pozabili. O tem bode pozneje' Sorodniki, prijatelji in znan-več poročano! se vljudno vabijo, da se ome- S pozdravom! L. Mutz. njene svete maše udeleže v velikem številu. Rev. P. Petric. VESELICA ZA SANS V LITTLE FALLSU simpatijo izgovarjajo, da ni potrebo nič dati. Simpatija je pulila repa! To pišem' o vseh onih, ki se jih tiče! 'Zatoraj kličem vse one zavedne Slovence, kateri čutijo globoko, trpljenje svojega naroda, pomagajte, kadar vas kličemo na; pomoč! Sedaj bode kmahi sklicana seja vseh društev v Greater New Yorku, glede obleke in pomoči slovenskemu narodu. Pro-skno, da bodete gotovo navzoči, in pošljite svoje zastopnike." Zadnjo sejo odbora Častne tPable se je sklenilo, da se pri- Little Palis, N. C. — Veselica SANS-a št. 7, ki se je vršila 5. avgusta je izpadla še dosti povoljno. Gotovo bi bita lahko še boljši, a'ko se bi vsi Slovenci zavedali časa, v katerem živimo, in tako vsi poni a ga Ji do boljšega uspeha. Tako pa saj veste, kakor po drugje, tako pri nas, vsake vrste izgovori, ki pa vsi ne pomenijo nič. Mislim, da se še spominjate pregovora v stari domovini, da vzrok je dober, 4 4če ga tudi pes na repu prinese". In to tudi mi tukaj vpostevaino, ker to ni nobena prisiljena stvar, samo vidi se pa lahko, kaj, iin kdo smo. Pravici na ljubo pa naj bode pose samo sjvedamo, da je res šikoda vzro kov, katerih se največ, sliši: jaz bom že svojim pomagal, ali, za moj denar ne 'bodo kadili cigar v New Yorku. ali Chicago. Sami veste, dabodemo pomagali vsaik svojim, ko pride čas, do bodemo mogli, in kakor sedaj tiZgTeda, ni več daleč. Drugič pa: kateri iz.ned naših glavnih odbornikov, pa naj bode od SANS-a ali od JPO-SS, kadi cigare za denar, ki ga mi prispevamo? Bodimo pravični, in pripoznajmo. da delajo dolge ure brez plače, in ne s cigaro v ustih, ako jo pa imajo jo pa morajo *ami kupiti. Raj so računi vsak mesec priobčeni, dajte si jih malo osrledati, boste saj vedeli, kako in kaj. Veselico smo zaključili s či- stim preostankom $150.57. iin sicer pri- (bari $69.92, pri zvez- RAZGLEDNIH INOZEMCI Glasom najnovejših podatkov, katere je Objavil pravosodni oddeOlek zvezine vlade, že 35 let ni bilo v iZjedinjenih državah talko malo inozemcev, o-zironia nedržavlja^nov, kakor sedaj. Medtem, ko živi v tej deželi sedaj le 3,400,000 inozem-<**v, bilo jih je pred štirimi leti, ko so se morali vsi prijaviti pri doseljeniških oblastih, nekako nad pet milijonov. Število dah $80.65. SMpaj $150.57. Na 1 . t . urad SANS-a smo poslali $100.1 £ ^ ^ Preostanek je pa zi vožnjo de- Z& ^^ 32 Stikov, tako da legatov, kar bode pa več, se pa hrani pri tukajšnjem podruž-nem blagajniku Frank Maste za še morebitne stroške, ako jih pa ne bode, se bo pa potem poslalo na pristojno mesto. Partizanske zvezde so veliko pripomogle, vsa čast bratoma Frank in Jerrv Albreht, ki sta jih prva kupila in plačala za nje vsak po $5.00. Le škoda da nista limel'a več posnemalcev kot 4, in sicer Frank Gregor-ka, Floyd Miklič, Jennie Iste-nich, Frank Oregorin. Drugi so jih pa kupovali od 25c do $2. Imena prispevatel jev za zvezde lahko vidite v obeh Slovenskih domih. / Hvala vsem Slovencem in Slovenkam, kateri ste kaj de lali, kakor tiLstim, ki ste prišli na veseTieo, in s tem pomagali do boljšega uspeha, in še zraven demonstrirali svojo slovensko zavednost. Vsi pa, ki ste kupili zvezde, jib pa hranite v spomin na junaško borbo jugoslovanskih Partizanov. Zraven so bile tudi volitve delegatov za SANSovo konvencij jo. Izpadle so sledeče: za delegata Prank Ma sle, Frank Oregorini; namestnika, John Gerdin, Frank Gregorka. — Frank Gregorin. [KNJIGARNA H- Slovenlc Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spini Damlr Felgel Kreutserjeva sonata Splssl L. N. Tolstoj Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUlman 8 Pravljice fcaplsal H. Ma jar 12 pPrank Baron Trenk Po rasnih Tirih napisal G juro Pandori« 15 Suneški invalid Spisal Sil raster KoSutnik 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ocrlnse 18 Mladim srcem Drnd avesek. Zbirka sa slovensko mladino. Splssl Km ver M etiko i9 Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Isdsla dražb* sv. Mohorja) _ L. SkupoU IGRE 28 Hagda (Igra) — Alojzij Kemee 28 PeterČkove poslednje sanje dara) — Pavel Oolln pride sedaj le po jeden inoze-inec iia vsakih 24 državljanov —tu rojenih ali pa naturalizo-va.itih. Zgorajšnja dejstva pa ni-so tava n redna, 'kajti od pri-eetika. sedanje vojne se je dodeljevanje tako pomanjšalo, da je skoraj neznatno in takoj, ko se je prieela vojna, so tu žive- • • MIKRONEZIJA - Kdor želi videti mnogo otokov in otočjev, mora potovati na Pa<*ifik, kajti med obrežjem zapadnega ameriškega kontinenta in iztočnega obrežja Avstralije in iztočne Azije, je kar na tisoče velikih in malih otokov. Med temi otoki je druga največji otok sveta, d oči m so zopet drugi otoki tako majhni, da nekateri kapitani pravijo, da jih le po enkrat vidijo, rlo-fli-m jih morje jednostavno "odnese", ko se vračajo njihove ladje po istem potu nazaj v svojo domačo luko. Otokom na izapadnem delu severnega Pacifika, so pomor-ei že davno ali ime "Mikronezi-M''da se talko ločijo od otokov, imenovanih Polinezija in Me-lanezija. Imena teh otočij je Sebastijan Anžlovar, naglo-ma umrl Dne 14. julija je v La SaUe, 111', umrl Sebastijan Anžlovar, star 77 let. Bil je menda prvi slovenski naseljenec v La Salle v Illinois. Zapušča več otrok in vnukov. 38 Potopljeni zvon (I>n) — Gerhart Hanptmann 31 Bevisor